Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHI Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno . . . K 6'fo mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Štev. 85. Telefonska Številka 65. Celje, v soboto, 16. aprila 1910. Čekovni rainn 48.817. Leto II. Klerikalni »uspehi" v Gradcu in na Dunaju. Predvčerajšnjim je doživela Slovanska jednota v državnem zboru pri glasovanju o dnevnem redu zopet občuten poraz. Ne toliko zaradi tega glasovanja samega, ampak zaradi tega, ker je kolikor toliko gotovo, da se bode vladi posrečilo spraviti 182 miljonsko posojilno predlogo pod streho in s tem bode Bienerthovemu kabinetu zopet podaljšano življenje še za mesece in mesece. Ali bi naj znova opisovali, kaj se pravi to za nas politično in gospodarsko slabe Slovence? Ali bi naj znova naštevali vse one nevarnosti, ki nam pretijo dan za dnevom od tega ministerstva, ki hoče b aje biti pravično vsem avstrijskim narodom? Da omenjamo samo eno konkretno vprašanje: v mariborski okolici hočejo imeti Nemci in vlada nemškega šolskega nadzornika za slovenske šole. Imenovanje se more izvršiti tekom prihodnjih tednov, za gotovo par mesecev: ali se bode varovalo naše posestno stanje, naša pravica? Dvomimo. Saj je dala vlada že napol oficijelno proglasiti, da pride na to mesto nacijonalen Nemec — in to vkljub temu, da imajo Nemci za nemške in po-nemčevalne šole itak že lastnega šolskega nadzornika. Pisali smo v tem oziru že mnogo in opozarjali klerikalce kot vladajočo stranko na to nevarnost: molk je bil odgovor. Niti Pišku niti Roškarju se ni zdelo in najbrž ne zdi vredno s mazincem ganiti v tej prevažni zadevi, ki se tiče baš njunega volilnega o-kraja. Pa kdo bi se brigal za take »malenkostne« zadeve? Roškar še ni pozabil na tiste čase, ko je bil še Joh. »Roschker« in Pišek je tudi doma v okraju, ki ni posebno naklonjen narodnemu šolstvu in urad-ništvu. Pa — rekel bode kdo, da smo malenkostni. Slovani bijemo baš sedaj veliki boj z nemštvom v Gradcu in na Dunaju ... in tako dalje. Saj ste že či-tali stokrat ta stavek z vsemi priveski in samohvalo klerikalnih poslancev, je li? In ako dvomite o praktičnih posledicah tega »velikega boja« za nas Slovence, vas opsujejo odlični naši politiki in rodoljubi; ako kritizirate način sedanjega boja Slovanske jednote proti vladi in poveste svoje mnenje, da ovira v jednoti neka gotova Šusteršič — Udržalova klika vsak pozitiven uspeh — vam preti nevarnost, da vas proglase za navadnega izdajalca in najmanj za vladnega hlapca in prononsiranega nemškutarja. Te psovke in ljubeznjivi priimki so sicer dandanes na Slovenskem čudno po ceni; baš kakor pri narodu, ki mu ne preti nobena nevarnost od nikoder in se lahko mirno in udobno posveti takim domačim ljubez-njivostim. Kaj je zakrivilo predvčerajšnji poraz Slovanske jednote? Gotovo pred vsem to, da so Poljaki zvesto pomagali vladi. Pravzaprav ne smemo reči Poljaki, temveč klerikalni poljski šlahčiči, ki v interesu žepov ir. koruptne svoje vlade v gališki deželi podpirajo centralistično nemško vlado pri vsakem koraku proti ostalim slovanskim narodom v Avstriji. Vendar pa je na mestu, da se vprašamo: ali je bilo sploh potrebno, da smo prišli do vseh teh »glasovanj« in vsega tega boja? Pred Božičem že je bila dana možnost pomirjenja — in sicer takega pomirjenja kakor ga mogoče sedaj ne bode možno doseči; slovenski, klerikalci in češki agrarci so takrat pomirjenje preprečili, ker so upali, da dojde do razpusta državnega zbora in novih volitev, ki bi jim morda pomogle že do jednega ali drugega mandata. In na ta način so potegnili Bienertha takrat iz mlake ter so mu pomo-gli do moralnnega uspeha tudi sedaj: saj je s spremembo poslovnika preprečen resen odpor manjšin proti vladi. Bože moj, koliko se je govorilo decembra meseca o porazu nemških nacijonalcev: eto, še danes, skoro pol leta kasneje, so ti gospodje gospodarji v parlamentu in njihove zahteve so od dneva do dneva nesramnejše. Pa kaj vse to mar našim mandatov in časti željnim klerikalcem? Četudi doživimo na Dunaju poraz za porazom, četudi nas žuli nemški jarem od dneva do dneva hujše: klerikalci gledajo pred vsem na koristi svojih dvomljivo poštenih kolovodij in kdor jih pri tem moti in kritizira, je — narodni izdajalec! Zdi se, da bode prav tako neuspešna tudi klerikalna »radikalna« politika v Gradcu. Naša javnost se spominja več kot dvomljivega postopanja klerikalnih vodij na občnem zboru farovške zveze v Mariboru; dejstvo, da se ni govorilo o bodočnosti slovenske obstrukcije v deželnem zboru štajerskem in se ni dalo poslancem nikakih direktiv, ki bi jim znale pri kravji kupčiji z nemškimi nacijonalci samo zve-zati roke ter delati sitnosti, je premisleka vredno. Saj se je pa tudi v javnosti pojavilo začudenje zaradi tega in naši članki so ostro in odločno grajali klerikalno nedoslednost in bojazljivost. Kajti ali ni brezmejna lahkomišljenost zaplesti naše ljudstvo v težek in nevaren boj — ter potem lahkega srca brez vsake odškodnine položiti orožje? Včerajšnja »Straža« nam kaže precej v uvodniku, da se je treba pripravljati na konec obstrukcije in sramoten poraz ... Ponavljamo in pribijemo še enkrat: klerikalci so začeli obstrukcijo sami, pogajali in sklepali so sami ter mislijo tudi sami brez našega sveta in vedenja boj sramotno končati. Odgovornost pade torej popolnoma na klerikalce kot vodilno stranko v deželi — in naj se zgodi karkoli. Opisani dogodki na Dunaju kakor v Gradcu kažejo, da vodijo usodo našega naroda sedaj neizkušeni in sebični klerikalni politiki. Kajti vkljub temu, da se naše ljudstvo oživlja, osamosvojuje in stremi z vsemi silami kvišku — doživljamo poraz za porazom. Nestalnost in samogoltnost sedaj na Sloven- skem vladajoče klerikalne politike je glavna ovira našemu napredku. Recimo,da pride sedaj do držav-nozborskih volitev, kaj imajo klerikalci pokazati ljudstvu? Ogersko nagodbo, ponesrečeno belokranjsko železnico, celo vrsto novih nemških postojank ria Slovenskem, bolj ko kedaj poprej utrjeni nemški sistem, neizpoljnjene obljube glede socijalnega zavarovanja in — nove davke. To je kratka, a silno, silno žalostna bilanca »ljudske« politike kakor jo delajo naši klerikalci. Politična kronika. DRŽAVNI ZBOR. Včeraj se je končalo prvo čitanje posojilne predloge, katera se je odkazala proračunskemu odseku v nadaljnje obravnavanje. Govorili so v včerajšnji seji še k predlogi soc. Habermann, nemški nacijona-lec Chiari, nadalje Kalina, Steiner, Bukvaj, Okuniev-ski in Mudeč. Chiari je brezpogojno hlapčevanje nemških nacijonalcev sedanjemu kabinetu olepševal z izgovorom, da nemški nacijonalci še ne vedo, ali bodo posojilno predlogo tudi v meritumu odobrili ali ne ... Po prvem čitanju posojilne predloge se je pričelo prvo čitanje službene pragmatike za državne uradnike. Pozneje se je nadaljevala razprava o Vu-kovičevem nujnem predlogu glede dalmatinsko-be-lokranjske železnice. »ZVEZA JUŽNIH SLOVANOV«. je imela v četrtek zvečer sejo, v kateri se je sklenilo stopiti s Slovenskim klubom glede enotne organizacije jugoslov. državnih poslancev v dogovor. Kakor poročajo dunajski listi, se je vršil med načelnikoma obeh klubov (dr. Šusteršičem in dr. Piojem) pogovor, v katerem so se nesporazumljenja pojasnila. Radovedni smo, dali bodeta tudi »Slovenec in »Straža« preklicala svoje obrekovanje? POSLANSKA ZBORNICA ANGLEŠKEGA PARLAMENTA je sprejela včeraj s 351 glasom takozvano veto-reso-lucijo proti vplivu lordov na proračun in sklepe zbornice glede finančnih zadev. REFORMA POSLOVNIKA. »Nemško-nacij. koresp.