maj 2004
Revija Slovenskih `eleznic
Nova smer
East Express `e do konca leta
Nova smer
Okoljsko komuniciranje `eleznic
Potni{ki promet
150 let Zdravili{~a La{ko
Zdravili{ko in rekreacijsko sredi{~e na pragu
`elezni{ke postaje
Tovorni promet
Podprojekt Door to Door
Izbolj{ati delo na industrijskih tirih
NOVA PROGA 05-2004 ovitek.qxd  1.6.2004  14:49  Page 1
NOVA PROGA 05-2004 ovitek.qxd  1.6.2004  14:49  Page 2
Med trgom 
in tradicijo
Veliko ve~ino prometa Slovenske `eleznice ustvarimo v tovornem pro-
metu, ki je tudi najbolj dobi~konosni del na{ega podjetja. V tem se
razlikujemo od drugih evropskih `eleznic, ki jim prevoz blaga pome-
ni le manj{i del prihodkov. Poleg tega pa je na{a krivulja ton in neto-
tonskih kilometrov v zadnjih letih vztrajno obrnjena navzgor. Tovorni
promet na skorajda vseh podro~jih dosega visoke cilje Nove smeri,
ponekod pa jih celo presega. Zato gotovo ni naklju~je, da je konec
maja prav v Ljubljani potekal mednarodni seminar z imenom @elez-
ni{ki tovorni promet v novem stoletju. Na njem se je zbrala transport-
na »smetana« iz vse Evrope, pa tudi z drugih celin. Udele`ilo se ga je
ve~ kot 200 vodilnih `elezni~arjev iz dr`avnih in zasebnih podjetij,
upravljavcev `elezni{ke infrastrukture ter predstavnikov razli~nih dru-
gih podjetij in organizacij. Skupaj so sku{ali najti odgovor na vpra{a-
nje, kako lahko `eleznice ~im bolj uspe{no konkurirajo svojim tekme-
cem, predvsem vseprisotnemu cestnemu prometu.
Odgovor na to vpra{anje nikakor ni kratek in enostaven, sprememb,
ki jih `e uvajamo in jih {e bomo, je veliko. Smer, v katero moramo, pa
je ve~ kot jasna. @elezni{ki prevozniki smo dolga leta `iveli lagodno,
nelo~ljivo pritrjeni na dr`avne prora~unske jasli, zaradi ~esar so se or-
ganizacijske strukture razbohotile, u~inkovitost in produktivnost pa
nista bila med glavnimi vodili. Toda hkrati je dolgoletna tradicija na
`eleznico pripeljala ogromno izku{enj in tehni~no-tehnolo{kega zna-
nja, ki si ga lahko na{i konkurenti le `elijo. Na{a najpomembnej{a na-
loga v prihodnjih letih bo, da omenjenim izku{njam in tradiciji neneh-
no dodajamo {e tr`no komponento. Dele` prora~unskih sredstev se
bo namre~ samo {e zmanj{eval in le z u~inkovito organiziranimi de-
lovnimi procesi ter popolno usmerjenostjo k trgu bomo lahko pre`i-
veli kot uspe{no podjetje, ne le kot ve~ni izgubar. Trg torej kot alfa in
omega na{ega poslovanja? Nedvomno, a to nikakor ne sme pomeni-
ti, da bomo pozabili znanje prej{njih generacij `elezni~arjev in `elez-
ni~ark. Prav nasprotno - iz njega se moramo u~iti in v njem iskati
prednosti pred na{imi konkurenti.
Na{a tradicija in izku{nje ter z njima povezani dose`ki pa nikakor niso
le mrtva ~rka na papirju internega glasila. Na odmevni tiskovni kon-
ferenci, ki je potekala med mednarodnim seminarjem v Ljubljani, so
najvi{ji mednarodni predstavniki kar tekmovali v hvaljenju na{ih do-
se`kov v zadnjih letih. Pa ne govorim o skorajda obveznih pohvalah
kot »seminar je bil odli~no organiziran«. [lo je za konkretne kompli-
mente, morda celo malo zavisti ob tr`nem dele`u tovornega prome-
ta v Sloveniji in njegovi rasti. Oba namre~ ve~kratno presegata dose`-
ke »stare« Evropske unije. Sicer pa je visok `elezni{ki tr`ni dele` zna-
~ilen tudi za druge pristopnice v EU. Sedaj bo ta dele` treba obdr`a-
ti. In eno od re{itev spet ponujamo male Slovenske `eleznice. Gre za
mre`o direktnih blok vlakov, ki ponujajo novo kakovost `elezni{kega
prevoza tovora. Trenutno iz Ljubljane `e vozijo trije, `e do konca leta
pa naj bi tak vlak povezal tudi Ljubljano in Carigrad. Kljub na{i `e kar
pregovorni majhnosti smo torej slovenski `elezni~arji in `elezni~arke
med najbolj inventivnimi v Evropi.
Nova smer
East Express `e do konca leta
Nova smer
Okoljsko komuniciranje `eleznic
Potniški promet
V Gr~ijo na olimpijske igre, po~itnice ali kar
tako …
Tovorni promet
Podprojekt Door to Door
Izbolj{ati delo na industrijskih tirih
Intervju
mag. Andrej Pagon – pomo~nik generalne-
ga direktorja
Ustanavljanje novih dru`b v skladu s
planom
Iz tujine
Evropski prometni ministri v Ljubljani
2
5
6
10
12
15
Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacij-
sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29
141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-
zeleznice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje:
Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji
fotografij: Antonio @ivkovi~, Marko Tancar, Mi{ko Kranjec, Mirjam
Kasteli~, Ana Tu{ar, Dario Cortese. • tisk: Present d.o.o. • Nova
proga izide desetkrat na leto v 10.500 izvodih • naslovniki jo pre-
jemajo brezpla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo.
Bralci in dopisniki, ne pozabite!
Prihodnja {tevilka Nove proge izide 5. julija. Prispevke zanjo lahko
na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 18. junija.
1
Uvodnik
Marko Tancar,
odgovorni urednik Nove proge
Revija Slovenskih `eleznic  maj 2004
S@ so ljudje
Mirjam Kasteli~ Vodovc
»V enem samem tehnolo{kem letu lahko
zaostane{ za deset let!« 16
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:40  Page 1
2 Nova smer
Na sre~anju ge-
neralnih direk-
torjev `eleznic z
desetega vsee-
vropskega kori-
dorja v Carigra-
du, ki se ga je
udele`il tudi
generalni direk-
tor Slovenskih
`eleznic Bla`
Miklav~i~, so
izrazili namero,
da do konca
tega leta trans-
portnemu trgu
ponudijo nov
skupni produkt
East Express, di-
rektni tovorni
vlak, ki bo po-
vezoval Cari-
grad in Ljublja-
no. Vlak bo vo-
zil po desetem
in ~etrtem ~e-
zevropskem ko-
ridorju. Njego-
va trasa, ki je
najkraj{a narav-
na pot med Se-
verovzhodno, Srednjo, Zahodno
in Ju`no Evropo, je dolga 1.577
kilometrov. Produkt je nastal na
pobudo slovenskih in tur{kih `e-
leznic, z njim pa bi radi izrabili
vse tr`ne prilo`nosti, ki jih ponu-
ja blagovna menjava Tur~ije z
Nem~ijo, Francijo in Italijo.
Trenutno kar 48 odstotkov tovo-
ra med omenjenimi de`elami pri-
pada cestam, 42 odstotkov lad-
jarjem, 9 odstotkov `eleznici, 1
odstotek letalskemu prometu.
@elezni{ki transport danes pote-
ka zlasti v izvozu iz Slovenije in
tranzitu ~ez Slovenijo proti Tur~i-
ji. V obratni smeri tovornih vla-
kov skorajda ni, obstajajo pa
mo`nosti za razvoj te smeri.
Tranzitni `elezni{ki promet ~ez
Slovenijo v Tur~ijo, ki je neko~ po-
tekal po omenjeni trasi, se je v
zadnjem desetletju zaradi politi~-
nih razmer v nekdanji Jugoslaviji
preusmeril na dalj{e obvozne
poti. Prizadevanja `eleznic na
nekdaj najkraj{i `elezni{ki pove-
zavi so `e prinesla pove~anje ko-
li~ine `elezni{kih prevozov iz
Nem~ije, Avstrije, Italije in Franci-
je, ki ~ez Slovenijo potujejo v Tur-
~ijo. V obratni smeri je bilo pove-
~anje zanemarljivo. Leta 2002 so
Slovenske `eleznice v tranzitu
proti Tur~iji skupaj prepeljale `e
101.563 ton blaga, ve~inoma
papirja, lesa, `eleza in jekla.
Blagovna menjave med Tur~ijo in
Nem~ijo ter Avstrijo se iz leta v
leto pove~uje. Blagovni tok med
Nem~ijo, Avstrijo ter Tur~ijo je
leta 2001 dosegel 4.523.406
ton, do leta 2010 naj bi se po
pri~akovanjih pove~al na
5.749.096 ton. Trenutni dele`
`eleznic je 9 odstotkov, predvide-
no pa je pove~anje tega dele`a
na 15 odstotkov, kar bi pomeni-
lo, da bodo leta 2010 `eleznice
med Ljubljano in Carigradom
prepeljale okrog 900.000 ton.
Vlak East Express bo blok vlak z
me{anim tovorom. Z njim bomo
raz{irili svoje ponudbo blok vla-
kov, ki Ljubljano postavljajo v sre-
di{~e njihovih tras. Pri~akovani
~as prevoza blaga po `eleznici
med Carigradom in Ljubljano ter
naprej do Münchna bo tri dni, za
isto relacijo tovornjaki povpre~no
potrebujejo pet dni. Trenutno iz
Ljubljane uspe{no vozijo trije di-
rektni tovorni vlaki – do
Münchna, Bologne in romunske-
ga mesta Curtici. East Express bo
ponujal dostavo od vrat do vrat v
sodelovanju z lokalnimi {pedicij-
skimi podjetji in skladi{~enje ter
vzpostavljen sistem nadzora ka-
kovosti. Uporabniki pa bodo lah-
ko tudi vedno spremljali, kje je
njihova po{iljka. Vozni red bo fik-
sen, prav tako vozni ~asi. Upo-
rabljen bo tako imenovani »one
stop shop« sistem, kar pomeni,
da uporabnik komunicira le z
eno `eleznico, ki ponudi celovito
storitev, ne z vsemi udele`enimi
`eleznicami. Podlaga pa bodo
seveda konkuren~ne cene.
