SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poeti prejemali vedja: Za eelo Uto pređplačan 16 fld., za pol leta 8 sld.t za četrt le1« i «14., ia jtdoa meaec X gld. 40 kr. V administraciji prejeman те1ја: Za eelo leto 12 fld., sa pol leta в »ld za četrt leta S gld., za jeden aesec 1 vid V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 vid. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr. i .1 Naročnino in oxnanlla (ia ser a te) »»prejema upravniltro ia ekipedieija v „Ktttol. Tlikaral", Vodnikove ullee (t. 3. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana piama ne viprejemajo. Vrednietvo je v SemenlBklb ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, izviemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. Ljubljani, v sredo 7. januvarija 1897. Letnilc XXV Celje. „Sramota za nemški narod!" zaklical je posl. dr. S u 8 t e r š i č , ko so združeni nemški liberalci in nacijonalci burno pozdravljali izrek predsednika Ghlumecky-ja, da je postavka za Celjsko slovensko gimnazijo odklonjena 109 glasovi proti 98 Iu res — sramota za nemški narod, da ne privošči malemu slovenskemu narodu tako skromnega zavoda, kakor je nižja gimnazija r Celju, zavoda, katerega Slovenci v Spodnjem Stajerju neobhodno potrebujejo za svoj dnševni, kulturni napredek. To sramoto so pa prizadeli nemškemu ljudstvu njega lastni zastopniki. A ne vsi. Tudi sedaj še — ako-ravno so volitve pred durmi — našlo se je nekaj nemških mož, ki so z železno doslednostjo in zna-čajnostjo, po svojem poštenem prepričanju, glasovali za p r a v i c o , ki je vedno jednaka in nespremenljiva, naj služi danes Slovencem, jutri Nemcem. Stajarski katoliški kmet Kaltenegger, Gorenjeavstrijeki katoliški poslanec R o g 1 — tudi značajen kmet — predarlski krščansko-soci-jalni poslanec K o b 1 e r , prelata Treuinfels in B a u m,g artner, — to so v resnici z n a č a j n i katoliški možje nemške krvi, ki so preje in eleje ostali zvesti svojemu prepričanju in glasovali za pravico Sloveneev. Čast jim 1 Obžalovati je tem bolj slabotno obnašanje nemške katol. - ljudske stranke. Ta stranka je še lansko leto cela glasovala za Celjsko gimnazijo. Letos pa se je — izimši poslanca Rogl-a — glasovanja vzdržala. Razlagati je to postopanje glede na bodoče volitve, ker imajo povsodi poštevati z nemškim nacijonalizmom. Toda krivica je in ostane krivica in vsaka nedoslednost se preje ali sleje maščuje. Boli nas, da so nas tu zapustili v pravični stvari stari in zvesti zavezniki, s katerimi nas veže jedinstvo v nazorih v verskih, političnih, gospodarskih in soc. stvareh. Bog daj, da bi ta slučaj ostal osamljen in da se na polju krščanske pravice zopet najdemo I Toda, kaj pometamo pred tujim pragoot, ko je v lastni hiši kupoma nesnage?! Štejemo in kritikujemo Nemce, ki so se odtegnili glasovanju--mej tem ko imamo v tem pogledu veliko več prežalostnega deia v lastnem, slovanskem taboru. Poljakov je manjkalo 26, tedaj polovica! Mladočehov je manjkalo 13 — skoro tretjina! Iz Bulat Ferjančičevega kluba jih je manjkalo 5 — skoro polovica! Iz Hohen-wartovega kluba je manjkal poslanec Višnikar! Le „b r e z d o m o v i ns k i" kranjski „klerikalci" in š t aj are ki Slovenci — bili so polno-številno na torišču ! Nesreča bila je tedaj le mogoča vsled popustljivosti slovanskih poslancev. Toda kaj sedaj ? Po rednem teku stvari morala bi vlada postavko .Celje" v gosposki zbornici zopet skleniti. Potem bi se pač lahko pravočasno skrbelo za večino v poslanski zbornici. Toda v tem slučaju morala bi poslanska zbor-ntea po rešitvi proračuna še neka; časa — dokler reši proračun gosposka zbornica — še skupaj ostati. To pa bi bilo zoper vse dosedajne vladne načrte glede razpusta poslanske zbornice in novih volitev. Sicer ima vlada v svojih rokah, gimnazijo vkljubu sklepu parlamenta vzdržati, ker se zadevna svota lahko prihrani pri druzih postavkah, iz interkalarij itd. Toda potem ima vlada zadevo popolnoma v svojih rokah — kadar se jej poljubi, vniči zadevni zavod. Tudi se bi tako pcstopanje trajno nikakor ne moglo vzdržati, ker bi bilo v bistvu protiparia- mentarno in nekonstitucijonalno. Slovenski poslanci bodejo tedaj vsekako morali od vlade zahtevati, da — naj velja kar hoče — gosposka zbornica odklonjeno postavko obnovi in še ta poslanska zbornica ta sklep potrdi. Življenje sedajne poslanske zbornice bi se sicer s tem podaljšalo za nekaj dni — toda slovenski poslanci so ne le opravičeni, marveč po svoji vesti zavezani, da zahtevajo to malo žrtev. Ce jim vlada to privoli, je stvar v redu in poraz popravljen; če pa vlada to odkloni, — se bode vedelo, od kodi veter p še, kar bode v drugem oziru tudi koristilo ! Državni zbor. Dunaj, 6. januvarija. Cenika gimnazija. Kakor smo že ob kratkem sporočili, je zbornica v torek s 109 glasovi proti 98 odklonila pj-etavko za Celje. Izid glasovanja po imenih je izne-nadil vso zbornico, pri Slovencih pa vzbudil največjo in opravičeno nevoljo. Mnogo poslancev še ni bilo na Dunaju, veliko število se jih je nalašč vzdržalo glasovanja. Poljakov niti polovica ni bilo navzočih, katoliška ljudska stranka izven posl. Rogla se je