« ve poročati, da se bode v zbornici še pred Binkoštmi začelo razpravljati o reformi poslovnika. Reforma bi v glavnem zadevala sledeče točke: 1.) Omejitev prvega čitanja predlog. 2.) Reforma sedanjega postopanja glede interpolacij. Te bi se naj poprej naznanile in bi se naj razpravljalo o njih na koncu sej. 3.) Določitev govorniškega časa. 4.) Reforma odsekov. 5.) Določitev dobe za zasedanje in paušaliranje dijet. 6.) Poostrenje disciplinarnih sredstev. LISTEK. Oče Kondelik in ženin Vejvara. 7 Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. V Kaskovem salonu je bilo še precej mrzlo, kakor je navadno vselej v začetku v plesnih sobanah, predno se peč pošteno razgreje in predno podeli mladina, od plesa in zabave razgreta, svojo toploto mrzli atmosferi. V sprejemni predsobi in obenem garderobi, ki je bila razdeljena od celega velikega salona s širokim, temnordečim pregrinjalom, je slavnostno stopalo osmero odbornikov stare garde krožka »Nage-Ija«, ki so bili večinoma v surkah, vendar nekateri tudi v frakih. Vsi so imeli znake svoje zaslužene združitve, v gumbnici dva nagelja, belega in rdečega, z iglo pripetega, in poleg tega jim je mahal čez levo ramo belordeč trak, kamor je kak izdelovatelj okrasov natisnil srebrne črke: Krožek — Nagelj. Ti trakovi so bili pritrjeni na rami s spono veliko kakor goldinar, katere srebrni rob je objemal steklen okras: bel nagelj na rdečem polju. Taki znaki, emblemi in monogrami, so pri plesnih slavnostih važna stvar, mnogokrat najvažnejša. »Navadni člani« Nagelja, ki niso imeli teh okraskov, so gledali na dekorirane tovariše z gotovo zavistjo v globini duše in le ena misel jih je tolažila: »Čez eno leto — mogoče — bom zopet jaz v odboru.« V plesnem salonu okoli klavirja je hodil pijanist, suh mož v cesarski suknji, ki je bila umerjena še bolj suhi postavi. Ta mož je vsak trenotek snemal nanosnik z nosa in ga brisal — gotovo že dvajsetkrat. Čez nekaj časa je stopil na podijum in s tenkimi prsti prebiral nekatere tipke, kakor da bi se hotel prepričati, če je klavir dobro uglašen. To ni bil vsakdanji pijanist gospoda Kaske — to je bil poseben, od Nageljev pozvan »koncertni vodja«, ki jim je že prej igral in o katerem so bili prireditelji podaljšane ure prepričani, da jim najbolje igra. Že ob pol osmih so se začele vsipovati pozvane dame. Mati in hči — mati in hči — pa tudi mati in dve hčeri. Drugače so bile tu tudi gospodične z gar-dedamami s prijaznosti, s takozvanimi izposojenimi, s tetkami, z botricami in s hišnimi sosedami. Po treh četrtih je stopila v predsobo gospa Kondelikova s Pepico. Kakorkoli se je gospa trudila, da bi gledala kar najprijazneje, tako »toplo« kakor je navadno rekla — vendar je imel njen izraz nekaj stanovitnega, kakor otrplega na sebi. To je napravila resnost trenotka —- gospa Kondelikova je čutila, kako so ji v tem slavnostnem trenotku olese-nele mišice na obrazu in kako so ji neubogljive. To se prigodi večkrat mnogim ljudem v okolščinah, ko planejo iz navajene, vsakdanje poti življenja. Pepica je ob materini strani plašno vstopila v salon — skoro tako je šla po njem. Videla je sicer vrsto postav, ki so se priklanjale, videla je ducet glav in obrazov, ducet parov oči, ki so zrle na njo, vendar ni razločila teh obrazov. Slišala je celo skalo glasov, ki so pravili: Moj poklon — poljubim roko — moj poklon! — vendar ni vedela katera usta izmed teh govorijo. Bilo ji je kakor začetnici na prizorišču, ki vgleda na stotine glav v gledišču in ne sDozna niti ene. Kakor od nagona gnana je stopicala pred ma- terjo v garderobo, da bi odložila plašč in takoj pomagala tudi materi. Nekdo od odbora je pristopil k nji z belim krožnikom, kjer je bil plesni program. Priklonila se je lahno in s tresočo roko vzela listek, ki je bil predrt s tenkim svinčnikom. In že je bil tu drugi odbornik z drugim krožnikom, na katerem so ležali mali šopki nageljev — simbol današnjega večera. Pepica je vzela šopek in se je zopet priklanjala. Njena pošep-tana »Hvala« se je skoro izgubila v tem mirnem šumu, ki je nastal vsled njenega prihoda. Potem ji je tretji odbornik ponudil roko, da bi jo peljal v dvorano. Oklenila se ga je kakor ne vede in z neizrečeno bojazljivostjo je stopala skozi pregrinjalo, ki jo je med tem četrti odbornik kar najbolj široko odgrnil. Prireditelj jo je peljal k stolu pri steni, rekel je »Prosim!«, poklonil se je in odšel, Pepica se je zavedla vsega še le tedaj, ko je sedela ob materini strani, in globoko se je oddahnila. Po dvorani se je razširjal hladen vonj parfuma. Na stolih poleg stene so se shajale male skupine, tu-patam raztresene po celem prostoru. Povsod mati in hči — mati in hči, in te hčerke so se stiskale k svojim varhinjim kakor mlade lastovke — in njih glavice so bile kakor glavice ptičkov, ki kukajo iz gnezda. Samo cvrčale niso. Bilo je to samo šepetanje — nobena izmed teh ustec se ni upala spregovoriti glasne besede. »Ali te ne zebe?« je vprašala gospa Kondelikova. »Ne, mamica«, je odgovorila Pepica, ki je ogle-davala vrsto drugih mladenk z neznanimi obrazi. Ampak ko bi ji bil kdo odgrnil rokav »princes-se«, našel bi na njeni roki kurjo polt. NEMIRI V ALBANIJI še po včerajšnjih poročilih iz Škoplja niso končani. Arnauti se namreč upirajo odredbi turške vlade, da bi izročili orožje. SPLOŠNO AMNESTIJO V ČRNI GORI misli proglasiti knez Nikola 20. julija t. 1. za politične prestopke. Te amnestije pa bi ne bili deležni oni Črnogorci, ki so zbežali v inozemstvo. HRVATSKI SABOR. V včerajšnji seji je prišlo do burnh prizorov med frankovci in koalicijo. V imenu frankovcev je namreč govoril katehet dr. Bošnjak o indemniteti ter nečuveno napal koalicijo. Ko je rekel, da so poslanci koalicije nasprotniki dinastije, je nastal vihar in klici-»denuncijant« so kar deževali Bošnjaku v obraz. Predsednik mu odvzame besedo. Za njim je govoril posl. grof Kulmer, ki je označil Bošnjakov govor kot obrekovanje najnižje vrste. Ban Tomašič je izjavil, da frankovci s svojo taktiko ne bodo dosegli ničesar niti napram zgoraj niti pri narodu. V daljšem govoru še pojasnjuje dr. Mile Starčevlč, zakaj se je ločil od dr. Franka, ,, , , _, . Dnevna