Memorandum o nameri, ki so se
mu pridru`ile tudi Nem{ke `elez-
nice s Hartmutom Mehdornom
na ~elu, so generalni direktorji
podpisali ob slovesnem za~etku
gradnje dolgo pri~akovanega
projekta – `elezni{kega predora,
ki bo pod morjem povezoval
evropsko in azijsko celino pri
Bosporju. Dva kilometra dolg
predor bo pod morsko gladino
povezoval obstoje~i `elezni{ki
omre`ji, namenjen pa bo potni{-
kemu in tovornemu `elezni{ke-
mu prometu. Projekt naj bi bil
kon~an v petih letih.
East Express 
`e do konca leta
Generalni direktorji so podpisali sporazum, po katerem bi East Express Ljubljano in Carigrad povezal `e letos.
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:40  Page 2
V Cankarjevem domu v Ljubljani je
27. in 28. maja potekal medna-
rodni `elezni{ki seminar z naslo-
vom @elezni{ki tovorni promet v
novem stoletju. Seminar so orga-
nizirale Slovenske `eleznice v so-
delovanju z Mednarodnim `elez-
ni{kim zdru`enjem za kongresne
dejavnosti (IRCA). Slovenskim `e-
leznicam je tako prav v letu vklju-
~itve Slovenije v Evropsko unijo
pripadla velika ~ast, da organizira-
jo tako pomemben strokovni se-
minar na visoki mednarodni ravni.
Na njem so priznani strokovnjaki s
podro~ja `elezni{kega transporta,
gospodarstva in politike sodelova-
li s prispevki in razpravami o izzi-
vih, ki ~akajo `eleznice v tem sto-
letju, o pri~akovanjih uporabnikov
ter o vlogi in pomenu prometne
politike. Seminar je vodil generalni
direktor Bla` Miklav~i~, vsebinske
sklope pa je usklajeval Sre~ko @er-
jav, izvr{ni direktor tovornega pro-
meta na Slovenskih `eleznicah.
Seminar Ljubljana 2004 je bil na-
menjen vodstvenim delavcem in
strokovnjakom s podro~ja `elez-
ni{kega tovornega prometa na-
cionalnih `elezni{kih prevoznikov,
novim prevoznikom, upravljalcem
`elezni{ke infrastrukture in lu{kih
podjetij ter predstavnikom gospo-
darstva. Na njem se je zbralo ve~
kakor 200 udele`encev iz vse
Evrope. V ~asu seminarja pa je
bila v Cankarjevem domu na og-
led tudi mednarodna razstava po-
membnej{ih `elezni{kih podjetij
ter dobaviteljev opreme in mate-
rialov, ki so predstavili svoje stori-
tve in izdelke. Na njej so se poleg
Slovenskih `eleznic predstavili
tudi DB Stinnes, ÖBB Cargo Au-
stria, Express Internationale Spe-
dition AG, Fersped in drugi.
Dalj{i prispevek s povzetkom de-
bat in sklepov seminarja, ki je po-
tekal v ~asu zaklju~evanja redakci-
je, bomo objavili v naslednji Novi
progi.
Revija Slovenskih `eleznic    maj 2004
3Nova smer
»Prometa ne moremo upravljati
iz kabineta …« je geslo, ki si ga je
novi prometni minister, dr. Mar-
ko Pavliha, zastavil na za~etku
svojega ministrovanja. Zato je
obiskal posamezne ve~je gospo-
darske dru`be s podro~ja trans-
porta in logistike ter uprave in di-
rekcije v sestavi ministrstva. V
sredo, 12. maja, je v spremstvu
dr`avnega sekretarja Borisa @ivca
obiskal tudi na{e podjetje. Spre-
jeli so ga ~lani poslovodstva in te-
daj {e predsednik nadzornega
sveta Toma` Banovec. Generalni
direktor Bla` Miklav~i~ mu je
predstavil poslovanje podjetja in
na~rte poslovodstva ter odprta
vpra{anja med ministrstvom, `e-
lezni{ko agencijo in Slovenskimi
`eleznicami. Minister se je zavzel
za ~im hitrej{o dejansko vzposta-
vitev holdinga, `al pa med le
enournim obiskom ni bilo mo~
natan~neje spregovoriti o nere{e-
nih vpra{anjih.
V Ljubljani o tovornem
prometu v novem stoletju
Minister na obisku
Dr. Marko Pavliha in Boris @ivec (z leve).
Generalni direktor Miklav~i~ in izvr{ni direktor CER Ludewig sta podpisala izjavo o
tovornem prometu v novem stoletju.
Razstavni prostor Slovenskih `eleznic je bil dele`en {tevilnih pohval.
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:40  Page 3
4 Nova smer
Maj je prinesel kar nekaj
kadrovskih sprememb,
ki bodo vplivale na na{e
delo v prihodnje. Novi
prometni minister, dr.
Marko Pavliha, je v za-
~etku maja sprejel od-
stopno izjavo dr`avne-
ga sekretarja za `elezni-
ce Matja`a Kneza, 6. maja pa je
odstop sprejela tudi vlada. Po
pooblastilu ministra za promet je
vodenje Urada za `eleznice prev-
zel Boris @ivec, sicer dr`avni se-
kretar za prometno politiko in
mednarodne odnose. Sredi me-
seca pa je vlada zamenjala tudi
dva ~lana na{ega nadzornega
sveta. Predsednika Toma`a Ba-
novca je zamenjal Livij Jakomin,
kot je bilo pri~akovati, pa je tudi
v nadzornem svetu Matja`a Kne-
za zamenjal Boris @ivec. V izjavi
za ~asnik Finance je minister po-
vedal, da je z zamenjavama `elel
le izbolj{ati strokovnost dela v
nadzornem svetu Slovenskih `e-
leznic, saj je Livij Jakomin priznan
prometni strokovnjak, Boris @ivec
pa je na ministrstvu `e prevzel
mesto dr`avnega sekretarja za
`eleznice, ki ga je prej zasedal
Matja` Knez.
Kadrovske spremembe na mini-
strstvu in v nadzornem svetu
Boris @ivec je prevzel 
vodenje urada za `eleznice 
in obenem postal ~lan 
nadzornega sveta S@.
S {iritvijo Evropske unije tudi peti
~ezevropski koridor dobiva novo
vlogo in nove mo`nosti za razvoj.
Zato bi bilo nujno treba uskladiti
njegov razvoj v posameznih dr-
`avah in ga tudi sproti spremlja-
ti, so se strinjali udele`enci med-
narodne konference o petem ko-
ridorju, ki je potekala 3. in 4.
maja v Portoro`u. Na konferenci
so sodelovali predstavniki mini-
strstev in operaterjev iz {estih dr-
`av, po katerih poteka peti ~eze-
vropski koridor, organiziralo pa
jo je slovensko prometno mini-
strstvo. Namen konference je bil
opredeliti temeljne klju~ne ovire
u~inkovitega mednarodnega
prometa in celovit prednostni
nabor potrebnih dejavnosti ter si
izmenjati izku{nje pri odpravlja-
nju ovir in zagotavljanju u~inko-
vitega prometa.
Namesto napovedanega promet-
nega ministra je udele`encem
spregovoril dr`avni sekretar Boris
@ivec. Po njegovih besedah je bila
konferenca prva od na~rtovanih,
na katerih bodo posku{ali pripra-
viti med dr`avami usklajen akcij-
ski program ukrepov za razvoj
petega koridorja. Poudaril je
tudi, da bo treba prese-
~i osnovno opredelitev
~ezevropskih koridorjev
kot povezovalcev
Evropske unije z dr`ava-
mi ne~lanicami, saj so
se meje Unije pomakni-
le dale~ na vzhod.
V imenu Evropske ko-
misije je spregovoril
vodja oddelka za infra-
strukturo Edgar Thiel-
mann. Napovedal je, da
se bo v prihodnjih 15
letih mednarodni pro-
met pove~al kar za sto
odstotkov. Zato bo tre-
ba v infrastrukturo vlo-
`iti kar 225 milijard
evrov. Ob tem je skrb zbujajo~e
dejstvo, da ~lanice EU za razvoj
prometne infrastrukture name-
njajo manj kakor en odstotek
bruto doma~ega proizvoda. Zato
do leta 2010 ne bo dograjenih
kar 50 odstotkov na~rtovanih `e-
lezni{kih povezav in skupno 36
odstotkov na~rtovanih promet-
nih investicij. Re{itev Thielmann
vidi v liberalizaciji trga.
Generalni direktor S@ Bla` Mi-
klav~i~ pa je podvomil o hitri libe-
ralizacij `elezni{kega trga, saj ta
zahteva ogromna sredstva v po-
sodobitve infrastrukture. Pouda-
ril je pomen interoperabilnosti in
novih storitev v tovornem pro-
metu, med katerimi je posebej
omenil uspe{ni povezavi Ljublja-
ne in Münchna ter Ljubljane in
Bologne. Napovedal pa je, da bo
junija za~el voziti {e blok vlak
med Ljubljano in Milanom. Tudi
Miklav~i~ je opozoril, da se pro-
met na V. koridorju v zadnjih le-
tih hitro pove~uje. [e leta 1990
je po njem potovala le tretjina to-
vora Slovenskih `eleznic, zdaj je
dele` `e dvotretjinski.
Generalni direktor Bla` Miklav~i~ je opisal na~rte Slovenskih `eleznic, spregovoril pa je
tudi predsednik uprave gr{kih `eleznic.
Konferenca o povezovanju kopenskih in pomorskih blagovnih tokov
Za skupni razvoj petega koridorja
Edgar Thielmann iz evropske komisije je opozoril na
premajhna vlaganja »starih« ~lanic EU v transportno
infrastrukturo.
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:40  Page 4
Revija Slovenskih `eleznic    maj 2004
Skrb za okolje postaja v tem ti-
so~letju ena najpomembnej{ih
tem, ki se je vse bolj zavedamo
tudi v Sloveniji, predvsem pa so
mnoga podjetja spoznala, da je
poleg temeljne dejavnosti po-
membno tudi sporo~anje okolici,
da vlagajo veliko truda in denar-
nih sredstev v do okolja prijazne
tehnologije. Sredi maja je bil v
Italiji sestanek delovne skupine
UIC-ja (WG Environmental Com-
munication Strategy) za pripravo
komunikacijske strategije okolj-
skega komuniciranja `eleznic.
Udele`ili so se ga predstavniki
UIC-ja, CER-a, Zdru`enja javnih
prevoznikov, Zdru`enja proizva-
jalcev `elezni{kih vozil in tudi
Slovenskih `eleznic.