umaknila, od nemških konservativcev sta imela le Kaltenegger in Treuinfels toliko poguma, da sta zopet glasovala za celjsko postavko. Levica je bila zbrana mnogoštevilno ; ž njo so glasovali proti Celju nemški nacijonalci, nemška ljudska stranka in anti-semitje. Dasi ta izid nima posebnega praktičnega pomena, kajti vlada bode lahko po drugi poti vzdržala celjsko dvojezično gimnazijo, vender kaže to načelno vprašanje, kako mogočen in utrjen je nemSki šovinizem, da celo onim strankam zmede trezni premislek, od katerih bi pričakovali več pravičnosti in manj strahu pred agitatorji. LISTEK Brodnik. (Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Elit sohe de U Grange; prevel Ivan čestimir.) Drugi del. Goti. I. Rim. (Dalje.) „Nagrado, ki si jo obljubila meni, daj siromakom. Jaz sem prostovoljen grobar," odvrne Sergij. Pri teh besedah se gospa spoštljivo prikloni raztrganemu starčku. Z «druga grobarjev je bila on-daj v veliki Časti. K njej so pristopali ljudje iz vseh stanov, vsi pa so si stavili nalogo, pokopavati mrliče iz same krščanske ljubezni. Bogatin je delil nevarno opravilo s siromakom; razlika rodu in narodnosti ni stavila nikakih zaprek; vsi so bili bratsko združeni pri krščanskem delu usmiljenja. „Kam naj ga nesem?" vpraša Sergij in privzdigne jednega od tal. „V Fabijolino bolnišnico, dragi oče," odgovori Melanija. Na to se obrne k Valeriji in jej dć: „Idi i nama, hčerka!" „A ta nesrečnik?" vpraša Valerija in pokaže na druzega bolnika, ki je skoro umiral. „Vrnem se tudi ponj," odvrne Sergij. „Dotlej bi morda že umrl, ne da bi kdo stal pri njem, ki bi ga varoval in molil zanj," reče Valerija. „Ne bodem ti branila dobrih del usmiljenja; ostani torej tu; midva pa se kmalu vrneva," odvrne Melanija. Valerija ostane sama. Vzame raz sebe belo ogrinjalo, je zgane in vtakne oprezno bolniku pod glavo, potem poklekne kraj njega in moli za njegovo dušo. Ganljivejega prizora krščanske ljubezni si pač ne moreš misliti, dragi čitatelj, kakor je le-ta: mladenka z vencem belih rož na glavi, ne oziraje se na naravno zoprnost kuge, moli in kleči kraj okn- ženca. Dva moža od daleč opazujeta ta prizor; približata se Valeriji in prvi reče drugemu: „Hijeronim! Ta le pobožna deklica je, če se ne motim, Valerija." „Zakaj neki Melanije ni kraj nje ?" misli si Hijeronim. „Kaj delaš tukaj, Valerija?" vpraša jo Decij, ki se jej prvi približa. Valerija se stresne, prebledi, vstane in de: „Molim za nesrečnika, ki umira." „Ti si angelj, in jaz te nisem poznal," misli si Decij, ki ni imel toliko poguma, da bi bil to pohvalo izustil pred Hijeronimom. „Kje pa je Melanija?" vpraša Hijeronim, čudeč se, da je Valerija ostala sama. Le-ta na kratko pripoveduje, kako da je gospa spremila na pol mrtvega bolnika v bolnišnico. Decij se skloni, da vzdigne bolnika in ga odnese v bolnišnico; toda Valerija prestrašena vsklikne : „Dragi moj, ta človek je kužen !" „Cesa se bojiš, Valerija ? Decij je grobar, in kot tak vsak dan mej okuženimi," pripomni Hijeronim. „Grobar?" vpraša začudeno Valerija in upre svoje oči v mladeniča, katerega je nekdaj zasmehovala in prezirala. „Hitimo", reče Decij in odide brzih korakov. Valerija in Hijeronim speta za njim v Fabijolino boluišnico, ki je bila sezidana za raznovrstne bolnike in ki je sedaj služila za okužence, katerim so stregle pobožne gospe. Ko Valerija opazi velike sobe, napolnjene z umirajočimi, jej groza pretrese srce. Nima toliko poguma, da vstopi va-njo, ampak ostane najpragu, mej tem ko Hijeronim in Deeij stopita dalje in položita bolnika na posteljo. Г •// Naravno, da nemško -liberalni listi naglašajo nemško zavednost in ponos, e katerim so odvrnili slovensko povodenj ter obranih „nemško" Celje za mater Germanijo kot skalnat otok v razburkanih slovauskih valovih. Toda mi ne obupamo navzlic nemški solidarnosti, kajti nemški otok Celje bode s časom zginil in valovi se bodo zgrnili nad njim ter kmalu umirili brez sledu celjskih nemškutarjev in ponemčencev. Iu kaj bode posledica temu ' Da bodo vlada in poslanci ua desnici bolj oprezni pri načelnovaž-nih vprašanjih ter se ožje združili proti stari in novi levici. Vlada še lahko v gosposki zbornici dobi večino za celjsko gimnazijo. V tem slučaju pa bi se potem poslanska zbornica morala še jedenkrat pečati z drž. proračunom, tako bi se zasedanje drž. in dež. zborov zavleklo. Naj vlada ukrene to ali ono, trditi pa smemo, da celjska gimnazija ostane 1 O obravnavi sami nastopno: Pričetkom seje se predsednik spominja umrlega posl. Lubicha. Posl. H a 11 w i c h in tovariši interpelujejo pravosodnega ministra glede ustanovitve nemškega okrožnega sodišča v Trutnovu. Posl. Kušar in tovariši so nujno predlagali, da vlada podaljša rok za vračevanje ljubljanskim trgovcem in obrtnikom dovoljenih podpor do 1. januvarija 1901. Državni proračun. Nato je zbornica nadaljevala razpravo o proračunu za srednje šole. Posl. Nitsche zagovarja nemške poslance s Češkega nasproti dr. Foreggerju, češ, da je njih zasluga, ker celjsko vprašanje ni zaspalo. Nasprotno pa je dr. Foregger svojim somišljenikom v Celju zatrjeval, da se celjska gimnazija ne more preprečiti. (Na