Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 22, 29. maj 2025 UVODNA BESEDA V svetu, ki se vrti hitreje kot kdaj koli prej, kjer informacije frčijo po digitalnih poteh s svetlobno hitrostjo in kjer je danes skoraj vse doseglji- vo z enim klikom, ostaja nekaj, kar ne izgubi svoje vrednosti – tiskani časopis. Dotik papirja, vonj sveže natisnjenega izvoda, listanje strani ob jutranji kavi ali večernem počitku – vse to nosi v sebi posebno toplino, ki presega vse. Tiskan medij ni le nosilec informacij, temveč je tudi simbol zanesljivosti, premišljenosti in trajnosti. Novi tednik ni le časopis, je dragocen spremljevalec naših življenj že 80 let. V tem dolgem obdobju je prehodil marsikatero pot, včasih ravno, pogosto pa strmo in ovinkasto. Spremenili so se časi, vloge, uredniške politike in tehnologije, a ostalo je tisto, kar je najpomembnejše – zau- panje bralcev in predanost ustvarjalcev. V svetu, kjer je resnica pogosto zamegljena in informacije izkrivljene, ostaja verodostojno poročanje vrednota, za katero se je vredno truditi. In mi se trudimo – vsak dan znova. V 80 letih, odkar Novi tednik izhaja, so se njegovi snovalci srečevali z različnimi režimi, spremembami in tokovi življenjskih odločitev. A kljub vsemu je ključno, da časopis ostaja enak v svojem poslanstvu: biti zanesljiv vir informacij, biti glas ljudi, biti ogledalo družbe. Tudi danes, ko je digitalizacija postala del našega vsakdana – in naj bo jasno, to ni nujno nekaj slabega, ima vsaka objavljena beseda še vedno svoj izvor v človeku. Članek napiše človeška roka, oblikuje ga misel, ople- menitijo ga čustva. Zato mora tudi bralec ostati odprt, čuteč, sposoben prepoznati bistvo zgodbe. Zato danes z vsem spoštovanjem in globoko hvaležnostjo izrekam iskreno zahvalo vsem, ki so v teh desetle- tjih sodelovali pri ustvarjanju Novega tednika – novinarjem, urednikom, fotografom, oblikovalcem, tiskarjem, raznašalcem, lektorjem in vsem za kulisami. Brez vas časopisa ne bi bilo. Posebej pa se želim pokloniti tistim, ki ga ustvarjajo danes. Iskrena hvala tudi vsem dosedanjim vodstvom, ki so skozi desetletja ohranjala visoke novi- narske standarde, stremela k verodostojnemu poročanju, imela izjemen čut za pisano besedo ter dajala prostor zgodbam, ki jih piše življenje. Pred vami je prav posebna, slavnostna izdaja časopisa, ki jo posvečamo 80-letnici izhajanja Novega tednika. V prvem snopiču vas čakajo zgodbe današnjega časa – sveži utrinki dogajanja, ki nas obdaja, odzivi ljudi in glas družbe, ki ga ne želimo preslišati. To so zgodbe, ki bijejo v ritmu sedanjosti in zaznamujejo naš vsakdan. V drugem snopiču pa boste lahko prebrali zgodbo našega časopisa – kako je nastajal, rasel in se razvijal skozi desetletja ter kako stopamo po poti danes. Ob tem pa boste med vrsticami lahko zaznali tudi smer, kamor se želimo usmeriti v prihodnosti – zvesti svojemu poslanstvu, a odprti novim izzivom in priložnostim. Zavedam se, da so časi zahtevni. A tudi v preteklosti ni bilo vedno lahko. Vendar če živimo za danes, potem naj nam preteklost služi kot učiteljica, ne kot diktatorka. Vzemimo modrosti preteklih dni in jih nežno prepletimo z današnjimi izzivi. Danes veljajo nova pravila, nova dinamika, a srce – to ostaja isto. Ob tem pomembnem jubileju naj ob tej priložnosti ponosno izrečem: iskrene čestitke Novemu tedniku ob 80-letnici izhajanja! Naj to ne bo le praznovanje obletnice, temveč tudi praznik novinarske vztrajnosti, predanosti in skupnosti. Za konec pa še en najpomembnejši hvala. Vam, dragi bralci. Brez vas Novi tednik ne bi imel smisla. Vi ste ra- zlog, da obstajamo, da pišemo, da iščemo resnico in da vztrajamo. Hvala, ker ste z nami – nekateri že desetletja, drugi šele kratek čas, vsak vaš pogled na stran časopisa nam daje nov zagon. Novi tednik je časopis, ki ne bije le po ritmu dogodkov – bije po ritmu srca. In srce, dragi moji, vedno najde pot. Saša Pukl, direktorica medijske hiše NT&RC Spoštovane bralke, spoštovani bralci, dragi sodelavci in prijatelji Novega tednika! Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 22, 29. maj 2025 Po besedah državnega sekretarja Boštjana Šefica jih veliko dela čaka tudi zaradi sanacije plazov. Minister Jože Novak je poudaril, da priprava dolgoročnih ukrepov terja čas. Vesna Nahtigal iz GZS je vlado pozvala k hitrim in h konkretnim rešitvam. AKTUALNO Kraji ob Savinji so bili v predlanskih poplavah med najbolj prizadetimi – številni uničeni domovi, porušeni mostovi, poškodovana cestna in komunalna infra- struktura so posledice, ki so mnogim obrnile življenje na glavo, tudi podjetja so utrpela večmilijonsko škodo. Enaindvajset mesecev po poplavah so predstavniki države, lokalnih skupnosti in gospodarstva na posvetu v Kampu Menina, kjer so si po popolnem uničenju sicer že opomogli, vzeli pod drobnogled dosedanje sanacijske ukrepe v savinjsko-šaleški regiji ter iskali trajne protipoplavne reši- tve, ki bodo odporne na podnebne spremembe. Predstavniki podjetij in občin so vlado pozvali, naj čim prej izdela državni prostorski načrt ter celovito uredi protipoplavno zaščito, vendar je minister za naravne vire in prostor Jože Novak poudaril, da priprava dolgoročnih rešitev terja čas, saj morajo biti odporne na podnebne spremembe. Hitenje bi bilo, kot je poudaril, škodljivo in neodgovorno. BARBARA FURMAN V Savinjski dolini opozarjajo na prepočasne protipoplavne ukrepe Minister Novak: »Hitenje bi bilo neodgovorno in škodljivo« Da so predstavniki države, lokalnih skupnosti in gospo- darstva za kraj posveta izbrali Kamp Menina, ni naključje, saj je v tem turističnem kam- pu med predlanskimi popla- vami potekala največja akcija reševanja v zgodovini naše države. Ob pomoči gasilcev in številnih drugih prostovolj- cev so pred uničujočimi nara- slimi vodami na varno uma- knili približno tisoč turistov. Lastnik kampa Jure Kolenc se jim je zahvalil in dodal, da so po zaslugi hitre fi nančne, moralne in zakonodajne po- moči vlade lahko kamp hitro obnovili in je danes med pe- timi najboljšimi zelenimi ozi- roma trajnostno naravnanimi turističnimi kampi v Evropi. Da bodo lahko razvijali tu- ristično ponudbo in ustvarili več delovnih mest za mlade, mora država po njegovem mnenju čim prej zagotoviti protipoplavne ukrepe, poeno- staviti birokratske postopke pridobivanje gradbenih do- voljenj ter vzpostaviti sistem alarmiranja ob reki Savinji tako za turistične ponudnike kot za prebivalce. Občinam primanjkuje kadra Na vodotokih savinjsko-šale- ške regije je bilo lani v sklopu poplavne obnove izvedenih za skoraj 21 milijonov obnovitve- nih del, letos naj bi jih bilo še za približno 6 milijonov. Letos in naslednje leto bo država na poplavno prizadetih območjih prenovila vodno infrastrukturo – letos v vrednosti 30 milijonov evrov, naslednje leto v vredno- sti 118 milijonov. Županja Rečice ob Savinji Majda Potočnik je dejala, da so bili v občini veseli predpla- čil države, saj jim je omogoči- la hitro in učinkovito odpravo najhujših posledic uničenja naraslih voda. A je ob tem opozorila na dolgotrajne in zahtevne birokratske postop- ke. »V občinskih upravah se soočamo s pomanjkanjem ka- dra za pripravo projektov. Bi- rokratski postopki so zahtevni in dolgotrajni. Potrebujemo ustrezno protipoplavno zašči- to. V mislih imam predvsem vzpostavitev zadrževalnikov na več mestih ob Savinji. T o bo ljudem in podjetjem zagotovilo varno prihodnost za življenje in delo v naši regiji,« je dodala. Kaj pravijo gospodarstveniki? Direktor podjetja BSH Hišni aparati Matija Petrin je pove- dal, da je bila obnova proizvo- dnje zahtevna, a so jo izkoristili tudi za posodobitve v proizvo- dnem procesu. »Zdaj v Zgornji Savinjski dolini nujno potrebu- jemo dolgoročno stabilno pro- tipoplavno zaščito in ureditev prometne infrastrukture. To so osnovni pogoji, ki jih zahtevajo lastniki podjetja iz tujine pred nadaljnjimi vlaganji v razvoj in širitev podjetja.« S podobno problematiko se soočajo tudi v podjetju KLS Ljubno. redka podjetja koristijo raz- položljiva državna sredstva. Vlada je v petletnem sana- cijskem programu zagotovi- la rekordnih 1,36 milijarde evrov za vzpostavitev funk- cionalne vodne infrastruk- ture, ki bo odporna na pod- nebne spremembe. Samo letos je zagotovila 325 mi- lijonov evrov, v prihodnjem letu bo še dodatnih 560 mi- lijonov, leta 2027 in 2028 še približno 800 milijonov. Državni sekretar Boštjan Še- fi c je priznal, da bi nekatere po- stopke glede umeščanja v pro- stor sicer lahko vsaj nekoliko pospešili, a se tudi na državni ravni soočajo s pomanjkanjem kadra. Pojasnil je, da si prizade- vajo, da bi bili tako stanovanjski kot poslovni objekti umeščeni na dolgoročno varna mesta. Povedal je še, da številni plazo- vi v Savinjski dolini zahtevajo dolgotrajno sanacijo. Foto: Andraž Purg Županja Rečice ob Savinji Majda Potočnik je opozorila na kadrovsko podhranjenost občin. Minister: »Ne pristajam na izsiljevanje« Po mnenju Jožeta Nova- ka, ministra za naravne vire in prostor, je vsako izsiljeva- nje glede hitenja pri pripravi ukrepov neodgovorno in ško- dljivo. »Ljudje bodo zadovolj- ni, če bodo vedeli, da bodo živeli na varnem območju. Ukrepi protipoplavne zaščite morajo biti dobro premišlje- ni in kakovostni, saj želimo z njimi zagotoviti dolgoroč- no varnost pred podnebnimi spremembami.« Vesna Nahtigal, general- na direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, je pouda- rila, da gospodarstvo pričaku- je hitre in konkretne rešitve. »Postopke na državni ravni je treba pospešiti. Gospodarstvo pričakuje pripravo konkretnih projektov, ki bodo vplivali na hitrejši razvoj regij in omo- gočili podjetjem bolj konku- renčne pogoje. Gre namreč za program ukrepov razvojnih spodbud na področju gospo- darskega, okoljskega, družbe- nega in kulturnega razvoja ter razvoja človeških virov.« Ob tem je pohvalila, da je vlada zagotovila hitro fi nanč- no pomoč gospodarstvu, po- hvalila je tudi sodelovanje z ministrstvom za naravne vire in prostor ter dejavnosti ekipe državnega sekretarja Boštja- na Šefi ca. Predstavnike gospodarstva, vlade in lokalnih skupnostih je pozval k sodelovanju pri obnovi in umestitvi gospo- darskih con ter k partnerstvu slovenskih inženirskih in gradbenih podjetij s podjetji iz sosednjih držav. »Tako bi lahko skupaj okrepili zmo- gljivosti pri projektiranju in izvedbi del, a še vedno pod vodstvom slovenskih podje- tij.« Opozoril je tudi, da le Udeleženci posveta so se strinjali, da morajo še bolj sodelovati pri iskanju najboljših protipoplavnih rešitev. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 22, 29. maj 2025 Po besedah državnega sekretarja Boštjana Šefica jih veliko dela čaka tudi zaradi sanacije plazov. Minister Jože Novak je poudaril, da priprava dolgoročnih ukrepov terja čas. Vesna Nahtigal iz GZS je vlado pozvala k hitrim in h konkretnim rešitvam. AKTUALNO Kraji ob Savinji so bili v predlanskih poplavah med najbolj prizadetimi – številni uničeni domovi, porušeni mostovi, poškodovana cestna in komunalna infra- struktura so posledice, ki so mnogim obrnile življenje na glavo, tudi podjetja so utrpela večmilijonsko škodo. Enaindvajset mesecev po poplavah so predstavniki države, lokalnih skupnosti in gospodarstva na posvetu v Kampu Menina, kjer so si po popolnem uničenju sicer že opomogli, vzeli pod drobnogled dosedanje sanacijske ukrepe v savinjsko-šaleški regiji ter iskali trajne protipoplavne reši- tve, ki bodo odporne na podnebne spremembe. Predstavniki podjetij in občin so vlado pozvali, naj čim prej izdela državni prostorski načrt ter celovito uredi protipoplavno zaščito, vendar je minister za naravne vire in prostor Jože Novak poudaril, da priprava dolgoročnih rešitev terja čas, saj morajo biti odporne na podnebne spremembe. Hitenje bi bilo, kot je poudaril, škodljivo in neodgovorno. BARBARA FURMAN V Savinjski dolini opozarjajo na prepočasne protipoplavne ukrepe Minister Novak: »Hitenje bi bilo neodgovorno in škodljivo« Da so predstavniki države, lokalnih skupnosti in gospo- darstva za kraj posveta izbrali Kamp Menina, ni naključje, saj je v tem turističnem kam- pu med predlanskimi popla- vami potekala največja akcija reševanja v zgodovini naše države. Ob pomoči gasilcev in številnih drugih prostovolj- cev so pred uničujočimi nara- slimi vodami na varno uma- knili približno tisoč turistov. Lastnik kampa Jure Kolenc se jim je zahvalil in dodal, da so po zaslugi hitre fi nančne, moralne in zakonodajne po- moči vlade lahko kamp hitro obnovili in je danes med pe- timi najboljšimi zelenimi ozi- roma trajnostno naravnanimi turističnimi kampi v Evropi. Da bodo lahko razvijali tu- ristično ponudbo in ustvarili več delovnih mest za mlade, mora država po njegovem mnenju čim prej zagotoviti protipoplavne ukrepe, poeno- staviti birokratske postopke pridobivanje gradbenih do- voljenj ter vzpostaviti sistem alarmiranja ob reki Savinji tako za turistične ponudnike kot za prebivalce. Občinam primanjkuje kadra Na vodotokih savinjsko-šale- ške regije je bilo lani v sklopu poplavne obnove izvedenih za skoraj 21 milijonov obnovitve- nih del, letos naj bi jih bilo še za približno 6 milijonov. Letos in naslednje leto bo država na poplavno prizadetih območjih prenovila vodno infrastrukturo – letos v vrednosti 30 milijonov evrov, naslednje leto v vredno- sti 118 milijonov. Županja Rečice ob Savinji Majda Potočnik je dejala, da so bili v občini veseli predpla- čil države, saj jim je omogoči- la hitro in učinkovito odpravo najhujših posledic uničenja naraslih voda. A je ob tem opozorila na dolgotrajne in zahtevne birokratske postop- ke. »V občinskih upravah se soočamo s pomanjkanjem ka- dra za pripravo projektov. Bi- rokratski postopki so zahtevni in dolgotrajni. Potrebujemo ustrezno protipoplavno zašči- to. V mislih imam predvsem vzpostavitev zadrževalnikov na več mestih ob Savinji. T o bo ljudem in podjetjem zagotovilo varno prihodnost za življenje in delo v naši regiji,« je dodala. Kaj pravijo gospodarstveniki? Direktor podjetja BSH Hišni aparati Matija Petrin je pove- dal, da je bila obnova proizvo- dnje zahtevna, a so jo izkoristili tudi za posodobitve v proizvo- dnem procesu. »Zdaj v Zgornji Savinjski dolini nujno potrebu- jemo dolgoročno stabilno pro- tipoplavno zaščito in ureditev prometne infrastrukture. To so osnovni pogoji, ki jih zahtevajo lastniki podjetja iz tujine pred nadaljnjimi vlaganji v razvoj in širitev podjetja.« S podobno problematiko se soočajo tudi v podjetju KLS Ljubno. redka podjetja koristijo raz- položljiva državna sredstva. Vlada je v petletnem sana- cijskem programu zagotovi- la rekordnih 1,36 milijarde evrov za vzpostavitev funk- cionalne vodne infrastruk- ture, ki bo odporna na pod- nebne spremembe. Samo letos je zagotovila 325 mi- lijonov evrov, v prihodnjem letu bo še dodatnih 560 mi- lijonov, leta 2027 in 2028 še približno 800 milijonov. Državni sekretar Boštjan Še- fi c je priznal, da bi nekatere po- stopke glede umeščanja v pro- stor sicer lahko vsaj nekoliko pospešili, a se tudi na državni ravni soočajo s pomanjkanjem kadra. Pojasnil je, da si prizade- vajo, da bi bili tako stanovanjski kot poslovni objekti umeščeni na dolgoročno varna mesta. Povedal je še, da številni plazo- vi v Savinjski dolini zahtevajo dolgotrajno sanacijo. Foto: Andraž Purg Županja Rečice ob Savinji Majda Potočnik je opozorila na kadrovsko podhranjenost občin. Minister: »Ne pristajam na izsiljevanje« Po mnenju Jožeta Nova- ka, ministra za naravne vire in prostor, je vsako izsiljeva- nje glede hitenja pri pripravi ukrepov neodgovorno in ško- dljivo. »Ljudje bodo zadovolj- ni, če bodo vedeli, da bodo živeli na varnem območju. Ukrepi protipoplavne zaščite morajo biti dobro premišlje- ni in kakovostni, saj želimo z njimi zagotoviti dolgoroč- no varnost pred podnebnimi spremembami.« Vesna Nahtigal, general- na direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, je pouda- rila, da gospodarstvo pričaku- je hitre in konkretne rešitve. »Postopke na državni ravni je treba pospešiti. Gospodarstvo pričakuje pripravo konkretnih projektov, ki bodo vplivali na hitrejši razvoj regij in omo- gočili podjetjem bolj konku- renčne pogoje. Gre namreč za program ukrepov razvojnih spodbud na področju gospo- darskega, okoljskega, družbe- nega in kulturnega razvoja ter razvoja človeških virov.« Ob tem je pohvalila, da je vlada zagotovila hitro fi nanč- no pomoč gospodarstvu, po- hvalila je tudi sodelovanje z ministrstvom za naravne vire in prostor ter dejavnosti ekipe državnega sekretarja Boštja- na Šefi ca. Predstavnike gospodarstva, vlade in lokalnih skupnostih je pozval k sodelovanju pri obnovi in umestitvi gospo- darskih con ter k partnerstvu slovenskih inženirskih in gradbenih podjetij s podjetji iz sosednjih držav. »Tako bi lahko skupaj okrepili zmo- gljivosti pri projektiranju in izvedbi del, a še vedno pod vodstvom slovenskih podje- tij.« Opozoril je tudi, da le Udeleženci posveta so se strinjali, da morajo še bolj sodelovati pri iskanju najboljših protipoplavnih rešitev. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 22, 29. maj 2025 AKTUALNO Do sredine naslednjega leta mora Direkcija RS za vode s pristojnim ministrstvom in z občino zamenjati dva pomembna, a dotrajana in tudi nevarna mosta v Celju, in sicer most čez Savinjo na Polulah in most čez Voglajno pri nekdanjem Topru. Gre za obsežen projekt, ki bo vplival na promet in najverjetneje povzročil več gneče na Kidričevi cesti, saj bodo številni, ki čez most čez Voglajno ne bodo mogli, zaradi zapore uporabljali ravno to obvoznico. Težave bodo kljub spremenjenemu prometnemu režimu verjetno še na Polulah, saj bodo dela tam izvajali sočasno. Glede na to, da je celjska obči- na imela vso dokumentacijo že v začetku lanskega leta, smo nanjo in tudi na direkcijo za vode med drugim na- slovili vprašanje, ali bi most pri Topru lahko zamenjali že prej, da zaradi sočasnih del ne bi nastajale težave. SIMONA ŠOLINIČ Kako bo z dolgotrajno oskrbo v Celju? Energetika z novim vodstvom Nadzorni svet družbe Energetika Celje je na zadnji seji zaključil postopek izbire novega direktorja za manda- tno obdobje od 1. septembra letos do 31. avgusta 2029. Družbo bo vodil Uroš Rošer. Postopek je potekal na podlagi javno objavljenega razpisa za prosto delovno mesto direktorja družbe, na katerega se je prijavilo osem kandidatov. Komisija za izbor direktorja, ki jo je imenoval nadzorni svet, je opravila pregled vseh prijav in povabila izbrane kandidate na razgovore. Po izve- denem postopku je nadzornemu svetu predlagala dva kan- didata, ki sta se uvrstila v drugi krog izbirnega postopka. Na podlagi opravljenih razgovorov, predstavitve vizije razvoja podjetja ter izpolnjevanja strokovnih meril in krite- rijev je nadzorni svet po razpravi izvedel glasovanje o obeh kandidatih in kot najustreznejšega izbral Uroša Rošerja. Gre za univerzitetnega diplomiranega pravnika z več kot 15-letnimi izkušnjami na področju vodenja, upravljanja poslovne operative in naložb v domačih ter mednarodnih podjetjih. Rošer bo vodenje družbe prevzel 1. septembra 2025. Dosedanji direktor je bil mag. Aleksander Mirt, ki se bo ob koncu svojega šestega mandata 31. avgusta letos, po 24 letih poslovil z vodstvenega položaja. SŠol Zamenjava mostov pri nekdanjem Topru in na Polulah Se zaradi menjave mostov obeta prometni kaos? V Narodnem domu je bil pred dnevi strokovni posvet območnega odbora Sindika- ta upokojencev Savinjska Ce- lje. Na njem so spregovorili o tem, kako potekajo priprave in v kolikšni meri je Celje že pripravljeno na dolgotrajno oskrbo na domu. Po Zakonu o dolgotrajni oskrbi bodo od 1. julija do sto- ritve upravičeni vsi, ki bodo za to izpolnjevali zakonske pogoje. Dolgotrajno oskrbo bo v mestni občini Celje iz- vajal Dom ob Savinji Celje, ki izvaja že storitev pomoči na domu, a tudi sicer je domsko delovanje bistveno širše od domske oskrbe. »Dom ob Sa- vinji storitev pomoči na domu izvaja tudi za sosednje občine, s katerimi smo se povezali za ureditev prostorov in kritje stroškov enega zaposlenega za storitev dolgotrajne oskr- be,« pravijo v Mestni občini Celje. »Mestna občina Celje na po- dročju uvedbe te pomembne storitve dela že kar nekaj časa s sosednjimi občinami Štore, Voj- nik in Dobrna. Odločili smo se, da izberemo skupnega izvajal- ca, ki v naših občinah že uspe- šno izvaja storitev pomoči na domu. Formalno smo pripra- vljeni in verjamemo, da bomo lahko sledili potrebam. Kot razširjena lokalna skupnost, ki se osredotoča skrb za vse gene- racije, moramo biti med sme- lejšimi in se truditi, da bo vse sistematično in premišljeno. Trenutno smo v procesu zapo- slitve osebe, ki bo koordinirala izvajanje dolgotrajne oskrbe,« pravi župan Mestne občine Ce- lje Matija Kovač. Sistemska ureditev dolgo- trajne oskrbe je bila nujna, saj je delež starejšega prebivalstva v Sloveniji, tudi v Celju, visok. Zakon o dolgotrajni oskrbi je pravico do oskrbovalca družin- skega člana uveljavil že lani. Od 1. julija pa bodo v veljavi pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samo- stojnosti ter e-oskrba. Vlogo do uveljavljanja teh pravic bo na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo pri pristojnem centru za socialno delo možno oddati od 1. junija. SŠol Dolgotrajno oskrbo bo v mestni občini Celje izvajal Dom ob Savinji Celje. (Foto: Andraž Purg) Pred dnevi se je na druž- benih omrežjih pojavila še fotografi ja obvestila Krajevne skupnosti Aljažev hrib v me- stni občini Celje. Vsebina je precej razburila številne Celja- ne. Iz vsebine je razvidno, da bo zaradi gradnje mostu čez Voglajno in zaradi gradnje krožišča (pri Dipu) v nasle- dnjih mesecih spremenjen prometni režim. Most naj bi bil namreč zaprt od konca tega meseca do marca 2026. Mnogi so objavo delili, neka- teri so nejevoljno komentirali, da bosta takšna dolgotrajna zapora oziroma spremenjen prometni režim povzročila kaos predvsem na Kidričevi cesti ali na cesti mimo tako imenovanega Svinjskega sej- ma. Sočasno izvajalci del že pripravljajo vse potrebno za menjavo mostu na Polulah, kar pomeni, da bo gneča tudi v tisti smeri za vse, ki čez most čez Voglajno v mesto ne bodo mogli. Kaj odgovarjajo v občini? V dopisu Mestne občine Celje so nam odgovorili, da izvajalci del pri mostu pri nekdanjem Topru trenutno opravljajo pripravljalna dela za zaprtje mostu. Izvajajo ka- metne zapore. »Na polulskem mostu izvajajo vrtine za pilote na desnem bregu, prevezavo plinovoda, armiranje in opa- ževanje zgornjega dela stebra na levem bregu. V pripravi je tudi začasen plato v Savinji, opravljajo rušenje pločnika ter izvedbo drenaže ob lokalni cesti. Za gradnjo krožišča je v procesu tudi javno naročilo za izbiro izvajalca del,« pravijo v občini. Projekt je razdeljen na faze skladno z načrtom posa- meznega izvajalca. Predfaza je prestavitev inštalacij pred iz- vedbo, nato bosta sledili faza izvedbe mostu in faza izvedbe krožišča. »Prosimo, da se za bolj natančne informacije obr- nete na Direkcijo RS za vode, ki je investitorka,« še pravijo v občini. Vprašanja smo seveda posla- li tudi Direkciji RS za vode, a so nam od tam najprej odgovore obljubili v petih dneh, kar je za objavo v časopisu prepozno. Po našem posredovanju, da gre za aktualno zadevo v Celju in za dva izjemno obsežna pro- jekta, zapore prometa pa bodo vplivale na številne občane, so nam iz direkcije odgovorili, da bodo odgovore sestavili skupaj z občino in nam jih poslali. Kako bo z zaporami? Glede prometne zapore v delu Polul v občini odgovar- jajo, da je na tej lokaciji pred- videna sprememba prometne ureditve v obliki delne zapore in občasne popolne zapore. »Predvideni sta še ena 14-dnev- na popolna zapora in ena enomesečna popolna zapora. V času delne zapore promet poteka izmenično dvosmerno in je urejen s semaforji. V času popolne zapore so osebna vo- zila preusmerjena na obvoz, ki je urejen enosmerno v smeri Celje–Zagrad in obratno. Na nekaterih odsekih promet po- teka dvosmerno, vendar je ure- jen s semaforjem ali z ročnim usmerjanjem, da je prepreče- no srečevanje vozil. Za pešce je urejena začasna pešpot, ki je ob gradbišču speljana v va- rovalnem koridorju. Javni po- tniški promet in šolski avtobusi vozijo po obvozni poti preko državne kolesarske poti. Na za- hodni (Celje) in vzhodni stra- ni (Tremerje) obvoza promet urejajo reditelji, ki zagotavljajo varnost udeležencev v prome- tu,« dodajajo v občini. Glede prometne zapore v okviru del na mostu pri Topru v občini odgovarjajo kratko: »Vloga izvajalca del za spre- menjeno prometno ureditev v času izvedbe projekta je v fazi obravnave, zato bomo lahko celovite informacije podali kmalu.« Torej sploh še ni zna- no, kako bo prometni režim urejen. Ali se je torej krajevna skupnost v obvestilu zmotila ali je le prehitro objavila podat- ke, ni znano. Celjska občina je sicer že v začetku lanskega leta kot prva v Sloveniji pridobila vso projektno dokumentacijo, vsa potrebna zemljišča za gradnjo ter vseh pet gradbenih dovo- ljenj za projekt Dodatni ukre- pi za zmanjševanje poplavne ogroženosti v občini Celje. Gre za projekt na podlagi na- cionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki je nadalje te- melj za črpanje razpoložljivih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost. Zamenjava dveh mostov, polulskega in t. i. mo- stu pri Dipu, je tako del tega projekta, prejemnica denarja za zmanjšanje poplavne ogro- ženosti iz tega mehanizma je Direkcija Republike Slovenije za vode. Poleg menjave dveh za Celje pomembnih mostov projekt obsega protipoplavne ureditve na petih vodotokih, s čimer naj bi poplavno zaščitili približno tisoč prebivalcev v celjski občini. Na vprašanje, ali bi lahko most pri Topru že zamenjali, da zaradi sočasne zamenjave mostu na Polulah ne bi bilo težav, v občini do- dajajo, da »zaradi tesne časov- nice ni bilo druge možnosti, kot da obe naložbi izvajamo sočasno.« Zamenjava obeh mo- stov je del obsežnega projekta protipoplavnih ureditev v Celju, vredne- ga približno 25 milijo- nov evrov. Financiran je iz evropskega fi nančne- ga mehanizma načrt za okrevanje in odpornost in mora biti v celoti kon- čan do spomladi 2026. Kako bo urejen promet v času popoldne zapore mosta pri nekdanjem Topru? V občini zaenkrat na to vprašanje še ne odgovarjajo. Gre za ključno povezavo Aljaževega hriba z mestnim središčem. Bo zaradi zapore tega mostu še toliko bolj obremenjena Kidričeva cesta? (Foto: Andraž Purg) belsko kanalizacijo na povr- šinah, ki niso vezane na pro- Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 22, 29. maj 2025 GOSPODARSTVO Cinkarna Celje je v letošnjih prvih treh mesecih ustvarila 58,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najbolj je zvišala delež prodaje na trge Evropske uni- je, k čemur je pripomogla tudi uvedba trajnih pro- tidampinških ukrepov na uvoz kitajskega pigmenta titanovega dioksida. Učinki teh ukrepov naj bi se sicer jasneje izkazali šele v prihodnjih četrtletjih. Čisti do- biček družbe je v letošnjem prvem trimesečju znašal 6,3 milijona evrov od predvidenih 15,3 milijona evrov, ki so jih konec lanskega leta napovedali za letos. Pred- sednik uprave Aleš Skok ocenjuje, da so na dobri poti, da načrt tudi uresničijo, a zaradi hitro spreminjajočih se razmer v dejavnosti ostaja previden pri napovedih. SINTIJA JURIČ Dividende letos višje Minuli teden so delničarji Cinkarne Celje na redni seji skupščine potrdili predlog uprave, da družba letos na podlagi poslovanja v letu 2024 izplača dividende v višini 1,80 evra bruto na delnico. Skupščina je potrdila predlog, da uprava od malo manj kot 23,1 milijona evrov bilančnega dobička ob koncu leta 2024 za izplačilo dividend letos nameni 14 milijonov evrov, preostalih 9,1 milijona evrov pusti kot zadržani dobiček poslovnega leta. Letošnja dividenda je sicer enkrat višja od tiste, ki je bila delničarjem lani izplačana za leto 2023. Vendar so delničarji celjskega podjetja iz kemične industri- je lani prejeli tudi 3,20 evra bruto dividende za leto 2022. Letošnje dividende bodo delničarjem izplačane 27. junija. Najvišji znesek bo dobila država, ki je s svojimi družbami največja lastnica celjskega podjetja. Cinkarna Celje v prvem četrtletju krepko presegla pričakovanja Nadpovprečni rezultati, a razmere na trgu še vedno negotove Unior večino izgube pokril s finančnimi rezervami Uprava družbe Unior je za 11. junij sklicala sejo skup- ščine družbe. Na njej se bodo delničarji med drugim seznanili z višino prejemkov, ki so jih člani uprave in nadzornega sveta družbe prejeli v poslovnem letu 2024. Prav tako se bodo seznanili z lansko bilančno izgubo družbe, ki kljub visoki izgubi družbe znaša le 1,4 mi- lijona evrov. Če je Zreški Unior še leta 2023 poročal o 227 tisoč evrih dobička, je lani leto sklenil z več kot 41 milijoni evri izgube, ki jo je nazadnje skoraj v celoti uspel pokriti z različnimi fi- nančnimi viri. Negativni poslovni izid lanskega poslovanja so v družbi pokrili s 14-milijonskim dobičkom iz preteklih let, z zmanjšanjem drugih rezerv v višini približno 23 mi- lijonov evrov ter z zmanjšanjem kapitalskih rezerv v višini približno 4 milijonov evrov. Bilančna izguba družbe je tako na zadnji dan lanskega leta znašala 1,4 milijona evrov in bo ostala nerazporejena, o čemer se bodo delničarji seznanili na junijski seji skupščine. Na dnevnem redu je tudi seznanitev in potrditev poročila o lanskih prejemkih organov vodenja in nadzora družbe. Delničarji se bodo med drugim seznanili še z januarskim odstopom Saše Ko- ren, predstavnice zaposlenih v nadzornem svetu, ki jo je konec februarja za mandatno obdobje štirih let zamenjal Franci Jereb. SJ V primerjavi z enakim ob- dobjem lani je Cinkarna Celje v prvem četrtletju ustvarila za 392 odstotkov višji dobiček. Poslovni izid iz poslovanja, povečan za amortizacijo ozi- roma EBITDA, je dosegel 11,7 milijona evrov. V primerjavi z letom prej je višji za 150 od- stotkov. »Ocenjujemo, da so te številke dobre, tudi če jih primerjamo z zahodno kon- kurenco, in da smo med naj- boljšimi v panogi,« je rezulta- te letošnjega prvega kvartala komentiral predsednik uprave Aleš Skok. Evropski trgi stabilnejši Do konca marca so v družbi najbolj zvišali odstotek proda- je na trge Evropske unije. Po besedah Skoka tudi na račun carin, ki jih je Evropska uni- ja uvedla na uvoz titanovega dioksida s Kitajske, trenutno na evropskih trgih dosegajo najboljše pogoje za prodajo in poslovanje. Na drugi strani opuščajo prodajo na manj do- nosnih trgih, predvsem na Bli- žnjem vzhodu. »Nekako smo se prisiljeni usmerjati na tiste trge, kjer lahko konkuriramo bolj zahodnim proizvajalcem,« pojasnjuje Skok. Še vedno pro- dajajo tudi v Združene države Amerike, kjer njihov osrednji proizvod titanov dioksid sodi v kategorijo mineralov, ki so še vedno na seznamu izjem, za katere ZDA zaenkrat niso uve- dle carin. A se, kot pravi Skok, razmere v ZDA iz dneva v dan spreminjajo. Kljub nadpovprečnim re- zultatom družbe v prvem letošnjem trimesečju predse- dnik uprave izpostavlja, da je makroekonomsko okolje, v katerem deluje družba, še vedno zahtevno in negotovo. »Cene energije so bile v prvem četrtletju letos višje kot v ena- kem obdobju preteklega leta, nemške ustanove letos ne pri- čakujejo vidnejšega okrevanja domačega gospodarstva. Tudi naši končni sektorji, gradbe- ništvo in premazi, še naprej delajo v nizki prestavi in se zaradi negotovih obetov vede- jo zadržano,« je pojasnil Skok, ki ocenjuje, da padec inflacije in obrestnih mer ni bistveno vplival na potrošnike in posle- dično na trg. Razmere ostajajo zahtevne Že lani novembra so v Cin- karni Celje zaradi višjih nabav- nih stroškov nekaterih surovin in energije napovedali, da bo njihov letošnji dobiček nižji kot lanski, ko je znašal več kot 23 milijonov evrov. V družbi za letos načrtujejo 206,3 mili- jona evrov prihodkov ter čisti dobiček približno 15 milijo- nov evrov, kar lahko, sodeč po rezultatih prvega kvartala, močno presežejo. A Skok po- udarja, da se lahko razmere na trgu zelo hitro spremeni- jo, zato končnih ocen ne želi napovedovati. »Okolje, v kate- rem delujemo, ostaja težavno. Menim, da bi se za ugodnejše razmere na trgu – vsaj za grad- beno panogo – moral končati največji geopolitični spor. Če se to ne bo zgodilo, lahko do konca leta kvečjemu upamo, da bodo razmere ostale takšne, kot so danes,« je poudaril in dodal, da se lahko razmere poslabšajo tudi v primeru do- datnih zaostritev na področju carin. Da je industrija titanovega dioksida v Evropi zaradi zah- tevnih tržnih razmer pod ve- likim pritiskom, priča tudi ne- davno zaprtje obrata njihovega konkurenta na Nizozemskem. Po zaprtju obratov v Italiji in Nemčiji je to že tretji primer ustavitve proizvodnje titanove- ga dioksida v Evropi. »Če Evro- pa ne bo uredila ustreznih cen električne energije in plina, da bodo primerljive s ceno v dru- gih delih sveta, bo še naprej izgubljala. Obrati se zapirajo in se bodo še zapirali, če tega ne bo uredila,« je jasen Skok. Znižujejo ogljični odtis V celjski družbi, v kateri do leta 2030 načrtujejo znatno zmanjšanje izpustov toplo- grednih plinov, izboljšanje energetske učinkovitosti, večje recikliranje vode ter razvoj traj- nostnih izdelkov, ki podpirajo krožno gospodarstvo in zmanj- šujejo odvisnost od naravnih virov, so za lani prvič pripravili tudi poročilo o trajnostnem ra- zvoju. Pripravili so ga skladno z evropskimi standardi za po- ročanje o trajnosti, ki izhajajo iz direktive o trajnostnem po- ročanju podjetij in zahtevajo, da podjetja poročajo o svojih vplivih na okolje. »Ponosni smo, da smo z iz- vajanjem številnih ukrepov lani znatno zmanjšali svoj ogljični odtis glede na izhodiščno leto 2021. Glede na isto izhodiščno leto smo zmanjšali tudi izpuste sulfatov v vode, izpuste žveplo- vega dioksida in prahu v zrak. Z vsemi temi ključnimi okolj- skimi kazalniki smo daleč pod zakonsko določenimi mejami evropske zakonodaje in našega okoljevarstvenega dovoljenja,« je ugotovitve povzela članica uprave in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič. V Cinkarni Celje sicer letos na- črtujejo približno 20 milijonov evrov naložb. Denar bodo pora- bili za odpravo ozkih grl, izbolj- šanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje okoljskih vplivov in izboljšanje pogojev za varno in zdravo delo. Največji delež na- ložb bodo namenili proizvodnji titanovega dioksida. Foto: Andraž Purg »Stalne carine so nekoliko stabili- zirale trg v Evropski uniji in vplivale na povpraševanje po titanovem pi- gmentu z zahoda. Tudi naši rezultati so odraz tega,« je poudaril predse- dnik uprave Aleš Skok. Do konca marca so s titanovim dioksidom ustvarili 48 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj za četrtino več kot v primerljivem obdobju lani. Cinkarna Celje je zaposlenim letos izplačala regres v višini 2.400 evrov, kar je 400 evrov več kot lani. V družbi so določili tudi formulo za božičnico, ki bo odvisna od končnih letnih rezultatov podjetja. Skupina Gic iz Rogaške Slatine je na svetovni dan čebel, 20. maj, namenu predala svoj čebelnjak. Z njim želi v nepo- sredni bližini proizvodnje betona in betonskih izdelkov ter industrijske cone Negonje spodbuditi večjo biotsko pestrost in opraševanje tudi v industrijskem prostoru. Čebelnjak so zgradili iz lesa in betona, pri gradnji so upoštevali nasvete čebelarjev. (Foto: arhiv podjetja) Ob betonu še med belnjak je zgradilo v sklo- pu gradnje nove trajnostne betonarne Negonje 2.0, za katero je prejelo državno in evropsko sofinanciranje iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Čebelnjak je mi- šljen tudi kot prostor za so- delovanje, prenos znanja in povezovanja s skupnostjo. Podjetje je pri gradnji čebel- njaka upoštevalo nasvete lo- kalnih čebelarjev. Izdelalo ga je iz lesa in betona, materialov, s pomočjo katerih ljudje od nekdaj gradijo hiše. Oba mate- riala naravnega izvora imata v gradbeništvu pomembno vlo- go. Če sta pridobljena in upo- rabljena na odgovoren način, lahko prispevata k trajnostni gradnji, pravijo v omenjenem podjetju. »Med, ki bo nastajal v sodelovanju z lokalnim če- belarjem, bo več kot le simbol – bo izraz odnosa do okolja in trajnostnega delovanja za odgovorno prihodnost,« še dodajajo. TS Podjetje Gic gradnje je če- belnjak postavilo kot poklon naravi in kot opomnik, da je lahko proizvodno okolje naravnano trajnostno. Če- Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 22, 29. maj 2025 GOSPODARSTVO Cinkarna Celje je v letošnjih prvih treh mesecih ustvarila 58,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najbolj je zvišala delež prodaje na trge Evropske uni- je, k čemur je pripomogla tudi uvedba trajnih pro- tidampinških ukrepov na uvoz kitajskega pigmenta titanovega dioksida. Učinki teh ukrepov naj bi se sicer jasneje izkazali šele v prihodnjih četrtletjih. Čisti do- biček družbe je v letošnjem prvem trimesečju znašal 6,3 milijona evrov od predvidenih 15,3 milijona evrov, ki so jih konec lanskega leta napovedali za letos. Pred- sednik uprave Aleš Skok ocenjuje, da so na dobri poti, da načrt tudi uresničijo, a zaradi hitro spreminjajočih se razmer v dejavnosti ostaja previden pri napovedih. SINTIJA JURIČ Dividende letos višje Minuli teden so delničarji Cinkarne Celje na redni seji skupščine potrdili predlog uprave, da družba letos na podlagi poslovanja v letu 2024 izplača dividende v višini 1,80 evra bruto na delnico. Skupščina je potrdila predlog, da uprava od malo manj kot 23,1 milijona evrov bilančnega dobička ob koncu leta 2024 za izplačilo dividend letos nameni 14 milijonov evrov, preostalih 9,1 milijona evrov pusti kot zadržani dobiček poslovnega leta. Letošnja dividenda je sicer enkrat višja od tiste, ki je bila delničarjem lani izplačana za leto 2023. Vendar so delničarji celjskega podjetja iz kemične industri- je lani prejeli tudi 3,20 evra bruto dividende za leto 2022. Letošnje dividende bodo delničarjem izplačane 27. junija. Najvišji znesek bo dobila država, ki je s svojimi družbami največja lastnica celjskega podjetja. Cinkarna Celje v prvem četrtletju krepko presegla pričakovanja Nadpovprečni rezultati, a razmere na trgu še vedno negotove Unior večino izgube pokril s finančnimi rezervami Uprava družbe Unior je za 11. junij sklicala sejo skup- ščine družbe. Na njej se bodo delničarji med drugim seznanili z višino prejemkov, ki so jih člani uprave in nadzornega sveta družbe prejeli v poslovnem letu 2024. Prav tako se bodo seznanili z lansko bilančno izgubo družbe, ki kljub visoki izgubi družbe znaša le 1,4 mi- lijona evrov. Če je Zreški Unior še leta 2023 poročal o 227 tisoč evrih dobička, je lani leto sklenil z več kot 41 milijoni evri izgube, ki jo je nazadnje skoraj v celoti uspel pokriti z različnimi fi- nančnimi viri. Negativni poslovni izid lanskega poslovanja so v družbi pokrili s 14-milijonskim dobičkom iz preteklih let, z zmanjšanjem drugih rezerv v višini približno 23 mi- lijonov evrov ter z zmanjšanjem kapitalskih rezerv v višini približno 4 milijonov evrov. Bilančna izguba družbe je tako na zadnji dan lanskega leta znašala 1,4 milijona evrov in bo ostala nerazporejena, o čemer se bodo delničarji seznanili na junijski seji skupščine. Na dnevnem redu je tudi seznanitev in potrditev poročila o lanskih prejemkih organov vodenja in nadzora družbe. Delničarji se bodo med drugim seznanili še z januarskim odstopom Saše Ko- ren, predstavnice zaposlenih v nadzornem svetu, ki jo je konec februarja za mandatno obdobje štirih let zamenjal Franci Jereb. SJ V primerjavi z enakim ob- dobjem lani je Cinkarna Celje v prvem četrtletju ustvarila za 392 odstotkov višji dobiček. Poslovni izid iz poslovanja, povečan za amortizacijo ozi- roma EBITDA, je dosegel 11,7 milijona evrov. V primerjavi z letom prej je višji za 150 od- stotkov. »Ocenjujemo, da so te številke dobre, tudi če jih primerjamo z zahodno kon- kurenco, in da smo med naj- boljšimi v panogi,« je rezulta- te letošnjega prvega kvartala komentiral predsednik uprave Aleš Skok. Evropski trgi stabilnejši Do konca marca so v družbi najbolj zvišali odstotek proda- je na trge Evropske unije. Po besedah Skoka tudi na račun carin, ki jih je Evropska uni- ja uvedla na uvoz titanovega dioksida s Kitajske, trenutno na evropskih trgih dosegajo najboljše pogoje za prodajo in poslovanje. Na drugi strani opuščajo prodajo na manj do- nosnih trgih, predvsem na Bli- žnjem vzhodu. »Nekako smo se prisiljeni usmerjati na tiste trge, kjer lahko konkuriramo bolj zahodnim proizvajalcem,« pojasnjuje Skok. Še vedno pro- dajajo tudi v Združene države Amerike, kjer njihov osrednji proizvod titanov dioksid sodi v kategorijo mineralov, ki so še vedno na seznamu izjem, za katere ZDA zaenkrat niso uve- dle carin. A se, kot pravi Skok, razmere v ZDA iz dneva v dan spreminjajo. Kljub nadpovprečnim re- zultatom družbe v prvem letošnjem trimesečju predse- dnik uprave izpostavlja, da je makroekonomsko okolje, v katerem deluje družba, še vedno zahtevno in negotovo. »Cene energije so bile v prvem četrtletju letos višje kot v ena- kem obdobju preteklega leta, nemške ustanove letos ne pri- čakujejo vidnejšega okrevanja domačega gospodarstva. Tudi naši končni sektorji, gradbe- ništvo in premazi, še naprej delajo v nizki prestavi in se zaradi negotovih obetov vede- jo zadržano,« je pojasnil Skok, ki ocenjuje, da padec inflacije in obrestnih mer ni bistveno vplival na potrošnike in posle- dično na trg. Razmere ostajajo zahtevne Že lani novembra so v Cin- karni Celje zaradi višjih nabav- nih stroškov nekaterih surovin in energije napovedali, da bo njihov letošnji dobiček nižji kot lanski, ko je znašal več kot 23 milijonov evrov. V družbi za letos načrtujejo 206,3 mili- jona evrov prihodkov ter čisti dobiček približno 15 milijo- nov evrov, kar lahko, sodeč po rezultatih prvega kvartala, močno presežejo. A Skok po- udarja, da se lahko razmere na trgu zelo hitro spremeni- jo, zato končnih ocen ne želi napovedovati. »Okolje, v kate- rem delujemo, ostaja težavno. Menim, da bi se za ugodnejše razmere na trgu – vsaj za grad- beno panogo – moral končati največji geopolitični spor. Če se to ne bo zgodilo, lahko do konca leta kvečjemu upamo, da bodo razmere ostale takšne, kot so danes,« je poudaril in dodal, da se lahko razmere poslabšajo tudi v primeru do- datnih zaostritev na področju carin. Da je industrija titanovega dioksida v Evropi zaradi zah- tevnih tržnih razmer pod ve- likim pritiskom, priča tudi ne- davno zaprtje obrata njihovega konkurenta na Nizozemskem. Po zaprtju obratov v Italiji in Nemčiji je to že tretji primer ustavitve proizvodnje titanove- ga dioksida v Evropi. »Če Evro- pa ne bo uredila ustreznih cen električne energije in plina, da bodo primerljive s ceno v dru- gih delih sveta, bo še naprej izgubljala. Obrati se zapirajo in se bodo še zapirali, če tega ne bo uredila,« je jasen Skok. Znižujejo ogljični odtis V celjski družbi, v kateri do leta 2030 načrtujejo znatno zmanjšanje izpustov toplo- grednih plinov, izboljšanje energetske učinkovitosti, večje recikliranje vode ter razvoj traj- nostnih izdelkov, ki podpirajo krožno gospodarstvo in zmanj- šujejo odvisnost od naravnih virov, so za lani prvič pripravili tudi poročilo o trajnostnem ra- zvoju. Pripravili so ga skladno z evropskimi standardi za po- ročanje o trajnosti, ki izhajajo iz direktive o trajnostnem po- ročanju podjetij in zahtevajo, da podjetja poročajo o svojih vplivih na okolje. »Ponosni smo, da smo z iz- vajanjem številnih ukrepov lani znatno zmanjšali svoj ogljični odtis glede na izhodiščno leto 2021. Glede na isto izhodiščno leto smo zmanjšali tudi izpuste sulfatov v vode, izpuste žveplo- vega dioksida in prahu v zrak. Z vsemi temi ključnimi okolj- skimi kazalniki smo daleč pod zakonsko določenimi mejami evropske zakonodaje in našega okoljevarstvenega dovoljenja,« je ugotovitve povzela članica uprave in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič. V Cinkarni Celje sicer letos na- črtujejo približno 20 milijonov evrov naložb. Denar bodo pora- bili za odpravo ozkih grl, izbolj- šanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje okoljskih vplivov in izboljšanje pogojev za varno in zdravo delo. Največji delež na- ložb bodo namenili proizvodnji titanovega dioksida. Foto: Andraž Purg »Stalne carine so nekoliko stabili- zirale trg v Evropski uniji in vplivale na povpraševanje po titanovem pi- gmentu z zahoda. Tudi naši rezultati so odraz tega,« je poudaril predse- dnik uprave Aleš Skok. Do konca marca so s titanovim dioksidom ustvarili 48 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj za četrtino več kot v primerljivem obdobju lani. Cinkarna Celje je zaposlenim letos izplačala regres v višini 2.400 evrov, kar je 400 evrov več kot lani. V družbi so določili tudi formulo za božičnico, ki bo odvisna od končnih letnih rezultatov podjetja. Skupina Gic iz Rogaške Slatine je na svetovni dan čebel, 20. maj, namenu predala svoj čebelnjak. Z njim želi v nepo- sredni bližini proizvodnje betona in betonskih izdelkov ter industrijske cone Negonje spodbuditi večjo biotsko pestrost in opraševanje tudi v industrijskem prostoru. Čebelnjak so zgradili iz lesa in betona, pri gradnji so upoštevali nasvete čebelarjev. (Foto: arhiv podjetja) Ob betonu še med belnjak je zgradilo v sklo- pu gradnje nove trajnostne betonarne Negonje 2.0, za katero je prejelo državno in evropsko sofinanciranje iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Čebelnjak je mi- šljen tudi kot prostor za so- delovanje, prenos znanja in povezovanja s skupnostjo. Podjetje je pri gradnji čebel- njaka upoštevalo nasvete lo- kalnih čebelarjev. Izdelalo ga je iz lesa in betona, materialov, s pomočjo katerih ljudje od nekdaj gradijo hiše. Oba mate- riala naravnega izvora imata v gradbeništvu pomembno vlo- go. Če sta pridobljena in upo- rabljena na odgovoren način, lahko prispevata k trajnostni gradnji, pravijo v omenjenem podjetju. »Med, ki bo nastajal v sodelovanju z lokalnim če- belarjem, bo več kot le simbol – bo izraz odnosa do okolja in trajnostnega delovanja za odgovorno prihodnost,« še dodajajo. TS Podjetje Gic gradnje je če- belnjak postavilo kot poklon naravi in kot opomnik, da je lahko proizvodno okolje naravnano trajnostno. Če- Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 22, 29. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Osrednji del seje svetnikov Mestne občine Celje je bil pretekli teden namenjen seznanitvi svetnikov s poročili o delovanju in poslovanju javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina. O poslovanju celj- skega zdravstvenega doma smo že poročali. SIMONA ŠOLINIČ Štirimilijonska enota vrtca CELJE – Pretekli teden je bil uradno po- ložen temeljni kamen za začetek gradnje nove enote Čira čara, ki spada pod okrilje Vrtca Zarja v Škapinovi ulici. Gradnja bo trajala 15 mesecev od uvedbe v delo. V Škapinovi ulici bo tako enota s šestimi oddelki, vsak oddelek bo lahko obiskovalo povprečno 22 otrok. Vse igralnice s pripada- jočimi terasami bodo umeščene v pritličje nove stavbe. »Gre za pomembno naložbo, ki bo močno prispevala k višji kakovosti predšolske vzgo- je v Celju,« je ob položitvi temeljnega kamna povedal župan Matija Kovač. Nova enota bo imela tudi večnamenski pro- stor s skupnimi igralnimi površinami, prostor za ustvarjanje, knjižnico, razdelilno kuhinjo, prostor za starše ter posebej urejen prostor za individualno delo z otroki in prostore za strokovne sodelavce. Občina načrtuje tudi zunanjo ureditev. S projektom gradnje občina sodeluje na javnem pozivu Eko sklada za sofinanciranje stavb splošnega družbenega pomena v ra- zredu skoraj ničenergijskih stavb. »Gradbe- no dovoljenje smo pridobili decembra 2023, v zadnjih mesecih smo dopolnili projektno dokumentacijo za prijavo na javni poziv. Že pred časom smo uskladili vse potrebno z mi- nistrstvom za okolje, podnebje in energijo, ki bo sočasno z gradnjo saniralo onesnaženo zemljino,« dodajajo v občini. V postopku javnega naročanja je bila iz- brana izvajalka Lesnina MG oprema, ki bo vrtec zgradila za malo več kot štiri milijone evrov. Projekt je zasnovalo podjetje Korpnik produkcija, izvedbeno dokumentacijo je pri- pravilo podjetje TMD Invest. SŠol Parada učenja se je vrnila v Celje CELJE – Minuli četrtek je bilo pestro v središču knež- jega mesta. Številne stojnice in dogajanja so zaznamova- li Parado učenja, s katero je Ljudska univerza Celje poži- vila mestno središče. Parada učenja se je v Celje vrnila po sedmih letih premo- ra. Gre za osrednji dogodek nacionalne kampanje Tedni vseživljenjskega učenja, ki jo koordinira Andragoški center Slovenije, finančno pa jo pod- pira ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. V Stanetovi ulici se je pred- stavilo 27 različnih predstav- nikov, ki so na stojnicah obi- skovalcem približali bogato in raznoliko izobraževalno po- nudbo za odrasle. Na ploščadi pred Mestnim kinom Metro- pol so se vrstili tudi kulturni nastopi. »Parada učenja je dokaz, da znanje ni privilegij izbranih, temveč pravica in priložnost vseh. Učimo se lahko resnično na vsakem koraku – v učilnici, na delovnem mestu, doma, na vrtu, ob branju knjige ali ob pogovoru z drugim človekom. In prav v tej raznolikosti učnih poti je moč vseživljenjskega učenja. Kot posamezniki in družba se soočamo s številni- mi izzivi – digitalna preobraz- ba, demografske spremembe, vedno večja potreba po novih znanjih … Ravno zato ostaja naša naloga jasna: odpirati priložnosti za vse, spodbuja- ti, podpirati in omogočati rast – osebno in poklicno,« pravi direktorica Ljudske univerze Celje Ines Stilin. SŠol Parada učenja 2025 je no- sila slogan Na temeljih pre- teklosti gradimo prihodnost. Ta poudarja pomen znanja kot trajne vrednote, ki pove- zuje generacije in gradi te- melje za skupno prihodnost. CELJE – Svetniki potrdili podražitve celjskih vrtcev Vedno več otrok potrebuje dodatno pomoč Kaj pomeni sprememba glede Osnovne šole Glazija? Mestni svet je v drugi obravnavi sprejel tudi Odlok o ustanovitvi javnega vzgoj- no-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Glazija, ki izvaja izobraževanje otrok po prilagojenem programu. Zavod iz postopka ustanoviteljstva Mestne občine Celje pre- haja v soustanoviteljstvo z občinami Štore, Vojnik in Dobrna. Smernice na področju izvajanja dejavnosti osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami kažejo na nujo po povezovanju občin in soustanoviteljstvu, saj se potrebe po vpisu otrok v tovrstne zavode v zadnjih letih povečujejo. Stroški za vzdrževanje objektov in naložbe v gra- dnjo prizidkov zaradi prostorskih stisk in zagotavljanja standardov bodo v domeni ustanoviteljic teh zavodov. Poleg tega ima OŠ Glazija že zdaj izrazito regijski značaj. Posledično je mestni svet po skrajšanem postopku sprejel Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov Mestne občine Celje. Spremembe odloka se nanašajo na izvzem členov, ki opredeljujejo ustanoviteljstvo in druge določbe delovanja JZ OŠ Glazija. Svetniki so sprejeli še sklep o ugotovitvi javne koristi za ureditev mestnega parka Golovec. Zanj želi občina zagotoviti zemljišča in na njih urediti zelene rekreacijske površine. To vključuje ureditev javne pešpoti in zasaditev dreves. Z izglasovanjem javne koristi bo mogoče izvesti odkup oziroma pridobiti stvarno pravico graditi na zemljiščih v katastrskem območju Spodnja Hudinja, ki so zdaj v lasti Republike Slovenije. Četrtkova Parada učenja je popestrila mestni utrip. (Foto: LU Celje) Temeljni kamen sta poleg župana Matije Kovača in ravnate- ljice Mateje Obrez položila še direktor podjetja Lesnina MG oprema Boštjan Men- cinger in projektant Nande Korpnik. (Foto: Gregor Katič/ MOC) Lansko leto je devet celj- skih osnovnih šol ter osnov- no šolo Glazija ter Glasbeno šolo Celje obiskovalo 5.343 učencev. Za njih v vseh šolah skrbi 834 zaposlenih stro- kovnih in tehniških delavcev. Šole so vključene v številne projekte na lokalni, občinski in državni ravni. Iz poročil je razvidno, da v njih spodbujajo razvoj inovativnih pristopov k poučevanju, iščejo medna- rodne povezave, z mladimi prostovoljci širijo duh med- generacijskega sodelovanja in sobivanja, spodbujajo kulturo branja, informacijsko pisme- nost … Celjske osnovne šole so se tudi lani soočale s šte- vilni izzivi, med katere spada predvsem zagotavljanje ustre- znega kadra. Program treh javnih vrtcev je lani obiskovalo 1.549 otrok v 95 oddelkih. Kot je bilo navedeno v poročilu, delež otrok, ki potrebujejo dodatno strokovno obravnavo, iz leta v leto narašča. Lani je takšno pomoč potrebovalo 119 otrok, zato so v vrtcih postavili v ospredje spodbujanje govor- no-jezikovnega razvoja v po- vezavi s socialno-čustvenim razvojem in z gibanjem. Za jesen predvidevajo, da bodo lahko v vrtce vključili vse otroke, ki izpolnjujejo pogoje. Vsi javni zavodi so lani po- slovali pozitivno in so v prete- žni meri uresničili zastavljene programske načrte in cilje. Mestni svet je za vse javne zavode, katerih ustanovitelji- ca je občina, izdal soglasje za razporeditev presežkov pri- hodkov nad odhodki, ki jih bodo zavodi v letu 2025 na- menili za razvoj dejavnosti in naložbe. O razporeditvi pre- sežka Celjskih lekarn in Zdra- vstvenega doma Celje odloča svet ustanoviteljev. ZD Celje bo na primer presežek upora- bil za naložbo v prenovo Vile Sonja, ki bo postala center za duševno zdravje. Kljub podražitvi tudi olajšave Pred štirinajstimi dnevi smo poročali, da se obeta podražitev cen programov javnih vrtcev v občini. Celj- ski mestni svetniki so ta sklep minuli teden tudi sprejeli. To je bilo poleg poročanja javnih zavodov, katerih ustanovite- ljica je občina, na seji tudi ena najpomembnejših točk. Nove cene programov, ki bodo začele veljati 1. julija, pristojni oblikujejo na podla- gi stroškov dela, stroškov ma- teriala in storitev ter stroškov živil za otroke. »Zaradi povi- šanja teh stroškov v zadnjem obdobju, zlasti stroškov dela ob uveljavitvi novega plačne- ga sistema v javnem sektorju, je bila Mestna občina Celje kot ustanoviteljica javnih vrtcev primorana nekoliko prilagoditi cene vrtčevskih programov. Cene bodo spre- menjene v dveh obdobjih, in sicer glede na povišanje plač zaposlenim v vrtcu. Med 1. 7. in 30. 9. bo ta spremem- ba znašala od 6,61 odstotka do 10,31 odstotka, odvisno od cene programa (oddelka prvega in drugega starostne- ga obdobja, kombinirani in razvojni oddelek). Od 1. 10. bodo cene glede na prvo ob- dobje višje od 3,25 do 3,89 odstotka. Prav tako bodo višje cene v obeh bolnišnič- nih oddelkih,« so sporočili iz Mestne občine Celje. Kljub višji povprečnini v tem letu občine že dlje časa opozarjajo, da sistem dolo- čitve povprečnine ne sledi dejanskim finančnim potre- bam, ki izhajajo iz zakonsko določenih nalog. Mestna ob- čina Celje izkazuje podfinan- ciranost v višini 10 milijonov evrov in kljub zvišanju pov- prečnine ta še vedno ne za- gotavlja kritja vseh dodatnih stroškov, ki jih prinaša plačna reforma v javnem sektorju – še posebej na področju predšol- ske vzgoje, kjer stroški dela predstavljajo približno 80 od- stotkov cene programa. »Za uravnoteženje obremenitve plačil staršev sklep ohranja tudi olajšave – znižanje za 8 odstotkov za otroke v oddelku prvega starostnega obdobja ter za 3 odstotke v oddelku drugega starostnega obdobja v starostno kombiniranem od- delku, počitniške rezervacije in v primeru odsotnosti otroka zaradi zdravstvenih razlogov oprostitev plačila,« še dodaja- jo v občini. Spremenjene plače v jav- nem sektorju vplivajo tudi na cene izvajanja storitve pomo- či na domu. Ekonomska cena storitve se bo 1. julija in 1. ok- tobra, podobno kot pri vrtcih, spremenila oziroma povišala v vseh treh kategorijah (delov- nik, nedelja, državni praznik). Uporabniki storitve v celjski občini, kot smo že poročali ob predlogu sklepa, povišanja ne bodo občutili, ker bo občina zagotovila višjo subvencijo (od 71 do 82 odstotkov kritja ekonomske cene) in bo tako prispevek uporabnikov še na- prej znašal 6,50, 7,00 in 7,20 evra, odvisno od kategorije storitve. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 22, 29. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Minuli teden je petnajst uporabnikov mozirske eno- te Varstveno-delovnega centra (VDC) Saša po petih letih izpraznilo svoje sobe in zapustilo najemniške prostore v središču mesta. Razlog za to so bili nevarni in neprimerni bivalni prostori, v katerih med drugim ni deloval prezračevalni sistem, prav tako je zamakala streha. Po več neuspešnih pozivih lastniku, naj te pomanjkljivosti odpravi, so v zavodu z njim prekinili pogodbo in uporabnike preselili v enoto Velenje. A ta rešitev je le začasna, saj lahko uporabniki tam ostanejo največ dve leti. Kam bodo odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju premestili potem, jim lahko sploh ponudijo trajno in ustrezno namestitev v domačem okolju? SINTIJA JURIČ MOZIRJE – Uporabniki mozirske enote VDC Saša so odslej začasno nastanjeni v Velenju Zapustili so nevarne prostore, zdaj čakajo na trajno rešitev V najetih prostorih VDC Saša v Mozirju so uporabniki bivali zadnjih pet let. Pred tem so stanovali v najetih pro- storih v Nazarjah. (Foto: VDC SAŠA) Na težavo varovancev mo- zirske enote je vlado in mi- nistrstvo za solidarno priho- dnost na seji državnega sveta sredi maja opozoril velenjski župan in državni svetnik Pe- ter Dermol. Kot je poudaril, je zgradba, ki jo VDC Saša v Mozirju najema od zasebne- ga lastnika, zaradi pomanj- kljivega vzdrževanja postala nevarna in neprimerna za bi- vanje. Vodstvo zavoda, ki po- kriva območje upravnih enot Velenje, Žalec in Mozirje, je zato z lastnikom odpovedalo najemno pogodbo, ki se bo iztekla 23. julija letos, varo- vance pa so iz prostorov pre- selili že minuli teden. Večkratni izpadi elektrike Med največjimi pomanj- kljivostmi najetih prostorov v Mozirju je bil po besedah direktorice VDC Saša Simone Miklavžin prešibak prezra- čevalni sistem, ki ga ni v vseh sobah, prav tako prostorov v poletnih mesecih niso mogli ohladiti pod zakonsko dovo- ljeno mejo, ki zagotavlja var- ne pogoje za bivanje in delo. Na zgradbi je zamakala tudi streha, voda je zaradi stika z električno napeljavo večkrat povzročila tudi izpad elek- trične energije. Čeprav si je vodstvo zavoda na pobudo svojcev uporabnikov v za- dnjem letu z ministrstvom za solidarno prihodnost pri- zadevalo z lastnikom doseči dogovor o obnovi zgradbe, ta ni odpravil ugotovljenih pomanjkljivosti, zato je vod- stvo zavoda z njim pogodbo prekinilo. Iz najetih prostorov v Mo- zirju so že minuli teden pre- selili vseh 15 uporabnikov, ki so vključeni v institucional- no varstvo. Dva uporabnika z večjimi zdravstvenimi po- trebami sta odslej nastanje- na v prilagojenih prostorih bivalne enote Živa Velenje, preostalih trinajst začasno biva v Domu za varstvo odra- slih Velenje, kjer bodo lahko ostali največ dve leti. Vseh petnajst uporabnikov je v dopoldanskem času vključe- nih v zaposlitvene delavnice enote Ježek Velenje. Kot je dodala direktorica zavoda, so se uporabniki na selitev odzvali zelo pozitivno. Ob uporabnikih, vključenih v institucionalno varstvo, pa so v enoto Mozirje dnevno prihajali tudi posamezniki z motnjo v duševnem razvoju, ki sicer bivajo doma, a so tja prihajali na delo. Štirinajst uporabnikov se mora zdaj začasno voziti v dnevno var- stvo v Žalec, kjer ima VDC Saša eno od enot. Rešitev vidijo v novogradnji Velenjski župan Peter Dermol je zato na vlado in ministrstvo za solidarno pri- hodnost naslovil pobudo, s katero ju poziva k zagotovi- tvi ustreznih in trajnih nasta- nitvenih kapacitet za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju na ob- močju Zgornje Savinjske doline. »Odrasle osebe s posebnimi potrebami, zlasti osebe z zmerno, s težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, potrebuje- jo stabilno bivalno okolje in celostno podporo pri vsakda- njem življenju. Odgovornost države in izvajalcev storitev je zagotoviti infrastrukturo, ki tem osebam omogoča dostojno bivanje, primerno delo ter dejavno vključeva- nje v skupnost,« je poudaril Dermol, ki dodaja, da bo v naslednjih dveh letih nujno zagotoviti trajno in ustrezno namestitev za petnajst upo- rabnikov. Želja svojcev in lokalne skupnosti je, da storitev osta- ne v Zgornji Savinjski dolini, a po besedah mozirskega žu- pana Ivana Suhoveršnika v Mozirju, kjer so uporabniki bivali zadnjih pet let, za to dejavnost nimajo drugega primernega prostora. »Pro- stor, ki bi bil primeren in je tudi opredeljen za socialni program, je v lasti lastnika že sedanjega VDC, s katerim imamo zelo slabe izkušnje,« je poudaril župan, ki edino rešitev za trajno namestitev uporabnikov vidi v novem zemljišču in finančni pomo- či države. Tudi v VDC Saša menijo, da je rešitev za upo- rabnike, vključene v dnev- no varstvo, gradnja novega dnevnega centra. Rešitev za uporabnike, ki so vključeni v institucionalno varstvo, vidijo v vzpostavitvi stano- vanjskih skupin, ki bi jih morali zgraditi ali kupiti. A direktorica zavoda poudarja, da so pri tem v celoti odvisni od finančnih sredstev države. Na Rečici na voljo več zemljišč Kot možna rešitev za no- vogradnjo se zdaj izpostavlja tudi zemljišče v občini Rečica ob Savinji, ki sicer ni v lasti občine, a je bilo po prostor- ski rabi namenjeno central- nim dejavnostim. »Prostor je prvotno mišljen za obšolske dejavnosti ali dom ostarelih, zato smo zaenkrat pustili rabo podrobneje neoprede- ljeno. Gre za približno 45 tisoč kvadratnih metrov ve- liko zemljišče, ki je zahodno od šole,« je pojasnila rečiška županja Majda Potočnik in poudarila, da bi bili varovanci zavoda dobrodošli na Rečici ob Savinji. Z VDC Saša so se v rečiški občini neuradno pogovarja- li tudi o tem, da bi lahko za delovanje zavoda v občini usposobili tudi prostore v obstoječi stavbi za vzgojne dejavnosti. »Pokazali smo jim tudi druga možna zemljišča, ki so trenutno v zasebni la- sti. V naši občini imamo kar nekaj možnosti za gradnjo ali obnovo,« je še dodala žu- panja, ki je poudarila, da bo pri uresničitvi naložb zelo pomemben finančni vložek države in tudi lokalne sku- pnosti, ki bo sodelovala pri naložbi. V prenovljeni obleki PREBOLD – Z zasaditvijo dreves je občina končala prenovo Gaja Prebold, s katero želi zagotoviti nov zunanji prireditveni prostor v naravi, ki bo namenjen različnim letnim in zimskim koncertom, predstavam, delavnicam, učilnicam na prostem in tudi športnim dejavnostim. Občina Prebold je idejno zasnovo parka naročila februarja lani. V gaju so že spomladi požagali nevarna drevesa in pripravili gradbišče za začetek gradbenih del, ki jih je podjetje Tegar začelo v začetku oktobra. Prenova gaja je povezana z idejo zaokrožene celote priredi- tveno-rekreacijskega prostora, ki nudi možnosti rekreacije, oddiha in prireditev. S poveča- njem zunanjih prireditvenih površin, ki so namenjene širši javnosti in različnim kulturnim, turističnim ter športnim ustvarjalcem, so želeli v občini delno izkoriščen prostor spremeniti v živahno in uporabno okolje. Celotna ureditev parka z vsemi vključenimi stroški projektne dokumentacije, nadzora del in prestavitve nizkonapetostnega priključka je bila ocenjena na dobrih 300 tisoč evrov. Od tega je za ureditev preboldskega gaja občina s podjetjem Tegar podpisala pogodbo v višini približno 280 tisoč evrov z vključenim DDV. SJ Prenovljen Gaj Prebold (Foto: Občina Prebold) Oživeli bodo Schwentnerjevo hišo Vranska občina bo obnovila rojstno hišo založnika moderne Lavoslava Schwentnerja. Hiša velja za enega od osrednjih kulturnih hramov na Vran- skem. (Foto: arhiv NT/ Sherpa) VRANSKO – Občina je bila uspešna na javnem razpisu ministrstva za kulturo, s po- močjo katerega bo uredila notranjost Schwentnerjeve hiše. Vrednost celotnega projekta obnove in oživitve tega kulturnega spomenika je 620 tisoč evrov, od tega bo kulturno ministrstvo prispe- valo približno 520 tisočakov. Vranska občina je v prete- klih letih na Schwentnerjevi hiši že obnovila streho in fa- sado s stavbnim pohištvom. S pomočjo sofinancerskih sred- stev z javnega razpisa ministr- stva za kulturo za obnovo in oživljanje kulturnih spomeni- kov v kohezijski regiji vzho- dna Slovenija bo zdaj lahko prenovila še notranjost tega kulturnega hrama, ki z ohra- njeno stanovanjsko opremo ponazarja kulturo bivanja na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Prenova bo zajemala sta- tično sanacijo hiše in obnovo opleskov. Zaradi dotrajanosti bo v hiši zamenjana električ- »Rešitev za uporabnike, ki so vključeni v dnevno varstvo, vidimo v gradnji novega dnevnega centra, za uporabnike, ki so vključeni v institucionalno varstvo, pa v vzpostavitvi stanovanjskih skupin. Pri tem smo v celoti odvisni od finančnih sredstev države,« poudarja direktorica VDC Saša Simona Miklavžin. na napeljava, za zagotavljanje ustrezne temperature za mu- zejsko opremo in dejavnosti Tica bo v pritličju urejeno tudi ogrevanje z električnimi radiatorji. V hiši bo zagoto- vljena večja dostopnost tudi za invalide. S prebojem stene v osrednji prireditveni prostor in s klančino bo izboljšana do- stopnost za gibalno ovirane osebe, preprost dostop do vse- bin za obiskovalce z omejeno mobilnostjo pa bodo omogo- čala očala VR. V načrtu je tudi vzpostavitev tablice za slepe in slabovidne z zvočnimi vo- diči. »Prenova bo omogočila ohranjanje in predstavitev pomembnega dela slovenske kulturne dediščine, saj je pri- mer tradicionalne podeželske arhitekture, njena zgodovina in kulturni pomen pa so lah- ko osnova za razne interpre- tativne programe in razstave,« pojasnjujejo v vranski občin- ski upravi, kjer dodajajo, da bo s prenovo omogočen tudi razvoj tematskih turističnih dogodkov, kot so manjša po- slovna srečanja, bralne urice in družabne igre. SJ z Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 22, 29. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Po laških poteh je že uveljavljena akcija vodenih pohodov po urejenih in označenih tematskih poteh laške občine in destinacije Laško, ki so jo pred pri- bližno desetletjem zasnovali v Stiku Laško. V sklopu akcije bo tudi letos devet pohodov. Prvi je bil 26. aprila vzpon na Hum, minulo soboto so se ljubite- lji narave in kulturne dediščine podali na pohod Iz Slog v Log, ki vodi po nekdanji progi ozkotirne železnice, po kateri so nekoč vozili premog iz Ana rova Rudnika Trobni Dol v Lahomno. Med hojo po tevški dolini in dolini Sopote so pohodniki spozna- vali življenje rudarjev ter naravne in kulturne zna- menitosti območja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Večer za ljubitelje neznanega LAŠKO – Knjižnica Laško bo v sredo, 4. junija, gostila poseben dogodek, na katerem bodo na svoj račun prišli raziskovalci in ljubitelji neznanega. Bojan Krhlanko iz Društva Klip or- ganizira prvi tovrsten interdi- sciplinarni umetniški večer v Sloveniji, poimenovan UFO Art Night, ki bo združeval vizualne projekcije (VJ-ing), živo glasbo in razpravo. Dogodek bo po be- sedah organizatorja umetniško obravnaval temo, ki pogosto velja za sporno, a odpira pro- stor za domišljijo, fi lozofi jo in ustvarjalnost. »Tematika neznanih letečih predmetov (NLP) je v družbi pogosto stigmatizirana, saj je povezana s teorijami zarote in špekulacijami, hkrati ponuja neskončne možnosti za umetni- ško raziskovanje, saj spodbuja domišljijo, fi lozofska vprašanja in ustvarjalne interpretacije ne- razložljivega. Prav zato jo želi- mo predstaviti skozi umetniški koncept, ki odpira prostor za eksperimentiranje, razmislek in svobodno izražanje,« pravi La- ščan Bojan Krhlanko, umetnik in bobnar zasedbe Laibach. Gost večera bo hrvaški novi- nar, glasbenik in pisatelj znan- stvene fantastike Krešimir Mišak. Najbolj znan je kot voditelj tele- vizijske oddaje Na robu znanosti na Hrvaški radioteleviziji (HRT), ki obravnava paranormalne in mejne znanstvene teme. Pove- zovalec večera Primož Oberžan, priznan slovenski glasbenik in ustanovitelj skupine The Stroj, bo z gostom »raziskoval« vesolje, fenomene NLP-jev in meje skriv- nostnega z namenom povezati umetnost, znanost in fi lozofi jo ter obiskovalcem ponuditi edin- stveno senzorično in intelektual- no izkušnjo. Gosta večera bosta tudi glasbe- nik Andrej Kobal, slovenski skla- datelj, improvizator, oblikovalec zvoka in producent elektronske glasbe, ki je dejaven na različnih področjih sodobne glasbe, ter vsestranski vizualni umetnik To- mislav Gangl, ki redno sodeluje s skupino Laibach in deluje na pre- sečišču videoumetnosti, vizualne projekcije in video »mappinga«. Na dogodku bodo na ogled tudi likovna dela Gregorja Kraljiča, ki jih je ustvaril posebej za to prilo- žnost in bodo obiskovalcem po- nudila še en umetniški pogled v skrivnosti onkraj znanega. Za udeležbo na dogodku v Knjižnici Laško zbirajo predho- dne prijave oziroma rezervacije. BA LAŠKO – Pohod po nekdanji progi ozkotirne železnice Trobni Dol–Lahomno Priložnost za rekreacijo in odkrivanje bogate dediščine Akcijo vodenih pohodov po urejenih in označenih te- matskih poteh so v Stiku La- ško začeli organizirati pred trinajstimi leti, da bi zlasti domačini spoznali bogato kulturno in naravno dedišči- no ter zanimivosti in lepote, ki obdajajo okolico Laškega, pravi strokovni sodelavec v Stiku Laško, ki skrbi za pro- jekt pohodov Po laških poteh, Dean Muhovec. Veseli ga, da je med pohodniki tudi vedno več obiskovalcev iz drugih krajev Slovenije. Kot dodaja, so pred leti v Stiku pripravili celostni načrt ureditve tematskih poti in si za- dali cilj, da bodo uredili deset tematskih poti. Kot zadnjo so pred tremi leti v sklop poho- dov Po laških poteh dodali Pot srečno, ki povezuje štiri občine z rudarsko dediščino (Laško, Hrastnik, Zagorje in Trbovlje). Vse poti so označene in ure- jene, zanje pristojni skrbijo preložili na cestne vozove in ga z volovsko vprego vozili do železniške postaje v Laškem. Železnica je zanimiva zlasti zato, ker v osmih kilometrih premaga kar 260 metrov višin- ske razlike. Proga se je namreč do premogovnika v Trobnem Dolu ves čas vzpenjala. V naj- ožjem delu soteske potoka La- homnica je bila proga speljana skozi 44 metrov dolg predor. Ker ni bilo dovolj prostora za 180-stopinjske ovinke, so na delih, kjer je bilo treba progo obrniti v drugo smer, zgradili vmesno preklopno postajo z vrtljivo napravo za obračanje lokomotive. Napravo so poi- menovali »šajba«, lokomoti- vo so na njej obračali ročno. Obračališče je bilo predvsem v poletnih mesecih kraj srečeva- nja domačinov in delavcev na železnici. Okoliški prebivalci so delavcem prinašali različna okrepčila, v zameno so dobili premog. Tematsko pot Iz Slog v Log, ki je bila namenu predana v letu 2019, želijo v Stiku Laško še dopolniti oziroma nadgra- diti, pravi Dean Muhovec. Ob potoku Lahomnica je bilo ne- koč veliko mlinov, od katerih je ohranjen le še eden. Lastnik ga želi urediti, na vse druge mli- ne, ki jih ni več, želijo v Stiku spomniti z označbami. Vpis v častno knjigo V akciji Po laških poteh bo do konca leta še sedem poho- dov. Naslednji bo 14. junija Pohod po Aškerčevi poti. 23. avgusta se bodo pohodniki od- pravili po Orionovi poti ter 6. septembra na Anzekov pohod iz Laškega na Svetino. 20. sep- tembra bo sledil Pohod po poti treh cerkva, 5. oktobra Pohod na sv. Trojico in 11. oktobra pohod po Poti srečno. Zadnji v sklopu letošnjih pohodov bo 8. novembra Pohod po nekda- njih trških mejah Laškega. Pohodniki, ki se bodo udele- žili vseh devetih letošnjih po- hodov, bodo ob koncu leta pre- jeli priponko Po laških poteh. Tisti, ki se bodo tri leta zapo- vrstjo udeležili skupaj vsaj 24 pohodov in bodo v dnevniku tematskih pohodnih poti zbrali vsaj 24 žigov, bodo prejeli zlato priznanje ter se vpisali v častno knjigo Po laških poteh. Foto: Dean Muhovec Odslej manj občinskih priznanj VOJNIK – Na področju podeljevanja najvišjih občinskih priznanj se obe- tajo nekatere spremembe. Vojniški občinski svetniki so na zadnji seji potrdili spremembe Odloka o po- deljevanju priznanj Občine Vojnik. Tako odlok zdaj omogoča podelitev zlatega grba tudi za področje gospo- darstva ter obenem zmanjšuje število podeljenih priznanj. Doslej je veljalo, da je gospodarska družba v občini Vojnik lahko kot naj- višje občinsko priznanje prejela sre- brni vojniški grb, medtem ko so bili zlati grbi rezervirani za občane, katerih večletno delo in dejavnosti predstavlja- jo izjemen prispevek na kateremkoli področju človekove ustvarjalnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo Občine Vojnik, je pojasnil župan Branko Petre. Po novem lahko občina zlati vojniški grb podeli tudi gospodarskim subjektom za izjemne dosežke na področju gospodarstva, ki povečujejo ugled občine. Da bi ohranili vrednost podeljenih priznanj, so se vojniški svetniki stri- njali tudi, da bo občina v prihodnje ob občinskem prazniku podelila manj pri- znanj, kot jih je doslej. V odloku je v 7 . členu navedeno, da občina letno podeli največ en zlati, en srebrni (doslej dva), en bronasti grb (doslej tri) in največ pet priznanj občine. Ob tem podeli še dve priznanji za Krajevno skupnost Vojnik, eno priznanje za KS Nova Cerkev, eno za KS Frankolovo ter eno priznanje za posebne zasluge ali dosežke. Javni poziv za predloge občinskih nagrajencev bo Občina Vojnik po besedah župana objavila v teh dneh. Priznanja najvišjega leska bo podelila oktobra ob občinskem prazniku. BA celo leto, tako da so prehodne v vseh letnih časih, pravi Mu- hovec. Iz Slog v Log Pohodi Po laških poteh si časovno sledijo od pomladi do jeseni. Prvega organizirajo v aprilu, zadnjega v novembru. Minulo soboto so se pohodniki podali na drugi letošnji pohod, in sicer po nekdanji progi oz- kotirne železnice, po kateri so nekoč vozili premog iz Ana rova Rudnika Trobni Dol v La- homno. Na približno šest kilo- metrov dolgi poti so pohodniki spoznali marsikaj zanimivega, od rudarjenja in nekdanjega življenjskega utripa okoliških krajev do naravnih lepot. Na zanimivosti ob poti opozarjajo tudi informativne table. Tako so lahko občudovali Laho- mniški slap, predor ozkotirne železnice, obračališče za lo- komotivo, lahomniški vintgar Golobove pečine … Na novo odkrita železniška proga V Trobnem Dolu je od leta 1846 obratoval premogovnik zelo kakovostnega rjavega premoga. Za potrebe prevoza premoga je bila v prvi polovici 20. stoletja zgrajena ozkotirna železnica. O njej niti domačini niso vedeli veliko, dokler ni bil leta 2007 na spletu najden star zemljevid ameriške vojske, na katerem je bila z rdečo barvi- co vrisana železniška proga od Laškega do Trobnega Dola. Ob nadaljnjem raziskovanju so se nekateri domačini spomnili, da so jim starši ali stari starši pripovedovali o tej železnici, je povedal kutos v Muzeju Laško Tomaž Majcen. Železniška proga je obra- tovala do leta 1936, ko je bilo kopanje premoga v Trobnem Dolu opuščeno. Proga je bila dolga osem kilometrov in je vodila od separacije premoga pri Ana rovu v Trobnem Dolu do Lahomnega, kjer so premog Pohodnike je pot vodila tudi skozi 44 metrov dolg predor, skozi katerega je bila speljana železniška proga. Sobotnega pohoda Iz Slog v Log se je udeležilo veliko pohodnikov, ki so ob poti spoznavali zgodbe in zanimivosti bogate kulturne ter naravne dediščine destinacije Laško. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 22, 29. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Minuli teden je petnajst uporabnikov mozirske eno- te Varstveno-delovnega centra (VDC) Saša po petih letih izpraznilo svoje sobe in zapustilo najemniške prostore v središču mesta. Razlog za to so bili nevarni in neprimerni bivalni prostori, v katerih med drugim ni deloval prezračevalni sistem, prav tako je zamakala streha. Po več neuspešnih pozivih lastniku, naj te pomanjkljivosti odpravi, so v zavodu z njim prekinili pogodbo in uporabnike preselili v enoto Velenje. A ta rešitev je le začasna, saj lahko uporabniki tam ostanejo največ dve leti. Kam bodo odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju premestili potem, jim lahko sploh ponudijo trajno in ustrezno namestitev v domačem okolju? SINTIJA JURIČ MOZIRJE – Uporabniki mozirske enote VDC Saša so odslej začasno nastanjeni v Velenju Zapustili so nevarne prostore, zdaj čakajo na trajno rešitev V najetih prostorih VDC Saša v Mozirju so uporabniki bivali zadnjih pet let. Pred tem so stanovali v najetih pro- storih v Nazarjah. (Foto: VDC SAŠA) Na težavo varovancev mo- zirske enote je vlado in mi- nistrstvo za solidarno priho- dnost na seji državnega sveta sredi maja opozoril velenjski župan in državni svetnik Pe- ter Dermol. Kot je poudaril, je zgradba, ki jo VDC Saša v Mozirju najema od zasebne- ga lastnika, zaradi pomanj- kljivega vzdrževanja postala nevarna in neprimerna za bi- vanje. Vodstvo zavoda, ki po- kriva območje upravnih enot Velenje, Žalec in Mozirje, je zato z lastnikom odpovedalo najemno pogodbo, ki se bo iztekla 23. julija letos, varo- vance pa so iz prostorov pre- selili že minuli teden. Večkratni izpadi elektrike Med največjimi pomanj- kljivostmi najetih prostorov v Mozirju je bil po besedah direktorice VDC Saša Simone Miklavžin prešibak prezra- čevalni sistem, ki ga ni v vseh sobah, prav tako prostorov v poletnih mesecih niso mogli ohladiti pod zakonsko dovo- ljeno mejo, ki zagotavlja var- ne pogoje za bivanje in delo. Na zgradbi je zamakala tudi streha, voda je zaradi stika z električno napeljavo večkrat povzročila tudi izpad elek- trične energije. Čeprav si je vodstvo zavoda na pobudo svojcev uporabnikov v za- dnjem letu z ministrstvom za solidarno prihodnost pri- zadevalo z lastnikom doseči dogovor o obnovi zgradbe, ta ni odpravil ugotovljenih pomanjkljivosti, zato je vod- stvo zavoda z njim pogodbo prekinilo. Iz najetih prostorov v Mo- zirju so že minuli teden pre- selili vseh 15 uporabnikov, ki so vključeni v institucional- no varstvo. Dva uporabnika z večjimi zdravstvenimi po- trebami sta odslej nastanje- na v prilagojenih prostorih bivalne enote Živa Velenje, preostalih trinajst začasno biva v Domu za varstvo odra- slih Velenje, kjer bodo lahko ostali največ dve leti. Vseh petnajst uporabnikov je v dopoldanskem času vključe- nih v zaposlitvene delavnice enote Ježek Velenje. Kot je dodala direktorica zavoda, so se uporabniki na selitev odzvali zelo pozitivno. Ob uporabnikih, vključenih v institucionalno varstvo, pa so v enoto Mozirje dnevno prihajali tudi posamezniki z motnjo v duševnem razvoju, ki sicer bivajo doma, a so tja prihajali na delo. Štirinajst uporabnikov se mora zdaj začasno voziti v dnevno var- stvo v Žalec, kjer ima VDC Saša eno od enot. Rešitev vidijo v novogradnji Velenjski župan Peter Dermol je zato na vlado in ministrstvo za solidarno pri- hodnost naslovil pobudo, s katero ju poziva k zagotovi- tvi ustreznih in trajnih nasta- nitvenih kapacitet za odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju na ob- močju Zgornje Savinjske doline. »Odrasle osebe s posebnimi potrebami, zlasti osebe z zmerno, s težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, potrebuje- jo stabilno bivalno okolje in celostno podporo pri vsakda- njem življenju. Odgovornost države in izvajalcev storitev je zagotoviti infrastrukturo, ki tem osebam omogoča dostojno bivanje, primerno delo ter dejavno vključeva- nje v skupnost,« je poudaril Dermol, ki dodaja, da bo v naslednjih dveh letih nujno zagotoviti trajno in ustrezno namestitev za petnajst upo- rabnikov. Želja svojcev in lokalne skupnosti je, da storitev osta- ne v Zgornji Savinjski dolini, a po besedah mozirskega žu- pana Ivana Suhoveršnika v Mozirju, kjer so uporabniki bivali zadnjih pet let, za to dejavnost nimajo drugega primernega prostora. »Pro- stor, ki bi bil primeren in je tudi opredeljen za socialni program, je v lasti lastnika že sedanjega VDC, s katerim imamo zelo slabe izkušnje,« je poudaril župan, ki edino rešitev za trajno namestitev uporabnikov vidi v novem zemljišču in finančni pomo- či države. Tudi v VDC Saša menijo, da je rešitev za upo- rabnike, vključene v dnev- no varstvo, gradnja novega dnevnega centra. Rešitev za uporabnike, ki so vključeni v institucionalno varstvo, vidijo v vzpostavitvi stano- vanjskih skupin, ki bi jih morali zgraditi ali kupiti. A direktorica zavoda poudarja, da so pri tem v celoti odvisni od finančnih sredstev države. Na Rečici na voljo več zemljišč Kot možna rešitev za no- vogradnjo se zdaj izpostavlja tudi zemljišče v občini Rečica ob Savinji, ki sicer ni v lasti občine, a je bilo po prostor- ski rabi namenjeno central- nim dejavnostim. »Prostor je prvotno mišljen za obšolske dejavnosti ali dom ostarelih, zato smo zaenkrat pustili rabo podrobneje neoprede- ljeno. Gre za približno 45 tisoč kvadratnih metrov ve- liko zemljišče, ki je zahodno od šole,« je pojasnila rečiška županja Majda Potočnik in poudarila, da bi bili varovanci zavoda dobrodošli na Rečici ob Savinji. Z VDC Saša so se v rečiški občini neuradno pogovarja- li tudi o tem, da bi lahko za delovanje zavoda v občini usposobili tudi prostore v obstoječi stavbi za vzgojne dejavnosti. »Pokazali smo jim tudi druga možna zemljišča, ki so trenutno v zasebni la- sti. V naši občini imamo kar nekaj možnosti za gradnjo ali obnovo,« je še dodala žu- panja, ki je poudarila, da bo pri uresničitvi naložb zelo pomemben finančni vložek države in tudi lokalne sku- pnosti, ki bo sodelovala pri naložbi. V prenovljeni obleki PREBOLD – Z zasaditvijo dreves je občina končala prenovo Gaja Prebold, s katero želi zagotoviti nov zunanji prireditveni prostor v naravi, ki bo namenjen različnim letnim in zimskim koncertom, predstavam, delavnicam, učilnicam na prostem in tudi športnim dejavnostim. Občina Prebold je idejno zasnovo parka naročila februarja lani. V gaju so že spomladi požagali nevarna drevesa in pripravili gradbišče za začetek gradbenih del, ki jih je podjetje Tegar začelo v začetku oktobra. Prenova gaja je povezana z idejo zaokrožene celote priredi- tveno-rekreacijskega prostora, ki nudi možnosti rekreacije, oddiha in prireditev. S poveča- njem zunanjih prireditvenih površin, ki so namenjene širši javnosti in različnim kulturnim, turističnim ter športnim ustvarjalcem, so želeli v občini delno izkoriščen prostor spremeniti v živahno in uporabno okolje. Celotna ureditev parka z vsemi vključenimi stroški projektne dokumentacije, nadzora del in prestavitve nizkonapetostnega priključka je bila ocenjena na dobrih 300 tisoč evrov. Od tega je za ureditev preboldskega gaja občina s podjetjem Tegar podpisala pogodbo v višini približno 280 tisoč evrov z vključenim DDV. SJ Prenovljen Gaj Prebold (Foto: Občina Prebold) Oživeli bodo Schwentnerjevo hišo Vranska občina bo obnovila rojstno hišo založnika moderne Lavoslava Schwentnerja. Hiša velja za enega od osrednjih kulturnih hramov na Vran- skem. (Foto: arhiv NT/ Sherpa) VRANSKO – Občina je bila uspešna na javnem razpisu ministrstva za kulturo, s po- močjo katerega bo uredila notranjost Schwentnerjeve hiše. Vrednost celotnega projekta obnove in oživitve tega kulturnega spomenika je 620 tisoč evrov, od tega bo kulturno ministrstvo prispe- valo približno 520 tisočakov. Vranska občina je v prete- klih letih na Schwentnerjevi hiši že obnovila streho in fa- sado s stavbnim pohištvom. S pomočjo sofinancerskih sred- stev z javnega razpisa ministr- stva za kulturo za obnovo in oživljanje kulturnih spomeni- kov v kohezijski regiji vzho- dna Slovenija bo zdaj lahko prenovila še notranjost tega kulturnega hrama, ki z ohra- njeno stanovanjsko opremo ponazarja kulturo bivanja na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Prenova bo zajemala sta- tično sanacijo hiše in obnovo opleskov. Zaradi dotrajanosti bo v hiši zamenjana električ- »Rešitev za uporabnike, ki so vključeni v dnevno varstvo, vidimo v gradnji novega dnevnega centra, za uporabnike, ki so vključeni v institucionalno varstvo, pa v vzpostavitvi stanovanjskih skupin. Pri tem smo v celoti odvisni od finančnih sredstev države,« poudarja direktorica VDC Saša Simona Miklavžin. na napeljava, za zagotavljanje ustrezne temperature za mu- zejsko opremo in dejavnosti Tica bo v pritličju urejeno tudi ogrevanje z električnimi radiatorji. V hiši bo zagoto- vljena večja dostopnost tudi za invalide. S prebojem stene v osrednji prireditveni prostor in s klančino bo izboljšana do- stopnost za gibalno ovirane osebe, preprost dostop do vse- bin za obiskovalce z omejeno mobilnostjo pa bodo omogo- čala očala VR. V načrtu je tudi vzpostavitev tablice za slepe in slabovidne z zvočnimi vo- diči. »Prenova bo omogočila ohranjanje in predstavitev pomembnega dela slovenske kulturne dediščine, saj je pri- mer tradicionalne podeželske arhitekture, njena zgodovina in kulturni pomen pa so lah- ko osnova za razne interpre- tativne programe in razstave,« pojasnjujejo v vranski občin- ski upravi, kjer dodajajo, da bo s prenovo omogočen tudi razvoj tematskih turističnih dogodkov, kot so manjša po- slovna srečanja, bralne urice in družabne igre. SJ z Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 22, 29. maj 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Po laških poteh je že uveljavljena akcija vodenih pohodov po urejenih in označenih tematskih poteh laške občine in destinacije Laško, ki so jo pred pri- bližno desetletjem zasnovali v Stiku Laško. V sklopu akcije bo tudi letos devet pohodov. Prvi je bil 26. aprila vzpon na Hum, minulo soboto so se ljubite- lji narave in kulturne dediščine podali na pohod Iz Slog v Log, ki vodi po nekdanji progi ozkotirne železnice, po kateri so nekoč vozili premog iz Ana rova Rudnika Trobni Dol v Lahomno. Med hojo po tevški dolini in dolini Sopote so pohodniki spozna- vali življenje rudarjev ter naravne in kulturne zna- menitosti območja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Večer za ljubitelje neznanega LAŠKO – Knjižnica Laško bo v sredo, 4. junija, gostila poseben dogodek, na katerem bodo na svoj račun prišli raziskovalci in ljubitelji neznanega. Bojan Krhlanko iz Društva Klip or- ganizira prvi tovrsten interdi- sciplinarni umetniški večer v Sloveniji, poimenovan UFO Art Night, ki bo združeval vizualne projekcije (VJ-ing), živo glasbo in razpravo. Dogodek bo po be- sedah organizatorja umetniško obravnaval temo, ki pogosto velja za sporno, a odpira pro- stor za domišljijo, fi lozofi jo in ustvarjalnost. »Tematika neznanih letečih predmetov (NLP) je v družbi pogosto stigmatizirana, saj je povezana s teorijami zarote in špekulacijami, hkrati ponuja neskončne možnosti za umetni- ško raziskovanje, saj spodbuja domišljijo, fi lozofska vprašanja in ustvarjalne interpretacije ne- razložljivega. Prav zato jo želi- mo predstaviti skozi umetniški koncept, ki odpira prostor za eksperimentiranje, razmislek in svobodno izražanje,« pravi La- ščan Bojan Krhlanko, umetnik in bobnar zasedbe Laibach. Gost večera bo hrvaški novi- nar, glasbenik in pisatelj znan- stvene fantastike Krešimir Mišak. Najbolj znan je kot voditelj tele- vizijske oddaje Na robu znanosti na Hrvaški radioteleviziji (HRT), ki obravnava paranormalne in mejne znanstvene teme. Pove- zovalec večera Primož Oberžan, priznan slovenski glasbenik in ustanovitelj skupine The Stroj, bo z gostom »raziskoval« vesolje, fenomene NLP-jev in meje skriv- nostnega z namenom povezati umetnost, znanost in fi lozofi jo ter obiskovalcem ponuditi edin- stveno senzorično in intelektual- no izkušnjo. Gosta večera bosta tudi glasbe- nik Andrej Kobal, slovenski skla- datelj, improvizator, oblikovalec zvoka in producent elektronske glasbe, ki je dejaven na različnih področjih sodobne glasbe, ter vsestranski vizualni umetnik To- mislav Gangl, ki redno sodeluje s skupino Laibach in deluje na pre- sečišču videoumetnosti, vizualne projekcije in video »mappinga«. Na dogodku bodo na ogled tudi likovna dela Gregorja Kraljiča, ki jih je ustvaril posebej za to prilo- žnost in bodo obiskovalcem po- nudila še en umetniški pogled v skrivnosti onkraj znanega. Za udeležbo na dogodku v Knjižnici Laško zbirajo predho- dne prijave oziroma rezervacije. BA LAŠKO – Pohod po nekdanji progi ozkotirne železnice Trobni Dol–Lahomno Priložnost za rekreacijo in odkrivanje bogate dediščine Akcijo vodenih pohodov po urejenih in označenih te- matskih poteh so v Stiku La- ško začeli organizirati pred trinajstimi leti, da bi zlasti domačini spoznali bogato kulturno in naravno dedišči- no ter zanimivosti in lepote, ki obdajajo okolico Laškega, pravi strokovni sodelavec v Stiku Laško, ki skrbi za pro- jekt pohodov Po laških poteh, Dean Muhovec. Veseli ga, da je med pohodniki tudi vedno več obiskovalcev iz drugih krajev Slovenije. Kot dodaja, so pred leti v Stiku pripravili celostni načrt ureditve tematskih poti in si za- dali cilj, da bodo uredili deset tematskih poti. Kot zadnjo so pred tremi leti v sklop poho- dov Po laških poteh dodali Pot srečno, ki povezuje štiri občine z rudarsko dediščino (Laško, Hrastnik, Zagorje in Trbovlje). Vse poti so označene in ure- jene, zanje pristojni skrbijo preložili na cestne vozove in ga z volovsko vprego vozili do železniške postaje v Laškem. Železnica je zanimiva zlasti zato, ker v osmih kilometrih premaga kar 260 metrov višin- ske razlike. Proga se je namreč do premogovnika v Trobnem Dolu ves čas vzpenjala. V naj- ožjem delu soteske potoka La- homnica je bila proga speljana skozi 44 metrov dolg predor. Ker ni bilo dovolj prostora za 180-stopinjske ovinke, so na delih, kjer je bilo treba progo obrniti v drugo smer, zgradili vmesno preklopno postajo z vrtljivo napravo za obračanje lokomotive. Napravo so poi- menovali »šajba«, lokomoti- vo so na njej obračali ročno. Obračališče je bilo predvsem v poletnih mesecih kraj srečeva- nja domačinov in delavcev na železnici. Okoliški prebivalci so delavcem prinašali različna okrepčila, v zameno so dobili premog. Tematsko pot Iz Slog v Log, ki je bila namenu predana v letu 2019, želijo v Stiku Laško še dopolniti oziroma nadgra- diti, pravi Dean Muhovec. Ob potoku Lahomnica je bilo ne- koč veliko mlinov, od katerih je ohranjen le še eden. Lastnik ga želi urediti, na vse druge mli- ne, ki jih ni več, želijo v Stiku spomniti z označbami. Vpis v častno knjigo V akciji Po laških poteh bo do konca leta še sedem poho- dov. Naslednji bo 14. junija Pohod po Aškerčevi poti. 23. avgusta se bodo pohodniki od- pravili po Orionovi poti ter 6. septembra na Anzekov pohod iz Laškega na Svetino. 20. sep- tembra bo sledil Pohod po poti treh cerkva, 5. oktobra Pohod na sv. Trojico in 11. oktobra pohod po Poti srečno. Zadnji v sklopu letošnjih pohodov bo 8. novembra Pohod po nekda- njih trških mejah Laškega. Pohodniki, ki se bodo udele- žili vseh devetih letošnjih po- hodov, bodo ob koncu leta pre- jeli priponko Po laških poteh. Tisti, ki se bodo tri leta zapo- vrstjo udeležili skupaj vsaj 24 pohodov in bodo v dnevniku tematskih pohodnih poti zbrali vsaj 24 žigov, bodo prejeli zlato priznanje ter se vpisali v častno knjigo Po laških poteh. Foto: Dean Muhovec Odslej manj občinskih priznanj VOJNIK – Na področju podeljevanja najvišjih občinskih priznanj se obe- tajo nekatere spremembe. Vojniški občinski svetniki so na zadnji seji potrdili spremembe Odloka o po- deljevanju priznanj Občine Vojnik. Tako odlok zdaj omogoča podelitev zlatega grba tudi za področje gospo- darstva ter obenem zmanjšuje število podeljenih priznanj. Doslej je veljalo, da je gospodarska družba v občini Vojnik lahko kot naj- višje občinsko priznanje prejela sre- brni vojniški grb, medtem ko so bili zlati grbi rezervirani za občane, katerih večletno delo in dejavnosti predstavlja- jo izjemen prispevek na kateremkoli področju človekove ustvarjalnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo Občine Vojnik, je pojasnil župan Branko Petre. Po novem lahko občina zlati vojniški grb podeli tudi gospodarskim subjektom za izjemne dosežke na področju gospodarstva, ki povečujejo ugled občine. Da bi ohranili vrednost podeljenih priznanj, so se vojniški svetniki stri- njali tudi, da bo občina v prihodnje ob občinskem prazniku podelila manj pri- znanj, kot jih je doslej. V odloku je v 7 . členu navedeno, da občina letno podeli največ en zlati, en srebrni (doslej dva), en bronasti grb (doslej tri) in največ pet priznanj občine. Ob tem podeli še dve priznanji za Krajevno skupnost Vojnik, eno priznanje za KS Nova Cerkev, eno za KS Frankolovo ter eno priznanje za posebne zasluge ali dosežke. Javni poziv za predloge občinskih nagrajencev bo Občina Vojnik po besedah župana objavila v teh dneh. Priznanja najvišjega leska bo podelila oktobra ob občinskem prazniku. BA celo leto, tako da so prehodne v vseh letnih časih, pravi Mu- hovec. Iz Slog v Log Pohodi Po laških poteh si časovno sledijo od pomladi do jeseni. Prvega organizirajo v aprilu, zadnjega v novembru. Minulo soboto so se pohodniki podali na drugi letošnji pohod, in sicer po nekdanji progi oz- kotirne železnice, po kateri so nekoč vozili premog iz Ana rova Rudnika Trobni Dol v La- homno. Na približno šest kilo- metrov dolgi poti so pohodniki spoznali marsikaj zanimivega, od rudarjenja in nekdanjega življenjskega utripa okoliških krajev do naravnih lepot. Na zanimivosti ob poti opozarjajo tudi informativne table. Tako so lahko občudovali Laho- mniški slap, predor ozkotirne železnice, obračališče za lo- komotivo, lahomniški vintgar Golobove pečine … Na novo odkrita železniška proga V Trobnem Dolu je od leta 1846 obratoval premogovnik zelo kakovostnega rjavega premoga. Za potrebe prevoza premoga je bila v prvi polovici 20. stoletja zgrajena ozkotirna železnica. O njej niti domačini niso vedeli veliko, dokler ni bil leta 2007 na spletu najden star zemljevid ameriške vojske, na katerem je bila z rdečo barvi- co vrisana železniška proga od Laškega do Trobnega Dola. Ob nadaljnjem raziskovanju so se nekateri domačini spomnili, da so jim starši ali stari starši pripovedovali o tej železnici, je povedal kutos v Muzeju Laško Tomaž Majcen. Železniška proga je obra- tovala do leta 1936, ko je bilo kopanje premoga v Trobnem Dolu opuščeno. Proga je bila dolga osem kilometrov in je vodila od separacije premoga pri Ana rovu v Trobnem Dolu do Lahomnega, kjer so premog Pohodnike je pot vodila tudi skozi 44 metrov dolg predor, skozi katerega je bila speljana železniška proga. Sobotnega pohoda Iz Slog v Log se je udeležilo veliko pohodnikov, ki so ob poti spoznavali zgodbe in zanimivosti bogate kulturne ter naravne dediščine destinacije Laško. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 22, 29. maj 2025 KULTURA Kaj, če bi plesno predstavo uprizorili v opuščenem dimniku ali premogovniškem rovu? O tem razmišljajo udeleženci med- narodnega projekta Danube Dance Allliance, ki sodobni ples odpeljejo iz klasičnih središč ter ga povežejo z arhitekturo in s potopitveno tehnologijo, predvsem pa s skupnostjo. Na petih plesnih predstavah v Trbovljah, Velenju, Svetvinčenatu v hr- vaški Istri, Beogradu in Sarajevu občinstvo povabijo na nena- vadna prizorišča, kot so opuščen dimnik, opustelo kopališče, premogovniški rov, park oziroma narava, pri čemer gledalce vključijo v sooblikovanje plesnega doživetja. »Ponosni smo, da tudi Velenjčani sodelujemo v projektu, s katerim spodbujamo sodobni ples, povezujemo plesalce iz širše regije ter ustvarjamo nove plesne predstave,« poudarja Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje. BARBARA FURMAN Poklon človeku, ki vrača dostojanstvo najrevnejšim Novinarka, popotnica in pisateljica Anja Kovačič je predzadnji petek maja v celjskem Knežjem dvoru predstavila svojo knjigo Peter Opeka, ostani z nami. Kot pravi, je knjigo o svetovno znanem misijonarju napisala pov- sem spontano. »Ker k tako velikemu človeku nikoli ne bi šla samo zato, da bi rekla, da sem ga srečala, sem poiskala najbolj smiselno re- šitev – obisk sem izkoristila za pisanje izvirno prve slovenske knjige o njem,« je dejala. Anja Kovačič je v knjigi orisala stanje revščine v mestu Akamasoa s 30 tisoč prebivalci, ki leži ob največji deponiji nad madagaskarsko pre- stolnico Antananarivo. Med platnicami knjige je zajela pripoved o človeku z ogromnim srcem in neomajno vero v dobro, ki na tem afriškem otoku že vrsto let uresničuje svoje poslanstvo in pomaga najranljivejšim – lačnim, revnim in brezdomnim, ki so izgubili človeško dostojan- stvo. Opeko je obiskala med oktobrom in no- vembrom 2023, ta obisk pa je opisala kot eno najmočnejših življenjskih izkušenj. Kot je pove- dala, je Opeka za ljudi, ki jim je postavil streho nad glavo ter jim daje hrano, skrbi za njihovo ustrezno izobrazbo in zdravstvo, veliko več kot (samo) misijonar ali duhovnik. »Zanje je vse. Je oče, dedek, stric, brat, učitelj, motivator, pred- sednik, župan in predvsem rešitelj. Za nekatere Jezusova podoba na zemlji, za druge Jezus, za mnoge nadčlovek, vsi pa so si enotni, da jim ga je nekdo poslal na Madagaskar, da jim pomaga.« To je že druga knjiga Anje Kovačič, ki je bila pred leti tudi sodelavka Novega tednika. Leta 2022 je izdala delo Ujeta v svobodi. Trenutno pripravlja svoje tretje knjižno delo, v katerem bo s pomočjo zgodb posameznikov odpirala teme, ki so v družbi se vedno nekoliko tabuizirane. TS Anja Kovačič je knjigo Peter Opeka, ostani z nami predstavila v pogovoru z Barbaro Gradič Oset. (Foto: Andraž Purg) V Zrečah je v galeriji Atelje MS na ogled razstava Skumavčevi likovni dnevi na Resni- ku. Že od leta 2008 v idilični vasici Resnik na Zreškem Pohorju ustvarjajo vrhunski slovenski likovni umetniki in s svojimi deli ohranjajo spomin na pohorskega pesnika Jurija Vodovnika. Razumljivo je, da v majhnih razstavnih prosto- rih, kot jih ima Atelje MS, ni mogoče pripraviti ce- lostne predstavitve kolonije, na kateri je v sedem- najstih letih sodelovalo 36 slikarjev, ki so v tem času ustvarili 160 umetniških del. Kljub temu po besedah Valerije Motaln, lastnice Ateljeja MS, razstava ponuja dragocen prerez ustvarjalnosti Skumavčevih dni in je nastala ob praznovanju 30-letnice Občine Zreče. Celoten ustvarjalni opus je še vedno na ogled v tamkajšnjem domu kraja- nov, v katerem so uredili Skumavčevo galerijo. »Za zreško predstavitev smo izbrali dela vseh umetnikov, ki so že sodelovali na koloniji in se letos spet vračajo na Resnik. Na razstavi je tako s svojo ustvarjalnostjo prisotnih sedemnajst raz- ličnih avtorjev, in sicer Nikolaj Beer, Barbara Demšar, Matjaž Duh, Zdravko Dolinšek, Her- man Gvardjančič, Sonja Hrastnik Jančič, Tina Konec, T omaž Perko, Mihael Rudl, T one Seifert, Marjan Skumavc, Karmen Smodiš, Lucija Stra- mec, Viktor Šest, Miro Švigelj, Urša Toman in Veljko Toman,« je povedala Motalnova. Umetnostni kritik Milan Pirker je nekoč za- pisal: »Za Resnik in širšo okolico ima razstava v Skumavčevi galeriji večji pomen kot za Lju- bljano razstava v Narodni galeriji. Izjemno ste lahko ponosni nanjo.« Letošnji, že 17. Skumavčevi likovni dnevi na Resniku bodo zadnji teden junija. BF Evropski projekt Danube Dance Allliance tudi v Velenju Sarajeva in Beo- grada. Raziskuje na pol pozabljene zgodbe krajev ter jih s pomočjo sodobne tehnologije ponese do gledalca. Prese- ga stare uprizori- tvene forme, briše meje med občin- stvom in ustvar- jalci, oblikuje nove povezave in vabi k sou- stvarjanju. Da- nube Dance Al- liance z gibom sodobnega plesa pri- poveduje zgodbe preteklosti in v pozabljene objek- te s tehnologijo prihodnosti vnaša nove vsebine. Ples poziva k razmisleku Vodilni partner v projektu Da- nube Dance Allliance je Delavski dom Trbovlje. Direktorica doma Špela Pavli Perko je na srečanju z novinarji med drugim poudarila, da želijo dvigniti raven sodobnega plesa. »Ker bodo plesne predstave v bolj ali manj zapuščenih prostorih, želimo širšo javnost spodbuditi k razmisleku, kako vanje vrniti življenje. Poudarjamo pomen kulturne dediščine in kulturne raznolikosti ter gospodarske zmožnosti in inovacije v kul- turi. Pomembno vlogo imajo poleg plesalcev tudi koreogra- fi ,« je povedala in dodala, da se bodo v naslednjih mesecih zvr- stile delavnice, ki bodo poveza- le priznane plesalce z lokalnimi ustvarjalci, umetniki, podjetniki in z vsemi, ki želijo deliti svoj pogled na nekdanji in sedanji utrip svoje skupnosti. V sozvočju z okolico Od 30. maja do 1. ju- nija bodo delavnice pri- pravili na festivalu Solo v Beogradu in Novem Sadu, od 8. do 12. ju- nija na Dnevih sodob- nega plesa v Sarajevu, v Svetvinčenatu, od 6. do 12. septembra na Pi- kinem festivalu v Vele- nju ter od 17 . do 20. septembra na festivalu Spe- culum Artium v Trbovljah. Pet koreografov bo pri- dobljene podatke in ideje povezalo z gibanjem ter oblikovalo dela, ki bodo sodobni ples umestila v od- prte prostore v sozvočju z okolico. »Vsaka koreografi ja bo prilagojena skupnosti, v kateri bo nastala. Vseh pet koreografi j bo povezovala uni- verzalna rdeča nit,« je med drugim povedala plesalka Mojca Majcen. Kaj lahko ples ponudi? V Velenju so se na srečanju partnerjev evropskega projekta Danube Dance Allliance, ki ga je pripravil Festival Velenje, zbra- li predstavniki sodelujočih držav – Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Bolgarije in Madžarske. Na okrogli mizi so se pogovarjali, kaj lahko ples ponudi za boljšo kakovost življenja posa- meznika in družbe oziroma sku- pnosti. Svoje poglede so predstavili Kim Komljanec, svetovalka v kabi- netu ministrice za kulturo, Gregor Deleja, direktor celjske občinske uprave, ter plesalca in koreografa Nik Rajšek in Nina Mavec Krenker. Sledilo je odprtje razstave fotografi j avtorice Ksenije Mikor, ki Balkan Dance Project skozi fotografsko oko spremlja že od začetka. Program v Velenju se je zaključil s plesno predstavo Plenir, ki je bila v Sloveniji premierno predstavljena in so si jo med drugim ogledali tudi velenjski dijaki. Gre za predstavo, ki v gib ujame kolektivni spomin slo- venske Primorske in obudi zgodbe pogumnih primorskih žena, kot so bile šavrinke, kruharice in mleka- rice. Plenir je nastal v produkciji platforme Balkan Dance Project, predhodnice projekta Danube Dan- ce Alliance. Zreški Resnik ob bok Narodni galeriji Mednarodni plesni projekt Da- nube Dance Allliance skozi sodob- ni ples povezuje kulturno okolje Velenja, Trbovelj. Svetvinčenata, Sarajeva in Beo- grada. Raziskuje na pol pozabljene zgodbe krajev ter jih s pomočjo sodobne tehnologije ponese do gledalca. Prese- ga stare uprizori- tvene forme, briše meje med občin- stvom in ustvar- jalci, oblikuje nove povezave in vabi k sou- stvarjanju. Da- nube Dance Al- liance z gibom sodobnega plesa pri- poveduje zgodbe preteklosti in v pozabljene objek- te s tehnologijo prihodnosti vnaša nove vsebine. Ples poziva k razmisleku Vodilni partner v projektu Da- nube Dance Allliance je Delavski dom Trbovlje. Direktorica doma Špela Pavli Perko z novinarji med drugim poudarila, da želijo dvigniti raven sodobnega plesa. »Ker bodo plesne predstave v bolj ali manj zapuščenih prostorih, želimo širšo javnost spodbuditi k razmisleku, kako vanje vrniti življenje. Poudarjamo pomen kulturne dediščine in kulturne raznolikosti ter gospodarske zmožnosti in inovacije v kul- turi. Pomembno vlogo imajo poleg plesalcev tudi koreogra- fi ,« je povedala in dodala, da se bodo v naslednjih mesecih zvr- stile delavnice, ki bodo poveza- le priznane plesalce z lokalnimi ustvarjalci, umetniki, podjetniki in z vsemi, ki želijo deliti svoj pogled na nekdanji in sedanji utrip svoje skupnosti. V sozvočju z okolico Od 30. maja do 1. ju- nija bodo delavnice pri- pravili na festivalu Solo v Beogradu in Novem Sadu, od 8. do 12. ju- nija na Dnevih sodob- nega plesa v Sarajevu, v Svetvinčenatu, od 6. do 12. septembra na Pi- kinem festivalu v Vele- Zreški Resnik ob bok Narodni galeriji Sarajeva in Beo- grada. Raziskuje na pol pozabljene zgodbe krajev ter jih s pomočjo sodobne tehnologije ponese do gledalca. Prese- ga stare uprizori- tvene forme, briše meje med občin- stvom in ustvar- jalci, oblikuje nove povezave in vabi k sou- stvarjanju. Da- nube Dance Al- liance z gibom sodobnega sodobnega plesa pri- poveduje zgodbe preteklosti in v pozabljene objek- te s tehnologijo prihodnosti vnaša nove vsebine. Ples poziva k razmisleku Vodilni partner v projektu Da- nube Dance Allliance je Delavski dom Trbovlje. Direktorica doma Špela Pavli Perko z novinarji med drugim poudarila, da želijo dvigniti raven sodobnega plesa. »Ker bodo plesne predstave v bolj ali manj zapuščenih prostorih, želimo širšo javnost spodbuditi k razmisleku, kako vanje vrniti življenje. Poudarjamo pomen kulturne dediščine in kulturne raznolikosti ter gospodarske zmožnosti in inovacije v kul- turi. Pomembno vlogo imajo poleg plesalcev tudi koreogra- fi ,« je povedala in dodala, da se bodo v naslednjih mesecih zvr- stile delavnice, ki bodo poveza- le priznane plesalce z lokalnimi ustvarjalci, umetniki, podjetniki in z vsemi, ki želijo deliti svoj pogled na nekdanji in sedanji utrip svoje skupnosti. V sozvočju z okolico nija bodo delavnice pri- pravili na festivalu Solo v Beogradu in Novem Zreški Resnik ob bok Narodni galeriji Na plesno predstavo v premogovniški rov »Vsaka koreogra ja bo prilagojena skupnosti, v kateri bo nastala. Vseh pet koreogra j bo povezovala univerzalna rdeča nit,« je med drugim povedala plesalka Mojca Majcen. Utrinek z odprtja razstave Skumavčevi likovni dnevi na Resniku (Foto: A. Mrz- dovnik) Dogodek je s plesom oplemenitila Velenjčanka Neža Jamni- kar. (Foto: Nik Jarh) Poslanstvo projekta Danube Dance Allliance so predstavili na srečanju z novinarji. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 22, 29. maj 2025 KULTURA Kaj, če bi plesno predstavo uprizorili v opuščenem dimniku ali premogovniškem rovu? O tem razmišljajo udeleženci med- narodnega projekta Danube Dance Allliance, ki sodobni ples odpeljejo iz klasičnih središč ter ga povežejo z arhitekturo in s potopitveno tehnologijo, predvsem pa s skupnostjo. Na petih plesnih predstavah v Trbovljah, Velenju, Svetvinčenatu v hr- vaški Istri, Beogradu in Sarajevu občinstvo povabijo na nena- vadna prizorišča, kot so opuščen dimnik, opustelo kopališče, premogovniški rov, park oziroma narava, pri čemer gledalce vključijo v sooblikovanje plesnega doživetja. »Ponosni smo, da tudi Velenjčani sodelujemo v projektu, s katerim spodbujamo sodobni ples, povezujemo plesalce iz širše regije ter ustvarjamo nove plesne predstave,« poudarja Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje. BARBARA FURMAN Poklon človeku, ki vrača dostojanstvo najrevnejšim Novinarka, popotnica in pisateljica Anja Kovačič je predzadnji petek maja v celjskem Knežjem dvoru predstavila svojo knjigo Peter Opeka, ostani z nami. Kot pravi, je knjigo o svetovno znanem misijonarju napisala pov- sem spontano. »Ker k tako velikemu človeku nikoli ne bi šla samo zato, da bi rekla, da sem ga srečala, sem poiskala najbolj smiselno re- šitev – obisk sem izkoristila za pisanje izvirno prve slovenske knjige o njem,« je dejala. Anja Kovačič je v knjigi orisala stanje revščine v mestu Akamasoa s 30 tisoč prebivalci, ki leži ob največji deponiji nad madagaskarsko pre- stolnico Antananarivo. Med platnicami knjige je zajela pripoved o človeku z ogromnim srcem in neomajno vero v dobro, ki na tem afriškem otoku že vrsto let uresničuje svoje poslanstvo in pomaga najranljivejšim – lačnim, revnim in brezdomnim, ki so izgubili človeško dostojan- stvo. Opeko je obiskala med oktobrom in no- vembrom 2023, ta obisk pa je opisala kot eno najmočnejših življenjskih izkušenj. Kot je pove- dala, je Opeka za ljudi, ki jim je postavil streho nad glavo ter jim daje hrano, skrbi za njihovo ustrezno izobrazbo in zdravstvo, veliko več kot (samo) misijonar ali duhovnik. »Zanje je vse. Je oče, dedek, stric, brat, učitelj, motivator, pred- sednik, župan in predvsem rešitelj. Za nekatere Jezusova podoba na zemlji, za druge Jezus, za mnoge nadčlovek, vsi pa so si enotni, da jim ga je nekdo poslal na Madagaskar, da jim pomaga.« To je že druga knjiga Anje Kovačič, ki je bila pred leti tudi sodelavka Novega tednika. Leta 2022 je izdala delo Ujeta v svobodi. Trenutno pripravlja svoje tretje knjižno delo, v katerem bo s pomočjo zgodb posameznikov odpirala teme, ki so v družbi se vedno nekoliko tabuizirane. TS Anja Kovačič je knjigo Peter Opeka, ostani z nami predstavila v pogovoru z Barbaro Gradič Oset. (Foto: Andraž Purg) V Zrečah je v galeriji Atelje MS na ogled razstava Skumavčevi likovni dnevi na Resni- ku. Že od leta 2008 v idilični vasici Resnik na Zreškem Pohorju ustvarjajo vrhunski slovenski likovni umetniki in s svojimi deli ohranjajo spomin na pohorskega pesnika Jurija Vodovnika. Razumljivo je, da v majhnih razstavnih prosto- rih, kot jih ima Atelje MS, ni mogoče pripraviti ce- lostne predstavitve kolonije, na kateri je v sedem- najstih letih sodelovalo 36 slikarjev, ki so v tem času ustvarili 160 umetniških del. Kljub temu po besedah Valerije Motaln, lastnice Ateljeja MS, razstava ponuja dragocen prerez ustvarjalnosti Skumavčevih dni in je nastala ob praznovanju 30-letnice Občine Zreče. Celoten ustvarjalni opus je še vedno na ogled v tamkajšnjem domu kraja- nov, v katerem so uredili Skumavčevo galerijo. »Za zreško predstavitev smo izbrali dela vseh umetnikov, ki so že sodelovali na koloniji in se letos spet vračajo na Resnik. Na razstavi je tako s svojo ustvarjalnostjo prisotnih sedemnajst raz- ličnih avtorjev, in sicer Nikolaj Beer, Barbara Demšar, Matjaž Duh, Zdravko Dolinšek, Her- man Gvardjančič, Sonja Hrastnik Jančič, Tina Konec, T omaž Perko, Mihael Rudl, T one Seifert, Marjan Skumavc, Karmen Smodiš, Lucija Stra- mec, Viktor Šest, Miro Švigelj, Urša Toman in Veljko Toman,« je povedala Motalnova. Umetnostni kritik Milan Pirker je nekoč za- pisal: »Za Resnik in širšo okolico ima razstava v Skumavčevi galeriji večji pomen kot za Lju- bljano razstava v Narodni galeriji. Izjemno ste lahko ponosni nanjo.« Letošnji, že 17. Skumavčevi likovni dnevi na Resniku bodo zadnji teden junija. BF Evropski projekt Danube Dance Allliance tudi v Velenju Sarajeva in Beo- grada. Raziskuje na pol pozabljene zgodbe krajev ter jih s pomočjo sodobne tehnologije ponese do gledalca. Prese- ga stare uprizori- tvene forme, briše meje med občin- stvom in ustvar- jalci, oblikuje nove povezave in vabi k sou- stvarjanju. Da- nube Dance Al- liance z gibom sodobnega plesa pri- poveduje zgodbe preteklosti in v pozabljene objek- te s tehnologijo prihodnosti vnaša nove vsebine. Ples poziva k razmisleku Vodilni partner v projektu Da- nube Dance Allliance je Delavski dom Trbovlje. Direktorica doma Špela Pavli Perko je na srečanju z novinarji med drugim poudarila, da želijo dvigniti raven sodobnega plesa. »Ker bodo plesne predstave v bolj ali manj zapuščenih prostorih, želimo širšo javnost spodbuditi k razmisleku, kako vanje vrniti življenje. Poudarjamo pomen kulturne dediščine in kulturne raznolikosti ter gospodarske zmožnosti in inovacije v kul- turi. Pomembno vlogo imajo poleg plesalcev tudi koreogra- fi ,« je povedala in dodala, da se bodo v naslednjih mesecih zvr- stile delavnice, ki bodo poveza- le priznane plesalce z lokalnimi ustvarjalci, umetniki, podjetniki in z vsemi, ki želijo deliti svoj pogled na nekdanji in sedanji utrip svoje skupnosti. V sozvočju z okolico Od 30. maja do 1. ju- nija bodo delavnice pri- pravili na festivalu Solo v Beogradu in Novem Sadu, od 8. do 12. ju- nija na Dnevih sodob- nega plesa v Sarajevu, v Svetvinčenatu, od 6. do 12. septembra na Pi- kinem festivalu v Vele- nju ter od 17 . do 20. septembra na festivalu Spe- culum Artium v Trbovljah. Pet koreografov bo pri- dobljene podatke in ideje povezalo z gibanjem ter oblikovalo dela, ki bodo sodobni ples umestila v od- prte prostore v sozvočju z okolico. »Vsaka koreografi ja bo prilagojena skupnosti, v kateri bo nastala. Vseh pet koreografi j bo povezovala uni- verzalna rdeča nit,« je med drugim povedala plesalka Mojca Majcen. Kaj lahko ples ponudi? V Velenju so se na srečanju partnerjev evropskega projekta Danube Dance Allliance, ki ga je pripravil Festival Velenje, zbra- li predstavniki sodelujočih držav – Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Bolgarije in Madžarske. Na okrogli mizi so se pogovarjali, kaj lahko ples ponudi za boljšo kakovost življenja posa- meznika in družbe oziroma sku- pnosti. Svoje poglede so predstavili Kim Komljanec, svetovalka v kabi- netu ministrice za kulturo, Gregor Deleja, direktor celjske občinske uprave, ter plesalca in koreografa Nik Rajšek in Nina Mavec Krenker. Sledilo je odprtje razstave fotografi j avtorice Ksenije Mikor, ki Balkan Dance Project skozi fotografsko oko spremlja že od začetka. Program v Velenju se je zaključil s plesno predstavo Plenir, ki je bila v Sloveniji premierno predstavljena in so si jo med drugim ogledali tudi velenjski dijaki. Gre za predstavo, ki v gib ujame kolektivni spomin slo- venske Primorske in obudi zgodbe pogumnih primorskih žena, kot so bile šavrinke, kruharice in mleka- rice. Plenir je nastal v produkciji platforme Balkan Dance Project, predhodnice projekta Danube Dan- ce Alliance. Zreški Resnik ob bok Narodni galeriji Mednarodni plesni projekt Da- nube Dance Allliance skozi sodob- ni ples povezuje kulturno okolje Velenja, Trbovelj. Svetvinčenata, Sarajeva in Beo- grada. Raziskuje na pol pozabljene zgodbe krajev ter jih s pomočjo sodobne tehnologije ponese do gledalca. Prese- ga stare uprizori- tvene forme, briše meje med občin- stvom in ustvar- jalci, oblikuje nove povezave in vabi k sou- stvarjanju. Da- nube Dance Al- liance z gibom sodobnega plesa pri- poveduje zgodbe preteklosti in v pozabljene objek- te s tehnologijo prihodnosti vnaša nove vsebine. Ples poziva k razmisleku Vodilni partner v projektu Da- nube Dance Allliance je Delavski dom Trbovlje. Direktorica doma Špela Pavli Perko z novinarji med drugim poudarila, da želijo dvigniti raven sodobnega plesa. »Ker bodo plesne predstave v bolj ali manj zapuščenih prostorih, želimo širšo javnost spodbuditi k razmisleku, kako vanje vrniti življenje. Poudarjamo pomen kulturne dediščine in kulturne raznolikosti ter gospodarske zmožnosti in inovacije v kul- turi. Pomembno vlogo imajo poleg plesalcev tudi koreogra- fi ,« je povedala in dodala, da se bodo v naslednjih mesecih zvr- stile delavnice, ki bodo poveza- le priznane plesalce z lokalnimi ustvarjalci, umetniki, podjetniki in z vsemi, ki želijo deliti svoj pogled na nekdanji in sedanji utrip svoje skupnosti. V sozvočju z okolico Od 30. maja do 1. ju- nija bodo delavnice pri- pravili na festivalu Solo v Beogradu in Novem Sadu, od 8. do 12. ju- nija na Dnevih sodob- nega plesa v Sarajevu, v Svetvinčenatu, od 6. do 12. septembra na Pi- kinem festivalu v Vele- Zreški Resnik ob bok Narodni galeriji Sarajeva in Beo- grada. Raziskuje na pol pozabljene zgodbe krajev ter jih s pomočjo sodobne tehnologije ponese do gledalca. Prese- ga stare uprizori- tvene forme, briše meje med občin- stvom in ustvar- jalci, oblikuje nove povezave in vabi k sou- stvarjanju. Da- nube Dance Al- liance z gibom sodobnega sodobnega plesa pri- poveduje zgodbe preteklosti in v pozabljene objek- te s tehnologijo prihodnosti vnaša nove vsebine. Ples poziva k razmisleku Vodilni partner v projektu Da- nube Dance Allliance je Delavski dom Trbovlje. Direktorica doma Špela Pavli Perko z novinarji med drugim poudarila, da želijo dvigniti raven sodobnega plesa. »Ker bodo plesne predstave v bolj ali manj zapuščenih prostorih, želimo širšo javnost spodbuditi k razmisleku, kako vanje vrniti življenje. Poudarjamo pomen kulturne dediščine in kulturne raznolikosti ter gospodarske zmožnosti in inovacije v kul- turi. Pomembno vlogo imajo poleg plesalcev tudi koreogra- fi ,« je povedala in dodala, da se bodo v naslednjih mesecih zvr- stile delavnice, ki bodo poveza- le priznane plesalce z lokalnimi ustvarjalci, umetniki, podjetniki in z vsemi, ki želijo deliti svoj pogled na nekdanji in sedanji utrip svoje skupnosti. V sozvočju z okolico nija bodo delavnice pri- pravili na festivalu Solo v Beogradu in Novem Zreški Resnik ob bok Narodni galeriji Na plesno predstavo v premogovniški rov »Vsaka koreogra ja bo prilagojena skupnosti, v kateri bo nastala. Vseh pet koreogra j bo povezovala univerzalna rdeča nit,« je med drugim povedala plesalka Mojca Majcen. Utrinek z odprtja razstave Skumavčevi likovni dnevi na Resniku (Foto: A. Mrz- dovnik) Dogodek je s plesom oplemenitila Velenjčanka Neža Jamni- kar. (Foto: Nik Jarh) Poslanstvo projekta Danube Dance Allliance so predstavili na srečanju z novinarji. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 22, 29. maj 2025 KRONIKA Lani se je na območju Celja povišalo število kazni- vih dejanj, in sicer za približno 15 odstotkov v primer- javi z letom prej. Največji delež predstavljajo kazniva dejanja splošne kriminalitete, sledita gospodarski kriminal in mladoletniška kriminaliteta. Preiskanost kaznivih dejanj je približno 50-odstotna. Gre za po- datke Policijske postaje Celje, ki deluje v okviru Po- licijske uprave Celje, torej se podatki nanašajo samo na območje, ki ga pokriva celjska policijska postaja in ne celotna uprava. SIMONA ŠOLINIČ Nesreča iz malomarnosti Konec preteklega delovnega tedna se je zunaj Malih Bra- slovč zgodila huda prometna nesreča. Povzročil jo je voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri Braslovč proti Letušu. Zunaj naselja je v desnem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas in silovito trčil v osebno vozilo ženske, ki je pravilno pri- peljala nasproti. Voznica se je v trčenju hudo poškodovala, povzročitelj nesreče lažje. Voznika bodo policisti kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Sreča v nesreči Pred dnevi se je v Veračah poškodoval traktorist. Ta je z njive zapeljal vzvratno na travnati del, kjer se je traktor pre- vrnil, voznik pa je obležal pod njim. Na kraj je odšla patrulja treh policistov Policijske postaje Šmarje pri Jelšah, ki je dvi- gnila traktor in občana uspela izvleči. 43-letnega traktorista so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico. Na srečo se je v dogodku le lažje poškodoval. Vlamljala in ostala v priporu Celjski policisti so prijeli Romuna, ki sta vlamljala in kra- dla na šmarskem, konjiškem in velenjskem območju. »Prejšnji teden nas je občanka iz Gubnega obvestila, da je pred stanovanjsko hišo zalotila dva neznanca in ju posku- šala zadržati. Do hiše sta se takrat pripeljala še dva moška, vsi skupaj so nato uspeli pobegniti. Občanka je kasneje ugotovila, da sta ji neznanca iz hiše ukradla gotovino,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. Na podlagi opisa avtomobila so policisti vozilo izsledili v bližini Podčetrtka in ga poskušali zaustaviti, a storilci znakov za ustavljanje niso upoštevali ter so pobegnili. Ko jih je patrulja uspela zaustaviti, so zbežali iz vozila. Dva storilca so uspeli prijeti in zadržati na kraju, dva sta uspela pobegniti v smeri Hrvaške. Storilcema, romunskima državljanoma, starima 24 in 31 let, so policisti odvzeli prostost. V preiskavi so ugotovili, da so moški dan prej vlomili tudi v hišo na območju Velenja, kjer so ukradli zlatnino, prav tako so iz stanovanjske hiše na območju Slovenskih Konjic ukradli denar. Lani se je v Celju zgodilo 178 ka- znivih dejanj s področja gospodar- ske kriminalitete. Največ je bilo ponarejanj, poslovnih goljufij in zlorab negotovinskega plačilnega sredstva. Škoda, ki je bila povzro- čena s temi kaznivimi dejanji, je lani v Celju znašala več kot 1,5 milijona evrov. (Foto: Arhiv NT/ Andraž Purg) »Glede na leto 2023 je bil lani zaznan porast vseh ve- likih tatvin, obravnavali smo več vlomov v stanovanjske objekte kot v letu prej, za- beležen je tudi porast števila klasičnih goljufi j in primerov nasilja v družini,« je zapisano v poročilu celjske policijske postaje. Letno poročilo je bilo namreč predstavljeno tudi na zadnji seji celjskih mestnih svetnikov. Več nasilja v družini Zaradi nasilja v družini je bilo lani samo na območju Ce- lja podanih 69 ovadb, zaradi zanemarjanja otrok in surove- ga ravnanja z njimi pa malo več kot 50. Več kot leto prej je bilo v Celju tudi kaznivih dejanj groženj v družini. Več kot 50 je bilo tudi izrečenih ukrepov prepovedi približe- vanja zaradi nasilja v družini. Primerov nasilja v družini je bilo še več, saj policisti storil- cem lahko izrečejo tudi kazni, kadar gre za kršenje javnega reda in miru, to pomeni, da ne gre vedno za kazniva dejanja, ampak tudi za prekrške. Lani je bilo v Celju tudi ne- kaj primerov zasegov orožja in nabojev. S področja zlorabe prepovedanih drog so celjski policisti opravili več hišnih preiskav, v katerih so odkri- li kar nekaj laboratorijev za vzgojo prepovedane droge konoplje pod umetno svetlo- bo in zasegli kar nekaj drog. Zato so lani ovadili 41 oseb. So pa celjski policisti lani ve- liko napora vložili v odkrivanje medvrstniškega nasilja. V naj- bolj obremenjenih časovnih in- tervalih so zagotovili dodatne policiste na terenu in tako ob pomoči drugih enot pristopili k odkrivanju in zmanjševanju medvrstniškega nasilja. Alkohol še vedno problem Na območju Celja se je lani zgodila ena smrtna nesreča, v kateri je umrl kolesar, 41 oseb je bilo hudo poškodovanih, lažje 309. Največ nesreč se je zgodilo v naseljih, in sicer skoraj 70 od- stotkov vseh. Še vedno celjske policiste skrbi porast pijanih povzročiteljev prometnih ne- sreč. Povprečna stopnja alko- holiziranosti pri povzročiteljih je bila 1,39 grama alkohola na kilogram krvi. Najpogostejši vzroki za nesreče so bili nepra- vilni premiki, prehitra vožnja, neupoštevanje pravil o pred- nosti in neustrezna varnostna razdalja. Lani se je zgodilo 126 nesreč s pobegom, raziskanih jih je bilo 115. So pa policisti lani samo v Celju med nadzori prometa zaznali šest tisoč kršitev pro- metnih predpisov, odredili pa so skoraj pet tisoč preizkusov alkoholiziranosti z alkotestom. Zaradi vožnje pod vplivom al- kohola so pridržali 30 oseb. Zaseženih je bilo 92 vozil ter odrejenih 22 izrednih tehnič- nih pregledov. Dva policista poškodovana Celjski policisti so ves čas vključeni tudi v dejavnosti za izsleditev ilegalnih prebežni- kov. Nadzore so opravljali med drugim na avtobusni in žele- zniški postaji, na avtocesti ter počivališču Lopata. Na območju Celja je po- licija lani obravnavala 4 samomore in 43 poskusov samomorov. Čeprav se policisti pogosto znajdejo v nevarnih situaci- jah, strelnega orožja lani celj- ski policisti pri svojem delu niso uporabili. Zaradi uporabe prisilnih sredstev so pri ose- bah nastale posledice, in si- cer v 41 primerih so bili vidni zunanji znaki uporabe prisil- nega sredstva. Gre predvsem za posledice uporabe tako imenovanih lisic ali sredstev za vklepanje. Pri posredova- njih sta bila poškodovana dva policista. V letu 2024 sta bila v Celju neprijavljena protestna shoda, organizatorjev katerih celjski policisti niso uspeli identifi cirati. Varovali so 47 nogometnih, košarkarskih, hokejskih in rokometnih tekem oziroma prireditev. Na javnih zbiranjih oziroma na športnih in drugih prire- ditvah je bilo lani ugotovljenih 20 kršitev. Zoper štiri kršitelje so policisti izrekli ukrep prepoved udeležbe na športnih prireditvah. Celjska policijska statistika Nasilje v družini in alkohol v prometu večna problema Policisti so prijeli osebi, ki sta del širše kriminalne združbe, ki tovrstna kazniva dejanja izvršuje po številnih evropskih državah. Vsi, tudi tista storilca, ki sta pobegnila, so bili v tujini že obsojeni na zaporne kazni. Oba prijeta Romuna so privedli k preiskovalni sodnici, ki jima je odredila pripor. (Foto: PUC) Število dogodkov v PU Celje, ki so jih klicatelji prijavili na številko 113, je bilo v letu 2024 več kot 69.200. Povprečen odzivni čas policijskih patrulj Policijske postaje Celje za vse nujne dogodke je lani znašal 8 minut in 46 sekund. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 XXXX Št. 22, 29. maj 2025 Novi TEDNIK št. 22 30. 5. 2024  COLOR CMYK stran 26 Št. 22, 30. maj 2024 OBČINA ŠTORE Drage občanke, cenjeni občani, iskrene čestitke ob občinskem prazniku. Občinski praznik je čas, ko se skupaj veselimo in praznujemo dosežke ter skupno pripadnost naši prelepi občini. V preteklem letu smo uresničili številne projekte, ki so bili zasnovani v korist naše skupnosti. Z našo jekleno zagnanostjo za trdo delo smo izboljšali infrastrukturo, spodbujali gospodarsko rast in ustvarjali prijetno okolje za življenje in delo. Naša občina je polna talentiranih ljudi, ki si prizadevajo za razvoj našega kraja, za ohranjanje naše dediščine in za izboljšanje kakovosti življenja vseh nas. Dokaz za to so številna dejavna društva, pretekli in letošnji nagrajenci ter posamezniki, ki so v občini pustili in še ustvarjajo prav poseben pečat. Zavedamo se, da je uspeh naše občine plod sodelovanja, truda in predanosti vseh nas. Skupaj gradimo boljšo skupnost, kjer je prostor za inovacije, trajnostni razvoj, kulturo, šport, solidarnost in medsebojno pomoč. Vendar pa naše delo še ni končano. Zavezani smo k nadaljnjemu razvoju naše občine, krepitvi povezovanja med prebivalci ter zagotavljanju boljšega življenja občanov. Ob praznovanju občinskega praznika vam želimo veselja, ponosa in zadovoljstva. Naj bo ta dan praznik enotnosti in solidarnosti. Župan MIRAN JURKOŠEK z občinsko upravo in občinskim svetom w w w .store .si Spoštovane občanke in občani, ob dnevu, ki slavi našo občino in skupnost, želim izraziti iskrene čestitke vsem vam. Dan občine je priložnost, da se ozremo na pot, ki jo hodimo skupaj. V teh časih je še posebej pomembno, da se zavedamo moči enotnosti in solidarnosti. Skozi težave in izzive smo ved- no držali skupaj, se podpirali in gradili boljšo prihodnost. Vaša predanost, trud in zavezanost k skupnemu dobremu so gonilo našega uspeha in napredka. Občinski praznik je priložnost, da se zahvalimo vsem, ki prispevate k razvoju naše občine - od prostovoljcev, ki nese- bično darujete svoj čas, do zaposlenih v občinski upravi in lokalnih podjetij, ki skrbijo za naše vsakdanje potrebe. Občinski praznik je tudi priložnost, da se zahvalimo vsem posameznikom, skupinam in organizacijam, ki prispevajo k razvoju naše občine. Brez vaše predanosti, prostovoljnega dela in podpore, naša skupnost ne bi bila tako močna in us- pešna. Zato se zahvaljujem vsakemu od vas za vaš prispevek in za vašo ljubezen do naše občine. Naj bo naš občinski praznik poln veselja, povezanosti in ponosa. Skupaj smo močnejši in skupaj lahko gradimo še boljšo prihodnost. Župan MIRAN JURKOŠEK z občinsko upravo in občinskim svetom www.store.si VOŠČILO OB OBČINSKEM PRAZNIKU Smo podjetje, ki proizvaja ulitke iz sive in nodularne litine, obenem pa je naša glavna osredotočenost na ohranjanju okolja in trajnostnem razvoju. Kovis livarna d.o.o. Železarska cesta 3 SI-3220 Štore E: info@kl.kovis-group.com W: www.kovis-group.com/kl Z inovativnimi posodobitvami našega proizvodnega procesa smo ne le izboljšali svojo konkurenčno prednost, temveč tudi ustvarili dodano vrednost za naše zaposlene. Naše delovanje je usmerjeno v izpolnjevanje družbene odgovornosti do okolja, energetske učinkovitosti, kar pripomore k bolj trajnostni prihodnosti za vse nas. PRAZNIČNO Z OBČINO ŠTORE Jurkošek je med zadnjimi večjimi projekti omenil nada- ljevanje gradnje državne ko- lesarske povezave in ureditev ceste skozi Toplico. Občani so se lahko po obnovljenem odseku ceste začeli voziti že lansko jesen, zadnji tehnični pregled ceste je bil šele letos aprila. Med pomembnejšimi pridobitvami je omenil še ko- nec gradnje kanalizacijskega omrežja in ureditev odseka ceste Slemene–Vodruž v na- selju Javornik. Občina ima v proračunu na voljo približno šest milijonov evrov, po bese- dah župana bo težko ponoviti rekordno leto 2022, ko je bil proračun izdatno večji zaradi pomembnejših naložb, pod- prtih z državnim in evrop- skim denarjem. Ob prazniku občine z županom Miranom Jurkoškom »Leta 2022 in 2023 je imela občina ogromne stroške. Letos želimo nekoliko zadihati.« Tako pravi štorski župan Miran Jurkošek, ki kljub manjšemu naložbenemu valu obdobje od zadnjega občinskega praznika označuje kot uspešno. Na ureditev še vedno čaka več problematičnih prometnih črnih točk. V Prožinski vasi občani že dolgo čakajo na pločnik, krajani naselij Kompole, Draga in Moste za lažji dostop do glavne ceste potrebujejo nadvoz. TINA STRMČNIK Miran Jurkošek: »Problematično se mi zdi, da je vlada odstavila več vodilnih mož, ki so bili zaposleni v direkciji za infrastrukturo in so izjemno dobro poznali vsak košček cestnega in železniškega omrežja po državi. Zdaj pravzaprav ne vemo, kdo je naš sogovornik na drugi strani.« Župan Občine Štore Miran Jurkošek (Foto: Andraž Purg) Na nadvoz Kompole bo treba še počakati Dolgoletna potreba obča- nov je pločnik v Prožinski vasi. Kako je zdaj s tem? Upam, da bomo pločnik v Prožinski vasi lahko zgradili še letos. Ko bomo dobili pro- jektno dokumentacijo s popi- som del, bomo izvedli javni razpis za izbiro izvajalca. Omenjeni pločnik obljublja- mo res že dolgo. Pred časom smo zgradili odsek pločnika v spodnjih Štorah, črna točka ostaja odsek med Ogorevcem in Prožinsko vasjo. Pri stavbi, znani pod imenom Ciby, želi- mo umestiti prehod za pešce, za kar smo prav tako naročili izdelavo projektne dokumen- tacije. Tam je namreč nekaj stavb, kjer ljudje nimajo do- stopa do pločnika, ki je na nasprotni strani cestišča. V Prožinski vasi je država načrtovala podvoz pod žele- zniško progo. Je ta projekt še predviden? Podvoz je bil načrtovan pri železniškem prehodu v Mostah, predvideno je bilo, da bo kolesarjem olajšal pre- hod iz severnega v južni del občine in obratno, namenjen naj bi bil tudi prehodu kme- tijskih strojev. Načrtovano je bilo, da bo podvoz namenu predan hkrati ob odprtju ko- lesarske povezave med obči- nami Šentjur, Štore in Celje. Čeprav je bila projektna do- kumentacija že izdelana, je po zadnjih informacijah, ki smo jih pridobili, načrtova- nje tega podvoza ustavljeno. Vlada je to odločitev sprejela zaradi katastrofalnih poplav v Savinjski dolini in na Koro- škem. Medtem ko je velik del kolesarske povezave že as- faltiran, je odsek v središču spodnjih Štor še makadam- ski. Kako to? Podjetje Voc je sporoči- lo, da je asfaltiranje odse- ka med novim mostom pri podjetju Tuli in Godčevim mostom predvideno še ta mesec. Nasploh naj bi bila vsa dela predvidoma kon- čana junija, nato bo sledil tehnični pregled. Uradno odprtje državne kolesarske povezave je predvideno sre- di septembra. Ali občani kolesarsko pot že uporabljajo, čeprav še ni povsem končana? Veliko ljudi se ob koncih tedna, ko je lepo vreme, spre- haja po kolesarski stezi, ogro- mno jih kolesari, nekateri se vozijo z rolerji ali s skiroji. Po mojih informacijah se je na stezi doslej zgodilo tudi nekaj manjših nesreč. Na številnih mestih je označeno, da pove- zava še ni odprta, da promet po njej še ni dovoljen. A ker je velik del že lepo urejen, je upo- rabo ljudem težko preprečiti. Župan MIRAN JURKOŠEK z občinsko upravo in občinskim svetom www.store.si Drage občanke, spoštovani občani Štor! Iskrene čestitke ob prazniku naše občine. Naj ostane naš skupni dom prostor povezanosti, spoštovanja in ponosa. foto: Rosvita Jager Storkom Štore, d. o. o. Železarska cesta 1, 3220 Štore info@storkom.si 03 780 58 00 www.facebook.com/storkom.si www.storkom.si ZA VAS IN VAŠ DOM SKRBI UPRAVNIK »Ciljev je veliko, upam, da bomo za to, da jih ure- sničimo, imeli na voljo dovolj denarja.