Skupna ugotovitev je bila, da
kljub temu, da `elezni{ka podjet-
ja samostojno predstavljajo
okoljske prednosti `elezni{kega
transporta, {e vedno obstaja
splo{no pomanjkanje znanja o
prednostih te vrste prometa in
prispevka k zni`anju emisij CO2.
Prednosti `eleznice in javnega
transporta so v primerjavi z letal-
skim in cestnim prometom samo
teoreti~no predstavljene v medi-
jih in politi~ni javnosti. Vzroke bi
lahko iskali v preve~ »tehni~nih«
podatkih `eleznic, v mo~nih lobi-
jih in – moramo priznati – tudi v
nezadostnem in nepovezanem
komuniciranju `eleznic o okolj-
skih prednostih. Danes smo pri~e
agresivnemu ogla{evanju proi-
zvajalcev letal in avtomobilov, ki v
svojih korporativnih oglasih celo
trdijo, da njihovi proizvodi sploh
ne obremenjujejo okolja, saj naj
bi bile izpu{ne emisije prakti~no
enake ni~li. Z odli~nimi okoljskimi
poro~ili in drugimi na~ini komu-
niciranj prepri~ujejo ljudi, da je
vse v najlep{em redu in da je nji-
hova skrb za okolje izredna. Pa je
res tako? Politiki, odlo~evalci in
splo{na javnost morajo vedeti
ve~ in si tudi `elijo izvedeti ve~,
tukaj pa je ni{a, ki jo morajo za-
polniti `eleznice s svojim komu-
niciranjem o skrbi za okolje. Po-
sredovati jim moramo pomem-
bno sporo~ilo o tem, da je `elez-
nica okoljsko, ekonomsko in so-
cialno najbolj uravnote`en trans-
portni sistem in tako bo zagoto-
vo tudi v prihodnje. To je znans-
tveno dokazano in preprosto
preverljivo, torej je upravi~eno
zahtevati ve~jo pozornost in ve~
vlaganja v infrastrukturo. Zaradi
vsega na{tetega moramo izbolj-
{ati in {e okrepiti komunikacijske
dejavnosti o vseh prednostih `e-
leznice. Oblikovati moramo
nova, natan~na sporo~ila, podpr-
ta na eni strani z znanstvenimi
podatki in na drugi s primeri od-
li~ne prakse, ki bodo enostavno
razumljiva in ki si jih bodo ljudje
hitro vtisnili v spomin. Skratka –
vsem ciljnim skupinam moramo
predstaviti, katere so poglavitne
prednosti `eleznic, zakaj mora-
mo dati prednost potovanju z
vlakom. To bomo dosegli s pred-
stavitvijo podatkov o porabi
energije in obremenjevanju oko-
lja s CO2, socialnih vrednot ter
prednosti javnega transporta,
varnostnih vidikov, podatkov o
nesre~ah, ranjenih in mrtvih ter
predstavitvijo primerjave, koliko
varnej{a je `eleznica v primerjavi
z drugimi vrstami prometa, {e
posebej cestnim. Drugi del nalo-
ge bo nekoliko te`ji, saj moramo
javnost prepri~ati ne samo, kako
dobri smo, temve~, kaj delamo,
da bomo {e bolj{i, zakaj je vlak
najbolj uravnote`en na~in trans-
porta za prihodnje generacije. To
lahko dose`emo s prepri~eva-
njem, da je `eleznica, ki ve~ino-
ma uporablja ~isto elektri~no
energijo, `e pripravljena na pre-
skok na uporabo obnovljivih vi-
rov energije, je alternativa vsem
cestnim zastojem in vsekakor z
javnim prevozom ponuja novo,
visoko dodano vrednost, tudi na
socialnem podro~ju. Najbolj na-
predne pri komuniciranju so za-
gotovo nem{ke, francoske, itali-
janske, {vicarske, avstrijske in
danske `eleznice, ki `e izdajajo
posebna okoljska poro~ila. Tudi
Slovenske `eleznice so na dobri
poti, da pripravijo samostojno
poro~ilo, zdaj pa javnosti sporo-
~ajo dose`ke na podro~ju varstva
okolja predvsem z letnim poro~i-
lom, ki sicer zajema vse pomem-
bnej{e podatke o delovanju na-
{ega podjetja. Najbolj napredna
`elezni{ka podjetja na tem po-
dro~ju pa `e izdajajo poro~ila o
uravnote`enosti (sustainability
report), to so japonske in {pan-
ske `eleznice ter `eleznice Hong
Konga. Res pa je, da vsa poro~ila
ne uporabljajo enakih kriterijev
predstavitev in njihova uskladitev
je ena UIC-jevih prihodnjih na-
log, saj bomo le tako lahko ena-
kovredno konkurirali drugim vr-
stam transporta, ki s poudarja-
njem ekolo{kih prednosti pred-
vsem zvi{ujejo borzno vrednost
svojih podjetij. Mnoga podjetja
namre~ borzniki `e vrednotijo
tudi z uporabo okoljskih indek-
sov. @eleznica ima mnogo pred-
nosti, samo pokazati jih moramo
javnosti, ali z drugimi besedami
»Keep Kyoto on track«, naj osta-
ne Kyoto na tirih.
Okoljsko 
komuniciranje `eleznic
5Nova smer
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:40  Page 5
6
Potni{ki promet
Ana Tu{ar
Atene, mesto boginje
Atene, mesto zgodovi-
ne in civilizacije, litera-
ture, filozofije in umet-
nosti, mesto Platona in
Sokrata. Predstavljajte
si toplo poletno no~,
osvetljeno Akropolo v
sredi{~u mesta, `ivahen
utrip uli~ic, lokale, v ka-
tere vabijo ritmi sirtaki-
ja ali pa sodobnej{e,
bolj »udarne« glasbe.
Pod mediteranskim ne-
bom se pridru`ite do-
ma~inom in {tevilnim
turistom od blizu in da-
le~ - va{e do`ivetje
Aten bo popolno!
A leto{nje poletje bo
dogajanje v Atenah {e
veliko bolj pestro. Ma-
lokrat v preteklosti so nam bile
olimpijske igre tako blizu, zato
imamo tokrat prilo`nost, da si jih
ogledamo v `ivo, in ne le na ma-
lih zaslonih. Ne nazadnje, na le-
to{njih olimpijskih igrah vsekakor
veliko pri~akujemo tudi od slo-
venskih tekmovalcev. Da bodo ti
lahko na{a pri~akovanja izpolnili,
bodo brez dvoma potrebovali
tudi podporo nas, navija~ev. To-
rej, ~e si vro~e `elite zlata - prav
bo vsekakor pri{la tudi kak{na
manj plemenita kovina -, bo tre-
ba na pot. Vsaj za podporo roko-
meta{em, ki so najmo~nej{i adut
Slovenije!
Potovanje v Gr~ijo bo najudobnej-
{e in najcenej{e, ~e se boste odlo-
~ili za vlak. Vsak dan, od 4. junija
do 1. oktobra 2004, bo na relaci-
ji Ljubljana-Atene vozil vlak Olym-
pus, ki sicer vozi le do Soluna.
Vozni red:
vlak 411 vlak 410
21.05 Ljubljana 7.25
22.04 Solun 8.04
5.40 Atene 23.51
Za potovanje do Aten smo se z
`elezni{kimi upravami na prevoz-
ni poti dogovorili o posebej
ugodni ponudbi City Star Inter-
national. Po tej ponudbi bo naj-
cenej{e, ~e potujete v skupini pe-
tih oseb. Za povratno potovanje
v 2. razredu v taki skupini boste
za pet oseb pla~ali le 132.203
tolarjev oziroma 26.441 tolarjev
na osebo. 
A ~e va{ cilj niso le olimpijske igre
in si `elite ogledati {e katero od
znamenitosti v bli`nji ali daljni
okolici Aten, bi predla-
gali nakup vozovnice
Euro Domino. Vozovni-
ca Euro Domino velja
en mesec, izbirate pa
lahko med zakupom 3,
4, 5, 6, 7 ali 8 potoval-
nih dni. Pri tem ni nuj-
no, da si dnevi poto-
vanj zaporedoma sledi-
jo. Za tranzitno potova-
nje od katere koli po-
staje v Sloveniji do gr{-
ke meje imate 50-od-
stotni popust. ^e si bo-
ste torej kupili na pri-
mer 4 potovalne dneve
po Gr~iji, vas bo to,
v{teto z vozovnico do
makedonsko -g r { ke
meje, stalo le 29.140
tolarjev. ^e ste mlaj{i
od 26 let seveda.
Tisti, ki si morda `elite malo ve~
udobja, boste lahko potovali z le-
`alnikom. V kabini je 6 le`i{~, za
vsako no~ pa bo treba pla~ati le
2.467 tolarjev na osebo. In na cilj
boste pri{li ~ili in polni energije
za spodbujanje na{ih {portnikov.
Na~rt za leto{nje poletje je torej
… gremo navijat v Gr~ijo.
V Gr~ijo na olimpijske igre,
po~itnice ali kar tako…
Potepanje po Avstriji med polet-
nimi po~itnicami {e nikoli ni bilo
tako ugodno, kakor bo letos.
Slovenske `eleznice so v sodelo-
vanju z Avstrijskimi `eleznicami
za mlade iz Slovenije pripravile
posebno ugodno ponudbo. Za
samo 29 evrov bodo otroci in
mladi do 20. leta lahko potovali
po Avstriji po dolgem in po~ez.
In ne le, da ne bo omejitev glede
razdalj, vozovnica bo veljala cela
dva meseca.
Vozovnica Jugend-Ferriennetz-
karte Österreich je namenjena
otrokom in mladim, ki ob dnevu
nakupa {e niso dopolnili 20 let,
in bo veljala za potovanja v 2.
razredu. Z njo bodo lahko mladi
ob sobotah, nedeljah in prazni-
kih potovali brez omejitev, od
ponedeljka do petka pa od 8. ure
naprej (ta omejitev ne bo veljala
za potovanja ob prihodu v Avstri-
jo oziroma odhodu iz nje). Z
omenjeno vozovnico bo mogo~e
potovati od 1. julija do 31. avgu-
sta 2004, pred nakupom pa bo
potnik moral predlo`iti potni list
ali osebno izkaznico; identiteto
in starost potnika bo imelo pravi-
co preveriti tudi vlakospremno
osebje na vlaku. 
Z vozovnico Jugend-Ferriennetz-
karte Österreich bodo imeli mla-
di od odhodne postaje v Sloveni-
ji do meje in nazaj 50 odstotkov
popusta, kupiti pa jo bo mogo~e
na potni{kih blagajnah PIC Ljub-
ljana, Maribor, Celje in Koper.