levici živahui klici : Cujte, čujte!) Kdor torej sedi pod stekleno streho, naj ne meče kamenja okolu sebe. Posl. Pergelt iu Hackelberg ponavljata zgodoviao celjske gimnazije. Poročevalec B e e r izraža željo, naj bi vlada prevzela v svojo upravo več gimnazij, katere morajo vzdržavati občjne in dežele. V Prueiji sicer tudi mnoge občine vzdržujejo gimnazije, toda država podpira ljudske šole. Glede Celja izraža poročevalec željo, naj bi se Nemci in Slovenci glede tega vprašanja sporazumeli ter zjedinili v kulturnih stvareh. Posl. B e n d e 1 nasvetuje, naj se o celjski postavki glasuje po imenih. Pri glasovaaju o proračunu za srednje šole, pri katerem je za Celje ustavljen znesek 12.850 gl., je bil odsekov predlog odklonjen s 109 proti 98 glasovom. Ko je Kaltenegger glasoval za postavko, kličejo mu na skrajni levici „pfui", Slovenci pa „dobro". Ko je bil znan izid glasovanja, levica ploska. Posl. dr. S u s t e r š i č zakliče : To je sramota za nemški narod! (Velik nemir na levici.) Posl. Buss: Ali nam velja klic: „Sramujte se"? Ne mine dolgo in Melanija pristopi k Valeriji in jej de : „Danes ostanem v bolnišnici, da zamenim neko gospo, ki je zbolela, ko je stregla bolnikom". „Tudi jaz ostanem pri tebi", reče Valerija. „Ti bi ne prenesla truda in kužnega zraka", pretrga jej govor Decij, ki je baš prišel s Hijero-nimom do njiju in čul Valerijine besede. „Pojdi, kamor te kliče tvoja grobarska dolžnost, in pusti Valerijo, da stori dobro delo usmiljenja. Nečisti zrak prežene njen čisti duh; božja dobrota čuje nad dobrodelnimi dušami", reče Hije-ronim s strogim glasom. Decij ne odgovori ničesar, ampak molče zapusti bolnišnico. Na ulici najde Sergija, ki zatopljen v misli sloni ob voglu neke hiše. „Ubogi starček ; zapustil je brod, odkar se nihče več ne prevaža čez Tibero. Morda nima od česa živeti", si misli patricij, pristopi k njemu in mu d6: „Sergij, idi v mojo hišo, idi, prosim te, vsaj v tem nevarnem času, da ti pomorem". „Hvala ti, dobri patricij", odvrne Sergij in se hitro oddalji, nevoljen, da ga je Decij zmotil v razmišljanju. „Ponos tega človeka je jednak njegovej revščini", zamrmra Decij nevoljen, da mu je Sergij znova odbil ponudbo, in odide na mesto, kjer so se zbirali prostovoljni grobarji. (Dalje sledi.) Predsednik: Ako je posl. dr. Susteršič izrekel te besede, pokličem ga k redu. Posl. S t r a n s k y : Jaz vzdržujem te besede ! (Burna pohvala pri Slovencih in Cehih, velik nemir v zbornici.) Nato zbornica vsprejme vse postavke za srednje šole brez potrebščine za celjsko gimnazijo ter nadaljuje razpravo o industrijskih šolah. Vladni zastopnik grof L a t o u r naglaša, da so se od leta 1884 potrebščine za obrtne šole pomnožile od 900.000 na 3 milijone, torej za 383 odstotkov. Vlada želi, da bi se v posameznih deželah pospeševale strokovne šole za posamezne obrtne stroke. Poslanec B a s a n t priporoča višje trgovske šole ter večjo podporo. Ko sta govorila še generalna govornika, so bile vse postavke vsprejete. V vrsto pride ljudsko šolstvo. Proti je oglašenih 17 govornikov, za 13. Poslanec S p i n č i č opisuje šolske razmere na Primorskem; v Istri je bilo v šolskem letu 1893/94 17 673 otrok brez poduka, ker ni šol. Ti otroci so večinoma slovenskega in hrvatskega rodu. Isterski deželni zbor je sklenil šolske takse ter s tem preprečil več ljudskih šol. Govornik zahteva, da naj država podpira ljudske šole, ter opominja vlado, da vendar že jedenkrat ustanovi slovenske ljudske šole v Gorici in Trstu. Poslanec K o b 1 a r naglaša, da Slovenci zaradi Celja ne obupajo, temveč bodo nadaljevali boj za narodno jednakopravnost. Govornik opisuje ljudsko šolstvo na Koroškem, kjer je v utrakvističnih šolah v drugem šolskem letu nemščina izključno učni jezik. V teh šolah se otroci ne naučć ne nemščine ne slovenščine; namen je le germanizacija slovenskih otrok. Govornik se konečno pritožuje o Slovencem nasprotnih političnih uradnikih na Koroškem. Vladni zastopnik grof Bjiandt-Bheidt odgovarja Spinčiču, da je v Istri veliko pomanjkanje učiteljev in primernih šol. Poslanec B e n d e 1 na dolgo in široko zagovarja sedanje šolske zakone. Koncem seje sta poslanca Kušar in dr. F e r-jančič utemeljevala nujni predlog gledć podaljšanja roka za vračevanje posojil ljubljanskim trgovcem in obrtnikom. Nujnost obvelja, predlog se izroči budgetnemu odseku. Konec seje ob 7«6. uri; prihodnja seia v četrtek. Politični pregled. V Ljubljani, 7. januvarija. Volitve v državni zbor. Znano je, da si vlada mnogo prizadeva, kar najbolj okrajšati volit-veno dobo povodom bodočih državnozborskih volitev. Nekateri dunajski listi sklepajo, da se je storil ta korak samo vsled tega, da kolikor možno malo časa ostaja gališki ljudski stranki. Tej trditvi se je pa z največjo odločnostjo postavila nasproti zadnja „Gazetta Narodova", ter izjavila, da jej je znano na podlagi zanesljivih informacij, da vlada na to zadevo niti mislila ni (?). Vladi je le na tem, da se čim preje snide novi državni zbor in spravi pod streho nagodbo z Ogersko. Kes je sicer, da ima poljska žlahta na razpolago še marsikatero bodisi tudi nepošteno sredstvo, s katerim bi lahko krotila gališke „nezadovoljneže", vendar pa je istina vkljub vsem de-mentijem, da morejo poljski žlahčiči le z vladno pomočjo zatreti sovražne jim zivlje. V to vrsto pomoči pa spada tudi kratka volitvena doba. Nižjeavstrijski deželni maršal baron Gudenus je imenoval svojim namestnikom v deželnem n ч-k'ie predsedstva in vedstva člana deželne чиога J. Scboffela. Mladočeški shod razpuščen. Minulo nedeljo popoludne je priredilo mladočeško politično društvo za kromavski okraj na Moravskem shod', na katerem sta mej drugimi govorila tudi deželno-zborska poslanca Niemec in dr. Perek, in sicer o političnem položaju. 