kronika. Pravda protf grofici Tarnovski. Ruska pravda ali »processo russo«, kakor ga nazivajo v Benetkah, postaja -zdolgočasen; vsaka reč je namreč zanimiva tako dolgo dokler je nova. Ta pravda pa ne prir naša nikakih novosti več. Stare reči se ponavljajo, a jedro vsega je; da je grofica Tarnovska imela tri ijubavnike na enkrat in da se je po nagovoru enega hotela rešiti drugega, da bi dobila njegovo bogato zavarovalnino in da je naložila tretjemu obveznost, spraviti onega drugega s pota. Prilukov je zamislil umor grofa Komarovskega, Tarnovska je velela starega grofa umoriti, a Naumov je izvršil umor po do-bljenej zapovedi. Kdo te trojice je glavni krivec? O Naumovu se je še do nedavna v zunanjem svetu mislilo, da on ni odgovoren za zločin. To je — se je večkrat omenjalo — slabič, polidijot, ki je bil slepo orodje v rokah demonske žene. Kakor vse kaže, je Naumov še sedaj smrtno zaljubljen v Tarnovsko. V razpravni dvorani gleda neprestano njo, kot da vidi neko višje bitje: prav tip ekscentričnega človeka. In je li kriva Tarnovska? Ona je delala vse po nasvetu Prilukova. Torej je Prilukov glavni krivec? Pa je li se njemu bolj godilo kakor Naumovu. Pošten odvetnik je bil, dober soprog, skrben oče, dokler ni upo-znal _ Tarnovske. A komaj je prišel v dotiko s to ženo, je izgubil pod uplivom njenih demonskih oči svojo pamet, pozabil na svoje dolžnosti in svoje poštenje. Ce bi ne bilo Tarnovske — bi bil on kedaj postal zločinec? Ne bi. A da ni bilo Prilukova, ne bi prišla Tarnovska nikoli na misel, umoriti grofa Komarovskega! Bilo bi zelo težko pogoditi, kdo je glavni kriveč: Tarnovska ali Prilukov? .. Tu je ^cirgulus vitiosus«, iz katerega se ne more priti. Drug je zapeljal drugega; kriva sta oba ali pa nobeden. Središče vsega zanimanja pa ostane Tarnovska, ki je — če tudi nehote — edina in prava pouzročiteljica beneške žaloigre. To je tip žene, ki mora vzbuditi zanimanje. A njene duševne lastnosti so zanimiv psiho-ložki problem. Ko jo je predsednik porotnega sodišča vprašal, da li je ljubila Komarovskega, je odgovorila: da; ko jo je vprašal, če Prilukova, tudi da in tudi Naumova je po svojem zatrdilu ljubila. Vse tri je ljubila in vse tri istodobno. Je li lagala? Ne, ni lagala, gotovo ne! Ljubila je vse tri, a podavala se je vsakokrat onemu, ki je bil pri njej. Ključ za re-šenje te zagonetke so našli v razpravah, ki so se vršile za zaprtimi vrati. Nikoli jej ni bilo dosti ljubezni, sam eden možki je ni mogel zadovoljiti; dva tudi ne in še trije so jej bili premalo! Potrebovala je mnogo ljubezni in zato je možke lahko očarjala. Ko bi se ne bila rodila kot grofica, bi bila gotovo zagazi-la v najhujše blato ljudskega življenja, ker ona je žena neobuzdahega nagona. V tem slučaju bi gotovo ne bila zagrešila takega zločina,, kakor ga je kot grofica. Njena zla usoda je bila, da se je rodila na socialnih višinah. Igrala je vlogo v salonih takozvanih Visokih krogov, dokler je šlo. Govorilo se je o njej, da je bila dobra" mati svojim otrokom, služinčadi pa dobra gospodinja. A vendar je v svoji dobroti postala umoriteljica. Kako se da to tolmačiti? Edino z njeno bolestno strastjo! Pravda proti Tarnovski. Včeraj sta oddala profesorja dr. Bossi in dr. Morselli svoja strokovnjaška mnenja o Tarnovski. Dr. Bossi je govoril o organizmu Tarnovske. Izvajal je, da ima Tarnovska že 10 let nek absces, ki neugodno vpliva na njeno psihič. razpoloženje. Absces je zbirališče strupenih elementov; ljudje, ki so na tem bolni, kažejo vedni nemir. Morselli je govoril o psihologiji slovanske žene. Tarnovska je bila vedno histerična, pri tem pa je imela še takozvano potujočo ledvico- Ker je jemala vedno kokain, je to njeno bolestno razpoloženje še pomnožilo. Tarnovska je fiziologična posebnost (izjema). Ni bila vedno slaba, vplivala je na njo okolica. An-tropometrično merjenje je pokazalo gotove abnormalnosti. Tarnovska je silno avtosugestivna, težko histerična in ima malo inteligence, ki jo je črpala po večini iz slabih romanov. Mark Tvvain, slavni ameriški pisatelj — humorist, je nevarno obolel. Bolezen je baje posledica premočnega kajenja. ŠtajersKe novice. o Doneski k »delovanju" nemških sodnikov na Sp. Štajerju. Iz Šoštanja nam piše somišljenik: Imel sem z g. dr. M. opravka na sod-niji in sem došel malo prezgodaj; stopim torej v sobo za obravnave, da bi poslušal neko razpravo med nemškim podžupanom Gandijem in slovenskim pekom G. Pralo se je nemškonacijonalno umazano perilo. Ko me sodnik, rojeni „Nemec" Trtnik opazi, pošlje takoj pisarja, naj bi me vrgel ven. Ker ni bila razprava tajna, nisem hotel iti. Pozneje me je Trtnik še enkrat nahrulil, pa ni nič izdalo. — Kake pravice imajo »Nemci" pred spodnještaj. sodni jami in sodniki, kaže to, da je Gandy med obravnavo hodil po sobi semintja ter kadil debelo smodko. .. Iz Konjic nam pišejo: V neki žički gostilni je prišlo do debate, kdo je nemčur. Navzoči slovenski inteligent je razložil pri nas navadni pomen te besede in dejal primeroma, da se imenujejo žički Ribič, učitelj Čuček in graščak Posek tudi nemčurji, ker strastno delujejo za nemško stranko, dasi niso Nemci. — Nemški sodnik je i^vil pri obravnavi, daje prepričan, da razlagatelj imena „ nemčur" ni hotel nikogar žaliti (prišlo je namreč vsled denuncija-cije do tožbe), priznal je tudi, da ni nikakega obteževalnega razloga in je bil mnenja, da bi cele tožbe sploh ne bilo treba — a Slovenca se v takih slučajih principijelno ne sme izpustiti! — Prosimo še od drugih strani doneskov o »delovanju" nemških sodnikov na Sp. Štajerju, da bode enkrat vsa javnost videla, kaki ljudje dele pri nas pravico! Sporazum med dr. Šusteršjčem in dr. Plojem se je po poročilih danaSnjih jutranjih listov dosegel na Dunaju.. Dvomimo o resničnosti te vesti — in še boli o tem, če bi tak eventuelni sporazum med obema možema, oziroma kluboma tudi trajno držal. »Sloga« sama piše včeraj sledeče: »In ljudje, kateri sami delajo na razdor med rodnmi brati in slovanskimi po- slanci na Dunaju;, ljudje, kateri v političnem, boju ae poznajo ne stvarnosti, ne poštenosti, ki se sami živijo od spletkarjenja, ki za malenkostne osebe korfctf prodajajo interese celega naroda, taki ljudje se potem še drznejo javno po shodih in svojih listih poživljati na složno delo, kazati na «visoke cilje jugoslovanske politike v Avstriji«, poživljati na odgovornost pravilno delujoče zastopnike ljudstva, jih sramotiti in obsojati?! Ali je pri takih odnošajih sloga med slovenskimi poslanci na Dunaju sploh mogoča?!