« Tako pravi štorski župan Miran Jurkošek. Med letošnjimi po- membnejšimi naložbami je omenil obnovo lokalne ceste Kapela–Laška vas in gradnjo dela pločnika v Prožinski vasi. Kako župan vidi težave s parkiranjem pri zdravstveni postaji? Je Dom na Svetini dotrajan? Kaj se je zgodilo s predmetom, ki je bil postavljen ob osnovni šoli in je spominjal na radar? Tudi ta vpra- šanja smo mu zastavili v intervjuju ob letošnjem ob- činskem prazniku. TINA STRMČNIK Ob prazniku občine z županom Miranom Jurkoškom »›Domnevni‹ radar je umiril promet« Po besedah župana je bilo obdobje od zadnjega občin- skega praznika do danes za občino Štore uspešno. Kon- čalo se je nekaj večletnih pro- jektov, med drugim gradnja državne kolesarske poti med Celjem, Štorami in Šentjur- jem in več kot tri milijone evrov vredna obnova odseka državne ceste Štore–Sveti- na–Laško. »Posvečali smo se sanaciji plazov, za kar smo pridobili malo več kot 400 tisoč evrov. Končali smo pro- jekt gradnje kanalizacije v aglomeracijah – zgrajenega je bilo malo več kot sedem kilometrov kanalizacijskega omrežja, naložba je bila vre- dna približno dva milijona evrov. Del gospodinjstev v na- selju Straža smo priključili na javni vodovod, zgradili smo črpališče v Dragi in obnovili del vodovoda v Kompolah,« je dejal. Katerih naložb se lotevate letos? Letos velikih naložb nima- mo. Obnovili bomo najbolj dotrajan odsek od kozolca proti Laški vasi in naprej pro- ti državni cesti na Svetini. V sklopu obnove bomo uredili odvodnjavanje, javno raz- svetljavo. Na delu, kjer cesta sovpada s predvideno kanali- zacijo, bomo zgradili tudi del fekalne kanalizacije. Nadaljevali bomo gradnjo pločnika Prožinska vas. V pre- teklosti smo že zgradili prvi del pločnika v Štorah, zdaj bo na vrsto prišel četrti del od odcepa za Ogorevc do hodni- ka za pešce oz. avtobusnega postajališča. V naslednjih le- tih bomo zgradili še drugi in tretji del pločnika. Z direkcijo za infrastrukturo se trenutno še usklajujemo o možnosti sofi nanciranja. Če ga ne bomo pridobili, je denar za naložbo zagotovljen v proračunu. Ta naložba bo pomembna pred- vsem za prebivalce Ogorevca, da bodo imeli možnost varnej- šega dostopa do avtobusnega postajališča. Izboljšala se bo tudi varnost vseh, ki se peš od- pravijo proti Štoram. Gradnja bo zahtevna, saj jo bodo spet spremljale zapore. Direkcija bo v tem letu predvidoma zgradila še novi avtobusni postajališči v Prožinski vasi, in sicer pri nekdanjem gostišču ob meji z občino Šentjur. Pripravljamo še projektno dokumentacijo za nadalje- vanje obnove kanalizacije v dolžini približno sedmih kilo- metrov. Obnova bo zajemala naselji Prožinska vas, Moste, del Laške vasi, del Pečovja in naselje Toplica. Občinski svetniki na sejah opozarjajo na dotrajanost Doma na Svetini. Kaj pravi- te o tem? Menim, da dom ni dotrajan in da je stavba v dobrem sta- nju. So pa seveda po več kot 20 letih, odkar je bil dom zgrajen, potrebna vzdrževalna dela. Po- javljajo se predvsem napake na napeljavah, ki jih ne moremo predvideti. Gre za težave pri kanalizaciji, vodovodu, ven- dar je povsem normalno, da po vsem tem času cevi postanejo dotrajane. Ko nas najemnik Župan Občine Štore Miran Jurkošek (Foto: arhiv občine) Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 22, 29. maj 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU www.opeka.si PRODAJNI CENTER ŠTORE Železarska cesta 3, 3220 Štore Tel: +386 31 673 673 E-pošta: gregor@opeka.si UPRAVA IN VELEPRODAJA Suha pri Predosljah 28, 4000 Kranj Tel: +386 41 202 901 E-pošta: natasa@opeka.si PRODAJNI CENTER ŠKOFJA LOKA Kidričeva cesta 99A 4220 Škofja Loka Tel: +386 4 51 51 702 E-pošta: jure@opeka.si www. www.opeka.si 35 let UPRAVA IN VELEPRODAJA PRODAJNI CENTER ŠKOFJA LOKA PLOČEVINA (toplo valjana, hladno valjana, pocinkana,...) CEVI IN CEVNI LOKI (kvadratne, pravokotne, okrogle, zaprti gradbeni profili, pocinkane cevi,…) PALIČNA JEKLA (vroče valjana okrogla, ploščata in kvadratna jekla ter svetlo vlečena okrogla jekla) NOSILCI IN PROFILI (kotniki, UPN, IPE, HEA, HEB,...) VARILNOTEHNIČNI MATERIAL GRADBENI MATERIAL (cement, maltit,...) ARMATURNE MREŽE REBRASTO JEKLO KOVANI ELEMENTI ŽGANE IN POCINKANE ŽICE PLOČEVINA Vsem občanom in občankam čestitamo ob občinskem prazniku. opozori na morebitno težavo, se posvetimo njenemu reševa- nju. Zunanjost, fasada, oprema doma, njegovi zidovi, streha in statika niso problematični. Veliko prahu je v vaši ob- čini dvignil predmet, ki je spominjal na radar in je bil postavljen v bližini štorske osnovne šole. Za kakšen predmet je šlo in kaj se je zgodilo z njim? Na to so nas obvestili starši in mimoidoči, kasneje so gle- de tega z nami stopili v stik učitelji, vzgojitelji, ravnatelj. Tudi medobčinski inšpekto- rat in policija sta preverjala, kdo je namestil ta predmet. Ugotovili smo, da ga je po- stavil nekdo od občanov, ki živi v bližini in je »domnevni« radar nato tudi sam odstra- nil. Ljudje, ki živijo v okolici šole, so mi povedali, da se je promet umiril. Zato v občin- ski upravi razmišljamo, da bi na tem območju postavili radar ali da bi medobčinski inšpektorat pogosteje opravil poostren nadzor. Številni, ki otroke v jutranji ali popoldan- ski prometni konici pripeljejo v šolo ali jih odpeljejo iz nje, namreč ne upoštevajo, da gre za območje, kjer je omejitev hitrosti 30 kilometrov na uro. Še ena težava, ki pesti občane, je parkiranje pri Zdravstveni postaji Štore. Ste poiskali kakšno rešitev za to težavo? Način parkiranja pri Zdra- vstveni postaji Štore je ena- ko urejen že vrsto let. Pred parkiriščem sta tabli, ki obi- skovalce zdravstvene postaje obveščata, da morajo na vidno mesto namestiti parkirno uro ali listek, kamor napišejo, kdaj so parkirali vozilo. Zato, da medobčinski inšpektorat ve, kateri od lastnikov vozil ima opravek v zdravstveni postaji. O tem občane redno obveščamo tudi v občinskem glasilu. Nič nimam proti, če stanovalci sosednje stolpnice zvečer parkirajo na tem par- kirišču, vendar morajo zjutraj svoja vozila odstraniti. Ena od rešitev za lažje parkiranje je, da bi pri zdravstveni postaji postavili zapornico ali morda parkomat. Morda bomo posta- vili kakšno dodatno obvestilo. Kako so zaživeli prevozi za starejše, ki ste jih poime- novali Štorovčan? Prevozi so odlično zažive- li. Vsa pohvala gre društvu upokojencev, da smo našli skupni jezik. Društvo je našlo prostovoljce, ki izvajajo pre- voze. Avtomobil je parkiran v garaži občine, društvo upo- kojencev vodi evidenco upo- rabe. Avto, ki smo ga kupili, je nekoliko večji, v prtljažnik gre tudi invalidski voziček. Menim, da je bila odločitev, da se ne pridružimo pobudi Prostofer, pravilna. Denar, ki bi ga morali nameniti Prosto- ferju, damo našemu društvu upokojencev. V društvu po- znajo vse starejše v vseh va- seh in sistem odlično deluje. Občinski svetniki so na eni od sej izpostavili proble- matiko poslovilne vežice na Teharjah, da je neprijazna za svojce pokojnikov, saj je dotrajana, hladna, sani- tarije ne delujejo, kuhinje ni možno uporabljati. Ste o težavah obvestili pristojne? V naši občini imamo poko- pališči na Svetini in v Kompo- lah, upravlja ju režijski obrat. Veliko občanov Štor, ki živijo na Lipi in v Pečovju, ima svojce pokopane na Teharjah. Tam- kajšnjo poslovilno dvorano po novem upravlja podjetje Zele- nice. Preverili bomo, kakšne so razmere v poslovilni vežici. V naslednjih mesecih se bo podražil vrtec, dražja bo tudi storitev pomoč družini na domu. Kako občani zmo- rejo slediti podražitvam? Cen programov vrtca ni- smo podražili od decembra 2023. Ravnatelj osnovne šole, ki je tudi vodja vrtca, je opozoril, da se zadnje me- sece pojavlja izguba v višini približno osem tisoč evrov. Izračun nove cene smo pri- merjali s cenami drugih vrt- cev v regiji. Razmišljali smo, da bi nove cene začele veljati prvega septembra, vendar bi do takrat izguba znašala že nekaj deset tisoč evrov. Zato bodo nove cene začele veljati 1. junija. Zdaj se bodo cene vrtca za različne skupine po- dražile od 13 do 15 odstotkov. Vedeti moramo, da tudi obči- na iz leta v leto za predšolsko vzgojo namenja več denarja, in sicer zaradi povečanega števila otrok in podražitev. Za vse družbene dejavnosti sku- paj namenjamo približno tre- tjino občinskega proračuna. Podražitev storitve pomoči na domu pa je res minimalna. Približuje se kolesarska dirka Po Sloveniji. V vaši občini ta dogodek pospre- mite s pestrim utripom, ki ga pomagajo ustvariti dru- štva. Zelo vesel sem, da ljudje v številnih občinah z veseljem spremljajo ta kolesarski do- godek. Kolesarji bodo skozi našo občino peljali v četrtek, 5. junija. Pri nas bo takrat že od dopoldneva na igrišču bazar društev. Nekateri bodo lahko tekmovalce spremljali, ko se bodo iz smeri Jagoč v Laškem podali proti Svetini in Celjski koči. Kolesarka ka- ravana bo šla tudi skozi sre- dišče naše občine, saj se bo peljala čez nadvoz, mimo ob- čine, skozi Toplico, Kompole, Opoko in nadaljevala proti Prožinski vasi in Šentjurju. Komu občinska priznanja? Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, ki bo ta petek v Kulturnem domu Štore, bo zlati grb Ob- čine Štore prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Štore ob 80-letnici uspešnega delovanja in za prispevek k razvoju gasilstva v lokalni skupnosti. Srebrne grbe bodo prejeli Vladislav Bogdanović za večletno zavzeto in predano delo v lokalni skupnosti, Ivana Karolina Tofant za dolgoletno aktivno in nesebič- no delo na več področjih družbenih dejavnosti. Bronasta grba bosta prejela Marjan Klinar za prispevek k razvoju podeželja in ohranjanju kmetijske dejavnosti v občini in Cveta Šuster za izjemno humanitarno delo in pomoč so- krajanom. Priznanja župana bodo prejeli: tandem Jernej Kitchen za prispevek k promociji družbene odgovor- nosti v kulinariki, Primož Krofl ič za dolgoletno aktiv- no delo v društvih ter za prispevek k promociji lokalne hrane in prepoznavnosti podeželja, Darinka Marinkovič za opravljanje prostovoljskega dela na področju socialne dejavnosti in Zdenka Šlatau za opravljanje prostovolj- skega dela na področju socialne dejavnosti. TS Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 XXXX Št. 22, 29. maj 2025 Novi TEDNIK št. 22 30. 5. 2024  COLOR CMYK stran 26 Št. 22, 30. maj 2024 OBČINA ŠTORE Drage občanke, cenjeni občani, iskrene čestitke ob občinskem prazniku. Občinski praznik je čas, ko se skupaj veselimo in praznujemo dosežke ter skupno pripadnost naši prelepi občini. V preteklem letu smo uresničili številne projekte, ki so bili zasnovani v korist naše skupnosti. Z našo jekleno zagnanostjo za trdo delo smo izboljšali infrastrukturo, spodbujali gospodarsko rast in ustvarjali prijetno okolje za življenje in delo. Naša občina je polna talentiranih ljudi, ki si prizadevajo za razvoj našega kraja, za ohranjanje naše dediščine in za izboljšanje kakovosti življenja vseh nas. Dokaz za to so številna dejavna društva, pretekli in letošnji nagrajenci ter posamezniki, ki so v občini pustili in še ustvarjajo prav poseben pečat. Zavedamo se, da je uspeh naše občine plod sodelovanja, truda in predanosti vseh nas. Skupaj gradimo boljšo skupnost, kjer je prostor za inovacije, trajnostni razvoj, kulturo, šport, solidarnost in medsebojno pomoč. Vendar pa naše delo še ni končano. Zavezani smo k nadaljnjemu razvoju naše občine, krepitvi povezovanja med prebivalci ter zagotavljanju boljšega življenja občanov. Ob praznovanju občinskega praznika vam želimo veselja, ponosa in zadovoljstva. Naj bo ta dan praznik enotnosti in solidarnosti. Župan MIRAN JURKOŠEK z občinsko upravo in občinskim svetom w w w .store .si Spoštovane občanke in občani, ob dnevu, ki slavi našo občino in skupnost, želim izraziti iskrene čestitke vsem vam. Dan občine je priložnost, da se ozremo na pot, ki jo hodimo skupaj. V teh časih je še posebej pomembno, da se zavedamo moči enotnosti in solidarnosti. Skozi težave in izzive smo ved- no držali skupaj, se podpirali in gradili boljšo prihodnost. Vaša predanost, trud in zavezanost k skupnemu dobremu so gonilo našega uspeha in napredka. Občinski praznik je priložnost, da se zahvalimo vsem, ki prispevate k razvoju naše občine - od prostovoljcev, ki nese- bično darujete svoj čas, do zaposlenih v občinski upravi in lokalnih podjetij, ki skrbijo za naše vsakdanje potrebe. Občinski praznik je tudi priložnost, da se zahvalimo vsem posameznikom, skupinam in organizacijam, ki prispevajo k razvoju naše občine. Brez vaše predanosti, prostovoljnega dela in podpore, naša skupnost ne bi bila tako močna in us- pešna. Zato se zahvaljujem vsakemu od vas za vaš prispevek in za vašo ljubezen do naše občine. Naj bo naš občinski praznik poln veselja, povezanosti in ponosa. Skupaj smo močnejši in skupaj lahko gradimo še boljšo prihodnost. Župan MIRAN JURKOŠEK z občinsko upravo in občinskim svetom www.store.si VOŠČILO OB OBČINSKEM PRAZNIKU Smo podjetje, ki proizvaja ulitke iz sive in nodularne litine, obenem pa je naša glavna osredotočenost na ohranjanju okolja in trajnostnem razvoju. Kovis livarna d.o.o. Železarska cesta 3 SI-3220 Štore E: info@kl.kovis-group.com W: www.kovis-group.com/kl Z inovativnimi posodobitvami našega proizvodnega procesa smo ne le izboljšali svojo konkurenčno prednost, temveč tudi ustvarili dodano vrednost za naše zaposlene. Naše delovanje je usmerjeno v izpolnjevanje družbene odgovornosti do okolja, energetske učinkovitosti, kar pripomore k bolj trajnostni prihodnosti za vse nas. PRAZNIČNO Z OBČINO ŠTORE Jurkošek je med zadnjimi večjimi projekti omenil nada- ljevanje gradnje državne ko- lesarske povezave in ureditev ceste skozi Toplico. Občani so se lahko po obnovljenem odseku ceste začeli voziti že lansko jesen, zadnji tehnični pregled ceste je bil šele letos aprila. Med pomembnejšimi pridobitvami je omenil še ko- nec gradnje kanalizacijskega omrežja in ureditev odseka ceste Slemene–Vodruž v na- selju Javornik. Občina ima v proračunu na voljo približno šest milijonov evrov, po bese- dah župana bo težko ponoviti rekordno leto 2022, ko je bil proračun izdatno večji zaradi pomembnejših naložb, pod- prtih z državnim in evrop- skim denarjem. Ob prazniku občine z županom Miranom Jurkoškom »Leta 2022 in 2023 je imela občina ogromne stroške. Letos želimo nekoliko zadihati.« Tako pravi štorski župan Miran Jurkošek, ki kljub manjšemu naložbenemu valu obdobje od zadnjega občinskega praznika označuje kot uspešno. Na ureditev še vedno čaka več problematičnih prometnih črnih točk. V Prožinski vasi občani že dolgo čakajo na pločnik, krajani naselij Kompole, Draga in Moste za lažji dostop do glavne ceste potrebujejo nadvoz. TINA STRMČNIK Miran Jurkošek: »Problematično se mi zdi, da je vlada odstavila več vodilnih mož, ki so bili zaposleni v direkciji za infrastrukturo in so izjemno dobro poznali vsak košček cestnega in železniškega omrežja po državi. Zdaj pravzaprav ne vemo, kdo je naš sogovornik na drugi strani.« Župan Občine Štore Miran Jurkošek (Foto: Andraž Purg) Na nadvoz Kompole bo treba še počakati Dolgoletna potreba obča- nov je pločnik v Prožinski vasi. Kako je zdaj s tem? Upam, da bomo pločnik v Prožinski vasi lahko zgradili še letos. Ko bomo dobili pro- jektno dokumentacijo s popi- som del, bomo izvedli javni razpis za izbiro izvajalca. Omenjeni pločnik obljublja- mo res že dolgo. Pred časom smo zgradili odsek pločnika v spodnjih Štorah, črna točka ostaja odsek med Ogorevcem in Prožinsko vasjo. Pri stavbi, znani pod imenom Ciby, želi- mo umestiti prehod za pešce, za kar smo prav tako naročili izdelavo projektne dokumen- tacije. Tam je namreč nekaj stavb, kjer ljudje nimajo do- stopa do pločnika, ki je na nasprotni strani cestišča. V Prožinski vasi je država načrtovala podvoz pod žele- zniško progo. Je ta projekt še predviden? Podvoz je bil načrtovan pri železniškem prehodu v Mostah, predvideno je bilo, da bo kolesarjem olajšal pre- hod iz severnega v južni del občine in obratno, namenjen naj bi bil tudi prehodu kme- tijskih strojev. Načrtovano je bilo, da bo podvoz namenu predan hkrati ob odprtju ko- lesarske povezave med obči- nami Šentjur, Štore in Celje. Čeprav je bila projektna do- kumentacija že izdelana, je po zadnjih informacijah, ki smo jih pridobili, načrtova- nje tega podvoza ustavljeno. Vlada je to odločitev sprejela zaradi katastrofalnih poplav v Savinjski dolini in na Koro- škem. Medtem ko je velik del kolesarske povezave že as- faltiran, je odsek v središču spodnjih Štor še makadam- ski. Kako to? Podjetje Voc je sporoči- lo, da je asfaltiranje odse- ka med novim mostom pri podjetju Tuli in Godčevim mostom predvideno še ta mesec. Nasploh naj bi bila vsa dela predvidoma kon- čana junija, nato bo sledil tehnični pregled. Uradno odprtje državne kolesarske povezave je predvideno sre- di septembra. Ali občani kolesarsko pot že uporabljajo, čeprav še ni povsem končana? Veliko ljudi se ob koncih tedna, ko je lepo vreme, spre- haja po kolesarski stezi, ogro- mno jih kolesari, nekateri se vozijo z rolerji ali s skiroji. Po mojih informacijah se je na stezi doslej zgodilo tudi nekaj manjših nesreč. Na številnih mestih je označeno, da pove- zava še ni odprta, da promet po njej še ni dovoljen. A ker je velik del že lepo urejen, je upo- rabo ljudem težko preprečiti. Župan MIRAN JURKOŠEK z občinsko upravo in občinskim svetom www.store.si Drage občanke, spoštovani občani Štor! Iskrene čestitke ob prazniku naše občine. Naj ostane naš skupni dom prostor povezanosti, spoštovanja in ponosa. foto: Rosvita Jager Storkom Štore, d. o. o. Železarska cesta 1, 3220 Štore info@storkom.si 03 780 58 00 www.facebook.com/storkom.si www.storkom.si ZA VAS IN VAŠ DOM SKRBI UPRAVNIK »Ciljev je veliko, upam, da bomo za to, da jih ure- sničimo, imeli na voljo dovolj denarja.« Tako pravi štorski župan Miran Jurkošek. Med letošnjimi po- membnejšimi naložbami je omenil obnovo lokalne ceste Kapela–Laška vas in gradnjo dela pločnika v Prožinski vasi. Kako župan vidi težave s parkiranjem pri zdravstveni postaji? Je Dom na Svetini dotrajan? Kaj se je zgodilo s predmetom, ki je bil postavljen ob osnovni šoli in je spominjal na radar? Tudi ta vpra- šanja smo mu zastavili v intervjuju ob letošnjem ob- činskem prazniku. TINA STRMČNIK Ob prazniku občine z županom Miranom Jurkoškom »›Domnevni‹ radar je umiril promet« Po besedah župana je bilo obdobje od zadnjega občin- skega praznika do danes za občino Štore uspešno. Kon- čalo se je nekaj večletnih pro- jektov, med drugim gradnja državne kolesarske poti med Celjem, Štorami in Šentjur- jem in več kot tri milijone evrov vredna obnova odseka državne ceste Štore–Sveti- na–Laško. »Posvečali smo se sanaciji plazov, za kar smo pridobili malo več kot 400 tisoč evrov. Končali smo pro- jekt gradnje kanalizacije v aglomeracijah – zgrajenega je bilo malo več kot sedem kilometrov kanalizacijskega omrežja, naložba je bila vre- dna približno dva milijona evrov. Del gospodinjstev v na- selju Straža smo priključili na javni vodovod, zgradili smo črpališče v Dragi in obnovili del vodovoda v Kompolah,« je dejal. Katerih naložb se lotevate letos? Letos velikih naložb nima- mo. Obnovili bomo najbolj dotrajan odsek od kozolca proti Laški vasi in naprej pro- ti državni cesti na Svetini. V sklopu obnove bomo uredili odvodnjavanje, javno raz- svetljavo. Na delu, kjer cesta sovpada s predvideno kanali- zacijo, bomo zgradili tudi del fekalne kanalizacije. Nadaljevali bomo gradnjo pločnika Prožinska vas. V pre- teklosti smo že zgradili prvi del pločnika v Štorah, zdaj bo na vrsto prišel četrti del od odcepa za Ogorevc do hodni- ka za pešce oz. avtobusnega postajališča. V naslednjih le- tih bomo zgradili še drugi in tretji del pločnika. Z direkcijo za infrastrukturo se trenutno še usklajujemo o možnosti sofi nanciranja. Če ga ne bomo pridobili, je denar za naložbo zagotovljen v proračunu. Ta naložba bo pomembna pred- vsem za prebivalce Ogorevca, da bodo imeli možnost varnej- šega dostopa do avtobusnega postajališča. Izboljšala se bo tudi varnost vseh, ki se peš od- pravijo proti Štoram. Gradnja bo zahtevna, saj jo bodo spet spremljale zapore. Direkcija bo v tem letu predvidoma zgradila še novi avtobusni postajališči v Prožinski vasi, in sicer pri nekdanjem gostišču ob meji z občino Šentjur. Pripravljamo še projektno dokumentacijo za nadalje- vanje obnove kanalizacije v dolžini približno sedmih kilo- metrov. Obnova bo zajemala naselji Prožinska vas, Moste, del Laške vasi, del Pečovja in naselje Toplica. Občinski svetniki na sejah opozarjajo na dotrajanost Doma na Svetini. Kaj pravi- te o tem? Menim, da dom ni dotrajan in da je stavba v dobrem sta- nju. So pa seveda po več kot 20 letih, odkar je bil dom zgrajen, potrebna vzdrževalna dela. Po- javljajo se predvsem napake na napeljavah, ki jih ne moremo predvideti. Gre za težave pri kanalizaciji, vodovodu, ven- dar je povsem normalno, da po vsem tem času cevi postanejo dotrajane. Ko nas najemnik Župan Občine Štore Miran Jurkošek (Foto: arhiv občine) Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 22, 29. maj 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU www.opeka.si PRODAJNI CENTER ŠTORE Železarska cesta 3, 3220 Štore Tel: +386 31 673 673 E-pošta: gregor@opeka.si UPRAVA IN VELEPRODAJA Suha pri Predosljah 28, 4000 Kranj Tel: +386 41 202 901 E-pošta: natasa@opeka.si PRODAJNI CENTER ŠKOFJA LOKA Kidričeva cesta 99A 4220 Škofja Loka Tel: +386 4 51 51 702 E-pošta: jure@opeka.si www. www.opeka.si 35 let UPRAVA IN VELEPRODAJA PRODAJNI CENTER ŠKOFJA LOKA PLOČEVINA (toplo valjana, hladno valjana, pocinkana,...) CEVI IN CEVNI LOKI (kvadratne, pravokotne, okrogle, zaprti gradbeni profili, pocinkane cevi,…) PALIČNA JEKLA (vroče valjana okrogla, ploščata in kvadratna jekla ter svetlo vlečena okrogla jekla) NOSILCI IN PROFILI (kotniki, UPN, IPE, HEA, HEB,...) VARILNOTEHNIČNI MATERIAL GRADBENI MATERIAL (cement, maltit,...) ARMATURNE MREŽE REBRASTO JEKLO KOVANI ELEMENTI ŽGANE IN POCINKANE ŽICE PLOČEVINA Vsem občanom in občankam čestitamo ob občinskem prazniku. opozori na morebitno težavo, se posvetimo njenemu reševa- nju. Zunanjost, fasada, oprema doma, njegovi zidovi, streha in statika niso problematični. Veliko prahu je v vaši ob- čini dvignil predmet, ki je spominjal na radar in je bil postavljen v bližini štorske osnovne šole. Za kakšen predmet je šlo in kaj se je zgodilo z njim? Na to so nas obvestili starši in mimoidoči, kasneje so gle- de tega z nami stopili v stik učitelji, vzgojitelji, ravnatelj. Tudi medobčinski inšpekto- rat in policija sta preverjala, kdo je namestil ta predmet. Ugotovili smo, da ga je po- stavil nekdo od občanov, ki živi v bližini in je »domnevni« radar nato tudi sam odstra- nil. Ljudje, ki živijo v okolici šole, so mi povedali, da se je promet umiril. Zato v občin- ski upravi razmišljamo, da bi na tem območju postavili radar ali da bi medobčinski inšpektorat pogosteje opravil poostren nadzor. Številni, ki otroke v jutranji ali popoldan- ski prometni konici pripeljejo v šolo ali jih odpeljejo iz nje, namreč ne upoštevajo, da gre za območje, kjer je omejitev hitrosti 30 kilometrov na uro. Še ena težava, ki pesti občane, je parkiranje pri Zdravstveni postaji Štore. Ste poiskali kakšno rešitev za to težavo? Način parkiranja pri Zdra- vstveni postaji Štore je ena- ko urejen že vrsto let. Pred parkiriščem sta tabli, ki obi- skovalce zdravstvene postaje obveščata, da morajo na vidno mesto namestiti parkirno uro ali listek, kamor napišejo, kdaj so parkirali vozilo. Zato, da medobčinski inšpektorat ve, kateri od lastnikov vozil ima opravek v zdravstveni postaji. O tem občane redno obveščamo tudi v občinskem glasilu. Nič nimam proti, če stanovalci sosednje stolpnice zvečer parkirajo na tem par- kirišču, vendar morajo zjutraj svoja vozila odstraniti. Ena od rešitev za lažje parkiranje je, da bi pri zdravstveni postaji postavili zapornico ali morda parkomat. Morda bomo posta- vili kakšno dodatno obvestilo. Kako so zaživeli prevozi za starejše, ki ste jih poime- novali Štorovčan? Prevozi so odlično zažive- li. Vsa pohvala gre društvu upokojencev, da smo našli skupni jezik. Društvo je našlo prostovoljce, ki izvajajo pre- voze. Avtomobil je parkiran v garaži občine, društvo upo- kojencev vodi evidenco upo- rabe. Avto, ki smo ga kupili, je nekoliko večji, v prtljažnik gre tudi invalidski voziček. Menim, da je bila odločitev, da se ne pridružimo pobudi Prostofer, pravilna. Denar, ki bi ga morali nameniti Prosto- ferju, damo našemu društvu upokojencev. V društvu po- znajo vse starejše v vseh va- seh in sistem odlično deluje. Občinski svetniki so na eni od sej izpostavili proble- matiko poslovilne vežice na Teharjah, da je neprijazna za svojce pokojnikov, saj je dotrajana, hladna, sani- tarije ne delujejo, kuhinje ni možno uporabljati. Ste o težavah obvestili pristojne? V naši občini imamo poko- pališči na Svetini in v Kompo- lah, upravlja ju režijski obrat. Veliko občanov Štor, ki živijo na Lipi in v Pečovju, ima svojce pokopane na Teharjah. Tam- kajšnjo poslovilno dvorano po novem upravlja podjetje Zele- nice. Preverili bomo, kakšne so razmere v poslovilni vežici. V naslednjih mesecih se bo podražil vrtec, dražja bo tudi storitev pomoč družini na domu. Kako občani zmo- rejo slediti podražitvam? Cen programov vrtca ni- smo podražili od decembra 2023. Ravnatelj osnovne šole, ki je tudi vodja vrtca, je opozoril, da se zadnje me- sece pojavlja izguba v višini približno osem tisoč evrov. Izračun nove cene smo pri- merjali s cenami drugih vrt- cev v regiji. Razmišljali smo, da bi nove cene začele veljati prvega septembra, vendar bi do takrat izguba znašala že nekaj deset tisoč evrov. Zato bodo nove cene začele veljati 1. junija. Zdaj se bodo cene vrtca za različne skupine po- dražile od 13 do 15 odstotkov. Vedeti moramo, da tudi obči- na iz leta v leto za predšolsko vzgojo namenja več denarja, in sicer zaradi povečanega števila otrok in podražitev. Za vse družbene dejavnosti sku- paj namenjamo približno tre- tjino občinskega proračuna. Podražitev storitve pomoči na domu pa je res minimalna. Približuje se kolesarska dirka Po Sloveniji. V vaši občini ta dogodek pospre- mite s pestrim utripom, ki ga pomagajo ustvariti dru- štva. Zelo vesel sem, da ljudje v številnih občinah z veseljem spremljajo ta kolesarski do- godek. Kolesarji bodo skozi našo občino peljali v četrtek, 5. junija. Pri nas bo takrat že od dopoldneva na igrišču bazar društev. Nekateri bodo lahko tekmovalce spremljali, ko se bodo iz smeri Jagoč v Laškem podali proti Svetini in Celjski koči. Kolesarka ka- ravana bo šla tudi skozi sre- dišče naše občine, saj se bo peljala čez nadvoz, mimo ob- čine, skozi Toplico, Kompole, Opoko in nadaljevala proti Prožinski vasi in Šentjurju. Komu občinska priznanja? Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, ki bo ta petek v Kulturnem domu Štore, bo zlati grb Ob- čine Štore prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Štore ob 80-letnici uspešnega delovanja in za prispevek k razvoju gasilstva v lokalni skupnosti. Srebrne grbe bodo prejeli Vladislav Bogdanović za večletno zavzeto in predano delo v lokalni skupnosti, Ivana Karolina Tofant za dolgoletno aktivno in nesebič- no delo na več področjih družbenih dejavnosti. Bronasta grba bosta prejela Marjan Klinar za prispevek k razvoju podeželja in ohranjanju kmetijske dejavnosti v občini in Cveta Šuster za izjemno humanitarno delo in pomoč so- krajanom. Priznanja župana bodo prejeli: tandem Jernej Kitchen za prispevek k promociji družbene odgovor- nosti v kulinariki, Primož Krofl ič za dolgoletno aktiv- no delo v društvih ter za prispevek k promociji lokalne hrane in prepoznavnosti podeželja, Darinka Marinkovič za opravljanje prostovoljskega dela na področju socialne dejavnosti in Zdenka Šlatau za opravljanje prostovolj- skega dela na področju socialne dejavnosti. TS Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 22, 29. maj 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU Smo ponudnik in proizvajalec vrhunskih specialnih jekel, izdelanih skladno z željami kupcev. Kupcu nudimo celovito storitev. Skrbimo za kupčevo zadovoljstvo s kvaliteto, s kratkimi dobavnimi roki, z odzivnostjo in ustrezno podporo, ter s skupnim razvojem. Skrbimo za svoje zaposlene. Smo podjetje z dolgoletno jeklarsko tradicijo, ki svojim zaposlenim nudi pozitivno delovno okolje in možnost osebne rasti. Z dobavitelji gradimo in negujemo partnerski odnos. Smo družbeno odgovorni in okolju prijazni. www.store-steel.si »Res imam ogromno dejavnosti, a mi nobena ni v bre- me.« Tako nam je ob obisku strelišča Strelskega dru- štva Kovinar Štore dejal dolgoletni predsednik društva Vladislav Bogdanović. Ponosen je, da se pod okriljem društva kalijo tekmovalke, ki v zadnjem času uspehe dosegajo na državni ravni. Prostori društva so nepogre- šljivi za druženje in povezovanje občanov. Strelstvo sicer še zdaleč ni edini konjiček enega od letošnjih občinskih nagrajencev. Slednji se je vrsto let posvečal kinologiji, lovstvu in ribištvu. Kot pravi, njegovi domači to spre- jemajo z razumevanjem. Žena se ne jezi, kadar ga ni doma, ampak je predvsem vesela takrat, ko ga vidi. TINA STRMČNIK Vladislav Bogdanović, prejemnik srebrnega grba Občine Štore Predan lovstvu, strelstvu, ribištvu in kinologiji Člani Strelskega društva Kovinar Štore imajo vzorno urejeno pokrito avtomatsko strelišče za zračno puško, kjer o njihovih uspehih priča- jo številni pokali. Strelišče je eno redkih v državi, ki je ure- jeno tako, da se lahko temu športu posvečajo tudi invali- di, med drugim paraplegiki. V prostorih ob strelišču se člani po treningih srečujejo tudi ob partiji kart ali igre človek, ne jezi se ter se družijo s člani ob- močnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in drugih domoljubnih društev. Vladislav Bogdanović se strelski dejavnosti posveča že vrsto let. Z njo se je srečal že v Inđiji, enem od srbskih na- selij, od koder izvira. Takrat je bil to eden od načinov za druženje z vrstniki. Ko se je preselil v Štore, se je pridružil strelskemu dru- štvu. »Ko sem začel, ni bilo treba članom pla- čevati niti članarine. Vse je pokrila ›mama železarna‹,« se spomi- nja. Prostori niso bili najbolje urejeni, zato so člani društva sami zavihali rokave in se lotili obnove. Povezali so se s člani območnega združenja veteranov voj- ne za Slovenijo in z drugimi društvi v Štorah. »Izkopali smo lesena tla, ki so bila, da ne bi propadala, premazana kar z odpadnim oljem. A vonj je bil zelo neprijeten. Prostor smo mesec dni sušili, da smo se rešili vlage, nato je občina pomagala pri izdelavi novih tal in izolacije,« je dejal. Dekleta so vztrajnejša Strelstvo je leto- šnjemu prejemni- ku srebrnega grba zle- zlo pod kožo, ker gre za de- javnost, kjer je potrebna umirjenost. »Ko čim bolje zadenemo tarčo v središče, ki mu strelci pravimo ›muš‹, nam to daje za- doščenje. V veli- ko veselje so mi tudi tekmovanja v koroško-štajer- sko-zasavski regiji. Vklju- čenih je »Pred leti je bilo strelsko društvo v zatonu. Vztrajal je le še izjemen strelec in sodnik Vili Dečman, ki je bil nekoč jugoslovanski prvak. Nekaj časa sva bila edina dejavna člana. A pomembno je imeti ekipo, podmladek. Vesel sem, da nam je zdaj uspelo pomladiti vrste.« 13 ekip, vsako leto imamo šest kol. Štejejo tako posa- mezni kot ekipni rezultati,« je razložil. Zelo ponosen je na podmla- dek društva. Tri dekleta so na regijskem tekmovanju dosegla normo in so se pred dnevi ude- ležila državnega prvenstva v Ormožu. Še posebej uspešna je bila Katarina Bratina. V stre- ljanju z zračno puško na de- set metrov v kategoriji U15 je osvojila četrto mesto. Dve tek- movalki društva Kaja Smole in Veronika Šekoranja sta v svoji kategoriji osvojili 18. in 28. me- sto. Šteje vsak milimeter, saj pri oceni odločajo decimalke. Bogdanović mlade veliko- krat povabi, naj se preizkusijo v strelstvu. Fantje, ki so doslej poskusili, so vztrajali kakšno leto, nato so vrgli puško v ko- ruzo. »Ponavadi so navdušeni me.« Tako nam je ob obisku strelišča Strelskega dru- štva Kovinar Štore dejal dolgoletni predsednik društva Vladislav Bogdanović. Ponosen je, da se pod okriljem društva kalijo tekmovalke, ki v zadnjem času uspehe dosegajo na državni ravni. Prostori društva so nepogre- šljivi za druženje in povezovanje občanov. Strelstvo sicer še zdaleč ni edini konjiček enega od letošnjih občinskih nagrajencev. Slednji se je vrsto let posvečal kinologiji, lovstvu in ribištvu. Kot pravi, njegovi domači to spre- jemajo z razumevanjem. Žena se ne jezi, kadar ga ni doma, ampak je predvsem vesela takrat, ko ga vidi. je bil to eden od načinov za druženje z vrstniki. Ko se je preselil v Štore, se je pridružil strelskemu dru- štvu. »Ko sem začel, ni bilo treba članom pla- čevati niti članarine. Vse je pokrila ›mama železarna‹,« se spomi- nja. Prostori niso bili najbolje urejeni, zato so člani društva sami zavihali rokave in se lotili obnove. Povezali so se s člani območnega združenja veteranov voj- ne za Slovenijo in z drugimi društvi v Štorah. »Izkopali smo lesena tla, ki so bila, da ne bi propadala, premazana kar z odpadnim oljem. A vonj je bil zelo neprijeten. Prostor se rešili vlage, nato je občina pomagala pri izdelavi novih tal in izolacije,« je dejal. Dekleta so vztrajnejša Strelstvo je leto- šnjemu prejemni- ku srebrnega grba zle- javnost, kjer je potrebna umirjenost. »Ko čim bolje zadenemo tarčo v središče, ki mu strelci pravimo ›muš‹, nam to daje za- doščenje. V veli- ko veselje so mi tudi tekmovanja v koroško-štajer- sko-zasavski regiji. Vklju- čenih je »Pred leti je bilo strelsko društvo v zatonu. Vztrajal je le še izjemen strelec in sodnik Vili Dečman, ki je bil nekoč jugoslovanski prvak. Nekaj časa sva bila edina dejavna člana. A pomembno je imeti ekipo, podmladek. Vesel sem, da nam je zdaj uspelo pomladiti vrste.« 13 ekip, vsako leto imamo šest kol. Štejejo tako posa- mezni kot ekipni rezultati,« je razložil. Zelo ponosen je na podmla- dek društva. Tri dekleta so na regijskem tekmovanju dosegla normo in so se pred dnevi ude- ležila državnega prvenstva v Ormožu. Še posebej uspešna je bila Katarina Bratina. V stre- ljanju z zračno puško na de- set metrov v kategoriji U15 je osvojila četrto mesto. Dve tek- movalki društva Kaja Smole in Veronika Šekoranja sta v svoji kategoriji osvojili 18. in 28. me- sto. Šteje vsak milimeter, saj pri oceni odločajo decimalke. Bogdanović mlade veliko- krat povabi, naj se preizkusijo v strelstvu. Fantje, ki so doslej poskusili, so vztrajali kakšno leto, nato so vrgli puško v ko- ruzo. »Ponavadi so navdušeni Z mladimi članicami društva, ki žanjejo uspehe. (Foto: osebni arhiv) Vladislav Bogdanović je od leta 2012 predsednik Strelskega društva Kovinar Štore. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 22, 29. maj 2025 NA PRAZNIČNEM OBISKU KOVIS LIVARNA Železarska 3, 3220 Štore, Slovenija tel.: +386 3 780 56 00 e-naslov: info@kl.kovis-group.com splet: www.kovis-group.com/kl/ Del skupine KOVIS GROUP Za varno in trajnostno prihodnost. TRAJNOSTNI PARTNER Odgovornost do okolja, zaposlenih in družbe TEHNOLOŠKI PARTNER Lastna livarna z najsodobnejšo tehnologijo – Industrija 4.0 STRATEŠKI PARTNER Celovita storitev od razvoja do izdelka CELOVITA REŠITEV Končna strojna obdelava ulitkov Tradicionalna slovenska kuhinja Catering Pogostitve za piknike, prireditve in druge priložnosti za zaključene družbe Oskrbovanje malic za podjetja Dnevna ponudba malic in kosil v domači restavraciji v Štorah Vedno sveže, vedno okusno, vedno domače Prehrana Tuli, d. o. o. Cesta XIV. divizije 44 3220 ŠTORE www.prehrana-tuli.si Tel.: 03 780 86 70 Pridite in se prepričajte! Tradicionalna slovenska kuhinja Catering Pogostitve za piknike, prireditve in druge priložnosti za zaključene družbe Oskrbovanje malic za podjetja Dnevna ponudba malic in kosil v domači restavraciji v Štorah Vedno sveže, vedno okusno, vedno domače Prehrana Tuli, d. o. o. Cesta XIV. divizije 44 3220 ŠTORE www.prehrana-tuli.si Tel.: 03 780 86 70 Pridite in se prepričajte! Tradicionalna slovenska kuhinja Catering Pogostitve za piknike, prireditve in druge priložnosti za zaključene družbe Oskrbovanje malic za podjetja Dnevna ponudba malic in kosil v domači restavraciji v Štorah Vedno sveže, vedno okusno, vedno domače Prehrana Tuli, d. o. o. Cesta XIV. divizije 44 3220 ŠTORE www.prehrana-tuli.si Tel.: 03 780 86 70 Pridite in se prepričajte! liko razumevanja. Ko je bil njegov edini konjiček ribolov, je bila sicer huda, če je izgubil občutek za čas in je pozabil priti na kosilo. »Pošalil sem se, naj bo raje vesela, ko me vidi. Nasmejala se je in rekla, da je res tako.« Do upokojitve leta 2005 je bil zaposlen v Železarni Što- re, kjer je opravljal različne naloge. Med drugim je bil li- var, opravil je tudi delovodsko šolo. Še danes se spominja, koliko truda je vložil v učenje slovenščine. »Jezik sem slabo poznal, a sem se res trudil in učil. Največ težav mi je povzro- čalo pisanje spisov. Kar naprej sem dobival oceno 2, učiteljica Rauterjeva je bila zelo stroga. Na zaključnem izpitu pa se je ob mojih odgovorih vendarle nasmejala in mi dejala, da sem si s svojim trudom že zdavnaj zaslužil oceno 3.« Po opravljeni delovodski šoli je prevzel izmeno v stari mar- tinarni. Ko so to enoto ukinili, se je spet vrnil v livarno, kjer je kot terminer načrtoval proizvo- dnjo. »Opravljal sem še delo tehnologa. Ko se je poškodo- val sodelavec iz priprave, sem prevzel še njegovo delo. Ko je bilo zaradi epidemije gripe ogromno bolnih, sem prevzel še naloge delovodje. V enem obdobju sem delal do osmih zvečer, da sem opravil vse za- dolžitve.« Tako kot nekoč v službi danes v strelskem društvu opravlja različne naloge. V eni osebi združuje delo predsedni- ka, tajnika, blagajnika, organi- zatorja. Tekmovalce prijavlja na tekme, sodeluje s Strelsko zvezo Slovenije. »Rad bi, da bi še kdo drug prevzel kakšno »Za uspehe v strelstvu sta pomembni predanost tekmovalcev in podpora staršev. Oprema je draga, saj imamo vsi, ki tekmujemo, posebna oblačila, pokrivala, senčnike za oči…« »Ko sem bil mlajši, sem veliko časa namenjal lovstvu. V enem mesecu sem šel tudi 24-krat na teren. Seveda ne z avtom, ampak peš po kozjih stezicah.« nalogo, a žal ne najdem na- slednika,« pravi sogovornik. To, da so občani prepoznali njegovo zavzeto in predano nad bolj razgibanimi športi, kot sta košarka in nogomet, všeč so jim borilne veščine … Dekleta iščejo nekaj bolj umir- jenega. So tudi vztrajna, želijo se dokazati.« Njihovi zadnji uspehi so rezultat dobre psi- hične in tehnične priprave, a tudi podpore staršev, ki jih vo- zijo na treninge in tekme, pravi sogovornik. V družbi ptičarjev Njegova dolgoletna ljubezen je kinologija. Tej dejavnosti se je začel posvečati leta 1981, ko je kupil prvo psico. Z njo in z naslednjimi psi je sodeloval na številnih kinoloških tekmova- njih. Kolegi so ga spodbujali, naj se loti še vzreje. Na pobudo enega od referentov v kinolo- ški zvezi se je izobrazil za ki- nološkega sodnika. Po dveh letih stažiranja se je leta 1989 prijavil na izpit, ki je trajal kar pet ur in je zajemal poznavanje ptičarjev, in sicer 43 vrst pasem psov, vzgojenih za lov na per- jad in divjad. Kasneje je opravil izpit še za eno pasemsko skupino, kamor spadajo prinašalci, ša- rivci in vodni psi. Skupno tako odlično pozna 83 vrst pasem psov. Dragocene izkušnje je nabiral na sojenih na razsta- vah psov, med drugim tudi na evropski razstavi. Vsako leto sodi na kinoloških lovskih pri- reditvah, kjer ocenjuje telesno oceno psov in delo z njimi. Skupno je vzredil 78 psov, od tega jih je pet zadržal zase. Zadnja psička mu je umrla leta 2016 in od takrat nima več družbe štirinožnega prijatelja. »Zadnja psička je živela v druž- bi psa pasme coton de tulear, zelo sta se razumela. Stara je znijo do lovstva. T udi tej dejav- nosti je zvest približno 45 let. Njegov priljubljen konjiček je še ribištvo. Od leta 1974 tekmuje za Ribiško družino Voglajna. »Vse, česar sem se lotil, sem usklajeval z lahko- to. Čeprav sem veliko zdoma, uspem tudi doma postoriti, kar je treba. Okrog hiše imamo veliko zemlje, vrt, vinograd,« je naštel. Poudaril je, da ima žena za njegove konjičke ve- bila 16 let. Družbo psov po- grešam. A ker sem starejši, ne želim tega bremena prelagati na svojo družino, če bi se mi morda kaj zgodilo.« Do upokojitve zvest železarni Že 26 let je predavatelj kino- logije za Savinjsko-kozjansko zvezo lovskih družin Celje. Njegova ljubezen do psov gre namreč z roko v roki z ljube- Spomin na leta, ko se je dejavno posve- čal kinologiji in vzreji psov. (Foto: osebni arhiv) delo v lokalni skupnosti ter ga predlagali za srebrni občinski grb, ga je prijetno presenetilo. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 22, 29. maj 2025 ŠPORT Tam je bil sprejem za dobitnike medalj na evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Parizu. To so bili Benjamin Savšek, Luka Božič (za odsotnost se je opravičil) in Žiga Lin Hočevar za drugo mesto v ekipni tekmi kanuistov, slednji za tretje mesto na posamični tekmi in Celjan Martin Srabotnik, ki je bil tretji v kajaku. DEAN ŠUSTER Konda: »Na progo lahko čakam pet, šest let, ne pa dvajset!« Špica slovenskega kajakaštva ponovno na celjski Špici To je bilo prvo odličje za celjsko kajakaštvo na velikih članskih tekmovanjih v posamični konkurenci. Priznanje, ki ji po pravilih krovne zveze pripada, je prejela tudi Eva Alina Hočevar, četrta med kanuistkami. Neustrašen že kot deček Prireditev sta pripravila Kajak-kanu klub Nivo Celje in vodstvo Kajakaške zveze Sloveni- je. Prisotne so nagovorili župan Mestne ob- čine Celje Matija Kovač, predsednik zveze Andrej Ribič, predsednik Športne zveze Celje Matej Polutnik in ob koncu seve- da Dušan Konda, ki je prav takrat (20. maja) praznoval 40. obletnico, odkar je na čelu kluba. S Srabotnikom sta se spomnila tekme državnega prvenstva za člane v Tacnu, na kateri je trenutno naj- boljši celjski in tudi slovenski kajakaš Sra- botnik nastopil pri 12 letih. Konda ga je uspel uvrstiti na startno listo, neustrašen deček pa je brez težav premagal zelo zahtevno prvo oviro in je bil boljši od številnih starejših tekmovalcev. Lahko pet, šest, ne pa dvajset »Bilo je lepo, če- prav naporno zaradi medijskih obvezno- sti. A najlepše je bilo doma, ko sem spet srečal najbližje in obiskal vse v našem klubu. Lani sem bil v ›stanju spanca‹. Na srečo sem se prebudil na državnem prvenstvu v Celju. Jeseni sem se re- sno posvetil telesni pripra- vi, zato sem bil že spomladi konkurenčen najboljšim na svetu. Vsekakor je prostora za napredek še dovolj,« je bil več ali manj redkobeseden, a jedrnat 29-letni Martin Srabo- tnik, nekdanji dijak I. gimnazije v Celju. Dušan Konda je priznal, da je po ogledu spletnega prenosa skakal od veselja, glede nove proge z divjo vodo na Savinji pa ima vedno več podpornikov: »Neizmerno verja- mem v Matijo Kovača, sva na isti valovni dolžini. Vse, kar je doslej obljubil, je tudi izpolnil. Prepri- čan sem, da bomo progo dobili, namreč zaslužili smo si jo. Zdaj imamo medaljo z velikega tekmovanja, vo- zimo pa se v Tacen. Potrebna bodo leta. Ne želim čakati 20 let, ker me takrat ne bo več.« Izpolnili bi tri želje Matej Polutnik sploh ne dvomi, da se bo v bli- žnji prihodnosti Dušanu Kondi izpolnila želja. Celjskega župana Matijo Kovača srečujemo na številnih sprejemih in športnih priredi- tvah: »Celjski šport nas razveseljuje iz dneva v dan, hkrati je Špica kraj, kjer smo vedno dobre volje. Vesel sem tudi tokrat, ker smo s kajakaško zvezo ob šumenju Savinje sprejeli najuspešnejše slovenske predstavni- ke v Franciji. Posebno pozornost smo namenili celjskemu dobitniku meda- lje Martinu Srabotniku.« O dolgoletni želji kajakašev je dodal: »Ne skrivam podpore temu projektu. Po moje je prav, da okolje podpira ti- ste, ki dajejo od sebe nekaj več, ki vla- gajo svojo ener- gijo in znajo povezovati. Kajakaški klub in Du- šan Konda spadata mednje. Projekt je izjemno zahteven. Gre za poseg v Savi- njo, ki je hudourniška reka in po novih podatkih lahko še vedno ogroža Celje. Zato umeščanje v prostor ne bo preprosto.« Ob tem je Kovač nada- ljeval: » T oda hidrolog Rok Fazarinc je s Celjanom Radom Romihom pripravil odlično zasnovo, ki je narisana in delno že fi nančno ovrednotena. Lokalna skupnost bo morala pripraviti ustrezno dokumentacijo. Spremeniti bo najbrž treba pro- storski akt, zgraditi suhe zadrževalnike in še kaj. Nekaj let dela je pred nami. Verjamem, da bo tudi država razumela pomen takšnega posega. Ne gre le za korist športu, temveč tudi turizmu, obenem prispeva k protipoplavni varnosti. Denar bo tudi ovira, toda ko gre za srce in obetavno prihodnost, je lahko zgolj tehnično vprašanje.« Foto: Andraž Purg Martin Srabotnik (v ozadju) na odru med govorom Dušana Konde … … in po sprejemu z mamo Bojano. Martinov trener je nekaj let Španec Inaki Gomez. In kdo je to? Samo enkrat lahko ugiba- te … (Foto: arhiv NT) Dušan Konda je celjskemu županu Matiji Kovaču in podžupanu Samu Seničarju predstavil direktorja Kajakaške zveze Slovenije Andreja Jelenca, ki je, ko je slišal za Kondovo napoved sprejema za Martina Srabotnika, poklical v Celje in predlagal sprejem za vse dobitnike odličij. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 22, 29. maj 2025 ŠPORT LESTVICA 1. SNL OLIMPIJA 36 21 11 4 63:20 74 MARIBOR 36 19 10 7 64:32 67 KOPER 36 19 9 8 60:35 66 CELJE 36 17 10 9 76:51 61 BRAVO 36 14 13 9 52:44 55 PRIMORJE 36 11 10 15 41:61 43 MURA 36 9 8 19 37:51 35 KALCER 36 10 5 21 37:69 35 DOMŽALE 36 7 8 21 35:66 29 NAFTA 36 6 10 20 33:69 28 Izpadla je Nafta, zamenjal jo bo Aluminij. Domžalčani bodo igrali kvalifikacije za obstanek. Prvaki so nogome- taši ljubljanske Olimpije. Na evropskem zemljevidu Drugi je Maribor, tretji Koper, Celje, ki naj bi imelo naj- boljšo in najdražjo ekipo, je četrto. Doseglo je največ go- lov, 76. Prejelo jih je kar 51, več so jih dobile le štiri ekipe. Tekmo z Domžalami in obenem celotno sezono je povzel eden najboljših igralcev Celja v tej sezoni Tamar Svetlin: »Spet smo igrali izvrstno. Tekma je bila preslikava večine prejšnjih, na katerih nismo zmagali, a smo imeli premoč. Številna podpora s tribun je bila zelo dobrodošla. Letos smo postavili Celje na evropski nogometni zemljevid.« Višje v naslednji sezoni Če ponovimo oguljeno frazo »lestvica ne laže«, nas pre- vevajo zelo mešani občutki; nekaj spektakularnih pred- stav v evropskih tekmovanjih, ki so prinesle celo četrt- finale konferenčne lige, popolna premoč v finalu pokala NZS, igrivost in privlačnost tudi v državnem prvenstvu, v katerem se je zvrstilo preveč spodrsljajev. Napovedo- vanje sodelovanja v ligi prvakov je vedno žgečkljivo za navijače, ki vedo, da moraš v Sloveniji najprej izpolniti pogoj, ki se imenuje naslov državnega prvaka. Ta mora vedno biti – sploh če imaš izjemne finančne pogoje – v ospredju, vse drugo je »dodana vrednost«. Če bo Albert Riera ostal v Celju, v naslednji sezoni zagotovo ne bo četrti. Presenečenje bo, če ne bo prav na vrhu. Igralci se bodo zbrali 17. junija. Ekipa NK Celje s pokalno lovoriko, z evropskim presežkom in nemočjo v DP Najboljša ekipa končala na četrtem mestu Končano je državno prvenstvo v nogometu. V zadnjem, 36. krogu so domače ekipe ostale brez zmage (Radomlje – Primorje 0 : 1, Bravo – Olimpija 0 : 0, Maribor – Nafta 0 : 1, Celje – Domžale 1 : 1, Mura – Koper 1 : 3), kar je mnoge presenetilo, še zlasti v dveh največjih štajerskih mestih. DEAN ŠUSTER Tamar Svetlin in njegov zadetek Luganu (Foto: Andraž Purg) Japonski mojstri učili naše karateiste Karate klub Shotokan Celje je organiziral in izvedel že tradicionalni, tokrat 19. mednarodni seminar o karateju. Ta je bil med 16. in 18. majem v dvorani Gimnazi- je Celje – Center. Na njem je sodelovalo več kot 200 udeležencev iz Anglije, Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemči- je, Japonske in seveda tudi Slovenije. Ob slavnostnem odprtju dogodka sta udele- žence nagovorila minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slove- nije Matjaž Han in župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Tako kot lani so tudi letos treninge vodili japonski mojstri Nemoto Keisuke, ki je večkratni prvak Japonske v borbah, aktualni japonski in svetovni prvak v katah Hakizume Kaishi in aktualni japonski in svetovni prvak v borbah Hirose Hikar u. DŠ, foto: KK Shotokan Izvedbo so pozorno nadzorovali japonski mojstri karateja. Seminarja so se udeležili karateistke in karateisti iz devetih držav. Vrhniški Siliko je nov državni prvak v dvoran- skem nogometu. Na četr- ti tekmi fi nalne serije je v svoji dvorani s 3 : 2 pre- magal Dobovec. Končni izid je bil 3 : 1 v zmagah. Dobovčani ostajajo pri sedmih naslovih, njihov trener je Rok Mordej: »Siliko je bil v finalu bolj- ši in je zasluženo zma- gal. Žal mi je, ker smo imeli v ključnem delu sezone največ poškodb. To ne zmanjšuje uspeha Vrhničanov, ki so bili v najbolj pomembnem tre- nutku sezone najbolje pripravljeni.« DŠ Rok Mordej je lovorike z Dobovcem osvajal v vlogah kapetana moštva, pomočnika trenerja in tudi trenerja. V tej sezoni je njegova ekipa podlegla poškodbam v končnici prvenstva. (Foto: FC Dobovec) Končana vladavina Dobovca Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 22, 29. maj 2025 ŠPORT Tina za las ob zmago v Rabatu Šestintridesetletna atletinja celjskega Kladivarja Tina Šutej je po šestem mestu (4,48 m) v Dohi navdušila na četrtem mitingu diamantne lige. V maroškem Rabatu je v skoku s palico osvojila drugo mesto (4,63 m). Zaostala je le za Američanko Katie Moon, ki je v zadnjem poskusu zmogla 4,73 m. Tina je v seštev- ku discipline zdaj tretja. Vodi Moonova s 15 točkami, sledi Italijanka Roberta Bruni z 11, Tina Šutej jih je zbrala deset: »Bolje sem nastopila kot pred tednom dni v Dohi. A čaka me še veliko dela, da bom prišla tja, kjer si želim biti. Danes je bilo, vsaj pri mojih skokih, manj vetra v prsi kot v Dohi, nekatere so imele tudi tu te težave, ker se je veter vrtinčil. A gre za tekme na prostem in na to se je treba privaditi. Prej natrgana mišica na moji roki je že zaceljena.« Četrtič je tekmovala v Maroku, kjer nima dobrih izkušenj. »Maroko je lepa država, a so mi prejšnje tri obiske pokvarile prebavne težave. Tokrat se to ni zgodilo in sem tudi zato zadovoljna. Zdaj me čaka teden zahtevnih treningov, ki bodo služili za pripravo na tekmo diamantne lige v Rimu 6. junija. Sledil bo nastop na mitingu v Celju.« Britanka Molly Caudery, zmagovalka tekme v Dohi, je zaradi poškodbe na ogrevanju odpovedala nastop. Tinina klubska kolegica Klara Lukan je na 37 . cestnem teku na pet kilometrov v okviru množične prireditve na Dunaju osvojila tretje mesto in končala zelo uspešno sezono cestnih tekov. DŠ Tina Šutej je v Rabatu preskočila 4,63 metra. (Foto: Azs) Polfinale se jim je nesrečno izmuznil Košarkarji Ilirije so zadnji polfinalisti državnega prvenstva. V odločilni, tretji tekmi četrtfinala so v Ljubljani po podaljšku premagali Šentjur s 94 : 89. Šentjurčani so dobili prvi obračun, nato so drugega izgubili doma. V dvorani Tivoli so nato v zadnji četrtini zaostajali za 14 točk, a niso popustili in so celo uspeli izsiliti podaljšek, v katerem jim je zmanjkalo moči. Ekipa iz Podčetrtka se je prvič uspela uvrstiti v polfinale, kjer je naletela na ljubljansko Olimpijo, ki je prvo tekmo dobila s 96 : 70. Drugo srečanje je bilo v torek v Ljubljani. DŠ Firova tretja na DP v Celju Državno prvenstvo v akrobatskih skokih na ve- liki prožni ponjavi je bilo v soboto v Celju. Udeležili so se ga 203 tekmovalci in tekmovalke iz desetih slovenskih klu- bov. Freestyle klub Celje je zastopalo deset akrobatk in akrobatov. Najuspešnejša je bila Vita Fir, ki je med starej- šimi deklicami z novo, težjo sestavo osvojila tretje mesto. V mladinski konkurenci je Urh Skamen po drugem mestu v polfinalu želel še stopničko višje v finalu, toda zaradi dotika blazine s peto je izgubil dragocene točke in pristal na petem mestu. Takoj za njim se je uvrstil Matevž Novak. Peti mesti sta osvojila še mlajši deček Niko Mahmutovič in starejši deček Janez Radej. T o je bilo zadnje tekmovanje pred po- letjem. Prvo tekmovanje na veliki prožni ponjavi po poči- tnicah bo 11. oktobra v Celju, in sicer 4. odprto prvenstvo Celja, ki bo štelo tudi za Pokal Slovenije. DŠ Vita Fir (Foto: FK Celje) Katastrofalen zgodovinski polčas Celja – 4 : 14 Velenjsko Gorenje z ljubljanskim Slovanom za naslov prvaka S samomorilsko taktiko je Celje Pivovarna Laško ostalo brez finala državnega prvenstva. Rokometaši Gorenja so v tretji polfinalni tekmi v dvorani Zlatorog zmagali s 30 : 24. Po izidu v zmagah z 2 : 1 so se uvrstili v finale, v katerem se bodo kot branilci naslova pomerili s Slovanom, ki ima prednost domačega igrišča. DEAN ŠUSTER Šestindvajsetkratni držav- ni prvaki iz knežjega mesta so zaradi poškodb ostali brez ključnih igralcev, vratarja Gala Gaberška in organizatorja igre Andraža Makuca. »Slovanu ne bo lahko« Po uvodnem vodstvu z 2 : 0 nato med 2. in 25. minu- to niso dosegli gola, večino so jih prejeli zaradi zelo tvegane igre s sedmimi igralci v napa- du. Velenjčani so izkoristili vse njihove slabosti. Celjani so v drugem polčasu dvignili raven svoje igre, v 51. minuti je njihov zaostanek znašal le tri gole (20 : 23). Rokometaši iz Šaleške doline so v prelomnih trenutkih dvoboja strnili vrste in preudarno končali lokalni derbi. Njihov trener Zoran Jo- vičić je dejal: »Že na prvi tekmi smo igrali zelo dobro, na drugi smo zmagali, v tretjem obraču- nu smo prevladovali. Moji fan- tje imajo močan značaj, med njimi ni reprezentantov, vsi jih malce podcenjujejo. Celje me z igro s sedmimi v napadu ni presenetilo, na to smo bili do- bro pripravljeni. Obljubim, da Slovanu ne bo lahko.« Ključne tudi poškodbe Trener Celja Paulo Pereira je prvič v sezoni popolnoma taktično pogrnil. Pridušal se je zaradi sistema tekmovanja, ki kaznuje klube z manj igral- ci oziroma tiste, ki se jim pri- kradejo poškodbe v končnici. Ponovil je napovedi strokov- njakov pred sezono, ki niso omenjali Celja kot favorita za naslov. Ostal je še brez poško- dovanega drugega vratarja Želj- ka Kozine. Že prej si je organi- zator igre Andraž Makuc huje poškodoval gleženj, vratarju Galu Gaberšku je oteklo kole- no. »V Rdeči dvorani smo imeli zaključno žogo proti Gorenju, ki je pred sezono veljalo za ene- ga od favoritov. V soboto je bil zaostanek po prvem polčasu prevelik, toda v nadaljevanju smo prikazali srčno igro in se približali na tri gole. Žal nam ni uspelo ujeti Velenjčanov, tudi zaradi vseh težav z zdrav- Z zelo različnimi občutki sta tekmo spremljala župana Celja in Velenja Matija Kovač in Peter Dermol. Enej Slatinek Jovičić je motor ekipe Gorenja. Dosegel je osem golov. Najboljši strelec pri gostiteljih je bil Luka Perić s šestimi zadetki. V divjem jurišu so rokometaši Celja v 2. polčasu dosegli 20 golov, tri je prispeval Jesus Hurtado Vergara. jem. To je pač šport. Zdaj se moramo potruditi v boju za tretje mesto,« je govoril kape- tan Celja Žiga Mlakar. Prva tekma za tretje mesto med Celjani in Trebanjci je bila že včeraj, Slovan in Gorenje se bosta prvič spopadla v soboto v Ljubljani. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 22, 29. maj 2025 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE PAG PAG PAG PAG PAG PAG PAG HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS Termini odhodov in cene: 15. 6.–22. 6. 2025 729 eur PAKETNA CENA VKLJUČUJE: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu PAGUS 4* in dep. MERIDIJAN 4* v sobi 1/2 TWC BP T SAT TV SEF S KL - standard • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in Radia CELJE) • zabavno-glasbeni program vsak večer • zabavo z MODRIJANI • majico (spomin na skupine počitnice z Radiem CELJE in Relaxom) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta (samo v hotelu Pagus). DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 94 EUR na osebo. Za sobo BM v hotelu PAGUS 4* ali sobo BMS v dep. MERIDIJAN 70 EUR na osebo. Za TT 1,60 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,80 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (dbl single use) 399 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (vavčer). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. LOKACIJA: nekaj minut hoje do središča mesta Pag PLAŽA: 20 m, prodnata, peščena in delno kamnita, možnost uporabe senčnikov in ležalnikov glede na razpoložljivost Za goste Meridijana je brezplačen najem enega senčnika in dveh ležalnikov na sobo BAZEN: zunanji bazen s sladko vodo v velikosti 30 m 2 in zunanji bazen pri dep Meridijan, notranji bazen s sladko vodo v velikosti 90 m 2 (temperatura do 28 °C) STORITEV: all inclusive (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja z vključeno neomejeno pijačo iz šankomata pri obrokih – brezalkoholne pijače, topli napitki, voda, lokalne alkoholne pijače (pivo, vino), samopostrežni prigrizki (mini bife); aperitiv bar od 10. do 22. ure, pool bar od 14. do 24. ure. Pijača v all inclusive baru od 10. do 23. ure). KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi, brezplačno (razen v velnesu, kjer Wi-Fi ni na voljo) PARKIRIŠČE: mestno parkirišče ob hotelu, doplačilo približno 10 EUR na dan (glede na razpoložljivost) OSTALO: restavracija, aperitiv bar, velnes center (savna, masaža, solarij, džakuzi, savne, knajpanje), fitnes, kozmetični salon, menjalnica, prodajalna spominkov in časopisov, v bližini tenis igrišča, odbojka na mivki, nogometno igrišče, surfanje, najem skuterjev in pedalinov OPOMBE: depandansa Meridijan je objekt v sklopu hotela Pagus Vsa prehrana je v restavraciji hotela V dep Meridijan je gostom depandanse na voljo še en all inclusive bar, odprt med 10 in 22 uro Hotel PAGUS in depandansa MERIDIJAN 4* Z RADIEM CELJE NA PAG že za 729 eur 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + ZABAVA Z MODRIJANI ALL INCLUSIVE (podrobnosti najdete v opisu hotela) DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ 94 € Glej doplačila. ! PLESNA GLASBA VSAK VEČER PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE – CITYCENTER 03 428 83 40 HOTEL IN DEP. STA NA OBALI Z VAMI BO EKIPA RADIA CELJE IN MODRIJANI MODRIJANI www .radiocelje.si REZERV ACIJE: 15. - 22. JUNIJ 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA Na Pag z Modrijani, Radiem Celje in Relaxom BREZPLAČNO AVTOBUSNI PREVOZ Linijski tehnik – upravljavec procesa v proizvodnji (m/ž) (Laško) Naloge: skrb za pravilno delovanje opre- me, spremljanje proizvodnih parametrov in pravočasno prepoznavanje nepravilnosti. Pi- vovarna Laško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Bolničar negovalec I – nega III in IV – v domu starejših (m/ž) (Laško) Pomoč pri sprejemu, namestitvi in odpu- stu bolnika/stanovalca, izvajanje osebne zdravstvene nege ter pomoč pri opravljanju osnovne zdravstvene nege, skrb za urejenost bolnika/stanovalca … Thermana, d.d., Zdra- viliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 22. 6. 2025. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Strojnik (m/ž) (Hrastnik) Vaše naloge in odgovornosti: upravljanje in nadziranje delovanja steklarskih strojev, od- govornost za doseganje količinskih in kako- vostnih normativov proizvedenih izdelkov … Steklarna Hrastnik, d.o.o., Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 22. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor tehničnih pregledov (m/ž) (Šempeter v Savinjski dolini) Iščemo osebo, ki bo udejanjala poslanstvo AMZS in s svojim delom vsakodnevno skrbela za večjo varnost v cestnem prometu. Osebo, ki bo skrbno in v skladu s predpisi pregledala vsako vozilo na tehničnem pregledu, saj bo tako članom in drugim strankam omogoči- la varne in brezskrbne poti. AMZS, d.o.o., Dunajska 128a, 1000 Ljubljana. Prijave zbi- ramo do 21. 6. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Strokovnjak s področja agronomije (m/ž) (Ljubečna) V kolikor si strokovnjak s področja agrono- mije, ti pri podjetju Metrob, d.o.o., ponujamo novo karierno priložnost. Metrob, d.o.o., Za- čret 20a, 3202 Ljubečna. Prijave zbiramo do 5. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Grafični oblikovalec (m/ž) (Velenje) Plastika Skaza, d.o.o., je trajnostno usmer- jen dobavitelj in proizvajalec izdelkov iz pla- stike in išče grafi čnega oblikovalca/-ko, ki ra- zume, da je dizajn prodajno orodje – ne samo lep »ovoj«. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20 a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 21. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodilni prodajnik (m/ž) (Velenje) Vabimo vas, da postanete del skupine Hi- sense Europe, in sicer v podjetju Gorenje, d.o.o., v oddelku prodaje malih gospodinj- skih aparatov. Gorenje, d.o.o., Partizanska 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 20. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec na oddelku kopalnice v TPC Žalec (m/ž) Delovne naloge bodo: prodaja blaga ter po- moč in svetovanje kupcem, skrb za založe- nost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označevanje blaga, spremljanje ter zagota- vljanje kakovosti blaga na posameznem od- delku, vodenje evidence blaga, prevzemanje blaga ter nadzor cen in kodiranje ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 21. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec – blagajnik (m/ž) (Mozirje) Pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe trgo- vske ali druge ustrezne smeri. Spar Slovenija, d.o.o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 6. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Celje) Iščemo zanesljivo, samostojno in praktično osebo, ki bo skrbela tako za tehnično vzdrže- vanje prostorov kot tudi za urejenost okolice podjetja. Ema, d.o.o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 20. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Bolničar negovalec – pripravnik (m/ž) (Dobrna) Kot pripravnik za bolničarja – negovalca bo- ste delali pod vodstvom izkušenih zdravstve- nih delavcev ter pridobivali praktične izku- šnje pri izvajanju vsakodnevnih negovalnih aktivnosti. Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 20. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik/komisionar (m/ž) (Žalec) Zaposlimo skladiščnika/-co/komisionarja/- -ko v našem centralnem skladišču. Vaše delo bo obsegalo: kakovostno in količinsko pre- vzemanje ter izdajanje blaga, izvajanje in nadzorovanje skladiščnih transakcij … Nu- dimo delo v motivirani in pozitivni ekipi in urejenem delovnem okolju. Hmezad Trgovina Žalec, d.o.o., Arja vas 103, 3301 Petrovče. Pri- jave zbiramo do 6. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) v PE NKD, d.o.o., – Žalec, za krajši delovni čas, 20 ur tedensko (Žalec) Pogodbo bomo sklenili za obdobje najmanj tri mesece. NKD, d.o.o., MDB 2, 8273 Leskovec pri Krškem. Prijave zbiramo do 19. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pripravništvo v obliki kroženja v poslovni administraciji (m/ž/d) (Nazarje) Iščeš prvo zaposlitev in želiš pridobiti iz- kušnje v poslovni administraciji? Pridruži se nam – z delom pričnemo jeseni! BSH, Hišni aparati, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 19. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Hotelski receptor (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obsegale: vodenje seznama razpoložljivih sob in rezervacij, sprejem in registriranje gostov ob prihodu, rokovanje z blagajno, podajanje informacij o hotelskih storitvah in razpoložljivih storitvah v okolici … Aena, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 13. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 36 5. 9. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 36, 5. september 2024 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Avtoklepar Šeško Delavec v proizvodnji (kovinar) m/ž Elastomeri d.o.o Avtomehanik m/ž Šeško Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 22, 29. maj 2025 ŠPORT Tina za las ob zmago v Rabatu Šestintridesetletna atletinja celjskega Kladivarja Tina Šutej je po šestem mestu (4,48 m) v Dohi navdušila na četrtem mitingu diamantne lige. V maroškem Rabatu je v skoku s palico osvojila drugo mesto (4,63 m). Zaostala je le za Američanko Katie Moon, ki je v zadnjem poskusu zmogla 4,73 m. Tina je v seštev- ku discipline zdaj tretja. Vodi Moonova s 15 točkami, sledi Italijanka Roberta Bruni z 11, Tina Šutej jih je zbrala deset: »Bolje sem nastopila kot pred tednom dni v Dohi. A čaka me še veliko dela, da bom prišla tja, kjer si želim biti. Danes je bilo, vsaj pri mojih skokih, manj vetra v prsi kot v Dohi, nekatere so imele tudi tu te težave, ker se je veter vrtinčil. A gre za tekme na prostem in na to se je treba privaditi. Prej natrgana mišica na moji roki je že zaceljena.« Četrtič je tekmovala v Maroku, kjer nima dobrih izkušenj. »Maroko je lepa država, a so mi prejšnje tri obiske pokvarile prebavne težave. Tokrat se to ni zgodilo in sem tudi zato zadovoljna. Zdaj me čaka teden zahtevnih treningov, ki bodo služili za pripravo na tekmo diamantne lige v Rimu 6. junija. Sledil bo nastop na mitingu v Celju.« Britanka Molly Caudery, zmagovalka tekme v Dohi, je zaradi poškodbe na ogrevanju odpovedala nastop. Tinina klubska kolegica Klara Lukan je na 37 . cestnem teku na pet kilometrov v okviru množične prireditve na Dunaju osvojila tretje mesto in končala zelo uspešno sezono cestnih tekov. DŠ Tina Šutej je v Rabatu preskočila 4,63 metra. (Foto: Azs) Polfinale se jim je nesrečno izmuznil Košarkarji Ilirije so zadnji polfinalisti državnega prvenstva. V odločilni, tretji tekmi četrtfinala so v Ljubljani po podaljšku premagali Šentjur s 94 : 89. Šentjurčani so dobili prvi obračun, nato so drugega izgubili doma. V dvorani Tivoli so nato v zadnji četrtini zaostajali za 14 točk, a niso popustili in so celo uspeli izsiliti podaljšek, v katerem jim je zmanjkalo moči. Ekipa iz Podčetrtka se je prvič uspela uvrstiti v polfinale, kjer je naletela na ljubljansko Olimpijo, ki je prvo tekmo dobila s 96 : 70. Drugo srečanje je bilo v torek v Ljubljani. DŠ Firova tretja na DP v Celju Državno prvenstvo v akrobatskih skokih na ve- liki prožni ponjavi je bilo v soboto v Celju. Udeležili so se ga 203 tekmovalci in tekmovalke iz desetih slovenskih klu- bov. Freestyle klub Celje je zastopalo deset akrobatk in akrobatov. Najuspešnejša je bila Vita Fir, ki je med starej- šimi deklicami z novo, težjo sestavo osvojila tretje mesto. V mladinski konkurenci je Urh Skamen po drugem mestu v polfinalu želel še stopničko višje v finalu, toda zaradi dotika blazine s peto je izgubil dragocene točke in pristal na petem mestu. Takoj za njim se je uvrstil Matevž Novak. Peti mesti sta osvojila še mlajši deček Niko Mahmutovič in starejši deček Janez Radej. T o je bilo zadnje tekmovanje pred po- letjem. Prvo tekmovanje na veliki prožni ponjavi po poči- tnicah bo 11. oktobra v Celju, in sicer 4. odprto prvenstvo Celja, ki bo štelo tudi za Pokal Slovenije. DŠ Vita Fir (Foto: FK Celje) Katastrofalen zgodovinski polčas Celja – 4 : 14 Velenjsko Gorenje z ljubljanskim Slovanom za naslov prvaka S samomorilsko taktiko je Celje Pivovarna Laško ostalo brez finala državnega prvenstva. Rokometaši Gorenja so v tretji polfinalni tekmi v dvorani Zlatorog zmagali s 30 : 24. Po izidu v zmagah z 2 : 1 so se uvrstili v finale, v katerem se bodo kot branilci naslova pomerili s Slovanom, ki ima prednost domačega igrišča. DEAN ŠUSTER Šestindvajsetkratni držav- ni prvaki iz knežjega mesta so zaradi poškodb ostali brez ključnih igralcev, vratarja Gala Gaberška in organizatorja igre Andraža Makuca. »Slovanu ne bo lahko« Po uvodnem vodstvu z 2 : 0 nato med 2. in 25. minu- to niso dosegli gola, večino so jih prejeli zaradi zelo tvegane igre s sedmimi igralci v napa- du. Velenjčani so izkoristili vse njihove slabosti. Celjani so v drugem polčasu dvignili raven svoje igre, v 51. minuti je njihov zaostanek znašal le tri gole (20 : 23). Rokometaši iz Šaleške doline so v prelomnih trenutkih dvoboja strnili vrste in preudarno končali lokalni derbi. Njihov trener Zoran Jo- vičić je dejal: »Že na prvi tekmi smo igrali zelo dobro, na drugi smo zmagali, v tretjem obraču- nu smo prevladovali. Moji fan- tje imajo močan značaj, med njimi ni reprezentantov, vsi jih malce podcenjujejo. Celje me z igro s sedmimi v napadu ni presenetilo, na to smo bili do- bro pripravljeni. Obljubim, da Slovanu ne bo lahko.« Ključne tudi poškodbe Trener Celja Paulo Pereira je prvič v sezoni popolnoma taktično pogrnil. Pridušal se je zaradi sistema tekmovanja, ki kaznuje klube z manj igral- ci oziroma tiste, ki se jim pri- kradejo poškodbe v končnici. Ponovil je napovedi strokov- njakov pred sezono, ki niso omenjali Celja kot favorita za naslov. Ostal je še brez poško- dovanega drugega vratarja Želj- ka Kozine. Že prej si je organi- zator igre Andraž Makuc huje poškodoval gleženj, vratarju Galu Gaberšku je oteklo kole- no. »V Rdeči dvorani smo imeli zaključno žogo proti Gorenju, ki je pred sezono veljalo za ene- ga od favoritov. V soboto je bil zaostanek po prvem polčasu prevelik, toda v nadaljevanju smo prikazali srčno igro in se približali na tri gole. Žal nam ni uspelo ujeti Velenjčanov, tudi zaradi vseh težav z zdrav- Z zelo različnimi občutki sta tekmo spremljala župana Celja in Velenja Matija Kovač in Peter Dermol. Enej Slatinek Jovičić je motor ekipe Gorenja. Dosegel je osem golov. Najboljši strelec pri gostiteljih je bil Luka Perić s šestimi zadetki. V divjem jurišu so rokometaši Celja v 2. polčasu dosegli 20 golov, tri je prispeval Jesus Hurtado Vergara. jem. To je pač šport. Zdaj se moramo potruditi v boju za tretje mesto,« je govoril kape- tan Celja Žiga Mlakar. Prva tekma za tretje mesto med Celjani in Trebanjci je bila že včeraj, Slovan in Gorenje se bosta prvič spopadla v soboto v Ljubljani. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 22, 29. maj 2025 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE PAG PAG PAG PAG PAG PAG PAG HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS Termini odhodov in cene: 15. 6.–22. 6. 2025 729 eur PAKETNA CENA VKLJUČUJE: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu PAGUS 4* in dep. MERIDIJAN 4* v sobi 1/2 TWC BP T SAT TV SEF S KL - standard • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in Radia CELJE) • zabavno-glasbeni program vsak večer • zabavo z MODRIJANI • majico (spomin na skupine počitnice z Radiem CELJE in Relaxom) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta (samo v hotelu Pagus). DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 94 EUR na osebo. Za sobo BM v hotelu PAGUS 4* ali sobo BMS v dep. MERIDIJAN 70 EUR na osebo. Za TT 1,60 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,80 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (dbl single use) 399 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (vavčer). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. LOKACIJA: nekaj minut hoje do središča mesta Pag PLAŽA: 20 m, prodnata, peščena in delno kamnita, možnost uporabe senčnikov in ležalnikov glede na razpoložljivost Za goste Meridijana je brezplačen najem enega senčnika in dveh ležalnikov na sobo BAZEN: zunanji bazen s sladko vodo v velikosti 30 m 2 in zunanji bazen pri dep Meridijan, notranji bazen s sladko vodo v velikosti 90 m 2 (temperatura do 28 °C) STORITEV: all inclusive (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja z vključeno neomejeno pijačo iz šankomata pri obrokih – brezalkoholne pijače, topli napitki, voda, lokalne alkoholne pijače (pivo, vino), samopostrežni prigrizki (mini bife); aperitiv bar od 10. do 22. ure, pool bar od 14. do 24. ure. Pijača v all inclusive baru od 10. do 23. ure). KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi, brezplačno (razen v velnesu, kjer Wi-Fi ni na voljo) PARKIRIŠČE: mestno parkirišče ob hotelu, doplačilo približno 10 EUR na dan (glede na razpoložljivost) OSTALO: restavracija, aperitiv bar, velnes center (savna, masaža, solarij, džakuzi, savne, knajpanje), fitnes, kozmetični salon, menjalnica, prodajalna spominkov in časopisov, v bližini tenis igrišča, odbojka na mivki, nogometno igrišče, surfanje, najem skuterjev in pedalinov OPOMBE: depandansa Meridijan je objekt v sklopu hotela Pagus Vsa prehrana je v restavraciji hotela V dep Meridijan je gostom depandanse na voljo še en all inclusive bar, odprt med 10 in 22 uro Hotel PAGUS in depandansa MERIDIJAN 4* Z RADIEM CELJE NA PAG že za 729 eur 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + ZABAVA Z MODRIJANI ALL INCLUSIVE (podrobnosti najdete v opisu hotela) DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ 94 € Glej doplačila. ! PLESNA GLASBA VSAK VEČER PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE – CITYCENTER 03 428 83 40 HOTEL IN DEP. STA NA OBALI Z VAMI BO EKIPA RADIA CELJE IN MODRIJANI MODRIJANI www .radiocelje.si REZERV ACIJE: 15. - 22. JUNIJ 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA Na Pag z Modrijani, Radiem Celje in Relaxom BREZPLAČNO AVTOBUSNI PREVOZ Linijski tehnik – upravljavec procesa v proizvodnji (m/ž) (Laško) Naloge: skrb za pravilno delovanje opre- me, spremljanje proizvodnih parametrov in pravočasno prepoznavanje nepravilnosti. Pi- vovarna Laško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Bolničar negovalec I – nega III in IV – v domu starejših (m/ž) (Laško) Pomoč pri sprejemu, namestitvi in odpu- stu bolnika/stanovalca, izvajanje osebne zdravstvene nege ter pomoč pri opravljanju osnovne zdravstvene nege, skrb za urejenost bolnika/stanovalca … Thermana, d.d., Zdra- viliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbiramo do 22. 