2e mej govorom teh dveh mož je kazal vladni zastopnik svojo nezadovoljnost ter ju poživljal k redu, še hujše pa je bilo potem, ko je predsednik dal na glasovanje stavljeno resolucijo, v kateri se zelo ostro prijema vlada, namestnik in deželni glavar. Vladni komisar je ugovarjal temu, da bi se dala na glasovanje resolucija. Vsled tega je navstal mej že poprej dovolj razburjenim poslušal- stvom tak vrišč, da je bilo nemožno nadaljno zborovanje. Shod se je seveda razpustil ter 8 tem preprečil najbrže soglasni vsprejem predlagane resolucije. Pogajanja mej obema finančnima ministroma so se vršila minule dni na Dunaju in v Budimpešti. Najpreje je dospel, kakor znano, na Duuaj ogerski iiuančni minister Lukacs, v torek pa se je podal avstrijski fiuančni minister v Budimpešto, kjer se je nadaljevalo posvetovanje. Listi sicer molčš o tvarini, ki je bila na dnevnem redu teh dogovorov, vendar pa ni dvoma, da se je šlo za določitev kvote in druge važneje določbe, ki se tičejo nagodbe z Ogersko. Kako daleč bo dospela ta pogajanja, o tem svet še ne in morda tudi ne bo zvedel, dokler ne bo vse rešeno in dognano. Nemška gimnazija v Brody. Is Levova je došlo poročilo, da je zastop gališkega mesta Brody v jedni zadnjih sej soglasno sklenil, opustiti ondotno nemško gimnazijo in na nje mesto ustanoviti poljsko višjo gimnazijo. Istodobno se je izvolila deputacija, ki naj se dogovarja o tej zadevi z namestnikom, ter ga prosi, da podpira načrt mestne občine. Mestni zastop žanje vsled tega čina v vseh poljskih listih mnogo zaslužne pohvale. Proti dvoboju v armadi. Berolinski listi objavljajo vest, da je izdal nemški cesar ukaz, v katerem se vojnemu ministru naroča, naj stori potrebne koiake, da se odpravi dvoboj v armadi. Cesar izraža baje željo, da se konečno „popolno iztrebi" strast dvoboja; vsak častnik naj bi bil namreč dolžan naznaniti preporno zadevo takoj častnemu svetu, predno stori kak samostojen korak. Častni svet pa ima dolžnost prepir takoj razsoditi in vselej tako ukreniti, da se zadeva reši mirnim potom. Misel je sicer dobra, toda kaj se bode ukrenilo, to je vprašanje, na katero še ni pričakovati tako kmalu odgovora. V Španiji se pripravljajo, ako nas ne varajo vsa dosedanja znamenja, na bližnjo minist. krizo. Provzročila jo bode, kar je vsakemu itak jasno, dolgotrajna vojska na Kubi in Filipinih najbližnji povod pa je izjava Sagaste povodom avdijence pri kraljici, v kateri je dokazoval, da si upa v najkrajšem času pomiriti razburjene duhove potom dovolitve umestnih preosnov. Sedanji ministerski predsednik Canovas dolgo časa ni hotel nič slišati o preosnovah in tudi sedaj ni postal poseben prijatelj tej ideji, ki je jedino sposobna narediti konec ved-nim prepirom. Vkljub temu se je odločil za preos-novo, in sicer za poskus samo na otoku Portoriko. Se le potem, ko bi se tu pokazale ugodne posledice, namerava pričeti s splošno preosnovo. S tem pa baje kraljica ne bo zadovoljna in bo izročila to nalogo Sagasti, ako se Canovas kaj kmalu ne premisli in odloči za takojšno preosnovo na Kubi. Pričakovati je toraj v najkrajšem času poročil iz Madrida o spremembi v španjskem ministerstvu. General Baldissera, sedanji governer v Eritreji iu naslednik že vpokojenega generala Barati-erija, namerava odložiti težavno breme in se podati v domovino. Govori se, da je že vložil dotično prošnjo in da mu bo najbrže poverjeno vrhovno vodstvo istega vojnega oddelka, kateremu je poprej na-Čeloval. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, 5. jan. Današnje redne seje se je udeležilo 19 odbornikov. Odb. H r a s k y poroča v ime stavbinskega odseka o preuredbi mestne dvorane. V načrtu, kakorš-nega je izdelal stavbinski urad, se omenja, da je treba vzdigniti dvorano za jedno nadstropje, napraviti galerijo za občinstvo, nova vrata in okna, zve-zati dvorano z manjšo sobo za seje odsekov, pre-vrediti sedeže ter namestiti jih z novimi in konečno dati vsej napravi primerno lice. Odb. dr. K r i s p e r izjavlja, da je prepričan o potrebi preuredbe mestne dvorane, poleg tega je pa potreba, da se po jednotnem zistemu popravi vsa mestna hiia. On predlaga, naj se takoj prične misliti na to in izgotovi potrebni načrt. Ker pa to delo zahteva precej strokovnjaške izurjenosti, je treba, da izgotovi načrt strokovnjak v stavbinski stroki. Konečno izjavi govornik, da bo glasoval pod tem pogojem za predlog odsekov. Po nekaterih pojasnilih poročevalca se vsprejme predlog odsekov glede preuredbe mestne dvorane kakor tudi predlog