« Ponavljamo, kar smo- rekli že včeraj : bolje mirna in poštena ločitev kakor to večno spletkarjenje klerikalcev. Skupne narodne in gospodarske koristi bodo same po sebi povzročile skupno postopanje od slučaja do slučaja — več pa itak ni treba, ker obstoji »Slovanska jednota«. »Štajerc« pripoveduje svojim vernim bralcem, da je »prvaška« obstrukcija nakopala štajerski deželi kar tri miljone novih dolgov. — To je seveda debela laž. Res je, da je dežela v finančnih stiskah in da je morala najeti nezaložen dolg tri miljone, da pokrije tekoče izdatke. Prvič »prvaki« niso krivi, da je dežela v stiskah, saj so Nemci lahkomišljeno gospodarili z deželnim denarjem, drugič pa bodo morali prej ali slej itak volilci plačati deželne dolgove. Ali se »Štajercu« tako zelo mudi za zvišanjem deželnih do-klad? Take vrste agitacija proti obstrukciji je nečastna in sramotna. Sicer pa Linhart in Ornig nimata mnogo čuta za politično dostojnost. v Poučno zborovanje Zveze narodnih društev na Vranskem. Zveza narodnih društev priredi v nedeljo dne 17. tm. celodnevno poučno zborovanje s sledečim programom: 1. Avstrijska ustava (dr. Koderman). 2. Nepolitično delo »Narodne stranke" (dr. Lipold). 3. Narodna obramba (I. Prekoršek). 4. O higijeni (dr. Karba). Zborovanje se začne ob osmih zjutraj, popoldne se ob treh zopet nadaljuje. Po zborovanju koncert pevskega zbora CM podružnice. V „Na Osojah", ta lepi ljudski igrokaz v petih dejanjih se predstavlja na celjskem odru v nedeljo, dne 24. tm. Igro uprizorita tukajšnji Ciril-Metodovi podružnici. Čisti dobiček gre v sklad za jubilejni dar, ki ga bodete podružnici izročili družbi na letošnji glavni skupščini. Namen in igra sama zaslužita, da bo dvorana celjskega »Narodnega doma" v nedeljo dne 24. aprila nabito polna. V predprodaji se dobe vstopnice v Zvezni trgovini. v Danes zvečer se vrši v gostilniških prostorih Narodnega doma družabni večer ki ga priredi »Celjsko godbeno društvo". Cenj. člani društva in prijatelji godbe so uljudno vabljeni — Vstopnina prosta. Začetek točno ob &. uri. v Danes zvečer v »slov. del. podporno dra-šivo"! Vse člane vabimo, da se udeleže danes zvečer odhodnice enega najdelavnejšili člauov našega društva g. Otožna, ki je neutrudno deloval pri pevskem in tamburaškem zboru. — Odbor »Slov. del. podp. dr. v Celju". V „Waldhaus" pri Celju še ni prodan. V iz-vanredni seji celjskega obč. odbora dne 14. apr. je župan Jabornegg kratkomalo sistiral v prejšnji seji storjen sklep, da se „Waldhaus" proda ka-varnarju Krušiču, češ, da je prodajalna cena prenizka. Iz tega postopanja se vidi, koliko resnosti je pripisovati sklepom celjskega obč. odbora. v Za Ciril Metodovo podružnico na Ponikvi je nabrala vesela družba pri g. Pinterju K 77. »Vroče tukaj ni, Pepica, je rekla zopet gospa Kondelikova in je opazovala pazljivo svojo hčer; »stisni malo ustnice, take so kakor vijolice ...« Medtem je rastlo število ženskih postav, prazni prostori ob steni so se napoljnjevali — šum je postajal večji. Bilo je že blizu osmih. Pijanist si je stiskal tenke prste v zraku, kakor da bi jim hotel dati prožnost. Cež malo časa na to pritisne! Pregrinjalo, ki je zakrivalo vhod, se sedaj ni več spuščalo nazaj. Bilo je popolnoma odgrnjeno, pozvane dame so po vrsti vstopale^ Zunaj se niso več vrata odpirala in zapirala. Posamezni plesalci, ki so si medtetoi ogle-davali zbrana dekleta, in ki so si izbirali vsak svojo, so pristopali, klanjali se, odpeljali izvoljene plesalke raz stolov in so začeli promenado po saloilu. »Se vsaj malo ogrejem«, je pripomnila gospa Kondelikova polglasno. In je pazljivo ogledovala kopico mladeničev, ki so bili zbrani v kotu pri vhodu. kateri se neki prime Pepice. Zalibog, ta kopica je bila sestavljena z onih bojazljivih mladeničev, katerih je pri vsakem plesu, pri vsakem venčku večji ali manjši procent. Ti vedno sramežljivo čakajo, dokler ne ostane kaj za nje! To so mladeniči z malim darom samozavesti, poguma, podjetnosti. Zdi se jim, da cela družba ve, kako je njih črna suknja izposojena od kakega bolj srečnega prijatelja, vedno preštevajo skromno število svojih desetič v žepu in vedno mislijo na obrabljene podplate svojih čevljev. O neblago pomanjkanje, ki si tako mnogim izmed teh plesnih junakov kalilo tre-notke, ki bi bili drugače prišteti k najsrečnejšim v življenju! — Pozneje — čez eno uro ali dve, pojdejo tudi plesat — ampak ti trpki prvi trenotki, ko se ne upajo, ko si domnevajo, da pogledi vseh ostalih po- čivajo le na njih, na njihovih svetlih komolcih, na kaki1 nedolžni luknji na čevljih! Osma ura! Resno in z gotovim korakom je stopil sedaj pijanist na podijum, kjer je do sedaj molče stal trinogi aparat, kakor da bi spal. Pijanist je uprl na nemi klavir oko z ono gotovostjo, s katero pogleda tore-ador bika v areni. Tudi ta kolos bo za trenutek razdražen in bode dajal iz sebe glasove, ki vlijejo življenje celi okolici — vsi ti množici, ki se je zbrala tu v plesni areni. On, ta mož obvlada s svojimi prsti tega modernega behčmota. Vzbudi v njem vse strune, oprosti pedale in zagode bojno pesem bojaželjni, nestrpni mladini. Poslednjič si je obrisal mož v cesarski suknji svoj nanosnik, odpel je počasi manšete, položil jih je poleg sebe na klopico, sklonil se nekoliko, razložil note — samo na videz, zakaj on je bil pijanist »iz glave« — in vdaril je tri mogočne akorde. To je bilo znamenje, da bi se pari, ki so promenirali, pripravili k plesu; bil je to poziv k turnirju. V sredi dvorane je že tudi stal predsednik Na-geljev, z rokama dvignjenima in razprostrtima, da bi § ploskom dal pijahistu znamenje, kdaj naj »zazveni glas trompet in bobno«, toda naraščujoči šum v predsobi ga je zadržal. Kot na poslednji poziv se je zgrnila še truma deklic z mamicami in tetami v dvorano. Zakaj zaslišale so že od vrat udarce pija-nistove, popustile so takoj plašče in so kakor v begu vdrle v dvorano, da bi jim prvi ples ne ušel! Gospa Kondelikova je gledala začudeno na ta naval in nehote ji je ušlo iz ust: »Za Kriščevo voljo — to je žensk...« Njena opazka je bila popolnoma opravičena. Tu je bila v resnici velikanska množina deklet in nedovoljna manjšina plesalcev — razven ako se skrivajo za zaveso. O, ko bi vedela, da je tam prazno! Zazvenel je plosk — in klavir se je oglasil. Po njega strunah je zdrsnil proseč, mameč valček, priljubljeni ples Pepičin. Pripravljeni pari so se omajali in so se valovili naprej in naprej, od zagrinjala boječih se plesalcev v kotu se je odcepil drug za drugim in vsak si je odpeljal tovarišico iz vrste sedečih deklet, trumica se je manjšala, skrčila, — slednjič se je zadnji mladenič ohrabril, poklonil se je pred gospodično v modri obleki — in Pepica je sedela. Ni sedela sama, sedela je dobra polovica, — ah, dve tretjini vseh deklet. Zdelo se je, da nesrečna statistika o prebitku deklet dela senco tudi kroga Nageljev. Vkljub temu se ni izgubil na Pepičinem obličju izraz ljubkosti. Zakaj ona ni vedela v svoji nedolžnosti in neizkušenosti, da bi se mogla ta brezposelnost podaljšati za celi večer. Zato je z obličja gospe Kondelikove zginil nasmeh. Kaj, po sveh teh pripravah da bi bila peljala hčer semkaj samo da bi sedela? Ali je to mogoče? Ne — branila se je te misli. Ali vendar ji je bilo čim dalje bolj tesno. 