Za tiste, ki {e nimajo 20 let …
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:40  Page 6
7
Potni{ki promet
Marko Tancar
Revija Slovenskih `eleznic    maj 2004
Vlak je skorajda sopomenka za
vsakdanjo vo`njo v slu`bo in v
{olo. Zato je v notranjem prome-
tu ve~ina na{ih potnikov dnevnih
migrantov. Kar prehitro pa poza-
bimo, da je vlak lahko tudi odli~-
no prevozno sredstvo za organi-
zirane izlete, saj je precej udob-
nej{i od avtobusa, skupine pa
lahko izkoristijo tudi ugodne po-
puste pri cenah vozovnic. V slu`-
bi za notranji potni{ki promet si
prizadevajo potovanja z vlakom v
prostem ~asu ~im bolj spodbuja-
ti in zato organizirajo razli~ne
promocijske akcije. Ena od njih je
potekala 6. maja. Na ta dan so
predstavniki turisti~nih agencij, ki
sodelujejo s Slovenskimi `elezni-
cami, obiskali Belo Krajino. Tam
so se lahko »v `ivo« prepri~ali, kaj
vse ponuja ta lepi del
Slovenije ob hrva{ki
meji in kako bi lahko
oblikovali turisti~no
ponudbo v sodelova-
nju z na{im podjet-
jem.
Pot je ve~ kakor 50
predstavnikov turisti~-
nih agencij iz vse Slo-
venije in njihove
spremljevalce iz slu`be
za notranji potni{ki
promet z vlakom naj-
prej vodila do Novega
mesta. Od tam pa  so
nadaljevali z avtobu-
som. Najprej so obi-
skali vas Veliki Nerajec,
ki le`i ob cesti ^rno-
melj-Vinica. Tam so si
ogledali zna~ilne stare
hi{e in spoznali, kak-
{no je bilo `ivljenje v
preteklosti. Z zanimanjem so si
ogledali tudi zbirko doma~e obr-
ti, doma~ini, ki sami skrbijo za
ohranjanje kulturne dedi{~ine, pa
so se pohvalili, da so leta 2000
dobili posebno evropsko prizna-
nje za izjemne dose`ke na po-
dro~ju naravovarstva in za skup-
no va{ko delo.
Naslednja postaja je bil Krajinski
park Lahinja nedale~ od Velikega
Nerajca. Krajinski park je naravo-
slovno in kulturnozgodovinsko
bogato obmo~je v povirju in
zgornjem toku reke Lahinje, v
njem pa {e delujeta mlin in `aga
na vodni pogon. Toda ~asa za
ogled je bilo le malo, saj se je bilo
treba odpraviti v Metliko. Tam je
v Metli{kem gradu, ki stoji v sta-
rem mestnem jedru, udele`ence
sprejel metli{ki `upan Slavko Dra-
govan in se jim tudi pridru`il pri
ogledu Belokranjskega muzeja.
Za prijeten konec dneva je poskr-
bel {e obisk vinske kleti, za varno
in udobno vrnitev v Ljubljano pa
posebni vlak, ki je to~no po voz-
nem redu odpeljal iz Metlike.
V Belo krajino tudi 
z vlakom
V vasi Veliki Nerajec so prijazne va{~anke nazorno pokazale, kako so `iveli na{i predniki. Mlin na vodni pogon v Krajinskem parku Lahinja {e vedno deluje in prakti~ni prikaz se-
veda ni smel manjkati niti ob `elezni{kem obisku.
V Belokranjskem muzeju se je gostitelju Gorazdu Hartnerju, {efu slu`be za notranji pro-
met (drugi z leve), pridru`il tudi metli{ki `upan Slavko Dragovan (tretji z leve).
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:40  Page 7
8
Potni{ki promet
Milo{ Rov{nik
Letos mineva 150 let, odkar je
za~elo delovati Zdravili{~e La{ko.
Sodobno letovi{~e je bilo odprto
prvega maja 1854, poimenovali
pa so ga po avstro-ogrskem ce-
sarju Francu Jo`efu I. Vzrok za
za~etek zdravili{ke dejavnosti v
La{kem je bila pravzaprav grad-
nja ju`ne `eleznice. Po prihodu
prvega vlaka z Dunaja v Celje so
se nadaljevala gradbena dela na
trasi mimo La{kega proti Ljublja-
ni in leta 1852 so delavci pri vrta-
nju oziroma zemeljskih delih za
`eleznico naleteli na vrelec. In`e-
nir Leopold Rodl je dal vrelec za-
jeziti in v slabih dveh letih sta bila
zgrajena tudi bazen ter restavra-
cija s salonom. Zgodba se je od
tedaj nadaljevala in danes je
Zdravili{~e La{ko poleg medicin-
sko rehabilitacijskega sredi{~a
tudi sredi{~e zdravstveno-rekrea-
cijskega turizma. Razvoj pa se s
tem {e ni kon~al, saj se za~enja
nov nalo`beni ciklus. Do leta
2006 bodo zgradili {est
seminarskih dvoran za
nadaljnji razvoj kongre-
snega turizma, do leta
2010 pa bodo pove~ali
tudi zunanje kopalne po-
vr{ine. Dejstvo je, da je
razvoj zdravili{~a `e od
za~etka tesno povezan z
`eleznico, in tako je {e
danes. V La{ko se ~edalje
ve~ obiskovalcev pripelje
z vlaki. Poleg mno`i~ne-
ga prevoza na prireditev
Pivo in cvetje so tukaj se-
veda tudi obiskovalci
zdravili{~a, ki potujejo tja
na enodnevni oddih ali
na po~itnice oziroma
zdravljenje. @elezni{ka postaja
La{ko ima poleg izredno ugod-
nih povezav v notranjem prome-
tu tudi idealne povezave z Italijo,
Avstrijo, Mad`arsko in Hrva{ko
ter drugimi evropskimi dr`avami.
Lani smo v La{kem organizirali
promocijsko predstavitev za pro-
dajne predstavnike avstrijskih `e-
leznic in njihove poslovne part-
nerje ter predstavnike avstrijskih
medijev. Promocija je bila zelo
uspe{na in `e prina{a rezultate.
V programu avstrijskih `eleznic je
vklju~en tudi
letni katalog
Wellness, ki po-
nuja obiske
zdravili{ko-re-
kreacijskih sre-
di{~ v Avstriji in
drugih dr`avah
z vlakom. Poleg
potovanja je v
ponudbi tudi
celotna turisti~-
na storitev. Po-
dobno ponud-
bo - z zdravili{-
kim vlakom v
La{ko in Atom-
ske Toplice –
imamo organi-
zirano tudi v
Sloveniji. Gost-
je iz Avstrije so
soglasno ugotovili, da je prav
Zdravili{~e La{ko za tak{no po-
nudbo najprimernej{e. Pravza-
prav v Evropi ni sredi{~a Wellnes,
ki bi bilo tako blizu `elezni{ke
postaje, da je mo~ do njega priti
pe{ v desetih minutah. Tako se `e
zdaj pripravljamo na predstavitev
Zdravili{~a La{ko v katalogu za
leto 2005.
To pa ne pomeni, da turisti iz Av-
strije ne prihajajo v La{ko `e zdaj
z vlakom. Ob proslavi 150-letnice
zdravili{~a je v La{ko z vlakom
pripotovala ve~ja skupina turi-
stov in predstavnikov avstrijskih
turisti~nih organizacij. Pri tem so
jim predstavniki Zdravili{~a La{ko
na ~elu z direktorjem, mag. Ro-
manom Matkom, pripravili tudi
posebno dobrodo{lico. V prihod-
nje lahko povsem realno pri~aku-
jemo, da se bo {tevilo potnikov
na postaji La{ko pove~alo tako v
notranjem kot tudi v mednarod-
nem prometu. To pa mora biti
dober zgled in spodbuda za tak-
{ne in podobne prodajne akcije
tudi v prihodnje.
150 let Zdravili{~a La{ko
Zdravili{ko in rekreacijsko
sredi{~e na pragu 
`elezni{ke postaje
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:40  Page 8
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:40  Page 9
10
Tovorni promet
Marjan Masi~
V ve~ kakor dvajsetih podjetjih
po vsej Sloveniji imajo organizi-
ran lasten notranji tirni transport.
V teh podjetjih zaposleni delavci
s svojimi vle~nimi vozili dostavlja-
jo vagone za nakladanje in raz-
kladanje ter jih ran`irajo na posa-
mezna manipulativna mesta v
sklopu industrijskih tirov. Teh ti-
rov je skupaj za ve~ kakor
170.000 metrov, uporabniki na-
{ih storitev pa v notranjem tir-
nem transportu zaposlujejo prib-
li`no 230 delavcev.
@elezni~arji si `elimo tem podjet-
jem za razumno ceno ponuditi
celovito logisti~no storitev na
tem podro~ju. Ponuditi jim `eli-
mo organizacijo in izvedbo celot-
nega notranjega premika, od pri-
prave in dostave vagonov, ran`i-
ranja in tehtanja do odvoza va-
gonov ter njihovega vklju~evanja
v najprimernej{e vlake. S tem bi
jim lahko ponudili kar najbolj{o
dostavo tovora do kon~ne posta-
je. Zato smo v strate{kem projek-
tu SP-1 – Tr`na ofenziva v tovor-
nem prometu – oblikovali pod-
projekt Door to Door, ki deluje
pod oznako SP-1-7.
Pri vzpostavitvi podprojekta smo
si postavili pet klju~nih zahtev:
- ugotoviti dejansko stanje na
podro~ju notranjega premika v
gospodarskih dru`bah,
- ugotoviti mo`nosti za izvajanje
notranje tirne logistike v posa-
meznih podjetjih glede na
zmogljivosti `eleznice,
Podprojekt Door to Door
Izbolj{ati delo 
na industrijskih tirih
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:40  Page 10
11
Tovorni promet
Stane Arnu{
Revija Slovenskih `eleznic    maj 2004
Prvega maja je Slove-
nija postala polno-
pravna ~lanica Evrop-
ske unije, zato je tudi
zanjo za~el veljati
evropski carinski za-
konik. Uveljavitev
evropske carinske za-
konodaje je vplivala
tudi na spremembo
dela, povezanega s
prevozi blaga v med-
narodnem `elezni{-
kem prometu. Carin-
sko obmo~je se je z
obmo~ja Republike
Slovenije raz{irilo na
obmo~je Evropske
unije. To pomeni, da
je prevoz blaga, ki iz-
vira iz katere koli dr-
`ave ~lanice Evropske
unije, v Slovenijo
obravnavan kot pre-
voz doma~ega blaga.