6. 2025. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Strojnik (m/ž) (Hrastnik) Vaše naloge in odgovornosti: upravljanje in nadziranje delovanja steklarskih strojev, od- govornost za doseganje količinskih in kako- vostnih normativov proizvedenih izdelkov … Steklarna Hrastnik, d.o.o., Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 22. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor tehničnih pregledov (m/ž) (Šempeter v Savinjski dolini) Iščemo osebo, ki bo udejanjala poslanstvo AMZS in s svojim delom vsakodnevno skrbela za večjo varnost v cestnem prometu. Osebo, ki bo skrbno in v skladu s predpisi pregledala vsako vozilo na tehničnem pregledu, saj bo tako članom in drugim strankam omogoči- la varne in brezskrbne poti. AMZS, d.o.o., Dunajska 128a, 1000 Ljubljana. Prijave zbi- ramo do 21. 6. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Strokovnjak s področja agronomije (m/ž) (Ljubečna) V kolikor si strokovnjak s področja agrono- mije, ti pri podjetju Metrob, d.o.o., ponujamo novo karierno priložnost. Metrob, d.o.o., Za- čret 20a, 3202 Ljubečna. Prijave zbiramo do 5. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Grafični oblikovalec (m/ž) (Velenje) Plastika Skaza, d.o.o., je trajnostno usmer- jen dobavitelj in proizvajalec izdelkov iz pla- stike in išče grafi čnega oblikovalca/-ko, ki ra- zume, da je dizajn prodajno orodje – ne samo lep »ovoj«. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20 a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 21. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodilni prodajnik (m/ž) (Velenje) Vabimo vas, da postanete del skupine Hi- sense Europe, in sicer v podjetju Gorenje, d.o.o., v oddelku prodaje malih gospodinj- skih aparatov. Gorenje, d.o.o., Partizanska 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 20. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec na oddelku kopalnice v TPC Žalec (m/ž) Delovne naloge bodo: prodaja blaga ter po- moč in svetovanje kupcem, skrb za založe- nost in urejenost prodajnih polic ter ustrezno označevanje blaga, spremljanje ter zagota- vljanje kakovosti blaga na posameznem od- delku, vodenje evidence blaga, prevzemanje blaga ter nadzor cen in kodiranje ter druga dela, ki po svoji naravi sodijo v okvir dela prodajalca. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 21. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec – blagajnik (m/ž) (Mozirje) Pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe trgo- vske ali druge ustrezne smeri. Spar Slovenija, d.o.o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 6. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Celje) Iščemo zanesljivo, samostojno in praktično osebo, ki bo skrbela tako za tehnično vzdrže- vanje prostorov kot tudi za urejenost okolice podjetja. Ema, d.o.o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 20. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Bolničar negovalec – pripravnik (m/ž) (Dobrna) Kot pripravnik za bolničarja – negovalca bo- ste delali pod vodstvom izkušenih zdravstve- nih delavcev ter pridobivali praktične izku- šnje pri izvajanju vsakodnevnih negovalnih aktivnosti. Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 20. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik/komisionar (m/ž) (Žalec) Zaposlimo skladiščnika/-co/komisionarja/- -ko v našem centralnem skladišču. Vaše delo bo obsegalo: kakovostno in količinsko pre- vzemanje ter izdajanje blaga, izvajanje in nadzorovanje skladiščnih transakcij … Nu- dimo delo v motivirani in pozitivni ekipi in urejenem delovnem okolju. Hmezad Trgovina Žalec, d.o.o., Arja vas 103, 3301 Petrovče. Pri- jave zbiramo do 6. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) v PE NKD, d.o.o., – Žalec, za krajši delovni čas, 20 ur tedensko (Žalec) Pogodbo bomo sklenili za obdobje najmanj tri mesece. NKD, d.o.o., MDB 2, 8273 Leskovec pri Krškem. Prijave zbiramo do 19. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pripravništvo v obliki kroženja v poslovni administraciji (m/ž/d) (Nazarje) Iščeš prvo zaposlitev in želiš pridobiti iz- kušnje v poslovni administraciji? Pridruži se nam – z delom pričnemo jeseni! BSH, Hišni aparati, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 19. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Hotelski receptor (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obsegale: vodenje seznama razpoložljivih sob in rezervacij, sprejem in registriranje gostov ob prihodu, rokovanje z blagajno, podajanje informacij o hotelskih storitvah in razpoložljivih storitvah v okolici … Aena, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 13. 6. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 36 5. 9. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 36, 5. september 2024 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Avtoklepar Šeško Delavec v proizvodnji (kovinar) m/ž Elastomeri d.o.o Avtomehanik m/ž Šeško Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 22, 29. maj 2025 BRALCI POROČEVALCI Violinist Mark Lev Krajnc na evropskih odrih Fotografske zgodbe Rudija Friškovca Rojen Celjan in zdaj že dolgoletni Preboldčan Rudi Friškovec, pripovedovalec skozi objektiv, ob diaman- tni poroki in v 85. letu pred- stavlja razstavo, v kateri je vsak posnetek kot dragocen kamenček v mozaiku življe- nja. Razstava njegovih foto- grafskih del bo do konca maja na ogled v Medgene- racijskem centru Prebold. Friškovec vabi, da stopite v svet fotografa, ki že desetletja z občutkom za trenutek zapi- suje zgodbe. S fotografijo se ukvarja že vse življenje. Svoje fotografsko znanje je nadgra- jeval tudi kot dolgoletni član Društva fotografov Svit in Fotokluba Tabor. Dolga leta je bil dejaven član Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, Društva šaleških li- kovnikov in Likovne sekcije Mavrica v Taboru. Dolga leta je dejaven tudi v likovni sek- ciji KUD Polzela, saj je svojo fotografijo ponesel tudi v svet likovne umetnosti. V omenje- nem društvu je trenutno tudi najstarejši član. Razstava v Medgeneracij- skem centru Prebold obi- skovalcem omogoča, da s pomočjo njegovih fotografij doživijo svet takšen, kot ga vidi sam skozi objektiv – v tistih majhnih, a dragocenih utrinkih, polnih svetlobe, topline in barv. Razstava je hkrati praznovanje življenja, ljubezni in umetniškega po- gleda na svet. Mag. TATJANA ŠTINEK Naš dijak Mark Lev Krajnc, maturant vzporednega od- delka umetniške gimnazije Šolskega centra Velenje, po- mlad preživlja na glasbenih odrih po Evropi. Ob intenziv- nem šolskem delu nastopa kot solist z orkestri, sodeluje na mednarodnih tekmova- njih in se pripravlja na ma- turo. Njegov april in maj sta bila resnično pestra – tukaj je njegova kratka reportaža. S profesorico Danico Koren in mamo je sredi aprila odpo- toval v Budimpešto, kjer je sodeloval pri glasbenem pro- jektu s tamkajšnjim radijskim simfoničnim orkestrom pod vodstvom uglednega dirigenta Jánosa Kovácsa. Najprej je imel individual- no vajo z dirigentom, ki ga je spremljal na klavirju in pozorno sledil njegovi inter- pretaciji. Vaja je bila v prosto- rih Radia Budimpešta, kjer je naslednji dan vadil tudi z orkestrom. »Zadnji dan smo igrali na znameniti Akademiji Ferenca Liszta, kjer sem zve- čer nastopil kot solist v Veliki dvorani – izvedel sem Finale iz Koncerta za violino v D-du- ru P. I. Čajkovskega. Nepo- zabna izkušnja! Dvorana je bila polna, orkester izjemen – občutki ob takem nastopu so nepopisni. Že junija sem ponovno povabljen kot solist – tokrat z orkestrom Andrása Kellerja,« je dejal. Še v Barcelono in Split Takoj po koncertu v Bu- dimpešti je odpotoval v Bar- celono, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja z udeleženci iz 38 držav. Po uspešno oddani videoetapi se je uvrstil v polfinale tek- movanja v živo v kategoriji 17–21 let. Med 29 izbranimi polfinalisti se sicer ni uvrstil v finale, a je bila izkušnja zelo dragocena. V Splitu je med 25. in 27. aprilom nastopil na tekmo- vanju Daleki akordi in to v višji kategoriji (19–23 let) ter osvojil prvo mesto in prvo na- grado, kar mu veliko pomeni. Ob vsem tem je pripravil tudi predmaturitetni koncert, zdaj ga čaka še zaključek sre- dnješolskega izobraževanja – matura. URŠKA ŠRAMEL VUČINA, Gimnazija, Šolski center Velenje 11. dobrodelni koncert Osnovne šole Lava Vedno znova je vredno verjeti, da smo ljudje dobri, podporni, humani in pozi- tivno naravnani. Prav to nas v Osnovni šoli Lava vedno vodi tudi pri organizaciji velikega dobrodelnega kon- certa, tokrat že 11. po vrsti. Četrtek, 15. maj 2025, je bil »obdarjen« z močnim nalivom in nevihtnim dogajanjem, a naš 11. dobrodelni koncert Pozdrav ljubezni in upanju je kljub temu izzvenel v ljubezni, upanju, srčnosti nastopajočih, odlični energiji vseh in iskre- nem namenu. Na dan druži- ne in dan topline smo ustva- rili topel in čustven dogodek z mislijo, da si tudi otroci, ki jim življenje ni zamešalo najbolj- ših življenjskih kart, zaslužijo podporo, pomoč in ljubezen, ki jim bo pomagala do pravič- nih ciljev. Prav tako učencem kažemo, kako lahko vsak ne- kaj prispeva za sočloveka. Številni nastopajoči in sodelujoči Svoje veliko srce so poka- zali odlična pevka Alya ter njena varovanca Matej Lebič in Vanesa Ramšak, nasmeja- na Tinkara Fortuna, vrhun- ski raper Chorchyp, plesalke Plac kids, profesionalni Ero- si, presenečenje večera Haj- di Korošec Jazbinšek, mladi srčni Hmelbojsi, naši pevci otroškega in mladinskega pev- skega zbora z zborovodkinjo Katarino Rozman in s Tilnom Požganom. Koncert ne bi bil isti brez legendarnega po- vezovalca Tonya Carterja in učenke Mije Sagode. Iz srca se zahvaljujemo tudi številnim, ki so 11. dobrodelni koncert ustvarjali v ozadju. Hvala tudi vsem, ki so kupili vstopnice in s tem pokazali svoj dober na- men ter podporo našim priza- devanjem za humana dejanja in pomoč otrokom. Skupaj smo ponovno do- kazali, da le Človek lahko sočloveku pomaga, in to želi- mo naučiti učence v procesu šolanja, tudi s tako srčnimi dejanji. Kako smo uspešni? Enkrat bolj in drugič manj, pomembno je, da ne obupa- mo in da ne nehamo ustvarjati dobrih zgodb. MARIJANA KOLENKO, ravnateljica V nedeljo, 18. maja, je bila v Župniji blaženega Antona Martina Slomška slovesna sveta maša ob 20. obletnici župni- je, ki jo je daroval celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Ob njem so maševali še salezijanski predstojnik inšpektorije svetega Cirila in Metoda Peter Končan, domači župnik Štefan Krampač, ravnatelj salezijanske skupnosti v Celju Viktor Ganc ter nekdanja župnika župnije Anton Lipar, ki je hkrati prinesel pozdrave Cirila Slapšaka, ki se slovesnosti ni mogel udeležiti, in Slavko Pajk, ki je postavljal prve korake župnije in je zaslužen, da se je pred 20 leti na Hudinji začela pisati njena zgodba. V pridigi se je gospod škof zahvalil za pogum in sanje ljudi, ki so sanjali, da bi v Celju postavili še eno središče, ki bi pove- zovalo, oznanjalo in izvrševalo poslanstvo cerkve in ki jim je v težkem in ne idealnem času uspelo postaviti infrastrukturo, ki danes nudi vsestransko možnost izobraževanja na duhovnem, pastoralnem kot tudi na socialnem, družbenem in kulturnem področju. Sveto mašo so s petjem sooblikovali domači pevski zbor Don Bosko in domača glasbena skupina, ki tudi sicer skrbita za redno glasbeno spremljavo pri nedeljskih svetih mašah, ter številni župljani, katerih predstavnica se je gospodu škofu zahvalila za obisk. KLEMENTINA FIDLER Dvajset let župnije blaženega Antona Martina Slomška Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 22, 29. maj 2025 BRALCI POROČEVALCI Odbojkarski klub Sip Šem- peter je v soboto, 10. maja, organiziral tradicionalni, 9. turnir v mali odbojki za de- klice in dečke letnik 2012 in mlajše. V Šempetru, Prebol- du, Petrovčah, Grižah, Žalcu in na Vranskem je na šest- najstih igriščih tekmovalo 88 ekip. Skupaj je bilo aktivnih več kot tisoč mladih odbojkaric in odbojkarjev. Vseh 166 tekem je bilo v duhu poštene igre, zato je bil glavni cilj turnirja s tem že dosežen. Sodelujoči so pokazali kakovostno igro odbojke, ki je bila nagrajena z bučnim navijanjem staršev in navijačev posameznih ekip. Pri deklicah je v konkurenci 36 ekip prvo mesto osvojila ekipa OTP banka Branik, do- mača ekipa Sip Šempeter je za- sedla končno 9. mesto. Zmago- valka turnirja pri dečkih, kjer je sodelovalo 14 ekip, je bila ekipa ŠD Brezovica, druga je bila domača ekipa Sip Šempe- ter. V kategoriji začetniki, kjer je nastopalo 38 ekip, je prvo mesto osvojila ekipa Semič. Odbojkarski klub Sip Šem- peter, ki se je ponovno izka- zal kot odličen organizator, se za pomoč zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem. Na koncu se je vodja tur- nirja Sebastjan Cilenšek Aprila je bilo v Srednji šoli za strojništvo, meha- troniko in medije Šolske- ga centra Celje jubilejno, 10. državno tekmovanje iz projekcij in kotiranja Piko 2025. Udeležilo se ga je 50 dijakov iz 21 srednjih tehni- ških šol Slovenije. Srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije je za- stopalo 6 dijakov. Miha Frece (S-1. b) in Mihael Jezernik (M-3. c) sta dosegla zlato dr- žavno priznanje, Matic Grilc (M-3. c) in Lan Prah (S-3. b) sta prejemnika srebrnega pri- znanja. Tekmovanje se je zače- lo s sproščenim glasbenim uvodom, sledili so nagovori ravnateljice srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Simone Črep, direk- torja Šolskega centra Celje Mojmirja Klovarja in predse- dnika Skupnosti strojnih šol V slaščičarski delavnici Srednje po- klicne in strokovne šole Šolskega centra Šentjur je sredi maja dišalo po gozdnih sadežih in medu. Dijaki so se pomerili na kulinaričnem dogodku Natečaj za sladico Krpan. Ta je bil organiziran že drugič. Letos je na njem sodelovalo 14 tekmovalcev – 13 dijakinj in 1 dijak, večinoma iz programa slaščičar, ena dijakinja je bila iz programa živilsko- -prehranski tehnik. Obvezna sestavina vsake sladice so bili gozdni sadeži in/ali gozdni med, tekmovalci pa so navdušili s kreativno- stjo, z videzom in okusom svojih slad- kih dobrot. Po napetem ocenjevanju je šestčlanska komisija, katere predsednica je bila Elizabeta Selić, učiteljica prak- tičnega pouka slaščičarstva, razglasila zmagovalce. Prvo mesto je osvojila Karin Jezovšek, ki je pripravila sladico gozdne sanje. Druga je bila Anja Vodeb, ki je ustvarila posebnega indijančka s sredi- co. Na tretje mesto se je s svojo sladko pravljico uvrstil Urh Ploštajner. Zmagovalna sladica bo v prihodnje krasila dnevno ponudbo znane gostilne v Šmarju pri Jelšah, obenem bo služila kot reprezentativna sladica podjetij, ki sta podprli in nagradili dogodek. Člani komi- sije so bili poleg šolske mentorice Elizabe- te Selić in učiteljice strokovnih predmetov Simeone Rakun tudi predstavniki obeh partnerskih podjetij – T oni Golež in Vanja Drozg ter Ines Strašek in gozdarska kralji- ca Slovenije Andreja Vidmar. Vse sladice so bile po ocenah komisije vrhunske – ne le po okusu, temveč tudi po videzu in teh- nični izvedbi. Dogodek je ponovno poka- zal, da mladi v Šentjurju znajo ustvarjati prave kulinarične mojstrovine, kar je še en dokaz uspešnega sodelovanja šole z lokalnim gospodarstvom. Iskrene čestitke vsem sodelujočim! MONIKA OČKO 10. državno tekmovanje iz projekcij in kotiranja Slovenije dr. Martina Pivka. Po izmenjavi dobrih praks med udeleženci se je začelo tekmovanje pod drobnogle- dom državne izpitne komi- sije, ki jo vodi Erika Broz Žižek. Po tekmovalnem delu je sledil prijeten sprehod skozi celjsko mestno jedro do Tehnoparka, kjer so se udeleženci zabavali ob po- skusih in spoznavali sodobno tehnologijo na kreativen ter poučen način. Lovro Grilanc, organizator tekmovanja, je ob zaključku dejal: »Tekmovanje je za- gotovo spodbuda za mlade nadebudne dijake tehničnih smeri, da se dokažejo v svoji stroki in pokažejo svoja zna- nja ter spretnosti širši javno- sti. Takšna tekmovanja so tudi stičišče profesorjev iste stroke iz vse Slovenije, ki ponujajo mreženje in izme- njavo dobrih praks, pogledov na nadaljnji razvoj izobraže- vanja …« TADEJA KOLMAN Zaključni izlet društva Most Žalec Sonce v glavi, toplina v srcu in žarki v očeh – tako bi lahko opisali vzdušje na- šega zaključnega izleta v Zgornjo Savinj- sko dolino, kjer smo članice in voditeljice društva Most Žalec z manjšo skupino iz društva Ozara Slovenija, enota Celje, pre- živele res čudovit dan. Začeli smo v Mozirju ob skodelici kave, ki jo je s svojo čudovito pesmijo Kava obogatila Mateja Mohorko. Nadaljevali smo z obiskom Muzeja gozdar- stva in lesarstva Nazarje, ki nas je popeljal v čase »holcarjev« in splavarjev – ljudi, ki so s tr- dim delom zaznamovali zgodovino tega kraja. Navdušil nas je tudi obnovljen Bohačev toplar, prava lesena umetnina naših pred- nikov, danes pa prostor, kjer se predsta- vijo lokalni rokodelci s svojimi izdelki in tržnico. Pravi biser je bila tudi cerkev sv. Franči- ška Ksaverija, ki hrani dragocena baročna liturgična oblačila – med njimi tudi plašče, ki so jih darovali cesarica Marija Terezija, poljska kraljica Marija Jožefa in celo matera francoskega kralja Ludvika XVI. Zaokrožili smo dan s prijetnim kosilom v gostišču Prodnik, nato smo se – polni lepih vtisov in s pesmijo na ustih – vrnili domov. Skupaj smo ponovno dokazali, da smo res čudovita, povezana skupina, ki zna uživati v družbi. DRUŠTVO MOST ŽALEC, OZARA CELJE Pokal Savinjske doline v mali odbojki 2025 Navdušili na natečaju za posebno sladico vsem udeležencem zahvalil za udeležbo ter jim čestital za prikazano igro in boje- vitost ter hkrati vse skupaj povabil na 10. mednarodni turnir, ki bo aprila ali maja prihodnje leto. TT Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 22, 29. maj 2025 BRALCI POROČEVALCI Violinist Mark Lev Krajnc na evropskih odrih Fotografske zgodbe Rudija Friškovca Rojen Celjan in zdaj že dolgoletni Preboldčan Rudi Friškovec, pripovedovalec skozi objektiv, ob diaman- tni poroki in v 85. letu pred- stavlja razstavo, v kateri je vsak posnetek kot dragocen kamenček v mozaiku življe- nja. Razstava njegovih foto- grafskih del bo do konca maja na ogled v Medgene- racijskem centru Prebold. Friškovec vabi, da stopite v svet fotografa, ki že desetletja z občutkom za trenutek zapi- suje zgodbe. S fotografijo se ukvarja že vse življenje. Svoje fotografsko znanje je nadgra- jeval tudi kot dolgoletni član Društva fotografov Svit in Fotokluba Tabor. Dolga leta je bil dejaven član Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, Društva šaleških li- kovnikov in Likovne sekcije Mavrica v Taboru. Dolga leta je dejaven tudi v likovni sek- ciji KUD Polzela, saj je svojo fotografijo ponesel tudi v svet likovne umetnosti. V omenje- nem društvu je trenutno tudi najstarejši član. Razstava v Medgeneracij- skem centru Prebold obi- skovalcem omogoča, da s pomočjo njegovih fotografij doživijo svet takšen, kot ga vidi sam skozi objektiv – v tistih majhnih, a dragocenih utrinkih, polnih svetlobe, topline in barv. Razstava je hkrati praznovanje življenja, ljubezni in umetniškega po- gleda na svet. Mag. TATJANA ŠTINEK Naš dijak Mark Lev Krajnc, maturant vzporednega od- delka umetniške gimnazije Šolskega centra Velenje, po- mlad preživlja na glasbenih odrih po Evropi. Ob intenziv- nem šolskem delu nastopa kot solist z orkestri, sodeluje na mednarodnih tekmova- njih in se pripravlja na ma- turo. Njegov april in maj sta bila resnično pestra – tukaj je njegova kratka reportaža. S profesorico Danico Koren in mamo je sredi aprila odpo- toval v Budimpešto, kjer je sodeloval pri glasbenem pro- jektu s tamkajšnjim radijskim simfoničnim orkestrom pod vodstvom uglednega dirigenta Jánosa Kovácsa. Najprej je imel individual- no vajo z dirigentom, ki ga je spremljal na klavirju in pozorno sledil njegovi inter- pretaciji. Vaja je bila v prosto- rih Radia Budimpešta, kjer je naslednji dan vadil tudi z orkestrom. »Zadnji dan smo igrali na znameniti Akademiji Ferenca Liszta, kjer sem zve- čer nastopil kot solist v Veliki dvorani – izvedel sem Finale iz Koncerta za violino v D-du- ru P. I. Čajkovskega. Nepo- zabna izkušnja! Dvorana je bila polna, orkester izjemen – občutki ob takem nastopu so nepopisni. Že junija sem ponovno povabljen kot solist – tokrat z orkestrom Andrása Kellerja,« je dejal. Še v Barcelono in Split Takoj po koncertu v Bu- dimpešti je odpotoval v Bar- celono, kjer se je udeležil mednarodnega tekmovanja z udeleženci iz 38 držav. Po uspešno oddani videoetapi se je uvrstil v polfinale tek- movanja v živo v kategoriji 17–21 let. Med 29 izbranimi polfinalisti se sicer ni uvrstil v finale, a je bila izkušnja zelo dragocena. V Splitu je med 25. in 27. aprilom nastopil na tekmo- vanju Daleki akordi in to v višji kategoriji (19–23 let) ter osvojil prvo mesto in prvo na- grado, kar mu veliko pomeni. Ob vsem tem je pripravil tudi predmaturitetni koncert, zdaj ga čaka še zaključek sre- dnješolskega izobraževanja – matura. URŠKA ŠRAMEL VUČINA, Gimnazija, Šolski center Velenje 11. dobrodelni koncert Osnovne šole Lava Vedno znova je vredno verjeti, da smo ljudje dobri, podporni, humani in pozi- tivno naravnani. Prav to nas v Osnovni šoli Lava vedno vodi tudi pri organizaciji velikega dobrodelnega kon- certa, tokrat že 11. po vrsti. Četrtek, 15. maj 2025, je bil »obdarjen« z močnim nalivom in nevihtnim dogajanjem, a naš 11. dobrodelni koncert Pozdrav ljubezni in upanju je kljub temu izzvenel v ljubezni, upanju, srčnosti nastopajočih, odlični energiji vseh in iskre- nem namenu. Na dan druži- ne in dan topline smo ustva- rili topel in čustven dogodek z mislijo, da si tudi otroci, ki jim življenje ni zamešalo najbolj- ših življenjskih kart, zaslužijo podporo, pomoč in ljubezen, ki jim bo pomagala do pravič- nih ciljev. Prav tako učencem kažemo, kako lahko vsak ne- kaj prispeva za sočloveka. Številni nastopajoči in sodelujoči Svoje veliko srce so poka- zali odlična pevka Alya ter njena varovanca Matej Lebič in Vanesa Ramšak, nasmeja- na Tinkara Fortuna, vrhun- ski raper Chorchyp, plesalke Plac kids, profesionalni Ero- si, presenečenje večera Haj- di Korošec Jazbinšek, mladi srčni Hmelbojsi, naši pevci otroškega in mladinskega pev- skega zbora z zborovodkinjo Katarino Rozman in s Tilnom Požganom. Koncert ne bi bil isti brez legendarnega po- vezovalca Tonya Carterja in učenke Mije Sagode. Iz srca se zahvaljujemo tudi številnim, ki so 11. dobrodelni koncert ustvarjali v ozadju. Hvala tudi vsem, ki so kupili vstopnice in s tem pokazali svoj dober na- men ter podporo našim priza- devanjem za humana dejanja in pomoč otrokom. Skupaj smo ponovno do- kazali, da le Človek lahko sočloveku pomaga, in to želi- mo naučiti učence v procesu šolanja, tudi s tako srčnimi dejanji. Kako smo uspešni? Enkrat bolj in drugič manj, pomembno je, da ne obupa- mo in da ne nehamo ustvarjati dobrih zgodb. MARIJANA KOLENKO, ravnateljica V nedeljo, 18. maja, je bila v Župniji blaženega Antona Martina Slomška slovesna sveta maša ob 20. obletnici župni- je, ki jo je daroval celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Ob njem so maševali še salezijanski predstojnik inšpektorije svetega Cirila in Metoda Peter Končan, domači župnik Štefan Krampač, ravnatelj salezijanske skupnosti v Celju Viktor Ganc ter nekdanja župnika župnije Anton Lipar, ki je hkrati prinesel pozdrave Cirila Slapšaka, ki se slovesnosti ni mogel udeležiti, in Slavko Pajk, ki je postavljal prve korake župnije in je zaslužen, da se je pred 20 leti na Hudinji začela pisati njena zgodba. V pridigi se je gospod škof zahvalil za pogum in sanje ljudi, ki so sanjali, da bi v Celju postavili še eno središče, ki bi pove- zovalo, oznanjalo in izvrševalo poslanstvo cerkve in ki jim je v težkem in ne idealnem času uspelo postaviti infrastrukturo, ki danes nudi vsestransko možnost izobraževanja na duhovnem, pastoralnem kot tudi na socialnem, družbenem in kulturnem področju. Sveto mašo so s petjem sooblikovali domači pevski zbor Don Bosko in domača glasbena skupina, ki tudi sicer skrbita za redno glasbeno spremljavo pri nedeljskih svetih mašah, ter številni župljani, katerih predstavnica se je gospodu škofu zahvalila za obisk. KLEMENTINA FIDLER Dvajset let župnije blaženega Antona Martina Slomška Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 22, 29. maj 2025 BRALCI POROČEVALCI Odbojkarski klub Sip Šem- peter je v soboto, 10. maja, organiziral tradicionalni, 9. turnir v mali odbojki za de- klice in dečke letnik 2012 in mlajše. V Šempetru, Prebol- du, Petrovčah, Grižah, Žalcu in na Vranskem je na šest- najstih igriščih tekmovalo 88 ekip. Skupaj je bilo aktivnih več kot tisoč mladih odbojkaric in odbojkarjev. Vseh 166 tekem je bilo v duhu poštene igre, zato je bil glavni cilj turnirja s tem že dosežen. Sodelujoči so pokazali kakovostno igro odbojke, ki je bila nagrajena z bučnim navijanjem staršev in navijačev posameznih ekip. Pri deklicah je v konkurenci 36 ekip prvo mesto osvojila ekipa OTP banka Branik, do- mača ekipa Sip Šempeter je za- sedla končno 9. mesto. Zmago- valka turnirja pri dečkih, kjer je sodelovalo 14 ekip, je bila ekipa ŠD Brezovica, druga je bila domača ekipa Sip Šempe- ter. V kategoriji začetniki, kjer je nastopalo 38 ekip, je prvo mesto osvojila ekipa Semič. Odbojkarski klub Sip Šem- peter, ki se je ponovno izka- zal kot odličen organizator, se za pomoč zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem. Na koncu se je vodja tur- nirja Sebastjan Cilenšek Aprila je bilo v Srednji šoli za strojništvo, meha- troniko in medije Šolske- ga centra Celje jubilejno, 10. državno tekmovanje iz projekcij in kotiranja Piko 2025. Udeležilo se ga je 50 dijakov iz 21 srednjih tehni- ških šol Slovenije. Srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije je za- stopalo 6 dijakov. Miha Frece (S-1. b) in Mihael Jezernik (M-3. c) sta dosegla zlato dr- žavno priznanje, Matic Grilc (M-3. c) in Lan Prah (S-3. b) sta prejemnika srebrnega pri- znanja. Tekmovanje se je zače- lo s sproščenim glasbenim uvodom, sledili so nagovori ravnateljice srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Simone Črep, direk- torja Šolskega centra Celje Mojmirja Klovarja in predse- dnika Skupnosti strojnih šol V slaščičarski delavnici Srednje po- klicne in strokovne šole Šolskega centra Šentjur je sredi maja dišalo po gozdnih sadežih in medu. Dijaki so se pomerili na kulinaričnem dogodku Natečaj za sladico Krpan. Ta je bil organiziran že drugič. Letos je na njem sodelovalo 14 tekmovalcev – 13 dijakinj in 1 dijak, večinoma iz programa slaščičar, ena dijakinja je bila iz programa živilsko- -prehranski tehnik. Obvezna sestavina vsake sladice so bili gozdni sadeži in/ali gozdni med, tekmovalci pa so navdušili s kreativno- stjo, z videzom in okusom svojih slad- kih dobrot. Po napetem ocenjevanju je šestčlanska komisija, katere predsednica je bila Elizabeta Selić, učiteljica prak- tičnega pouka slaščičarstva, razglasila zmagovalce. Prvo mesto je osvojila Karin Jezovšek, ki je pripravila sladico gozdne sanje. Druga je bila Anja Vodeb, ki je ustvarila posebnega indijančka s sredi- co. Na tretje mesto se je s svojo sladko pravljico uvrstil Urh Ploštajner. Zmagovalna sladica bo v prihodnje krasila dnevno ponudbo znane gostilne v Šmarju pri Jelšah, obenem bo služila kot reprezentativna sladica podjetij, ki sta podprli in nagradili dogodek. Člani komi- sije so bili poleg šolske mentorice Elizabe- te Selić in učiteljice strokovnih predmetov Simeone Rakun tudi predstavniki obeh partnerskih podjetij – T oni Golež in Vanja Drozg ter Ines Strašek in gozdarska kralji- ca Slovenije Andreja Vidmar. Vse sladice so bile po ocenah komisije vrhunske – ne le po okusu, temveč tudi po videzu in teh- nični izvedbi. Dogodek je ponovno poka- zal, da mladi v Šentjurju znajo ustvarjati prave kulinarične mojstrovine, kar je še en dokaz uspešnega sodelovanja šole z lokalnim gospodarstvom. Iskrene čestitke vsem sodelujočim! MONIKA OČKO 10. državno tekmovanje iz projekcij in kotiranja Slovenije dr. Martina Pivka. Po izmenjavi dobrih praks med udeleženci se je začelo tekmovanje pod drobnogle- dom državne izpitne komi- sije, ki jo vodi Erika Broz Žižek. Po tekmovalnem delu je sledil prijeten sprehod skozi celjsko mestno jedro do Tehnoparka, kjer so se udeleženci zabavali ob po- skusih in spoznavali sodobno tehnologijo na kreativen ter poučen način. Lovro Grilanc, organizator tekmovanja, je ob zaključku dejal: »Tekmovanje je za- gotovo spodbuda za mlade nadebudne dijake tehničnih smeri, da se dokažejo v svoji stroki in pokažejo svoja zna- nja ter spretnosti širši javno- sti. Takšna tekmovanja so tudi stičišče profesorjev iste stroke iz vse Slovenije, ki ponujajo mreženje in izme- njavo dobrih praks, pogledov na nadaljnji razvoj izobraže- vanja …« TADEJA KOLMAN Zaključni izlet društva Most Žalec Sonce v glavi, toplina v srcu in žarki v očeh – tako bi lahko opisali vzdušje na- šega zaključnega izleta v Zgornjo Savinj- sko dolino, kjer smo članice in voditeljice društva Most Žalec z manjšo skupino iz društva Ozara Slovenija, enota Celje, pre- živele res čudovit dan. Začeli smo v Mozirju ob skodelici kave, ki jo je s svojo čudovito pesmijo Kava obogatila Mateja Mohorko. Nadaljevali smo z obiskom Muzeja gozdar- stva in lesarstva Nazarje, ki nas je popeljal v čase »holcarjev« in splavarjev – ljudi, ki so s tr- dim delom zaznamovali zgodovino tega kraja. Navdušil nas je tudi obnovljen Bohačev toplar, prava lesena umetnina naših pred- nikov, danes pa prostor, kjer se predsta- vijo lokalni rokodelci s svojimi izdelki in tržnico. Pravi biser je bila tudi cerkev sv. Franči- ška Ksaverija, ki hrani dragocena baročna liturgična oblačila – med njimi tudi plašče, ki so jih darovali cesarica Marija Terezija, poljska kraljica Marija Jožefa in celo matera francoskega kralja Ludvika XVI. Zaokrožili smo dan s prijetnim kosilom v gostišču Prodnik, nato smo se – polni lepih vtisov in s pesmijo na ustih – vrnili domov. Skupaj smo ponovno dokazali, da smo res čudovita, povezana skupina, ki zna uživati v družbi. DRUŠTVO MOST ŽALEC, OZARA CELJE Pokal Savinjske doline v mali odbojki 2025 Navdušili na natečaju za posebno sladico vsem udeležencem zahvalil za udeležbo ter jim čestital za prikazano igro in boje- vitost ter hkrati vse skupaj povabil na 10. mednarodni turnir, ki bo aprila ali maja prihodnje leto. TT Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 22, 29. maj 2025 BRALCI POROČEVALCI Se res v življenju vse zgo- di z razlogom? In da ni na- ključij? Če pa so, so tudi ta z razlogom … Vedno bolj verjamem, da je to res. In da boste verjeli tudi vi, vam že- lim povedati zgodbo, ki bo to potrdila. Tako kot se je zgodi- la in kot se še vedno dogaja. Letos sem se tudi jaz vklju- čila v program prostovoljstva. Da je ta dejavnost srce druž- be in da smo ljudje tisti, ki jo lahko izpolnimo, mi je že dol- go znano, a da človek ta klic začuti in mu sledi, je treba nekaj več. Vsekakor pripra- Dokaz, da zvezek res obstaja. Roni je dal »petko« Člani Društva proti mučenju živali Celje smo obiskali Osnovno šolo Frana Kranjca na Polulah, kjer smo pri- pravili kratko predstavitev našega delovanja. S sabo smo tokrat pripeljali kužka Ronija, ki ga večkrat varuje naša članica Samanta. Učenci so z zanimanjem poslušali zanimivosti in postavljali vprašanja. Kuža Roni je dal naši članici s tačko »petko« vsakokrat, ko je dobil priboljšek. Otroci so bili ob njegovih vragolijah zelo veseli in nasmejani. Šola nas je povabila, ker so otroci s starši ponovno zbrali veliko priboljškov in hrane za živali, ki potrebujejo pomoč. Iz srca smo jim hvaležni, prav tako učiteljici Nataši Meštrov, ki tako lepo organizirana naša srečanja. VERICA SKOK Šolski zvezek vljenost, ki je sad dozorelosti in osebnih izkušenj, še bolj pa čutenje in potreba, želja, da narediš nekaj za druge, za njihovo dobro. Preprosto, da daš drugim tisto, kar želiš, da bi drugi dali tebi. Da postaneš oni. In kaj je bil povod za to mojo odločitev? V naši mestni knjižnici je pred časom po za- ključku kulturnega dogodka pristopila k meni gospa mo- jih let in me vprašala, ali sem jaz tista, ki piše zgodbe. Ko sem pritrdila, mi je poveda- la, da je prostovoljka v domu starejših in da tam bere sta- novalcem zgodbe, med dru- gimi tudi moje, ki jih najde objavljene v revijah. »Veste, vašim zgodbam vedno radi prisluhnejo, ker so jim blizu in domače,« je bilo mogoče slišati iz njenih ust skupaj z vprašanjem, kje bi jih lah- ko še poiskala. »Ne bo vam treba, saj imam kopirane in zložene v mape ter vam jih z veseljem prinesem,« sem ji obljubila. In tako se je tudi zgodilo. Ob najinem ponov- nem srečanju mi je poročala, kako vesele so bile gospe, ko jim je prenesla moje pozdra- ve in ko jim je povedala, da sva se osebno spoznali. »Kaj, če jih pridem en dan še jaz pozdravit?« mi je kar samo prišlo iz ust in kmalu sem jih res obiskala. Tudi sama sem bila radovedna, kdo so gospe, ki imajo rade pisano besedo in si z njenim poslušanjem krajšajo čas. Srečanje je bilo zelo prisrčno in ganljivo. Sti- ski rok, veselje in prijazne besede so bili zame najlepše darilo. Vse je zanimalo, ali so moje zgodbe resnične, ali so se zgodile meni, kdo sem in od kod prihajam. Vprašanj ni bilo konca in tudi same so mi želele povedati kaj o sebi in svojih doživetjih, predvsem iz časa otroštva in let daleč nazaj. Naslednji dan sem spreje- la odločitev. Poklicala sem socialno delavko v domu in ji predstavila svoj namen in željo. Prisrčno me je sprejela in skupaj sva se dogovorili o vsebini mojega dela in času, ki bi bil za naša srečanja naj- bolj primeren. Bralno-pogo- vorna urica je bila tako za- stavljena: enkrat tedensko v času pred večerjo v njihovem skupnem prostoru. Prva ura je bila predvsem spoznavna in predstavitve- na. Gospe so izrazile svoja pričakovanja, jaz sem jim predstavila svoj namen in pripravljenost, da s skupnim druženjem obogatimo čas ter ga preživimo tako, da nam bo lepo: pogovorno, preprosto, sproščeno. Jaz njim, one meni. Kot vodilo so mi bile besede znanega antropolo- ga in teologa, ki je dejal, da človek ne glede na starost za zdrav osebni odnos potrebuje redne in poglobljene stike z vsemi tremi generacijami: z mladimi, s tistimi srednjih let in starejšimi. Naša srečanja tako potrjujejo resnico, da so starejši bogat in neizmeren vir modrosti ter življenjskih izkušenj. In zdaj k naslovu moje zgodbe. Med gospemi v sku- pini sem takoj prepoznala dve svoji profesorici iz srednje šole, ki bosta letos dopolnili sto let. Da, prav ste prebrali. Sto! Obe čili, razumni, vital- ni, stabilni in bistrega duha. Veselje ju je bilo pogledati in še bolj prisluhniti njunim besedam. Seveda sem jima povedala, da sem bila njuna dijakinja in da imam obe lepo zapisani v svojem spominu. Nikdar pa si ne bi mislila, da se bom z njima po petdesetih letih spet srečala. Veselje je bilo vsestransko. Predvsem ju je zanimal moj dekliški priimek, da bi se me morda spomnili, kar je malo verje- tno glede na čas, ki je vmes minil, in glede na število di- jakov, ki so se z leti zvrstili v njunih razredih. Naslednji teden smo sku- pno uro začele z branjem po- ezije nam dragih slovenskih pesnikov, Prešerna, Gregor- čiča, Minattija … Gospe so se pohvalile, da imajo v sobi knjižice zbranih pesmi, ki so jim še posebej ljube in jih še vedno rade prebirajo, neka- tere pesmi pa znajo celo še na pamet. To, kar je sledilo v nadalje- vanju, je bilo presenečenje, ki ga še vedno podoživljam, kot da ga še nisem povsem dojela. Moja nekdanja pro- fesorica je iz vrečke, ki jo je imela na mizi, počasi izvlekla zvezek velikega formata in mi ga podala z besedami: »Kaj pa tole, vam je kaj znano?« Njene zvedave oči so skriv- nostno strmele vame, jaz pa v zvezek, ki mi ga je izročila. Zvezek predmeta, ki ga je takrat poučevala. Zvezek A4-format s trdimi rumeni- mi platnicami in z ovitkom, ki je že malo natrgan. Zaradi zoba časa. Zvezek snovi dveh letnikov skupaj, na sprednji strani je še vedno z velikimi črkami izpisano moje ime (z dekliškim priimkom), naziv predmeta: politična ekonomi- ja in letnica 1974/75. Star več kot petdeset let. Zvezek, ki ga je vsa leta imela pri sebi in ki ga je pred devetimi leti, ko je odšla v dom, odnesla s seboj. Lahko verjamete? Presenečenje je bilo popol- no. V skupini je za trenutek vse utihnilo. Gospe so spre- mljale moj odziv, tista, ki je poskrbela za ta magični do- godek, se je v pričakovanju nemirno presedla na stolu. In kakšen je bil moj odziv? Ostala sem odprtih ust, brez besed, pretresena in ganjena, počaščena … V očeh so se mi nabrale solze in v grlu sem začutila cmok. »Pa kako … od kod …« sem z mehkimi no- gami vstala s stola in stopila do drage gospe. Toplo sva se objeli in si zazrli v oči, hva- ležni druga drugi za dar, ker nama je vesolje dalo še eno priložnost – možnost, da si po petdesetih letih lahko izreče- va besede zahvale in spošto- vanja, občudovanja. Priznam, da ne vem, kako je moj zve- zek prišel v njeno zbirko, ali me je zanj prosila ali si ga je prilastila ob priložnosti ob pregledu zapisane snovi. Tudi sama se več ne spomni. Da je to vzoren zvezek njene vzorne učenke, dijakinje in da ga še vedno uporablja, saj še vanj rada kdaj pogleda …, je bilo vse, kar nam je pove- dala. Pojasnila. In zame dovolj. Ugodila je moji želji, da mi ga posodi do naslednje ure, da ga po- kažem svojim domačim in vnukom, potem pa ji ga vr- nem v varstvo. Morda mi ga bo zapustila v oporoki, mi je šlo na smeh, ko sem ji ga ob naslednjem srečanju izročila v roke. Ponosna in hvaležna, da ji toliko pomeni. Zdaj verjamete, da se nam v življenju stvari zgodijo, dogajajo – z razlogom? Tudi prostovoljstvo. Jaz sem v to prepričana. Z razlogom. MARIJA DEŽELAK, Celje Predstavitev knjige Vrnitev Svečenice V avli Kulturnega doma Vransko je bila pred dnevi predstavitev knjige Vrnitev Sveče- nice. Z avtorico knjige Dašo Kreča se je pogovarjala Andreja Cepuš. V pogovoru sta predstavili Dašino preobrazbo od uspešne poslovne ženske, žene in mame do dule, intuitivne coachinje ter priče, kot si sama pravi. Je oseba, ki zna obsedeti ob drugi osebi v trenutkih utrujenosti, nemoči in bolečine. Posveča se uvidom, zdravljenju in srčnemu miru. Potovanje iz prepričanj družbe do delovanja iz srca mnogi imenujejo temna noč duše. Ko se srečamo z njo, pogosto zmanjka besed, ki bi opisale ta notranja stanja. Prav zato ta knjiga prihaja kot sopotnica – odklepa vrata razumevanja in sočutja do sebe za vsakogar, ki jo vzame v roke. Med večerom so prebrani zapisi in odlomki odprli prostor novemu zavedanju: da ženske v teh občutjih niso same in nevidne. Da je prošnja po pomoči pogumno dejanje, kjer si posa- meznik ali posameznica dopusti prejeti moč in spremeniti potek svojega življenja. Naslednji literarni večer bo v četrtek, 5. junija, ob 19. uri v Medgen borzi na Rečici ob Savinji. DK Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 22, 29. maj 2025 INFORMACIJE Z akcijo želijo opozoriti ob- čanke in občane na »modro« novost, ki se nahaja na vseh uličnih zbiralnikih za zbira- nje starih aparatov v njihovi bližini. Po novem namreč zbiralniki omogočajo ločeno zbiranje odpadnih baterij, saj so na njih nameščeni po- sebni prekati modre barve za oddajo prenosnih baterij. S tem želijo vse spomniti na pomembnost pravilnega ločevanja starih aparatov in odpadnih baterij, ki v do- mačem gospodinjstvu hitro pristanejo med mešanimi komunalnimi odpadki ali v naravi. Nepravilno odloženi predstavljajo nevarnost za okolje, surovine, ki se naha- jajo v njih, pa so za vedno izgubljene. Ustrezno lo- čene lahko recikliramo in maksimalno zmanjšamo negativen vpliv na okolje in zdravje ljudi. Preprečimo ali zmanjšamo lahko celo po- žarna tveganja, ki obstajajo v primeru nepravilne od- daje, predvsem odpadnih baterij. Z njihovo oddajo na primerna zbirna mesta poskrbimo, da se obdelajo na varen in okolju prijazen način, materiali pa ponovno stopijo v predelovalni krog. Družba ZEOS, d.o.o. ima v načrtu do konca leta na ta način prenoviti vse ulične zbiralnike za zbiranje starih aparatov po državi. Čas spomladanskih čiščenj je pravi čas, da se napolni vse do sedaj prenovljene ulične zbiralnike. S sodelovanjem v nagradni igri si lahko z nekaj sreče vsi sodelujoči prižreba- jo tudi praktično in uporabno nagrado: organizatorji bodo podarili šest vstopnic za Teh- niški muzej Slovenije. Posa- mezniki si jih lahko z nekaj sreče prislužijo na enega od dveh načinov: z objavljeno oz. poslano fotogra jo ob oddaji e-odpadka oz. odpa- dne baterije v ulični zbiralnik ali s pravilnim odgovorom na vprašanje v prijavnem obraz- cu. Točna navodila za sode- lovanje in pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani www.zeos.si, kjer pa se nahaja tudi spletni zemljevid vseh lokacij zbiralnikov. Ulični zbiralniki so bili sicer postavljeni v sklopu projekta Life Gospodarjenje z e-od- padki že pred devetimi leti. A.) V ulične zbiralnike se lah- ko odda v večji predal male gospodinjske aparate,ki so v velikosti odprtine bobna zbi- ralnika ali manjši (električni mešalniki, likalniki, tehtnice, ure, grelniki vode, ožemalni- ki, opekači kruha, salamore- znice …), elektronske igrače, računalniško opremo (tip- kovnice, miške, …)in zabav- no elektroniko in drugo malo opremo in orodje (sušilniki in kodralniki las, električna orodja, sesalniki, ventilator- ji, brivniki, svetilke, likalnik, električna ščetka, elektron- ske cigarete t.i. vejpi …). Opozorilo: Predno oddate male aparate, iz njih odstra- nite baterije (v kolikor je to možno) in jih oddajte v lo- čen moder manjši zbiralnik, ki je nameščen na uličnem zbiralniku. * V ločeni manjši novi modri zbiralnik (name- ščen na uličnem zbiralniku) pa se lahko odda odpadne prenosne baterije in aku- mulatorje AA, AAA, AAAA, DC, 9V itd. Opozorilo:Sve- tujejo, da se vse litij-ionske baterije (po navadi so to ba- terije, ki so namenjene po- novnemu polnjenju) zavije v plastično folijo ali drugo zaščitno embalažo, da pre- prečite kratke stike oz. še boljše, da se le-te odpelje v najbližji zbirni center. Tako se izognemo morebitnim nevšečnostim, do katerih pride ob kopičenju tovr- stnih baterij (požar ...). B.) V ulične zbiralnike ne sodijo TV in monitorji ter sijalke, saj se ob oddaji lahko raz- bijejo, le-te se lahko odda v trgovinah z električno in elektronsko opremo (zele- ni koti) v okviru lokalnega mobilnega zbiranja ali na zbirne centre. Prav tako ne sodijo v te zbiralnike kakr- šnikoli drugi odpadki kot so oblačila, igle, zdravila itd. »Napolnimo nove ulične zbiralnike za stare aparate« Družba ZEOS, d.o.o. organizira posebno ozaveščevalno-zbiralno nagradno akcijo »Napolnimo nove ulične zbiralnike za stare aparate«. Potekala bo vse do konca junija 2025 v občinah, kjer storitve ravnanja z odpadki izvajajo Simbio, d.o.o. (Mestna občina Celje in Občine Vojnik, Dobrna, Štore, Šentjur, Žalec, Braslovče, Prebold, Polzela, Vransko, Tabor in Dobje), PUP Saubermacher d.o.o. (Mestna občina Velenje in Občine Šoštanj, Šmartno ob Paki, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava) in JP Komunala d.o.o. Mozirje (Občine Mozirje in Rečica ob Savinji). Ozaveščevalno-zbiralna nagradna akcija Organizatorji akcije se že veselijo odziva in se vsem vnaprej zahvaljujejo v imenu okolja! Več: Urša Dolinšek - E: urska.dolinsek@zeos.si / T: 01 235 52 55 Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 22, 29. maj 2025 INFORMACIJE Z akcijo želijo opozoriti ob- čanke in občane na »modro« novost, ki se nahaja na vseh uličnih zbiralnikih za zbira- nje starih aparatov v njihovi bližini. Po novem namreč zbiralniki omogočajo ločeno zbiranje odpadnih baterij, saj so na njih nameščeni po- sebni prekati modre barve za oddajo prenosnih baterij. S tem želijo vse spomniti na pomembnost pravilnega ločevanja starih aparatov in odpadnih baterij, ki v do- mačem gospodinjstvu hitro pristanejo med mešanimi komunalnimi odpadki ali v naravi. Nepravilno odloženi predstavljajo nevarnost za okolje, surovine, ki se naha- jajo v njih, pa so za vedno izgubljene. Ustrezno lo- čene lahko recikliramo in maksimalno zmanjšamo negativen vpliv na okolje in zdravje ljudi. Preprečimo ali zmanjšamo lahko celo po- žarna tveganja, ki obstajajo v primeru nepravilne od- daje, predvsem odpadnih baterij. Z njihovo oddajo na primerna zbirna mesta poskrbimo, da se obdelajo na varen in okolju prijazen način, materiali pa ponovno stopijo v predelovalni krog. Družba ZEOS, d.o.o. ima v načrtu do konca leta na ta način prenoviti vse ulične zbiralnike za zbiranje starih aparatov po državi. Čas spomladanskih čiščenj je pravi čas, da se napolni vse do sedaj prenovljene ulične zbiralnike. S sodelovanjem v nagradni igri si lahko z nekaj sreče vsi sodelujoči prižreba- jo tudi praktično in uporabno nagrado: organizatorji bodo podarili šest vstopnic za Teh- niški muzej Slovenije. Posa- mezniki si jih lahko z nekaj sreče prislužijo na enega od dveh načinov: z objavljeno oz. poslano fotogra jo ob oddaji e-odpadka oz. odpa- dne baterije v ulični zbiralnik ali s pravilnim odgovorom na vprašanje v prijavnem obraz- cu. Točna navodila za sode- lovanje in pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani www.zeos.si, kjer pa se nahaja tudi spletni zemljevid vseh lokacij zbiralnikov. Ulični zbiralniki so bili sicer postavljeni v sklopu projekta Life Gospodarjenje z e-od- padki že pred devetimi leti. A.) V ulične zbiralnike se lah- ko odda v večji predal male gospodinjske aparate,ki so v velikosti odprtine bobna zbi- ralnika ali manjši (električni mešalniki, likalniki, tehtnice, ure, grelniki vode, ožemalni- ki, opekači kruha, salamore- znice …), elektronske igrače, računalniško opremo (tip- kovnice, miške, …)in zabav- no elektroniko in drugo malo opremo in orodje (sušilniki in kodralniki las, električna orodja, sesalniki, ventilator- ji, brivniki, svetilke, likalnik, električna ščetka, elektron- ske cigarete t.i. vejpi …). Opozorilo: Predno oddate male aparate, iz njih odstra- nite baterije (v kolikor je to možno) in jih oddajte v lo- čen moder manjši zbiralnik, ki je nameščen na uličnem zbiralniku. * V ločeni manjši novi modri zbiralnik (name- ščen na uličnem zbiralniku) pa se lahko odda odpadne prenosne baterije in aku- mulatorje AA, AAA, AAAA, DC, 9V itd. Opozorilo:Sve- tujejo, da se vse litij-ionske baterije (po navadi so to ba- terije, ki so namenjene po- novnemu polnjenju) zavije v plastično folijo ali drugo zaščitno embalažo, da pre- prečite kratke stike oz. še boljše, da se le-te odpelje v najbližji zbirni center. Tako se izognemo morebitnim nevšečnostim, do katerih pride ob kopičenju tovr- stnih baterij (požar ...). B.) V ulične zbiralnike ne sodijo TV in monitorji ter sijalke, saj se ob oddaji lahko raz- bijejo, le-te se lahko odda v trgovinah z električno in elektronsko opremo (zele- ni koti) v okviru lokalnega mobilnega zbiranja ali na zbirne centre. Prav tako ne sodijo v te zbiralnike kakr- šnikoli drugi odpadki kot so oblačila, igle, zdravila itd. »Napolnimo nove ulične zbiralnike za stare aparate« Družba ZEOS, d.o.o. organizira posebno ozaveščevalno-zbiralno nagradno akcijo »Napolnimo nove ulične zbiralnike za stare aparate«. Potekala bo vse do konca junija 2025 v občinah, kjer storitve ravnanja z odpadki izvajajo Simbio, d.o.o. (Mestna občina Celje in Občine Vojnik, Dobrna, Štore, Šentjur, Žalec, Braslovče, Prebold, Polzela, Vransko, Tabor in Dobje), PUP Saubermacher d.o.o. (Mestna občina Velenje in Občine Šoštanj, Šmartno ob Paki, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava) in JP Komunala d.o.o. Mozirje (Občine Mozirje in Rečica ob Savinji). Ozaveščevalno-zbiralna nagradna akcija Organizatorji akcije se že veselijo odziva in se vsem vnaprej zahvaljujejo v imenu okolja! Več: Urša Dolinšek - E: urska.dolinsek@zeos.si / T: 01 235 52 55 Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠE AKCIJE Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 22, 29. maj 2025 INFORMACIJE TOYOTA YARIS CROSS HIBRID COOL MALOPRODAJNA CENA: 27.300€ AKCIJSKA CENA: 24.300 €* DO 3.000 € COOL UGODNOSTI Popust na vozilo iz zaloge v višini 2.000€ Bon za Toyota financiranje v višini 500 € Bon za rabljeno vozilo v višini 500 € TOYOTA C-HR HIBRID COOL MALOPRODAJNA CENA: 34.290 € AKCIJSKA CENA: 29.290€ DO 5.000€ COOL UGODNOSTI Bon za Toyota financiranje in zavarovanje v vrednosti 2.250 € Bon za rabljeno vozilo v vrednosti 750 € Dodaten popust 2.000 € na vozilo iz zaloge DE ČKOVA CESTA 43, CELJE TEL: 03/425 60 80 fri-mobil.si Slike so simbolne, za vse informacije pokličite 03 425 60 80 Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠE AKCIJE Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 22, 29. maj 2025 AKTUALNA PONUDBA Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca junija 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Spalnica je srce vsakega doma – prostor, kjer preživimo pomembne trenutke počitka, sprostitve in regeneracije. Da bi ta prostor postal resnično prijeten in funkcionalen, je ključnega pomena, da je pohištvo premišljeno izbra- no in zasnovano tako, da zadostuje vsem potrebam. Z ustreznim pohištvom lahko ustvarimo spalnico, ki ne samo da odraža naš slog, ampak tudi zagotavlja udobje ter praktičnost za vsakdanjo rabo. Sodobno opremljena spalnica vključuje več kot le po- steljo. Pomembno je, da v prostor vključimo funkcionalne elemente, kot so prostorne garderobne omare, komode za shranjevanje oblačil, nočne omarice za vse tiste majhne potrebščine, ki jih potrebujemo pred spanjem, ter podrob- nosti, ki prostoru dajo osebno noto. Vsak kos pohištva naj bo skrbno izbran, saj bo le tako spalnica postala resnično funkcionalen in udoben prostor za sprostitev. Akron je podjetje, ki se zaveda pomena kakovostne in premišljene opreme za spalnico. Njegova ponudba vključuje širok spekter pohištva po meri, ki je zasnovano tako, da zado- sti različnim okusom in potrebam. Strokovnjaki za spalnice, ki delujejo v podjetju, izberejo najkakovostnejše materiale, ki jih preoblikujejo v udobne postelje z nočnimi omaricami, v prostorne garderobne omare in praktične komode, ki so ključni elementi vsake spalnice. Ustvarite svojo spalnico po meri s podjetjem Akron in uži- vajte v prostoru, ki bo odseval vašo osebnost in nudil udobje, ki si ga zaslužite. Več informacij poiščite na spletni strani www.akron.si. UŽITEK V PROSTORU Udobje po meri: ključni elementi popolne spalnice Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 22, 29. maj 2025 INFORMACIJE Največja amaterska športna prireditev v regiji, namenjena otrokom, Plazma špor- tne igre mladih, je tudi letos slovenskim otrokom postregla z veliko druženja, ve- selja in športnega vzdušja. Osrednji do- godek – slovesno odprtje letošnjih iger – je bil 19. maja v Ljubljani na Trgu re- publike, otroke so nagovarjali in spodbu- jali znani športni zvezdniki, ambasadorji iger, med katerimi je veliki podpornik iger, predsednik Uefe Aleksander Čeferin. Do- godka so se udeležili tudi Nemanja Vidić, Aleksander Kolarov, Predrag Mijatović, Slaven Bilić, Šime Vrsaljko in številni dru- gi. Odprtje so počastili tudi predstavniki Vlade Republike Slovenije in Mestne ob- čine Ljubljana ter organizatorji iger v regiji in Sloveniji. Tekmovanja, turnirji, športni dnevi in poučne delavnice, namenjeni spodbuja- nju trajnostne miselnosti pri otrocih, so že v polnem teku, na slovesnem odprtju športnih iger pa so se na ljubljanskem Trgu republike v ponedeljek, 19. maja, zbrali vsi tisti, ki se zavedajo, kako zelo je za zdravo odraščanje mladih pomem- ben šport. Organizatorji so pripravili ve- lik spektakel. Po lanski zelo uspešni prvi sezoni slovenskih športnih iger mladih je zanimanje med otroki, starši in podpor- niki iger izjemno. O tem dogodku so po- ročale številne slovenske medijske hiše, med njimi tudi naša. Udeležba na igrah je za otroke popol- noma brezplačna, vse stroške so pokrili organizatorji in partnerji, med katerimi so znane blagovne znamke – Coca cola, Plazma in T elemach, od letos pa so spon- zorsko podporo zagotovili tudi Slovenske železnice in Petrol. Projekt podpira tudi Vlada Republike Slovenije, pomoč pri organizaciji iger so nam zagotovile tudi slovenske občine in šole. »Časi in običaji se spreminjajo, neka- tere vrednote pa so večne in med njimi je zagotovo šport. Brez športa ni zdrave- ga življenja, niti pravilnega odraščanja,« je prepričan organizator in predsednik Športnih iger mladih Zdravko Marić, ki že 28 let z vso vztrajnostjo širi zavedanje o pomenu te izjemno koristne prireditve. Igre so zakon. Slovesno odprtje letošnjih Plazma športnih iger mladih v Ljubljani Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 22, 29. maj 2025 AKTUALNA PONUDBA Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca junija 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Spalnica je srce vsakega doma – prostor, kjer preživimo pomembne trenutke počitka, sprostitve in regeneracije. Da bi ta prostor postal resnično prijeten in funkcionalen, je ključnega pomena, da je pohištvo premišljeno izbra- no in zasnovano tako, da zadostuje vsem potrebam. Z ustreznim pohištvom lahko ustvarimo spalnico, ki ne samo da odraža naš slog, ampak tudi zagotavlja udobje ter praktičnost za vsakdanjo rabo. Sodobno opremljena spalnica vključuje več kot le po- steljo. Pomembno je, da v prostor vključimo funkcionalne elemente, kot so prostorne garderobne omare, komode za shranjevanje oblačil, nočne omarice za vse tiste majhne potrebščine, ki jih potrebujemo pred spanjem, ter podrob- nosti, ki prostoru dajo osebno noto. Vsak kos pohištva naj bo skrbno izbran, saj bo le tako spalnica postala resnično funkcionalen in udoben prostor za sprostitev. Akron je podjetje, ki se zaveda pomena kakovostne in premišljene opreme za spalnico. Njegova ponudba vključuje širok spekter pohištva po meri, ki je zasnovano tako, da zado- sti različnim okusom in potrebam. Strokovnjaki za spalnice, ki delujejo v podjetju, izberejo najkakovostnejše materiale, ki jih preoblikujejo v udobne postelje z nočnimi omaricami, v prostorne garderobne omare in praktične komode, ki so ključni elementi vsake spalnice. Ustvarite svojo spalnico po meri s podjetjem Akron in uži- vajte v prostoru, ki bo odseval vašo osebnost in nudil udobje, ki si ga zaslužite. Več informacij poiščite na spletni strani www.akron.si. UŽITEK V PROSTORU Udobje po meri: ključni elementi popolne spalnice Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 22, 29. maj 2025 INFORMACIJE Največja amaterska športna prireditev v regiji, namenjena otrokom, Plazma špor- tne igre mladih, je tudi letos slovenskim otrokom postregla z veliko druženja, ve- selja in športnega vzdušja. Osrednji do- godek – slovesno odprtje letošnjih iger – je bil 19. maja v Ljubljani na Trgu re- publike, otroke so nagovarjali in spodbu- jali znani športni zvezdniki, ambasadorji iger, med katerimi je veliki podpornik iger, predsednik Uefe Aleksander Čeferin. Do- godka so se udeležili tudi Nemanja Vidić, Aleksander Kolarov, Predrag Mijatović, Slaven Bilić, Šime Vrsaljko in številni dru- gi. Odprtje so počastili tudi predstavniki Vlade Republike Slovenije in Mestne ob- čine Ljubljana ter organizatorji iger v regiji in Sloveniji. Tekmovanja, turnirji, športni dnevi in poučne delavnice, namenjeni spodbuja- nju trajnostne miselnosti pri otrocih, so že v polnem teku, na slovesnem odprtju športnih iger pa so se na ljubljanskem Trgu republike v ponedeljek, 19. maja, zbrali vsi tisti, ki se zavedajo, kako zelo je za zdravo odraščanje mladih pomem- ben šport. Organizatorji so pripravili ve- lik spektakel. Po lanski zelo uspešni prvi sezoni slovenskih športnih iger mladih je zanimanje med otroki, starši in podpor- niki iger izjemno. O tem dogodku so po- ročale številne slovenske medijske hiše, med njimi tudi naša. Udeležba na igrah je za otroke popol- noma brezplačna, vse stroške so pokrili organizatorji in partnerji, med katerimi so znane blagovne znamke – Coca cola, Plazma in T elemach, od letos pa so spon- zorsko podporo zagotovili tudi Slovenske železnice in Petrol. Projekt podpira tudi Vlada Republike Slovenije, pomoč pri organizaciji iger so nam zagotovile tudi slovenske občine in šole. »Časi in običaji se spreminjajo, neka- tere vrednote pa so večne in med njimi je zagotovo šport. Brez športa ni zdrave- ga življenja, niti pravilnega odraščanja,« je prepričan organizator in predsednik Športnih iger mladih Zdravko Marić, ki že 28 let z vso vztrajnostjo širi zavedanje o pomenu te izjemno koristne prireditve. Igre so zakon. Slovesno odprtje letošnjih Plazma športnih iger mladih v Ljubljani Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 22, 29. maj 2025 INFORMACIJE Družinski dan in trail-tek Zelene doline na Golteh se vračata! O Mlekarni Celeia Mlekarna Celeia je največja mlekarna v slovenski lasti, ki vsak dan odkupuje mleko z več kot 600 kmetij iz savinjske, šaleške, koroške, celjske in kozjanske regije. Njeni izdelki, prepoznani po oznakah Izbrana kakovost Slovenija, Višja kakovost in po certifikatu Zajamčena tradicionalna posebnost, redno osvajajo priznanja doma in v tujini. Dodatne informacije in izjave: Neli Koren, odnosi z mediji, Mlekarna Celeia T: +386 (0)3 713 38 34 | M: +386 (0)41 358 028 E: neli.koren@mlekarna-celeia.si | www.mlekarnaceleia.si Prijave na družinski dan in trail-tek Zelenih dolin so odprte na dogodek.zelenedoline.si. V primeru slabega vremena bo dogodek na alternativni termin, v soboto, 6. septembra. Letos z novostmi – možnostjo pohoda na eni od tekmovalnih trail-tras, otroškim trail-tekom Oki doki in interaktivnimi animacijami za najmlajše. Prijave so že odprte. Po lanskem uspehu se Družinski dan s Trail-tekom Zelene doline letos vrača na idilično planino Golte. V soboto, 30. avgusta, bodo v Mlekarni Celeia ponovno povezali gibanje, naravo in zabavo za vse generacije. Trail-tek bo potekal po dveh progah, pripravljajo tudi nov pohod za vse ljubitelje po- hodništva in prvi otroški tra- il- tek. Za sproščeno vzdušje in pestro spremljevalno do- gajanje bosta poskrbeli Tin- kara Fortuna in priljubljena skupina Fehtarji. Prijave na Družinski dan s trail-tekom Zelene doline so že odprte na spletni strani dogodek. zelenedoline.si. Tudi letos v Mlekarni Ce- leia ostajajo zvesti zgodbi »Ker smo si blizu«, ki bo že drugo leto zapored na Golteh povezala športnike, družine in ljubitelje nara- ve. Z družinskim dnevom s trail-tekom želijo v največji mlekarni v slovenski lasti tik pred začetkom novega šol- skega leta, v soboto, 30. av- gusta, vse generacije pove- zati v gibanju in uživanju v lepotah narave, hkrati bodo ponudili še veliko prilož- nosti za druženje in prijet- no zabavo. Vodja projekta Neli Z. Koren iz Mlekarne Celeia je izpostavila, kaj jih je nagovorilo k ponovni organizaciji dogodka: »Po lanskem uspešnem dogod- ku se je spet potrdilo, da so doživetja v objemu narave tista, ki nas povezujejo in ustvarjajo najlepše spomi- ne. Zato tudi letos ostajamo zvesti planini Golte, ki kot lokacija ponuja odlično iz- hodišče za vse načrtovane dejavnosti in kjer bomo 30. avgusta ponovno združili rekreacijske aktivnosti, ani- macije za najmlajše, prijetno druženje ter dobro glasbo s skupino Fehtarji, ki bo pos- krbela za zabavo, kot je na planini še ni bilo. Vse, ki bi radi bili del še ene nepozab- ne zgodbe Zelenih dolin, va- bimo k prijavi na dogodek. zelenedoline.si.« Na tekaškem delu dogod- ka bo trail-tek Zelene doline potekal po dveh razgibanih trasah. Udeleženci se bodo lahko preizkusili na progi Hribar, dolgi 22 kilometrov, ali na krajši trasi Dolinar, dolgi 13 kilometrov. Novost letošnjega leta je možnost pohoda po trasi Dolinar, kjer bodo udeleženci lah- ko v mirnem ritmu uživali v čarih planine Golte in dih jemajočih razgledih. Tudi za najmlajše v Mlekarni Cele- ia letos pripravljajo novost – otroški trail-tek Oki doki, kjer se bodo lahko udeležen- ci preizkusili v prvih teka- ških podvigih v naravi. Poleg športnega dela bo Družinski dan s trail-tekom Zelene doline pospremil pester spremljevalni pro- gram z družinskim dne- vom. Obiskovalci se bodo lahko udeležili družinske- ga pohoda po planini, se udeležili tečaja preživetja v naravi Bushcraft, izkoristili 50-odstotni popust na adre- nalinske aktivnosti v Avan- tura parku Golte, najmlajši se bodo razveselili ustvar- jalnih delavnic in številnih animacij, med katerimi bo za znanje novih plesnih korakov in prepevanje pri- ljubljenih otroških pesmi poskrbela Tinkara Fortuna. Ob koncu dogodka bo sledil vrhunec zabave s koncertom glasbene skupine Fehtarji. Vodja strateškega marke- tinga Mlekarne Celeia Tjaša Kobal Anžur ob pripravah na dogodek dodaja: »Zgod- ba blagovne znamke Zelene doline s sloganom »Ker smo si blizu« ni le naša obljuba, temveč naše vodilo za vse, kar počnemo. Z dogodkom na Golteh, ki zahteva og- romno dela, organizacije in koordinacije, se želimo še bolj približati ljudem in tako sporočali vrednote na- šega podjetja in nas vseh. Si biti blizu s tradicijo, z nara- vo, ljudmi in tkati nove ne- pozabne spomine. S svojim najboljšim timom se vese- lim, da bomo to energijo le- tos konec avgusta ponovno širili na Golteh.« Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 22, 29. maj 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE Za dobroto tvojih rok ostala je beseda HVALA, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin nate obdržala. V SPOMIN 5. junija bo minilo 10 let od tvojega odhoda, preljuba žena, najbolj srčna mami in z ljubeznijo predana babi VIKICA KNEZ iz Šentruperta nad Laškim (17. 12. 1960–5. 6. 2015) Hvala ti za vso brezpogojno ljubezen, podporo, dobroto, poštenost, razsodnost in vzgojo. Vso pomlad svojega življenja si kot sonce sijala, za vse svoje ljubezen razdala, in za to smo ti iskreno hvaležni. Vsi tvoji, ki te imamo radi in te pogrešamo. MOTORNA VOZILA PRODAM FIAT stilo karavan 1,9 JTD, letnik 2004, re- gistriran do februarja 2026, prevoženih 192.000 km, prodam. Telefon 031 596- 722. 255 RENAULT clio (trojka), motor 1,4, lepo ohra- njen, prodam. Telefon 031 733-965. 256 STROJI PRODAM GOZDARSKI vitel, 4 tone, in bobnasto rotacij- sko kosilnico za traktor, 165 cm, prodam. Telefon 031 799-476. 257 KUPIM TRAKTOR, kosilnico Bcs, motokultivator Gorenje Muta in ostalo mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834. p MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, traktor in priključke kupim. Telefon 041 597-984. p ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna do- stava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOZO sanske pasme, molzno, s svežim mlekom, navajeno ročne molže, in dve kozi, stari dva meseca, srnaste pasme, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 980-188. L 18 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM VINO iz grozdja jurka, cena 0,90 EUR/liter, prodam. Telefon 031 716-693. 254 OSTALO PRODAM ALU platišča za audi, z letnimi gumami, 195 65 15, in plug za Tomo Vinkovič, prodam. Telefon 070 589-124. 253 RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, košnja, mulče- nje zaraščenih površin. Telefon 070 711- 680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje Spet prišla je pomlad, o, kako imel si jo rad. Ko toplo sonce je posijalo, srce od sreče se ti je smejalo. Rad poslušal si ptičje petje, opazoval naravo in spomladansko cvetje. Zdaj mirno spiš v tišini, nam pa ostali lepi so spomini. V SPOMIN Mineva četrto leto, kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, pradedi, tast, brat, stric in svak STANISLAV KRAMER iz Medloga pri Celju (9. 4. 1934–31. 5. 2021) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Zelo te pogrešamo! Žalujoči: tvoji najdražji 258 Poroke Celje Poročila sta se: Jerneja KRAMERŠEK in Alojz KRI- STANŠEK, oba iz Vojnika. Žalec Poročili so se: Alekseja ZU- PANC in Matjaž KREGAR, oba iz Prebolda, Mateja JERAJ in Uroš JERAJ, oba iz Žalca. Velenje Poročila sta se: Vesna BO- BEK in Vasko KUGLER, oba iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Štefanija TROBIŠ iz Celja, 87 let, Martina BOB- NAR iz Celja, 74 let, Alojzija DREMŠAK iz Rimskih Toplic, 78 let, Jožef LEBIČ iz Pepel- nega, 79 let, Ivana DROBEŽ z Lopate, 80 let, Avgust TAV- ČAR iz Žalca, 80 let, Jože LI- POVŠEK iz Celja, 83 let. Žalec Umrla sta: Ana HRIBER- NIK s Polzele, 80 let, in Ivan ARKO iz Braslovč, 80 let. VIR ZDRA VJA IN DOBREGA POČUT JA KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM SPOZNAJMO DETEKTIVKO BERNARDO ŠKRABAR DAMNJANOVIĆ 6 / JUNIJ 2025 NARAVNA SREDSTVA ZA DOBRO KRI POMLADNA PREOBRAZBA DOMA IN VRTA SPANJE: RECEPTI: SEZONA ŽARA Z VAMI VSAK PRVI PONEDELJEK V MESECU Prva slovenska ženska in družinska revija. Naročite se na brezplačni telefonski številki 080 4321 ali na www.trafika24.si ŽE V PRODAJI! SPANJE: VIR ZDRA VJA VIR ZDRA VJA IN DOBREGA POČUT JA VIR ZDRA VJA VIR ZDRA VJA IN DOBREGA POČUT JA VIR ZDRA VJA IN DOBREGA POČUT JA VIR ZDRA VJA IN DOBREGA POČUT JA VIR ZDRA VJA IN DOBREGA POČUT JA IN DOBREGA POČUT JA IN DOBREGA POČUT JA VIR ZDRA VJA IN DOBREGA POČUT JA KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM IN DOBREGA POČUT JA IN DOBREGA POČUT JA KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM IN DOBREGA POČUT JA KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM IN DOBREGA POČUT JA IN DOBREGA POČUT JA KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM IN DOBREGA POČUT JA KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM IN DOBREGA POČUT JA KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM VIR ZDRA VJA VIR ZDRA VJA IN DOBREGA POČUT JA IN DOBREGA POČUT JA VIR ZDRA VJA IN DOBREGA POČUT JA VIR ZDRA VJA VIR ZDRA VJA IN DOBREGA POČUT JA IN DOBREGA POČUT JA KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM IN DOBREGA POČUT JA IN DOBREGA POČUT JA KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM VIR ZDRA VJA IN DOBREGA POČUT JA IN DOBREGA POČUT JA KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM IN DOBREGA POČUT JA KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM VIR ZDRA VJA IN DOBREGA POČUT JA IN DOBREGA POČUT JA IN DOBREGA POČUT JA KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM www.salomongroup.si Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 22, 29. maj 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 29. 5. 18.00 Razstavišče Kulturnega centra Laško Ekološki vtisi Odprtje območne likovne razstave lokalnih ustvarjalcev in umetnikov; vstop prost 18.00 Ploščad pred Kulturnim domom v Rogatcu Pridi in zapoj z menoj Odprta vaja MePZ Anton Stefanciosa Rogatec in MPZ VIZ OŠ Rogatec 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Slavnostna akademija ob 70-letnici Gasilske zveze Žalec PETEK, 30. 