2e dvakrat — trikrat se je prevalil plesni val po dvorani — gospa Kondelikova je to prav preračunila poposa-meznih, posebnih parih — valček se je začel znova — kako dolgo more trajati? Že so nekateri plesalci odpeljali plesalke na mesta in so si izbrali druge — Pepica je sedela. Morda je sedla preveč blizu zavese, je premišljevala gospa Kondelikova, morda bi morala sesti s Pepico gori, višje? Zvezna trgovina v Celju opozarja vse posestnike vinogradov, da blagovolijo že sedaj naznaniti, koliko bodo rabili gnmitrakov za vezanje trt, da bo mogoče pravočasno poskrbeti dobro in sveže blago. Dobivajo se v petih različnih kvalitetah, katere se proti takojšni vrnitvi pošiljajo na zahtevo na ogled. 195-1 v Južnoštaj. sveža Sudmarkinih podružnic ima jutri v Celju svoje zborovanje. Zveza obsega 11 S. podružnic. Na dnevnem redu je med drugim predlog šostanjsko-velenjske podružnice glede naseljevanja. Gre se za sistematično ponemčevanje trgov Šoštanj in Velenje. v Za Ciril-Metodovo družbo je nabrala gospa Kauklerjeva na svatbi Mlakar-Kauklerjevi v Hošnici pri SI. Bistrici K 15. Iskrena hvala! — V isti namen je nabral v Ptuju v veseli družbi slov. trgovskih pomočnikov kot odgovor na Cirilmeto-darijo gosp. Bogumil Vabič K 4. Iskrena hvala! a Za Ciril-Metovo družbo se je nabralo o o priliki svatbe g. Martina Klančnika z gospico Tonico Kolenc v gostilni „pri Pošti" v Rečici na Paki znesek 13 K, katerega je poslal g. Josip Loj iz Rečice na Paki. v Mesto kletarskega nadzornika, vakantno po g. Belletu, se misli oddati onemu Flucherju, ki je bil kot oskrbnik velikonedeljskih posestev nem. viteškega reda suspendiran in konečno popolnoma odslovljen. Če bi se to zgodilo, da bi ta človek, aa ta posel nezmožen in nevešč, bil nastavljen na mesto, ki je le za Slovenca, bi bil to škandal ne-doglednih posledic, kajti slovenski vinorejci se mu že grozijo. Za oskrbnika je bil nezmožen, a kot državni uradnik bi pa še bil dober?! v Šoštanj. Titularnistražmojster g. J. Hodnik na Laškem se je prijavil vodstvu šestrazredne ljudske šole v Šoštanju k preskušnji o snovi šest-razrednih šol. Izpraševalna komisija mu je izročila preizkušno izpričevalo z dobrim uspehom. Gosp. stražmojstru častitamo k njegovi izvanredni vztrajnosti in mu želimo mnogo sreče pri svojem poklicu — pri pošti. Ponosna sme pa biti tudi šola s to redko preizkušnjo. v Za učitelje na obrtno-nadaijevalni šoli v Šoštanja je ckr. min. za javna dela potrdilo učitelje na tukajšnji ljudski šoli gg. A. Trobeja, I. Eoropca in I. Lukrana. Gosp. I. Koropecje dobil trimesečen dopust za obisk risarskega tečaja na ckr. umetno-strokovni obrtni šoli v Ljubljani. Iz Polzele. Nedavno tega je zašel v gostilno »nemškega" jelena pri polzelskem kolodvoru ne poznavajoč razmer in kraja, slovenski potnik. — Čudil se je, da je videl na mizi nemške vžigalice in ko je opozoril krčmarja na to, mn je grobo odvrnil, da on sploh ne rabi slovenskih gostov in m je ljubše, ako niti ne pridejo. Opsoval je povrh tega slov. potnika s »kroto", „bindišer", »poba" itd. ter razbil steklenico z vinom. Ljnbeznjivi gostilničar se bode seveda imel zagovarjati pred sodnijo. a Iz Slovenjgradca. Po posredovanju štajerskega deželnega živinorejskega nadzornika Martina Jelovšeka se je ustanovila bikorejska zadruga v Razborn, sodnijski okraj Slovenjgradec. Zadruga se imenuje »Bikorejska zadruga v Razborn, vpisana zadruga z omejenim poroštvom". Zadruga ima svoj sedež v Razborju in obsega eelo občino Razbor. Namen zadruge je, povzdigniti govedorejo s tem, da se skupno nakupijo in redijo v zadostnem številu dobri plemenski biki marijadvorske pasme. — Predstojništvo obstoji iz 6 udov in 3 namestnikov. Izvoljeni so: gg. Jožef Pogorevšek za načelnika; Lenart Pačnik za na-čelnikovega namestnika; Jožef Krohne za tajnika in blagajnika; Miha Glasenčnik, Juri Slivnik, Luka Knez kot udi predstojništva; Matija Slivnik, Jakob Sovine, Filip Pačnik kot namestniki. Eden delež je po 10 K., pristopnina po 2 K in letnina za vsako v zadružni zapisnik vpisano kravo in telico po 1 K. — Dosedaj je pristopilo k zadrugi 20 udov. a »Stražine" polemike. Pred kratkim je neki naš dopisnik omenjal »duševno kastratstvo", katero propagirajo naši ljubi bratje klerikalci po Sp. Štajerju. „Stražin" teliček je pa napravil iz »duševnega" kastrastva »duhovno". Mislil je najbrž na svojega somišljenika, župnika tam ob bistri Dravi, ki se je pred kratkim iz same verske gorečnosti — kastriral. Škoda, »Straža" bi morala take slučaje duhovnikom priporočati v posnemanje, pa ne o njih molčati. Železnica Ljutomer-Ormož se znova meri in sicer od ljutomerske strani proti ormoški. Kakor se sliši, pusti baje meriti jnžna železnica sama. Meri se po stari trasi, to je Ljutomer, RadOmerje, Kačje grabe, Žerovinci, Ivanjkovci, Ormož. v Iz Središča se nam poroča, da se je o priliki poroke J. Baumana, naprednega mladiča in M. Bezjakove, vrle Slovenke iz Obriža, nabralo v prid družbe sv. Cirila in Metoda K 5'80. Bog živi mlada zakonska, darovalci pa naj dobijo mnogo posnemovalcev. v Svetinje. Dne 13. t. m. umrl je tnkajšni mežnar in posestnik Lovro Koršič. Svojo službo je zvesto opravljal nad 40 let in bil dolgo vrsto let odbornik občine Veličane. Vrli mož bil je v obče priljubljen. N. v m. p.! v Svetinje. Ena tukajšnjih občin je poslala neki italjanski dopis okrajnemu glavarstvu v Ptuj s prošnjo, naj se ji ga prevede na slovensko. In glejte, okrajno glavarstvo je dalo dopis v Gradcu prestaviti, pa ne na slovensko, ampak na nemško. Gospod glavar, ali se to ne pravi se iz Slovencev norca delati? v Poučno predavanje v Središča. V Središču predava v nedeljo dne 24. tm. potov, učitelj ČM družbe g. Ivan Prekoršek „0 slovenski politični zgodovini s posebnim ozirom na slo/enski narodni preporod". Začetek ob treh popoldne v stari šoli. v Nemška šola v Sevnici. Sevniški nemškutarji se sedaj trudijo, da bi pridobili ondotni šul-ferajnski šoli pravico javnosti. Okrajni šolski svet se je sicer izrekel proti temu, iz vzrokov, katere je že poročal »Nar. Dn.", a „Tgp." poroča, da se deželni šolski svet ne bo oziral na skleP okrajn. šolskega sveta in dal sevniški ponemčevalnici pravico javnosti. v V Žičah pri Konjicah je torej vendar dobil nadučiteljsko mesto znani Čuček (Tschutschek). Došel je po klerikalni milosti v vas — in sedaj kaže rogove vsem Slovencem. Kako umeva ta pedagog svoje poslanstvo med ljudstvom, kaže to, da plačuje kmetom po gostilnah žganje. Iz Šikolj priPragarskem nam pišejo: Mariborski duhovniški list »Straža" toči bridke solze nad klerikalnim porazom pri občinskih volitvah v naši vasi. Pred vsem ji seveda ni prav, da je naš splošno priljubljeni in spoštovani bivši žnpan Kušer zopet izvoljen v občinski odbor. Kaj še le bode, ako izvolimo Kušerja zopet