odb. dr. K ris perja glede izgotovitve načrtov za splošno preuredbo mestne hiše. — Prilivoma K. Binderja in Iv. Godca se po poročilu odb. K 1 e i n a ozir. dr. P o ž a r j a ugodi pod nekaterimi pogoji. O poročilu policijskega odseka o obliki, katero naj imajo v bodeče ulične table in hišne tablice, poroča odb. Žagar ter predlaga, naj se v svrho konečne jednotne ureditve in odstranjenja vsakega razburjenja določi oblika novim napisom taka, ka-koršna je ona etarih tablic, in sicer s slovensko-nemškimi napisi, odstranijo se nemško-slovenski ter eamoslovenski, ohranijo pa najnovejši slovensko-nemški napisi. Odbornik dr. G r e g o r i č vzdržuje predlog, ki ga je stavil povodom proračunske razprave, ter predlaga, naj se o predlogu glasuje po imenih. Odb. dr. Tavčar omenja najpreje zadnjih objav po raznih listih ter izjavlja, da je le zato glasoval proti dr. Gregorjevemu predlogu, ker ni mogoče dobiti samoslovenskih napisov. Vlada bi takoj preprečila tak sklep, ker se ozira na odločbo druge inštance. Govornik se zelo čudi dr. Gregori-čevemu predlogu posebno ša vsled tega, ker je ravno on pred štirimi leti najbolj agitoval proti eamoslovenskim napisom. Konečno izjavlja, da se strinja s predlogom odseka. Odb. dr. Gregorič odgovarja, da pred štirimi leti ni sedel v mestnem zboru, toda je stal tudi tedaj na stališču jednakopravnosti, kot sedaj. Ako se napravijo dvojezični napisi v Celju, Celovcu itd., koder bivajo Slovenci, tedaj bo tudi on za dvojezične napise v Ljubljani. Konečno izraža mnenje, naj bi župan storil potrebne korake pri dotičnih mestnih zastopih glede uvedbe dvojezičnih napisov in po doseženem vspehu naj se ravna ljubljansko mesto, ter izjavlja, da vzdržuje svoj prvotni predlog. Odbornik dr. Požar izjavlja, da ne nasprotuje predlogu toliko radi napisov, kakor radi tega, ker je seda) natančueje poučen o kvalifikaciji predlagatelja. Zupan odgovarja dr. Gregoriču, da bi bil na-svetovan korak popolno brezvepešen, ker vsakdo pozna mišljenje zastopov dotičnih mest. On (govornik) je bil prvi, ki je predlagal saraoslovenske napise, in je še danes prepričan o njih umestnosti. Vedeti pa treba, da bi se morda polovica ljubljanskih posestnikov branila samoslovenskih napisov. S predlogom odsekovim bo pa vsem ustreženo in Ljubljana itak dobi slovensko lice. O dr. Gregori-čevem predlogu se danes ne bo glasovalo, ker je bil že odklonjen v zaduji seji. Predlog dr. Gregorifa, naj se glasuje po imenih, se je nato odklonil ter pri navadnem glasovanju vsprejel predlog odsekov, Bačun vodstva II. mestne deške šole o porabi dotacije letnih 80 gld. za vzdržavanje šolskih delam v letu 1895/96 se na predlog odb. Senekoviča odobri. Isti odbornik poroča nadalje o prošnji stavbin-ske družbe za podaljšanje vodovodnih cevij v njeno lesno skladišče na Vrtači. Stavbinska družba potrebuje vodovoda le za slučaj požara ter namerava napraviti v to svrho dva hydranta brez vodomera, pač pa s svinčeno plombo. Ker bi pa trebalo večkratne preiskave plomb in ker bi voda zastajala v ceveh, predlaga odsek, da se ugodi prošnji le pod tem pogojem, da se namesti jeden vodomer za sedaj napeljano in novo vodovodno cev. Predlogu se pritrdi. Prošnji vrtnarja L. Tomšiča na Poljanskem nasipu za povrnitev najemščine od vodomera in voda-rine se na predlog odb. Š u b i c a ne ugodi, ker je bil najemnik pravočasno poučen o zahtevah mestnega vodovoda in se je strinjal z njim. Isti odbornik poroča o zopetni prošnji kakih 30 prebivalcev ob Trnovskem pristanu za napravo vodujaka na tem prostoru ter predlaga, naj se ji ugodi. Se sprejme. Proračun mestnega vodovoda za leto 1897 se po poročilu odb. Subica odobri. Stroški so proraču-njeni na 51.208 gl. 49 kr., dohodki pa na 53600 gl., toraj znaša prebitek 2391 gl. 51 kr. Pri ti točki predlaga cdb. dr. Gregorič, naj se primerno zn ža najemnina od vodomera, ki znaša sedaj 7 gl. 20 kr. na leto, dalje dovoli posestnikom, da smejo sami si oskrbeti vodomer, ker si s tem prihranijo mnogo najemnine, iu naj se zaračunava večja ^uporaba vode celoletno, mesto četrtletno ki-r trpe posestniki vsled tega škodo. Predlog podpira tudi odb. S u b i c in predira, naj se izroči direktoriju mestnega vodovoda, čemur se pritrdi. Poročilo o ureditvi vrhovnega ravnateljstva pri vodovodu se obravnava v tajni seji. Odb. dr. Majaron utemeljuje svoj predlog, naj se vpošlje železniškemu ministerstvu in generalnemu ravnateljstvu južne železnice spomenica o nujni potrebi naprave centralnega kolodvora v Ljubljani. Sedanji južni kolodvor ne ustreza niti sedanjemu namenu še slabeje je z državnim kolodvorom. Potrebo osredujega kolodvora sta uvideli že upravi obeh železnic, toda zgodilo se dosedaj še ni nič. Ljubljansko mesto daje južni železnici že toliko dohodka, da sme zahtevati napravo tako potrebnega osrednjega kolodvora. Iz teh ozirov priporoča govornik svoj predlog, ter dodaja, naj g. župan še osebno priporoča to spomenico na merodajnem mestu. Predlog se sprejme soglasno. Nato stavi odb. T u r k dve interpelaciji. V prvi vpraša župana, je li resnično poročilo „Slov. Naroda", v katerem se glasi, da se je povodom razprave o oddaji vožnje