5. 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec 2. absolventski nastop 19.00 Plesni forum Celje 18. Korpus Odprtje festivala s fi lmom Bajanje 19.00 Dvorec Novo Celje Usedline preteklosti – za drugačno uporabo možganov Odprtje razstave likovnih del Uršule Berlot in Maše Jazbec 19.30 Plesni forum Celje 18. Korpus: Pesem teles – plesna prepletanja Projekcija plesnega fi lma avtorice Neže Jamnikar 19.30 Gledališče Celje Avtorska predstava po motivih literarne zapuščine Maruše Krese: Šivilja norosti Nuša Komplet Peperko in KUD 567 v koprodukciji s SLG Celje; za izven 21.00 Terasa eMCe plac Velenje The Thing (ZDA) Koncert SOBOTA, 31. 5. 10.00 Dom kulture Velenje Cesarjeva nova oblačila Lutkovno igrana predstava LG Maribor in mestnega lutkovnega gledališča iz Reke, Maksi Pikin abonma in izven 10.00 do 17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Sobotnica v Spominski hiši Alme M. Karlin Ogled hiše ter razstave o Almi in Thei z naslovom Samotno potovanje Alme M. Karlin 11.00 Anin dvor Rogaška Slatina Slovesna prireditev ob zaključku festivala mali Pranger – Ela in podelitev Stritarjeve nagrade 18.00 Velenjski grad Flavtističnih 7 z gosti Koncert 19.00 Društvo Šmocl Laško Hardcore Olympics Koncert 19.00 Dom krajanov Tabor Čaj za dve Gledališka predstava, komedija 19.00 Dom kulture Velenje Ples treh dolin Folklorni koncert Šaleško folklornega društva Koleda 21.30 Plesni forum Celje 18. Korpus: Barbie Plesno-gledališki kabaret v izvedbi nepozabnih slovenskih drag queenov NEDELJA, 1. 6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofi ja Alma M. Karlin: Poti Javno vodstvo po razstavi 18.00 Oder pod drevesno hišo v Mestnem gozdu Celje Deveti festival Prisluhi v mestnem gozdu: Trio Firšt Glasbeno-humoristična predstava, v kateri nastopajo bratje Peter, Miha in Leon Firšt 19.00 Plesni forum Celje 18. Korpus: Go Strange (Finska) Glasbeno-plesni projekt kolektiva Bunch of Scrumps 19.00 Titov trg Velenje Večer slovenske popevke Večer zimzelenih melodij bodo obogatili izjemni vokalni solisti: Oto Pestner, Alfi Nipič, Alenka Godec, Nuška Drašček, Gregor Ravnik in Anja Strajnar PONEDELJEK, 2. 6. 18.00 Knjižnica Laško Moj svet v vrtincu besed Zaključna prireditev literarnega natečaja za mlade 18.00 Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče Zgodbe v glini Odprtje razstave del članov krožka keramike Univerze za tretje življenjsko obdobje 19.00 Akademija Sofi a Pristava pri Mestinju Koncert sopranistke Irene Preda in pianistke Petre Koprivec SREDA, 4. 6. 18.00 Glasbena šola Velenje Filip Runjak, klavirski recital Nastop učenca Glasbene šole Velenje 19.00 Knjižnica Laško UFO art night Dogodek bo združeval vizualne projekcije, živo glasbo in razpravo s slovitim gostom Krešimirjem Mišakom, obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi likovna dela Gregorja Kraljiča 19.00 Vila Bianca Velenje Desinih 70 Večer v čast ustvarjalnosti Dese Muck, z glasbeno spremljavo vas bo navduševala pevka Nuška Drašček 19.30 Dvorec Novo Celje MePZ Popseslish KUD Žalec Letni koncert Celjski dom, Kino Union Celje ČETRTEK, 29. 5. 19.00 Parthenope Drama PETEK, 30. 5. 18.00 Parthenope Drama 20.15 Feničanska spletka Komična drama SOBOTA, 31. 5. 18.00 Feničanska spletka Komična drama 20.00 Parthenope Drama Druge prireditve ČETRTEK, 29. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Družina je vrednota Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 10.00 do 19.00 Glavni trg 8 Celje Dnevi dizajna Celje Celodnevni program na temo dizajna do 31. 5. 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 18.00 Knjižnica Velenje Zaključek Cool knjige in Filmoljubcev Srečanje bosta vodili Vesna Mihelak in Andreja Kac 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Klepet pod pustim gradom Gost klepeta bo Jože Laubenstein, pogovorni večer bo vodil Jernej Hozjan 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Izganjalci jezov Dokumentarni fi lm o osvobajanju rek; vstop prost 19.19 Knjižnica Velenje O kitarah, ki so nam zvok barvale pol stoletja Predavanje Franja Jurića PETEK, 30. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj ljubi dom Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 10.30 Mestna knjižnica Velenje Zaključek Bralne značke v lahkem branju Predstavili bodo novo tipno slikanico Pošast Marlea 16.00 Cankarjeva ulica Velenje Petek v mestu: Petek tradicije Dogodek, posvečen rudarski dediščini SOBOTA, 31. 5. 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 9.30 IV. Osnovna šola Celje Tek očkov 2025 10.00 Tehnopark Celje Odprtje znanstvene ploščadi z razburljivimi znanstvenimi delavnicami Primerno za otroke in družine 10.00 do 12.00 Ribnik Vrbje Ponirkova zabava s predstavo Darko Smetarko in otroškimi ustvarjalnimi delavnicami 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Oblikovanje stekla nad odprtim plamenom Steklarska delavnica z mentorico Zinko Kamenšek Kobula 10.00 do 17.00 Plesni forum Celje 18. Korpus: Čas v pogledu – asimetrija objema Plesna delavnica v sodelovanju z avtorico Snježano Premuš (Zavod Federacija) 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Sobota v Tehnoparku Znanstveni šov, Šov z robotkom Teom, Trajnostna kREativnica in delavnice 15.00 do 17.00 Juneževa domačija Rogaška Slatina Gostovanje na Juneževi domačiji z okusi dediščine Sobotni muzejski program z zeliščarsko delavnico o bezgu, ob petju Ljudskih pevk iz Rogatca in predici Jerici Krošel 20.00 Gasilski dom Sv. Florijan Rogaška Slatina Gasilska veselica z ansamblom Modrijani in bogat srečelov PONEDELJEK, 2. 6. 11.50 Ploščad pred Kulturnim centrom Laško Deželak junak v Laškem TOREK, 3. 6. 18.00 Sejna soba občine Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca 20.00 Stari grad Celje Veronika Desniška na poti Ob 600. obletnici smrti Veronike Deseniške, med vodenim ogledom boste prisluhnili zgodbi ženske, katere ljubezen je presegla čas in usodo Dobrodelne prireditve SOBOTA, 31. 5. 19.00 Kristalna dvorana GH Rogaška Slatina Anin ples 2025 Prireditev, ki združuje dobrodelnost, umetnost in družabnost. Organizator: Rotary klub Rogaška. Dobrodelni prispevek bo namenjen mladim športnikom in parašportnikom iz socialno šibkejših okolij v Sloveniji. Razstave Pokrajinski muzej Celje, Razstavišče Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje, Obtežilniki za papir, spregleda- na steklarska dediščina Sloveni- je; do nadaljnjega, Grb grofov Celjskih in sistem kvaternijev; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje, Razstavišče Knežji dvorec: Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do maja Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Krekov trg Celje: razstava 30 let Otroškega muzeja Hermanov brlog; do 18. 6. Osrednja knjižnica Celje: gostujoča razstava Janez Puhar (1814-1864): Prvi slovenski fo- tograf in izumitelj fotografi je na steklo; do nadaljnjega Galerija Božena Celje (FHP): občasna fotografska razstava Odmevi zmage; do nadaljnjega Hiša generacij Laško: Kle- kljarska razstava »Kitice«; do nadaljnjega Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava Barvitih 26, Društva li- kovnih ustvarjalcev Rifnik Šen- tjur; do 20. 6. Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: Dve za grafi - ko, razstava grafi k Vesne Drno- všek in Nataše Mirtič; do 11. 6. Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: Preko trnja do zvezd, slikarska razsta- va Marije Požlep; do 1. 7 . Dom kulture Velenje: Podo- be Doma kulture Velenje, foto- grafska razstava; do 31. 5. Muzej na Velenjskem gradu: Poslednjič »Srečno!«?: Rudarska dediščina: osebno; do 31. 5.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skrinja pravil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do oktobra 2025 Podhod Pesje: fotografska razstava Valterja Kolenca; do junija Razstavišče Standard Vele- nje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 5. Podhod Pošta: Pravični pre- hod v SAŠA regiji; do 31. 5. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razsta- va; do 31. 5. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Matjaž Lunaček, razstava literarnega opusa; do 31. 5.; Promenada: razstava slik tajnih skladišč orožja 1990–1991; do 10. 6.; Sončna stena: Ko bese- de pobožajo, razstava haikujev učencev 5. in 6. stopnje CVIU Ve- lenje; do 31. 5.; Oddelek za odra- sle: Že dolgo ne izposojene, raz- stava spregledanih in malokrat izposojenih knjig; do 31. 5.; Mla- dinska soba: Skupaj zmoremo, razstava izdelkov učencev CVIU Velenje; do 31. 5.; Otroški odde- lek: Ciciban skozi otroške oči, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje ob častitljivi obletnici re- vije Ciciban; do 31. 5., Moja zlata hruška, najslajše knjige po izbo- ru najmlajših obiskovalcev; do 31. 5.; Domoznansko razstavišče: Gradovi na Šaleškem; do 31. 5. Muzej premogovništva Slo- venije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31.12.; Podzemni del muzeja 1: Pod- zemni Nezemljani – Stane Špe- gel, razstava skulptur; do 31.12.; Ligijev salon – jamski del sa- lona: Poetična podzemna pro- ga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, T o- maž Letnar, Kristian Koželj, Vla- do Poredoš in Stojan Špegel; do 31.12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; 70 let revi- je Rudar, naslovnica revije skozi leta; do 31. 12. 2025 PREKLOPITE NA DOBRO ENERGIJO www.energetika-ce.si Energetika Celje, d.o.o., Smrekarjeva ulica 1, 3000 Celje Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 22, 29. maj 2025 PODLISTEK ALBUM S CELJSKEGA »Mornarček« Marjan kot prvoobhajanec v cerkvi sv. Danijela v Celju, 1959 Moj mož Marjan ima zelo lepe spomine na verouk, pri katerem so se tudi igrali, hodili na sprehode, pozimi pa so se v neposredni bližini cerkve s katehetom lahko ke- pali v zasneženem parku ob Savinji. Za darilo ob prvem obhajilu je dobil povsem nova oblačila za v šolo. Njegova družina je živela zelo skromno, a v medsebojnem spo- štovanju in ljubezni. Prispevala: Cvetka Škofl ek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir:, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Na Oljski Gori. V vlogi Jezusa je na- stopil Klemen Jager in Karmen Jeram v vlogi angela. Župnij- ski atrij, 2014. (oto: Petra Kolšek) Pasijonski or- kester. Župnij- ski atrij, 2014 V počastitev nove maše Ivana Hrastnika so bile v atriju župni- šča Laško v režiji Magdalene Hrastnik štiri uprizoritve. Do- dani sta bili še sliki Snemanje s križa – pieta in Jezusov pogreb. Vstajenje je prvič spremljal zbor z orkestrom in zapel Händlovo Alelujo pod vodstvom zborovod- kinje Teje Ulaga, por. Štremfelj. Sodelovalo je več kot 100 igralcev, pevcev in instrumentalistov. Pripravila: Srečko Maček in Magdalena Hrastnik Se nadaljuje. Laški pasijon skozi čas (1645–2015) (8) Leto 2014 Snemanje s križa. V vlogi Jezusa je na- stopil Klemen Jager. Župnijski atrij, 2014 Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 22, 29. maj 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 29. 5. 18.00 Razstavišče Kulturnega centra Laško Ekološki vtisi Odprtje območne likovne razstave lokalnih ustvarjalcev in umetnikov; vstop prost 18.00 Ploščad pred Kulturnim domom v Rogatcu Pridi in zapoj z menoj Odprta vaja MePZ Anton Stefanciosa Rogatec in MPZ VIZ OŠ Rogatec 19.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Slavnostna akademija ob 70-letnici Gasilske zveze Žalec PETEK, 30. 5. 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec 2. absolventski nastop 19.00 Plesni forum Celje 18. Korpus Odprtje festivala s fi lmom Bajanje 19.00 Dvorec Novo Celje Usedline preteklosti – za drugačno uporabo možganov Odprtje razstave likovnih del Uršule Berlot in Maše Jazbec 19.30 Plesni forum Celje 18. Korpus: Pesem teles – plesna prepletanja Projekcija plesnega fi lma avtorice Neže Jamnikar 19.30 Gledališče Celje Avtorska predstava po motivih literarne zapuščine Maruše Krese: Šivilja norosti Nuša Komplet Peperko in KUD 567 v koprodukciji s SLG Celje; za izven 21.00 Terasa eMCe plac Velenje The Thing (ZDA) Koncert SOBOTA, 31. 5. 10.00 Dom kulture Velenje Cesarjeva nova oblačila Lutkovno igrana predstava LG Maribor in mestnega lutkovnega gledališča iz Reke, Maksi Pikin abonma in izven 10.00 do 17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Sobotnica v Spominski hiši Alme M. Karlin Ogled hiše ter razstave o Almi in Thei z naslovom Samotno potovanje Alme M. Karlin 11.00 Anin dvor Rogaška Slatina Slovesna prireditev ob zaključku festivala mali Pranger – Ela in podelitev Stritarjeve nagrade 18.00 Velenjski grad Flavtističnih 7 z gosti Koncert 19.00 Društvo Šmocl Laško Hardcore Olympics Koncert 19.00 Dom krajanov Tabor Čaj za dve Gledališka predstava, komedija 19.00 Dom kulture Velenje Ples treh dolin Folklorni koncert Šaleško folklornega društva Koleda 21.30 Plesni forum Celje 18. Korpus: Barbie Plesno-gledališki kabaret v izvedbi nepozabnih slovenskih drag queenov NEDELJA, 1. 6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofi ja Alma M. Karlin: Poti Javno vodstvo po razstavi 18.00 Oder pod drevesno hišo v Mestnem gozdu Celje Deveti festival Prisluhi v mestnem gozdu: Trio Firšt Glasbeno-humoristična predstava, v kateri nastopajo bratje Peter, Miha in Leon Firšt 19.00 Plesni forum Celje 18. Korpus: Go Strange (Finska) Glasbeno-plesni projekt kolektiva Bunch of Scrumps 19.00 Titov trg Velenje Večer slovenske popevke Večer zimzelenih melodij bodo obogatili izjemni vokalni solisti: Oto Pestner, Alfi Nipič, Alenka Godec, Nuška Drašček, Gregor Ravnik in Anja Strajnar PONEDELJEK, 2. 6. 18.00 Knjižnica Laško Moj svet v vrtincu besed Zaključna prireditev literarnega natečaja za mlade 18.00 Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče Zgodbe v glini Odprtje razstave del članov krožka keramike Univerze za tretje življenjsko obdobje 19.00 Akademija Sofi a Pristava pri Mestinju Koncert sopranistke Irene Preda in pianistke Petre Koprivec SREDA, 4. 6. 18.00 Glasbena šola Velenje Filip Runjak, klavirski recital Nastop učenca Glasbene šole Velenje 19.00 Knjižnica Laško UFO art night Dogodek bo združeval vizualne projekcije, živo glasbo in razpravo s slovitim gostom Krešimirjem Mišakom, obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi likovna dela Gregorja Kraljiča 19.00 Vila Bianca Velenje Desinih 70 Večer v čast ustvarjalnosti Dese Muck, z glasbeno spremljavo vas bo navduševala pevka Nuška Drašček 19.30 Dvorec Novo Celje MePZ Popseslish KUD Žalec Letni koncert Celjski dom, Kino Union Celje ČETRTEK, 29. 5. 19.00 Parthenope Drama PETEK, 30. 5. 18.00 Parthenope Drama 20.15 Feničanska spletka Komična drama SOBOTA, 31. 5. 18.00 Feničanska spletka Komična drama 20.00 Parthenope Drama Druge prireditve ČETRTEK, 29. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Družina je vrednota Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 10.00 do 19.00 Glavni trg 8 Celje Dnevi dizajna Celje Celodnevni program na temo dizajna do 31. 5. 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 18.00 Knjižnica Velenje Zaključek Cool knjige in Filmoljubcev Srečanje bosta vodili Vesna Mihelak in Andreja Kac 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Klepet pod pustim gradom Gost klepeta bo Jože Laubenstein, pogovorni večer bo vodil Jernej Hozjan 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Izganjalci jezov Dokumentarni fi lm o osvobajanju rek; vstop prost 19.19 Knjižnica Velenje O kitarah, ki so nam zvok barvale pol stoletja Predavanje Franja Jurića PETEK, 30. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj ljubi dom Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 10.30 Mestna knjižnica Velenje Zaključek Bralne značke v lahkem branju Predstavili bodo novo tipno slikanico Pošast Marlea 16.00 Cankarjeva ulica Velenje Petek v mestu: Petek tradicije Dogodek, posvečen rudarski dediščini SOBOTA, 31. 5. 8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo Sejem rabljenih knjig 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 9.30 IV. Osnovna šola Celje Tek očkov 2025 10.00 Tehnopark Celje Odprtje znanstvene ploščadi z razburljivimi znanstvenimi delavnicami Primerno za otroke in družine 10.00 do 12.00 Ribnik Vrbje Ponirkova zabava s predstavo Darko Smetarko in otroškimi ustvarjalnimi delavnicami 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Oblikovanje stekla nad odprtim plamenom Steklarska delavnica z mentorico Zinko Kamenšek Kobula 10.00 do 17.00 Plesni forum Celje 18. Korpus: Čas v pogledu – asimetrija objema Plesna delavnica v sodelovanju z avtorico Snježano Premuš (Zavod Federacija) 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Sobota v Tehnoparku Znanstveni šov, Šov z robotkom Teom, Trajnostna kREativnica in delavnice 15.00 do 17.00 Juneževa domačija Rogaška Slatina Gostovanje na Juneževi domačiji z okusi dediščine Sobotni muzejski program z zeliščarsko delavnico o bezgu, ob petju Ljudskih pevk iz Rogatca in predici Jerici Krošel 20.00 Gasilski dom Sv. Florijan Rogaška Slatina Gasilska veselica z ansamblom Modrijani in bogat srečelov PONEDELJEK, 2. 6. 11.50 Ploščad pred Kulturnim centrom Laško Deželak junak v Laškem TOREK, 3. 6. 18.00 Sejna soba občine Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca 20.00 Stari grad Celje Veronika Desniška na poti Ob 600. obletnici smrti Veronike Deseniške, med vodenim ogledom boste prisluhnili zgodbi ženske, katere ljubezen je presegla čas in usodo Dobrodelne prireditve SOBOTA, 31. 5. 19.00 Kristalna dvorana GH Rogaška Slatina Anin ples 2025 Prireditev, ki združuje dobrodelnost, umetnost in družabnost. Organizator: Rotary klub Rogaška. Dobrodelni prispevek bo namenjen mladim športnikom in parašportnikom iz socialno šibkejših okolij v Sloveniji. Razstave Pokrajinski muzej Celje, Razstavišče Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje, Obtežilniki za papir, spregleda- na steklarska dediščina Sloveni- je; do nadaljnjega, Grb grofov Celjskih in sistem kvaternijev; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje, Razstavišče Knežji dvorec: Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do maja Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Krekov trg Celje: razstava 30 let Otroškega muzeja Hermanov brlog; do 18. 6. Osrednja knjižnica Celje: gostujoča razstava Janez Puhar (1814-1864): Prvi slovenski fo- tograf in izumitelj fotografi je na steklo; do nadaljnjega Galerija Božena Celje (FHP): občasna fotografska razstava Odmevi zmage; do nadaljnjega Hiša generacij Laško: Kle- kljarska razstava »Kitice«; do nadaljnjega Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava Barvitih 26, Društva li- kovnih ustvarjalcev Rifnik Šen- tjur; do 20. 6. Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: Dve za grafi - ko, razstava grafi k Vesne Drno- všek in Nataše Mirtič; do 11. 6. Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: Preko trnja do zvezd, slikarska razsta- va Marije Požlep; do 1. 7. Dom kulture Velenje: Podo- be Doma kulture Velenje, foto- grafska razstava; do 31. 5. Muzej na Velenjskem gradu: Poslednjič »Srečno!«?: Rudarska dediščina: osebno; do 31. 5.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skrinja pravil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do oktobra 2025 Podhod Pesje: fotografska razstava Valterja Kolenca; do junija Razstavišče Standard Vele- nje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 5. Podhod Pošta: Pravični pre- hod v SAŠA regiji; do 31. 5. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razsta- va; do 31. 5. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: Matjaž Lunaček, razstava literarnega opusa; do 31. 5.; Promenada: razstava slik tajnih skladišč orožja 1990–1991; do 10. 6.; Sončna stena: Ko bese- de pobožajo, razstava haikujev učencev 5. in 6. stopnje CVIU Ve- lenje; do 31. 5.; Oddelek za odra- sle: Že dolgo ne izposojene, raz- stava spregledanih in malokrat izposojenih knjig; do 31. 5.; Mla- dinska soba: Skupaj zmoremo, razstava izdelkov učencev CVIU Velenje; do 31. 5.; Otroški odde- lek: Ciciban skozi otroške oči, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje ob častitljivi obletnici re- vije Ciciban; do 31. 5., Moja zlata hruška, najslajše knjige po izbo- ru najmlajših obiskovalcev; do 31. 5.; Domoznansko razstavišče: Gradovi na Šaleškem; do 31. 5. Muzej premogovništva Slo- venije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31.12.; Podzemni del muzeja 1: Pod- zemni Nezemljani – Stane Špe- gel, razstava skulptur; do 31.12.; Ligijev salon – jamski del sa- lona: Poetična podzemna pro- ga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, T o- maž Letnar, Kristian Koželj, Vla- do Poredoš in Stojan Špegel; do 31.12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; 70 let revi- je Rudar, naslovnica revije skozi leta; do 31. 12. 2025 PREKLOPITE NA DOBRO ENERGIJO www.energetika-ce.si Energetika Celje, d.o.o., Smrekarjeva ulica 1, 3000 Celje Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 22, 29. maj 2025 PODLISTEK ALBUM S CELJSKEGA »Mornarček« Marjan kot prvoobhajanec v cerkvi sv. Danijela v Celju, 1959 Moj mož Marjan ima zelo lepe spomine na verouk, pri katerem so se tudi igrali, hodili na sprehode, pozimi pa so se v neposredni bližini cerkve s katehetom lahko ke- pali v zasneženem parku ob Savinji. Za darilo ob prvem obhajilu je dobil povsem nova oblačila za v šolo. Njegova družina je živela zelo skromno, a v medsebojnem spo- štovanju in ljubezni. Prispevala: Cvetka Škofl ek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir:, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Na Oljski Gori. V vlogi Jezusa je na- stopil Klemen Jager in Karmen Jeram v vlogi angela. Župnij- ski atrij, 2014. (oto: Petra Kolšek) Pasijonski or- kester. Župnij- ski atrij, 2014 V počastitev nove maše Ivana Hrastnika so bile v atriju župni- šča Laško v režiji Magdalene Hrastnik štiri uprizoritve. Do- dani sta bili še sliki Snemanje s križa – pieta in Jezusov pogreb. Vstajenje je prvič spremljal zbor z orkestrom in zapel Händlovo Alelujo pod vodstvom zborovod- kinje Teje Ulaga, por. Štremfelj. Sodelovalo je več kot 100 igralcev, pevcev in instrumentalistov. Pripravila: Srečko Maček in Magdalena Hrastnik Se nadaljuje. Laški pasijon skozi čas (1645–2015) (8) Leto 2014 Snemanje s križa. V vlogi Jezusa je na- stopil Klemen Jager. Župnijski atrij, 2014 Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 22, 29. maj 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Venera vam bo podarila prave besede in vrstili se bodo preo- brati, ki vam bodo v oporo. Po temeljitem razmisleku boste dali prav srčnemu izvoljencu in zma- gala bo ljubezen. Rdeča nit tedna bodo pozitivni preobrati, ki bodo ključ do uspeha in zadovoljstvo. Predelati boste morali nekaj iz preteklosti in si postaviti nova stališča, kaj spada v ospredje in kaj ste do neke mere prerasli. Merkur vam bo podaril plodno energijo, tako se bodo zadeve obrnile v iskani smeri, okrepili se bodo odnosi. Nagrajeni boste, če boste osredotočeni. Dogodki se bodo odvijali v pričakovani smeri. Naredili bo- ste tudi načrt in našli skladnost, posledično boste lahko napredo- vali v odnosu in sledili namigom ljubljene osebe. Precej pestro bo v intimnosti doma. Skozi pogovor z sodelavci boste spoznali, kam je v tem tednu modro vlagati energijo in kaj lahko počaka. Te- den bo v znamenju raziskovanja in Mars vam bo pomagal, da bo- ste našli prave odgovore in cilje. Po zvezdnih namigih boste upravičeno ponosni nase in na svoje dosežke. Sledite glasu srca, kajti skozi omenjeno pridobite nove namige. Venera vam bo pomagala do romantike, veselja in diplomacije. Omenjeno vam bo v prenesem pomenu podari- lo krila. Čas je, da poveste svoje mnenje in pri tem uporabite mo- drost, lastno znanje in diploma- cijo. Jasno je, da se boste morali tudi nekoliko prilagoditi in na zadeve pogledati iz drugega zor- nega kota. Rešitve se bodo v tem tednu odvijale druga za drugo. Postaviti si boste morali določe- ne cilje, kaj je tisto, kar spada v ospredje in vas osrečuje. Merkur bo prinesel ravnovesje in poglo- bili se boste v tisto, kar morate spremeniti. Jasno je, da se bodo zadeve do konca tedna obrnile v smeri dinamike in prilagajanja. Ključno vlogo bodo igrali pogo- vori, toda pred tem boste morali narediti načrt. Štela bosta zaupa- nje in notranja moč. Svoje mne- nje boste povedali po temeljitem razmisleku. Pomembno bo, da si boste znali vzeti čas zase in uživati v tistem, kar vam bo po- nudilo življenje. Uran vam bo prinesel zanimi- ve ideje in sledili bodo pozitivni preobrati. Kljub vsemu bo ven- darle nekaj besedne dinamike, skozi katero boste prišli do jasnih spoznanj. Jasno je, da bo napre- dek v odnosu ravno skozi pogo- vor in da boste sledili namigom srčnega izvoljenca. Venera vam bo podarila dodatne odgovore in s tem boste naredili korak na- prej glede denarja. Vzeti si boste morali tudi nekaj časa, da boste premislili, kaj spada trenutno v ospredje. V osebno pomoč vam bodo prijatelji in zadeve se bodo obrnile na pozitiven način. Zadeve se bodo obrnile v iska- ni smeri in s tem boste našli tudi notranjo moč in voljo, da boste naredili korak naprej pri sebi. Modro bo, da najdete v sebi moč in se poglobite v raziskovanje od- nosa. Po intuiciji se boste odloči- li, kaj je tisto, kar bo trenutno v ospredju, in kje je izziv. Venera vam bo pomagala na področju de- narja in odprle se vam bodo nove poti. Omenjeno vam bo koristilo, da boste na pravi način postavili osebne meje in pravila igre. V tiši- ni srca boste pridobili odgovore in s tem šli osvobojeni naprej. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Dinamika v odnosu bo prinesla paleto ugodnih rešitev in v ospred- ju bodo pogovori. Venera vam bo prinesla ravnovesje in veliko bo priložnosti za preobrate ter srčnost. Mars vam bo pomagal razume- ti, kaj spada v ospredje in katera sodelovanja se vam bodo obresto- vala. V miru naredite načrt, kaj si želite in do katere mere. V svojo bližino boste privabljali ljudi, ki vam bodo v ponos. Modro bo, da si boste svoje občutke zapisovali in naredili osebno analizo. Ve- nera vam bo v pomoč na osebni ravni in besede bodo tiste, ki bodo prinesle terapevtske učinke. Srčni izvoljenec vas bo v tem tednu večkrat prijetno presene- til in Venera vam bo podarila navdih in harmonične preobra- te. Naredili boste trden sklep in daleč v ospredju bo varnost. Tako boste od sebe oddajali prijetno in harmonično energijo, ki vam bo v ponos. Mars bo okrepil paleto ugodnih informacij in sodelo- vanj. Sledili bodo poslovni uspe- hi in na omenjeno boste izrazito ponosni. Napredovali boste tako v pogledu idej kot pri denarju. Odločitve, ki bodo sprejete v tem tednu, bodo precej preudarne. Skozi odnos boste spoznali, kam morate vlagati energijo in kaj je tisto, kar ste prerasli. Odlično se boste počutili doma in v krogu družine. V ospredju bo srčnost, ki bo polepšala tako vas kot družinsko idilo. Barva, ki vas bo podprla, bo peščeno rume- na. Globoko v sebi boste naredili analizo in tako ugotovili, kaj si želite in kje so vaša pričakova- nja. Merkur bo prinesel dodatna znanja in spoznanje, kam mora- te vlagati energijo. Tudi če boste imeli v ospredju več projektov, se boste znali zelo dobro prilagoditi. Poiskali boste navdih in mo- tivacijo, v vašem življenju bo v ospredju srčnost in tako se bodo zadeve obrnile v pozitivni smeri. Venera vam bo prinesla duhovno moč in sprejeli boste pomembna sporočila. V sebi boste našli zau- panje in to prenesli na ljubljeno osebo. Poglobili se boste v paleto obveznosti in sprejeli tudi nekaj drznih preobratov. Denarno sta- nje bo v tem obdobju podobno gugalnici, kar pomeni, da denar prihaja in odhaja. Resnica je, da bo pogovor tisti, ki lahko prinese svežino in okrepi odnos v zaupanju. V tem tednu boste plesali na dinamičen način in po taktu srčnega izvoljenca. Omenjeno vam bo prineslo doda- tno moč in posledično uvid, kaj morate spremeniti in kaj sprejeti. Kolo usode vam bo v službi na- klonjeno, tako se bodo zadeve obrnile v iskani smeri. Uspeh je razbrati tudi na področju denarja, kjer se boste znali postaviti zase, in sledili bodo skladni preobrati. Srčni izvoljenec vam bo ponu- dil pomoč v sredo in soboto, kar vas bo razveselilo. Ključ do srca in romantike bodo našle prijetne be- sede. Brezpogojna ljubezen bo pri- nesla zaupanje in odlično se boste počutili doma. V ospredju tedna bosta romantika in skladnost. De- narno se vam bo obrestoval nek dogovor in več časa boste namili tudi kovanju načrtov. Resnica je, da boste povezali svoje ideje in de- lavnost, kar bo dober prerok za uspeh. Upravičeno boste ponosni nase in na svoje dosežke. Lepo sem jo prosil, naj mi pošlje fotogra jo, na kateri se vse vidi … Ona pa mi pošlje tole … Pravi dekle svojemu fantu: »Ko se bova poročila, bom s tabo delila vse svoje skrbi, probleme in težave. Fant ji pravi: »Ampaj jaz nimam nobenih problemov in težav!« Pa ona njemu: »Seveda jih nimaš, ko pa še nisva poročena.« »Dragi, kakšno darilo želiš za rojstni dan?« »Nimam pojma.« »Kaj ti je všeč?« »Soseda s tretjega nadstropja.« »Katero krstno ime ste dali otroku?« »Rok, po njegovem očetu.« »Pa saj je očetu ime Miro?« »Ah, ne. Miro je moj mož.« »Zadnjih 15 let najdeš napako v vsem, kar rečem.« »Zadnjih 16 let.« Ne morem najti druge nogavice, kaj šele sorodno dušo. Rešil sem dilemo o tem, kaj je bilo prej ... Jajce je starejše od kokoši, kajti jajce jemo za zajtrk, kokoš pa za kosilo. »Mislim, da bi bilo dobro, da se nekaj časa ne vidiva.« »OK. Povej, ko lahko spet pogledam.« Jaz, ko poskušam priti v avto, zaradi kretena, ki je parkiral preblizu. Jaz, ko poskušam priti v avto, zaradi kretena, ki je parkiral preblizu. Jaz, ko poskušam priti v avto, zaradi kretena, ki je parkiral preblizu. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025   COLOR CMYK stran 33 33 Št. 22, 29. maj 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 675 SUDOKU 676 SUDOKU 367 REŠITEV SUDOKU 366 www.trik.si eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE NOVO www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka HRASTNIK LEŽI V …-TR- BOVELJSKEM PODOLJU PLUG (STAR.) NAD NJIJU LENNONOVA VDOVA (YOKO) GORAZD ŽILAVEC LJUDJE ISTE BARVE KOŽE DODAJANJE, SESTAV- LJANJE LINHART: TA VESELI DAN ALI … SE ŽENI ZNAK IZ POVEZANIH ZAČETNIC IMENA PIJAČA IZ POMARANČ- NEGA SOKA V TRETJE GRE … NEKDANJI SLOVENSKI TOLAR ALUMINIJEV NITRID POD PIONIR SLO- VENSKEGA LETALSTVA RUSJAN SLOVENSKI PIANIST BERTONCELJ SPLETKAR, HUJSKAČ VSE ALI N… SEM IN … ŽIVALI, KI SE HRANITA Z MESOM V AVTU SE PRIŽGE, ČE PRIMANJKU- JE OLJA DISNEYJEVI … JUNAKI OKRAJŠAVA ZA SLIKO AVSTRALSKI MEDVEDEK SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠIVANKE UGREZNJE- NJE RAROG UKREP ZOPER KRŠITELJA PRIPADNIK VOJSKE TAPISERIJE SO … ROČNO ZAKLJUČKA STANCA H 2 O IMA DVA … VODIKA DEL KAMIONA ELEKTRIČNI MORSKI RIBI KLIC NA POMOČ SLOVENSKA IGRALKA TKAČEVA GLAVNO MESTO GANE KANSAS CEV ZA ODVAJANJE ŽOLČA M…MBIK JE AFRIŠKA DRŽAVA VRSTA PECIVA KOLESARSKI KLUB POMISLEK KRPE (POG.) PRIPADNICA JONCEV DOBA TERCIARJA NORDIJSKI ŠKRAT NADLEŽNA ŽUŽELKA SLOVENSKI KIRURG BRECELJ VZKLIK ZAČUDENJA Z NJIM IŠČEJO POD- MORNICE FR. SLIKAR (CLAUDE) POKRITA S TLAKOVCI SPAJKA ZNAMENJE KITAJSKEGA HOROSKOPA LAGO … COMO MEDNAROD- NA OZNAKA KAZAHSTANA KEMIJSKI ELEMENT At PRITOK VOLGE MEDNAROD- NA OZNAKA ZDA PRTLJAGA, ZAVORA EVROPSKI VELETOK VSEBUJE GA VINO ŠVEDSKA ROCK SKUPINA SLAP KOZJAK LEŽI POD … POGORJEM UREJENA SKUPKA CVETLIC Povsod z vami NAKLEP BRSTIČNI, KODROLI- STNI RŽENI KRUH (NAR.) ŠTORKLJA IN LASTOVKA MEJI NA ARGENTINO ZELENICA V PUŠČAVI PREBIVALEC AKRE DIAPOZITIVA MESTO NA IRSKEM POBIRAJO JIH SMETARJI HEKTOLITER … MERIMO V NEWTONIH NADOMES- TEK ZA KVAS VPRAŠAL- NICA AMERIŠKA NAFTNA DRUŽBA NAREJENE IZ SADJA ŽLEBIČ V DESKAH LADA JE … AVTO GENIJ … SVETEGA MARKA JE V BENETKAH SPLOŠNA BOLNIŠNICA VRSTA PIVA OČETA (LJUBK.) ANESTETIČNI SREDSTVI LATINSKI PREDLOG NAPISANE (V SKALO) TRPI Z OSTALIMI TEMELJNI POJEM FILOZOFIJE LAODZIJA NEMŠKA AVTO-MOTO ZVEZA JAPONSKA TEHNIKA ZGIBANJA PAPIRJA 4 27 23 15 8 1 9 11 3 22 21 10 12 6 20 26 13 16 24 7 25 19 5 17 2 14 18 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 24 25 26 27 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 21: Zvezde med zvezdami Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Branko Očko iz Spodnje Rečice, Cvetka Kopitar iz Šentjurja in Ferdo Medved iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 3. junija Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025   COLOR CMYK stran 33 33 Št. 22, 29. maj 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 675 SUDOKU 676 SUDOKU 367 REŠITEV SUDOKU 366 www.trik.si eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE NOVO www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka HRASTNIK LEŽI V …-TR- BOVELJSKEM PODOLJU PLUG (STAR.) NAD NJIJU LENNONOVA VDOVA (YOKO) GORAZD ŽILAVEC LJUDJE ISTE BARVE KOŽE DODAJANJE, SESTAV- LJANJE LINHART: TA VESELI DAN ALI … SE ŽENI ZNAK IZ POVEZANIH ZAČETNIC IMENA PIJAČA IZ POMARANČ- NEGA SOKA V TRETJE GRE … NEKDANJI SLOVENSKI TOLAR ALUMINIJEV NITRID POD PIONIR SLO- VENSKEGA LETALSTVA RUSJAN SLOVENSKI PIANIST BERTONCELJ SPLETKAR, HUJSKAČ VSE ALI N… SEM IN … ŽIVALI, KI SE HRANITA Z MESOM V AVTU SE PRIŽGE, ČE PRIMANJKU- JE OLJA DISNEYJEVI … JUNAKI OKRAJŠAVA ZA SLIKO AVSTRALSKI MEDVEDEK SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠIVANKE UGREZNJE- NJE RAROG UKREP ZOPER KRŠITELJA PRIPADNIK VOJSKE TAPISERIJE SO … ROČNO ZAKLJUČKA STANCA H 2 O IMA DVA … VODIKA DEL KAMIONA ELEKTRIČNI MORSKI RIBI KLIC NA POMOČ SLOVENSKA IGRALKA TKAČEVA GLAVNO MESTO GANE KANSAS CEV ZA ODVAJANJE ŽOLČA M…MBIK JE AFRIŠKA DRŽAVA VRSTA PECIVA KOLESARSKI KLUB POMISLEK KRPE (POG.) PRIPADNICA JONCEV DOBA TERCIARJA NORDIJSKI ŠKRAT NADLEŽNA ŽUŽELKA SLOVENSKI KIRURG BRECELJ VZKLIK ZAČUDENJA Z NJIM IŠČEJO POD- MORNICE FR. SLIKAR (CLAUDE) POKRITA S TLAKOVCI SPAJKA ZNAMENJE KITAJSKEGA HOROSKOPA LAGO … COMO MEDNAROD- NA OZNAKA KAZAHSTANA KEMIJSKI ELEMENT At PRITOK VOLGE MEDNAROD- NA OZNAKA ZDA PRTLJAGA, ZAVORA EVROPSKI VELETOK VSEBUJE GA VINO ŠVEDSKA ROCK SKUPINA SLAP KOZJAK LEŽI POD … POGORJEM UREJENA SKUPKA CVETLIC Povsod z vami NAKLEP BRSTIČNI, KODROLI- STNI RŽENI KRUH (NAR.) ŠTORKLJA IN LASTOVKA MEJI NA ARGENTINO ZELENICA V PUŠČAVI PREBIVALEC AKRE DIAPOZITIVA MESTO NA IRSKEM POBIRAJO JIH SMETARJI HEKTOLITER … MERIMO V NEWTONIH NADOMES- TEK ZA KVAS VPRAŠAL- NICA AMERIŠKA NAFTNA DRUŽBA NAREJENE IZ SADJA ŽLEBIČ V DESKAH LADA JE … AVTO GENIJ … SVETEGA MARKA JE V BENETKAH SPLOŠNA BOLNIŠNICA VRSTA PIVA OČETA (LJUBK.) ANESTETIČNI SREDSTVI LATINSKI PREDLOG NAPISANE (V SKALO) TRPI Z OSTALIMI TEMELJNI POJEM FILOZOFIJE LAODZIJA NEMŠKA AVTO-MOTO ZVEZA JAPONSKA TEHNIKA ZGIBANJA PAPIRJA 4 27 23 15 8 1 9 11 3 22 21 10 12 6 20 26 13 16 24 7 25 19 5 17 2 14 18 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 24 25 26 27 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 21: Zvezde med zvezdami Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Branko Očko iz Spodnje Rečice, Cvetka Kopitar iz Šentjurja in Ferdo Medved iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 3. junija Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠE AKCIJE Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET V jubilejni številki se spominjamo ča- sov, ko so novice potovale počasneje, a pristneje: od ust do ust, iz rok v roke in z besedami, ki so bile polne pomenov. Prav tako še vedno potuje naš Novi tednik: med ljudmi iz lokalnih okolij beleži veselje ljudi, rešuje njihove teža- ve, obelodani njihove dosežke in vrača upanje v kraje, ki ostajajo pozabljeni od »velikih«. Naš časopis je od njegovega nastanka kronist časa; raste z mestom in pode- željem, beleži velike in male zgodbe, obuja spomine. Bil je in ostaja vez med ljudmi in priča časov, ki jih ne smemo pozabiti. Ko gledamo nazaj, vidimo ne samo zgodovino, ampak tudi mo- stove, ki smo jih skupaj zgradili no- vinarji, uredniki in bralci – mostove med generacijami, med preteklostjo in prihodnostjo. Skozi čas se je spreminjal, a je vedno ohranil temeljno poslanstvo – tudi v težkih časih obveščati, izobraževati in povezovati ljudi. Njegova moč ni le v besedah, ampak v ljudeh, ki ga ustvar- jajo in berejo. Novi tednik tako tudi v prihodnje ostaja glas regije na teme- ljih resnice, korektnega poročanja in povezovanja. Naj vam Novi tednik ob jutranji kavi ali popoldanski malici še vedno zadiši z mize, poln zanimivih zgodb in no- vic iz vašega kraja. Dobre zgodbe je še vedno najlepše prebrati iz časopisa. In vredno jih je brati vedno znova. Ker je dobre zgodbe vedno vredno prebrati Manca Mirnik, odgovorna urednica Novega tednika Simona Šolinič, novinarka Medijska hiša Novi tednik in Radio Celje je njen drugi dom že več kot 24 let. Črna kronika, zdravstvo in sociala so področja, kjer poskuša biti glas tistih, ki se v sistemu ne znajdejo ali je sistem nanje pozabil. Prednost pri njenem delu imajo starejši. V čast ji je, da poroča tudi o ak- tualnih stvareh v Celju. Igor Šarlah, tehnični urednik Z ekipo Novega tednika je za- čel honorarno sodelovati že leta 1991, od leta 1994 pa je redno za- poslen. Najbolj všeč mu je, da po vseh letih svoje delo še vedno opravlja z veseljem. Tina Strmčnik, pomočnica urednice Novega tednika Čar novinarskega poklica je po njenem mnenju v tem, da vsak dan prinaša nekaj novega. Včasih pri svojem delu opozarja na nepravilnosti, drugič na pro- blematiko malega človeka, nasle- dnjič piše spodbudne zgodbe. Po več kot desetletju novinarskega dela so ji najbolj pri srcu portre- ti ljudi, ki puščajo sledi v naših krajih. Marko Centrih, gra�ični oblikovalec Monotonosti pri delu ne mara, vsaka nova številka mu daje svo- bodo in kreativnost pri oblikova- nju. Oblikuje tudi večino oglasov v našem časopisu. Dean Šuster, športni novinar V svojem prvem članku v Novem tedniku, ki je izšel pred 40 leti, je pisal o celjski moški košarki. V naši medijski hiši se je zaposlil pred približno četrt stoletja in orisal vse največje uspehe športnikov na celjskem območju v tem obdobju. Uživa v daljših intervjujih s športniki in trenerji. Tea Podpečan, tajnica V podjetju NT&RC se je zapo- slila davnega leta 1990, ko je bila stara 21 let. Njeno prvo delovno mesto je bilo tajnica uredništva, nato je nekaj let delala v raču- novodstvu, potem je bila več kot deset let tajnica direktorja, zadnja leta pa je spet tajnica ure- dništva Novega tednika. Barbara Furman, novinarka Uredništvu Novega tednika se je pridružila pred tremi leti. Kot največji privilegij novinar- skega poklica dojema možnost spoznavanja novih ljudi, ki s svojim znanjem in izkušnjami plemenitijo tudi njeno življenje. Prav zato najraje piše intervjuje in portrete. Teja Podgoršek, oglasno uredništvo Je prvi obraz, ki ga uzrete ob vstopu v našo medijsko hišo. Na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje je zapo- slena od leta 1989. Za oba medija sprejema male oglase, obvestila, čestitke, zahvale in osmrtnice. Zadnja leta opravlja tudi dela za naš naročniški oddelek. Bojana Avguštinčič, novinarka Novinarski ekipi Novega te- dnika in Radia Celje se je pri- družila leta 2003. V tem času je za oba omenjena medija poro- čala iz različnih občin savinjske in šaleške regije ter spremljala raznolika področja in tematike. Trenutno ob urejanju informativ- nega programa Radia Celje poro- ča tudi iz občin Laško, Radeče, Vojnik in Dobrna. Andraž Purg, fotograf Za prvi in edini kronistični ča- sopis na Celjskem dela od leta 2006. V tem dolgem obdobju je doživel turbulentne, srčne, ža- lostne in vesele – predvsem pa nepozabne in sočne čase. Da so odhodi na teren napeti in nepo- zabni, običajno poskrbi kar sam. Sintija Jurič, novinarka Svojo novinarsko pot pri No- vem tedniku je začela pred do- brim letom dni, ko so jo izkuše- ni kolegi toplo sprejeli v ekipo. Najbolj jo pritegnejo teme, ki odsevajo vsakdanje življenje skupnosti, in zgodbe ljudi, ki s svojim delom puščajo globok pe- čat. Uživa tudi v odhodih na te- ren, kjer se zgodbe šele začnejo. Nik Jarh, fotograf Z medijsko hišo Novi tednik in Radio Celje sodeluje od sep- tembra 2023. Njegove fotografi je popestrijo reportaže, portrete in intervjuje v našem časopisu. Rad spoznava nove ljudi in v delu zelo uživa. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET V jubilejni številki se spominjamo ča- sov, ko so novice potovale počasneje, a pristneje: od ust do ust, iz rok v roke in z besedami, ki so bile polne pomenov. Prav tako še vedno potuje naš Novi tednik: med ljudmi iz lokalnih okolij beleži veselje ljudi, rešuje njihove teža- ve, obelodani njihove dosežke in vrača upanje v kraje, ki ostajajo pozabljeni od »velikih«. Naš časopis je od njegovega nastanka kronist časa; raste z mestom in pode- željem, beleži velike in male zgodbe, obuja spomine. Bil je in ostaja vez med ljudmi in priča časov, ki jih ne smemo pozabiti. Ko gledamo nazaj, vidimo ne samo zgodovino, ampak tudi mo- stove, ki smo jih skupaj zgradili no- vinarji, uredniki in bralci – mostove med generacijami, med preteklostjo in prihodnostjo. Skozi čas se je spreminjal, a je vedno ohranil temeljno poslanstvo – tudi v težkih časih obveščati, izobraževati in povezovati ljudi. Njegova moč ni le v besedah, ampak v ljudeh, ki ga ustvar- jajo in berejo. Novi tednik tako tudi v prihodnje ostaja glas regije na teme- ljih resnice, korektnega poročanja in povezovanja. Naj vam Novi tednik ob jutranji kavi ali popoldanski malici še vedno zadiši z mize, poln zanimivih zgodb in no- vic iz vašega kraja. Dobre zgodbe je še vedno najlepše prebrati iz časopisa. In vredno jih je brati vedno znova. Ker je dobre zgodbe vedno vredno prebrati Manca Mirnik, odgovorna urednica Novega tednika Simona Šolinič, novinarka Medijska hiša Novi tednik in Radio Celje je njen drugi dom že več kot 24 let. Črna kronika, zdravstvo in sociala so področja, kjer poskuša biti glas tistih, ki se v sistemu ne znajdejo ali je sistem nanje pozabil. Prednost pri njenem delu imajo starejši. V čast ji je, da poroča tudi o ak- tualnih stvareh v Celju. Igor Šarlah, tehnični urednik Z ekipo Novega tednika je za- čel honorarno sodelovati že leta 1991, od leta 1994 pa je redno za- poslen. Najbolj všeč mu je, da po vseh letih svoje delo še vedno opravlja z veseljem. Tina Strmčnik, pomočnica urednice Novega tednika Čar novinarskega poklica je po njenem mnenju v tem, da vsak dan prinaša nekaj novega. Včasih pri svojem delu opozarja na nepravilnosti, drugič na pro- blematiko malega človeka, nasle- dnjič piše spodbudne zgodbe. Po več kot desetletju novinarskega dela so ji najbolj pri srcu portre- ti ljudi, ki puščajo sledi v naših krajih. Marko Centrih, gra�ični oblikovalec Monotonosti pri delu ne mara, vsaka nova številka mu daje svo- bodo in kreativnost pri oblikova- nju. Oblikuje tudi večino oglasov v našem časopisu. Dean Šuster, športni novinar V svojem prvem članku v Novem tedniku, ki je izšel pred 40 leti, je pisal o celjski moški košarki. V naši medijski hiši se je zaposlil pred približno četrt stoletja in orisal vse največje uspehe športnikov na celjskem območju v tem obdobju. Uživa v daljših intervjujih s športniki in trenerji. Tea Podpečan, tajnica V podjetju NT&RC se je zapo- slila davnega leta 1990, ko je bila stara 21 let. Njeno prvo delovno mesto je bilo tajnica uredništva, nato je nekaj let delala v raču- novodstvu, potem je bila več kot deset let tajnica direktorja, zadnja leta pa je spet tajnica ure- dništva Novega tednika. Barbara Furman, novinarka Uredništvu Novega tednika se je pridružila pred tremi leti. Kot največji privilegij novinar- skega poklica dojema možnost spoznavanja novih ljudi, ki s svojim znanjem in izkušnjami plemenitijo tudi njeno življenje. Prav zato najraje piše intervjuje in portrete. Teja Podgoršek, oglasno uredništvo Je prvi obraz, ki ga uzrete ob vstopu v našo medijsko hišo. Na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje je zapo- slena od leta 1989. Za oba medija sprejema male oglase, obvestila, čestitke, zahvale in osmrtnice. Zadnja leta opravlja tudi dela za naš naročniški oddelek. Bojana Avguštinčič, novinarka Novinarski ekipi Novega te- dnika in Radia Celje se je pri- družila leta 2003. V tem času je za oba omenjena medija poro- čala iz različnih občin savinjske in šaleške regije ter spremljala raznolika področja in tematike. Trenutno ob urejanju informativ- nega programa Radia Celje poro- ča tudi iz občin Laško, Radeče, Vojnik in Dobrna. Andraž Purg, fotograf Za prvi in edini kronistični ča- sopis na Celjskem dela od leta 2006. V tem dolgem obdobju je doživel turbulentne, srčne, ža- lostne in vesele – predvsem pa nepozabne in sočne čase. Da so odhodi na teren napeti in nepo- zabni, običajno poskrbi kar sam. Sintija Jurič, novinarka Svojo novinarsko pot pri No- vem tedniku je začela pred do- brim letom dni, ko so jo izkuše- ni kolegi toplo sprejeli v ekipo. Najbolj jo pritegnejo teme, ki odsevajo vsakdanje življenje skupnosti, in zgodbe ljudi, ki s svojim delom puščajo globok pe- čat. Uživa tudi v odhodih na te- ren, kjer se zgodbe šele začnejo. Nik Jarh, fotograf Z medijsko hišo Novi tednik in Radio Celje sodeluje od sep- tembra 2023. Njegove fotografi je popestrijo reportaže, portrete in intervjuje v našem časopisu. Rad spoznava nove ljudi in v delu zelo uživa. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET V več kot štiridesetih letih dela ni imela veliko prostih koncev tedna ali umirjenih praznikov. Njen delovni ritem je bil takšen, da ga marsikdo ne bi zmogel. Ona ga je. Ob tem je uspela ohraniti izjemen čut za kolektiv in mlajše sodelavce, ki jim je še danes vzor in mentorica. Ne le novinarska, tudi življenjska. S svojimi predhodniki je v našem uredništvu postavljala temelje novinar- stva, ki veljajo še danes. S svojo verodostojnostjo, objektivnostjo in visoko etično držo je vsem dala izjemno popotnico za naprej. V pogovoru je začutiti, da se svojega doprinosa Novemu tedniku morda ne zaveda povsem. Še vedno ohranja skromnost. A pustila je izjemen pečat. Ne le v časopisu, ampak v celotni regiji. Tatjana Cvirn. Več kot polovico svojega življenja je bila zvesta Novemu tedniku kot novinarka in dolgoletna urednica. SIMONA ŠOLINIČ Tatjana Cvirn, nekdanja urednica in novinarka Novega tednika »Vonj po časopisu ob jutranji kavi je zame neprecenljiv!« »Novinarstvo je hudo garanje, nekatere vanj zanese splet okoliščin. Nekaterim uspe, nekaterim ne. Medijev je kljub vsemu ogromno, ampak v novinarstvu ni tiste varnosti, ki bi jo takšna služba morala dati človeku. To je tisto, kar bi me danes, če bi se morala odločati še enkrat, zelo motilo. Ves ta boj za preživetje lahko človeka utrudi in vpliva na njegovo delo, zlasti, če je pomembna le količina in ne toliko kakovost. Prihodnost novinarstva na žalost ni svetla.« »Spomnim se, da je bilo v časopisu ogromno odzivov bralcev. Imeli so svoja stališča, odzivali so se na novinarske za- pise ali širše dogajanje. Danes tega ni več toli- ko. Najlažje je na spletu anonimno kritizirati in za besede ne prevzeti odgovornosti. Ti isti ljudje obenem poudarja- jo, da morajo novinarji vedno stati za svojimi besedami in biti zanje odgovorni. Ta razkorak je vedno večji.« »Lep občutek je vstopiti v te prosto- re, v katerih obujam spomine. Rada pridem, čeprav ne pogosto, saj vem, da to moti delovni ritem,« pravi, ko se srečava v uredništvu, kjer je delala še v začetku lanskega leta. Toda Ta- tjana nikoli ne moti delovnega ritma. S svojim znanjem in prihodom ga še vedno bogati. Ker sva bili vrsto let sodelavki, sem jo med pogovorom tikala. Del Novega tednika si bila več kot 40 let, torej več kot polovico vse zgodovine obstoja časopisa. Takšnih dinozavrov, kot sem jaz, res ni veliko, kajne … (se nasmeji). Novi tednik je od nekdaj bil »ko- vačnica« kadrov za druge medije. Nekaj kolegov je odšlo drugam, jaz pa sem vedno ostajala … Delo tukaj me je izpolnjevalo. V medijski hiši so mi ponujali nove priložnosti in nisem čutila potrebe, da bi odšla delat drugam. »Naučila sem se, kako delati v izrednih razmerah, ko ni veliko časa za premislek, in kako se nanje odzivati.« Je k temu kaj pripomogla tudi pripadnost lokalni skupnosti? Ljubljana mi niti v času študija ni zlezla pod kožo. Vedno sem bila vesela, ko me je na tej strani Trojan po turobnem ljubljanskem vremenu pričakalo sonce. Celje mi je od nek- daj pri srcu, tu začutim pripadnost, domačnost, ljudi in tudi probleme, ki jih tarejo. To je bil tudi eden od razlogov, da me službe v Ljubljani niso posebej zanimale. Drugi je bil ta, da sem imela štipendijo te hiše in me je čakala služba v Celju. Morda je bila kriva tudi želja po ne preveč adrenalinskem življenju, saj imam rada predvidljivost, utečenost, tudi varnost. Mladi takšne varnosti nima- jo več, ko se odločajo za službo, zato jim je morda težje, kot je bilo meni. V lokalnem okolju si kot no- vinar, urednik bližje ljudem in njihovim zgodbam. Vsi v uredni- štvu smo opazili, da ti je bilo to pomembno. Ves čas sem tehtala med dvema stvarema. Na eni strani me je zave- zovala zgodovinska vloga Novega tednika, ki je od nekdaj kronist časa v prostoru, v katerem deluje, in nje- gov sooblikovalec. Zato je bilo na pr- vem mestu spremljanje dogajanja in problematike v tem okolju. Na drugi strani pa je bilo pomembno, da je časopis prinašal zgodbe običajnih ljudi. Po njihovih odzivih sem ve- dela, da to radi berejo in da to tudi pričakujejo od časopisa. Zato smo imeli veliko akcij, v katerih so bralci lahko sodelovali. Ker so tako tudi oni ustvarjali časo- pis. Ta povezava z okoljem, v kate- rem časopis deluje, je bila zame zelo pomembna. V vseh letih tvojega urednikova- nja ni bilo niti ene senzaciona- listične naslovnice ali zgod- be! Kako ti je uspelo, da si zmogla ohranjati tako visoko raven verodostojnosti? Novi tednik ni bil nikoli časopis, ki bi moral na tak način prodajati svoje zgodbe. Priznam, da so me obremenje- vali podatki o branosti, ki so bili po- membni za delo hišnega marketinga: večja branost – več oglasov. Res je tudi, da bi lahko povečali prodajo, če bi bile naslovnice in zgodbe senza- cionalistič- ne, ampak kot urednica nisem mogla nikoli narediti tega »salta mortale« in tudi novinarji so se s tem strinjali. Rdeča nit časopisa je že desetletja resno in neskomercializirano novinarstvo in vesela sem, da je to ohranjeno še da- nes. Novinarje sem pošiljala na teren, da prinesejo zgodbe, ampak nikoli na senzacionalističen način. Vse se da zapisati verodostojno in tako, da se dotakne ljudi in da o tem razmišljajo. To je bilo moje vodilo. Se zavedaš, da si s tem pustila neizbrisljivo sled tudi pri mlajših novinarjih? To ni samo moja zasluga, čeprav drži, da odgovorni urednik postavlja okvirje dela. Takšni so bili postavljeni že pred menoj. Sledenje verodostoj- nosti je stvar celotnega kolektiva. Če ima človek ob sebi zanesljive sodelav- ce, ki znajo narediti tako, kot je tre- ba, ni težav. T ežave so lahko na strani lastnikov, vodstva, marketinga, ki bi morda želeli drugače. V teh odnosih so bile kdaj kar glasne razprave, ko sem se za- vzemala, da mora časopis ohrani- ti po- končno držo in biti to, po če- mer ga bralci prepo- znavajo skozi vso zgodovino. 80 let! V Sloveniji ni veliko takšnih ča- sopisov. Sploh v času mojega urednikovanja so se pojavili občinski mediji in brez- plačniki, konkurenca je bila vedno večja, kar je pomenilo, da smo morali iskati nekaj novega in zanimivega za bralce. Ves čas smo morali razmišlja- ti, zakaj bi nekdo v poplavi časopisov bral ali naročil Novi tednik in kaj je tisto, zaradi česar je tednik zanimi- vejši od drugih. Uredniško delo je izrazito stre- sno, ne pozna praznikov in koncev tedna. Ti pa si mama dveh otrok, ki si ju vzgajala sama. Si kdaj glede na to vendarle pomislila, ali je takšno stresno delo vredno vsega truda? Delo novinarja se nikoli ne konča. Veliko je bilo neprespanih noči, še posebej v kriznih situacijah ali pa v času kakšnih groženj s tožbami. T oda nekako sem uspela. V nobeni službi ni preprosto, vsi se kdaj soočajo s težavami, le obupati in odneha- ti človek ne sme. Žalosti pa me, da gre novinarstvo v smer, ki mi ni všeč. Ve- rodostojni in resni mediji izgubljajo pomen. Na udaru so predvsem ti- skani mediji. Nikjer v svetu ne vedo, kako ta problem reši- ti, saj če bi vedeli, bi imel marsika- kšen časopis danes drugačen status. Žal se zdi, da lastnikov pogosto ne zanima novinarstvo, pač pa le dobiček. Odpuščanje novinarjev, ki smo mu v Sloveniji priča zadnje čase, ne more biti rešitev za to, da bi ljudje posegali še po čem drugem kot po »instantnih« novicah na spletu. Omenjaš »instantne« novice. Kaj pa naivnost ljudi, ki nasedajo ne- preverjenim informacijam? Ne bi rekla, da je kriva naiv- nost, gre bolj za to, da se ljudje niti ne sprašujejo, zakaj se je neka informacija poja- vila in kaj je v ozadju. T o je stvar nenehne- ga učenja. Otroci b i mo- rali že v šolah pridobiti znanje, kako se znajti v prostoru neskončnih spletnih zadev, kako ločiti verodostojne informacije od lažnih. Splet je žal prosto lovišče, kdorkoli lahko objavi, kar želi. Novi tednik se nikoli ni ustavil samo pri informacijah iz tega oko- lja. Tudi pomen svetovnih dogod- kov si znala povezati z našo regijo. Regionalni medij naj bi se prven- stveno posvečal okolju, kjer nastaja. Toda Novi tednik ni izoliran me- hurček v širšem prosto- ru. Zato smo sledili dogaja- Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET »Rdeča nit časopisa je že desetletja resno in neskomercializirano novinarstvo in vesela sem, da je to ohranjeno še danes. Novinarje sem pošiljala na teren, da prinesejo zgodbe, ampak nikoli na senzacionalističen način. Vse se da zapisati verodostojno in tako, da se dotakne ljudi in da o tem razmišljajo. To je bilo moje vodilo.« Tatjana je bila med leto- ma 2001 in 2011 odgo- vorna urednica časopisa, nato je bila dva mandata pomočnica takratnih od- govornih urednic. Vmes je imela krajši čas tudi naziv vršilka dolžnosti odgovorne urednice. Nitka, kot jo vsa ta leta kličemo, saj se piše Cvirn, je ljubiteljica zdravega življenja in živali. Ko pride na obisk, vedno poskrbi tudi za našega mucka Srečka. V bistvu sta na fotografija dva novinarska mačka! Tatjana Cvirn. V medijsko hišo Novi tednik in Radio Celje je prišla na počitniško prakso po koncu drugega letnika v gimnaziji. Že takrat je v njej tlela ljubezen do novinarstva. Po študiju se je tudi zaposlila in tukaj ostala do upokojitve. Več kot 40 let. nju doma in v svetu ter ob odmevnih dogodkih poiskali ljudi, ki so jih doži- veli, zapisali smo njihove izkušnje in vtise. Odmeve na svetovne dogodke smo tako umestili v naš prostor in s tem našli povezave med lokalnostjo in globalnostjo. Ostre meje je nesmi- selno postavljati. Zdelo se mi je fasci- nantno, da je že v davnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja odličen novi- nar in urednik Jure Krašovec po po- tresu v Skopju sedel na letalo v Levcu in odletel na kraj dogajanja ter v No- vem tedniku nato objavil reportažo. Torej so že v tistih časih v uredništvu iskali širše zanimive dogodke ne gle- de na regionalnost. Te je katero obdobje še posebej zaznamovalo kot novinarko ali ure- dnico? Vse nas je zaznamovala vojna v Slo- veniji, ko je bilo treba pripraviti časo- pis kljub negotovosti in strahu. Tudi požar naše medijske hiše nas je vse zaznamoval, a ne le zaradi ogromne škode, pač pa tudi izrednih razmer, v katerih smo nato delali nekaj časa. Kmalu za tem so sledile še hude po- plave v devetdesetih letih, ko je bilo treba na hitro pripraviti izredno izda- jo Novega tednika, kar je bil za takra- tne tehnične zmožnosti velik dose- žek. Uspelo nam je zaradi zagnanosti kolektiva in zavedanja, da je treba dati ljudem čim prej in čim več informacij. T o vodilo me je kasneje spremljalo pri urednikovanju, torej takojšnje odzi- vanje na dogajanje. Naučila sem se, kako delati v izrednih razmerah, ko ni veliko časa za premislek, in kako se nanje odzivati. Spleta takrat še ni bilo, bil pa je Radio Celje, kjer smo objavljali najbolj sveže novice in bili prvi informatorji ob izrednih dogod- kih v regiji, zato je bil radio za mnoge poslušalce nepogrešljiv. Z razvojem spleta pa so se pojavile dileme, kako kombinirati vse tri medije, da bi in- formacije dosegle čim več bralcev in poslušalcev. Ne mine teden, da se na naše ure- dništvo ne bi obrnil nekdo s težko življenjsko situacijo, ki je zanj nere- šljiva. Se te je katera zgodba, o ka- teri je časopis poročal, še posebej dotaknila? Težko je izpostaviti en primer. Po- gosto smo šli po sledeh težav naših bralcev in skušali pomagati. To, da so se ljudje obračali na nas, je pome- nilo, da so verjeli, da lahko nekaj pre- maknemo, spremenimo, kar sicer ni bilo vedno mogoče. Tudi mi smo pri iskanju odgovorov naleteli na ovire ali zaplete. Spomnim se zgodbe o treh sestrah, ki so ostale brez staršev in v dolgovih. Grozilo jim je, da bodo ostale dobesedno na cesti. Kolegičin članek o tem je sprožil val pomoči bralcev, kar je bilo pogosto tudi v šte- vilnih drugih primerih, ko smo pisali o ljudeh, ki so jih prizadele nesreče, bolezni … Prej si omenila Radio Celje, ki je tudi za Novi tednik nepogrešljiv. Gre v bistvu za dve uredništvi z roko v roki. Tebe radijsko delo ni- koli ni zelo privlačilo. Zakaj ne? Res smo se vsi novinarji kalili tudi na radiu. Snemali smo izjave, pripra- vljali prispevke in oddaje v živo. Imeti več gostov v studiu je bilo zelo napor- no, še posebej, če so odgovarjali samo z »da« ali »ne« ali pa, če so se v oddaji sprli … Pri časopisu je bilo lažje. Imela sem čas, da sem premislila o temi, jo v miru napisala, nato še večkrat pre- brala in kaj popravila. Radijsko delo je bilo zame preveč stresno, zato me nikoli ni navdušilo. V nekem obdo- bju smo morali biti celo popoldanski radijski moderatorji. Ta vloga mi res ni bila pisana na kožo. Nisem vedela, kaj naj govorim, ali naj bom smešna ali resna … Ampak ti imaš tudi dober smisel za humor … … ki ga ne razumejo vsi … Toda med delom si se rada na- smejala in pošalila. Se spomniš ka- kšne anekdote? Drži. V uredništvu smo se vedno znali pošaliti. Tudi na svoj račun. Oblikovalec časopisa je nekoč izde- lal naslovnico, s katero je opozoril na takrat preveliko število oglasov. To je pomenilo, da je bilo na naslovnici skoraj nemogoče objaviti privlačen naslov in udarno fotografi jo. To je ponazoril z ozko fotografi jo plazu, o katerem smo poročali. Naslov je bil Pazi, blato. Za več besedila ni bilo prostora in še celo namesto črke i je bila oseba na tej fotografi ji. Tako sem imela kot urednica jasen argument, da vodstvu dopovem, da je takšno pretirano oglaševanje na naslovni- ci nespametno. Nekoč sem besne- la, ker so mi oblikovalci podtaknili drugačno stran, kot sem jo prvotno uredila, in trdili, da je že v tiskarni. Šlo je za stran s šalami. Vsebino so spremenili tako, da so šale o moških zamenjali s šalami o ženskah. A se je ob izdaji časopisa izkazalo, da so mi v roke pred tem dali lažno kopijo strani. Spomnim se tudi redakcijske oglasne deske s šalami in smešnimi fotografi jami s terenov. Znali smo se nasmejati, a tudi stopiti skupaj, ko je bilo treba. Sodelavci so vedeli, kdaj je treba delati in kdaj je čas za kakšno druženje zunaj delovnega časa. Tako vzdušje v uredništvu mi je bilo všeč in tudi razlog, da sem vedno rada prihajala v službo. Ni bilo jutra, da bi rekla, da ne zmorem v službo. So sodelavci, ki človeka »vlečejo naprej« in tisti, ki mu jemljejo energijo. V tem mora človek znati najti ravnovesje in potem je lažje tudi v težjih trenutkih. Kljub obveznostim si bila za sode- lavce ves čas dosegljiva, nikoli jim nisi odrekla pomoči, četudi si imela naporen delovni ritem. Vedno rada pomagam, čeprav priznam, da sem bila včasih že na meji vzdržljivosti in strpnosti. Kot urednica sem se morala osredotočiti na novinarska besedila, jih oddajati pravočasno v oblikovanje, medtem pa so k meni prihajali sodelavci, vsak s svojim vprašanjem ali pa le na klepet. Ne vem, če sem bila vedno prijazna … Bila si. Takega načina dela se očitno na- vadiš tudi zato, ker je novinarstvo ekipno delo. Pred leti smo imeli no- vinarji, uredniki, fotografi in tehnič- ni sodelavci veliko skupno pisarno. Bilo je hrupno, a zdaj razumem, kako dragoceno je bilo takšno sku- pno delo. V tistem prostoru so se rojevale ideje, kresala so se mnenja, vsak trenutek je bil nekdo na voljo, če so se porajala vprašanja. Tak na- čin dela sicer ne ustreza vsem, z leti sem spoznala, da potrebujem več časa in miru, a dokler sem bila ure- dnica, je bila takšna skupna pisarna resnično dragocena. In če so bili vsi sodelavci meni na voljo, ko sem jih potrebovala, se mi je zdelo prav, da so tudi oni dobili odgovore, ko so jih potrebovali. Če bi zavrtela čas nazaj, bi se še enkrat odločila za novinarstvo? Z vedenjem, ki ga imam danes, in glede na trenutne razmere v novinar- stvu, mislim, da ne. Mladi v tem poslu danes težko najdejo svoj prostor pod soncem. Novinarstvo je hudo garanje, nekatere vanj zanese splet okoliščin. Nekaterim uspe, nekaterim ne. Medi- jev je kljub vsemu ogromno, ampak v novinarstvu ni tiste varnosti, ki bi jo takšna služba morala dati člove- ku. To je tisto, kar bi me danes, če bi se morala odločati še enkrat, zelo motilo. Ves ta boj za preživetje lahko človeka utrudi in vpliva na njegovo delo, zlasti, če je pomembna le koli- čina in ne toliko kakovost. Prihodnost novinarstva na žalost ni svetla. Odvisna pa je tudi od ljudi, bral- cev, poslušalcev. Večina nima časa niti energije za poglobljeno branje ali razmišljanje in žal temu sledijo mediji s površnimi, kratkimi informacijami, z veliko foto- grafi jami in bombastičnimi naslovi, da se bralci pri branju ne »utrudijo« preveč … Vedno manj ljudi zanima, kaj se dogaja okrog nas, pogosto niso pripravljeni žrtvovati svojega časa za nabiranje novih znanj, širjenje ob- zorja. To gre seveda na roko politi- kom, ki želijo vodljive volivce … Svet pa medtem postaja vse bolj strašljiv in nepredvidljiv. Sama se trudim, da bi čim več brala in ne spremljala le tistega, kar mi ponuja splet. »Otroci bi morali že v šolah pridobiti znanje, kako se znajti v prostoru neskončnih spletnih zadev, kako ločiti verodostojne informacije od lažnih. Splet je žal prosto lovišče, kdorkoli lahko objavi, kar želi.« Včasih si bila podpisana pod in- tervjuje ali pa si jih kot urednica urejala. Danes si intervjuvanka. Kaj sporočaš bralcem, ki so spre- mljali tvoje delo vsa ta leta? Vesela in hvaležna sem vsem ti- stim bralcem in naročnikom, ki so že desetletja z nami, ki časopis bere- jo, mu zaupajo in so nanj navezani. Upam, da so med njimi tudi mlajši bralci, ki jih zanima, kaj se dogaja v njihovih krajih. Vsi moramo biti od- prti za spremembe, tudi časopis, kjer dosedanji pristopi očitno ne zado- ščajo več. Kot kaže, bo nujen preboj tudi na spletu, pri čemer imajo lahko pomembno vlogo mladi novinarji, ki bolje razumejo svojo generacijo in njene potrebe. Od starejših je takšen preboj težje pričakovati. Za nas ima časopis še vedno posebno vrednost, že vonj njegovih strani ob jutranji kavi je neprecenljiv. Ekran se s tem ne more primerjati. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET »Rdeča nit časopisa je že desetletja resno in neskomercializirano novinarstvo in vesela sem, da je to ohranjeno še danes. Novinarje sem pošiljala na teren, da prinesejo zgodbe, ampak nikoli na senzacionalističen način. Vse se da zapisati verodostojno in tako, da se dotakne ljudi in da o tem razmišljajo. To je bilo moje vodilo.