za župana v naši občini, za katere ustanovitev se je baš on največ potrudil! Mi že Vemo svoje, čeravno smo samo kmetje in ne študirani kaplani, ki pišejo po »Str." iz naše vasi dopise, katerih mi domačini ne odobravamo. Kušar bo naš Župan tudi zana-prej, in naj se tudi kaplan na glavo postavi! v Stavkati so pričeli vsi zidarji železninarske tvrdke Felten in Guillanme v Dimlachu na Zg. Štajerskem. Druge slov. dežele. Kranjska šparkasa v Ljubljani je imela 12. t. m. občni zbor. Čistega dobička je imela lani 274.604 K. Od tega je darovala v razne namene 174.770 K in je pri tem jemala ozir »samo na tiste kroge prebivalstva, ki so hranilnici naklonjeni In svojo naklonjenost tudi dejansko posvedočujejo«. Kdo so ti krogi, se razvidi iz seznamka razdeljen, podpor. Krog 60.000 K je dala šparkasa za nemško šolstvo na Kranjskem, 40.000 K za nemško gledališče v Ljubljani, skoro vso ostalo svoto pa slovenskim klerikalcem oziroma njih napravam, n. pr. Vincencijevi družbi, samostanskim šolam, nekaterim klerikalnim društvom in cerkvam, in — kakor smo že včeraj poročali 25.000 K za nove orgije v stolni cerkvi v Ljubljani. Tako je kranjska šparkasa izpolnila željo škofa Jegliča, ki zdaj mirno lahko sesa verne ovčice za svoje zavode v Šentvidu. To so torej tisti »krogi, ki svojo naklonjenost kranjski šparkasi dejansko posvedočujejo.« Mein Liebchen, was willst du noch mehr?! Pivovarnlško dužbo »Union« je — kakor poro-roča »Sloven. Narod« — smatrati za čisto nemško podjetje, ker slov. interesenti niso vstopili v družbo Slov. pivovarne (vrhniška laško-žalska) izstopijo takoj po poteku pogodbe iz nemškega pivovarniškega kartela. Trubarjev spomenik se prične v pondeljek staviti. Vsa dela vodi kipar Berneker sam. Ljubljanski škof Jeglič je torej res dobil posojilo od države in sicer pol miljona kron proti 1 % nemu obrestovanju. To je priznal v drž. zboru finančni minister, ki je dejal, da škof Jeglič pač ni dobil posojila iz njegovih blagajn, ampak iz premoženja verskega zaklada. Idi, kmet ali obrtnik in poprosi državo za posojilo z 1% nim obrestovanjem!! a Umor na Begunjščicl. »Jutro" poroča, da bo razsodba ljubljanskega sodišča v zadevi nmora kmečkega fanta Rožiča na Begnnjščici s strani lovca Eisenpassa višja inštanca zavrgla in sploh odredila novo postopanje, če pa to ne, pa bodo vsi sodni funkcijonarji, ki so imeli v tej zadevi količkaj opraviti, kazensko premeščeni, oziroma starejši vpokojeni. a Politično društvo za Slovence na Koroškem dne ima 28. t. m. svoj 22. občni zbor v Celovcu. a V Podgorl na Koroškem je umrl g. Janez Miiller, oče odvetnika dr. Ferd. Miillerja v Celovcu, v starosti 80 let. Bil je zaveden narodnjak. a Skušnjo učne usposobljenosti, za ljudske šole s slov. in nemškim učnim jezikom sta napravila v Celovcu gg. Zdravko Kovač, na Strmcu in Miloš Svanjak, učitelj na Strojni. v Veliki orkestralni koncert v Trsta pri rede jutri dne 16. tm. Slovanska čitalnica, Srbska čitaonica, Češka beseda in Dalmatinski sknp. Sodelujejo gospa Lily Nordgartova, primadona slov. dež. gledališča v Ljubljani, mojster — virtuoz Fr. Ondfiček, skladatelj E. Adamič in drugi. Spored nudi najsijajneši umetniški užitek. v Deželno konferenco sklicuje deželna organizacija jugoslovanske soc. demokracije v Trstu na 24. tm. Razpravljalo se bo o pol. položuju, o strankinem položaj n in strankini taktiki, o ljudskem štetju, o organizaciji in tiska, o kulturni organizaciji, in volil se bo nov pol. odbor. v Papirnica v Medvodah je vsled požarja odpustila veliko število delavcev. v Halleyev komet so že baje nekaterniki videli. Tako poroča žel. premikač Hanžič iz Sp. Šiške ljubljanskemu »Jutru" da je videl komet včeraj zjutraj ob 3. uri 57 min. vzhajati in ob 4. uri 21 min. se skriti za oblake. ,,Slovencu" pa poroča neki Uranič iz Dola, da so tam videli komet v torek ob 3. uri 52 min. a 15. leto je poteklo v noči od 14. na 15. aprila, kar je bil v Ljubljani strahoviti potres leta 1895. a Za volitve v okrajno bolniško blagajno v Trstu, v kateri so pred 4 leti zavladali soc. demokratje, a vladali baje ravno tako slabo kakor prej italjanski liberalci, postavijo slovenski delavci tokrat svoje kandidate. Po svetu. a Slika prodana za 402500 frankov. V New Jorku je nekdo prodal Corotovo sliko, na Fran-cozkem znano pod imenom: »Ribič pod drevesom", za ogromno vsoto 402.500 frankov. Ni jedna Co-rotova slika še ni bila tako drago prodana. Ta slika je bila izvršena od 1865.—1870. leta. Leta 1880. jo je prodal M. Dnrand-Rnel za 2o.OOO frankov nekemu Šmitu v Rotterdamu. v Poslanec postal delavec. Klerikalni poslanec in mizar Vykoohal v Brnu je porabil zelo veliko za svojo agitacijo in ker je zanemarjal obrt je prišel, ko je izgubil poslanstvo, v konkurz. V svoji sili se je zatekel k duhovnikom, ki mn pa niso hoteli pomagati. Zato mu je bilo vse prodano in sedaj je revež navaden delavec v tovarni. Če je še klerikalec, kdo ve? v Poskušen beg nadporočnika Hofrichterja. »Zeit" javlja, da je misil Hofrichter opetovano pobegniti. Najprej je baje hotel imeti od sedaj zaprtega profosa Tuttmanna uniformo, da bi lahko ušel mimo straž, nato je pa baje s svojim jedilnim orodjem izvrtal veliko luknjo v zida za svojo posteljo. Ta bo pač bosa. v Stavka mesarskih pomočnikov na Dunaja je končana, ker so se izpolnile njihove zahteve. SODBA izkušene gospodinje i 'V i ,• • ■ :.'..:■:. . DCathreiner tKneippcva sladna kava je vsakdanja pijača, katera povečuje delavno moč mojega moža in mu ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim, trhlega nam ta kava vsakdan čudovito tekne. a Pro-:!; vrat — letošrjn moda. Pametne ! ženske, ki se le z nejevoljo podvrgavajo neumnosti m mode, si bodo letos oddahnile. Vsaki vrat-nik, ki je dosedaj stiskal vrak, bode izginil, ko nastopijo topli dnevi. Z visokim ovratnikom pa je bila v zvezi vsa nevolia. zaklepanja na hrbtu. Sedaj tega ne bode več. Vrat bode prost, brez ovratnika in glava se bode lahko po mili volji kretala. Belina in polnost ženskega vrata bode odgovarjala misli one slovensko-hrvatske narodne pesmi, ki pravi, da ,.se vidi bujno vince skoz grlo belo'1. a Alfabetsko drevje. Neki sotruduik italjanske „Letture" je iznašel nov fotografski šport. Sklenit je iskati tako drevje, ki bi bilo podobno — če se ga od kake bodi strani gleda črkam abecede. Od novembra 1908 do februarja 1910 je res na-napravil krasne fotografije drevja, ki predstavljajo celo abecedo. Najložje je seveda našel J. in V., najtežje pa skoro O. B. P. Najbolj se je trudil pri B. a Nazivi kovanega denarja. Tolar je dobil ime po mestu Jahimov (Joachimsthal) na Češkem, kjer so ga sicer ne na prvo ali zelo dobro in pogosto kovali grofi Schlicki krog leta 1519. V starih časih so jih nazivali Joachimsthaler in Schlicktaler. Prve dukate je koval apulski vojvoda leta 1140. s sliko Kristovo in napisom: Sit ti