Zato tak{ne po{iljke
oziroma dokumentov
ni treba predlo`iti carinskemu or-
ganu. [e naprej pa bo treba
opravljati vse carinske formalno-
sti pri uvozu ali izvozu blaga iz
tretjih dr`av - dr`av, ki niso ~lani-
ce Evropske unije - v dr`ave ~lani-
ce Evropske skupnosti.
Tovorni promet S@ se je skupaj s
sodelavci iz Centra za informati-
ko temeljito pripravil na spre-
membo carinske zakonodaje.
Aprila smo pripravili novo izved-
beno navodilo, ki podrobno
opredeljuje izvajanje carinskih
postopkov pri prevozu blaga po
`eleznici. Organizirali
smo izobra`evanje s
predstavitvijo novosti
sodelavcem, ki sode-
lujejo pri teh proce-
sih, dopolnjene pa so
bile aplikacije, ki pod-
pirajo delovanje teh
procesov. Za premo-
stitev operativnih te-
`av, ki se ob prehodu
na nove procese lah-
ko pojavijo, smo `e
vnaprej predvideli in
organizirali de`urstvo
strokovnih sodelavcev
Tovornega prometa in
Centra za informati-
ko. Slovenske `elezni-
ce so se v primerjavi s
Carinsko upravo, {pe-
diterji in cestnimi pre-
vozniki usklajeno in
dobro pripravile na te
spremembe. Zato do
ve~jih zastojev, kakr-
{ni so se pojavljali v
cestnem transportu, v medna-
rodnem `elezni{kem prometu ni
pri{lo. 
V Evropo smo stopili 
brez te`av
- prou~iti mo`nosti tehni~no-
tehnolo{kih izbolj{av oziroma
optimiziranja procesov dela,
- vzbuditi zanimanje pri stran-
kah,
- pripraviti vse potrebno za iz-
vedbo pilotnega – vzor~nega
modela za izvedbo notranjega
premika pri zainteresiranih po-
slovnih partnerjih.
Kot izhodi{~e pri oblikovanju
vzor~nega modela smo upo{te-
vali, da se mora kakovost storitev
za uporabnika izbolj{ati, stro{ki
uporabnikov pa zni`ati. Hkrati pa
se sorazmerno ne smejo povi{ati
stro{ki Slovenskih `eleznic. Naj-
prej smo zbrali podatke o tem, v
katerih krajih in v katerih podjet-
jih upravljajo industrijske tire in
kako poteka delo na njih. Prou~i-
li smo, katera vle~na vozila upo-
rabljajo in kak{na je njihova teh-
nologija dela, koliko je manipula-
cij, kak{no je {tevil~no stanje lju-
di in sredstev na notranjem `e-
lezni{kem transportu ter kak{no
je tehni~no stanje infrastrukture.
Naslednji korak so bili pogovori s
predstavniki vodstev dru`b, ki
smo jim predstavili projekt, na{e
`elje in zmo`nosti, ter se pozani-
mali tudi o njihovih `eljah. V
podjetjih, ki so se odlo~ila za na-
daljnje sodelovanje v projektu,
smo vzpostavili sodelovanje s
tehnolo{kimi, tr`nimi, infrastruk-
turnimi in kadrovskimi sektorji.
Konkretne naloge potekajo v oz-
kih strokovnih skupinah, pri vseh
sodelujo~ih podjetjih pa na strani
S@ delujejo isti ljudje, kar zago-
tavlja enoten pristop ter nabira-
nje in izmenjavo izku{enj iz raz-
li~nih virov. Dosedanji rezultati
ka`ejo na precej{en dvom pred-
vsem tehnolo{kih struktur v pod-
jetjih, ki »poskus vstopanja `elez-
nice na njihovo dvori{~e« do`iv-
ljajo kot poskus lastne diskvalifi-
kacije, in zato neredko svoje sta-
li{~e gradijo na negativnih ~us-
tvih zaposlenih, katerih delo naj
bi prevzeli `elezni~arji. V posa-
meznih primerih tudi sindikati ne
dr`ijo kri`em rok, tako da mora-
mo veliko energije usmerjati v
dokazovanje smiselnosti in pra-
vilnosti novega pristopa. V pod-
jetjih, kjer vodilni spremembe
podpirajo in vidijo interes v pre-
strukturiranju dela zaposlenih,
spremembi tehnologije dela in v
zni`anju stro{kov, predvsem pa v
projekt verjamejo, pa se `e bli`a-
mo cilju. Kljub temu, da nas ~aka
{e veliko dela, projekt poteka v
za~rtani smeri, in prepri~an sem,
da bomo lahko poro~ali o pozi-
tivnih u~inkih, ki jih prina{a vsem
sodelujo~im.
Kljub prehodu na evropski carinski zakonik se je `elezni{ki promet na vseh mejnih postajah odvijal brez ve~jih zastojev.
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:40  Page 11
12
Intervju
Marko Tancar
V februarski Novi progi ste opisali trenutno stanje stra-
te{kih projektov SP-11 in SP-12. Kako sta se projekta raz-
vijala od tedaj, kak{ne novosti in spremembe so bile `e
uveljavljene? Ste zadovoljni s potekom obeh projektov?
Delo na strate{kem projektu SP-11 se nadaljuje v skladu z zastavlje-
nim ciljem. Trije poslovodje smo se opredelili do pripomb izvr{nih di-
rektorjev na organizacijske sheme, na matrike procesov in opise pro-
cesov, do pripomb na {tevilo izvajalcev za vodilne in vodstvene pro-
cese ter do ostalih pripomb. Izvr{ne direktorje smo tudi seznanili s
tako usklajenimi organizacijskimi shemami in z na{imi opredelitvami.
V pregled in pripombe smo jim poslali izdelane matrike podprocesov
Holdinga S@ in jedrnih dru`b ter osnutek matrik splo{nih gospodar-
skih slu`b v jedrnih dru`bah. Kot pripomo~ek smo jim izdelali tudi na-
bor tipi~nih delovnih mest ter vzorce opisov podprocesov. Na nivoju
treh poslovodij in izvr{nih direktorjev ter pomo~nikov izvr{nih direk-
torjev se usklajujejo stali{~a poslovodij ter dileme in pripombe izvr{nih
direktorjev ter pomo~nikov. Poslovodje pa smo se `e opredelili do pri-
pomb, ki so jih posredovali glede razmejitev odgovornosti, vklju~itve
ekonomike v splo{ne gospodarske slu`be, glede organizacije interne
logistike, organizacije in izvedbe periodi~nih izpitov in usposabljanja
izvr{ilnih delavcev, organiziranja procesov informatike, obvladovanja
nepremi~nin in nalog notranje kontrole kot nekaterih izmed dilem, ki
jih bo treba {e uskladiti. V delovnem osnutku so izdelani tudi opisi
podprocesov v skladu z navodili poslovodij. Ta del naloge naj bi zajel
vse pomembne elemente podprocesov, kot so opis klju~nih faz dela,
vhodni zapisi, izhodni zapisi, dokumenti, ki so podlaga za ta podpro-
ces in naloge izvajalcev ter osnovne informacije o podprocesih. [tevi-
lo vseh podprocesov v tej fazi je 444. Iz povedanega je razvidno, da
na tem strate{kem projektu  intenzivno delamo in ga tudi kon~ujemo.
Novosti seveda {e niso bile uvedene oziroma uveljavljene in tudi ne
bodo, dokler projekt ne bo kon~an.
Na projektu SP-12 se strokovne slu`be trenutno ukvarjajo z oprede-
ljevanjem do vpra{anja, kak{na strokovna izobrazba je potrebna za
opravljanje dolo~enega dela. Moja ambicija je, da se realno oceni po-
treba po strokovni izobrazbi, kajti menim, da so bile ponekod zahte-
ve po njej postavljene previsoko, verjetno zaradi sistema nagrajeva-
nja, zaradi ~esar so zahteve postavljene nerealno. Po vklju~itvi vseh
potrebnih elementov v opisne liste bo tudi o tej zaklju~eni nalogi od-
lo~al tako projektni svet kot poslovodstvo, potem pa tudi drugi orga-
ni v Holdingu S@, ki so za to pristojni. Z opravljenim delom na teh
projektih sem zadovoljen, smo si pa vsi trije poslovodje nalo`ili zelo
veliko dela in opravljamo delo, skupaj z izvr{nimi direktorji, ki ga obi-
~ajno za ve~ja podjetja opravljajo zunanje svetovalne hi{e.
Kateri postopki potekajo pri ustanavljanju novih jedrnih
dru`b? Ali lahko `e napoveste datum, ko naj bi bile de-
jansko ustanovljene?
Ustanavljanje novih jedrnih dru`b te~e v skladu s terminskim planom
ustanovitve novih dru`b, ki ga je sprejelo poslovodstvo in z njim sez-
nanilo nadzorni svet Holdinga S@. Vlada RS je na svoji seji 20. maja
sprejela sklep o dokapitalizaciji S@ z denarnim vlo`kom v vi{ini 5 mili-
jard tolarjev, tako da osnovni kapital po pove~anju zna{a nekaj ve~
kot 22 milijard. Sprejela je sklep, s katerim daje soglasje k delitvi Hol-
dinga S@ v skladu z delitvenim na~rtom, ki ga je sprejela `e 5. februar-
ja, ter sklep, s katerim daje soglasje k aktom o ustanovitvi treh novih
odvisnih dru`b. Vlada RS predlo`enih aktov poslovodstva Holdinga S@
pri dajanju soglasja ni spreminjala. Na podlagi teh sklepov smo 28.
maja vlo`ili vlogo za predlog za vpis delitve in novih dru`b v sodni re-
gister. S tem dejanjem smo, na podlagi sklepov vlade, o katerih sem
govoril, storili vse, kar je potrebno, da se nove dru`be vpi{ejo. O tem
bo odlo~alo Okro`no sodi{~e v Ljubljani. To~nega datuma, kdaj bo
sodi{~e o tem odlo~alo, ni mogo~e napovedati, okvirno pa sodi{~e za
taka opravila potrebuje pribli`no mesec dni. Zato lahko ocenimo, da
bodo dru`be vpisane v sodni register konec junija letos.
Z ustanovitvijo jedrnih dru`b bosta prenova organizacij-
skih procesov ter kadrovska reorganizacija in racionaliza-
cija stopila v naslednjo fazo. Kako bo delo na obeh pro-
Ustanavljanje novih dru`b    
mag. 