« Tatjana je bila med leto- ma 2001 in 2011 odgo- vorna urednica časopisa, nato je bila dva mandata pomočnica takratnih od- govornih urednic. Vmes je imela krajši čas tudi naziv vršilka dolžnosti odgovorne urednice. Nitka, kot jo vsa ta leta kličemo, saj se piše Cvirn, je ljubiteljica zdravega življenja in živali. Ko pride na obisk, vedno poskrbi tudi za našega mucka Srečka. V bistvu sta na fotografija dva novinarska mačka! Tatjana Cvirn. V medijsko hišo Novi tednik in Radio Celje je prišla na počitniško prakso po koncu drugega letnika v gimnaziji. Že takrat je v njej tlela ljubezen do novinarstva. Po študiju se je tudi zaposlila in tukaj ostala do upokojitve. Več kot 40 let. nju doma in v svetu ter ob odmevnih dogodkih poiskali ljudi, ki so jih doži- veli, zapisali smo njihove izkušnje in vtise. Odmeve na svetovne dogodke smo tako umestili v naš prostor in s tem našli povezave med lokalnostjo in globalnostjo. Ostre meje je nesmi- selno postavljati. Zdelo se mi je fasci- nantno, da je že v davnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja odličen novi- nar in urednik Jure Krašovec po po- tresu v Skopju sedel na letalo v Levcu in odletel na kraj dogajanja ter v No- vem tedniku nato objavil reportažo. Torej so že v tistih časih v uredništvu iskali širše zanimive dogodke ne gle- de na regionalnost. Te je katero obdobje še posebej zaznamovalo kot novinarko ali ure- dnico? Vse nas je zaznamovala vojna v Slo- veniji, ko je bilo treba pripraviti časo- pis kljub negotovosti in strahu. Tudi požar naše medijske hiše nas je vse zaznamoval, a ne le zaradi ogromne škode, pač pa tudi izrednih razmer, v katerih smo nato delali nekaj časa. Kmalu za tem so sledile še hude po- plave v devetdesetih letih, ko je bilo treba na hitro pripraviti izredno izda- jo Novega tednika, kar je bil za takra- tne tehnične zmožnosti velik dose- žek. Uspelo nam je zaradi zagnanosti kolektiva in zavedanja, da je treba dati ljudem čim prej in čim več informacij. T o vodilo me je kasneje spremljalo pri urednikovanju, torej takojšnje odzi- vanje na dogajanje. Naučila sem se, kako delati v izrednih razmerah, ko ni veliko časa za premislek, in kako se nanje odzivati. Spleta takrat še ni bilo, bil pa je Radio Celje, kjer smo objavljali najbolj sveže novice in bili prvi informatorji ob izrednih dogod- kih v regiji, zato je bil radio za mnoge poslušalce nepogrešljiv. Z razvojem spleta pa so se pojavile dileme, kako kombinirati vse tri medije, da bi in- formacije dosegle čim več bralcev in poslušalcev. Ne mine teden, da se na naše ure- dništvo ne bi obrnil nekdo s težko življenjsko situacijo, ki je zanj nere- šljiva. Se te je katera zgodba, o ka- teri je časopis poročal, še posebej dotaknila? Težko je izpostaviti en primer. Po- gosto smo šli po sledeh težav naših bralcev in skušali pomagati. To, da so se ljudje obračali na nas, je pome- nilo, da so verjeli, da lahko nekaj pre- maknemo, spremenimo, kar sicer ni bilo vedno mogoče. Tudi mi smo pri iskanju odgovorov naleteli na ovire ali zaplete. Spomnim se zgodbe o treh sestrah, ki so ostale brez staršev in v dolgovih. Grozilo jim je, da bodo ostale dobesedno na cesti. Kolegičin članek o tem je sprožil val pomoči bralcev, kar je bilo pogosto tudi v šte- vilnih drugih primerih, ko smo pisali o ljudeh, ki so jih prizadele nesreče, bolezni … Prej si omenila Radio Celje, ki je tudi za Novi tednik nepogrešljiv. Gre v bistvu za dve uredništvi z roko v roki. Tebe radijsko delo ni- koli ni zelo privlačilo. Zakaj ne? Res smo se vsi novinarji kalili tudi na radiu. Snemali smo izjave, pripra- vljali prispevke in oddaje v živo. Imeti več gostov v studiu je bilo zelo napor- no, še posebej, če so odgovarjali samo z »da« ali »ne« ali pa, če so se v oddaji sprli … Pri časopisu je bilo lažje. Imela sem čas, da sem premislila o temi, jo v miru napisala, nato še večkrat pre- brala in kaj popravila. Radijsko delo je bilo zame preveč stresno, zato me nikoli ni navdušilo. V nekem obdo- bju smo morali biti celo popoldanski radijski moderatorji. Ta vloga mi res ni bila pisana na kožo. Nisem vedela, kaj naj govorim, ali naj bom smešna ali resna … Ampak ti imaš tudi dober smisel za humor … … ki ga ne razumejo vsi … Toda med delom si se rada na- smejala in pošalila. Se spomniš ka- kšne anekdote? Drži. V uredništvu smo se vedno znali pošaliti. Tudi na svoj račun. Oblikovalec časopisa je nekoč izde- lal naslovnico, s katero je opozoril na takrat preveliko število oglasov. To je pomenilo, da je bilo na naslovnici skoraj nemogoče objaviti privlačen naslov in udarno fotografi jo. To je ponazoril z ozko fotografi jo plazu, o katerem smo poročali. Naslov je bil Pazi, blato. Za več besedila ni bilo prostora in še celo namesto črke i je bila oseba na tej fotografi ji. Tako sem imela kot urednica jasen argument, da vodstvu dopovem, da je takšno pretirano oglaševanje na naslovni- ci nespametno. Nekoč sem besne- la, ker so mi oblikovalci podtaknili drugačno stran, kot sem jo prvotno uredila, in trdili, da je že v tiskarni. Šlo je za stran s šalami. Vsebino so spremenili tako, da so šale o moških zamenjali s šalami o ženskah. A se je ob izdaji časopisa izkazalo, da so mi v roke pred tem dali lažno kopijo strani. Spomnim se tudi redakcijske oglasne deske s šalami in smešnimi fotografi jami s terenov. Znali smo se nasmejati, a tudi stopiti skupaj, ko je bilo treba. Sodelavci so vedeli, kdaj je treba delati in kdaj je čas za kakšno druženje zunaj delovnega časa. Tako vzdušje v uredništvu mi je bilo všeč in tudi razlog, da sem vedno rada prihajala v službo. Ni bilo jutra, da bi rekla, da ne zmorem v službo. So sodelavci, ki človeka »vlečejo naprej« in tisti, ki mu jemljejo energijo. V tem mora človek znati najti ravnovesje in potem je lažje tudi v težjih trenutkih. Kljub obveznostim si bila za sode- lavce ves čas dosegljiva, nikoli jim nisi odrekla pomoči, četudi si imela naporen delovni ritem. Vedno rada pomagam, čeprav priznam, da sem bila včasih že na meji vzdržljivosti in strpnosti. Kot urednica sem se morala osredotočiti na novinarska besedila, jih oddajati pravočasno v oblikovanje, medtem pa so k meni prihajali sodelavci, vsak s svojim vprašanjem ali pa le na klepet. Ne vem, če sem bila vedno prijazna … Bila si. Takega načina dela se očitno na- vadiš tudi zato, ker je novinarstvo ekipno delo. Pred leti smo imeli no- vinarji, uredniki, fotografi in tehnič- ni sodelavci veliko skupno pisarno. Bilo je hrupno, a zdaj razumem, kako dragoceno je bilo takšno sku- pno delo. V tistem prostoru so se rojevale ideje, kresala so se mnenja, vsak trenutek je bil nekdo na voljo, če so se porajala vprašanja. Tak na- čin dela sicer ne ustreza vsem, z leti sem spoznala, da potrebujem več časa in miru, a dokler sem bila ure- dnica, je bila takšna skupna pisarna resnično dragocena. In če so bili vsi sodelavci meni na voljo, ko sem jih potrebovala, se mi je zdelo prav, da so tudi oni dobili odgovore, ko so jih potrebovali. Če bi zavrtela čas nazaj, bi se še enkrat odločila za novinarstvo? Z vedenjem, ki ga imam danes, in glede na trenutne razmere v novinar- stvu, mislim, da ne. Mladi v tem poslu danes težko najdejo svoj prostor pod soncem. Novinarstvo je hudo garanje, nekatere vanj zanese splet okoliščin. Nekaterim uspe, nekaterim ne. Medi- jev je kljub vsemu ogromno, ampak v novinarstvu ni tiste varnosti, ki bi jo takšna služba morala dati člove- ku. To je tisto, kar bi me danes, če bi se morala odločati še enkrat, zelo motilo. Ves ta boj za preživetje lahko človeka utrudi in vpliva na njegovo delo, zlasti, če je pomembna le koli- čina in ne toliko kakovost. Prihodnost novinarstva na žalost ni svetla. Odvisna pa je tudi od ljudi, bral- cev, poslušalcev. Večina nima časa niti energije za poglobljeno branje ali razmišljanje in žal temu sledijo mediji s površnimi, kratkimi informacijami, z veliko foto- grafi jami in bombastičnimi naslovi, da se bralci pri branju ne »utrudijo« preveč … Vedno manj ljudi zanima, kaj se dogaja okrog nas, pogosto niso pripravljeni žrtvovati svojega časa za nabiranje novih znanj, širjenje ob- zorja. To gre seveda na roko politi- kom, ki želijo vodljive volivce … Svet pa medtem postaja vse bolj strašljiv in nepredvidljiv. Sama se trudim, da bi čim več brala in ne spremljala le tistega, kar mi ponuja splet. »Otroci bi morali že v šolah pridobiti znanje, kako se znajti v prostoru neskončnih spletnih zadev, kako ločiti verodostojne informacije od lažnih. Splet je žal prosto lovišče, kdorkoli lahko objavi, kar želi.« Včasih si bila podpisana pod in- tervjuje ali pa si jih kot urednica urejala. Danes si intervjuvanka. Kaj sporočaš bralcem, ki so spre- mljali tvoje delo vsa ta leta? Vesela in hvaležna sem vsem ti- stim bralcem in naročnikom, ki so že desetletja z nami, ki časopis bere- jo, mu zaupajo in so nanj navezani. Upam, da so med njimi tudi mlajši bralci, ki jih zanima, kaj se dogaja v njihovih krajih. Vsi moramo biti od- prti za spremembe, tudi časopis, kjer dosedanji pristopi očitno ne zado- ščajo več. Kot kaže, bo nujen preboj tudi na spletu, pri čemer imajo lahko pomembno vlogo mladi novinarji, ki bolje razumejo svojo generacijo in njene potrebe. Od starejših je takšen preboj težje pričakovati. Za nas ima časopis še vedno posebno vrednost, že vonj njegovih strani ob jutranji kavi je neprecenljiv. Ekran se s tem ne more primerjati. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Spremljajo nas skozi leta Dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju Precej sveta sem že videl – od Nove Zelandije in Avstralije do Brazilije in Ar- gentine, od ZDA do Rusije, od Islandije do Egipta in Jordanije, od Dubaija do Maldivov. Marsikje in marsikaj mi je bilo všeč, a ostal ne bi nikjer. Dom je tam, kjer je srce. Moje srce je v Sloveniji; v majhnem mestu ob Savinji, ki se imenuje Celje. V Ljubljani živi vsem dobro znan gospod, ki že vrsto let ponavlja, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu. No, ja, v Ljubljani sem študiral, z njo sem še vedno zasebno in službeno tesno povezan, a nikoli mi ni zlezla pod kožo. Mogoče sem preveč Štaje- rec, preveč Celjan. Lepo mesto je Ljubljana, a najlepša na svetu ni. Veliko je lepih mest, tudi Celje je lepo. In če mene vprašate, je najlepše na svetu. Tu sem se rodil in tu bi rad legel k tistemu zadnjemu počitku. S časopisi je pri meni enako kot z državami in mesti. Berem marsikaj tiskanega, zadnja leta pa tudi in vedno več netiskanega. Delo je osrednji dnevnik in ga berem tudi zato, ker ga pravzaprav moram. Slo- venec sem. Lahko bi sicer izjavil, kot to govorijo ne- kateri, da se požvižgam na vse, kar se dogaja v Sloveniji in po svetu, in da zato časo- pisov sploh ne berem. In da niti TV-dnevnika ne gledam … A kdo bi mi verjel? Žal še nisem v položaju, ko bi lahko zaživel v vzpore- dnem vesolju; tu sem in kot ne morem uiti težnosti, ne morem uiti niti medijem. Na svet gledam razumsko, globalno, razmišljam pa s srcem, lokalno. Če mi kdo očita, da sem lokalpatriot, mu z veseljem pritrdim. Če se mi kdo čudi, ker tako redno in od nekdaj berem Novi tednik, mu tudi povem, da me kot Celjana ljubljanski Dnev- nik in mariborski Večer ne zanimata kaj prida. Tistega o Delu pa ne bom ponavljal. Novi tednik, ki je bil najprej Nova pot in potem dolgo Celj- ski tednik, mi pomeni vez z domačim mestom in s kraji, ki Vse najboljše, Novi tednik! Nekaj vidnih obrazov naše regije smo zaprosili, naj zapišejo nekaj vrstic ob našem jubileju. Vsi so tako ali drugače povezani z našim časopisom, vsi nas spremljajo in berejo že vrsto let. Iz njihovih besed veje (zmerni) optimizem in upanje, da bodo časopisi, kot je naš, »stali inu obstali«. Naj se njihove besede pozlatijo! MANCA MIRNIK ravnatelj I. gimnazije v Celju Precej sveta sem že videl – od Nove Zelandije in Avstralije do Brazilije in Ar- gentine, od ZDA do Rusije, od Islandije do Egipta in Jordanije, od Dubaija do Maldivov. Marsikje in marsikaj mi je bilo všeč, a ostal ne bi nikjer. Dom je tam, kjer je srce. Moje srce je v Sloveniji; v majhnem mestu ob Savinji, ki se imenuje Celje. V Ljubljani živi vsem dobro znan gospod, ki že vrsto let ponavlja, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu. No, ja, v Ljubljani sem študiral, z njo sem še vedno zasebno in službeno tesno povezan, a nikoli mi ni zlezla pod kožo. Mogoče sem preveč Štaje- rec, preveč Celjan. Lepo mesto je Ljubljana, a najlepša na ker ga pravzaprav moram. Slo- venec sem. Lahko bi sicer izjavil, kot to govorijo ne- kateri, da se požvižgam na vse, kar se dogaja v Sloveniji in po svetu, in da zato časo- pisov sploh ne berem. In da niti TV-dnevnika ne gledam … A kdo bi mi verjel? Žal še nisem v položaju, ko bi lahko zaživel v vzpore- dnem vesolju; tu sem in kot ne morem uiti težnosti, ne morem uiti niti medijem. Na svet gledam razumsko, globalno, razmišljam pa s srcem, lokalno. Če mi kdo očita, da sem lokalpatriot, mu z veseljem pritrdim. jih najbolj poznam. Je kot stari prijatelj, ki me obišče vsak četrtek, med tednom pa me ne gnjavi s kakšnimi »rume- nimi« pisarijami. Vsaka nova številka, to čutim, nastaja z mislijo, da je to, kar v njej piše, zaradi bralcev iz 33 občin savinjske regije, ki sega – tako pravijo – od Rinke do Sotle. Za ljudi iz naših krajev gre, za njihova življenja, skrb in veselje. Ima pa Novi tednik še eno lepo lastnost: kljub hudim obre- menitvam novinarjev in trdemu boju za obstoj med večjimi in močnejšimi na slovenskem medijskem trgu prav nič ne hujša. Delova Ona je na primer iz leta v leto tanjša in ni daleč dan, ko je bosta samo še uvodnik in horoskop … Da Novi tednik beremo starejši, ki domačijsko mislimo in čutimo, je dejstvo, a tega ni treba razumeti preresno, saj tudi Dela mladina ne bere. In še marsičesa drugega ne. T udi romani ji ne gredo preveč v slast … A res je tudi, da ga ni na svetu, ki bi ostal »forever young«, za vedno mlad. Kot so se mnogi hipiji vrnili v okvir »standardov in normativov«, tako bodo tudi danes mladi jutri ali pojutrišnjem odložili telefone in si ob jutranji kavici raje privoščili časopis. Vonj po tiskarskem črnilu je svojevrstna droga. Novemu tedniku, njegovi urednici, novinarjem in vsem zaposlenim ob 80. rojstnem dnevu želim vse najboljše. In še na mnoga leta! Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 39 39 Št. 22, 29. maj 2025 Jože Volfand, nekdanji urednik Novega tednika in avtor zamisli o Tednu domačega filma Kulturna in duhovna podoba medijskega občinstva danes ne bi bila tako skažena, kot je, če bi politika z zdravo pametjo znala ali hotela zaustaviti cunami, ki je s tranzicijo preplavil medijski prostor pred tremi desetletji. S samostojno Slovenijo se je začelo razjedanje profesionalnega novinarstva in njegovih standardov. In zdaj? Slovenija zakon o medijih spreminja po več kot dvajsetih letih. Njegovi avtorji želijo ljudem zago- toviti pravico do celovite obveščenosti, kar naj bi bil ob svobodi izražanja temeljni interes javnosti. Po osamosvo- jitvi se torej nobeni vladi, ne desni ne levi, ni zdelo vredno odpreti diskurza o tranziciji medijskega prostora. Če so mediji res četrta veja oblasti in eden od stebrov demokracije v družbi, potem je sklep preprost – ne politiki in ne oblasti, torej državi, ni bilo v interesu na novo izmeriti položaja in vloge medijev v novem času, ki ga je krojila tržna ekonomija. Zdaj mediji niso četrta veja oblasti, še manj so branik javnega interesa, demokratizacije družbe in kulture človeka. Prej obratno. Ali za pranje možganov na druž- benih omrežjih in degradacijo svobode izražanja vemo od včeraj? Trg je brutalno zarezal v medijski prostor. Pravzaprav nikogar niso motili zgoščevanje lastništva, ne privatizacija, ne strankarsko strukturiranje medijev, ne različne posledice ideološke moči trga in kapitala (od medijskih vsebin do drastičnega padanja naklad). Medijska scena se je pač spreminjala brez posegov države oziroma oblasti, razen ko je šlo za višji strankarski interes in so se začeli spopadi okrog nacionalne TV. Sedanji kaos v medijskem prostoru je največja zaušnica de- mokraciji v Sloveniji in visokozvenečim besedam o aktivnem, kulturnem državljanu in vključujoči družbi. Še en dokaz krize parlamentarizma in strankokracije v državi ter škodljive neoli- parlamentarizma in strankokracije v državi ter škodljive neoli- NAŠIH 80 LET Št. 22, 29. maj 2025 Dr. Tonček Kregar, direktor MNZC »Staro in mlado, vse, prav vse je drvelo pred ma- gistrat, kjer je bilo zbirali- šče. Tu si videl vzklikati zdrava kmečka de- kleta poleg sivolasih mamic in očetov, ki so pomagali že prvim štajerskim partizanom, vedoč, da bo prišel ta ve- liki dan, ko bodo zopet smeli govoriti svoj materin jezik; videl si vzklikati naše delavce, ki so že prvi dan po iz- gonu okupatorja pričeli z udarniškim delom, da čim več pripomorejo k obnovitvi naše domovine. Vsem si bral iz oči ponos, da so pripa- dniki slovenskega naroda, tistega junaškega naroda, ki je znan širom sveta po svoji hrabri borbi proti fašizmu.« Odlomek z naslovnice prve številke časnika Nova pot, ki je izšla 2. 6. 1945, z opisom prve velike povojne manifesta- cije v Celju, ki je bila v nedeljo, 27 . maja, najbolje ilustrira čas in prostor, v katerem se je rodil predhodnik celjskega časnika, ki vse od takrat neprekinjeno izhaja v mestu ob Savinji. In ki ga, čeravno se je vmes nekajkrat preimenoval, danes vsi poznamo kot Novi tednik. Čeprav so v Celju raz- lični časopisi, tako nemški kot slovenski, izhajali že precej pred njim, gre vendarle za medij z najdaljšo neprekinjeno tradicijo. In posredno v hitro se spreminjajočih, pogosto viharnih časih za eno redkih stalnic našega prostora. Osemdeset let kasneje množičnih zborovanj, primer- ljivih tistemu iz uvodnega opisa, ne gre več pričakovati. Časi in razmere so bistveni drugačni, a tudi potrebe, predvsem pa interesa zanje, že dolgo ni več. Žal ali na srečo, odvisno od konteksta. Politične, družbene in kul- turne spremembe osmih desetletij so dodobra zaznamo- vale naše okolje in naš vsakdan ter posredno vplivale tudi na medijsko krajino. Ker sem že pred desetletjem opisal tako zgodovinski kot aktualni pomen regionalnega lista, kot je Novi tednik, se na tem mestu ne bi ponavljal. Bolj ali manj vse, kar sem menil takrat, velja še vedno oziroma vedno bolj. Ne morem se namreč otresti občutka, da ljudje, ki redno pre- biramo časopise, po možnosti v njihovi klasični, tiskani obliki, (p)ostajamo ogrožena vrsta, skoraj relikt včeraj- šnjega sveta. Dejstvo je, da se večina javnosti prehitro zadovolji z instantnimi, generičnimi in senzacionalistič- nimi informacijami na družbenih omrežjih, za nameček pogosto zavajajočimi ali celo lažnimi, algoritemsko se- lekcioniranimi in prirejenimi za potrebe mehurčka, zno- traj katerega se vsak počuti varno in udobno. Navidezni privilegij, da je lahko danes že vsakdo sam svoj urednik, oži in omejuje ne le našo informiranost, védenje, pozna- vanje in razumevanje »mesta in sveta«, ampak tudi naše mentalne sposobnosti in duhovna obzorja. Vloga in odgovornost kredibilnega, a tudi kritične- ga medija sta zato pomembnejši kot kadarkoli doslej. Zlasti ker njegovi ustvarjalci vedno težje plujejo med čermi kapitalsko-lastniškega, tudi političnega pritiska na eni in že omenjenih spremenjenih kulturnih vzorcev in bralnih navad na drugi strani. A vendar menim, da je na tej poti nujno vztrajati. Ne le zaradi vseh nas, ki dan še vedno začnemo s časopisom, vsak četrtek tudi z Novim tednikom, ampak za dobrobit naše skupnosti in družbe kot celote. Zato, spoštovani sosedje in prijatelji, od srca vse naj- boljše. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava Zapisati čestitko za visoko obletnico neprekinjenega delovanja časopisa je res izjemen trenutek. Izjemen zato, ker ni vsakomur dana možnost, da bi trajno prispeval svoje besede in obču- tja ter bil deležen pozornosti v sku- pnem prostoru in času. Zavedam se, da je težko uravnove- siti poljudnost do stopnje razumevanja vsebin za različne bralce in visokokakovo- stne profesionalne vsebine, a časopisu Novi tednik to uspeva že 80 let. Pomeni, da so/ste našli pravo zmagovito formulo za bralce, ki redno spremljamo vsebine in sporočila vašega-našega časopisa. Zame je sodelovanje s časopisom Novi tednik tako rekoč sa- moumevno, saj sem naštela skoraj 30 let neprekinjenega sodelo- vanja. Prva leta zelo intenzivno na področju ljubiteljske kulture, ki je bila medijsko vedno malce zapostavljena, a smo jo z vami dobro promovirali in jo dvignili na zavidljivo raven. Zdaj že več kot 20 let sodelujemo kot šola na več vsebinskih področjih. V teh desetletjih je Novi tednik spreminjal svojo podobo, razvijal vsebinska področja, od informiranja, strokovnih člankov z različnih področij, poročanja do napovedovanja dogodkov, in vedno ostajal verodostojen v svoji časopisni drži. Vedno se je lahko pohvalil s profesionalnimi novinarji, ki so ohranjali pristen stik s terenom in kakovostno ujeli duh prostora in časa. Po skoraj 30 letih neprekinjenega sodelovanja sem ponosna, da smo z medijsko podporo Novega tednika ši- rili dobre zgodbe, »izobraževali« laično javnost in uspeli med ljudi razširiti Pozdrav ptic miru (vseh 20 let so ptice miru letele na krilih Radia Ce- lje in Novega tednika), naše vrhunske dobrodelne koncerte z naslovom Poz- drav pomladi in upanja, podpirali naše številne dobrodelne akcije, ki smo jih v šoli uspešno snovali in izpeljevali, javnosti pokazali obraz vzgoje in izobraževanja, ki bi mnogokrat ostal skrit, če ga ne bi odkrili v številnih zapisih. Izpostavljali ste aktualne pro- bleme, ki že leta krojijo šolsko polje in hkrati dobre, pozitivne in optimistične zgodbe ter ideje, ki so prispevale k razumevanju številnih pojavov v šolskem prostoru. Za vse pri- ložnosti se vam ob 80-letnici tudi zahvaljujem v svojem imenu in imenu vseh, ki ste nam omogočali širjenje dobrih idej in zgodb. Novi tednik tako ostaja v zavesti bralcev našega mesta in regije kot celote časopis, ki je kljuboval in uspešno kljubu- je številnim preizkušnjam: fi nančnim, kadrovskim, politič- nim, gospodarskim … In še vedno je tu za bralce, ki zvesto beremo/-jo tiskano besedo. Regijsko pokritje je prednost in vrednost. Aktualne novice so sinonim za uspešnost, sodelovanje s številnimi organiza- cijami pa velik dosežek. Iskrene čestitke ob jubileju in naj v regiji še dolgo »diši« po Novem tedniku. Brane Piano, upokojeni novinar, publicist, literat Ob častitljivi obletnici največjega pokrajin- skega časopisa brskam po kronikah, ki sta jih beležila slavist Janko Germadnik in pokojni zgodovinar Branko Goropevšek. Novi tednik – s svojimi številnimi časopi- snimi predhodniki različnih imen – je vselej imel fi nančne izzive. Najsi so bile v prejšnjih časih njegove ustanoviteljice občine najsi je bila to socialistična zveza, tiskarna Celjski tisk ali Časopisno založniško in grafi čno podjetje Delo, vedno je primanjkovalo denarja za novinarje, Novi tednik in njegov Radio Celje … Že v preteklosti se je o družbenem fi nanciranju časopisa in radia na forumih razpravljalo s fi go v žepu. Kakšno leto so ustanovitelji prispevali, kar so obljubili, že naslednje leto so fi nanciranje prepolovili … Toda nič bolje ni bilo pozneje, v novi državi ob uvedbi zasebne lastnine. Oblasti so se izgovarjale, da zasebnih medijev pač ne sme- jo fi nancirati, ko pa se več niso mogle izogibati zakonu, po katerem morajo zagotavljati pogoje, tudi fi nančne, za pluralnost mnenj, so uvedle nejasno in skromno sofi nan- ciranje novinarskih vsebin in medijev, da je vsaka politična opcija, ki je bila na oblasti, lahko največ dajala »svojim« medijem. Vsaj kar se podpore resnih medijev – tega ožilja pretoka informacij, brez katerih bi živeli in se prepogosto odločali Zapisati čestitko za visoko obletnico neprekinjenega delovanja časopisa je res izjemen trenutek. Izjemen zato, ker ni vsakomur dana možnost, da bi trajno prispeval svoje besede in obču- tja ter bil deležen pozornosti v sku- Zavedam se, da je težko uravnove- siti poljudnost do stopnje razumevanja vsebin za različne bralce in visokokakovo- stne profesionalne vsebine, a časopisu Novi tednik to uspeva že 80 let. Pomeni, da so/ste našli pravo zmagovito formulo za bralce, ki redno spremljamo vsebine in sporočila vašega-našega časopisa. Zame je sodelovanje s časopisom Novi tednik tako rekoč sa- moumevno, saj sem naštela skoraj 30 let neprekinjenega sodelo- vanja. Prva leta zelo intenzivno na področju ljubiteljske kulture, ki je bila medijsko vedno malce zapostavljena, a smo jo z vami dobro promovirali in jo dvignili na zavidljivo raven. Zdaj že več kot 20 let sodelujemo kot šola na več vsebinskih področjih. Po skoraj 30 letih neprekinjenega sodelovanja sem ponosna, da smo z medijsko podporo Novega tednika ši- rili dobre zgodbe, »izobraževali« laično javnost in uspeli med ljudi razširiti Pozdrav ptic miru (vseh 20 let so ptice miru letele na krilih Radia Ce- lje in Novega tednika), naše vrhunske dobrodelne koncerte z naslovom Poz- drav pomladi in upanja, podpirali naše številne dobrodelne akcije, ki smo jih v šoli uspešno snovali in izpeljevali, javnosti pokazali obraz vzgoje in izobraževanja, ki bi mnogokrat ostal skrit, če ga ne bi odkrili v številnih zapisih. Izpostavljali ste aktualne pro- bleme, ki že leta krojijo šolsko polje in hkrati dobre, pozitivne in optimistične zgodbe ter ideje, ki so prispevale k razumevanju številnih pojavov v šolskem prostoru. Za vse pri- ložnosti se vam ob 80-letnici tudi zahvaljujem v svojem imenu in imenu vseh, ki ste nam omogočali širjenje dobrih idej in zgodb. Jože Volfand, nekdanji urednik Novega tednika in avtor zamisli o Tednu Kulturna in duhovna podoba medijskega občinstva danes ne bi bila tako skažena, kot je, če bi politika z zdravo pametjo znala ali hotela zaustaviti cunami, ki je s tranzicijo preplavil medijski prostor pred tremi desetletji. S samostojno Slovenijo se je začelo razjedanje profesionalnega novinarstva in njegovih Slovenija zakon o medijih spreminja po več kot dvajsetih letih. Njegovi avtorji želijo ljudem zago- toviti pravico do celovite obveščenosti, kar naj bi bil ob svobodi izražanja temeljni interes javnosti. Po osamosvo- jitvi se torej nobeni vladi, ne desni ne levi, ni zdelo vredno odpreti diskurza o tranziciji medijskega prostora. Če so mediji res četrta veja oblasti in eden od stebrov demokracije v družbi, potem je sklep preprost – ne politiki in ne oblasti, torej državi, ni bilo v interesu na novo izmeriti položaja in vloge medijev v novem regiji še dolgo »diši« po Novem tedniku. na podlagi gostilniških govo- ric in v sodobnih časih pod vplivom čvekanja na druž- benih omrežjih – tiče, ni razlik med družbenopo- litičnimi ureditvami … Naj bo socializem, sa- moupravni socializem ali parlamentarizem – vsaka oblast si poskuša podredi- ti medije in novinarje, da bi bili od nje odvisni in do nje posledično manj kritični. Ža- lostno je torej spoznanje, da tudi v prvih letih časopisa pred osemdese- timi, sedemdesetimi, šestdesetimi leti … nikoli ni bilo dovolj denarja za spodobne plače novinarjev, za honorarne sodelavce pa sploh ne. Menda je dandanašnji vse to nekako urejeno, v kapitalizmu je vse treba plačati, vprašanje je samo, koliko in kako skromno … Če so medijske hiše vselej na meji preživetja, novinarji pa podplačani … Je kaj drugače kakor takrat, ko so o njih od- ločali na političnih forumih? Že desetletja je znano, da je bil Novi tednik vselej valilnica najboljših novinarskih kadrov. No, resnici na ljubo, samo nekako do pred desetletjem, ko so osrednji mediji začeli varčevati pri dobrih kadrih. A do takrat so novinarke in novi- narji Novega tednika in Radia Celje kakor po pravilu odhajali na novinarska in uredniška mesta v Ljubljano, največ pa v dopisništva v Celju – na Radio in televizijo Slovenija, Večer, Dnevnik, Delo, k nacionalnim tednikom in revijam … Za več generacij se jih je v dolgih letih nabralo in nekajkrat več jih je kakor tistih urednikov in novinark, ki so, prav tako mojstri svojega poklica, vse do upokojitve ostajali zvesti največjemu pokrajinskemu mediju. Ko razmišljamo o pomembnosti novic in s tem novinarjev ter medijev, največkrat pozabljamo, kaj je za bralca najbolj zanimivo in pomembno. To niso leporečenja politikov – ne onih iz časov socializma ne sedanjih. Ljudi zanima življenje v njihovem lokalnem okolju – kdaj bo obnovljen razmajan most, kje bo zgrajen pločnik, koga voliti, da bo bolj prisluhnil našim predlogom? Zanimajo jih športne novice, o katerih ne poročajo osrednji mediji, temveč izidi regionalnih no- gometnih amaterskih ekip in vaških odbojkarskih klubov. Zanimajo jih uspehi njihovega gasilskega društva, radi bi kaj izvedeli o podjetnih sosedih, o neprimernem vedenju krajevnega funkcionarja in umiritvi nasilneža iz soseščine … Tisto, o čemer osrednji mediji ne poročajo, ker so ukinili dopisništva in zmanjšali ekipe novinarjev, ki so več desetletij prav o takšnih rečeh vestno in na zanimiv način poročali. Ob obletnici časopisa, pri katerem sem preživel nekaj novinarsko vznemirljivega časa, želim, da bi Novi tednik nadaljeval po začrtani poti. Da bi zapolnjeval vrzel zaradi krčenja nacionalnih medijev in nas seznanjal z življenjem v naši bližnji okolici. Z vsem, kar v odtujeni Ljubljani več ne zanima urednikov, za nas pa je najbolj pomembno. beralne ideologije, da je informacija na trgu samo potrošno blago kot hrenovka ali kos blaga. V socialističnih časih sem kot glavni urednik NT in RC želel naklado NT vsaj 25 tisoč izvo- dov. Ni se izšlo, čeprav smo rasli. Ko sem urednikoval na Delu, pred približno štirimi de- setletji, je sobotno Delo večkrat doseglo naklado 140 tisoč iz- vodov in več. Ko je tehnologija začela rojevati novo medijsko občinstvo, oblasti in politiki niso zazvonili alarmi. Zakaj ne? Mediji so potrebovali in potrebujejo sistemski na- čin fi nanciranja. Še posebej lokalni, tisti, ki ponujajo celovite informacije in dajejo člove- ku prostor za refl eksijo o njegovem življenju in družbi. To je nekaj povsem drugega kot ponudba informacijskih požirkov na družbenih omrežjih. Ali je tam celovita informacija? Ob sistemskem fi nanciranju naj oblast kot regulator zahteva od vsakega medija, da na njegovo uredniško politiko lahko vpli- va organiziran javni interes (uredniški odbori, sveti, sosveti in podobno). Katere poti znamo umeščati pod streho napovedi, da bomo postali bolj participativna družba? Pa čeprav se je že zelo atomizirala in človek skoraj ne zna več svojega jezika, saj jo je popolnoma zasvojila agresivna pritlehnost internetne ponudbe osiromašenih vsebin. Vlade so mirno gledale ali mižale, ko se je sprožil povsem razviden začetek razgradnje medijske zgradbe v Sloveniji, pri čemer se mora pogledati v zrcalo tudi novinarstvo. Ali lahko v te razpoke prisveti nova luč? Najhitrejši poseg države si za- služijo lokalni mediji. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 39 39 Št. 22, 29. maj 2025 Jože Volfand, nekdanji urednik Novega tednika in avtor zamisli o Tednu domačega filma Kulturna in duhovna podoba medijskega občinstva danes ne bi bila tako skažena, kot je, če bi politika z zdravo pametjo znala ali hotela zaustaviti cunami, ki je s tranzicijo preplavil medijski prostor pred tremi desetletji. S samostojno Slovenijo se je začelo razjedanje profesionalnega novinarstva in njegovih standardov. In zdaj? Slovenija zakon o medijih spreminja po več kot dvajsetih letih. Njegovi avtorji želijo ljudem zago- toviti pravico do celovite obveščenosti, kar naj bi bil ob svobodi izražanja temeljni interes javnosti. Po osamosvo- jitvi se torej nobeni vladi, ne desni ne levi, ni zdelo vredno odpreti diskurza o tranziciji medijskega prostora. Če so mediji res četrta veja oblasti in eden od stebrov demokracije v družbi, potem je sklep preprost – ne politiki in ne oblasti, torej državi, ni bilo v interesu na novo izmeriti položaja in vloge medijev v novem času, ki ga je krojila tržna ekonomija. Zdaj mediji niso četrta veja oblasti, še manj so branik javnega interesa, demokratizacije družbe in kulture človeka. Prej obratno. Ali za pranje možganov na druž- benih omrežjih in degradacijo svobode izražanja vemo od včeraj? Trg je brutalno zarezal v medijski prostor. Pravzaprav nikogar niso motili zgoščevanje lastništva, ne privatizacija, ne strankarsko strukturiranje medijev, ne različne posledice ideološke moči trga in kapitala (od medijskih vsebin do drastičnega padanja naklad). Medijska scena se je pač spreminjala brez posegov države oziroma oblasti, razen ko je šlo za višji strankarski interes in so se začeli spopadi okrog nacionalne TV. Sedanji kaos v medijskem prostoru je največja zaušnica de- mokraciji v Sloveniji in visokozvenečim besedam o aktivnem, kulturnem državljanu in vključujoči družbi. Še en dokaz krize parlamentarizma in strankokracije v državi ter škodljive neoli- parlamentarizma in strankokracije v državi ter škodljive neoli- NAŠIH 80 LET Št. 22, 29. maj 2025 Dr. Tonček Kregar, direktor MNZC »Staro in mlado, vse, prav vse je drvelo pred ma- gistrat, kjer je bilo zbirali- šče. Tu si videl vzklikati zdrava kmečka de- kleta poleg sivolasih mamic in očetov, ki so pomagali že prvim štajerskim partizanom, vedoč, da bo prišel ta ve- liki dan, ko bodo zopet smeli govoriti svoj materin jezik; videl si vzklikati naše delavce, ki so že prvi dan po iz- gonu okupatorja pričeli z udarniškim delom, da čim več pripomorejo k obnovitvi naše domovine. Vsem si bral iz oči ponos, da so pripa- dniki slovenskega naroda, tistega junaškega naroda, ki je znan širom sveta po svoji hrabri borbi proti fašizmu.« Odlomek z naslovnice prve številke časnika Nova pot, ki je izšla 2. 6. 1945, z opisom prve velike povojne manifesta- cije v Celju, ki je bila v nedeljo, 27 . maja, najbolje ilustrira čas in prostor, v katerem se je rodil predhodnik celjskega časnika, ki vse od takrat neprekinjeno izhaja v mestu ob Savinji. In ki ga, čeravno se je vmes nekajkrat preimenoval, danes vsi poznamo kot Novi tednik. Čeprav so v Celju raz- lični časopisi, tako nemški kot slovenski, izhajali že precej pred njim, gre vendarle za medij z najdaljšo neprekinjeno tradicijo. In posredno v hitro se spreminjajočih, pogosto viharnih časih za eno redkih stalnic našega prostora. Osemdeset let kasneje množičnih zborovanj, primer- ljivih tistemu iz uvodnega opisa, ne gre več pričakovati. Časi in razmere so bistveni drugačni, a tudi potrebe, predvsem pa interesa zanje, že dolgo ni več. Žal ali na srečo, odvisno od konteksta. Politične, družbene in kul- turne spremembe osmih desetletij so dodobra zaznamo- vale naše okolje in naš vsakdan ter posredno vplivale tudi na medijsko krajino. Ker sem že pred desetletjem opisal tako zgodovinski kot aktualni pomen regionalnega lista, kot je Novi tednik, se na tem mestu ne bi ponavljal. Bolj ali manj vse, kar sem menil takrat, velja še vedno oziroma vedno bolj. Ne morem se namreč otresti občutka, da ljudje, ki redno pre- biramo časopise, po možnosti v njihovi klasični, tiskani obliki, (p)ostajamo ogrožena vrsta, skoraj relikt včeraj- šnjega sveta. Dejstvo je, da se večina javnosti prehitro zadovolji z instantnimi, generičnimi in senzacionalistič- nimi informacijami na družbenih omrežjih, za nameček pogosto zavajajočimi ali celo lažnimi, algoritemsko se- lekcioniranimi in prirejenimi za potrebe mehurčka, zno- traj katerega se vsak počuti varno in udobno. Navidezni privilegij, da je lahko danes že vsakdo sam svoj urednik, oži in omejuje ne le našo informiranost, védenje, pozna- vanje in razumevanje »mesta in sveta«, ampak tudi naše mentalne sposobnosti in duhovna obzorja. Vloga in odgovornost kredibilnega, a tudi kritične- ga medija sta zato pomembnejši kot kadarkoli doslej. Zlasti ker njegovi ustvarjalci vedno težje plujejo med čermi kapitalsko-lastniškega, tudi političnega pritiska na eni in že omenjenih spremenjenih kulturnih vzorcev in bralnih navad na drugi strani. A vendar menim, da je na tej poti nujno vztrajati. Ne le zaradi vseh nas, ki dan še vedno začnemo s časopisom, vsak četrtek tudi z Novim tednikom, ampak za dobrobit naše skupnosti in družbe kot celote. Zato, spoštovani sosedje in prijatelji, od srca vse naj- boljše. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava Zapisati čestitko za visoko obletnico neprekinjenega delovanja časopisa je res izjemen trenutek. Izjemen zato, ker ni vsakomur dana možnost, da bi trajno prispeval svoje besede in obču- tja ter bil deležen pozornosti v sku- pnem prostoru in času. Zavedam se, da je težko uravnove- siti poljudnost do stopnje razumevanja vsebin za različne bralce in visokokakovo- stne profesionalne vsebine, a časopisu Novi tednik to uspeva že 80 let. Pomeni, da so/ste našli pravo zmagovito formulo za bralce, ki redno spremljamo vsebine in sporočila vašega-našega časopisa. Zame je sodelovanje s časopisom Novi tednik tako rekoč sa- moumevno, saj sem naštela skoraj 30 let neprekinjenega sodelo- vanja. Prva leta zelo intenzivno na področju ljubiteljske kulture, ki je bila medijsko vedno malce zapostavljena, a smo jo z vami dobro promovirali in jo dvignili na zavidljivo raven. Zdaj že več kot 20 let sodelujemo kot šola na več vsebinskih področjih. V teh desetletjih je Novi tednik spreminjal svojo podobo, razvijal vsebinska področja, od informiranja, strokovnih člankov z različnih področij, poročanja do napovedovanja dogodkov, in vedno ostajal verodostojen v svoji časopisni drži. Vedno se je lahko pohvalil s profesionalnimi novinarji, ki so ohranjali pristen stik s terenom in kakovostno ujeli duh prostora in časa. Po skoraj 30 letih neprekinjenega sodelovanja sem ponosna, da smo z medijsko podporo Novega tednika ši- rili dobre zgodbe, »izobraževali« laično javnost in uspeli med ljudi razširiti Pozdrav ptic miru (vseh 20 let so ptice miru letele na krilih Radia Ce- lje in Novega tednika), naše vrhunske dobrodelne koncerte z naslovom Poz- drav pomladi in upanja, podpirali naše številne dobrodelne akcije, ki smo jih v šoli uspešno snovali in izpeljevali, javnosti pokazali obraz vzgoje in izobraževanja, ki bi mnogokrat ostal skrit, če ga ne bi odkrili v številnih zapisih. Izpostavljali ste aktualne pro- bleme, ki že leta krojijo šolsko polje in hkrati dobre, pozitivne in optimistične zgodbe ter ideje, ki so prispevale k razumevanju številnih pojavov v šolskem prostoru. Za vse pri- ložnosti se vam ob 80-letnici tudi zahvaljujem v svojem imenu in imenu vseh, ki ste nam omogočali širjenje dobrih idej in zgodb. Novi tednik tako ostaja v zavesti bralcev našega mesta in regije kot celote časopis, ki je kljuboval in uspešno kljubu- je številnim preizkušnjam: fi nančnim, kadrovskim, politič- nim, gospodarskim … In še vedno je tu za bralce, ki zvesto beremo/-jo tiskano besedo. Regijsko pokritje je prednost in vrednost. Aktualne novice so sinonim za uspešnost, sodelovanje s številnimi organiza- cijami pa velik dosežek. Iskrene čestitke ob jubileju in naj v regiji še dolgo »diši« po Novem tedniku. Brane Piano, upokojeni novinar, publicist, literat Ob častitljivi obletnici največjega pokrajin- skega časopisa brskam po kronikah, ki sta jih beležila slavist Janko Germadnik in pokojni zgodovinar Branko Goropevšek. Novi tednik – s svojimi številnimi časopi- snimi predhodniki različnih imen – je vselej imel fi nančne izzive. Najsi so bile v prejšnjih časih njegove ustanoviteljice občine najsi je bila to socialistična zveza, tiskarna Celjski tisk ali Časopisno založniško in grafi čno podjetje Delo, vedno je primanjkovalo denarja za novinarje, Novi tednik in njegov Radio Celje … Že v preteklosti se je o družbenem fi nanciranju časopisa in radia na forumih razpravljalo s fi go v žepu. Kakšno leto so ustanovitelji prispevali, kar so obljubili, že naslednje leto so fi nanciranje prepolovili … Toda nič bolje ni bilo pozneje, v novi državi ob uvedbi zasebne lastnine. Oblasti so se izgovarjale, da zasebnih medijev pač ne sme- jo fi nancirati, ko pa se več niso mogle izogibati zakonu, po katerem morajo zagotavljati pogoje, tudi fi nančne, za pluralnost mnenj, so uvedle nejasno in skromno sofi nan- ciranje novinarskih vsebin in medijev, da je vsaka politična opcija, ki je bila na oblasti, lahko največ dajala »svojim« medijem. Vsaj kar se podpore resnih medijev – tega ožilja pretoka informacij, brez katerih bi živeli in se prepogosto odločali Zapisati čestitko za visoko obletnico neprekinjenega delovanja časopisa je res izjemen trenutek. Izjemen zato, ker ni vsakomur dana možnost, da bi trajno prispeval svoje besede in obču- tja ter bil deležen pozornosti v sku- Zavedam se, da je težko uravnove- siti poljudnost do stopnje razumevanja vsebin za različne bralce in visokokakovo- stne profesionalne vsebine, a časopisu Novi tednik to uspeva že 80 let. Pomeni, da so/ste našli pravo zmagovito formulo za bralce, ki redno spremljamo vsebine in sporočila vašega-našega časopisa. Zame je sodelovanje s časopisom Novi tednik tako rekoč sa- moumevno, saj sem naštela skoraj 30 let neprekinjenega sodelo- vanja. Prva leta zelo intenzivno na področju ljubiteljske kulture, ki je bila medijsko vedno malce zapostavljena, a smo jo z vami dobro promovirali in jo dvignili na zavidljivo raven. Zdaj že več kot 20 let sodelujemo kot šola na več vsebinskih področjih. Po skoraj 30 letih neprekinjenega sodelovanja sem ponosna, da smo z medijsko podporo Novega tednika ši- rili dobre zgodbe, »izobraževali« laično javnost in uspeli med ljudi razširiti Pozdrav ptic miru (vseh 20 let so ptice miru letele na krilih Radia Ce- lje in Novega tednika), naše vrhunske dobrodelne koncerte z naslovom Poz- drav pomladi in upanja, podpirali naše številne dobrodelne akcije, ki smo jih v šoli uspešno snovali in izpeljevali, javnosti pokazali obraz vzgoje in izobraževanja, ki bi mnogokrat ostal skrit, če ga ne bi odkrili v številnih zapisih. Izpostavljali ste aktualne pro- bleme, ki že leta krojijo šolsko polje in hkrati dobre, pozitivne in optimistične zgodbe ter ideje, ki so prispevale k razumevanju številnih pojavov v šolskem prostoru. Za vse pri- ložnosti se vam ob 80-letnici tudi zahvaljujem v svojem imenu in imenu vseh, ki ste nam omogočali širjenje dobrih idej in zgodb. Jože Volfand, nekdanji urednik Novega tednika in avtor zamisli o Tednu Kulturna in duhovna podoba medijskega občinstva danes ne bi bila tako skažena, kot je, če bi politika z zdravo pametjo znala ali hotela zaustaviti cunami, ki je s tranzicijo preplavil medijski prostor pred tremi desetletji. S samostojno Slovenijo se je začelo razjedanje profesionalnega novinarstva in njegovih Slovenija zakon o medijih spreminja po več kot dvajsetih letih. Njegovi avtorji želijo ljudem zago- toviti pravico do celovite obveščenosti, kar naj bi bil ob svobodi izražanja temeljni interes javnosti. Po osamosvo- jitvi se torej nobeni vladi, ne desni ne levi, ni zdelo vredno odpreti diskurza o tranziciji medijskega prostora. Če so mediji res četrta veja oblasti in eden od stebrov demokracije v družbi, potem je sklep preprost – ne politiki in ne oblasti, torej državi, ni bilo v interesu na novo izmeriti položaja in vloge medijev v novem regiji še dolgo »diši« po Novem tedniku. na podlagi gostilniških govo- ric in v sodobnih časih pod vplivom čvekanja na druž- benih omrežjih – tiče, ni razlik med družbenopo- litičnimi ureditvami … Naj bo socializem, sa- moupravni socializem ali parlamentarizem – vsaka oblast si poskuša podredi- ti medije in novinarje, da bi bili od nje odvisni in do nje posledično manj kritični. Ža- lostno je torej spoznanje, da tudi v prvih letih časopisa pred osemdese- timi, sedemdesetimi, šestdesetimi leti … nikoli ni bilo dovolj denarja za spodobne plače novinarjev, za honorarne sodelavce pa sploh ne. Menda je dandanašnji vse to nekako urejeno, v kapitalizmu je vse treba plačati, vprašanje je samo, koliko in kako skromno … Če so medijske hiše vselej na meji preživetja, novinarji pa podplačani … Je kaj drugače kakor takrat, ko so o njih od- ločali na političnih forumih? Že desetletja je znano, da je bil Novi tednik vselej valilnica najboljših novinarskih kadrov. No, resnici na ljubo, samo nekako do pred desetletjem, ko so osrednji mediji začeli varčevati pri dobrih kadrih. A do takrat so novinarke in novi- narji Novega tednika in Radia Celje kakor po pravilu odhajali na novinarska in uredniška mesta v Ljubljano, največ pa v dopisništva v Celju – na Radio in televizijo Slovenija, Večer, Dnevnik, Delo, k nacionalnim tednikom in revijam … Za več generacij se jih je v dolgih letih nabralo in nekajkrat več jih je kakor tistih urednikov in novinark, ki so, prav tako mojstri svojega poklica, vse do upokojitve ostajali zvesti največjemu pokrajinskemu mediju. Ko razmišljamo o pomembnosti novic in s tem novinarjev ter medijev, največkrat pozabljamo, kaj je za bralca najbolj zanimivo in pomembno. To niso leporečenja politikov – ne onih iz časov socializma ne sedanjih. Ljudi zanima življenje v njihovem lokalnem okolju – kdaj bo obnovljen razmajan most, kje bo zgrajen pločnik, koga voliti, da bo bolj prisluhnil našim predlogom? Zanimajo jih športne novice, o katerih ne poročajo osrednji mediji, temveč izidi regionalnih no- gometnih amaterskih ekip in vaških odbojkarskih klubov. Zanimajo jih uspehi njihovega gasilskega društva, radi bi kaj izvedeli o podjetnih sosedih, o neprimernem vedenju krajevnega funkcionarja in umiritvi nasilneža iz soseščine … Tisto, o čemer osrednji mediji ne poročajo, ker so ukinili dopisništva in zmanjšali ekipe novinarjev, ki so več desetletij prav o takšnih rečeh vestno in na zanimiv način poročali. Ob obletnici časopisa, pri katerem sem preživel nekaj novinarsko vznemirljivega časa, želim, da bi Novi tednik nadaljeval po začrtani poti. Da bi zapolnjeval vrzel zaradi krčenja nacionalnih medijev in nas seznanjal z življenjem v naši bližnji okolici. Z vsem, kar v odtujeni Ljubljani več ne zanima urednikov, za nas pa je najbolj pomembno. beralne ideologije, da je informacija na trgu samo potrošno blago kot hrenovka ali kos blaga. V socialističnih časih sem kot glavni urednik NT in RC želel naklado NT vsaj 25 tisoč izvo- dov. Ni se izšlo, čeprav smo rasli. Ko sem urednikoval na Delu, pred približno štirimi de- setletji, je sobotno Delo večkrat doseglo naklado 140 tisoč iz- vodov in več. Ko je tehnologija začela rojevati novo medijsko občinstvo, oblasti in politiki niso zazvonili alarmi. Zakaj ne? Mediji so potrebovali in potrebujejo sistemski na- čin fi nanciranja. Še posebej lokalni, tisti, ki ponujajo celovite informacije in dajejo člove- ku prostor za refl eksijo o njegovem življenju in družbi. To je nekaj povsem drugega kot ponudba informacijskih požirkov na družbenih omrežjih. Ali je tam celovita informacija? Ob sistemskem fi nanciranju naj oblast kot regulator zahteva od vsakega medija, da na njegovo uredniško politiko lahko vpli- va organiziran javni interes (uredniški odbori, sveti, sosveti in podobno). Katere poti znamo umeščati pod streho napovedi, da bomo postali bolj participativna družba? Pa čeprav se je že zelo atomizirala in človek skoraj ne zna več svojega jezika, saj jo je popolnoma zasvojila agresivna pritlehnost internetne ponudbe osiromašenih vsebin. Vlade so mirno gledale ali mižale, ko se je sprožil povsem razviden začetek razgradnje medijske zgradbe v Sloveniji, pri čemer se mora pogledati v zrcalo tudi novinarstvo. Ali lahko v te razpoke prisveti nova luč? Najhitrejši poseg države si za- služijo lokalni mediji. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Novi tednik je ob poročanju o pomembnejšem političnem, gospodarskem, kulturnem, izobraževalnem in športnem doga- janju na območju 33 občin savinjske regije in širše pomemb- no vlogo odigral tudi ob vseh prelomnicah, ki so v 80-letni zgodovini zaznamovale življenje ne le prebivalcev savinjske regije, ampak celotne države, evropskega prostora in sveta. Poročal ni le o nesrečah, ki so se zgodile v naši regiji, ampak se je odzival tudi na tiste, ki so prizadele druge dele sveta. Pri čemer Novi tednik ni bil le kronist, ampak tudi ustvarjalec boljšega življenja. Z desetletje mlajšim Radiem Celje je v vseh prelomnih trenutkih odigral pomembno vlogo pri obveščanju, saj bi bili bralci ob katastrofalnih poplavah, potresih in drugih nesrečah brez Novega tednika in Radia Celje še bolj nemočni, kot so bili. Novinarji so svoje delo v težkih, včasih celo nemo- gočih razmerah vedno opravljali profesionalno in predano, tudi ko so se s skromno terensko opremo in brez reportažnega avtomobila prebijali do bralcev, odrezanih od sveta. BOJANA AVGUŠTINČIČ Kako smo poročali o prelomnicah, ki so pretresale regijo in svet? V domove smo v najtežjih trenutkih prinašali upanje Najstarejši bralci se še spominjajo katastrofalne poplave, ki je Celje in okoliške kraje prizadela junija 1954, ko so reke odnašale mostove, hiše, ponekod je voda segala višje od treh metrov. Ves nižinski svet med Škofjo vasjo, Štorami in Arjo vasjo je bil pod vodo. V poplavah je umrlo 22 ljudi. Matere so otroke grele s telesi Bolj svež je spomin na leto 1990, ko je Celjsko ponovno doživelo ka- tastrofo. »Sina imam v vojski, včeraj sem mu odposlala pismo, vendar mu nisem povedala vse resnice. Pi- sala sem mu le, da je bila huda ura, da je graben narasel, ne ve pa še, da mu je ogrozilo do- mačijo, zemljo, ki jo je imel tako rad …« je ob petdnevni ujmi novembra 1990 za Novi tednik dejala bralka Ivanka Kovač iz Trbiškega Grabna. O poplavi, posledicah, človeških zgodbah in pomoči se je Novi te- dnik tedaj razpisal na štirinajstih straneh. V Liscah, ki so bile med najbolj prizadetimi območji v celjski ob- čini, so se ljudje reševali s čolni, s slednjimi so pri odpravi posledic poplave nesebično pomagali tudi vojaki iz celjske vojašnice. V poro- dnišnici so mamice otroke grele s svojimi telesi. »Tam je bilo 30 po- rodnic. Poklicali smo jih iz sob in jim naročili, naj vsaka vzame svo- je stvari. Ubogale so brez besed. So bile tako pogumne ali v šoku? Ne vem. Nas je bilo strah, grozno strah. Tema je bila. Samo pet sveč smo imeli. Otroke smo pri prena- šanju pokrili z odejami. Kaj, če bi kateri prenehal dihati? Še vedeli ne bi …« je o strahu in požrtvovalnosti v času poplave in po njej v celjski bolnišnici pisal Novi tednik. Pet peklenskih dni Poplavam leta 1990 niso ušli niti La- ščani. Najbolj so bile prizadete krajev- ne skupnosti Laško, Marija Gradec, Rimske T oplice, Zidani Most, Radeče in Vrhovo. Poškodovana je bila celo- tna infrastruktura v občini, uničenih ali poškodovanih je bilo približno se- demsto stanovanj, 78 gospodarskih poslopij, več kilometrov vodovodne- ga in kanalizacijskega omrežja ter uničenih ali poškodovanih več kot tristo hektarov kmetijskih površin. Skupno materialno škodo v občini Laško so tedaj ocenili na več kot 600 milijonov dinarjev. Nič manj hudo ni bilo v Zgornji Savinjski dolini, saj skoraj nobena hiša ni ostala neprizadeta, v vseh podjetjih se je nabralo blato, na vsa- ki njivi so bile vidne sledi podivja- nih rek, hudournikov in potokov. Pretresljive zgodbe Zgornjesavinjča- nov je z bralci Novega tednika deli- la novinarka Urška Kolenc (kasneje Selišnik), ki se je s fotografom Edi- jem Masnecem odpravila na teren. Čeprav so bile ceste večinoma ne- prevozne, se jima je uspelo prebiti v zaselek pri Ljubnem, kjer je Trbiški graben uničeval in razsajal od četrt- ka do sobote zjutraj. Povodenj je leta 1990 prizadela 33 slovenskih občin, od teh 13 močne- je, med slednjimi so bile tudi občine s Celjskega. Že dan po poplavi so se v vseh občinah na Celjskem v akcijo pomoči vključili občinski odbori Rde- čega križa. Največ pomoči je bilo na- menjene v Zgornjo Savinjsko dolino, prejemali so jo tudi Laščani in Celjani. V Novem tedniku smo pisali, kako bi bilo poplavljenim mogoče pomagati, in ugotavljali, da je v Celju premalo stanovanj za prizadete v vodni ujmi. Zaradi poplav je medijska hiša Novi tednik in Radio Celje tisto leto tudi od- povedala festival Dnevi slovenskega fi lma, katerega organizatorka je bila. Denar, namenjen izvedbi festivala, je namenila najbolj prizadetim obmo- čjem v poplavi. Porušeno Skopje 26. julija 1963 se je razširila vest, da je Skopje prizadel uničujoč potres. Makedonska prestolnica je bila skoraj povsem porušena, umrlo je več kot tisoč ljudi, skoraj 200 tisoč jih je ostalo brez domov. Novi tednik je nesreči, ki je prizadela mesto, zlasti humanitar- nim akcijam ljudi s Celjskega, posvetil večino časopisnih strani v številki, ki je izšla po potresu. »Pri vseh občinah celjskega okraja so bili ustanovljeni posebni štabi za pomoč prizadetim prebivalcem Skopja, mnogi družbeni Prizori iz leta 1990 spominjajo na katastrofo, ki se je na Celjskem ponovila avgusta 2023. (Foto: arhiv NT) Pred 51 leti, 20. junija 1974, so se močno zatresla tla na Kozjanskem. Ker je bilo bivanje v stanovanjih prenevarno, so si ljudje bivališča uredili pod šotori. (Foto: arhiv NT) Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 41 41 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET in politični delavci ter vsi zdravstve- ni delavci so prekinili dopuste ter se vključili v izredno humano akcijo. V večini primerov so se odločali za denarno pomoč, v mnogih prime- rih za enodnevne in celo večdnevne zaslužke, za pomoč v materialu, za ekipe strokovnjakov, ki so pomagale pri odstranjevanju posledic potresa, in podobno. Kot že neštetokrat so se tudi to pot izkazali prostovoljni krvodajal- ci. Že v prvih dneh je bilo toliko pri- jav, da ekipe transfuzijske postaje niso zmogle dela,« je pisal Novi tednik. Poročal je tudi o tem, kako so Celja- ni v porušenem Skopju iskali svojce, prijatelje in znance s pomočjo Rde- čega križa. »Največjo skrb so imele matere za sinove, ki služijo vojaški rok v Skopju. Kot je že poročal ves jugoslovanski tisk, med njimi ni bil nihče težje poškodovan. V zadnjem času se je pojavil še en problem. Precej skopskih otrok, ki so bili evakuirani v celjsko območje, namreč ne ve naslo- vov svojih staršev, ki so bežali iz poru- šenega Skopja. Precej otrok je prispelo tudi brez potrebnih dokumentov. Vse te stvari bodo že v prihodnjih dneh urejene,« je poročal Novi tednik. Ko se je streslo Kozjansko Pred 51 leti, 20. junija 1974 ob 17. uri in 8 minut, so se močno zatresla tla na Kozjanskem. Poškodovanih je bilo približno 5.300 zgradb, največ v občini Šmarje pri Jelšah, in prizadetih več kot 15 tisoč prebivalcev. Potres so čutili prebivalci vseh večjih sloven- skih mest, njegov vpliv je zajel tudi severozahodni del Italije, večji del Avstrije in severozahodno Hrvaško. Potresnim sunkom je sledilo deževje, ki je povzročilo še dodatne težave pri reševanju in popravilih. »Prvi trenutek smo se začudili. Po- tem ko so tla vedno bolj valovila in se je slišalo zamolklo grmenje, smo se prestrašili. Planili smo iz hiš, tisti, ki so bili na polju, pa proti domu,« so za Novi tednik pripovedovali ljudje z ob- močja Šentjurja in Šmarja pri Jelšah, ki so se s strahom in z žalostjo ozirali na razpokano zidovje, zrušene dimni- ke, zevajoče strehe ter udrte strope in dvignjena tla. Najhuje je bilo v Šmar- ju, Zibiki in na Grobelnem. Večina lju- di je noč preživela na prostem: spali so v avtomobilih, ob cestah, na vozovih s senom, kjer je bilo pač najvarneje. »Povsod smo srečevali preplašene lju- di, v hišah ni bilo skoraj nikogar. Strah se je naselil v ljudi,« so razmere dan po potresu opisali novinarji Novega tednika. Poročali so tudi o tem, kako so ljudje v dneh po potresu prihajali na občino ter prosili za pomoč, rotili, jokali … in kako je na Kozjansko za- čela prihajati pomoč. Slovenija se je odzvala klicu Šmarčanov, pomagale so tudi druge republike v nekdanji skupni državi, ki so na Kozjansko pošiljale avtomobilske prikolice, ce- ment, šotore … Vsi delovni kolektivi v celjski občini so za pomoč prizadetim namenili enodnevni zaslužek. Tragedija na Korziki »Odločili smo se, da seznanimo naše bralce s posledicami nesreče našega letala v korziških hribih. Pred- vsem smo se odločili zbrati tiste po- datke, ki jih v dnevnem tisku ni bilo, predvsem pa smo se potrudili, da ti- stim, ki žrtev niso tako dobro poznali, s fotografi jami osvežimo spomin na ljudi, s katerimi so morda imeli sem in tja stike, ki so jih videvali, sliša- li zanje, a so za vselej odšli. Zaradi enakih imen in priimkov je bilo tudi precej zmotnih sklepanj. Poleg tega sodimo, da si žrtve najbolj črnega dne po končani vojni zaslužijo, da tudi v tej obliki ostanejo pričevanja tudi za prihodnost in za zgodovino.« Tako so se v uredništvu Novega tednika po- klonili 180 žrtvam letalske nesreče na Korziki 1. decembra 1981. Med ponesrečenimi potniki in člani posadke je bilo 24 potnikov s celjske- ga območja, in sicer iz celjske občine deset, iz žalske pet, iz velenjske štir- je, iz mozirske trije in iz laške dva. V Novem tedniku so zbrali tudi nekaj statističnih podatkov tragedije in žrtev s Celjskega. Ti med drugim kažejo, da je bila povprečna starost ponesreče- nih 42 let, da je bila najmlajša žrtev stara 18 in najstarejša 61 let, da so se na našem območju za izlet odločile predvsem ženske (bilo jih je 18 in le 6 moških), da so v nesreči umrli trije zakonski pari, dve sestri, sestra in brat ter mati in hči ter da je bila izobrazbe- na in strokovna stopnja vseh najmanj visoka kvalifi kacija ali srednja šola in vse do višje ter visoke izobrazbe. Letalo na celjsko stolpnico Ko se je 11. septembra 2001 zgodil napad na newyorška dvojčka, je Novi tednik preverjal, kako varno je življenje v Celju, ali se lahko kaj podobnega zgo- di tudi nam ter kako bi se v Celju znašli ob morebitni nevarnosti. Saj ne, da bi za- res pričakovali teroristični napad na knežje mesto, a nevarnosti se skrivajo tudi drugje. Lahko bi se zgodila na primer letalska nesreča, lahko bi prišlo do eksplozi- je v katerem od podjetij ke- mične industrije … Zato je novinarko Ivano Stamejčič zanimalo, ali so načrti za- ščite in reševanja za različne nevarnosti pripravljeni in ali Po napadu na ameriški stolpnici je Novi tednik preverjal, kako varno je življenje v Celju, ali so načrti zaščite in reševanja za različne nevarnosti pripravljeni in ali bi jih znali s papirja v primeru potrebe prenesti v življenje. (Foto: arhiv NT) za 80 let delovanja OB ČINA ŠTORE Župan Miran Jurkošek s sodelavci Iskrene čestitke Arhiv: PGD Štore Gasilski dom Štore bi jih znali s papirja v primeru potrebe prenesti v življenje. »Starejša generacija se še dobro spo- minja nekdanje vaje Nič nas ne sme presenetiti, v kateri so državljani preiz- kušali svojo usposobljenost in se urili v kar najbolj hitrem ukrepanju. Bili so redki, ki niso razlikovali med različ- nim zavijanjem sirene, skoraj ni bilo meščana, ki ne bi vedel, kje je najbližje zaklonišče … In danes? Poznamo zvo- ke sirene za različne oblike nevarno- sti? Vemo, kje je najbližje zaklonišče?« se je spraševala. In prišla do odgovo- ra, da v Celju načrtov, kako ravnati v primeru terorističnih napadov, ni. Tako kot jih v tistem obdobju ni imela nobena lokalna skupnost v Sloveniji, saj ocena varnostnega položaja v naši državi tega ni narekovala. Na ministr- stvu za zdravje so bili prepričani, da bi v primeru nesreče večjega obsega zdravstveni zavodi ustrezno poskrbeli za poškodovance, saj je bilo na zalogi dovolj krvi, cepiv, anestetikov in neka- terih drugih zdravil. Novi tednik se je v svoji 80-letni zgo- dovini odzival tudi na številne druge prelomne dogodke. Pri tem ni bil le kronist dogodkov, ampak je tudi iskal odgovore, rešitve in med bralce pri- našal zgodbe upanja in solidarnosti. Prizori razdejanja po potresu leta 1974 v Šentvidu. (Foto: Jožef Anderluh) Med ponesre- čenimi potniki in člani posad- ke letalske nesreče na Korziki je bilo 24 potnikov s celjskega območja. Njihova povprečna starost je bila 42 let. (Foto: arhiv NT) Tako se je ob katastrofalnem potresu, ki je leta 1963 prizadel Skopje, zrušila večnad- stropna stolpnica in pod seboj pokopala nesrečne prebivalce. (Foto: arhiv NT) Hvala, ker že osem desetletij s predanostjo sooblikujete obveščeno in povezano lokalno skupnost. Vaše delo bogati naš prostor – naj vas enaka energija vodi tudi v prihodnje! Ljudska univerza Celje Iskreno čestitamo za 80 let delovanja Novega tednika! Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 41 41 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET in politični delavci ter vsi zdravstve- ni delavci so prekinili dopuste ter se vključili v izredno humano akcijo. V večini primerov so se odločali za denarno pomoč, v mnogih prime- rih za enodnevne in celo večdnevne zaslužke, za pomoč v materialu, za ekipe strokovnjakov, ki so pomagale pri odstranjevanju posledic potresa, in podobno. Kot že neštetokrat so se tudi to pot izkazali prostovoljni krvodajal- ci. Že v prvih dneh je bilo toliko pri- jav, da ekipe transfuzijske postaje niso zmogle dela,« je pisal Novi tednik. Poročal je tudi o tem, kako so Celja- ni v porušenem Skopju iskali svojce, prijatelje in znance s pomočjo Rde- čega križa. »Največjo skrb so imele matere za sinove, ki služijo vojaški rok v Skopju. Kot je že poročal ves jugoslovanski tisk, med njimi ni bil nihče težje poškodovan. V zadnjem času se je pojavil še en problem. Precej skopskih otrok, ki so bili evakuirani v celjsko območje, namreč ne ve naslo- vov svojih staršev, ki so bežali iz poru- šenega Skopja. Precej otrok je prispelo tudi brez potrebnih dokumentov. Vse te stvari bodo že v prihodnjih dneh urejene,« je poročal Novi tednik. Ko se je streslo Kozjansko Pred 51 leti, 20. junija 1974 ob 17. uri in 8 minut, so se močno zatresla tla na Kozjanskem. Poškodovanih je bilo približno 5.300 zgradb, največ v občini Šmarje pri Jelšah, in prizadetih več kot 15 tisoč prebivalcev. Potres so čutili prebivalci vseh večjih sloven- skih mest, njegov vpliv je zajel tudi severozahodni del Italije, večji del Avstrije in severozahodno Hrvaško. Potresnim sunkom je sledilo deževje, ki je povzročilo še dodatne težave pri reševanju in popravilih. »Prvi trenutek smo se začudili. Po- tem ko so tla vedno bolj valovila in se je slišalo zamolklo grmenje, smo se prestrašili. Planili smo iz hiš, tisti, ki so bili na polju, pa proti domu,« so za Novi tednik pripovedovali ljudje z ob- močja Šentjurja in Šmarja pri Jelšah, ki so se s strahom in z žalostjo ozirali na razpokano zidovje, zrušene dimni- ke, zevajoče strehe ter udrte strope in dvignjena tla. Najhuje je bilo v Šmar- ju, Zibiki in na Grobelnem. Večina lju- di je noč preživela na prostem: spali so v avtomobilih, ob cestah, na vozovih s senom, kjer je bilo pač najvarneje. »Povsod smo srečevali preplašene lju- di, v hišah ni bilo skoraj nikogar. Strah se je naselil v ljudi,« so razmere dan po potresu opisali novinarji Novega tednika. Poročali so tudi o tem, kako so ljudje v dneh po potresu prihajali na občino ter prosili za pomoč, rotili, jokali … in kako je na Kozjansko za- čela prihajati pomoč. Slovenija se je odzvala klicu Šmarčanov, pomagale so tudi druge republike v nekdanji skupni državi, ki so na Kozjansko pošiljale avtomobilske prikolice, ce- ment, šotore … Vsi delovni kolektivi v celjski občini so za pomoč prizadetim namenili enodnevni zaslužek. Tragedija na Korziki »Odločili smo se, da seznanimo naše bralce s posledicami nesreče našega letala v korziških hribih. Pred- vsem smo se odločili zbrati tiste po- datke, ki jih v dnevnem tisku ni bilo, predvsem pa smo se potrudili, da ti- stim, ki žrtev niso tako dobro poznali, s fotografi jami osvežimo spomin na ljudi, s katerimi so morda imeli sem in tja stike, ki so jih videvali, sliša- li zanje, a so za vselej odšli. Zaradi enakih imen in priimkov je bilo tudi precej zmotnih sklepanj. Poleg tega sodimo, da si žrtve najbolj črnega dne po končani vojni zaslužijo, da tudi v tej obliki ostanejo pričevanja tudi za prihodnost in za zgodovino.« Tako so se v uredništvu Novega tednika po- klonili 180 žrtvam letalske nesreče na Korziki 1. decembra 1981. Med ponesrečenimi potniki in člani posadke je bilo 24 potnikov s celjske- ga območja, in sicer iz celjske občine deset, iz žalske pet, iz velenjske štir- je, iz mozirske trije in iz laške dva. V Novem tedniku so zbrali tudi nekaj statističnih podatkov tragedije in žrtev s Celjskega. Ti med drugim kažejo, da je bila povprečna starost ponesreče- nih 42 let, da je bila najmlajša žrtev stara 18 in najstarejša 61 let, da so se na našem območju za izlet odločile predvsem ženske (bilo jih je 18 in le 6 moških), da so v nesreči umrli trije zakonski pari, dve sestri, sestra in brat ter mati in hči ter da je bila izobrazbe- na in strokovna stopnja vseh najmanj visoka kvalifi kacija ali srednja šola in vse do višje ter visoke izobrazbe. Letalo na celjsko stolpnico Ko se je 11. septembra 2001 zgodil napad na newyorška dvojčka, je Novi tednik preverjal, kako varno je življenje v Celju, ali se lahko kaj podobnega zgo- di tudi nam ter kako bi se v Celju znašli ob morebitni nevarnosti. Saj ne, da bi za- res pričakovali teroristični napad na knežje mesto, a nevarnosti se skrivajo tudi drugje. Lahko bi se zgodila na primer letalska nesreča, lahko bi prišlo do eksplozi- je v katerem od podjetij ke- mične industrije … Zato je novinarko Ivano Stamejčič zanimalo, ali so načrti za- ščite in reševanja za različne nevarnosti pripravljeni in ali Po napadu na ameriški stolpnici je Novi tednik preverjal, kako varno je življenje v Celju, ali so načrti zaščite in reševanja za različne nevarnosti pripravljeni in ali bi jih znali s papirja v primeru potrebe prenesti v življenje. (Foto: arhiv NT) za 80 let delovanja OB ČINA ŠTORE Župan Miran Jurkošek s sodelavci Iskrene čestitke Arhiv: PGD Štore Gasilski dom Štore bi jih znali s papirja v primeru potrebe prenesti v življenje. »Starejša generacija se še dobro spo- minja nekdanje vaje Nič nas ne sme presenetiti, v kateri so državljani preiz- kušali svojo usposobljenost in se urili v kar najbolj hitrem ukrepanju. Bili so redki, ki niso razlikovali med različ- nim zavijanjem sirene, skoraj ni bilo meščana, ki ne bi vedel, kje je najbližje zaklonišče … In danes? Poznamo zvo- ke sirene za različne oblike nevarno- sti? Vemo, kje je najbližje zaklonišče?« se je spraševala. In prišla do odgovo- ra, da v Celju načrtov, kako ravnati v primeru terorističnih napadov, ni. Tako kot jih v tistem obdobju ni imela nobena lokalna skupnost v Sloveniji, saj ocena varnostnega položaja v naši državi tega ni narekovala. Na ministr- stvu za zdravje so bili prepričani, da bi v primeru nesreče večjega obsega zdravstveni zavodi ustrezno poskrbeli za poškodovance, saj je bilo na zalogi dovolj krvi, cepiv, anestetikov in neka- terih drugih zdravil. Novi tednik se je v svoji 80-letni zgo- dovini odzival tudi na številne druge prelomne dogodke. Pri tem ni bil le kronist dogodkov, ampak je tudi iskal odgovore, rešitve in med bralce pri- našal zgodbe upanja in solidarnosti. Prizori razdejanja po potresu leta 1974 v Šentvidu. (Foto: Jožef Anderluh) Med ponesre- čenimi potniki in člani posad- ke letalske nesreče na Korziki je bilo 24 potnikov s celjskega območja. Njihova povprečna starost je bila 42 let. (Foto: arhiv NT) Tako se je ob katastrofalnem potresu, ki je leta 1963 prizadel Skopje, zrušila večnad- stropna stolpnica in pod seboj pokopala nesrečne prebivalce. (Foto: arhiv NT) Hvala, ker že osem desetletij s predanostjo sooblikujete obveščeno in povezano lokalno skupnost. Vaše delo bogati naš prostor – naj vas enaka energija vodi tudi v prihodnje! Ljudska univerza Celje Iskreno čestitamo za 80 let delovanja Novega tednika! Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 42 42 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Z velikim spoštovanjem čestitamo medijski hiši NTRC ob izjemnem jubileju – 80 let neodvisnega in kakov- ostnega poročanja! Vaša predanost verodostojnim novicam je nepogrešljiv del naše regije in širše. Hvala, ker že desetletja skrbite za objektivne informacije in povezujete skupnosti. Naključje ali usoda, a prav 29. maja, ko izide vaša jubi- lejna izdaja, praznuje tudi naša občina svoj častitljivi 30. občinski praznik! V duhu dvojnega slavja vabimo vse bralce, da obiščejo našo občino in se pridružijo prazničnemu dogajanju. Čaka vas vrsta prireditev, s katerimi bomo skupaj obeležili našo zgodovino, us- pehe in skupnostno povezanost. Seznam prireditev, ki jih pripravljamo ob jubileju, je dostopen preko QR kode priloženega letaka in je objavljen na spletni strani https://www.ticzrece.si/ novice/30-dogodkov-za-30-let-obcine-zrece/, kjer si lahko ogledate podrobnosti in načrtujete svoj obisk. Naj bo ta obletnica priložnost za nadaljnje skupno ustvarjanje prihodnosti – naj časopis NTRC še naprej piše zgodbe, ki nas povezujejo, navdihujejo in informirajo! Slovesna obletnica časopisa NT&RC in praznovanje 30-letnice Občine Zreče Veselimo se srečanja z vami! Župan, mag. Boris Podvršnik Iz pretežno kmetijskega območja se je za- čela počasi oblikovati dolina. Določili so, kje naj bo upravni center, kje naselitveno obmo- čje, kje industrija in kje kmetijstvo. Celotno območje je bilo ena občina – Občina Mozirje. Industrijske cone v Nazarjah, na Ljubnem in delno v Gornjem Gradu so se širile in nudile delovna mesta, obnavljali in gradili so nove domove in gospodarska poslopja ter širili cestno infrastrukturo. Tudi turi- Sprememb, ki jih je bila deležna Zgornja Savinjska dolina v 80 letih izhajanja Novega tednika, je ogromno. Vojna je pustila posledice. Ogromno je bilo žrtev, veliko domov požganih in oropanih, precej ljudi razseljenih, uničena je bila in- frastruktura in še bi lahko naštevali. A vendar, končno je bil mir. S tem so se začeli obnova in nova načrtovanja. zem se je začel uveljavljati. Poseben na- predek se je začel z ugodnimi posojili in tudi lesna masa je dobila pozitivno vlogo. Tako je bilo do osamosvojitvene vojne in lokalne reforme, ki sta nekdaj enovito občino spremenili in razdelili na sedem občin. Upam si trditi, da je prav ta razde- litev prinesla nove izzive in priložnosti. Danes lahko vidimo lep in enakomeren razvoj v vseh občinah in tudi na vseh področjih. Skratka iz bolj ali manj zaostalega in osi- romašenega območja je zrasla prepoznavna dolina. To je zasluga delovno prizadevnih in umnih prebivalcev. Vsa ta dogajanja so bila in so gotovo po- pisana tudi v Novem tedniku. Ob lepem jubileju izrekam zahvalo in čestitke in še na mnoga leta. Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje MOZIRJE NAZARJE GORNJI GRAD REČICA OB SAVINJI LJUBNO LUČE SOLČAVA LJUBNO LUČE NAZARJE OB SAVINJI Občine Zgornje Savinjske doline skozi 80 let DOBRNI, Do o obr br b o ro r do do d š R š R l R l R i li l na na n Dobrodošli na kjer sta zdravje in dobro počutje že stoletje doma. Zdravje| Narava | Dobro počutje | Tradicija | Naravna dediščina | Prireditve | Kulinarika | Kulturna dediščina | Domačnost Občina Dobrna in ZTŠK Dobrna Telefon: 03 780 10 64 Elektronski naslov: tic@dobrna.si Facebook: Visit Dobrna - Tic Dobrna Instagram: visitdobrna www.visitdobrna.si www.dobrna.si Mobilna aplikacija: Visit Dobrna SPREMLJAJTE NAS NA: TURISTIČNE INFORMACIJE: ŠPORTNI PARK FITKO OB DOBRNICI Novosti : Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 43 43 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Od obrtniške delavnice do mednarodnega proizvajalca strelovodne zaščite in kabelskih tras Hermi: 40 let znanja, inovacij in zaščite pred udarom strele Uspešna podjetniška zgodba se je začela pred štirimi de- setletji z merjenjem elektroinštalacij, obnovo strelovodov ter inovativnimi izdelki ter s pristopom, nekonvencionalnim za tisti čas. Danes je celjsko podjetje Hermi mednarodno priznano podjetje z več kot 140 zaposlenimi, 8 tisoč izdelki v ponudbi in ki je prisotno na več kot 50 trgih po svetu. Njihove rešitve varujejo objekte najvišjega pomena – od stanovanjskih hiš do energetskih sistemov, kot sta Jedrska elektrarna Krško in Hidroelektrarna Zlatoličje. Podjetje je leta 1985 ustanovil Herman Rauter. Danes ga vodi njegov sin, nekdanji vrhunski alpski smučar Miran Rauter, ki je družinsko vizijo nadgradil z močnim poudarkom na razvo- ju, digitalizaciji in izvozu. Sedež podjetja s sodobno proizvodnjo je v Celju, kjer Hermi združuje štiri proizvodne programe: stre- lovodna zaščita, prenapetostna zaščita, kabelske police in lestve ter konstrukcijski sistemi za sončne elektrarne. Dodana vrednost podjetja je lasten razvojni oddelek, ki skrbi za tehnične inovacije, kot so brezvijačne kabelske police Fast Klick®, programska orodja za načrtovanje zaščite (Hermi Shield, Risk Manager) ter drugi patentirani elementi za strelo- vodno zaščito in kabelske tra- se, ki prihranijo čas in stroške montaže. Leta 2021 so v Celju zgra- dili nov proizvodni objekt, ki je takrat omogočil trikratno povečanje kapacitet. Zdaj po- novno načrtujejo povečanje in gradnjo dodatne stavbe v Eko- nomsko-poslovni coni Trnovlje – jug. Letno proizvedejo več kot 18,2 milijona kosov izdelkov, pri čemer je treba poudariti, da količina zelo variira glede na zapletenost proizvodnega po- stopka. Skupno pod blagovno znamko Hermi proizvajajo več kot 8 tisoč izdelkov, na sloven- skem trgu izvajajo tudi storitve montaže. Z izdelki Hermi je opremljenih več kot 200 tisoč stavb doma in po svetu. Promet podjetja se je v zad- njih petih letih povečeval v povprečju 20 odstotkov letno – lani je doseglo skoraj 20 mi- lijonov evrov, pri čemer že 60 odstotkov ustvari na tujih trgih. Hčerinske družbe s skladiščno -poslovnimi prostori imajo na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Avstriji. Kljub močni rasti ostajajo družinsko podjetje, zavezano znanju, ra- zvoju in odgovornosti – dokaz za to so številne nagrade, od nagrad za inovacije, izjemne gospodarske in podjetniške dosežke (GZS) do bronastega grba Mestne občine Celje. Hermi ni le tehnološko pod- jetje, temveč tudi pomemben nosilec lokalnega razvoja. V le- tošnjem šolskem letu 2024/25 s kadrovskimi štipendijami pod- pira 37 dijakinj/dijakov ter štu- dentk/študentov – večino iz Ce- lja in okolice. Poleg kadrovskih štipendij podjetje podpira tudi perspektivne mlade športnike in športnice. V zadnjih štirih letih je podelilo 17 športnih šti- pendij – nekatere posameznike podpira več let, druge eno leto. Poseben poudarek namenjajo prenosu znanja med generaci- jami in ustvarjanju kakovostnih delovnih pogojev. Družinsko podjetje s tradicijo – Herman in Miran Rauter, dve generaciji podjetja Hermi Strelovodna zaščita je eden od ključnih proizvodnih programov podjetja Hermi. V Sloveniji izvajajo tudi montaže. Hermi danes predstavlja sinergijo med inženirstvom, trajnostjo in poslovno vizijo. »Znanje, delo in spoštovanje so temelji, na katerih stojimo že 40 let,« pravi direktor Miran Rauter. In dodaja: »Naša vizija je jasna – ustvarjati rešitve za varno in trajnostno prihodnost. Z lokalnimi koreninami in globalnim dosegom.« www.hermi.si Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje e-naslov: info@pocinkovalnica.si www.pocinkovalnica.si POCINKOVALNICA, D.O.O. KOMERCIALA tel: 03 42 63 228 gsm: 041 563 110 DELOVNI ČAS pon-pet: 7:00 - 15:00 T RADICIJA, Z NANJE, K AKOVOST ISO 9001 ISO 14001 ISO 50001 ISO 45001 DAST 022 Pocinkovalnica d.o.o DASt Richtlinie 022 Feuerverzinken von tragenden Stahlbauteilen ŠČITIMO KOVINO in naravo Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 43 43 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Od obrtniške delavnice do mednarodnega proizvajalca strelovodne zaščite in kabelskih tras Hermi: 40 let znanja, inovacij in zaščite pred udarom strele Uspešna podjetniška zgodba se je začela pred štirimi de- setletji z merjenjem elektroinštalacij, obnovo strelovodov ter inovativnimi izdelki ter s pristopom, nekonvencionalnim za tisti čas. Danes je celjsko podjetje Hermi mednarodno priznano podjetje z več kot 140 zaposlenimi, 8 tisoč izdelki v ponudbi in ki je prisotno na več kot 50 trgih po svetu. Njihove rešitve varujejo objekte najvišjega pomena – od stanovanjskih hiš do energetskih sistemov, kot sta Jedrska elektrarna Krško in Hidroelektrarna Zlatoličje. Podjetje je leta 1985 ustanovil Herman Rauter. Danes ga vodi njegov sin, nekdanji vrhunski alpski smučar Miran Rauter, ki je družinsko vizijo nadgradil z močnim poudarkom na razvo- ju, digitalizaciji in izvozu. Sedež podjetja s sodobno proizvodnjo je v Celju, kjer Hermi združuje štiri proizvodne programe: stre- lovodna zaščita, prenapetostna zaščita, kabelske police in lestve ter konstrukcijski sistemi za sončne elektrarne. Dodana vrednost podjetja je lasten razvojni oddelek, ki skrbi za tehnične inovacije, kot so brezvijačne kabelske police Fast Klick®, programska orodja za načrtovanje zaščite (Hermi Shield, Risk Manager) ter drugi patentirani elementi za strelo- vodno zaščito in kabelske tra- se, ki prihranijo čas in stroške montaže. Leta 2021 so v Celju zgra- dili nov proizvodni objekt, ki je takrat omogočil trikratno povečanje kapacitet. Zdaj po- novno načrtujejo povečanje in gradnjo dodatne stavbe v Eko- nomsko-poslovni coni Trnovlje – jug. Letno proizvedejo več kot 18,2 milijona kosov izdelkov, pri čemer je treba poudariti, da količina zelo variira glede na zapletenost proizvodnega po- stopka. Skupno pod blagovno znamko Hermi proizvajajo več kot 8 tisoč izdelkov, na sloven- skem trgu izvajajo tudi storitve montaže. Z izdelki Hermi je opremljenih več kot 200 tisoč stavb doma in po svetu. Promet podjetja se je v zad- njih petih letih povečeval v povprečju 20 odstotkov letno – lani je doseglo skoraj 20 mi- lijonov evrov, pri čemer že 60 odstotkov ustvari na tujih trgih. Hčerinske družbe s skladiščno -poslovnimi prostori imajo na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Avstriji. Kljub močni rasti ostajajo družinsko podjetje, zavezano znanju, ra- zvoju in odgovornosti – dokaz za to so številne nagrade, od nagrad za inovacije, izjemne gospodarske in podjetniške dosežke (GZS) do bronastega grba Mestne občine Celje. Hermi ni le tehnološko pod- jetje, temveč tudi pomemben nosilec lokalnega razvoja. V le- tošnjem šolskem letu 2024/25 s kadrovskimi štipendijami pod- pira 37 dijakinj/dijakov ter štu- dentk/študentov – večino iz Ce- lja in okolice. Poleg kadrovskih štipendij podjetje podpira tudi perspektivne mlade športnike in športnice. V zadnjih štirih letih je podelilo 17 športnih šti- pendij – nekatere posameznike podpira več let, druge eno leto. Poseben poudarek namenjajo prenosu znanja med generaci- jami in ustvarjanju kakovostnih delovnih pogojev. Družinsko podjetje s tradicijo – Herman in Miran Rauter, dve generaciji podjetja Hermi Strelovodna zaščita je eden od ključnih proizvodnih programov podjetja Hermi. V Sloveniji izvajajo tudi montaže. Hermi danes predstavlja sinergijo med inženirstvom, trajnostjo in poslovno vizijo. »Znanje, delo in spoštovanje so temelji, na katerih stojimo že 40 let,« pravi direktor Miran Rauter. In dodaja: »Naša vizija je jasna – ustvarjati rešitve za varno in trajnostno prihodnost. Z lokalnimi koreninami in globalnim dosegom.« www.hermi.si Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje e-naslov: info@pocinkovalnica.si www.pocinkovalnica.si POCINKOVALNICA, D.O.O. KOMERCIALA tel: 03 42 63 228 gsm: 041 563 110 DELOVNI ČAS pon-pet: 7:00 - 15:00 T RADICIJA, Z NANJE, K AKOVOST ISO 9001 ISO 14001 ISO 50001 ISO 45001 DAST 022 Pocinkovalnica d.o.o DASt Richtlinie 022 Feuerverzinken von tragenden Stahlbauteilen ŠČITIMO KOVINO in naravo Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 44 44 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Po sledeh številnih akcij Novega tednika Kmečke ženske peljali na morje, v Celje privabili igralsko smetano Novi tednik je zaradi želje, da bi se približal bral- cem in spodbudil njihovo sodelovanje, pripravljal vrsto uspešnih akcij. Po zaslugi enega od nekdanjih glavnih in odgovornih urednikov se je Celje vrsto let prelevilo v prestolnico jugoslovanskega fi lma. Z letečimi uredništvi in akcijami, kot je Novi tednik v vašem kraju, smo opozarjati na položaj ljudi in se trudili, da bi se izboljšal. Ko je bilo slišati, da so kmečke ženske deležne premalo pozornosti, smo se domislili akcije Sto žensk na morje. To pa še ni vse, saj smo v minulih letih pripravljali tudi najrazlič- nejše izbore. Izbirali smo najbolj podobne dvojčke in najlepše voščilnice. Pripravili smo med drugim izbor naj gasilca, naj poštarja … TINA STRMČNIK Eden od nekdanjih glav- nih in odgovornih urednikov Novega tednika Jože Volfand je imel veliko zaslug za šte- vilne novosti v časopisu in širše. »Hoteli smo, da Celje ne bi bilo le mesto atletike, mednarodna pevska zvezda in največje sejemsko mesto,« je dejal mož, ki se je domislil zamisli o Tednu domačega fi lma. Prva izdaja je luč sve- ta ugledala februarja 1973, pri njej so sodelovali celjsko kinopodjetje, kulturna sku- pnost, Društvo slovenskih fi lmskih delavcev, AGRFT in Dom JLA v Celju. Ta festival je Celje vsako leto spremenil v fi lmsko prestolnico takra- tne skupne države, kjer so se zbrali prvaki slovenskega fi lma. Dogajanje so popestri- li različni posveti, podelitve fi lmskih nagrad. Sto kmečkih žensk na morje Dva avtobusa rož smo peljali v Portorož. Tako se je glasil na- 80 let besed, ki povezujejo. Občina Vojnik izreka iskrene čestitke uredništvu, novinarjem in vsem sodelavcem časopisa Novi Tednik, ki že osem desetletij soustvarjate kakovostno informirano lokalno okolje. V času, ko tudi v naši občini pripravljamo največji pro- jekt dograditve osnovne šole, se še posebej zavedamo pomena znanja, dostopa do informacij in vrednot, ki jih krepi neodvisno novinarstvo. Vse generacije, ki prihajajo – otroci, starši, stari starši – bodo tudi v prihodnje vaši bralci. Naj vas spremlja uspeh še naprej. Občina Vojnik, župan Branko Petre OBČINA VOJNIK Projekt dograditve OŠ Vojnik www.vojnik.si Ko je bilo Celje prestolnica domačega filma. (Foto: Drago Medved, Vir: MNZC) S prve akcije Sto kmečkih žensk na morje (Foto: arhiv NT) Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 45 45 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Po sledeh številnih akcij Novega tednika Kmečke ženske peljali na morje, v Celje privabili igralsko smetano 81 ŠESTO DESETLETJE Za širšo prepoznavnost časopisa je jeseni leta 1997 na Starem gradu nastala televizijska reklama za Novi tednik, v kateri je nastopila celjska umetniška družina Stefanovič-Erjavec. Slogan »Z Novim tednikom vidite več« in fotograja Dušana Erjavca, ki gleda skozi časopis, zvit v tulec, sta sestavljala tudi naročilnico in druge promocijske akcije v tistem času. Konec leta 1998 je uredništvo na pobudo Toneta Vrabla prvič zastavilo akcijo Naj voščilnica in bralce povabilo k sodelovanju. Odziv je bil vsako leto zelo dober in akcija se je nato ponovila še desetkrat. Sodelovali so tako mladi kot starejši, zato je bilo več kategorij in nagrajencev. V akciji Tednikovi dvojčki sta leta 1998 zmagali Marta Gričar in Min- ka Teršek ter prejeli zlata prstana in enoletno naročnino na časopis. V ta čas sodijo neobičajni naslovi, ki naj bi pritegnili pozornost kupcev časopisa: »Ne me buzarirat!«, Kralje- stvo brez sindikata, Zavber punce niso za cagave fante, Paragraf, suh kot poper, No- čemo oglodanih kosti … Dean Šuster, novinar: »Ko smo pripravljali pregled od- mevnejših zapisov v Novem tedniku, sem bil zadolžen, da prelistam časopise iz let 1985 in 1986. Vrnil sem se na svoj začetek, našel sem svoj prvi članek. Nastal je pred tridese- timi leti. Pred tridesetimi leti? Zgrožen sem ugotovil, da po- datek drži. Dobro, že res, da svojih košarkarskih prispevkov nisem začel ustvarjati lani ali predlani. Toda pred tremi de- setletji? Če pa se mi zdi, da več kot deset ali petnajst let pač ni minilo od tedaj. A je, zagotovo. Manj ko raču- nam, bolje je. Sicer pa so v spo- minu ostali zlasti lepi trenutki. Čeprav je bilo plačilo (honorar) v uvodnih letih simbolično in so bili odnosi tudi podcenje- valni ter pogoji za delo odvisni zgolj od mojih staršev. Za pisal- ni stroj se nista takoj odločila, posojala ga je znanka. Interne- ta seveda ni bilo in tudi vseh ostalih možnih pripomočkov sedanjega časa za pridobiva- nje podatkov ne. V Košarkarski zvezi Slovenije so obvestila s te- kem nižjih lig dobivali kasneje, članek pa sem moral oddati v ponedeljek zjutraj, pred potjo v Ljubljano. Zato so mi klubski igralci podatke s tekem puščali tudi v nabiralniku. Ogledal sem si veliko tekem, ob nedeljah pa po telefonu (stacionarnem, kaj- pada) lovil trenerje. Bi se še enkrat odpravil po isti poti? Brez razmišljanja, da. Že med mojo preobrazbo iz osnovnošolca v srednješolca je bil zame Novi tednik (tudi Radio Celje) določen pojem. Moči, kakovosti, obveščanja, tudi vplivanja. Veseli me, da je to za tisoče naših bralcev še vedno.« Konec leta 1998 smo prvič zastavili akcijo Naj voščilnica. Zaradi dobrega odziva smo jo ponovili še desetkrat. (Foto: arhiv NT) 96 SEDMO DESETLETJE V časopisni rubriki Za zaveso so se tudi leta 2006 predsta- vljali člani ansambla SLG Celje, bralci pa so z glasovanjem izbirali najbolj priljubljenega igralca in igralko. A časopis je bil z gledališčem še bolj tesno povezan – ob Dnevih komedije je namreč kar nekaj let izdajal posebno prilogo, Gledališko petico, v kateri je bil podrobno predstavljen repertoar najbolj nasmejanih koncev tedna v Celju. Zbirko Kuharskih bukev NT&RC je 30. maja 2006 zao- krožila še zadnja, in sicer na temo zdravilnih zelišč, čajev in čajnih mešanic. Če so bili v prejšnjih letih odmevni izbori naj duhovnika in naj gasilca, je bila tudi akcija za naj pismonošo več kot uspešna, saj je uredništvo prejelo kar 25.151 glasovnic. 20. oktobra 2005 je bil v Gorici pri Slivnici slavnostni zaključek. Nenazadnje je zmagal njihov poštar Silvo Šeško, ki je prejel več kot štiri tisoč glasov. Dvojne cene 1. marca 2006 je začelo veljati dvojno označevanje cen: vse so morale biti za- pisane v tolarjih in evrih. Menjalni tečaj je bil 239,64 tolarja za en evro. Dvojno označevanje cen je bilo vpeljano, da bi se potrošni- ki lažje privadili novi valuti, saj smo Slovenci 1. januarja 2007 dobili evre. Pred tem je zadnje tedne leta 2006 uredništvo pripravljalo Evro kotiček in v njem bralcem ponujalo uporabne nasvete, kako s čim manj težav preiti na novo valuto. Pet centov plače V naših krajih in naši dr- žavi je mogoče tudi, kar je marsikje nemogoče. Tako je Novi tednik leta 2009 poro- čal o delavcu, ki mu je delo- dajalec na plačilni listi na- pisal, da je prejel vsega pet centov plače. Delodajalec je seveda ravnal v nasprotju z zakonodajo. Podobnost s časi zgodnjega kapitalizma ni naključna … Za prestolnico kulture Poleti 2006 je Celje začelo biti boj za evropsko prestol- nico kulture 2012. Kot se je zatem izkazalo, sicer neu- spešno, a tudi strani Novega tednika so v prihodnjih letih barvali »evropsko«. Objavlja- li so prispevke naših bralcev o tem, kako bi knežje mesto predstavili Evropi. V gostilnah Leta 2007 smo na časo- pisnih straneh predstavlja- li tudi gostilne in gostišča s Celjskega. Kombinacija oglasnih sporočil in kratke predstavitve enega od ogla- ševalcev se je v hišnem mar- ketingu izkazala za dobitno kombinacijo. Izbor za naj pismonošo je bil več kot uspešen, saj je uredništvo prejelo več kot 25 tisoč glasovnic. Zmagal je Silvo Šeško iz Gorice pri Slivnici (desno). Priznanje mu je izročil tedanji direktor NT&RC Srečko Šrot. (Foto: arhiv NT) slov prispevka Novega tednika, v katerem smo poročali o naši akciji Sto kmečkih žensk na morje. Idejo za ta izlet je ob 8. marcu na Tednikovi okrogli mizi dala kmetica Anica Pevec s Ponikve, v uredništvu so jo sprejeli z obema rokama. Od- ziv na predlagano akcijo je bil nad pričakovanji, saj se je manj kot v tednu javilo več kot sto žensk s podeželja. Ko so se ob 6. uri zjutraj podale na prvi tovrsten izlet, so se v obeh avtobusih »raz- lična narečja zlila v eno samo govorico sorodnih duš, ki jih druži zemlja, pa naj bodo to kozjanska ilovica, peščena savinjska prst, lapor iz dra- meljskih vinogradov ali črna ruša s pohorskih pobočij,« je slikovito zapisal takratni novinar Jure Kraševec. Leta 1973 smo v naši medijski hiši na morje odpeljali 94 žensk, nato po sto do zadnjega izleta v letu 2004. Upokojeni sodelavec marke- tinga Zlatko Bobinac je pred leti zapisal, da je bil to izlet z dušo. In da je bilo z besedami nemogoče opisati občutek hva- ležnosti udeleženk. »Dobro se mi je orosilo oko, ko sem po izletu dobil pismo zahvale ene od izletnic, ki je pri malo več kot sedemdesetih letih prvič videla morje,« se je spominjal. Leteča uredništva, Novi tednik v vašem kraju V 80. letih sta Novi tednik in Radio Celje pripravljala leteča uredništva. Kot se je ob izidu zbornika ob 70-letnici časopi- sa spominjala upokojena no- vinarka Zdenka Stopar, se je skupina novinarjev odpravila v izbran kraj. Navadno so se ustavili v krajevni skupnosti ali gostilni, vsak novinar je bil zadolžen za eno tematsko področje. Dobili so se s prebi- valci, ki so jim ponudili tudi malico. Največkrat je bil to kozarček šmarnice s klobaso, včasih tudi nič. Zelo radodar- ni so bili krajani, ki so se sami težko prebijali iz dneva v dan. In pogosto se je prav zaradi pisanja o njih in zaradi opo- zarjanja na njihove življenjske razmere nato njihovo socialno stanje izboljšalo. Vsakih nekaj let je uredni- štvo obudilo tudi akcijo Novi tednik v vašem kraju. Akcija je bila zastavljena tako, da so no- vinarji ob reportaži iz obiska- nega kraja vselej tudi najavili, kje bo ekipa krajanom na voljo za pomenek. Različni izbori Časopis se je bralcem skušal približati z različnimi izbori. Leta 1970 je iskal najbolj po- dobne dvojčke. Iskali in pred- stavljali smo tudi najštevilnejše družine (z vsaj desetimi otro- ki) iz naših krajev. Časopis je leta 1976 vabil k sodelovanju v akciji, v kateri je iskal ljudi, stare 90 let in več. Kasneje smo pripravljali tudi izbore naj ga- silcev in naj duhovnikov. Na različne teme smo vrsto let razpisovali fotografski natečaj. Konec leta 1998 je uredništvo na pobudo T oneta Vrabla prvič zastavilo akcijo Naj voščilnica in bralce povabilo k sodelova- nju. Odziv je bil dober, zato smo akcijo ponovili še deset- krat. Leta 1999 je uredništvo za- stavilo akcijo, v kateri so na- ročniki iskali nove naročnike in bili za to nagrajeni z izletom ali s hišnim darilom, poleg tega so sodelovali v žrebanju za sto nagrad. Izleti v hišni organiza- ciji so se imenovali Poglejmo – pojejmo in so odkrivali narav- ne in kulinarične zanimivosti slovenskih krajev. Športniki, igralci, zbiratelji Februarja 2003 je uredništvo razglasilo in nagradilo najbolj- še športnike prejšnjega leta po izboru bralcev časopisa in po- slušalcev radia. To so bili Jo- landa Čeplak, Dejan Perić, celj- ski nogometaši in Miro Požun. Leta 2003 smo predstavljali tudi nenavadne zbiratelje. Leta 2005 smo predstavili novo ak- cijo z naslovom Za zaveso, v kateri smo izbirali najbolj pri- ljubljenega igralca Slovenske- ga ljudskega gledališča Celje. Bralci so izbrali Anico Kumer in Mira Podjeda. Sledil je izbor za naj pismonošo, ki je privabil kar 25 tisoč glasovnic. Zmagal je poštar Silvo Šeško iz Gorice pri Slivnici, ki je prejel več kot štiri tisoč glasov. Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 XXXX Št. 21, 22. maj 2025 Spoštovani ustvarjalci Novega tednika, iskrene čestitke in hvala, ker že polnih 80 LET soustvarjate medijski prostor. Želimo vam še veliko navdiha in dobrih zgodb. Župan Boris Goličnik, Svet in uprava Občine Šoštanj OBČINA ŠOŠTANJ Spoštovani ustvarjalci Novega tednika, iskrene čestitke in hvala, ker že polnih 80 LET soustvarjate medijski prostor. Želimo vam še veliko navdiha in dobrih zgodb. Župan Boris Goličnik, Svet in uprava Občine Šoštanj OBČINA ŠOŠTANJ 36 TRETJE DESETLETJE Zadnja številka Novega tednika leta 1968 je z letnim dogajanjem na svetovni, državni in lokalni ravni obračunala na naslovnici. Da bi zvišali naklado in si tako povečali mo- žnosti preživetja, so v uredništvu uvedli več novosti. Novi tednik je v zadnji številki leta 1968 prvič ponudil veliko novoletno nagra- dno križanko, zatem so križanke objavljali v vsaki zadnji številki v mesecu. V letu 1969 je naklada Novega tednika spet padla na 15 tisoč izvodov. Za vsakega bralca se je bilo treba boriti, tudi s pomočjo sosedov … V leto 1969 sega začetek založniške dejavnosti Novega tednika. Kot prva je izšla Slovenska sto- letna pratika. Časopis se je bralcem skušal približati s številnimi izbori. Leta 1970 je iskal najbolj podobne dvojčke, med njimi sta bili tudi Natalija in Danijela Kovačič, desetletni sestrici iz Prebolda. Vera Orešnik, media planer- ka: »V hišo sem prišla julija 1990. Do danes sem zamenjala vsaj štiri delovna mesta in pristala v marketingu. V začetnih letih, ko še ni bilo računalnikov, smo vse tekste za časopis in radio prepisovali na pisalne stroje na samokopirnem papirju, saj tudi fotokopirnih strojev ni bilo ozi- roma so bili prava redkost. To je bil čas, ko je bilo treba dvakrat dnevno na avtobusno postajo in šoferju avtobusa oddati ku- verto z materiali za časopis. V Ljubljani jo je nekdo prevzel in jo odnesel v tiskarsko središče. Kasneje sem imela nalogo, da sem vsako sredo odpotovala v Ljubljano z vlakom, saj je pot z avtomobilom trajala približno tri ure. Avtoceste namreč še ni bilo. V tiskarni smo pregledova- li tekste, ki so bili postavljeni na velikih steklenih stojalih z osve- tlitvijo. Posebej zaposleni so popravljali morebitne napake tako, da so izrezali posamezno besedo ali črko in jo nadome- stili s pravo ali premikali cele stolpce tekstov. To je bilo pre- cej naporno delo, predvsem za oči. Nenavadno, če si skušate to predstavljati zdaj, v dobi raču- nalnikov in elektronske pošte. Moje dolgoletno službova- nje ima to posebnost, da sem se verjetno največkrat selila iz pisarne v pisarno. Pri trinajsti selitvi sem nehala šteti. Od takrat pa sem se zagotovo preselila še dvakrat, nazadnje leta 2013. Do tistega leta sem ›krožila‹ med drugim in tretjim nadstropjem, zdaj pa sedim v pritličju. To pravzaprav ni nič posebnega, bi lahko rekli. Am- pak je – pri nas večkrat nanese, da bliže kot si upokojitvi, bliže izhodnim vratom sediš … Torej je vse jasno!« Časopis se je bralcem skušal približati z različnimi izbori. Leta 1970 je iskal najbolj podobne dvojčke. Med njimi sta bili tudi Natalija in Da- nijela Kovačič, takrat desetletni sestrici iz Prebolda. (Foto: arhiv NT) www.radece.si Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 45 45 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Po sledeh številnih akcij Novega tednika Kmečke ženske peljali na morje, v Celje privabili igralsko smetano 81 ŠESTO DESETLETJE Za širšo prepoznavnost časopisa je jeseni leta 1997 na Starem gradu nastala televizijska reklama za Novi tednik, v kateri je nastopila celjska umetniška družina Stefanovič-Erjavec. Slogan »Z Novim tednikom vidite več« in fotograja Dušana Erjavca, ki gleda skozi časopis, zvit v tulec, sta sestavljala tudi naročilnico in druge promocijske akcije v tistem času. Konec leta 1998 je uredništvo na pobudo Toneta Vrabla prvič zastavilo akcijo Naj voščilnica in bralce povabilo k sodelovanju. Odziv je bil vsako leto zelo dober in akcija se je nato ponovila še desetkrat. Sodelovali so tako mladi kot starejši, zato je bilo več kategorij in nagrajencev. V akciji Tednikovi dvojčki sta leta 1998 zmagali Marta Gričar in Min- ka Teršek ter prejeli zlata prstana in enoletno naročnino na časopis. V ta čas sodijo neobičajni naslovi, ki naj bi pritegnili pozornost kupcev časopisa: »Ne me buzarirat!«, Kralje- stvo brez sindikata, Zavber punce niso za cagave fante, Paragraf, suh kot poper, No- čemo oglodanih kosti … Dean Šuster, novinar: »Ko smo pripravljali pregled od- mevnejših zapisov v Novem tedniku, sem bil zadolžen, da prelistam časopise iz let 1985 in 1986. Vrnil sem se na svoj začetek, našel sem svoj prvi članek. Nastal je pred tridese- timi leti. Pred tridesetimi leti? Zgrožen sem ugotovil, da po- datek drži. Dobro, že res, da svojih košarkarskih prispevkov nisem začel ustvarjati lani ali predlani. Toda pred tremi de- setletji? Če pa se mi zdi, da več kot deset ali petnajst let pač ni minilo od tedaj. A je, zagotovo. Manj ko raču- nam, bolje je. Sicer pa so v spo- minu ostali zlasti lepi trenutki. Čeprav je bilo plačilo (honorar) v uvodnih letih simbolično in so bili odnosi tudi podcenje- valni ter pogoji za delo odvisni zgolj od mojih staršev. Za pisal- ni stroj se nista takoj odločila, posojala ga je znanka. Interne- ta seveda ni bilo in tudi vseh ostalih možnih pripomočkov sedanjega časa za pridobiva- nje podatkov ne. V Košarkarski zvezi Slovenije so obvestila s te- kem nižjih lig dobivali kasneje, članek pa sem moral oddati v ponedeljek zjutraj, pred potjo v Ljubljano. Zato so mi klubski igralci podatke s tekem puščali tudi v nabiralniku. Ogledal sem si veliko tekem, ob nedeljah pa po telefonu (stacionarnem, kaj- pada) lovil trenerje. Bi se še enkrat odpravil po isti poti? Brez razmišljanja, da. Že med mojo preobrazbo iz osnovnošolca v srednješolca je bil zame Novi tednik (tudi Radio Celje) določen pojem. Moči, kakovosti, obveščanja, tudi vplivanja. Veseli me, da je to za tisoče naših bralcev še vedno.« Konec leta 1998 smo prvič zastavili akcijo Naj voščilnica. Zaradi dobrega odziva smo jo ponovili še desetkrat. (Foto: arhiv NT) 96 SEDMO DESETLETJE V časopisni rubriki Za zaveso so se tudi leta 2006 predsta- vljali člani ansambla SLG Celje, bralci pa so z glasovanjem izbirali najbolj priljubljenega igralca in igralko. A časopis je bil z gledališčem še bolj tesno povezan – ob Dnevih komedije je namreč kar nekaj let izdajal posebno prilogo, Gledališko petico, v kateri je bil podrobno predstavljen repertoar najbolj nasmejanih koncev tedna v Celju. Zbirko Kuharskih bukev NT&RC je 30. maja 2006 zao- krožila še zadnja, in sicer na temo zdravilnih zelišč, čajev in čajnih mešanic. Če so bili v prejšnjih letih odmevni izbori naj duhovnika in naj gasilca, je bila tudi akcija za naj pismonošo več kot uspešna, saj je uredništvo prejelo kar 25.151 glasovnic. 20. oktobra 2005 je bil v Gorici pri Slivnici slavnostni zaključek. Nenazadnje je zmagal njihov poštar Silvo Šeško, ki je prejel več kot štiri tisoč glasov. Dvojne cene 1. marca 2006 je začelo veljati dvojno označevanje cen: vse so morale biti za- pisane v tolarjih in evrih. Menjalni tečaj je bil 239,64 tolarja za en evro. Dvojno označevanje cen je bilo vpeljano, da bi se potrošni- ki lažje privadili novi valuti, saj smo Slovenci 1. januarja 2007 dobili evre. Pred tem je zadnje tedne leta 2006 uredništvo pripravljalo Evro kotiček in v njem bralcem ponujalo uporabne nasvete, kako s čim manj težav preiti na novo valuto. Pet centov plače V naših krajih in naši dr- žavi je mogoče tudi, kar je marsikje nemogoče. Tako je Novi tednik leta 2009 poro- čal o delavcu, ki mu je delo- dajalec na plačilni listi na- pisal, da je prejel vsega pet centov plače. Delodajalec je seveda ravnal v nasprotju z zakonodajo. Podobnost s časi zgodnjega kapitalizma ni naključna … Za prestolnico kulture Poleti 2006 je Celje začelo biti boj za evropsko prestol- nico kulture 2012. Kot se je zatem izkazalo, sicer neu- spešno, a tudi strani Novega tednika so v prihodnjih letih barvali »evropsko«. Objavlja- li so prispevke naših bralcev o tem, kako bi knežje mesto predstavili Evropi. V gostilnah Leta 2007 smo na časo- pisnih straneh predstavlja- li tudi gostilne in gostišča s Celjskega. Kombinacija oglasnih sporočil in kratke predstavitve enega od ogla- ševalcev se je v hišnem mar- ketingu izkazala za dobitno kombinacijo. Izbor za naj pismonošo je bil več kot uspešen, saj je uredništvo prejelo več kot 25 tisoč glasovnic. Zmagal je Silvo Šeško iz Gorice pri Slivnici (desno). Priznanje mu je izročil tedanji direktor NT&RC Srečko Šrot. (Foto: arhiv NT) slov prispevka Novega tednika, v katerem smo poročali o naši akciji Sto kmečkih žensk na morje. Idejo za ta izlet je ob 8. marcu na Tednikovi okrogli mizi dala kmetica Anica Pevec s Ponikve, v uredništvu so jo sprejeli z obema rokama. Od- ziv na predlagano akcijo je bil nad pričakovanji, saj se je manj kot v tednu javilo več kot sto žensk s podeželja. Ko so se ob 6. uri zjutraj podale na prvi tovrsten izlet, so se v obeh avtobusih »raz- lična narečja zlila v eno samo govorico sorodnih duš, ki jih druži zemlja, pa naj bodo to kozjanska ilovica, peščena savinjska prst, lapor iz dra- meljskih vinogradov ali črna ruša s pohorskih pobočij,« je slikovito zapisal takratni novinar Jure Kraševec. Leta 1973 smo v naši medijski hiši na morje odpeljali 94 žensk, nato po sto do zadnjega izleta v letu 2004. Upokojeni sodelavec marke- tinga Zlatko Bobinac je pred leti zapisal, da je bil to izlet z dušo. In da je bilo z besedami nemogoče opisati občutek hva- ležnosti udeleženk. »Dobro se mi je orosilo oko, ko sem po izletu dobil pismo zahvale ene od izletnic, ki je pri malo več kot sedemdesetih letih prvič videla morje,« se je spominjal. Leteča uredništva, Novi tednik v vašem kraju V 80. letih sta Novi tednik in Radio Celje pripravljala leteča uredništva. Kot se je ob izidu zbornika ob 70-letnici časopi- sa spominjala upokojena no- vinarka Zdenka Stopar, se je skupina novinarjev odpravila v izbran kraj. Navadno so se ustavili v krajevni skupnosti ali gostilni, vsak novinar je bil zadolžen za eno tematsko področje. Dobili so se s prebi- valci, ki so jim ponudili tudi malico. Največkrat je bil to kozarček šmarnice s klobaso, včasih tudi nič. Zelo radodar- ni so bili krajani, ki so se sami težko prebijali iz dneva v dan. In pogosto se je prav zaradi pisanja o njih in zaradi opo- zarjanja na njihove življenjske razmere nato njihovo socialno stanje izboljšalo. Vsakih nekaj let je uredni- štvo obudilo tudi akcijo Novi tednik v vašem kraju. Akcija je bila zastavljena tako, da so no- vinarji ob reportaži iz obiska- nega kraja vselej tudi najavili, kje bo ekipa krajanom na voljo za pomenek. Različni izbori Časopis se je bralcem skušal približati z različnimi izbori. Leta 1970 je iskal najbolj po- dobne dvojčke. Iskali in pred- stavljali smo tudi najštevilnejše družine (z vsaj desetimi otro- ki) iz naših krajev. Časopis je leta 1976 vabil k sodelovanju v akciji, v kateri je iskal ljudi, stare 90 let in več. Kasneje smo pripravljali tudi izbore naj ga- silcev in naj duhovnikov. Na različne teme smo vrsto let razpisovali fotografski natečaj. Konec leta 1998 je uredništvo na pobudo T oneta Vrabla prvič zastavilo akcijo Naj voščilnica in bralce povabilo k sodelova- nju. Odziv je bil dober, zato smo akcijo ponovili še deset- krat. Leta 1999 je uredništvo za- stavilo akcijo, v kateri so na- ročniki iskali nove naročnike in bili za to nagrajeni z izletom ali s hišnim darilom, poleg tega so sodelovali v žrebanju za sto nagrad. Izleti v hišni organiza- ciji so se imenovali Poglejmo – pojejmo in so odkrivali narav- ne in kulinarične zanimivosti slovenskih krajev. Športniki, igralci, zbiratelji Februarja 2003 je uredništvo razglasilo in nagradilo najbolj- še športnike prejšnjega leta po izboru bralcev časopisa in po- slušalcev radia. To so bili Jo- landa Čeplak, Dejan Perić, celj- ski nogometaši in Miro Požun. Leta 2003 smo predstavljali tudi nenavadne zbiratelje. Leta 2005 smo predstavili novo ak- cijo z naslovom Za zaveso, v kateri smo izbirali najbolj pri- ljubljenega igralca Slovenske- ga ljudskega gledališča Celje. Bralci so izbrali Anico Kumer in Mira Podjeda. Sledil je izbor za naj pismonošo, ki je privabil kar 25 tisoč glasovnic. Zmagal je poštar Silvo Šeško iz Gorice pri Slivnici, ki je prejel več kot štiri tisoč glasov. Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 XXXX Št. 21, 22. maj 2025 Spoštovani ustvarjalci Novega tednika, iskrene čestitke in hvala, ker že polnih 80 LET soustvarjate medijski prostor. Želimo vam še veliko navdiha in dobrih zgodb. Župan Boris Goličnik, Svet in uprava Občine Šoštanj OBČINA ŠOŠTANJ Spoštovani ustvarjalci Novega tednika, iskrene čestitke in hvala, ker že polnih 80 LET soustvarjate medijski prostor. Želimo vam še veliko navdiha in dobrih zgodb. Župan Boris Goličnik, Svet in uprava Občine Šoštanj OBČINA ŠOŠTANJ 36 TRETJE DESETLETJE Zadnja številka Novega tednika leta 1968 je z letnim dogajanjem na svetovni, državni in lokalni ravni obračunala na naslovnici. Da bi zvišali naklado in si tako povečali mo- žnosti preživetja, so v uredništvu uvedli več novosti. Novi tednik je v zadnji številki leta 1968 prvič ponudil veliko novoletno nagra- dno križanko, zatem so križanke objavljali v vsaki zadnji številki v mesecu. V letu 1969 je naklada Novega tednika spet padla na 15 tisoč izvodov. Za vsakega bralca se je bilo treba boriti, tudi s pomočjo sosedov … V leto 1969 sega začetek založniške dejavnosti Novega tednika. Kot prva je izšla Slovenska sto- letna pratika. Časopis se je bralcem skušal približati s številnimi izbori. Leta 1970 je iskal najbolj podobne dvojčke, med njimi sta bili tudi Natalija in Danijela Kovačič, desetletni sestrici iz Prebolda. Vera Orešnik, media planer- ka: »V hišo sem prišla julija 1990. Do danes sem zamenjala vsaj štiri delovna mesta in pristala v marketingu. V začetnih letih, ko še ni bilo računalnikov, smo vse tekste za časopis in radio prepisovali na pisalne stroje na samokopirnem papirju, saj tudi fotokopirnih strojev ni bilo ozi- roma so bili prava redkost. To je bil čas, ko je bilo treba dvakrat dnevno na avtobusno postajo in šoferju avtobusa oddati ku- verto z materiali za časopis. V Ljubljani jo je nekdo prevzel in jo odnesel v tiskarsko središče. Kasneje sem imela nalogo, da sem vsako sredo odpotovala v Ljubljano z vlakom, saj je pot z avtomobilom trajala približno tri ure. Avtoceste namreč še ni bilo. V tiskarni smo pregledova- li tekste, ki so bili postavljeni na velikih steklenih stojalih z osve- tlitvijo. Posebej zaposleni so popravljali morebitne napake tako, da so izrezali posamezno besedo ali črko in jo nadome- stili s pravo ali premikali cele stolpce tekstov. To je bilo pre- cej naporno delo, predvsem za oči. Nenavadno, če si skušate to predstavljati zdaj, v dobi raču- nalnikov in elektronske pošte. Moje dolgoletno službova- nje ima to posebnost, da sem se verjetno največkrat selila iz pisarne v pisarno. Pri trinajsti selitvi sem nehala šteti. Od takrat pa sem se zagotovo preselila še dvakrat, nazadnje leta 2013. Do tistega leta sem ›krožila‹ med drugim in tretjim nadstropjem, zdaj pa sedim v pritličju. To pravzaprav ni nič posebnega, bi lahko rekli. Am- pak je – pri nas večkrat nanese, da bliže kot si upokojitvi, bliže izhodnim vratom sediš … Torej je vse jasno!« Časopis se je bralcem skušal približati z različnimi izbori. Leta 1970 je iskal najbolj podobne dvojčke. Med njimi sta bili tudi Natalija in Da- nijela Kovačič, takrat desetletni sestrici iz Prebolda. (Foto: arhiv NT) www.radece.si Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 46 46 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Tkali smo vezi z našimi naročniki in bralci Polnili vozičke, skupaj kuhali, a tudi hujšali V obdobju, ko množice receptov še ni bilo mogoče najti na svetovnem spletu, smo se v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje lotili založniškega podviga, ki je doživel neverjeten uspeh. Na podlagi priljubljene radijske oddaje Kuhajmo skupaj, ki jo je pripravljala in vodila Ivica Burnik, smo izdali Kuharske bukve Radia Celje. V odmevni akciji Do polnega vozička brez mošnjička smo družinam omogočili nakupovanje, za katero ni bilo treba seči v žep. Naročnikom smo uresničevali želje, njihova življenja pa spreminjali z akcijo Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. TINA STRMČNIK Številne naročnike smo odpeljali na zanimive izlete – leta 2018 tudi v tovarno čokolade. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) V obdobju, ko množice receptov še ni bilo mogoče najti na svetovnem spletu, smo se v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje lotili založniškega podviga, ki je doživel neverjeten uspeh. Na podlagi priljubljene radijske oddaje Kuhajmo skupaj, ki jo je pripravljala in vodila Ivica Burnik, smo leta 1999 izdali Kuharske bukve Radia Celje, v naslednjih letih so izšla še nadaljevanja. Kot je v uvo- dniku prve knjige zapisala Burnikova, je bila posebnost, da te kuharice niso napisali poklicni kuharji ali ugledni kulinarični strokovnjaki: »V njej so zbrani recepti, ki so si jih v oddajah izmenjali po- slušalke in poslušalci Radia Celje, ki jim je skupno to, da kuhajo iz ljubezni.« Po besedah nekdanjega od- govornega urednika Novega tednika in urednika omenjenih knjig Branka Stamejčiča so poslušalci to, kdo bo prispeval boljši recept za oddajo ali knji- go, dojemali kot prestiž. »Tudi druga knjiga, ki je izšla leta 2000, je postala fantastična uspešnica.« Obe knjigi skupaj sta s ponatisi izšli v nakladi, ki je presegla deset tisoč izvodov. Vsi so pošli. Leta 2004 je izšla knjiga z naslovom Kuharske bukve slovenskih gospodinj, v kateri so bili zbrani najboljši recepti iz obeh prejšnjih del. Še zdaleč to niso bili edini uspe- šni založniški podvigi naše medijske hiše … Spreminjali smo življenja Leta 2004 smo na pobudo zdravnice Jane Govc Eržen za- čeli akcijo Hujšajmo z Novim tednikom. Skupine približno 20 udeležencev so vsako leto v štirih mesecih v povprečju izgubile približno 200 kilogra- mov. Zanje smo pripravili cel sklop dejavnosti, med drugim telovadbo v fi tnesu, delavnice s področja prehrane, vadbe in psihologije … Največji dosežek je bil, če jim je tudi po zaključ- ku akcije uspelo ohraniti zdrav življenjski slog. V trgovino brez denarnice Ob 60-letnici Novega tedni- ka se je porodila ideja za ak- cijo Do polnega vozička brez Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 47 47 Št. 22, 29. maj 2025 Št. 11 - 6. februar 2007 V zraku smo bili z balonom, jadralnim in navadnim padalom, vmes smo leteli z vojaškim helikopterjem, kar je bil zaradi ustrežljivosti Slovenske vojske poseben dogodek. Klavdija Simler je bila za en dan kuharica v bolnišnični kuhinji, smo pa tudi pekli kremne rezine, preizkušali pršut, čokolado … Ko smo lačni gledali fotografije, je bilo včasih res hudo … Presežek adrenalina smo lahko izmerili na solkanskem mostu, kjer so tri dekleta skočila v prazno. Vratolomne preizkušnje pa so se vrstile še na raftingu, dirki, potapljanju … Lidija je želela med vojake in v celjski vojašnici niso imeli nič proti, da jo vzamejo medse. Da delo ni prav nič enostavno, je ugotovila na koncu. Zadovoljstva pa to ni zmanjšalo. Otrokom smo kar nekajkrat uresničili skrito željo, posebej pa nas je ganila Žanova, ki je želel leteti z letalom. V velenjskem klubu so s mu pilotom Petrom Vidmarjem z razumevanjem prisluhnili. Cel razred otrok iz vojniške šole je Miklavževo darilo dobil tudi iz naše hiše, saj smo jih v začetku decembra odpeljali v tovarno igrač, od koder niso odšli praznih rok. NAŠIH 80 LET Za akcijo Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje je bilo ogro- mno zanimanja. V zraku smo bili z balonom, jadralnim in navadnim padalom, vmes smo leteli z vojaškim helikopterjem, kar je bil zaradi ustrežljivosti Slovenske vojke poseben dogodek. (Foto: arhiv NT) Utrinek z zaključne prireditve akcije Hujšajmo z Novi tednikom leta 2014 (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) V akciji Do polnega vozička brez mošnjička smo razveselili številne posa- meznike in družine. (Foto: arhiv NT/Sherpa) mošnjička. Do brezplačnega nakupa v znanem trgovskem podjetju so prišli številni po- samezniki in družine, ki so za nakup, namesto da bi segli v denarnico, poslali kupon iz Novega tednika. Vsak zadnji nakup v sezoni akcije smo na- menili v dobrodelne namene. Leta 2006 smo začeli akcijo Vaše skrite želje uresničuje- ta Novi tednik in Radio Celje. Samo v prvem letu akcije, od februarja 2006 do februarja 2007, smo uresničili več kot 50 želja. Največ je bilo adre- nalinskih, saj so številni bral- ci in poslušalci želeli skočiti s padalom, se z mosta spustiti s pomočjo elastične vrvice ali se popeljati z balonom oziro- ma katerim drugim nevsak- danjih prevoznim sredstvom. Sledile so želje, ki so vklju- čevale srečanje s kakšnim znanim glasbenikom ali špor- tnikom. Kar nekaj bralcev ali poslušalcev se je za en dan želelo preizkusiti v drugem poklicu. Leta 2008 smo razglasili najboljše v akciji Ljudje z ve- liko začetnico. Novi tednik je namreč devet mesecev predstavljal ljudi, ki so nudi- li pomoč bolnim, ostarelim ali kako drugače pomoči po- trebnim. Največ glasov, več kot dva tisoč, je dobila Majda Makovšek. Pot v odkrivanje se je imenovala akcija, ki jo je vodil sodelavec Andrej Krajnc. V njej so si bralci lahko zaželeli, da bi spoznali nastanek različnih predme- tov, od gospodinjskih strojev, kristala, posode, kruha, čoko- lade, piva. Uredništvo jim je željo izpolnilo in s pomočjo reportaž razširilo obzorja še drugim bralcem. V poletnih mesecih leta 2010 je Novi tednik pripravil izbor lepotice poletja. Zmagala je Natalija Pustišek, spremlje- valki sta bili Sanja Ramšak in Maja Belak. Bralci so svoje favoritinje izbirali s pomočjo kuponov in SMS-sporočil, piko na i je postavila strokov- na komisija na veliki modni reviji v Celjskem domu. In v zadnjem desetletju? Uredništvo Novega tednika tudi v zadnjem obdobju za naročnike, bralce in občane 33 občin, kjer spremljamo dogajanje, pripravlja najrazlič- nejše akcije. Da se splača biti naročnik, so spoznali številni naši bralci, ki so se v zadnjem desetletju z nami odpravili na kopalni dan na slovensko obalo, z nami odpotovali na Svete Višarje, okušali žlahtno kapljico na martinovanjih ali se odpravili po poteh serije Gorski zdravnik. Naši naročniki lahko na raz- ličnih prireditvah v regiji zavr- tijo kolo sreče in si prislužijo lepe nagrade. Ob 8. marcu de- kleta in žene obdarimo s cve- tlicami. Na pust pripravljamo akcijo Ugriznite v zlati krof. V krofu se skriva zlat prstan. Ta akcija je bila letos še posebej čustvena, saj se je srečnež To- maž iz Celja z zlatim prstanom kar pred tisočglavo množico zaročil s svojim dekletom Ma- tejo. Naša medijska hiša je med drugim tudi soorganizatorica dneva zdravja, ki v začetku aprila v celjsko mestno sredi- šče pripelje pestre dejavnosti, namenjene krepitvi zdravega življenjskega sloga. Poleti pripravljamo izbor najboljših potopisov in pode- ljujemo lepe nagrade, ki pride- jo prav popotnikom. Posebno poglavje je akcija Otroci poje- jo slovenske pesmi in se vese- lijo, kjer že vrsto let izbiramo nadarjene pevce iz osnovnih šol s Celjskega. Otrokom ogro- mno veselja že vrsto let vsak september pričaramo tudi z akcijo Šolačinkarije, kjer se skupaj sladkamo s palačinka- mi, uživamo v nastopu glasbe- nih gostov in zbiramo denar za dober namen. Oglas NT&RC_137x195mm_Zicka kartuzija 860 let obcina SK + ZK + Rogla Pohorje_9.5.2025 petek, 09. maj 2025 10:33:21 OBČINA ŠENTJUR PAMETNA – PRIVLAČNA – PREPOZNAVNA – POVEZANA V naši občini na temeljih bogate tradicije gradimo izjemno prihodnost. Naši projekti, investicije in dogodki so vaše novice in zgodbe. Želimo, da bi jih skupaj spisali in brali še veliko. Časopisu Novi tednik ob 80-letnici izhajanja iskreno čestitamo. Mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 47 47 Št. 22, 29. maj 2025 Št. 11 - 6. februar 2007 V zraku smo bili z balonom, jadralnim in navadnim padalom, vmes smo leteli z vojaškim helikopterjem, kar je bil zaradi ustrežljivosti Slovenske vojske poseben dogodek. Klavdija Simler je bila za en dan kuharica v bolnišnični kuhinji, smo pa tudi pekli kremne rezine, preizkušali pršut, čokolado … Ko smo lačni gledali fotografije, je bilo včasih res hudo … Presežek adrenalina smo lahko izmerili na solkanskem mostu, kjer so tri dekleta skočila v prazno. Vratolomne preizkušnje pa so se vrstile še na raftingu, dirki, potapljanju … Lidija je želela med vojake in v celjski vojašnici niso imeli nič proti, da jo vzamejo medse. Da delo ni prav nič enostavno, je ugotovila na koncu. Zadovoljstva pa to ni zmanjšalo. Otrokom smo kar nekajkrat uresničili skrito željo, posebej pa nas je ganila Žanova, ki je želel leteti z letalom. V velenjskem klubu so s mu pilotom Petrom Vidmarjem z razumevanjem prisluhnili. Cel razred otrok iz vojniške šole je Miklavževo darilo dobil tudi iz naše hiše, saj smo jih v začetku decembra odpeljali v tovarno igrač, od koder niso odšli praznih rok. NAŠIH 80 LET Za akcijo Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje je bilo ogro- mno zanimanja. V zraku smo bili z balonom, jadralnim in navadnim padalom, vmes smo leteli z vojaškim helikopterjem, kar je bil zaradi ustrežljivosti Slovenske vojke poseben dogodek. (Foto: arhiv NT) Utrinek z zaključne prireditve akcije Hujšajmo z Novi tednikom leta 2014 (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) V akciji Do polnega vozička brez mošnjička smo razveselili številne posa- meznike in družine. (Foto: arhiv NT/Sherpa) mošnjička. Do brezplačnega nakupa v znanem trgovskem podjetju so prišli številni po- samezniki in družine, ki so za nakup, namesto da bi segli v denarnico, poslali kupon iz Novega tednika. Vsak zadnji nakup v sezoni akcije smo na- menili v dobrodelne namene. Leta 2006 smo začeli akcijo Vaše skrite želje uresničuje- ta Novi tednik in Radio Celje. Samo v prvem letu akcije, od februarja 2006 do februarja 2007, smo uresničili več kot 50 želja. Največ je bilo adre- nalinskih, saj so številni bral- ci in poslušalci želeli skočiti s padalom, se z mosta spustiti s pomočjo elastične vrvice ali se popeljati z balonom oziro- ma katerim drugim nevsak- danjih prevoznim sredstvom. Sledile so želje, ki so vklju- čevale srečanje s kakšnim znanim glasbenikom ali špor- tnikom. Kar nekaj bralcev ali poslušalcev se je za en dan želelo preizkusiti v drugem poklicu. Leta 2008 smo razglasili najboljše v akciji Ljudje z ve- liko začetnico. Novi tednik je namreč devet mesecev predstavljal ljudi, ki so nudi- li pomoč bolnim, ostarelim ali kako drugače pomoči po- trebnim. Največ glasov, več kot dva tisoč, je dobila Majda Makovšek. Pot v odkrivanje se je imenovala akcija, ki jo je vodil sodelavec Andrej Krajnc. V njej so si bralci lahko zaželeli, da bi spoznali nastanek različnih predme- tov, od gospodinjskih strojev, kristala, posode, kruha, čoko- lade, piva. Uredništvo jim je željo izpolnilo in s pomočjo reportaž razširilo obzorja še drugim bralcem. V poletnih mesecih leta 2010 je Novi tednik pripravil izbor lepotice poletja. Zmagala je Natalija Pustišek, spremlje- valki sta bili Sanja Ramšak in Maja Belak. Bralci so svoje favoritinje izbirali s pomočjo kuponov in SMS-sporočil, piko na i je postavila strokov- na komisija na veliki modni reviji v Celjskem domu. In v zadnjem desetletju? Uredništvo Novega tednika tudi v zadnjem obdobju za naročnike, bralce in občane 33 občin, kjer spremljamo dogajanje, pripravlja najrazlič- nejše akcije. Da se splača biti naročnik, so spoznali številni naši bralci, ki so se v zadnjem desetletju z nami odpravili na kopalni dan na slovensko obalo, z nami odpotovali na Svete Višarje, okušali žlahtno kapljico na martinovanjih ali se odpravili po poteh serije Gorski zdravnik. Naši naročniki lahko na raz- ličnih prireditvah v regiji zavr- tijo kolo sreče in si prislužijo lepe nagrade. Ob 8. marcu de- kleta in žene obdarimo s cve- tlicami. Na pust pripravljamo akcijo Ugriznite v zlati krof. V krofu se skriva zlat prstan. Ta akcija je bila letos še posebej čustvena, saj se je srečnež To- maž iz Celja z zlatim prstanom kar pred tisočglavo množico zaročil s svojim dekletom Ma- tejo. Naša medijska hiša je med drugim tudi soorganizatorica dneva zdravja, ki v začetku aprila v celjsko mestno sredi- šče pripelje pestre dejavnosti, namenjene krepitvi zdravega življenjskega sloga. Poleti pripravljamo izbor najboljših potopisov in pode- ljujemo lepe nagrade, ki pride- jo prav popotnikom. Posebno poglavje je akcija Otroci poje- jo slovenske pesmi in se vese- lijo, kjer že vrsto let izbiramo nadarjene pevce iz osnovnih šol s Celjskega. Otrokom ogro- mno veselja že vrsto let vsak september pričaramo tudi z akcijo Šolačinkarije, kjer se skupaj sladkamo s palačinka- mi, uživamo v nastopu glasbe- nih gostov in zbiramo denar za dober namen. Oglas NT&RC_137x195mm_Zicka kartuzija 860 let obcina SK + ZK + Rogla Pohorje_9.5.2025 petek, 09. maj 2025 10:33:21 OBČINA ŠENTJUR PAMETNA – PRIVLAČNA – PREPOZNAVNA – POVEZANA V naši občini na temeljih bogate tradicije gradimo izjemno prihodnost. Naši projekti, investicije in dogodki so vaše novice in zgodbe. Želimo, da bi jih skupaj spisali in brali še veliko. Časopisu Novi tednik ob 80-letnici izhajanja iskreno čestitamo. Mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 48 48 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Naslednje leto bo dvorana Golovec srečala abraha- ma. Sezona 1975/76 je bila najuspešnejša dotlej za rokometaše Celja. V rednem delu sezone so dosegli 21 zmag zapovrstjo. Po štirih zmagah proti večnemu tekmecu Slovanu iz Ljubljane so osvojili prvo mesto v 2. zvezni ligi (ob le enem porazu), naslov slovenske- ga pokalnega prvaka in tudi prvo mesto v zimskem republiškem prvenstvu. DEAN ŠUSTER Izjemno odmevno odprtje dvorane Golovec pred 49 leti Celjska hala takoj postala hram slovenskega rokometa PREKLOPITE NA DOBRO ENERGIJO www.energetika-ce.si Energetika Celje, d.o.o., Smrekarjeva ulica 1, 3000 Celje Toda vse to še ni bilo dovolj za uvrstitev v prvo jugoslo- vansko ligo, takrat najmoč- nejšo na svetu. Zgoreli v hercegovskem peklu Gradbinci so hiteli z gradnjo in opremljanjem dvorane Go- lovec, žreb je določil, da bo prva tekma kvalifi kacij v Mo- starju in povratna v Celju. Naj- prej omenimo prvi obračun z Veležem v Bosni in Hercego- vini. Jože Kuzma je za Novi tednik zapisal: »Bil je to pravi rokometni praznik. Pet tisoč gledalcev, trije predsedniki rokometnih zvez, Slovenije, Hrvaške in BiH, odlična so- dnika in vročina – 35 stopinj v senci. In v tem peklu so Ce- ljani že skoraj uspeli. Tekla je 55. minuta srečanja in doma- čini so imeli prednost enega samega zadetka, 12 : 11. To bi bilo dovolj za Celjane ob povratni tekmi 1. julija v Ce- lju. Toda gledalci in vročina so opravili svoje. Celjani so v zadnjih štirih minutah prejeli štiri zadetke in izgubili s 16: 11.« Potem je Kuzma dodal: »Prednost petih zadetkov je velika. Toda vsi Celjani so si enotni, da se lahko to nado- knadi v Celju.« Bizjak: »Moramo igrati v dvorani!« Odlično je branil Ernest Marguč. Zaustavil je tri strele s sedemmetrovk in še dva s šestmetrske črte. Žal so od- povedali napadalci. Dušan Božič je dosegel štiri gole, po dva sta dodala Miha Bojović in Milan Pevnik, po enega so dosegli Milan Mrovlje, Vlado Bojović in Stanko Anderluh. Pomenljive so bile besede predsednika ŽRK Celje Sta- ne Bizjaka: »Škoda, da nismo v Mostarju dosegli ugodnej- šega rezultata. Vročina je opravila svoje. Tekmeci so kakovostni, toda če bomo le ponovili svoje igre iz prven- stva, lahko uspemo nado- knaditi zaostanek. Seveda bi morali igrati v dvorani, kajti V dvorani Golovec je bilo 3 tisoč obiskovalcev. Na fotografiji Miha Bojović v akciji, žoga je ob levem ramenu vratarja Veleža. Na črti je v levem delu slike Milan Mrovlje. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 49 49 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET 57. MOS 17.–21. SEPTEMBER 2025 17.–21. Zabelezite 17.–21. 17.–21. Zabelezite Zabelezite Zabelezite si datum Zabelezite dež ali slabše vreme nam bo- sta zaprla vrata v 1. ligo.« In prav te besede so botrovale temu, da je bila 1. julija dvo- rana Golovec pripravljena. A ni imela potrebnih dovoljenj. Nace Krumpak je bil odločen: tekma bo v dvorani. Hala prvi dan v zgodovino Razplet obračuna z Vele- žem je zelo vplival na nadalj- nje delovanje celjskega kluba. Športni navdušenci so dvora- no Golovec, ki smo ji dolga leta rekli »hala«, napolnili do zadnjega kotička. Vzdušje je bilo izjemno, varovanci tre- nerja Toneta Goršiča so slavili z 22 : 15. To so bili Žare Pre- singer, Milan Mrovlje, Dušan Luskar (3 goli), Miha Bojović (2), Dušan Božič (4), Marjan Guček, Milan Pevnik, Bojan Levstik (1), Vlado Bojović (8,) Stanko Anderluh (4), Slavko Ivezić in Ernest Mar- guč. Navijači so bili v transu, nekateri so bili tako opiti od zmagoslavja, da so pred dvo- rano na streho preobrnili »fi č- ka«, en avto je celo zagorel. 1. julij je bil zelo vroč. Več si lahko preberete v zapisu To- neta Vrabla, za Novi tednik je fotografi ral Tone Tavčar. V dvorani Golovec so se kalili mladi rokometaši. Mladin- ci Celja so leta 1977 postali jugoslovanski prvaki. To so ponovili v letih 1979, 80 in 82. Izjemen Vlado Bojović, ki je dvorano Golovec krstil z osmimi zadetki, ni imel časa za slavje, saj je bil član olimpijske reprezentance, ki se je pripravljala za pot v Montreal. Foto: arhiv NT Zapis iz Novega tednika v vročem juliju 1976 Po koncu tekme so celjski rokometaši nosili trenerja Toneta Gor- šiča. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 49 49 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET 57. MOS 17.–21. SEPTEMBER 2025 17.–21. Zabelezite 17.–21. 17.–21. Zabelezite Zabelezite Zabelezite si datum Zabelezite dež ali slabše vreme nam bo- sta zaprla vrata v 1. ligo.« In prav te besede so botrovale temu, da je bila 1. julija dvo- rana Golovec pripravljena. A ni imela potrebnih dovoljenj. Nace Krumpak je bil odločen: tekma bo v dvorani. Hala prvi dan v zgodovino Razplet obračuna z Vele- žem je zelo vplival na nadalj- nje delovanje celjskega kluba. Športni navdušenci so dvora- no Golovec, ki smo ji dolga leta rekli »hala«, napolnili do zadnjega kotička. Vzdušje je bilo izjemno, varovanci tre- nerja Toneta Goršiča so slavili z 22 : 15. To so bili Žare Pre- singer, Milan Mrovlje, Dušan Luskar (3 goli), Miha Bojović (2), Dušan Božič (4), Marjan Guček, Milan Pevnik, Bojan Levstik (1), Vlado Bojović (8,) Stanko Anderluh (4), Slavko Ivezić in Ernest Mar- guč. Navijači so bili v transu, nekateri so bili tako opiti od zmagoslavja, da so pred dvo- rano na streho preobrnili »fi č- ka«, en avto je celo zagorel. 1. julij je bil zelo vroč. Več si lahko preberete v zapisu To- neta Vrabla, za Novi tednik je fotografi ral Tone Tavčar. V dvorani Golovec so se kalili mladi rokometaši. Mladin- ci Celja so leta 1977 postali jugoslovanski prvaki. To so ponovili v letih 1979, 80 in 82. Izjemen Vlado Bojović, ki je dvorano Golovec krstil z osmimi zadetki, ni imel časa za slavje, saj je bil član olimpijske reprezentance, ki se je pripravljala za pot v Montreal. Foto: arhiv NT Zapis iz Novega tednika v vročem juliju 1976 Po koncu tekme so celjski rokometaši nosili trenerja Toneta Gor- šiča. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 50 50 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Specialisti Specialisti + Vse bo v redu. triglav.si Hitreje do specialista v vaši bližini. Poslušajte svoje telo. tiskan_oglas_Specialisti_137x195 .indd 1 22.04.2025 12:55:36 Osem desetletij športa v Novem tedniku je možno povezati z vsemi uspehi celjskega športa in seveda športa v celjski regiji, ki se je z leti spreminjala. Po bežnem preletu je mogoče ugotoviti, da je bilo na začetku daleč največ prostora namenjenega nogometu in atletiki. DEAN ŠUSTER Šport v Novem tedniku skozi desetletja Zgodovina športa na Celjskem je po 2. svetovni vojni zapisana v našem časopisu Nogomet je bil stalnica, kajti imel je izje- mno tradicijo. Atlet Kladivarja Stanko Lorger je bil odličen v teku na 110 metrov z ovirami. Prvič je na olimpijskih igrah nastopil leta 1952 v Helsinkih. Štiri leta kasneje je tekmoval v Melbournu. Osvojil je peto mesto. Lorgerjeva pisma V takratnem Celjskem tedniku je že v oktobru izšel članek o Lorgerjevem odho- du iz Celja. Na stadionu Borisa Kidriča je obljubil, da bo pošiljal pisma. V naslednji številki je bila napoved tekme v Splitu, na kateri so jugoslovanski atleti preverjali svo- jo pripravljenost. Ko so se igre že začele, je bil objavljen Lorgerjev zapis o potovanju v Avstralijo. Z letalom je jugoslovanska re- prezentanca poletela z Dunaja. Naslednje postaje so bile Istanbul, Teheran, Karači, Bangkok, Singapur, Darwin in naposled Melbourne. »Štirideset ur potovanja. Ne- znansko naporno. Videli smo tudi izredno revščino in bedo. Bili smo srečni, ko smo pripotovali v olimpijsko vas.« Takšne zapise so nekoč bralci »požirali«. Olimpijske medalje Zapisi v Novem tedniku govorijo o vseh športnih uspehih, o olimpijcih iz vrst AD Kladivar Celje, o medalji na OI v Atenah ve- lenjske atletinje Jolande Steblovnik in tudi o njenem svetovnem dvoranskem rekordu. V grški prestolnici je svojo prvo olimpijsko me- daljo (bronasto) osvojila judoistka celjskega Sankakuja Urška Žolnir. Obema je sprejem poleti leta 2004 pripravila Mestna občina Celje. Novi tednik je spremljal vse kasnej- še sprejeme za varovanke trenerja Marjana Fabjana po vrnitvah z olimpijskih iger. Zelo pestro je bilo tudi na sprejemu Tima Mastna- ka po vrnitvi z OI. Posebna rokometna priloga Tisto leto je Novi tednik izdal prilogo, ki je zajemala celotno pot rokometašev Celja Pi- vovarne Laško na Mont Blanc. Naslov evrop- Dom sv. Jožefa čestita Novemu tedniku ob 80-letnici Ob jubileju – 80 let izhajanja Novega tednika – izrekamo čestitke iz Doma sv. Jožefa. V zadovoljstvo nam je, da smo lahko del vašega bogatega mozaika zgodb, ki že desetletja plemenitijo lokalni prostor. V Domu sv. Jožefa cenimo prizadevanja za objektivno in verodostojno poročanje, saj verjamemo, da resnica gradi skupnost. Ob 400-letnici delovanja Misijonske družbe smo izvedli letni misijon, katerega sporočila in predavanja so že dostopna na našem kanalu YouTube. Jeseni bomo pripravili tudi monografijo, ki bo ta vsebinski zaklad povezala v odgovor na izzive, ki nam jih prinaša čas. Do takrat vas prijazno vabimo, da se nam pridružite: na duhovnih počitniških dneh za starejše: 20.–24. julij 2025 ali 3.–7. avgust 2025 na recitalu, posvečenem Vincenciju Pavelskemu: 26. september 2025 ob 18.30 na osrednji slovesnosti ob jubileju Misijonske družbe in ob Slomškovi nedelji: 28. september 2025 ob 16.00 Z vami ostajamo povezani tudi s pomočjo naše spletne strani in profila Facebook, kjer napovedujemo dogodke ter z veseljem delimo utrinke preteklih srečanj. Hvala Novemu tedniku, da nas pri tem redno spremlja. Iskrene čestitke ob jubileju in še na mnoga leta! Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 51 51 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET KOVIS LIVARNA, Železarska 3, 3220 Štore, Slovenia • tel.: +386 3 780 56 00 • email: info@kl.kovis-group.com • web: www.kovis-group.com/kl/ Del skupine KOVIS GROUP Nodularna litina (EN-1563) · Siva litina (EN-1561) · Posebne litine: ADI (EN-17804), Vermikularna (EN-16079), EN-GJS-400-18LT (-40) Nodularna litina (EN-1563) · Siva litina (EN-1561) · Posebne litine: ADI ( rna (EN-16079), EN-GJS-400-18LT LT L (-40) DI (EN-17804), Ve Ve V rmikularna GRADBENI STROJI KMETIJSKA MEHANIZACIJA ROBOTI ŽELEZNIŠKA INDUSTRIJA TRAJNOSTNI PARTNER Odgovornost do okolja, zaposlenih in družbe TEHNOLOŠKI PARTNER Lastna livarna z najsodobnejšo tehnologijo – Industrija 4.0 STRATEŠKI PARTNER Celovita storitev od razvoja do izdelka CELOVITA REŠITEV Končna strojna obdelava ulitkov Čestitke ob 80-letnici izhajanja časopisa Novi T ednik! Želimo vam še mnogo uspešnih let ustvarjanja in se veselimo nadaljnjega sodelovanja. Verjamemo, da najboljše rešitve nastajajo tam, kjer se prepletata človeška ustvarjalnost in napredna tehnologija. Ekipa Tehnos skih klubskih prvakov je namreč pomenil največji uspeh slovenskih moštev v evropskih tekmovanjih. Toda tednik ni zanemarjal avto moto športa, umetnostnega dr- sanja, dvigovanja uteži, hokeja na ledu in na travi, kajakaštva, karateja, kegljanja, kolesarstva, konjeništva, letalstva, tenisa in namiznega tenisa, odbojke, pla- vanja, športnega ribolova, sablja- nja, smučanja, akrobatskega smu- čanja, deskanja, strelstva, šaha, vaterpola, balinanja, jadralnega padalstva, plesa, rekreativnih de- javnosti (Trim akcije), športa in- validov, ultramaratonskih tekov … Prav za tek od Celja do Logarske doline so organizatorji zaprosili redakcijo Novega tednika (in Ra- dia Celje) za pomoč pri obvešča- nju javnosti. Informacije so poto- vale iz medijskega središča. Zgodovinska vrednost Lahko bi naštevali v nedo- gled, koliko je bilo zapisanih pogovorov z najuspešnejšimi in najvplivnejšimi športniki, koliko je bilo obveščanja o prihajajo- čih dogodkih, koliko pobud in kritičnih komentarjev je bilo objavljenih. Novinarji s(m)o s klubi in tudi slovenskimi repre- zentancami potovali po tujini in poročali o dosežkih atletov, rokometašev, nogometašev, ko- šarkarjev, hokejistov, odbojkaric in karateistov. In še nekaj: tako kot mnoge monografije so tudi športne črpale podatke iz arhi- vskih izvodov Novega tednika. In zato lahko ob koncu zapiše- mo: zgodovina športa v Celju je po 2. svetovni vojni zapisana v našem časopisu. Ekipa Novega tednika je pozorno spremljala balkansko prvenstvo v krosu v Velenju, na ka- terem je zmagal atlet Kladivarja Peter Svet. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 51 51 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET KOVIS LIVARNA, Železarska 3, 3220 Štore, Slovenia • tel.: +386 3 780 56 00 • email: info@kl.kovis-group.com • web: www.kovis-group.com/kl/ Del skupine KOVIS GROUP Nodularna litina (EN-1563) · Siva litina (EN-1561) · Posebne litine: ADI (EN-17804), Vermikularna (EN-16079), EN-GJS-400-18LT (-40) Nodularna litina (EN-1563) · Siva litina (EN-1561) · Posebne litine: ADI ( rna (EN-16079), EN-GJS-400-18LT LT L (-40) DI (EN-17804), Ve Ve V rmikularna GRADBENI STROJI KMETIJSKA MEHANIZACIJA ROBOTI ŽELEZNIŠKA INDUSTRIJA TRAJNOSTNI PARTNER Odgovornost do okolja, zaposlenih in družbe TEHNOLOŠKI PARTNER Lastna livarna z najsodobnejšo tehnologijo – Industrija 4.0 STRATEŠKI PARTNER Celovita storitev od razvoja do izdelka CELOVITA REŠITEV Končna strojna obdelava ulitkov Čestitke ob 80-letnici izhajanja časopisa Novi T ednik! Želimo vam še mnogo uspešnih let ustvarjanja in se veselimo nadaljnjega sodelovanja. Verjamemo, da najboljše rešitve nastajajo tam, kjer se prepletata človeška ustvarjalnost in napredna tehnologija. Ekipa Tehnos skih klubskih prvakov je namreč pomenil največji uspeh slovenskih moštev v evropskih tekmovanjih. Toda tednik ni zanemarjal avto moto športa, umetnostnega dr- sanja, dvigovanja uteži, hokeja na ledu in na travi, kajakaštva, karateja, kegljanja, kolesarstva, konjeništva, letalstva, tenisa in namiznega tenisa, odbojke, pla- vanja, športnega ribolova, sablja- nja, smučanja, akrobatskega smu- čanja, deskanja, strelstva, šaha, vaterpola, balinanja, jadralnega padalstva, plesa, rekreativnih de- javnosti (Trim akcije), športa in- validov, ultramaratonskih tekov … Prav za tek od Celja do Logarske doline so organizatorji zaprosili redakcijo Novega tednika (in Ra- dia Celje) za pomoč pri obvešča- nju javnosti. Informacije so poto- vale iz medijskega središča. Zgodovinska vrednost Lahko bi naštevali v nedo- gled, koliko je bilo zapisanih pogovorov z najuspešnejšimi in najvplivnejšimi športniki, koliko je bilo obveščanja o prihajajo- čih dogodkih, koliko pobud in kritičnih komentarjev je bilo objavljenih. Novinarji s(m)o s klubi in tudi slovenskimi repre- zentancami potovali po tujini in poročali o dosežkih atletov, rokometašev, nogometašev, ko- šarkarjev, hokejistov, odbojkaric in karateistov. In še nekaj: tako kot mnoge monografije so tudi športne črpale podatke iz arhi- vskih izvodov Novega tednika. In zato lahko ob koncu zapiše- mo: zgodovina športa v Celju je po 2. svetovni vojni zapisana v našem časopisu. Ekipa Novega tednika je pozorno spremljala balkansko prvenstvo v krosu v Velenju, na ka- terem je zmagal atlet Kladivarja Peter Svet. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 52 52 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET JEKLENKA PLINDOM Z ŽAROM + GRATIS vžigalnik Sezona piknikov je odprta! NAROČITE PAKET: jeklenko Plindom z žarom pri svojem dostavljalcu Plindom na dostavnem območju Istrabenz plinov, na 080 1228 ali obiščite maloprodajna mesta Istrabenz plinov, objavljena na www.istrabenzplini.si GRATIS + + Cena paketa v akcijski ponudbi: 92,92 € Cena paketa v akcijski ponudbi: 107,40 € PLIN V JEKLENKI PLINDOM 10 kg PLIN V JEKLENKI PLINDOM 5 kg AKCIJSKA PONUDBA velja do 31. 10. 2025 oz. do odprodaje zalog 080 1228 www.istrabenzplini.si RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ Obišči našo spletno stran. Rok za oddajo vloge je 15. 9. 2025, preko stipendije@unior.com. Ves čas odkrivamo nove pevske zvezde Mladim glasbenim talentom še zdaleč ni videti konca Na zaključni prireditvi Full Cool Demo Top se je vedno zbralo ogromno ljudi. (Foto: arhiv NT) Preštevanje glasov projekta Full Cool Demo Top … Vsa leta je bil predsednik strokovne komisije Vojko Sfiligoj (na levi). (Foto: arhiv NT) Sredi maja so otroci prepevali v Braslovčah. (Foto: Andraž Purg) V medijski hiši Novi tednik in Radio Celje smo odkrivanje mladih pevskih talentov začeli že davno pred prvimi pevskimi resničnostnimi oddajami. Prve mlade glasbenike smo z lastni- kom Glasbenega ateljeja Coda Igorjem Korošcem začeli iskati že pred skoraj tridesetimi leti, ko se je iz naše otroške radijske oddaje Full Cool razvil obsežen desetletni projekt Full Cool Demo Top. Zadnjih pet let otroške pevske zvezde iščemo v savinjskih osnovnih šolah z akcijo Otroci pojejo slovenske pesmi in se vese- lijo. Tudi letos pevskih talentov ne manjka. Otroci nas s svojimi nastopi in prepevanjem slovenskih pesmi, ki sežejo do srca, vedno znova navdušijo. SINTIJA JURIČ V medijski hiši smo prve mla- de glasbenike začeli iskati že leta 1996, ko smo jim v radijskem pro- jektu Full Cool Demo Top ponudili možnost, da v pravem glasbenem studiu posnamejo svoj prvi demo posnetek in se najprej na radijskih valovih, nato še v živo predstavijo občinstvu. Prva zmagovalka glas- benega izbora mladih talentov je bila Tinkara Zorec, zdaj Fortuna. V kasnejših letih je zmagal še Anžej Dežan, v oddaji je sodelovala tudi Manuela Brečko, danes Hvala – oba Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 53 53 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET »Zdi se mi, kot bi bil projekt Full Cool Demo Top včeraj, a ti mladi talenti imajo danes otroke, na Radiu Celje pa imamo zdaj zanje glasbeno izkušnjo Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo,« je poudarila Simona Brglez. Letošnji nastopajoči v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v Celju.