bi, Ohriste, datus, qnem tu regis, iste ducatus. (Kriste. bodi ti posvečena vojvodina, katero vladaš ti.) Poslednja beseda napisa je dala denarju ime. Angležki denar guinec je dobil ima po zlatonosni pokrajini Guineji. Florin (forint) ima ime od mesta Florencije ..Kreuzer" je dobil ime od križa, ki je bil na njem utisnjen. Italjanski cekin pa od kovalnice „la zecca" (arabski: sekkal) v Benetkah leta 1280. v Mestni urad v Tridentu na Južnem Tirolskem je prepovedal nemške napise na nagrobnih spomenikih tamošnjega pokopališča in odredil, da so pripuščeni samo italjanski in latinski napisi. a Poljski narodni shod. Narodna zveza Poljakov v združenih državah sklicuje v Washington prvi poljski narodni shod o priliki odkritja dveh spomenikov poljskih junakov Pulavskega in Ko-ščiuskega. Svrha shoda je, da razmotri položaj Poljakov v naselbinah v političnem, kulturnem, znanstvenem in gospodarskem pogledu. On jih naj navaja, kako bi se razvijalo politično življenje in izdala direktiva za poljsko drožbo v težki borbi za obstanek v Poljski in naselbinah. Kongres obstoji iz ve$ odsekov, v fcatere so pozvani vsi znameniteji zastopniki naroda. a Dr. Krapac ne bo djakovski škof? V zadnjem času se od merodajnih krogov odločno demontira imenovanje dr. Krapca za Strossmayer-jevega naslednika. To je že mogoče, da se je stvar vsled politične spremembe na Hrvatskem spravila v drugi tir, dejstvo pa je, pravi zagrebški „Obzor", da je imel dr. Krapac že dekret v rokah. a Sto delavcev zasutih. Dva velika plazova sta zasula južni izhod predora pri Lotschbergu blizu Gopelsteina. Sto delavcev, ki so se nahajali v predoru, je bilo popolnoma ločenih od sveta. Petdeset mož je moralo pridno delati, da so odmetali sneg. a Požar na Wiirtemberškem. Včeraj popoldan je izbruhnil v Bohmenkirchu na Nemškem požar, ki je v dveh urah uničil dve ulici s šestdeset hišami. Ogenj je pospešil močen veter. a Oficirjeva nepoštenost. Iz Prage je izginil neki oficir, ki je poneveril 35.000 K. Z oficirjem je ušla tudi neka omožena žena, njegova soproga je pa ostala doma. Dotičnik je bil zaposlen v nekem vojaškem zavodu. a Zadnja svojega roda. V Firenci je umrla v starosti 93 let grofica Ameriga Vespucci, potomka onega Vespuccija, ki je prvi popisal odkrito Ameriko. Vespuccija so vsi poznali, dočim so na Kolumba nehvaležno pozabili. Sedaj umrla ž'ma je ponesla ime Vespuccijev v grob. a Kraljevo okno. Norveški kralj Hakon je pred nekoliko dnevi poslal muzeju v Kopenha-genu zanimivo steklo. To steklo je iz okna njegovega brata danskega kralja Kristiijana. Pred nekoliko časa so namreč delavci potrli več šip in da bi ono iz kraljevega salona ohranili, jo je poslal Hakon muzeju. Na tem steklu se nahajajo autogrami raznih vladarjev. Ruski car Aleksander III. je nekoč v to šipo z diamantom urezal svoje ime. Poleg njega se je ovekovečil car Nikolaj II., nrezavši „Niko". Podpisani so še tudi ruska carica, kralj Kristijan, Edvard, kraljica Aleksandrina, Hakon, grški kralj Jurij in španska kraljica. Umor v Mariji Bistrici na Hrvatskem. V Mariji Bistrici je služboval kaplan Jurij pl. Fork, po poročilu »Pokreta«, blag in plemenit človek. Pred kratkim je župnijski urad vzel za kočijaža nekega Imra Belka, znanega pretepača. Ko je Belka pred nekaj dnevi peljal kaplana s katehizacije na neki šoli domov, ga je med potjo napadel in z nožem tako zbodel, da je kaplan umrl. Nezgoda pri vzletu zračne ladije. Tri sto deželn. poslancev s predsednikom vred se je udeležilo v Be-rolinu vzleta zračne ladije M III., pri čemur se je zgodila velika nesreča. Zrakoplovec Lorenz se je zapletel v vrvi in ladja ga je dvignila v znatno višino, od koder je treščil z vso silo na tla. Ponesrečenec leži v bolnišnici, a ne bode okreval. scSMinarka« j; obljubila položit5 v šentiljsko ebč. fclagajijo -1.000 K. si.o zm&gaio nje,-; prir>iai>;. Nc, sedaj so vendar po njenih poročilih z;r;agaii Nemci — a tisočakov ni od nikoder. — V kratkem se vrše v Št. Ilju volitve župana. Kakšen bo izid; se še ne da reči. Morda bode zopet odločil žreb za nemškutarje. Mladi umetniki — Vandali. V Budimpešti je nekdo pokvaril več razstavljenih umetnin, slik in kipov, deloma z velikimi pegami oljnatih barv, deloma s svinčnikom. Nekaj umetnin sploh ni bilo mogoče prepoznati. Sumničiti so začeli gojence deželne visoke šole za umetnost. Posebno otežujoče je bilo dejstvo, da so razdejane samo umetnine članov umetniškega razsodišča. Preiskava se vrši. a Zrakoplovno društvo z delniškim kapitalom 50.000 K so ustanovili v Zagrebu. Na čelu društvu je dr. Stojanovič. Društvo bo dalo večjo vsoto na razpolago zrakoplovcu Beševiču, da zgradi svoj zrakoplov ,.Sokol". Strela je udarila v Monostor-Szegu na Ogrskem med mašo v cerkev; ena ženska je bila takoj mrtva, 27 oseb je težko ranjenih.'; Izbera odvajalnih sredstev. Naravna PrSIlC JOŽef-ova grenčiea se prikazuje izmed vseh priznanih zdravilnih vod srednje Evrope dokazano kot najbolj bogata na razkrajajocih in odvajajočih soleh. Njen vpliv se pokaže tedaj, posebno v nasprotju z umetno soljo, že po zavžitku manjših količin (povprečno V2 kozarca) z veliko gotovostjo. „ Franc Jožef-ovo" grenčico je treba še posebno upoštevati, ker ne slabi črevesa, kakor razni odvajalni praški, tablete, tinkture, skrivna sredstva vsake vrste, kakršnih se poslužujejo lajiki v svojo veliko škodo. Naravna „ Franc Jožef-ova'" grenčiea nudi vsled tega, ker vsebuje obenem dvojno ogljeno-kisli natron, redko korist, da se lahko rabi dalje časa, ne da bi se prebava motila. Po pravici zavzema tedaj odlično mesto med odvajalnimi sredstvi. 8 Najnovejša brzojavna In telefonična poročila. SEJA PRORAČUNSKEGA ODSEKA. Dunaj, 16. apr.: Začetkom seje je stavil drž. posl. dr. Korošec predlog, naj bi se posvetovanje o posojilni predlogi preložilo na torek. Ta predlog je bil s 23 proti 20 glasom odklonjen. Na to se je pričela razprava o predlogi. Ministra Bilinjski in Georgi sta v tajni seji naznanila različne podatke o oboroževanju v bosanskih homatijah. Seja se popoldne nadaljuje. DRŽAVNI POSLANEC MAŠTALKA BOLAN. Praga, 16. aprila: Državni poslanec Maštalka je zbolel in mora ležati. Na njegovem mestu je izvoljen v proračunski odsek posl. Hrasky.. FAIDUTTI NE BODE TRŽAŠKI ŠKOF. Praga, 16. aprila: V »Čechu« izjavlja monsignor Faidutti, da so vesti o njegovem nasledstvu za Na-glom neresnične. SEJA OGERSKEGA MINISTERSTVA. Budimpešta, 16. aprila: V ministerskem predsedstvu se je vršila seja ministerskega sveta; bili so navzoči vsi ministri. Določili so se roki za volitve in druge tozadevne odredbe. OBTOŽBA JUSTHOVCEV. Budimpešta, 16. aprila: Državno pravdništvo toži 6 justhovcev zaradi znanih izgredov v zadnji seji bivšega državnega ."bora in sicer zaradi JADRANSKA BANKA V TRSTU. Vabilo na subskripcijo. V smislu pooblaščenja občnega zbora z dne 14. marca 1909 sklenil je upravni svet v