Andrej Pagon
pomo~nik generalnega direktorja
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:41  Page 12
13
Intervju
Revija Slovenskih `eleznic    maj 2004
jektih potekalo po vpisu novih dru`b v sodni register?
S samo ustanovitvijo jedrnih dru`b se niti kadrovska reorganizacija,
niti racionalizaciji ne bosta spremenili. Delo na obeh projektih bo po-
tekalo naprej. Gre za dva razli~na procesa z razli~nima datumoma –
eno je vpis oziroma registracija dru`be, drugo pa je dejanski za~etek
delovanja dru`be. Ta dva datuma ne bosta enaka. Dru`ba bo za~ela
delati takrat, ko bodo delavci iz Holdinga S@ pre{li v nove odvisne
dru`be. Prehod delavcev iz Holdinga S@ v njegove odvisne dru`be bo
potekal na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, ki opredeljuje spre-
membo delodajalca. Iz 6. ~lena Zakona o preoblikovanju in privatiza-
ciji javnega podjetja pa izhaja, da se na novoustanovljene odvisne
dru`be prenesejo premo`enje, pravice in obveznosti Holdinga S@, kot
bodo dolo~eni v delitvenem na~rtu. Zakon o delovnih razmerjih dolo-
~a, da na dan prenosa podjetja ali dela podjetja preidejo pogodbene
in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli de-
lavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku na delodajalca prev-
zemnika.
Kako ocenjujete sprejetje zakona o poslovni sanaciji? Ali
je bil zakon sprejet pravo~asno, kako bo vplival na izva-
janje obeh projektov?
Zakon o poslovni sanaciji je Holdingu S@ samo koristil, omogo~a na-
mre~ dokapitalizacijo, najetje cenej{ih kreditov (restrukturiranje fi-
nan~nih obveznosti) in zagotavlja sredstva za kadrovsko sanacijo. Na
podlagi tega je vlada `e sprejela sklep o dokapitalizaciji, 26. maja pa
sem vlo`il zahtevo oziroma vlogo za nadomestitev prvih 50 odstot-
kov sredstev, ki jih je Holding S@ v letih 2003 in 2004 `e porabil za
del kadrovske sanacije. Na seji 27. maja je poslovodstvo sprejelo os-
nutek pogodbe, na podlagi katere naj bi se urejalo ~rpanje prora~un-
skih sredstev, namenjenih za kadrovsko sanacijo. Zakon je bil sprejet
pravo~asno in ne bo vplival na izvajane projektov, vplival pa je, ~asov-
no, na pravo~asno dokapitalizacijo Holdinga S@ in s tem izpolnitev
pogoja, da se dru`be lahko registrirajo in za~nejo poslovati s pozitiv-
nim kapitalom. Za projekte oziroma racionalizacijo vsebine infrastruk-
turnega dela Holdinga S@ bi bilo bolj pomembno spremeniti Zakon o
`elezni{kem prometu in sklep o ustanovitvi Agencije za `elezni{ki pro-
met. Po informacijah, ki jih imam, v Agenciji zaposlujejo ljudi na po-
dobna delovna mesta, kot jih opravljamo pri nas na podro~ju infra-
strukture, zato bi posledi~no re{itev te problematike v Zakonu o `e-
lezni{kem prometu in Aktu o ustanovitvi agencije pomenila spre-
membo v SP-11 v tistem delu delovnih procesov, ki bi jih opravljali v
Agenciji. Menim, da bi bilo smotrno, da Vlada RS te dileme re{i {e v
sedanjem mandatu.
Kako ocenjujete sodelovanje s predstavniki delojemalcev?
Dokaj redno se vsi trije poslovodje kot predstavniki vlade pogajamo s
predstavniki sindikatov, podpisniki kolektivne pogodbe o spremem-
bah in dopolnitvah KPD@P. Trenutno smo pri ~lenu 135, od skupno
246. Pogajanja so dolgotrajna, naporna, predstavniki sindikatov pa
so na njih zelo dobro pripravljeni. Prav tako posamezni sindikati, sin-
dikati skupaj ali sindikati skupaj s svetom delavcev na poslovodstvo
ve~krat naslavljajo vpra{anja in zahteve. Vsi trije poslovodje posku{a-
mo ~imve~ odprtih ali spornih vpra{anj re{iti oziroma odgovoriti na
zastavljena vpra{anja. Menim, da nam to tudi uspeva. Seveda se od-
zivamo tudi na vabila sveta delavcev. Ta je voden profesionalno. Raz-
prave v tem organu pa so zelo razli~ne – strokovne, konstruktivne, pa
tudi nesramne in `aljive. Po potrebi znajo ~lani sveta delavcev posta-
viti tudi demago{ke ugotovitve, kot na primer kr{itve posameznih do-
lo~b KPD@P, pove~evanje internih cen v potni{kem prometu, obvezen
sprejem, uveljavitev in izvajanje SP-11 in SP-12 v okviru ESS, obvezen
dogovor v okviru ESS, zahtevo Vlade RS o prijaznem prehodu delav-
cev kot temeljno izhodi{~e in podobno. ESS je po 19. ~lenu Zakona o
poslovni sanaciji posvetovalno telo, zato soglasje ni zavezujo~e, je pa
seveda s strani poslovodstva za`eleno. Na vsak na~in pa bo poslo-
vodstvo oba projekta, ne seveda v delovni, ampak v zaklju~ni fazi,
predstavilo svetu delavcev in posku{alo odgovoriti na ve~ino vpra{anj,
ki so jih njegovi ~lani tudi zastavili. Ne more pa poslovodstvo pristati
na zahtevo, da se pred nadaljevanjem dela na projektih odgovarja na
vedno nova vpra{anja.
V zadnjih mesecih se je znotraj podjetja pojavilo kar ne-
kaj o~itkov, da sta projekta SP-11 in SP-12 slabo priprav-
ljena in da za njuno uveljavitev ni pravih argumentov.
Kako odgovarjate na te o~itke?
Pred nekaj leti so prav predstavniki zaposlenih predlagali racionaliza-
cijo postopkov dela v sistemu Slovenskih `eleznic. Smiselna racionali-
zacija dela je vedno in povsod pravi cilj poslovanja, {e posebej pa na
Slovenskih `eleznicah. Trenutno {e ne moremo ocenjevati projekta, in
pravilna je bila ugotovitev predstavnikov zaposlenih tako na nadzor-
nem svetu kot na ESS, da projekta ne dajeta odgovorov na vsa vpra-
{anja. V tej fazi izdelave jih tudi ne dajeta in jih {e ne moreta dati. Pro-
jekta sama po sebi se ne bosta uveljavila, ampak se bo njuna uvelja-
vitev izrazila v posami~nih aktih Holdinga S@, oziroma jedrnih dru`-
bah. Zanimive so tudi reakcije v nekaterih sindikalnih glasilih. Nekate-
ri realno opozarjajo na probleme prestrukturiranja, opozarjajo na re-
lativno kratke roke, nekateri so `aljivi in me predvsem kot vodjo pro-
jekta tudi osebno posku{ajo diskreditirati. Praviloma ugotavljam, da
gre za premosorazmernost med primitivnostjo avtorjev in kakovostjo
~lankov. Ocenjujem, da predstavnike nekaterih sindikatov najbolj
moti to, da ne dovolim sodelovati predstavnikom sindikatov pri pri-
pravi delovnih osnutkov, ki jih pripravljajo strokovne slu`be. Drugi re-
sen razlog pa je ta, da je poslovodstvo napovedalo delitev vleke in
TVD, premo`enje in delavci vleke pa bodo pre{li v tisto jedrno dru`-
bo, v kateri bodo prete`no opravljali svoje delo. Tako sam, kot tudi os-
tala dva poslovodja, s katerima veliko ~asa posvetimo tema projekto-
ma, smo prepri~ani, da smo na pravi poti, da znamo in bomo racio-
nalizirali poslovanje. S tem bomo izbolj{ali poslovni rezultat, rezultat
glede donosnosti, u~inkovitosti in gospodarnosti ter prispevali k ve~ji
konkuren~nosti posamezne jedrne dru`be in Holdinga kot celote, na
kar ka`ejo `e do sedaj dose`eni poslovni rezultati.
   v skladu s planom
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:41  Page 13
14
Iz tujine
Marko Tancar
[ibko italijansko gospodarstvo je
v zadnjih letih prizadelo tudi to-
vorni in potni{ki promet italijan-
skih `eleznic. Toda italijanski dr-
`avni `elezni{ki prevoznik Treni-
talia je v dveh letih po ustanovitvi
`e naredil ve~ korakov k preo-
brazbi v resni~no tr`no podjetje.
Kot priznava direktor korporativ-
ne strategije Trenitalie, Paolo Ce-
lentani, se omenjeni proces {e ne
ka`e v konkretnih podatkih o
prepeljanem tovoru in potnikih.
Industrijska proizvodnja se je lani
namre~ ponovno zmanj{ala, kar
je vplivalo tudi na delo Trenitalie.
Drug dejavnik, ki vpliva na pot-
ni{ki promet, pa je prihod poceni
letalskih prevoznikov. Meridiana,
na primer, s svojimi storitvami `e
napada medmestne povezave
Trenitalie v notranjem prometu,
med katerimi je veliko no~nih po-
vezav. Ravno zaradi njih pa je Tre-
nitalia pred nekaj leti vlo`ila veli-
ko sredstev v prenovo vagonov z
le`alniki. Kot konkurenca so se
pozneje pojavili {e trije poceni le-
talski prevozniki, zaradi katerih je
za~elo {tevilo potnikov resno
upadati. Kot primer – pot z vla-
kom med
Palermom
in Mila-
nom traja
kar 19 ur,
isto pot
pa letalo
premaga
v manj kot
d v e h
urah, in to
za enako
ali celo
n i ` j o
ceno. Kot
odgovo r
na letal-
sko kon-
kurenco je
Trenitalia
spro`ila promocijsko akcijo s fik-
snimi nizkimi cenami, s katerimi
naj bi ustavili pobeg potnikov na
letala. Poteka tudi intenzivna
promocija popustov in izkaznic
za pogoste potnike, uvedli pa so
tudi rezervacijo vozovnic na in-
ternetu. Obenem se spreminja
tudi podoba potovanja z vlakom,
na katerega Italijani ne gledajo
ve~ kot na izhod v sili, temve~ kot
na prilo`nost za smiselno izrabo
~asa. Ta obrat je delno posledica
uspeha omre`ja hitrih vlakov
ETR450, ETR460 in ETR500. Tudi
neodvisna raziskava o pogledu
potnikov na Trenitalio je pokaza-
la, da se zaznava podjetja v jav-
nosti izbolj{uje.