izrazilo, da on ni zadostil svoji dolžnosti, in kaj namerava župan ukreniti. Zupan mu odgovarja, da je to njegova osebna stvar, ter naglaša, naj v bodoče ob takih prilikah vpogleda popreje avtentični zapisnik sej mestnega sveta. Konečno pa vpraša, ali se že izvršuje sklep glede vodmatskih mesarjev, ki morajo dostaviti živino v mestno klavnico. Zupan odgovarja, da se ta sklep že izvršuje. Odb. dr. Krisper vpraša župana, ali mu je znano, da se objavljajo razne policijske vesti v „SI. Narodu" mnogokrat prezgodaj, še popolno nezrele, vsled česar provzročujejo taka poročila pogostokrat slabe posledice. Iuterpelant navede par slučajev in izraža mnenje, da je „Slov. Narod" najbrže v nedopustni zvezi z mestuimi uradi, ter želi, da se to preišče in odpravi. Župan odgovarja, da mu je ta stvar bila popolno neznana, da pa se hoče o tem takoj prepričati in odpraviti nedostatek. Nato sledi tajna seja. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. januvarija. (Glasovanje o celjski gimnaziji.) Občna se kaže nevolja mej narodom na one slovanske poslance, ki so s svojo malomarno odsotnostjo omogočili, da je padla predloga za podporo slovensko-nemški gimnaziji. Vzlasti je opravičen srd na poslanca Višni-karja, katerega ob tem važnem glasovanju ni bilo v zbornici. Ali je morebiti to odškodnina Viš-nikarjeva za nemške glasove pri zadnji deželno-zborski dopolnilni volitvi ? (Osebna vest.) Okrajni komisar dr. K. M a t h i s je službeno prideljen ministerstvu za dež. brambo. (Slovensko gledališče.) Vrchlickega „Os veta Katulova", katera se je predstavljala pretekli torek, se je čisto ponesrečila. Radi tega ne zgubljamo o njej besed, ker ne želimo, da bi koga žalili. Vse-kako bi bila zamogla doseči lep vspeh, ako bi bila bolje nastudirana. Gospod Danilo vzel je svojo vlogo mnogo prelahko, gspdč. T e r š e v a in gospod Kranjec pa sta pato3 preveč pretiravala. Jedino gospod Inemann, pa tudi gospodična Slavčeva sta nas zadovoljila. — Jako oveselila pa nas je izvirna opera našega domačega umetnika gospoda Parma, 1 ^'„v „Ksenija". Mir- nim srcem rečemo ... nim še nobena izmed dosedanjih oper letošnje sezone ni toliko ugajala, kakor „Ksenija". Ze predmet sam po sebi nam je simpatičen, uglasba pa je vseskozi mojsterska, posamezne točke so uprav klasične. Umevno je tedaj, da je „Ksenija" dosegla popoln vspeh. Občinstvo je bilo kar enthuzijazmirano in je gospoda skladatelja, ko-jemu se je podaril krasen lavorjev venec, opetovano klicalo na oder. Tudi pevcem gre vsa hvala. Po- sebno krasni so bili spevi gospodične Sevčikove in gg. Binder in No II i. Upamo tedaj, da bomo še večkrat v letošnji sezoni imeli priliko, veseliti se lepega Parmovega proizvoda. — Pred dobro obiskanim gledališčem igrala se je sinoči znana opereta „Mam'zelle Nitouohe". O snovi sami se je že svoje-dobuo pisalo. O včerajšnji predstavi omenjamo samo, da je proizvajanje izpadlo v splošno zadovoljstvo. Posebno odlikovali se se gospodični P o 1 a k o v a in Slavčeva in gg. Podgrajski, Inemann, Verovšek in Danilo. — Prihodnja predstava bede v nedeljo, in sicer se uprizori na korist režiserju in igralcu gospodu Inemannu ljudska igra Anzengruberjeva „Krivopri-s e ž n i k". (Iz Adlešič) 3. jan. Danes med 10. sv. mašo čutili smo malo pred 5/411. ravno med oznanilom po pridigi precej občutljiv potres. Prišel je od jugozahoda. Ljudje so se nekoliko vznemirili po cerkvi. Temu je sledil malo pred '/s 12. uro še drugi, sla-beji. Predno se je zatreslo, je bilo čuti, kakor da je zagrmelo. Pripovedujejo, da je bil čuti tudi v soboto, včeraj, okoli solnčnega zahoda lahek potres kakor grom in tudi po noči enkrat. 29. grudna pa so ga čutili nekateri tudi po noči okoli pol 12. ure. Bili so neki trije vertikalni sunki. (Iz Adlešič) 4. jan. K včerajšnjemu sporočilu o tukajšnjem potresu naj dodam še, da je bil v nedeljo malo pred 11. uro zjutraj še en lahek potres, kakor pripovedujejo ljudje, ki niso bili pri sv. maši. V cerkvi ga nismo čutili, ker so bučale orgije. O prvem ob S/4H pa trdijo nekateri, da mu je bila smer od vzhoda. Tudi nocojšnjo noč ob'/4l so čutili nekateri vertikalen sunek. (Iz Kranjske Gore.) čez dolgo časa zopet nekaj iz naše Sibirije. Uže pred božičem smo imeli 11 °R ob 8 zjutraj; sedaj pa nastopi na 13°. Toda pri nas je to vse kaj druzega, nego doli pri vas. Ako je pri nas 10°, je toliko mrzlo, kakor pri vas, kadar imate 20°. — Se nekaj statističnega: Skozi dve leti je bilo rojenih po 5Ž in umrlo po 44. Letos se je število znižalo na obeh straneh za tri. Rojenih je 49, umrlo pa jih je 41. Mej temi je bila najstarejša oseba stara 90 let, 4 od 80—90, 5 od 70— 80. — Duh časa prodira tudi k nam; slišal sem, da je prišlo z novim letom k nam več „Delavcev", upam pa, da ne bodo dobili stanovanja, ne prenočišča. (Dobrotni darovi.) Za popravo cerkve sv. Jakoba na Topolu veleč. g. Franc P o r e n t a , žup-n i k v Sori 6 gld. — Za pogorelce v Hrenovicah preč. gosp. dr. Josip Lesar, vodja v Alojzijevišču 2 gld. (V župniji tržiški) bilo je leta 1896 poročenih 36 parov, rojenih 157, umrlo jih je pa 146. (Najdeno mrtvo trnplo.) Na Gatini pri Grosupljem našli so neznanega