seji z dne 20. marca 1910, povišati delniško glavnico Jadranske banke na K 4,000.000 — in izdati 2500 delnic po « 400 t. J. K 1,000.000*— nom. pod sledečimi pogoji: a) Imejitelji starih delnic imajo pravico prvenstva (opcije) in;sicer so opravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 3 starih delnic 1 delnico nove emisije po kurzu K 420'— po delnici. b) Delnice, katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih delnic, v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada, po kurzu K 444"— po delnici. Prijave na nove delnice se ^Sprejemajo do 30. aprila t. I. in sicer je treba plačati za vsako podpisano delnico takoj pri subskripciji K 100— kot prvi obrok in obenem kavcijo, ostanek pa po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu snbskribentn naznani. Ostali znesek, vpoštevaje s. č. položeni obrok ozir. kavcijo bode treba plačati najkasneje do 31. maja 1.1. Ker nove delnice participirajo že na dobičku za leto 1910, se morajo vplačati 5% ne tekoče obresti od nom. zneska od 1. januarja 1.1. do daua izplačila. Kurzni dobiček (ažijo) pripade po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije rezervnemu zakladu banke. Prijave za nove delnice sprejemajo se: V Trstu in v Opatiji: pri blagajnah banke, kjer se morajo tudi deponirati stare delnice v svrho izvršitve opcijske pravice. Za slučaj, da javna subskripcija prekorači znesek»nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente. Pregled razvoja Jadranske banke v Trstu b Poslovno leto Gotovina menice in vred. pap. Dolžniki BanCno poslopje in inventar Trans, stavke Vloge in npniki Delniška glavnica Rezervni fondi Čisti dobiček Skupni promet Divi-denda kron kron kron kron kron kron krrn kron 1906 1907 1908 1909 2,414.413 — 2,555'400"— 3,286.358'— 3,796.489'— 2,293.401'— 4,865.073'— 8,956.508 — 10.242.898'— 275.393 — 292.870'— 289'320"— 287502'— 72.569 — 84.611 — 155.743 — 237.432 — 2,813.475'— 5,435.456 — 9.068.969 — 10,671.143'— 1,000.000 — 1,000 000 — 2,000000'— 2,000 000 — 1.000 000'— 3,000.000 — | 33.100 — 107.135 — } 160500 — 208.000 — 97.166 — 160.186'— 200 340'— 257.816 — K 311,002.571'82 „ 457,800.74106 „ 608,206.892 58 „ 717,205.92338 5% 5% 6% 6% lil V TRSTU, dne 31. marca 1910. 255 2-1 Sil: ni: nu ni: HI: HI: Jadranska banka. !!l \m ni: ,-...-.£......AhtiiiME dttimfci ii aižtttoalhf Adolf Bursik čevljar W Celju, poleg kapucinskega m o »ta izdeluje vse različne vrste obuta I v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgotovljeno obutev. Lahek zaslužek fOt dnevno pri prodaji za vsakogar potrebnega predmeta. Pošljite vaš naslov in 75 vin. v znamkah in dobiste takoj doposlane vzorce in prospekt. Firma: F. P. 229 Dunaj, lili. Mariahilferstrasse štev. 76. 238 13-2 Ipgpvina z urami in zlatnino v Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Ml> Darujte dr. sv. Cirila in Metoda! H. DIEHL, žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropin ovca, brinovca, vinskega žganja i i. domačega konjaka. Poštne hran. racnn 6t. 64.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine — pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. Telefon žt. 48. ,LASTNI DOBI' Pisarna je. v Celju, »prejema hranilne vloge od vsakega, je član Rotovike ulice št. 12 zadruge ali ne, na tekoč, račun al. na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po © © © registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju pet od sto (5%) . . Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi __ Uraduje se vsak dan obpest0wanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga 111 ga ne odteguje vlagateljem tako da razun nedelj in praz- d0bij0 na ieto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti nikov od 8.__12. ure ___*__k«-™ (fvomMnncH nii nAnrp.mičnin na menice ali dolžna Disma. — Odplačuje se na raccn © © © dopoldne. © © UUU1JU 11 a letu LtlJU v n uu —• ----m-----*---- - .V i - 1 . zastavi j en ju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na raccn © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © čditto fg| prta JnžnoštajersKa KamnoscIHa Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov in • •i cementa. Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjer, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnik ::: kamnov itd. ::t JI Brušenje, polivanje u m gtrnganje kamena s stroji. « |i. JmmSU« Brzojavl:,Kamnoseška In- ^Htft infln5in)5i5o zoo. cene'. [ ee Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih Trst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Napravo zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč (rakev). ::: 66 Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: lavanje napisov v Iste. ::: llinko Kukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pr? Celju ===== prevzame vsakovrstna ===== stavbena zlasti tesarska dela. 61 50-13 Agro "Merkur v t d L™= Uradni prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trst, r.lica Stadion št. 3. S k ladišče in kleti v Trstu in Ljubljani. Agro-Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga. davai« i Umetna gnojila, gallca, žveplo, krmila, •V. S semena stroji In orodja. Vina I štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, » *««■. 8 goriška, vipavska, zajamčeno pristia vina. - - - - Sir, maslo, žito, moka, olje itd..... - - Agro-Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke in izdelke. 29-15 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29 Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelke. Karal Vanič, Celje, .Narodni dom' priporoča veliko zalogo novosti v suhnenem in 1 manufahtuu blagu. Velika narodna manufakturna trgovina. Cene strogo nizke. 33 52-15 Zvezna trgovina v Celju w V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. — Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. — 83 48-11 Dužnoštajerska hranilnica u Celju Sprejema hranilne vlogd vsak delavnik od 8. do 12. ure donoldne in iih obrestuie L u narodnem domu. 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. ^ w r piosedaj je dovolila za dijaške ustanove ^ 30.000 kpon, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se IttrtKrchfaHkt hrafiililitt Prj nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne » a|| varovance in zahtevajte pri sodiščih, ; v . b . ... da se naloži denar za mladoletn ® oziroma za varovance izključno le v IW] ItffllmfltCO. 43 52—14 POSOJILNICA ¥ CELJU Telefon štev. 22. y lastni hiši „Narodni dom". Telefon štev. 22. POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.^; ■ Poštne hranilnice ček. št. 9579 ===== Kad 6 milijonov Hrott hranilnih Vlog HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2%• — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da ib se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 5- 2*/» in 5% obrestovanju. 34P-.CCC Iron rezerve, zabada