Spreminja pa se tudi tovorni del
Trenitalie. Iz poslovne enote se
bo `e letos oblikovalo samostoj-
no podjetje, ki se bo verjetno
imenovalo Cargo SpA. »Tovor je
`e zgodovinsko na{a te`ava,«
pravi Celentani, »toda zdaj na-
tan~no vemo, kje denar slu`imo
in kje ga izgubljamo, tako da se
bomo lahko osredoto~ili na do-
bi~konosne posle.« Ker pa je veli-
ko podjetij odvisnih ravno od
storitev, ki prina{ajo izgubo, bo
prehod postopen, da tem stran-
kam ne bo povzro~il preve~ te-
`av.
Dobi~konosnih poslov se z libera-
lizacijo in odpiranjem `elezni{ke-
ga trga `e lotevajo tudi zasebni
`elezni{ki prevozniki, na primer
FNM, ki hitro napredujejo. Tren-
italia se je za zdaj ubranila njiho-
vih napadov in prakti~no popol-
noma obdr`ala svoje tovore,
skupni `elezni{ki dele` pa se je z
zasebnimi `eleznicami celo pove-
~al. Kljub temu Trenitalia Cargo
{e vedno prina{a izgubo. Lo~itev
tovornega prometa naj bi bila
impulz za izbolj{anje produktiv-
nosti, na primer z ukinjanjem
dvojne strojevodske zasedbe.
Med letoma 1991 in 2001 se je
produktivnost v Trenitalii pove~e-
vala za okrog 7 odstotkov na
leto, toda Celentani meni, da je
prostora za ve~jo u~inkovitost in
podrejanje trgu {e dovolj.
Trenitalia oku{a tr`ni uspeh
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:41  Page 14
Aktualno
On-line tisk vozovnic kar
doma
Belgijske dr`avne `eleznice
(SNCB) so uvedle novo storitev, ki
potnikom omogo~a, da vozovni-
ce za notranji promet rezervirajo
na internetu ter vozovnico tudi
sami natisnejo na doma~em ti-
skalniku. Potnik vozovnico pla~a
s kreditno ali pla~ilno kartico.
Belgijska `eleznica je tehnologijo
razvila sama in po njihovih trdi-
tvah gre za prvi tovrstni primer v
Evropi. Storitev »Ticket On Line«
je dosegljiva na spletni strani bel-
gijskih `eleznic – www.sncb.be,
in sicer 24 ur na dan. Spletna
stran ponuja tudi ogled voznega
reda in na~rtovanje potovanja.
Rezervacija vozovnic poteka v
sedmih korakih, ki vklju~ujejo iz-
biro za~etne in kon~ne postaje,
datuma potovanja in vrste vo-
zovnice. Po potrditvi teh podat-
kov potnik vozovnico pla~a na
varni spletni strani. Po potrdilu
pla~ila lahko s svojim brskalni-
kom prenese vozovnico za tiska-
nje, kopijo vozovnice pa zaradi
varnosti prejme po e-po{ti. Na
vsaki vozovnici je ve~ varnostnih
elementov, ki naj bi prepre~evali
zlorabe. Med njimi sta na primer
ilustracija, ki se spreminja vsak
dan, in edinstvena ~rtna koda, ki
vlakospremnemu osebju omogo-
~a preverjanje veljavnosti vozov-
nice.
SBB menjajo mobilne ter-
minale
[vicarske `eleznice so se odlo~ile
do konca leta zamenjati 2.000
mobilnih terminalov za prodajo
vozovnic na vlaku. Novi terminali
almex.mobile bodo lahko shrani-
li do 1 GB podatkov o vrstah in
cenah vozovnic. Opremljeni
bodo z ekranom, ob~utljivim na
dotik, in z radijsko povezavo za
sprotne informacije o poteku `e-
lezni{kega prometa. Terminali
bodo delovali z operacijskim si-
stemom Windows CE.net, vgra-
jen bodo imeli skener ~rtnih kod,
GSM komunikacijski modul ter
povezavo bluetooth. Potniki
bodo lahko vozovnice pla~evali
gotovinsko ali negotovinsko.
15
Iz tujine
Marko Tancar
Revija Slovenskih `eleznic    maj 2004
V Ljubljani je v Hotelu Union
26. in 27. maja potekalo 88.
zasedanje Evropske konference
ministrov za promet (CEMT).
Glavna tema razprave je bilo
na~rtovanje prometne infra-
strukture v raz{irjeni Evropi,
znotraj katere je bil poseben
poudarek dan oblikovanju stra-
tegije za ponovno dolo~itev
vseevropskih koridorjev. Kori-
dorji, ki so bili dolo~eni leta
1994 na Kreti in tri leta pozne-
je v Helsinkih, so bili namre~
oblikovani kot povezave Evrop-
ske unije z dr`avami ne~lanica-
mi. S {iritvijo EU pa jih bo treba
ponovno dolo~iti. Pogovori so
tekli tudi o pristojbinah za upo-
rabo infrastrukture, ki jo na raz-
li~ne na~ine {tevilne dr`ave `e
uvajajo tudi za cestni promet.
Tretja tema je bila varnost v pro-
metu, saj so prometna sredstva,
kot so pokazali tudi napadi v
Moskvi in Madridu, vse pogo-
steje cilji teroristi~nih akcij. ^e-
trta glavna tema pa je bila od-
stranitev ovir na mejnih preho-
dih, ki po podatkih svetovnega
gospodarskega foruma iz Davo-
sa zna{ajo kar pet do deset od-
stotkov kon~nih stro{kov blaga.
Ministri pa so razmi{ljali tudi o
tem, kako prepoloviti {tevilo
mrtvih na cestah do leta 2012,
kako pospe{iti kolesarjenje in iz-
bolj{ati dostop do prometa. Za-
sedanja se je udele`ilo ve~ ka-
kor trideset ministrov in dr`av-
nih sekretarjev iz vseh evropskih
dr`av in pridru`enih ~lanic z
drugih celin.
Zasedanje je odprl predsednik
vlade Anton Rop. Poudaril je,
da sta skladen razvoj in medse-
bojna povezanost celovite pro-
metne infrastrukture med po-
membnej{imi pogoji za konku-
ren~no sposobnost in trajnostni
razvoj slovenskega gospodars-
tva in dru`be v celoti. »Veliko
stavimo na izbolj{anje konku-
ren~nosti na{ega gospodarstva
– in zato je debata o ~im kako-
vostnej{ih povezavah in sodob-
nih oblikah transporta za nas
eden od temeljev snovanja pri-
hodnjega razvoja,« je {e pove-
dal Rop.
Polno unionsko dvorano je na-
govoril tudi predsedujo~i zase-
danja, prometni minister Marko
Pavliha. Izrazil je prepri~anje, da
bo rezultat sre~anja dogovor o
temeljni strategiji za nadaljnji
razvoj prometnega omre`ja, ki
bo v korist u~inkovitega gospo-
darskega sodelovanja ob upo-
{tevanju strogih kriterijev traj-
nostnega razvoja in bo povezo-
valo evropske dr`ave. »Zdaj, ko
sta s {iritvijo Evropske unije sko-
raj dve tretjini ~ezevropskih ko-
ridorjev postali del omre`ja
Evropske unije, se moramo do-
govoriti o nadaljnji strategiji
razvoja prometne infrastruktu-
re,« je {e povedal.
Evropski prometni
ministri v Ljubljani
Udele`encem je spregovoril tudi premier Anton Rop.
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:41  Page 15
16
S@ so ljudje
Milo{ Opre{nik
Prosim za kraj{i u~benik
va{e osebne zgodovine.
Po kon~anem {tudiju na prvi
stopnji Ekonomske fakultete leta
1971 sem se zaposlila v trgov-
skem podjetju Emona v finan~-
nem oddelku. Moram pa prizna-
ti, da mi tam nista ugajala niti
vsebina dela niti delovno okolje,
za`elela sem si drugam.
Pa prav na `eleznico?
Ne, bilo je bolj po naklju~ju. Te-
danja sodelavka mi je povedala,
da na `eleznici ustanavljajo od-
delek za raziskavo trga in i{~ejo
mlaj{e sodelavce, ki `e imajo ne-
kaj znanja. Za~ela sem kot refe-
rentka za raziskavo trga na po-
dro~ju tovornega prometa. Delo
in kolektiv sta mi ugajala, {e po-
sebej odli~na {efinja, ki me je res
veliko nau~ila. Leta 1976 sem
postala sekretarka poslovodnega
odbora tedanjega @elezni{kega
gospodarstva Ljubljana.
To je bil precej hiter skok,
mar ne?
Delala sem v ekipi, ki je priprav-
ljala neko strokovno analizo, do-
bila sem pa~ prilo`nost, da se iz-
ka`em, in sku{ala sem jo kar naj-
bolje izrabiti. Tedanji direktor je
najbr` zaznal moj »potencial«, ~e
lahko tako re~em, in povabil me
je za sekretarko poslovodnega
odbora. To ni bilo kar tako. Seve-
da se je s tem zame marsikaj
spremenilo, nove naloge so bile
zdru`ene z veliko ve~jo odgovor-
nostjo in obremenitvami, terjale
so veliko samoiniciativnosti in us-
tvarjalnosti, skratka, treba je bilo
biti dokaj vsestranski. Toda zdi se
mi, da so stvari stekle, kot je bilo
treba, in tako sem delo uspe{no
opravljala do leta 1993, ko sem
bila zaradi potreb delovnega
procesa razporejena na delovno
mesto svetovalke z nalogo uskla-
jevanja aktivnosti na podro~ju
odnosov Slovenskih `eleznic do
mednarodnih subjektov.
Skratka, zapluli ste v med-
narodne vode …
No, pravzaprav sem po teh vo-
dah plula `e skoraj ves ~as, {e kot
sekretarka poslovodnega odbo-
ra. Zelo veliko je bilo namre~ so-
delovanja z italijanskimi in avstrij-
skimi `eleznicami, pa s Skupnost-
jo Jugoslovanskih `eleznic. Pri
delu mi je kajpak zelo pomagalo
tudi znanje jezikov. Lahko re~em,
da sem se pri kolegih na drugi
strani meje lepo uveljavila; navse-
zadnje je to pri{lo zelo prav poz-
neje, ko smo dobili prilo`nost
postati mednarodni subjekt.