človeka zmrznjenega. Star je okrog 35 let. Lase ima kostanjeve barve in nekoliko brk pod nosom. Obleka kaže, da je bil kak delavec. Hlače ima iz domačega rujavega sukna, jopič iz sivega barhanta. Pri njem niso našli druzega, kakor molek. Pred kacimi tremi tedni so videli tega človeka ljudje okrog prositi. Bil je nekoliko na umu bolen. Klobuk in zgornji jopič je bil nekje popustil, dali so mu drugi klobuk, po katerem so ga sedaj spoznali. Vprašali so ga, kje je doma, in je odgovoril v Bevkab. Revež je po noči zašel, obnemogel in zmrznil. Pokopan je pri sv. Janezu na Gatini, žalinske župnije. * * * (Volitve v peti kuriji na Goriškem.) Na Goriškem upajo Italijani združeni z Nemci zmagati v peti kuriji, dasi so Slovenci v veliki večini. Nemci in Italijani (78.000) volijo 158, Slovenci (135.000) 271 volilnih mož. (Davčni izterjevalec z revolverjem.) „Posavska Hrvatska" poroča, da v Posavini izterjujejo davke uprav na turški način. V Davoru hodi izterjevalec v spremstvu občinskega zastopnika od hiše do hiše ter jemlje ljudem obleko. Pri tem nosi vedno revolver v rokah. Naravno, da je prebivalstvo jako razburjeno. (Tobačno tovarno) namerava ogersko-hrvatsko finančno minieterstvo zgraditi v Osjeku. Troški so proračunjeni na 400.000 gld. Najbolje priporočena ia presbrbljenje vseh v kurznem lista zaznamovanih «enic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezlrk, Stefaneplat* Nr. 11, Perterr« Društva, (Božič niča), katero ho po vsakoletni navadi novega leta dan priredili vrli člani katol. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljaui, se je prav dobro obnesla. Prostorua dvorana rokodelskega doma se je za ta večer skazala prema|hna. Zaslužni pred sednik društva preč. gosp. konzist. svetnik prof. Gnjezdaje navzoče pozdravil ter jim sporočil mej drugim tudi novoletno voščilo, katero je pismeuo poslal kardinal Gruscha rokodelskemu društvu, kar je bilo seveda vsprejeto z velikim navdušenjem. Na to se je vršil vspored, pri katerem so rokodelski po močniki pri petju in igri pokazali, da dobro porabljajo prosti čas v svojo izobrazbo in v društvene namene. Dal Bog društvenikom stanovitnosti in obilo novih tovarišev, društvu pa mnogo naklonjenih dobrotnikov, ki bi pri razdeljevanju svojih daril ne pozabljali tudi tega prekoristnega, a vsestranske podpore zelo potrebnega društva. (MeetnahranilnicavNovemmes tu.) V mesecu decembru 1896 je 122 strank vložilo 20787 gld. 19 kr., 74 strank vzdignilo 18881 gld. V, kr., toraj več vložilo 1906 gld. 18l/s kr.; 12 posojil se je izplačalo 5250 gld.; stanje vlog 336.246 gld. 39 kr., denarni promet 71 406 gld. 28V, kr. (Vabilo k veselici,) katero priredi prostovoljno gasilno društvo v St. Vidu nad Ljubliano v nedeljo, dne 10. januvarija t. I. v društveni dvorani v Št. Vidu. Vspored: 1. F. S. Vilhar: „Domovina", mešani zbor. 2 Govor č. gosp. A. Hribar. 3. B. Ipavec.: „Predica", ženski zbor. 4. „S romak", deklamuje gspdč. Podgrajska. 5. A. Nedičd: „Naša zvezda", mešani zbor. 6. „Veselo novo leto". Veseloigra v jednem dejanji. 7. Prosta zabava. Vstopnina: I. sedež 50, II. sedež 30, III. sedež 20 kr., prostor za stati 10 kr. — Začetek točno ob polu 6. uri zvečer. — K tej veselici najuljudneje vabi odbor. (Bralno društvo vMokronogu)ima svoj redni občni zbor dne 10. januvarija t. I. ob 4. uri popoludne v prostor h gostilne „pri L;pi". Dnevni red: 1. Nagovor predsednika 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo arhivarja. 5. Izvolitev dveh računskih pregltdovalcev. 6. Volitev novega odbora. 7. Shodni predlogi in nasveti. — Društvo priredi letošnji predpust štiri vesel ce z gledališkimi predstavami in petjem, iu sicer 10. in 24. jan. in 14. in 28. februvarija. Telegrami. Celovec, 7. januvarija. Na mnogoštevilno obiskanem shodu je govoril poslanec Eainer o drugi železniški zvezi s Trstom in gradnji železnice čez Karavanke. Shod je soglasno vsprejel resolucijo, v kateri se naglaša velika važnost železnice čez Karavanke za Koroško in druge dežele. Dunaj, 7. januvarija. Poslanska zbornica je nadaljevala v današnji seji nadrobno razpravo o proračunu za naučno ministerstvo ter rešila poglavji „srednje in ljudske šole". Dunaj, 7. januvarija. Ogerska ministra Banffy in Daranyi sta odpotovala sinoči v Budimpešto. Kotor, 7. januvarija. Minulo noč je na-vstal ogenj v tukajšni grški stolni cerkvi ter uničil tudi bližnjo topničarsko vojašnico. — Škoda pri cerkvi znaša 100.000 gld. Budimpešta, 7. januvarija. Včeraj je trčil voz električne železnice ob zasebno ekvi-pažo, v kateri so se peljale tri osebe. Kočija se je popolno razbila in osebe težko poškodovale. Neapol, 7. januvarija. Zemske ostanke kardinala San Felice so prepeljali včeraj v stolno cerkev. — Sprevoda se je vdeležila ogromna množica občinstva ter zastopniki vseh stanov, mej njimi 10 škofov. Brest, 7. januvarija. Parnik „Belgique" seje potopil blizu obrežja. Utonilo je 13 pomorščakov. Carigrad, 7. januvarija. Včeraj so poslaniki znova uložili ugovor radi počasnosti turške vlade glede izvrševanja splošne amnestije. London, 7. januvarija. „Reuters Office" poroča iz Bombaya: Izseljevanje domačinov in tujcev