(Foto: Andraž Purg) • Varnost in zdravje pri delu • Požarna varnost • Pregledi aktivne požarne zaščite • Načrtovanje s področja požarne varnosti • Izdelava varnostnih načrtov in izvajanje koordinacije na gradbiščih - gradbeni inženiring • Najem predavalnice • Meritve hrupa in kemičnih škodljivosti • Preiskave delavnega okolja • Izdelava projektne dokumentacije za gradnjo in legalizacijo objektov • Izvajanje meritev zaščite pred električnim udarom in meritve strelovodov Opekarniška 15 d, Celje, tel: 03 428 23 10, e-mail: info@kova.si www.kova.si Iščemo strokovne sodelavce na področju varnosti in zdravja pri delu, elektro in strojne stroke. Opekarniška 15 d, Celje, tel: 03 428 23 10, e-mail: info@kova.si Nudimo Vam strokovne storitve s področij: • VARNOST PRI DELU IN POŽARNA VARNOST • EKOLOGIJA – MERITVE EMISIJ IN IMISIJ • USPOSABLJANJA IN STROKOVNE DELAVNICE • PREGLEDI OPREME POD TLAKOM • IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA GRADNJO IN LEGALIZACIJO OBJEKTOV • POŽARNO NAČRTOVANJE • SISTEMI VODENJA, IZVEDENIŠKA MNENJA, PRODAJA OPOZORILNIH TABEL IN NALEPK, GASILNIKOV • NAJEM PREDAVALNICE Več na spletni strani: www.kova.si Iščemo strokovne sodelavce na področju varnosti in zdravja pri delu, elektro in strojne stroke. Ali veste, da je pitna voda v vašem domu skrbno nadzorovana 24/7? VODA IZ PIPE SVEŽA, ČISTA IN POD STALNIM NADZOROM Redni nadzori na vodnih virih in celotnem omrežju zagotavljajo neoporečnost. Brez plastenk, brez odpadkov – prijazna do okolja. Cenejša od ustekleničene vode – prihranite in pijte brez skrbi! . Vodovod-kanalizacija – zagotavljamo varno in svežo pitno vodo SVEŽA, ČISTA IN POD STALNIM NADZOROM Ali veste, da je pitna voda v vašem domu skrbno nadzorovana 24/7? . Vodovod-kanalizacij ij i a – zagotavlj lj l amo va . a . rno in svežo pitno vodo V občinah Vransko in Tabor je nastope otrok pospremila polna dvorana. (Foto: Nik Jarh) sta nas pred leti zastopala tudi na Evroviziji. Zapolnili vrzel Ideja za projekt Full Cool Demo Top, v katerem je glasbeno prilo- žnost dobilo več kot 180 otrok, se je rodila iz sproščenega pogovo- ra med našo sodelavko Simono Brglez in Igorjem Korošcem, la- stnikom Glasbenega ateljeja Coda iz Celja. »Med klepetom se nama je porodila ideja, da bi v pravem glasbenem studiu dali otrokom možnost, da posnamejo svoj prvi demo posnetek. Mladi so lahko izbrali skladbe po svoji želji, mi smo jim priskrbeli matrice znanih skladb. V vsaki mesečni oddaji na Radiu Celje smo s pomočjo glaso- vanja poslušalcev dobili zmagoval- ko oz. zmagovalca, ki se je uvrstil na javno fi nalno prireditev. Zanjo je fi naliste izbrala še strokovna komisija,« se spominja Simona Brglez. Kot je dodal Igor Korošec, so s tek- movanjem mladih talentov zapolnili vrzel na področju mladih v zabavni glasbi, kjer je bilo mladih talentov veliko, a priložnosti zanje ni bilo. »Izoblikovali smo jasna in pravična pravila za sodelovanje. Pomembno je bilo tudi, da studijskih posnetkov otrok nismo umetno popravljali. Vsak mlad izvajalec, ki je bil izbran na avdiciji, je imel možnost, da je skladbo zapel dvakrat ali trikrat, nato smo izbrali njegov najboljši posnetek,« je poudaril Korošec. Nastopili tudi znani evrovizijci Glasbeni projekt je bil namenjen otrokom, starim do 18 let. Na za- ključni prireditvi, ki je bila v disko- teki Jungla, kasneje v Casablanci in tudi v Planetu Tuš, se je pred mno- žico obiskovalcev javno predstavilo 18 mladih pevcev, med katerimi so izbrali zmagovalko oz. zmagovalca sezone. Prva zmagovalka projekta je bila leta 1996 takrat 16-letna Tin- kara Zorec, zdaj Fortuna, ki je nekaj let kasneje postala članica skupine Bepop. Kot je poudarila, jo na te čase vežejo zelo lepi spomini. »To je bila zame prva takšna izkušnja, saj sem bila prvenstveno plesalka. Zmaga mi je dala dodatno potrdi- tev, pustila pečat in mi bila potem izhodišče, ki je oblikovalo mojo na- daljnjo pot v glasbi,« je poudarila Tinkara. Med zmagovalci našega projekta je bil v prihodnjih letih tudi sloven- ski evrovizijec Anžej Dežan, ki je prvo mesto osvojil leta 1998. Glas- beno pot je v Full Cool Demo Topu začela še ena naša evrovizijka, La- ščanka Manuela Brečko, zdaj Hvala, ki je slovenski javnosti bolj znana pod umetniškim imenom Manu. Iskanje mladih, ki uživajo v petju Da je talentiranih mladih pevcev, ki čakajo na svojo priložnost, v naši regiji še veliko, dokazuje tudi akci- ja Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki jo je začela družba Radio-Tednik Ptuj, v naši medijski hiši pa smo se ji pridružili leta 2021. V akciji v sodelovanju z občinami savinjske regije na široko odpiramo vrata mladim pevskim talentom, ki uživajo v petju slovenskih pesmi ter suvereno in mladostno stopajo na pevske odre. Zaradi koronakrize smo nastope osnovnošolcev najprej snemali v studiu Radia Celje, a iz snemanja v studiu so se nastopi otrok nato spet preselili nazaj v šole oz. kulturne domove različnih občin. V projektu vsako leto sodeluje več mladih pev- cev, ki želijo peti slovensko in se ob tem veseliti z vsemi, ki jih podpira- jo pri razvoju pevskih in glasbenih talentov. Mnogi, ki so že stopili na oder projekta, so se že odločili za pevsko izpopolnjevanje, da bi po- stali čim boljši pevci. Nekateri se na ta oder tudi vračajo, vztrajajo, najlepša nagrada zanje je v vseh teh primerih zmagovalni oder, ker je to na nek način tudi potrditev, rezultat vsega, za kar se trudijo. Osrednji cilj še vedno ostaja isti – to je predstaviti in najti čim več mladih, ki uživajo v petju. Radijska karavana potuje tudi letos Naša radijska karavana tako tudi v 11. sezoni projekta potuje po ob- činah naše regije in izbira največje pevske talente, ki jim slovenska pe- sem seže do srca. Iskanje prvih pol- fi nalistov letošnje sezone smo zače- li na Vranskem, nadaljevali smo še v desetih drugih savinjskih občinah in tako izbrali vse polfi naliste, ki se bodo 7 . junija predstavili in pomeri- li v Citycentru Celje. Ker smo letos otroke namesto na dve razdelili na tri starostne skupine, se bo na pol- fi nalnem odru letos pomerilo več otrok kot pretekla leta. Finale vse- slovenskega projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo septembra. Vsakoletna odzivnost mladih pevcev je najboljši pokazatelj, da je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pomemben za to, da slovenska pesem in beseda ohranjata svoj pomen. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 53 53 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET »Zdi se mi, kot bi bil projekt Full Cool Demo Top včeraj, a ti mladi talenti imajo danes otroke, na Radiu Celje pa imamo zdaj zanje glasbeno izkušnjo Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo,« je poudarila Simona Brglez. Letošnji nastopajoči v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v Celju.(Foto: Andraž Purg) • Varnost in zdravje pri delu • Požarna varnost • Pregledi aktivne požarne zaščite • Načrtovanje s področja požarne varnosti • Izdelava varnostnih načrtov in izvajanje koordinacije na gradbiščih - gradbeni inženiring • Najem predavalnice • Meritve hrupa in kemičnih škodljivosti • Preiskave delavnega okolja • Izdelava projektne dokumentacije za gradnjo in legalizacijo objektov • Izvajanje meritev zaščite pred električnim udarom in meritve strelovodov Opekarniška 15 d, Celje, tel: 03 428 23 10, e-mail: info@kova.si www.kova.si Iščemo strokovne sodelavce na področju varnosti in zdravja pri delu, elektro in strojne stroke. Opekarniška 15 d, Celje, tel: 03 428 23 10, e-mail: info@kova.si Nudimo Vam strokovne storitve s področij: • VARNOST PRI DELU IN POŽARNA VARNOST • EKOLOGIJA – MERITVE EMISIJ IN IMISIJ • USPOSABLJANJA IN STROKOVNE DELAVNICE • PREGLEDI OPREME POD TLAKOM • IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA GRADNJO IN LEGALIZACIJO OBJEKTOV • POŽARNO NAČRTOVANJE • SISTEMI VODENJA, IZVEDENIŠKA MNENJA, PRODAJA OPOZORILNIH TABEL IN NALEPK, GASILNIKOV • NAJEM PREDAVALNICE Več na spletni strani: www.kova.si Iščemo strokovne sodelavce na področju varnosti in zdravja pri delu, elektro in strojne stroke. Ali veste, da je pitna voda v vašem domu skrbno nadzorovana 24/7? VODA IZ PIPE SVEŽA, ČISTA IN POD STALNIM NADZOROM Redni nadzori na vodnih virih in celotnem omrežju zagotavljajo neoporečnost. Brez plastenk, brez odpadkov – prijazna do okolja. Cenejša od ustekleničene vode – prihranite in pijte brez skrbi! . Vodovod-kanalizacija – zagotavljamo varno in svežo pitno vodo SVEŽA, ČISTA IN POD STALNIM NADZOROM Ali veste, da je pitna voda v vašem domu skrbno nadzorovana 24/7? . Vodovod-kanalizacij ij i a – zagotavlj lj l amo va . a . rno in sve žo pitno vodo V občinah Vransko in Tabor je nastope otrok pospremila polna dvorana. (Foto: Nik Jarh) sta nas pred leti zastopala tudi na Evroviziji. Zapolnili vrzel Ideja za projekt Full Cool Demo Top, v katerem je glasbeno prilo- žnost dobilo več kot 180 otrok, se je rodila iz sproščenega pogovo- ra med našo sodelavko Simono Brglez in Igorjem Korošcem, la- stnikom Glasbenega ateljeja Coda iz Celja. »Med klepetom se nama je porodila ideja, da bi v pravem glasbenem studiu dali otrokom možnost, da posnamejo svoj prvi demo posnetek. Mladi so lahko izbrali skladbe po svoji želji, mi smo jim priskrbeli matrice znanih skladb. V vsaki mesečni oddaji na Radiu Celje smo s pomočjo glaso- vanja poslušalcev dobili zmagoval- ko oz. zmagovalca, ki se je uvrstil na javno fi nalno prireditev. Zanjo je fi naliste izbrala še strokovna komisija,« se spominja Simona Brglez. Kot je dodal Igor Korošec, so s tek- movanjem mladih talentov zapolnili vrzel na področju mladih v zabavni glasbi, kjer je bilo mladih talentov veliko, a priložnosti zanje ni bilo. »Izoblikovali smo jasna in pravična pravila za sodelovanje. Pomembno je bilo tudi, da studijskih posnetkov otrok nismo umetno popravljali. Vsak mlad izvajalec, ki je bil izbran na avdiciji, je imel možnost, da je skladbo zapel dvakrat ali trikrat, nato smo izbrali njegov najboljši posnetek,« je poudaril Korošec. Nastopili tudi znani evrovizijci Glasbeni projekt je bil namenjen otrokom, starim do 18 let. Na za- ključni prireditvi, ki je bila v disko- teki Jungla, kasneje v Casablanci in tudi v Planetu Tuš, se je pred mno- žico obiskovalcev javno predstavilo 18 mladih pevcev, med katerimi so izbrali zmagovalko oz. zmagovalca sezone. Prva zmagovalka projekta je bila leta 1996 takrat 16-letna Tin- kara Zorec, zdaj Fortuna, ki je nekaj let kasneje postala članica skupine Bepop. Kot je poudarila, jo na te čase vežejo zelo lepi spomini. »To je bila zame prva takšna izkušnja, saj sem bila prvenstveno plesalka. Zmaga mi je dala dodatno potrdi- tev, pustila pečat in mi bila potem izhodišče, ki je oblikovalo mojo na- daljnjo pot v glasbi,« je poudarila Tinkara. Med zmagovalci našega projekta je bil v prihodnjih letih tudi sloven- ski evrovizijec Anžej Dežan, ki je prvo mesto osvojil leta 1998. Glas- beno pot je v Full Cool Demo Topu začela še ena naša evrovizijka, La- ščanka Manuela Brečko, zdaj Hvala, ki je slovenski javnosti bolj znana pod umetniškim imenom Manu. Iskanje mladih, ki uživajo v petju Da je talentiranih mladih pevcev, ki čakajo na svojo priložnost, v naši regiji še veliko, dokazuje tudi akci- ja Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki jo je začela družba Radio-Tednik Ptuj, v naši medijski hiši pa smo se ji pridružili leta 2021. V akciji v sodelovanju z občinami savinjske regije na široko odpiramo vrata mladim pevskim talentom, ki uživajo v petju slovenskih pesmi ter suvereno in mladostno stopajo na pevske odre. Zaradi koronakrize smo nastope osnovnošolcev najprej snemali v studiu Radia Celje, a iz snemanja v studiu so se nastopi otrok nato spet preselili nazaj v šole oz. kulturne domove različnih občin. V projektu vsako leto sodeluje več mladih pev- cev, ki želijo peti slovensko in se ob tem veseliti z vsemi, ki jih podpira- jo pri razvoju pevskih in glasbenih talentov. Mnogi, ki so že stopili na oder projekta, so se že odločili za pevsko izpopolnjevanje, da bi po- stali čim boljši pevci. Nekateri se na ta oder tudi vračajo, vztrajajo, najlepša nagrada zanje je v vseh teh primerih zmagovalni oder, ker je to na nek način tudi potrditev, rezultat vsega, za kar se trudijo. Osrednji cilj še vedno ostaja isti – to je predstaviti in najti čim več mladih, ki uživajo v petju. Radijska karavana potuje tudi letos Naša radijska karavana tako tudi v 11. sezoni projekta potuje po ob- činah naše regije in izbira največje pevske talente, ki jim slovenska pe- sem seže do srca. Iskanje prvih pol- fi nalistov letošnje sezone smo zače- li na Vranskem, nadaljevali smo še v desetih drugih savinjskih občinah in tako izbrali vse polfi naliste, ki se bodo 7 . junija predstavili in pomeri- li v Citycentru Celje. Ker smo letos otroke namesto na dve razdelili na tri starostne skupine, se bo na pol- fi nalnem odru letos pomerilo več otrok kot pretekla leta. Finale vse- slovenskega projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo septembra. Vsakoletna odzivnost mladih pevcev je najboljši pokazatelj, da je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pomemben za to, da slovenska pesem in beseda ohranjata svoj pomen. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 54 54 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Iskali smo najboljšo maturantko in maturanta Zablesteli so maturanti generacij Ena od najbolj prepoznavnih in priljubljenih akcij Novega tednika je bila akcija Naj maturantka in naj maturant, ki smo jo v uredništvu pripravljali kar devet zaporednih sezon, od leta 2012 do leta 2020. V njej smo povezali dijake zaključnih letnikov srednjih šol s Celjskega in izpostavili njihove dosežke, načrte ter prispevek k šolskemu in širšemu okolju. Z večmesečnim glasovanjem s kuponi Novega tednika smo vsako leto dobili nove mlade obraze akcije, ki so se ob laskavem nazivu razveselili tudi bogatih nagrad naših pokroviteljev. Te so bile vse od pametnih telefonov, nakita, skuterja do darilnih bonov in stilske preobrazbe. SINTIJA JURIČ Akcija Naj maturantka in naj ma- turant se je začela vsako leto janu- arja, ko smo v Novem tedniku po- vabili srednje šole na Celjskem, naj iz maturantskega razreda izberejo svojo predstavnico in predstavnika, ki bosta v tekmovanju zastopala ra- zred in se potegovala za naslov naj maturantke in naj maturanta. Več krogov, nato veliki finale Zaradi velikega odziva srednjih šol s Celjskega smo maturante razdelili in jih v časopisu objavljali od febru- arja do aprila. Tako smo vsak mesec predstavili približno od 30 do 40 kandidatov. V vsaki številki Novega tednika smo objavili njihove portre- tne fotografi je, prav tako njihove ve- čje fotografi je v maturantski opravi. Nad fotografi jami je skrbno in profe- sionalno bdela Nataša Müller. O zmagovalcu akcije so vselej glasovali bralci Novega tednika. Ti so s posebnimi kuponi, ki so bili v vsaki časopisni številki, glasovali za »svojega« kandidata. Razrednik ali učiteljski zbor sta lahko ob tem mesečno izbranemu kandidatu iz posameznega maturantskega razre- da dodelila tudi dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Maturantka in maturant, ki sta ob koncu meseca na podlagi zbranih kupončkov dobila največ glasov, sta se uvrstila v fi nalni krog tekmova- Naj maturantka in naj maturant leta 2018 Monika Vrečko in Andraž Hrastnik sta se na zaključni priredi- tvi pomerila na kvizu. Ker je bil rezultat neodločen, je na koncu žreb odločil, kdo je lahko izbiral med obema nagradama. Monika je izbrala Suzukijev skuter, Andraž je dobil električno rolko. V tretji sezoni akcije sta zmagala Monika Oset z Gimnazije Lava in Matic Pinter z Gimnazije Celje – Center. Zaključek akcije smo leta 2020 pripravili kar v naši medijski hiši. Zmagovalca sta se pomerila v zabavni igri in vprašanjih, pri čemer si je naj maturantka Maša Volavšek priborila telefon, naj maturantu Davorju Završku pa je pripadla nagrada v obliki Desetakov. Varuh prihrankov sončne energije Net metering prihodnosti Do 70% prihranka L e t n i o b r a č u n z a s o n č n e e l e k t r a r n e ece.si Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje Sveže v Tušu že 35 let Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 55 55 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Iskali smo najboljšo maturantko in maturanta Ob akciji Naj maturantka in naj maturant smo se v uredni- štvu Novega tednika in Radia Celje odločili, da bomo pomagali staršem in mladim ter skušali njihov maturantski večer narediti nepozaben. S posebno akcijo Popolna maturantska oprava smo brezplačno oblekli srečno maturantko in maturanta. V jesenskih mesecih smo k sodelovanju pozvali srednješolce, ki so se v velikem številu potegovali za našo nagrado – oblačila za maturantko in maturantka, ureditev pričeske za oba ter nohtov in ličenja za dekle. Za prijavo na sodelovanje v naši akciji so mo- rali zbrati pogum in izpolniti kupon, objavljen v Novem tedniku. Med vsemi prejetimi kuponi smo nato izžrebali srečno prihodnjo maturantko in maturanta, ki sta s pomočjo sponzorjev naše akcije dobila brezplačno maturantsko opravo po svojih željah. Popolna maturantska oprava Stilska preobrazba naj maturantke in naj maturanta leta 2015 Tjaše Žerjav in Kle- mna Peganca nja. Ta je bil maja, junija smo v ča- sopisu razglasili mlada zmagovalca, ju predstavili ter nagradili. Pomagala je vsa družina Akcija za naj maturantko in ma- turanta je med bralci vselej naletela na dober odziv. V posamezni sezo- ni smo v uredništvu prejeli tudi več kot 11 tisoč izpolnjenih kuponov za glasovanje. Ob sošolcih in učiteljih so zmagovalcem do lovorike v veli- ki meri pomagali tudi starši in drugi sorodniki. »Sosedje so verjetno glaso- vali zame,« je ob zmagi ugibala prva naj maturantska naše akcije Nastja Brezovšek in takoj dodala, da je bila pri zbiranju kuponov »glavna« njena babica. »Seveda tudi mamica in drugi sorodniki, veliko so jih zbrali tudi so- šolci in prijatelji,« je pripomnila. Prvi moški zmagovalec akcije Gre- gor Kolar se je z njenim ugibanjem strinjal in dodal, da so zanj verjetno bolj glasovali ljudje iz okoliških krajev. Da je teh bilo res veliko, so poskrbeli zlasti njegovi sošolci. »Ne le da so sami zbirali in pošiljali kupone, h glasova- nju so nagovarjali tudi druge v svojih krajih,« je povedal in dodal, da je doma zbiranje kuponov prevzela mama, ki je potem vključila še drugo sorodstvo. Skuter, iPhone, darilni boni … Ob laskavem nazivu smo zma- govalca maturantske akcije vselej nagradili tudi z lepimi in s praktič- nimi nagradami. Že v prvi sezoni sta zmagovalca prejela kolekcijo nakita in vrednostni darilni bon ter profesionalne fotografi je. V naslednjih sezonah so bile med nagradami tudi stilske preobraz- be. V šesti sezoni akcije smo se od- ločili za novost. Od takrat smo na zaključnih prireditvah akcije pri- pravljali kratek in zabavni kviz, na katerem sta se zmagovalca akcije Št. 22, 29. maj 2025 morala pomeriti za privlačni nagra- di. Med bogatimi nagradami so bili skuter, pametni telefon, električna rolka, darilni bon v vrednosti 250 evrov … Posebno pozornost smo namenili tudi sodelujočim bral- cem – med glasovalci smo izžrebali nagrajenca, ki je prav tako prejel praktično nagrado. Foto: arhiv NT O akciji in izidih glasovanja smo v časopisu redno poročali. otpbanka.si/naprej • 080 17 70 • info@otpbanka.si Sklenite Kredit Naprej. Tukaj smo za hitre zmage. AKCIJSKA PONUDBA D O 3 0. 6 . 2 0 2 5 Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 55 55 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Iskali smo najboljšo maturantko in maturanta Ob akciji Naj maturantka in naj maturant smo se v uredni- štvu Novega tednika in Radia Celje odločili, da bomo pomagali staršem in mladim ter skušali njihov maturantski večer narediti nepozaben. S posebno akcijo Popolna maturantska oprava smo brezplačno oblekli srečno maturantko in maturanta. V jesenskih mesecih smo k sodelovanju pozvali srednješolce, ki so se v velikem številu potegovali za našo nagrado – oblačila za maturantko in maturantka, ureditev pričeske za oba ter nohtov in ličenja za dekle. Za prijavo na sodelovanje v naši akciji so mo- rali zbrati pogum in izpolniti kupon, objavljen v Novem tedniku. Med vsemi prejetimi kuponi smo nato izžrebali srečno prihodnjo maturantko in maturanta, ki sta s pomočjo sponzorjev naše akcije dobila brezplačno maturantsko opravo po svojih željah. Popolna maturantska oprava Stilska preobrazba naj maturantke in naj maturanta leta 2015 Tjaše Žerjav in Kle- mna Peganca nja. Ta je bil maja, junija smo v ča- sopisu razglasili mlada zmagovalca, ju predstavili ter nagradili. Pomagala je vsa družina Akcija za naj maturantko in ma- turanta je med bralci vselej naletela na dober odziv. V posamezni sezo- ni smo v uredništvu prejeli tudi več kot 11 tisoč izpolnjenih kuponov za glasovanje. Ob sošolcih in učiteljih so zmagovalcem do lovorike v veli- ki meri pomagali tudi starši in drugi sorodniki. »Sosedje so verjetno glaso- vali zame,« je ob zmagi ugibala prva naj maturantska naše akcije Nastja Brezovšek in takoj dodala, da je bila pri zbiranju kuponov »glavna« njena babica. »Seveda tudi mamica in drugi sorodniki, veliko so jih zbrali tudi so- šolci in prijatelji,« je pripomnila. Prvi moški zmagovalec akcije Gre- gor Kolar se je z njenim ugibanjem strinjal in dodal, da so zanj verjetno bolj glasovali ljudje iz okoliških krajev. Da je teh bilo res veliko, so poskrbeli zlasti njegovi sošolci. »Ne le da so sami zbirali in pošiljali kupone, h glasova- nju so nagovarjali tudi druge v svojih krajih,« je povedal in dodal, da je doma zbiranje kuponov prevzela mama, ki je potem vključila še drugo sorodstvo. Skuter, iPhone, darilni boni … Ob laskavem nazivu smo zma- govalca maturantske akcije vselej nagradili tudi z lepimi in s praktič- nimi nagradami. Že v prvi sezoni sta zmagovalca prejela kolekcijo nakita in vrednostni darilni bon ter profesionalne fotografi je. V naslednjih sezonah so bile med nagradami tudi stilske preobraz- be. V šesti sezoni akcije smo se od- ločili za novost. Od takrat smo na zaključnih prireditvah akcije pri- pravljali kratek in zabavni kviz, na katerem sta se zmagovalca akcije Št. 22, 29. maj 2025 morala pomeriti za privlačni nagra- di. Med bogatimi nagradami so bili skuter, pametni telefon, električna rolka, darilni bon v vrednosti 250 evrov … Posebno pozornost smo namenili tudi sodelujočim bral- cem – med glasovalci smo izžrebali nagrajenca, ki je prav tako prejel praktično nagrado. Foto: arhiv NT O akciji in izidih glasovanja smo v časopisu redno poročali. otpbanka.si/naprej • 080 17 70 • info@otpbanka.si Sklenite Kredit Naprej. Tukaj smo za hitre zmage. AKCIJSKA PONUDBA D O 3 0. 6 . 2 0 2 5 Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 56 56 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Pravijo, da kdor bere, živi tisoč življenj, tisti, ki ne bere, pa le eno. V uredništvu Novega tednika, kjer se iz tedna v teden že osem desetletij trudimo, da vam pri- pravljamo čim bolj zanimivo branje, se seveda še kako strinjamo s tem. Se tudi vi? Nekaj razmišljanj sogovor- nikov smo ujeli na celjskih ulicah. In ob tem bili deležni številnih čestitk ob častitljivi osemdeseti obletnici. BARBARA FURMAN, foto: Andraž Purg Čestitke ob 80. jubileju Jože Kolman iz Celja: »Novi tednik je bil v naši družini prisoten pri- bližno štiri desetletja. Pokojni oče je bil naročen nanj. Vaš časopis prebiram občasno. Moja ge- neracija še goji navado branja tiskanih medijev, mlajši prebirajo vsebine zgolj na spletu. Kljub temu upam, da nove tehnologije ne bodo povsem izrinile časopisov. Ekipi Novega tednika zato že- lim uspešno delo. In seveda izrekam iskrene čestitke za minulih osem de- setletij medijskega ustvarjanja.« Še vedno ga berejo Jože Kolman s soprogo. Božena Vidmar iz Celja: »Da, sem slišala, da letos Novi tednik obeležuje 80 let, zato vam izrekam čestitke iz srca! Nisem si- cer naročena na vaš časopis, a ga občasno kupim, ker me zanimajo lokalne informacije ter ljudje, ki živijo in ustvarjajo v tem okolju. Super je, ker se nekaterih tem lotite bolj poglobljeno. Moja pokoj- na tašča je bila vrsto let naročena na Novi tednik, njeni otroci naročnine niso prekinili, ker časopis še vedno z zanimanjem prebirajo.« Franci Grobelšek iz Celja: »Seveda poznam Novi tednik. Spremljam ga že več desetletij, saj v njem najdem zanimive članke. Čestitke ekipi ob častitljivem jubileju. Vse dobro vam želim tudi v prihodnje. V vašem uredništvu imate odlične sodelavce. Zanima me, ali na ogla- snem oddelku še vedno dela prijazna gospa Tea? Lepo jo pozdravite, saj jo ohranjam v zelo lepem spominu. Novi tednik torej praznujete 80 let, jaz pa s še živimi sošolci 60. obletnico ma- ture.« Kristjan Košir iz Celja: »Novi tednik sta redno brala moja starša, saj sta bila vrsto let naročena nanj. Lahko rečem, da sem odraščal z vašim časopisom. Danes informacije, ki me zanimajo, dobivam na spletu na različnih informativnih portalih. Imam sicer spoštovanje do vseh tiskanih medijev, vendar menim, da ni- majo dolgoročne prihodnosti. Današnja mladina vedno redkeje vzame v roke knjigo, kaj šele časopis. Spomnim se svoje mame, kako po- gosto je vzela v roke revijo in časopis. A to je bila nava- da prejšnjih generacij. Čestitke ob osemdeseti obletnici.« 55 let razvoja in proizvodnje malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah. BOSCH kuhinjski roboti Serie 6 »Vrsto let sem delala v trgovini, v kateri smo med drugim prodajali časopise in revije. Ko sem imela čas, sem jih z veseljem prelistala. V Novem tedniku sem našla številne zanimive lokalne vsebine. Vsem ustvarjalcem čestitam in želim obilo ustvarjalnega navdiha tudi v prihodnje. Čeprav nisem med naj- mlajšimi, tudi jaz večino informacij najdem na spletu oziroma družbenih omrež- jih. Najbolj me zanima- jo teme, ki so pove- zane z okoljem, v katerem živim, Spremljam tudi informacije o napovedanih dogodkih ozi- roma priredi- tvah, saj se jih rada udeležu- jem.« Enisa Bevc iz celjske mestne četrti Nova vas: Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 57 57 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Iskrene čestitke Novemu tedniku ob visokem jubileju z željo po še nadaljnjem korektnem poročanju! V svojih trgovinah v Vojniku in Škofji vasi nudimo po konkurenčnih cenah: • sadike in semena vrtnin • dobrote z domačih kmetij, • mineralna in organska gnojila, • hrano in opremo za domače živali, • hrano in opremo za hišne živali , • delovna oblačila in obutev, • izdelke za dom in gospodinjstvo, • kmetijsko in vrtno oprema, • kletarsko opremo in enologijo, • mesarsko opremo in vse za koline, • igrače (traktorji, priključki itd.) • aktualno sezonsko ponudbo. KMETIJSKA PRESKRBA VOJNIK Tel.: 03 780 48 50 Delovni čas: PON. - PET.: 7.00 - 19.00 SOB.: 7.00 - 13.00 AGROCENTER ŠKOFJA VAS Tel.: 03 541 57 11 Delovni čas: PON. - PET.: 7.30 - 16.00 SOB.: 7.30 - 12.00 Vabljeni v naši prodajalni, kjer vam blaga ne bomo samo prodali, ampak vam bomo ob tem tudi strokovno svetovali. ODKUP ŽIVINE Tel.: 041 626 472 ODKUP MLEKA Tel.: 041 785 412 NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV Tel.: 03 425 38 00 ZADRUGA ZA VSE GENERACIJE VABLJENI V PRENOVLJENO TRGOVINO AGROCENTER ŠKOFJA VAS (Škofja vas 46b, 3211 Škofja vas) z dodatno ponudbo domačih dobrot, osnovnih živil, čebelarske opreme, gospodinjske opreme, enostavnim dostopom in osebnim pristopom! Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 21, 22. maj 2025 Z izgradnjo nove Onkološke klinike v UKC Maribor se tudi celjskim pacientom obetajo boljši časi. Za lažji dostop sta ob robu kompleksa dve garažni hiši z direktnim dostopom do posameznih objektov. V novi Onkološki kliniki je predvidena internistična onkologija s kemoterapijo, hematološki oddelek in nuklearna medicina, kjer so v 2. kleti predvideni štirje nuklearni pospeševalniki za obsevanje, dva PET-CT ja in ločen oddelek za nuklearno medicino z gama kamero in SPECT–CT aparatoma. Dokončanje objekta je predvideno v začetku leta 2026. Arhitekt Ernst d.o.o. Nova Onkološka klinika v UKC Maribor Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 57 57 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Iskrene čestitke Novemu tedniku ob visokem jubileju z željo po še nadaljnjem korektnem poročanju! V svojih trgovinah v Vojniku in Škofji vasi nudimo po konkurenčnih cenah: • sadike in semena vrtnin • dobrote z domačih kmetij, • mineralna in organska gnojila, • hrano in opremo za domače živali, • hrano in opremo za hišne živali , • delovna oblačila in obutev, • izdelke za dom in gospodinjstvo, • kmetijsko in vrtno oprema, • kletarsko opremo in enologijo, • mesarsko opremo in vse za koline, • igrače (traktorji, priključki itd.) • aktualno sezonsko ponudbo. KMETIJSKA PRESKRBA VOJNIK Tel.: 03 780 48 50 Delovni čas: PON. - PET.: 7.00 - 19.00 SOB.: 7.00 - 13.00 AGROCENTER ŠKOFJA VAS Tel.: 03 541 57 11 Delovni čas: PON. - PET.: 7.30 - 16.00 SOB.: 7.30 - 12.00 Vabljeni v naši prodajalni, kjer vam blaga ne bomo samo prodali, ampak vam bomo ob tem tudi strokovno svetovali. ODKUP ŽIVINE Tel.: 041 626 472 ODKUP MLEKA Tel.: 041 785 412 NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV Tel.: 03 425 38 00 ZADRUGA ZA VSE GENERACIJE VABLJENI V PRENOVLJENO TRGOVINO AGROCENTER ŠKOFJA VAS (Škofja vas 46b, 3211 Škofja vas) z dodatno ponudbo domačih dobrot, osnovnih živil, čebelarske opreme, gospodinjske opreme, enostavnim dostopom in osebnim pristopom! Novi TEDNIK št. 21 22. 5. 2025  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 21, 22. maj 2025 Z izgradnjo nove Onkološke klinike v UKC Maribor se tudi celjskim pacientom obetajo boljši časi. Za lažji dostop sta ob robu kompleksa dve garažni hiši z direktnim dostopom do posameznih objektov. V novi Onkološki kliniki je predvidena internistična onkologija s kemoterapijo, hematološki oddelek in nuklearna medicina, kjer so v 2. kleti predvideni štirje nuklearni pospeševalniki za obsevanje, dva PET-CT ja in ločen oddelek za nuklearno medicino z gama kamero in SPECT–CT aparatoma. Dokončanje objekta je predvideno v začetku leta 2026. Arhitekt Ernst d.o.o. Nova Onkološka klinika v UKC Maribor Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 58 58 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Z glasbo skozi leta Spremljajo nas zabava, druženje in obilica dobre glasbe Ob številnih tradicionalnih in odmevnih akcijah v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje za zveste bralce in poslušalce vsako leto organiziramo tudi veliko zabavo z znanimi glasbenimi gosti. V preteklosti smo najprej na Svetini in nato v Vojniku v juniju pripravili znameniti piknik Katrce, na katerem se je vselej zbralo na tisoče obiskovalcev. Piknik je pred dvema letoma zaživel v prenovljeni obleki in z novim imenom Zvezde med zvezdami, ki medse ponovno vabi jutri, 30. maja. Od 17. ure vas vabimo na Skup'n plac Braslovče, kjer bomo v nadaljevanju večera z glas- benimi gosti proslavili tudi 80 let Novega tednika. Seveda ne bo manjkala niti torta velikanka. SINTIJA JURIČ Z zabavnimi prireditvami, na ka- terih ne manjka dobre glasbe in dru- ženja, v uredništvu Novega tednika in Radia Celje že vrsto let skrbimo za vez z bralci in s poslušalci. Naši zabavni dogodki niso le prostor za druženje in povezovanje, temveč želimo z dobrodelno noto pomaga- ti tudi tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč. Obiskovalci so na piknikih Katrce radi prebirali tudi naš časopis, ki je o dogodku vsako leto pripravil tudi reportažo. Takole smo plesali na 10. obletnici piknika Katrca. Leta 2019 je na pikniku Katrce nastopila tudi Alya, ki bo za zabavo poskrbela tudi jutri v Braslovčah. Vsako leto smo na pikniku Katrce vsem obiskovalcem postregli tudi torto velikanko. Tako bo tudi letos na prireditvi Zvezde med zvezdami. Pobuda poslušalcev Naš tradicionalen piknik Katrce se je začel prav z željo po druženju, ki so jo poslušalci Radia Celje večkrat zaupali voditeljici nedeljske večerne 80 V Svobodi Celje se skupaj z ustvarjalci Novega tednika veselimo 80 let izhajanja, objektivnega in celovitega poročanja ter vedno zanimivega branja novic. ISKRENE ČESTITKE! CELJE 8 80 e skupaj 80 C Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 59 59 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Z glasbo skozi leta oddaje Katrca Klavdiji Winder. Zakaj se res ne bi enkrat srečali in se malo poveselili, sta se s poslušalci strinjala takratni direktor naše medijske hiše Srečko Šrot in takratna urednica Ra- dia Celje Simona Brglez, ki je Klavdi- jo tudi povabila k ustvarjanju oddaje Katrca. In tako smo leta 2006 na Svetini organizirali prvi piknik Katrce Ra- dia Celje. Čeprav so nekateri takrat pričakovali nekaj sto ljudi, je Simona verjela, da je recept pravi in da se jih bo zbralo nekaj tisoč. A ji niso vsi verjeli, tudi gostitelji ne, ki so morali pripeljati še nekaj pijače. Po uspe- šnem rojstvu smo bili veseli povabila v Vojnik, kjer je bilo na voljo več pro- stora. Tako smo naslednja leta tradi- cionalni piknik prirejali v Vojniku, kjer je na tisoče obiskovalcev vsako leto uživalo ob taktih glasbe najljub- ših izvajalcev. Med njimi so bile tudi skupine, kot so Pepel in kri, Alpski kvintet, Vesele Štajerke, Modrijani, Čuki ter mnogi drugi. Vsako leto smo poskrbeli za novo paleto glasbenih gostov in tudi za bogato spremljeval- no dogajanje, dobrote, nova presene- čenja in nagrade, med katerimi so bili tudi brezplačen dopust v Zadru, zlat prstan, ki se je skrival v torti ve- likanki … Naš piknik Katrce je vselej spremljala tudi dobrodelna nota. Veselica z zvezdami Pred dvema letoma smo tradici- onalno zabavo ob začetku poletja prenovili in jo poimenovali Zvezde med zvezdami. To prireditev od tedaj v sodelovanju z Občino Bra- slovče in s tamkajšnjimi gasilskimi društvi pripravljamo konec maja na Skupn'em placu v Braslovčah, kjer gostimo številne glasbenike in se skupaj veselimo poletja. Tako vas tudi jutri, 30. maja, od 17 . ure vabimo, da se nam pridružite na brezplačni nepozabni zabavi, ki ima tudi letos dobrodelno noto. Da nihče ne bo lačen, se bodo prijavljene ekipe pomerile v kuhanju dobrodelnega go- laža. Ob 17 . uri si bomo zaželeli dober tek in nato razglasili zmagovalca. Z nakupom dobrodelnega golaža boste lahko prispevali sredstva v sklad Zve- ze Anite Ogulin in Zveze prijateljev mladine. Sklad bo namenjen rejni- škim družinam in socialno šibkejšim družinam iz občine Braslovče. V nadaljevanju večera bodo sledili nastopi zvezd. Na odru nas bodo do jutranjih ur zabavali Ansambel Vikend, Alya, Luka Basi, Dejan Do- gaja Band in Zvita feltna. Posebno pozornost bomo namenili najmlaj- šim, saj bo na dogodku poskrbljeno za otroško animacijo in ustvarjalno zabavo. V čast Novega tednika, kjer letos praznujemo 80-letnico izhaja- nja časopisa, bomo slovesno razre- zali tudi torto velikanko, ki jo bodo pripravili dijaki Strokovnega izobra- ževalnega centra Alme M. Karlin iz Celja. Vabljeni, da se poveselite in posladkate z nami! Foto: arhiv NT/Sherpa, Nik Jarh in Bina Plaznik Dobrodelni golaž bodo prijavljene ekipe na prireditvi Zvezde med zvezdami kuhale tudi letos. Takole nas je v Braslovčah lani ogrel Vili Resnik. Prave zabave ni nikoli brez »tunela«. Vedno se zbere veliko ljudi. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 59 59 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Z glasbo skozi leta oddaje Katrca Klavdiji Winder. Zakaj se res ne bi enkrat srečali in se malo poveselili, sta se s poslušalci strinjala takratni direktor naše medijske hiše Srečko Šrot in takratna urednica Ra- dia Celje Simona Brglez, ki je Klavdi- jo tudi povabila k ustvarjanju oddaje Katrca. In tako smo leta 2006 na Svetini organizirali prvi piknik Katrce Ra- dia Celje. Čeprav so nekateri takrat pričakovali nekaj sto ljudi, je Simona verjela, da je recept pravi in da se jih bo zbralo nekaj tisoč. A ji niso vsi verjeli, tudi gostitelji ne, ki so morali pripeljati še nekaj pijače. Po uspe- šnem rojstvu smo bili veseli povabila v Vojnik, kjer je bilo na voljo več pro- stora. Tako smo naslednja leta tradi- cionalni piknik prirejali v Vojniku, kjer je na tisoče obiskovalcev vsako leto uživalo ob taktih glasbe najljub- ših izvajalcev. Med njimi so bile tudi skupine, kot so Pepel in kri, Alpski kvintet, Vesele Štajerke, Modrijani, Čuki ter mnogi drugi. Vsako leto smo poskrbeli za novo paleto glasbenih gostov in tudi za bogato spremljeval- no dogajanje, dobrote, nova presene- čenja in nagrade, med katerimi so bili tudi brezplačen dopust v Zadru, zlat prstan, ki se je skrival v torti ve- likanki … Naš piknik Katrce je vselej spremljala tudi dobrodelna nota. Veselica z zvezdami Pred dvema letoma smo tradici- onalno zabavo ob začetku poletja prenovili in jo poimenovali Zvezde med zvezdami. To prireditev od tedaj v sodelovanju z Občino Bra- slovče in s tamkajšnjimi gasilskimi društvi pripravljamo konec maja na Skupn'em placu v Braslovčah, kjer gostimo številne glasbenike in se skupaj veselimo poletja. Tako vas tudi jutri, 30. maja, od 17 . ure vabimo, da se nam pridružite na brezplačni nepozabni zabavi, ki ima tudi letos dobrodelno noto. Da nihče ne bo lačen, se bodo prijavljene ekipe pomerile v kuhanju dobrodelnega go- laža. Ob 17 . uri si bomo zaželeli dober tek in nato razglasili zmagovalca. Z nakupom dobrodelnega golaža boste lahko prispevali sredstva v sklad Zve- ze Anite Ogulin in Zveze prijateljev mladine. Sklad bo namenjen rejni- škim družinam in socialno šibkejšim družinam iz občine Braslovče. V nadaljevanju večera bodo sledili nastopi zvezd. Na odru nas bodo do jutranjih ur zabavali Ansambel Vikend, Alya, Luka Basi, Dejan Do- gaja Band in Zvita feltna. Posebno pozornost bomo namenili najmlaj- šim, saj bo na dogodku poskrbljeno za otroško animacijo in ustvarjalno zabavo. V čast Novega tednika, kjer letos praznujemo 80-letnico izhaja- nja časopisa, bomo slovesno razre- zali tudi torto velikanko, ki jo bodo pripravili dijaki Strokovnega izobra- ževalnega centra Alme M. Karlin iz Celja. Vabljeni, da se poveselite in posladkate z nami! Foto: arhiv NT/Sherpa, Nik Jarh in Bina Plaznik Dobrodelni golaž bodo prijavljene ekipe na prireditvi Zvezde med zvezdami kuhale tudi letos. Takole nas je v Braslovčah lani ogrel Vili Resnik. Prave zabave ni nikoli brez »tunela«. Vedno se zbere veliko ljudi. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 60 60 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET PRAVILNO RAVNAJMO Z ODPADKI! NE VESTE, KAM Z VEČJIMI ODPADKI? Kosovne in večje odpadke, kot so pohištvo, aparati, preproge, zeleni odrez ali drugi predmeti, pripeljite v vaš zbirni center. ENKRAT LETNO LAHKO NAROČITE BREZPLAČEN ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV DO 1 M 3 . VEČ O PRAVILNEM LOČEVANJU Če niste prepričani, kam bi odložili odpadke, obiščite našo spletno stran ali skenirajte QR kodo. Njena poslovna enota Tozd Zunanja trgovina se je 1990 osamosvojila in posta- la samostojno podjetje, zdaj imenovano Kovintrade, d. d., Celje. To je danes edino trgovinsko podjetje meta- lurške panoge s sedežem v knežjem mestu, ki uspešno nadaljuje bogato zgodo- vinsko tradicijo v trgovanju s črno in z barvno metalurgi- jo ter metalurškimi proizvodi in je tudi vodilni trgovec na področju metalurških proi- zvodov in polproizvodov na slovenskem trgu, na katerem ima minimalno 30-odstotni delež. Kovintrade uspešno posluje tudi na drugih evrop- skih trgih, kjer delujejo naša hčerinska podjetja, in širše. Razvili smo se v prepoznav- no specializirano in poslov- no uspešno mednarodno trgovinsko družbo v sloven- ski lasti ter kljub viharnim časom uspeli ohraniti svojo osnovno vizijo – biti povezo- valni člen med industrijo in porabniki. Skupino Kovintrade ses- tavljajo matična družba Ko- vintrade, d. d., s sedežem v Celju in s poslovnimi središči v Ljubljani, Štorah, Trnovljah pri Celju in na Jesenicah ter mreža hčerinskih podjetij in predstavništev v devetih državah srednje Evrope in Balkana: na Češkem, Slo- vaškem, Poljskem, Madžar- skem, Hrvaškem, v Bolgariji, Romuniji, Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Internacionalizacija poslo- vanja je široka, saj skupina danes posluje z več kot 6.200 kupci in 1.200 dobavitelji iz 50 držav ter zaposluje več kot 350 ljudi, od tega v Slo- veniji 200. Metalurgija predstavlja glavnino poslovanja družbe in skupine ter ponuja širok nabor izdelkov in materialov s področja črne in barvne metalurgije – od konstrukcij- skih do visoko legiranih ter specialnih surovin in storitev razreza. V Sloveniji in v hče- rinskih podjetjih v tujini Ko- vintradovi centri jekla letno prodajo približno 200 tisoč ton metalurških izdelkov. Imamo 55 tisoč kvadratnih metrov skladiščnih površin. Največji je skladiščni center Celjsko podjetje Kovintrade je na trgu prisotno že 35 let. Njegova dejavnost se tesno navezuje na zgodovinsko tradicijo trgovanja z izdelki črne in barvne metalurgi- je v Celju, katere začetnik je bila trgovina z železnino Rakusch, ustanovljena leta 1863, nadaljevala pa jo je Kovinotehna, ki je bila sredi 80. let prejšnjega stoletja ena od največjih jugoslovanskih trgovskih organizacij s tehničnim blagom. Kovintrade – mednarodno trgovinsko podjetje Štore (17 tisoč kvadratnih me- trov), v katerem bo letos zače- lo obratovati avtomatizirano visokoregalno skladišče, ena najpomembnejših naložb v zadnjih letih. Na Jesenicah de- luje center za krojenje pločevi- ne, centre jekla razvijamo tudi v tujini. Največji v Frydlantu na Češkem meri 7.500 kvadratnih metrov in je namenjen češke- mu, poljskemu in slovaškemu trgu, nov 5 tisoč kvadratnih metrov velik skladiščni center v Kragujevcu pa bo oskrboval srbski trg ter tudi BiH in regije zahodne Romunije. Nadaljujemo optimizacijo poslovanja in poslovnih pro- cesov ter želimo postati eden od vodilnih evropskih trgov- cev na področju metalurgije v srednji Evropi in na Balkanu. Že več kot 50 let, še iz časov delovanja v Kovinotehni pred letom 1990, je Kovintrade tudi zastopnik za Buderus–Bosch ter eden od vodilnih prodajal- cev in izvajalcev inženiringa za sisteme ogrevanja, hlajenja, prezračevanja ter nadzornih in regulacijskih sistemov. Us- pešno sledimo novim smerni- cam na področju energetike in ogrevanja ob dolgoletnem sodelovanju s skupino Bosch. V skupini Kovintrade neneh- no ustvarjamo trdne poveza- ve s priznanimi proizvajalci, ki nam lahko zagotavljajo nemo- teno in kakovostno dobavo blaga in pri katerih smo pre- poznani kot zanesljiv partner s stalnim razvojem in rastjo. Na prodajni strani skrbimo za nemoteno oskrbo kupcev s prepoznavanjem njihovih potreb in pričakovanj pri pri- hodnjem sodelovanju. Naše poslovanje temelji na znanju in zaupanju, predvsem pa na kakovostnih partnerskih od- nosih in zanesljivosti. Veliko pozornost posveča- mo zaposlenim. Sposobni, motivirani in zadovoljni so- delavci so najboljše ogledalo poslovanja, poosebitev ciljev, vrednot, poslanstva in vizije pa je ključ za uspeh, razvoj in napredek podjetja. Smo družbeno odgovorno podje- tje z visoko socialno kulturo in družini prijazno podjetje. Pod- piramo notranje lastništvo – družba naj bo last zaposlenih, perspektivnih delavcev skupi- ne Kovintrade, ki imajo dolgo- ročen interes za sodelovanje v skupini. Zavedamo se pomena vpetosti in vlaganja v lokalno okolje ter smo vsa leta tesno povezani s Celjem in celot- nim slovenskim prostorom na področju gospodarstva, podpiramo tudi kulturne, humanitarne, športne, zdra- vstvene in druge organizaci- je ter sodelujemo v projektu Celje International. Danes in za prihodnje ge- neracije odgovorno izbiramo trajnostno naravnane rešit- ve in naložbe v naprednejšo avtomatizirano proizvodno tehnologijo, kar prispeva k zelenemu in digitalnemu prehodu, ter se zavezujemo trajnostnemu poslovanju in okoljski odgovornosti, učin- koviti rabi energije in virov ter družbeno odgovornemu odnosu do okolja. Razvoj no- vih tehnologij in umetne in- teligence je stalen izziv, ki ga skušamo kar najbolj izkoristiti in uporabiti tudi pri prehodu na brezpapirno poslovanje in digitalizacijo procesov. Izkušnje črpamo iz bogate tradicije okolja, motivirajo nas uspehi in navdihuje ambicio- zna vizija prihodnosti. S stro- kovnim poznavanjem trgov in z razvijanjem kakovostnih po- slovnih odnosov omogočamo vsem poslovnim partnerjem visoko dodano vrednost. Smo ponosni nosilci slogana Par- tner znanja in zaupanja, ki ga bomo uresničevali in krepili še naprej. www.kovintrade.com Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 61 61 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Delavec v proizvodnji (kovinar) m/ž Elastomeri d.o.o. | Več kot 45 let tradicije V svojo ekipo vabimo zanesljivo osebo, ki jo veseli praktično delo in si želi postati del povezanega kolektiva. Delovno mesto zajema: • Upravljanje s klasičnimi in CNC stroji • Mehanska obdelava kovinskih in gumijastih materialov • Poznavanje dela na strojih za mehansko obdelavo kovin • Zanesljivost in pripravljenost na fizično bolj aktivna opravila Nudimo: • Stabilno zaposlitev za nedoločen čas • Delo v eni izmeni, od ponedeljka do petka • Urejeno delovno okolje (ogrevanje, klimatizacija) • Brezplačno parkirišče Pošljite svojo prijavo na zaposlitev@elastomeri.si do 9. 6. 2025. GUMIRANI VALJI IN KOLUTI TEHNIČNI IZDELKI IZ GUME www.elastomeri.si Bežigrajska cesta 4 SI-3000 Celje T: 03 428 28 28 E: info@elastomeri.si www.elastomeri.si Bežigrajska cesta 4, SI-3000 Celje, T: 03 428 28 28 BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR RAČUNALNIŠKI TEČAJI USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS JEZIKOVNI TEČAJI INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO 03 713 35 50 www.upi.si lu-zalec@upi.si Na UPI po znanje 50 let Prijavi se in postani del TOP ekipe Pridruži se ekipi skladiščnic in skladiščnikov v Arji vasi pri Žalcu Prijavi se kariera.lidl.si ai174678491094_LIDL_oglas_skladisce_278x195mm_TISK.pdf 1 9. 5. 25 12:01 Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 61 61 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Delavec v proizvodnji (kovinar) m/ž Elastomeri d.o.o. | Več kot 45 let tradicije V svojo ekipo vabimo zanesljivo osebo, ki jo veseli praktično delo in si želi postati del povezanega kolektiva. Delovno mesto zajema: • Upravljanje s klasičnimi in CNC stroji • Mehanska obdelava kovinskih in gumijastih materialov • Poznavanje dela na strojih za mehansko obdelavo kovin • Zanesljivost in pripravljenost na fizično bolj aktivna opravila Nudimo: • Stabilno zaposlitev za nedoločen čas • Delo v eni izmeni, od ponedeljka do petka • Urejeno delovno okolje (ogrevanje, klimatizacija) • Brezplačno parkirišče Pošljite svojo prijavo na zaposlitev@elastomeri.si do 9. 6. 2025. GUMIRANI VALJI IN KOLUTI TEHNIČNI IZDELKI IZ GUME www.elastomeri.si Bežigrajska cesta 4 SI-3000 Celje T: 03 428 28 28 E: info@elastomeri.si www.elastomeri.si Bežigrajska cesta 4, SI-3000 Celje, T: 03 428 28 28 BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN – ORODJAR, ELEKTRIKAR RAČUNALNIŠKI TEČAJI USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS JEZIKOVNI TEČAJI INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO 03 713 35 50 www.upi.si lu-zalec@upi.si Na UPI po znanje 50 let Prijavi se in postani del TOP ekipe Pridruži se ekipi skladiščnic in skladiščnikov v Arji vasi pri Žalcu Prijavi se kariera.lidl.si ai174678491094_LIDL_oglas_skladisce_278x195mm_TISK.pdf 1 9. 5. 25 12:01 Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 62 62 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET 80 let. To ni kar tako. To je zgodba. To je tradicija. To je spoštovanje, zgrajeno iz papirja, črnila in neštetih misli, ki so skozi desetletja oblikovale javno mnenje, izobraževale, povezovale in razveseljevale. RADIO CELJE Z roko v roki skozi leta Ko starejši brat praznuje, praznujemo vsi Jeseni 1989 je nastal skupni logotip Novega te- dnika in Radia Celje 80 let. Dragi Novi tednik, priznamo – to se sliši časti- tljivo kot »najstarejši stric na pikniku«, ampak v resnici ti ta številka prav lepo pristaja. Modro, umirjeno, izkušeno, a še vedno z vedrino in ža- rom, ki ju marsikateri mlaj- ši medij le občuduje. Radijci radi povemo, da imamo do Novega tednika prav pose- ben odnos – nekako takšen, Praznovanje 70-letnice Novega tednika s skupi- nama Sopranos in Modrijani (Foto: arhiv NT/Sherpa) S TEAK Suho zorjeno Premium k akovos t File mignon – pljučna 49,99€/kg T-bone steak suho zorjen 29,99€/kg Ribeye steak sk suho zorjen 24,99€/kg Ribeye steak bk suho zorjen 29,99€/kg Ledja steak bk suho zorjen 29,99€/kg Sprejemamo naročila 629, 00 Plinski žar Napoleon Legend LD425PK pokrov z integriranim ACCU-PROBE™ termometrom, reverzibilne rešetke WAVE™ iz litega železa, JET-FIRE™ vžig, 4 glavni gorilniki iz nerjavnega jekla v skupni moči 15 kW, zložljivi stranski polici, dimenzij3 132 cm x 64 cm x 116 cm Čas je za STEAK! 529, 00 Plinski žar Napoleon Legend LD365PK pokrov z integriranim ACCU-PROBE™ termometrom, reverzibilne rešetke WAVE™ iz litega železa, JET-FIRE™ vžig3 gorilniki iz nerjavnega jekla v skupni moči 12kW, zložljivi stranski polici, dimenzije 124 cm x 64 cm x 116 cm VINO CABERNET SAUVIGNON Posestvo Brič Slovenska Istra Stil: mirno Telo: krepko Sladkorna stopnja: suho Ujemanje s hrano: divjačina, ovčetina in zrezki (steak) 0,75 L Vino je globoke rubinaste barve. Cvetica je intenzivna in presenetljivo sadna (črni ribez) za osem let zorjeno vino, hkrati pa ponudi prav lep preplet sadnih, začimbnih in lesnih not. Zelo zrelo in vabljivo. V ustih je vino suho, tekstura je popolnoma gladka, tani- ni zreli, vino ima lep sadni naboj in se prav lepo pije. Prijetno presenečenje Oglje premium Weber 3 kg Briketi premium Weber 4 kg 9, 99 11, 99 Sladkorna stopnja: suho Ujemanje s hrano: divjačina, ovčetina barve. Cvetica je intenzivna in presenetljivo sadna (črni vino, hkrati pa ponudi prav ustih je vino suho, tekstura je popolnoma gladka, tani ni zreli, vino ima lep sadni Sladkorna stopnja: suho 3, 89 PC 30: 3,99 EUR Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 63 63 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Skupinska fotografija ob praznovanju 60. rojstnega dne Radia Celje (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) kot ga ima mlajši brat do starejšega: v otroštvu obču- dovanje, v mladosti nekaj zdrave tekmovalnosti in da- nes predvsem globoko spo- štovanje ter trdno zavezni- štvo. Radio Celje letos šteje že 70 let. Nismo ravno rosno mladi, a ob častitljivi obletni- ci Novega tednika z veseljem priznamo: Novi tednik je bil prvi. Prvi, ki je postavil te- melje lokalnega medijskega prostora. Prvi, ki je pisal o ljudeh, ne da bi jih pozabil vprašati za mnenje. Prvi, ki je verjel, da ima tudi regija svoj glas. Naš radijski mikrofon se je prvič oglasil leta 1954, torej desetletje po tem, ko je Novi tednik že krepil svojo vlogo glasnika Savinjske doline. A kot v vsakem pravem brat- skem odnosu se je kmalu začelo sodelovanje. Najprej skromno – delili smo pro- store, kasneje skupne izzive in še pomembneje – skupno vizijo. Radio Celje se je leta 1962 prvič združil z Novim tednikom pod okriljem Celj- skega tiska. Takrat se je zače- la resna ustvarjalna simbioza, ki se je z nostalgijo in s po- nosom spominjamo še danes. Seveda ni šlo vedno gladko. Bili so časi reorganizacij, preobratov in celo razhodov – a vedno smo se našli. Leta 1967 smo ponovno združili moči, leta 1968 skupaj pre- stopili pod okrilje Dela, nato leta 1978 skupaj zakorakali v novo zgodbo v Prešernovi uli- ci 19, kjer sobivamo še danes. In prav tu, pod isto stre- ho, smo zgradili edinstveno medijsko hišo – eno redkih v Sloveniji, kjer časopis in radio sobivata v tako tesni in ustvar- jalni povezanosti. Radio Celje v živo, Novi tednik s premisle- kom. Skupaj pa z jasno željo – da obveščamo, povezujemo in dajemo glas lokalnim sku- pnostim in poslušalcem ter bralcem stojimo ob strani. Devetdeseta, požar, nove tehnologije Ko smo se radijci v 90. letih spopadali s požarom, z novi- mi tehnologijami in s selitva- mi na nove frekvence, je bil Novi tednik vedno tam – kot stabilen steber, ki je razumel naše izzive in jih pomagal reševati. In ko je Novi tednik prenavljal grafi čno podobo, vsebine in strukturo, smo mu z radijskimi valovi stali ob strani ter širili njegove zgodbe. Danes živimo v digitalnem svetu, kjer meje med tiska- nimi in elektronskimi mediji bledijo. A naše vezi ostajajo močne. Naši redakciji sku- paj – kdaj ob kavici, drugič ob snemanju oddaje ali pisa- nju članka, a vedno z istim ciljem: služiti javnosti. Sku- paj ustvarjamo vsebine, sku- paj poročamo z dogodkov, skupaj praznujemo uspehe lokalne skupnosti. In prav zato vam ob tej ču- doviti 80-letnici, dragi sode- lavci Novega tednika, iz srca čestitamo! Hvala, ker ste nas pred desetletji sprejeli v me- dijsko družino. Hvala, ker ste nam dali prostor in podporo. In hvala, ker ste še vedno tu- kaj – kot zanesljiv, razmišlju- joč, pokončen in predvsem srčen partner. Saša Pukl in Luka Žerjav sta bila leta 2016 v vlogi radijskih voditeljev. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Včasih sta bila tehnik in radijski voditelj vsak v svojem studiu. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 63 63 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Skupinska fotografija ob praznovanju 60. rojstnega dne Radia Celje (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) kot ga ima mlajši brat do starejšega: v otroštvu obču- dovanje, v mladosti nekaj zdrave tekmovalnosti in da- nes predvsem globoko spo- štovanje ter trdno zavezni- štvo. Radio Celje letos šteje že 70 let. Nismo ravno rosno mladi, a ob častitljivi obletni- ci Novega tednika z veseljem priznamo: Novi tednik je bil prvi. Prvi, ki je postavil te- melje lokalnega medijskega prostora. Prvi, ki je pisal o ljudeh, ne da bi jih pozabil vprašati za mnenje. Prvi, ki je verjel, da ima tudi regija svoj glas. Naš radijski mikrofon se je prvič oglasil leta 1954, torej desetletje po tem, ko je Novi tednik že krepil svojo vlogo glasnika Savinjske doline. A kot v vsakem pravem brat- skem odnosu se je kmalu začelo sodelovanje. Najprej skromno – delili smo pro- store, kasneje skupne izzive in še pomembneje – skupno vizijo. Radio Celje se je leta 1962 prvič združil z Novim tednikom pod okriljem Celj- skega tiska. Takrat se je zače- la resna ustvarjalna simbioza, ki se je z nostalgijo in s po- nosom spominjamo še danes. Seveda ni šlo vedno gladko. Bili so časi reorganizacij, preobratov in celo razhodov – a vedno smo se našli. Leta 1967 smo ponovno združili moči, leta 1968 skupaj pre- stopili pod okrilje Dela, nato leta 1978 skupaj zakorakali v novo zgodbo v Prešernovi uli- ci 19, kjer sobivamo še danes. In prav tu, pod isto stre- ho, smo zgradili edinstveno medijsko hišo – eno redkih v Sloveniji, kjer časopis in radio sobivata v tako tesni in ustvar- jalni povezanosti. Radio Celje v živo, Novi tednik s premisle- kom. Skupaj pa z jasno željo – da obveščamo, povezujemo in dajemo glas lokalnim sku- pnostim in poslušalcem ter bralcem stojimo ob strani. Devetdeseta, požar, nove tehnologije Ko smo se radijci v 90. letih spopadali s požarom, z novi- mi tehnologijami in s selitva- mi na nove frekvence, je bil Novi tednik vedno tam – kot stabilen steber, ki je razumel naše izzive in jih pomagal reševati. In ko je Novi tednik prenavljal grafi čno podobo, vsebine in strukturo, smo mu z radijskimi valovi stali ob strani ter širili njegove zgodbe. Danes živimo v digitalnem svetu, kjer meje med tiska- nimi in elektronskimi mediji bledijo. A naše vezi ostajajo močne. Naši redakciji sku- paj – kdaj ob kavici, drugič ob snemanju oddaje ali pisa- nju članka, a vedno z istim ciljem: služiti javnosti. Sku- paj ustvarjamo vsebine, sku- paj poročamo z dogodkov, skupaj praznujemo uspehe lokalne skupnosti. In prav zato vam ob tej ču- doviti 80-letnici, dragi sode- lavci Novega tednika, iz srca čestitamo! Hvala, ker ste nas pred desetletji sprejeli v me- dijsko družino. Hvala, ker ste nam dali prostor in podporo. In hvala, ker ste še vedno tu- kaj – kot zanesljiv, razmišlju- joč, pokončen in predvsem srčen partner. Saša Pukl in Luka Žerjav sta bila leta 2016 v vlogi radijskih voditeljev. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Včasih sta bila tehnik in radijski voditelj vsak v svojem studiu. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 64 64 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET Pred letom 1920 so bili tiskani mediji poleg televizije edina možnost za poši- ljanje oglasnih sporočil od prodajalca do kupca. Po omenjenem letu se je tisk začel soočati s konkurenco drugih oblik medijev, kot so radii, oglasne table, TV-zasloni, kasneje tudi splet in družbena omrežja. KRISTINA GRAJŽL, SIMONA BRGLEZ Novi tednik – orodje za povečanje povpraševanja po izdelkih in storitvah Oglasi skozi čas Oglaševanje v regijskem časopisu je še danes izredno učinkovit način komunici- ranja med podjetji, zavodi, organizacijami, društvi in bralkami ter bralci. Takšen oglas je otipljiv, vsestranski in ga skoraj ni mogoče spre- gledati, kot je mogoče digi- talni oglas, ki pride in gre z drsenjem. Zato je za podjetja, zlasti tista, ki želijo ciljati na geografsko območje širše sa- vinjske regije, zagotovo Novi tednik odlično oglaševalsko orodje. Je objektiven časopis in zaupanja vreden medij, zato v njem bralci običajno iščejo informacije in zgodbe. Tako zaznavajo tudi oglasno sporočilo. Od preprostih obvestil o izdelkih do premišljenih oglasov Sredi štiridesetih let, ko je nastal časopis Novi tednik, takrat še imenovan Nova pot, je bila vsebinska in vizualna podoba oglasov precej dru- gačna kot danes. Tako kot tisk so bili prvi oglasi črno-beli. Oglasno sporočilo je vsebo- valo več besedila s preprosto vsebino, ki je nagovarjala k nakupu. Fotografi j je bilo malo. Od druge vsebine so se oglasi ločili le po tem, da so bili uokvirjeni. Vizualne podobe so se sko- zi leta počasi spreminjale. Pojavili so se barve, več foto- grafi j, manj besedil, nekate- ra podjetja so že imela svoj barvni logotip. Velike spremembe Bistvene spremembe v po- dobi oglasa in načinu ogla- ševanja so se začele konec devetdesetih let z uvajanjem tržnega gospodarstva. Zaradi vedno večje konkurence, ki je sledila ponudbi in povpraše- vanju, so podjetja več vlagala v lastno blagovno znamko, vizualno podobo oglasov, komuniciranje z logotipom, slogani … Vse z namenom, da bi oglas čim bolj pritegnil pozornost in izstopal. Po- leg dovršene vsebine oglasa (fotografi j, ključnih besed, slogana, logotipov …) sta postala pomembna tudi po- Oglas Tovarne nogavic Polzela, objavljen v takratnem časopisu Celjski tednik februarja 1957. V oglasu je uporabljena beseda najboljše, ki se je včasih v oglaševanju zelo pogosto uporabljala, danes mora biti ta trditev tudi dokazljiva in ne sme zavajati potrošnika. Ob 80-letnici Novega tednika iskreno čestitamo vsem, ki so ustvarjali in še vedno ustvarjate regionalni časopis. Naj vas tudi v prihodnje spremljajo uspešne zgodbe, aktualne novice in predani novinarji. Novemu tedniku želimo še veliko uspešnih let. Kolektiv AVK Avtomatizacija d.o.o. Novi TEDNIK št. 14 07.04.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 14, 7. april 2022 Avtomatizacija prihodnosti v avtomobilski, logistični, živilkski in kemični industriji www.avk-automation.com Prijave na: peter@avk-automation.com ZAPOSLUJEMO ELEKTRIČARJE Avtomatizacija prihodnosti v avtomobilski, logistični, živilski in kemični industriji www.avk-automation.com Oglas za prilogo petica. Logotip za petico je oblikoval Minja Bajagič, naš dolgoletni oblikovalec. CVETOČE, ZELENO, ČISTO, UREJENO SKRB ZA LEPO Z ZNANJEM IN KAKOVOSTJO - ZELENE POVRŠINE - VRTNARSTVO - ČIŠČENJE - MANJŠA GRADBENO OBRTNIŠKA DELA - POKOPALIŠKA IN POGREBNA DEJAVNOST Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 65 65 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET ložaj oglasa in vsebina, poleg katere stoji bralcu prilagojen in približan oglas. Uredniške vsebine so bile črno-bele, medtem ko so se oglasi že tiskali barvah. Tržnik je premalo V teh 80 letih so bili sode- lavci v marketingu bistveno več kot le tržniki oz. »propa- gandisti«. V oddelku marke- tinga smo sčasoma snovali različne ideje in izvajali od- mevne akcije. Svetovalec v marketingu mora biti rado- veden, prilagodljiv, odziven, inovativen, organiziran, tim- ski in mora iskati kreativne rešitve za potrebe naročnika. Nastanek tematskih prilog Ekipa marketinga v sodelo- vanju z uredništvom Novega tednika je začela izdajati po- sebne priloge na temo izobra- ževanja in vseživljenjskega učenja, zdravja, avtomobi- lizma, turizma, kmetijstva, gradnje in varčevanja, kasne- je tudi samostojne tematske priloge pod skupnim imenom petica, ki je vsebinsko boga- ta še danes. Prva tovrstna posebna priloga je bila Mo- sova petica, sledile so še Pra- znična in Pomladna petica, Kronika ter posebne petice ob jubilejih oz. posameznih tematikah, kot je kmetijstvo. Tednikove petice so bile sicer od leta 1995 naprej barvni mesečnik. V pomladanskem in jesen- skem času izdajamo posebno turistično prilogo Slovenske počitnice, kjer gre za skupen projekt slovenskih regijskih časopisov. V sodelovanju s Primorskimi novicami, Šta- jerskim tednikom in z Ve- stnikom smo med letoma 2005 in 2018 izdajali tudi posebno prilogo s sporedom in z bogatimi informacijami s področja glasbe in zabavne industrije. Vse te priloge so za bralca brezplačne. Tovrstne revijal- ne izdaje imajo tudi kako- vostnejši tisk in posledično čistejšo podobo oglasov. Po vsebini so zanimive tako za bralce kot tudi za oglaševal- ce. Ob skodelici kave bralcu pričarajo nostalgijo. Prednosti oglaševanja v regijskem časopisu, kot je Novi tednik V digitalni dobi je prepro- sto domnevati, da so tradi- cionalni načini oglaševanja, kot so časopisni oglasi, po- stali zastareli. Vendar časo- pisno oglaševanje še vedno ponuja edinstvene predno- sti, ki so lahko še posebej koristne za podjetja, ki želijo doseči neko območje, demo- grafsko skupino ali povečati verodostojnost svoje blagov- ne znamke. Omogoča prikaz oglasov z malo besedila in oglase v obliki promocijskih člankov. Mali oglasi – iskanje pravega partnerja Pred leti so se osamljeni ljudje velikokrat obrnili na naš medij, da bi s pomočjo objave oglasa v Novem tedniku našli sorodno dušo, s katero bi lahko okušali radost skupnega življenja. Želje in pričakovanja so v večini primerov objavljali anonimno, kar je pome- nilo, da so po objavi nestrpno čakali na pisne odzive morebitnih kandidatk oziroma kandidatov. Ženitnih oglasov je bilo takrat, ko se je Zemlja kljub odsotnosti družbenih medijev vrtela okoli svoje osi, kar veliko. V redakcijo so po objavi prihajala pisma, po katera so prišli osamljeni oglaševalci, in takrat se je njihovo pravo delo šele začelo. Med množico ponudb so morali izbrati pravo osebo … Danes tovrstnega načina iskanja partnerja, razen v šovih, kot je Ljubezen po domače, skoraj ni več. Vsekakor pa še zdaj skrbimo, da mali oglasi, naj bodo to iskanje soplesalke, prodaja av- tomobila, strojev, živali in podobnih stvari oz. ponudba različnih storitev, pridejo do bralk in bralcev. Vsi naši naročniki, tako sedanji kot novi, vsako leto prejmejo štiri brezplačne male oglase, prav tako številne druge ugodnosti. Pri malih oglasih smo se velikokrat tudi nasmejali. Slogan Kdor išče – ta najde, ki ga je uporabljal takratni Potrošnik Celje, so lahko bralci videli skoraj v vsaki številki Novega tednika. Oglas, objavljen 3. aprila 1964 s preprostim logotipom, z manj bese- dila, s fotografijo in z nagovorom www.elektro-celje.si Uporabniki omrežja Elektra Celje lahko zdaj prejmete obvestilo o predvidenem izklopu električne energije v vaši hiši, podjetju ali drugem objektu na vaš e-naslov ali v obliki SMS sporočila na vaš mobilni telefon. Za vas smo pripravili spletno aplikacijo, kjer se enostavno registrirate, vnesete svoje podatke in merilna mesta, za katera bi želeli prejemati obvestila. Če se še niste vključili v sistem obveščanja, vas vabimo, da to storite na naši spletni strani. Obveščanje o načrtovanih izklopih električne energije Pri malih oglasih smo se velikokrat tudi nasmejali. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 65 65 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET ložaj oglasa in vsebina, poleg katere stoji bralcu prilagojen in približan oglas. Uredniške vsebine so bile črno-bele, medtem ko so se oglasi že tiskali barvah. Tržnik je premalo V teh 80 letih so bili sode- lavci v marketingu bistveno več kot le tržniki oz. »propa- gandisti«. V oddelku marke- tinga smo sčasoma snovali različne ideje in izvajali od- mevne akcije. Svetovalec v marketingu mora biti rado- veden, prilagodljiv, odziven, inovativen, organiziran, tim- ski in mora iskati kreativne rešitve za potrebe naročnika. Nastanek tematskih prilog Ekipa marketinga v sodelo- vanju z uredništvom Novega tednika je začela izdajati po- sebne priloge na temo izobra- ževanja in vseživljenjskega učenja, zdravja, avtomobi- lizma, turizma, kmetijstva, gradnje in varčevanja, kasne- je tudi samostojne tematske priloge pod skupnim imenom petica, ki je vsebinsko boga- ta še danes. Prva tovrstna posebna priloga je bila Mo- sova petica, sledile so še Pra- znična in Pomladna petica, Kronika ter posebne petice ob jubilejih oz. posameznih tematikah, kot je kmetijstvo. Tednikove petice so bile sicer od leta 1995 naprej barvni mesečnik. V pomladanskem in jesen- skem času izdajamo posebno turistično prilogo Slovenske počitnice, kjer gre za skupen projekt slovenskih regijskih časopisov. V sodelovanju s Primorskimi novicami, Šta- jerskim tednikom in z Ve- stnikom smo med letoma 2005 in 2018 izdajali tudi posebno prilogo s sporedom in z bogatimi informacijami s področja glasbe in zabavne industrije. Vse te priloge so za bralca brezplačne. Tovrstne revijal- ne izdaje imajo tudi kako- vostnejši tisk in posledično čistejšo podobo oglasov. Po vsebini so zanimive tako za bralce kot tudi za oglaševal- ce. Ob skodelici kave bralcu pričarajo nostalgijo. Prednosti oglaševanja v regijskem časopisu, kot je Novi tednik V digitalni dobi je prepro- sto domnevati, da so tradi- cionalni načini oglaševanja, kot so časopisni oglasi, po- stali zastareli. Vendar časo- pisno oglaševanje še vedno ponuja edinstvene predno- sti, ki so lahko še posebej koristne za podjetja, ki želijo doseči neko območje, demo- grafsko skupino ali povečati verodostojnost svoje blagov- ne znamke. Omogoča prikaz oglasov z malo besedila in oglase v obliki promocijskih člankov. Mali oglasi – iskanje pravega partnerja Pred leti so se osamljeni ljudje velikokrat obrnili na naš medij, da bi s pomočjo objave oglasa v Novem tedniku našli sorodno dušo, s katero bi lahko okušali radost skupnega življenja. Želje in pričakovanja so v večini primerov objavljali anonimno, kar je pome- nilo, da so po objavi nestrpno čakali na pisne odzive morebitnih kandidatk oziroma kandidatov. Ženitnih oglasov je bilo takrat, ko se je Zemlja kljub odsotnosti družbenih medijev vrtela okoli svoje osi, kar veliko. V redakcijo so po objavi prihajala pisma, po katera so prišli osamljeni oglaševalci, in takrat se je njihovo pravo delo šele začelo. Med množico ponudb so morali izbrati pravo osebo … Danes tovrstnega načina iskanja partnerja, razen v šovih, kot je Ljubezen po domače, skoraj ni več. Vsekakor pa še zdaj skrbimo, da mali oglasi, naj bodo to iskanje soplesalke, prodaja av- tomobila, strojev, živali in podobnih stvari oz. ponudba različnih storitev, pridejo do bralk in bralcev. Vsi naši naročniki, tako sedanji kot novi, vsako leto prejmejo štiri brezplačne male oglase, prav tako številne druge ugodnosti. Pri malih oglasih smo se velikokrat tudi nasmejali. Slogan Kdor išče – ta najde, ki ga je uporabljal takratni Potrošnik Celje, so lahko bralci videli skoraj v vsaki številki Novega tednika. Oglas, objavljen 3. aprila 1964 s preprostim logotipom, z manj bese- dila, s fotografijo in z nagovorom www.elektro-celje.si Uporabniki omrežja Elektra Celje lahko zdaj prejmete obvestilo o predvidenem izklopu električne energije v vaši hiši, podjetju ali drugem objektu na vaš e-naslov ali v obliki SMS sporočila na vaš mobilni telefon. Za vas smo pripravili spletno aplikacijo, kjer se enostavno registrirate, vnesete svoje podatke in merilna mesta, za katera bi želeli prejemati obvestila. Če se še niste vključili v sistem obveščanja, vas vabimo, da to storite na naši spletni strani. Obveščanje o načrtovanih izklopih električne energije Pri malih oglasih smo se velikokrat tudi nasmejali. Novi TEDNIK št. 22 29. 5. 2025  COLOR CMYK stran 66 66 Št. 22, 29. maj 2025 NAŠIH 80 LET IN SMO ŠELE ZAČELI. Tu smo, da vsakdanja opravila postanejo lažja in prijetnejša. Z inovativnimi in zanesljivimi gospodinjskimi aparati, varčnimi in prilagojenimi vašim željam. Da lahko preprosto uživate z najbližjimi, z zaupanjem v prihodnost, ki jo soustvarjamo. Že 75 let poenostavljamo življenje. HVALA, KER STE DEL NAŠE ZGODBE. LET