traja nadalje. Dosedaj je ostavilo mesto 325.000 prebivalcev. — V ponedeljek je zbolelo 91, umrlo pa 54 oseb. Kalkuta, 7. januvarija. Glavni zdravnik Cleghorn se je podal po naročilu indijske vlade v Bombay, da natančno poroča o razširjanju kuge. Havana, 7. januvarija. General Weyler je potrdil napram nekemu politiku, da se v najkrajšem času pomiri upor na Kubi, ter pristavil, da ne spremeni svoje politike, kajti vojaška akcija mora prisiliti vstaše, da se popolno udajo. i*" Preizkusili in priporočili so sloviti vseučiliščni profesorji in zdravniki tinkturo za želodec lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoee, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Steklenicica velja 10 kr. 121 (50-45) 1 Pri Maliču-. Parma iz Logatea. — Laurič iz Trsta. — Winterhalter iz Maribora. — Lang iz Beljaka. — Sauer iz. Vel. Kaniže. — Tuschak z Dunaja. Pri Lloydu : Klinger, Seiler iz Budimpešte. — Skodlar iz Cerknice. Meteorologično porodilo. a л бав opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 0 9. zvečer 744-1 —5-2 si. svzh. jasno 6 7. zjutraj 2. popol. 7438 742 7 —44 —2-2 si. jzah. (oblačno. n 0-0 6 9. zvečer 7420 -23 si. jzah. oblačno 7 7. zjutraj 2. popol. 740-2 740-6 l-o 4-2 sr. jzah. n oblačno n o-o priporočajo zdravniki posebno pri bronhijalnem kataru otrok. ki se tako često javlja v zimskem času. Trije deli Giesshvibleca zmešani z jednim delom vročega mleka napravi zmes, katera se pije mlačna. 715 19- 11 * I - — П »I Srednja temperatura torka —5-0°, za 2-3° pod normalom. Srednja temperatura srede — 3-0°, za 0-3° pod normalom. „Glasbena Matica" v Ljubljani. V četrtek dne 7. januvarija 1897 ob 8. uri zvečer v Sokolovi dvorani „Narodnega doma" prvi redni Tujci. 4. januvarija. Pri Mot u: S.chel z Dunaja. — Weizen z Reke. — Doppelhofer, Рауег iz Gradca. — Bergmann iz Slov. Bistrice. — Jereb iz Celovca. — Novak iz Železnikov. pod vodstvom svojega koncertnega vodje gospoda Josipa Čerina. Pri koncertu sodelujejo: gospodičine Mira Dev, Ana Lapajne, Marica Vencajz; pevski zbor „Glasbene Mat'ce" in slavna godba c. iu kr. pešpolka kralj Belgijcev štev. 27. "V spored: M hajl Iv. Glinka : „Kamarinskaja", dve ruski pesmi za orkester. Feliks Mendelssohn-B.: „Sen poletne noči", za soli, ženski zbor in orkester, op 61. Soli: gospodičini Mira Dev in Ana Lapajne. Pejasnujoče be-8tde spisal Giesebrecht baron V i neke, poslovenil AntonFuntek, govori gdč. M a r i c a Ve n c a j z. Dr. Autonin Dvcf&k. „Hymnus" za mešan zbor in orkester, op. 30. Cene prostorom izven naročbe: Sedež I. do III. vrste a 2 gld. IV. do VII. k 1 gld. 50 kr.; od VIII. vrste naprej in na galeriji a 1 gld. — Stojišča a 50 kr., dijaške in garnizijske vstopnice k 30 kr. Vstopnice se dobivajo v trafiki g. Šešarka, Šelenburgove ulice, in na večer koacerta pri blagajnici. 11 1-1 Konsumno društvo v Cirknioi pri Rakeku razpisuje Plača in kavcija po dogovoru. Prošnje takoj na društvo. 6 5—3 Št. 3. Razglas. 5 3-2 Pri podpisanem magistratu izpraznena je služba blagajnicnega kontrolorja s prejemki IV. činovnega razreda. Kdor hoče dobiti to službo, dokazati mora, da se je izšolal na velikem gimnazij', ali pa veliki realki, ali pa na zavodu jima jednakem ter da je prebil izpit iz državuega računstva in blagajniški izpit. Prušnie, opremljene s potrebnimi dokazili, uložiti je do 15. dn6 januvarija letOB pri magistratnem uložnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, due 1. januvarija 1897. i > vi 11 a j ® k a bor z a. Dn6 5. Januvarija. Skopni drlavni dolg v notab..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 1%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista .......... Nemeki dri. bankovci za 100 m.nem. dri. velj. 20 mark ............ 80 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini ........... 101 gld. 85 kr. 101 95 122 90 100 95 122 15 99 70 _ 955 — 4 377 15 9 119 85 # 58 75 • 11 73 • 9 52 • 45 40 Л 5 n 66 л Dni 5. januvarija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% . . ■ Dunaviko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega mesta....... i% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ , južne leleznice 3* . , „ južne železnice 5% . „ , dolenjskih železnic 4 % 143 gld. 75 kr. 155 . 60 188 , 50 • 99 . 15 138 1» « 128 , 50 9 108 R 112 M ~~~ * 98 . 85 ћ 99 - 40 џ 226 . — e 175 • 45 127 , 75 II 99 - 50 Kreditne srečke, 100 gld........ 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gendis srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . , Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 197 gld. 139 „ 19 . 23 . 70 72 60 21 158 3465 425 94 85 87 160 127 50 75 20 50 50 50 55 12 kr. Nakup ln prodaja 1Д vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri isžrebanja najmanjšega dobitku K a I a n t n a i i v r s i t e v naročil na boni. Menjarnična delniška družba K BI C IT Nollzeili it. 10 Dunaj, Ririihilfiritriiii 74 B, t* Pojasnila ЂХЛ v vseli gospodarskih in InanAnlk stvareh, potem o kursnib vrednostih vseh ip«kulaol|aklb vrednostni papirjev in vestni oviti za dosego kolikor je mogoče visocega >brestovan)a pri popolni varnosti BV naloženih glavnic,