Moje prednostne naloge tisti ~as
so bile pripravljanje strokovnih
utemeljitev za vklju~evanje Slo-
venskih `eleznic v mednarodne
organizacije, sodelovanje pri raz-
dru`evanju Skupnosti Jugoslo-
vanskih `eleznic in vzpostavljanje
neposrednih odnosov med vods-
tvi evropskih `elezni{kih podjetij.
Pobude za dejavno sodelovanje
Slovenskih `eleznic v mednarod-
nih `elezni{kih organizacijah in
zdru`enjih ter predstavljanje in-
teresov Slovenskih `eleznic v nji-
hovih organih, analiza in obliko-
vanje stali{~ pa so bile naloge, ki
sem jih opravljala tudi {e po tem,
ko sem bila imenovana za po-
slovno sekretarko Slovenskih `e-
leznic v sekretariatu generalnega
direktorja. Treba je bilo sodelova-
ti tudi pri oblikovanju dvo- in
ve~stranskih dogovorov na naj-
vi{ji ravni med `elezni{kimi pod-
jetji v zvezi s pospe{evanjem raz-
voja prometa na V. in X. vsee-
vropskem `elezni{kem koridorju.
Veliko, za enega samega
~loveka.
Vsako delo, vsak nov dan mi je
vselej pomenil svojevrsten izziv, ki
ga je treba sprejeti. Ne vem, mor-
da to sodi med moje zna~ajske
poteze. Pri vsem pa sem si prido-
bivala dragocene izku{nje. Z
reorganizacijo Slovenskih `elez-
nic leta 2001 sem bila razporeje-
na na mesto {efa slu`be za med-
narodne odnose. Ob tem so mi
ostale skoraj vse prej omenjene
naloge, na novo pa so pri{le de-
javnosti v Mednarodni `elezni{ki
zvezi, v Skupini {tirih, v Skupno-
sti evropskih `eleznic CER, v de-
lovni skupnosti ARGE za X. kori-
dor in v Koordinaciji za X. kori-
dor. Bila sem ~lanica usmerjeval-
nega odbora za projekt Hitra
proga Benetke-Ljubljana, pobud-
nica za pridobitev tujih finan~nih
sredstev, nekaj let pa `e spodbu-
jam in organiziram vsakoletno iz-
Mirjam Kasteli~-Vodovc
»V enem samem tehnolo{kem le t
Vsako delo, vsak nov dan mi
je vselej pomenil svojevrsten
izziv, ki ga je treba sprejeti.
Ne vem, morda to sodi med
moje zna~ajske poteze. Pri
vsem pa sem si pridobivala
dragocene izku{nje.
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:41  Page 16
17
S@ so ljudje
Revija Slovenskih `eleznic    maj 2004
popolnjevanje delavcev Sloven-
skih `eleznic pri Nem{kih `elezni-
cah. No, tu so {e sejemske dejav-
nosti: vodenje oziroma sodelova-
nje pri tr`nih projektih predstavi-
tve na sejmih v Leipzigu,
Münchnu …
Pri delu gotovo spoznavate
ogromno ljudi, predvsem
tujcev?
Seveda. In lahko re~em, da so bili
ti stiki vselej izjemno dobri. ^uti-
la sem, da so me vedno spreje-
mali kot zanesljivega, enakovred-
nega partnerja, in to najbr` ~lo-
veku dviguje »ceno«. Nekateri
pristnej{i odnosi se z leti tako
razvijejo, da so postali `e pravza-
prav dru`inski! Turisti~ni zvezi bi
se lahko pohvalila, da so prav za-
radi mojih »agitatorskih« spo-
sobnosti mnogi od na{ih tujih
partnerjev tudi zasebno obiskali
Slovenijo. Treba pa je re~i, da se
tak{ni odnosi, ki so sprva zgolj
slu`bena obveznost in ni~ ve~,
pozneje pa postanejo prijateljski,
posledi~no pozitivno obrestujejo
– tokrat spet v poslovni smeri.
Dobro se pa~ vra~a z dobrim!
Kajpak veliko potujete.
Imate svoje najlep{e, naj-
ljub{e mesto?
Imam, zame je to vsekakor Rim.
To mesto pa~ iz`areva nekaj po-
sebnega, te`ko je razlo`iti. Ves ti-
sti ~arobni vpliv Sredozemlja,
podnebje, ljudje, hrana … sonce
… Pa tudi sicer rada u`ivam v po-
letju, v morju. Babica in dedek
sta bila doma iz Trsta, in najbr`
imam to sredozemsko miselnost
zapisano globoko nekje v genih.
Ob vseh obveznostih se
vam je uspelo ob delu {e
dodatno izobra`evati.
Ko sem kon~ala prvo stopnjo
Ekonomske fakultete, se mi je
zdelo, da bo to kar dovolj. Vpisa-
la sem sicer tudi drugo stopnjo,
vendar nisem bila dovolj vztrajna
in sem v tretjem letniku odneha-
la. Bilo je seveda tudi nekaj po-
vsem objektivnih razlogov, na
primer narava dela v slu`bi – no-
benega urnika, popolnoma vsak
dan je bil druga~en. In potem je
pri{la dru`ina, h~i … vse pa~ ne
gre v eni sapi. Toda nekaj let poz-
neje mi je lepega dne {inilo v gla-
vo, da se v slu`bi in ob njej prav-
zaprav ves ~as dodatno izobra`u-
jem in izpopolnjujem, vendar mi
»formalnih« papirjev za to ne bo
prav nih~e dal. Zakaj ne bi zdru-
`ila eno z drugim? Zazdelo se mi
je, da bo Fakulteta za dru`bene
vede tista prava stvar, in po teht-
nem premisleku sem se res vpisa-
la, smer mednarodni odnosi, o
kateri pravijo, da je med najte`ji-
mi, ter leta 2001 tudi diplomira-
la. Bila sem dobesedno v devetih
nebesih, ko mi je profesor - men-
tor povedal, da sem s svojo di-
plomsko nalogo Transportna po-
litika Evropske skupnosti in prila-
gajanje Slovenije med sedemnaj-
stimi nominiranci za nagrado, ki
jo je Urad vlade za informiranje
Republike Slovenije podeljeval di-
plomantom slovenskih univerz, ki
so v svojih delih obravnavali
problem vklju~evanja Slovenije v
Evropsko unijo.
Ko sva ravno pri Evropski
uniji, kaj pri~akujete od pri-
klju~itve Slovenije, tako z
vidika dr`ave kot z vidika
Slovenskih `eleznic?
Morda gledam na to z malce
druga~nimi o~mi, saj so bile
moje delovne naloge `e kar pre-
cej ~asa naravnane v to smer.
Tako vsekakor nisem pri~akovala,
da bo vse tako slavnostno, pom-
pozno, temve~ naj bi se mirno
zgodilo pa~ samo po sebi, ~e
smo `e pri{li tako dale~. Povsem
jasno pa je, da je to edina prava
in pozitivna mo`nost, kajti preo-
stalih dveh mo`nosti si niti naj-
manj ne bi `eleli: ali ostati popol-
noma zunaj, »out«, ali pa se vrni-
ti v staro dru`bo, ki smo se je z
velikimi te`avami komaj znebili.
Seveda pa je priklju~itev pozitiv-
na tudi z vidika Slovenskih `elez-
nic. Glede na to, da v tovornem
prometu ustvarjamo skoraj 90
odstotkov prevoza na medna-
rodnem trgu, nas mora to le {e
spodbuditi k sprotnemu prilaga-
janju evropski prometni in eko-
nomski politiki. ^e bi Slovenija
ostala »zunaj«, bi to za Slovenske
`eleznice pomenilo katastrofo –
zmanjkovalo bi denarja celo za
enostavno reprodukcijo, kaj {ele
za razvoj. Treba je vedeti, da je
razvoj danes tako bliskovit, da
lahko v enem samem letu mimo-
grede zaostane{ za deset ali celo
dvajset let! Lahko pa zatrdim, da
so nas v Mednarodni `elezni{ki
zvezi `e do zdaj {teli za sebi ena-
ke, in hipoteti~no bi smeli re~i,
da so Slovenske `eleznice dobile
svoje mesto v Evropi `e precej
pred dr`avo.
Zdi se, da vam je tak{nole
delo, ki ga lahko imenujem
stresno, dobesedno pisano
na ko`o. Se motim?
Hm, niti ne. Toda na sre~o imam,
najbr` prirojeno, odli~no spo-
dobnost psihi~nega »regenerira-
nja«. Ko se dan kon~a, na poti
domov {e malo premi{ljujem o
slu`bi, potem prespim (res krat-
ko) no~, zjutraj pa – spet za pisal-
no mizo. Sama sebi pa moram
priznati, da v~asih ne vem ve~ ~i-
sto dobro, kaj pomeni biti popol-
noma miren. Po drugi strani pa –
toliko ljudi dela v stresnih pokli-
cih, in ni, da bi se ~lovek pretira-
no prito`eval.
Si kdaj vzamete delo tudi
domov?  
Vedno. In tudi na vikend. Seveda
sku{am to po najbolj{ih mo~eh
uskladiti z doma~imi, saj dobro
vem, da vsaj ob koncu tedna pri-
~akujejo kaj od mene. Ob~asno
so tak{na usklajevanja lahko tudi
malce `ol~na, ampak nazadnje
vedno, seveda s skupnimi mo~-
mi, najdemo konsenz. Dostikrat
se stvari postavijo na pravo me-
sto z dobrim kosilom.
Vam ostane kaj prostega
~asa? Za sprostitev, za re-
kreacijo …
Vsekakor si moram za prosti ~as
`e vnaprej napraviti na~rt, druga-
~e ni ni~. Rekreacija? Do poroda
sem veliko kolesarila, pozimi te-
kla na smu~eh, hodili smo v hri-
be. Zdaj je tega vse manj, med
delovnimi dnevi skoraj ne naj-
dem prostega ~asa. Zato pa sku-
{am kar najbolje izrabiti dopust.
Povedala sem `e, da imam zelo
rada morje. Grem na pla`o, s
sabo vzamem knjigo, opazujem
okolico, najprej ne mislim na ni~,
potem pa premi{ljujem »skoraj o
neskon~nosti« (smeh). Sicer pa
zelo rada pripravljam tudi dobro
hrano za prijatelje. Potem se ob
kozar~ku `lahtnega razvijejo de-
batni kro`ki o vsem mogo~em,
v~asih postanejo diskusije `e kar
vro~i~ne. Mislim, da so dobri pri-
jatelji tisti, s katerimi se lahko
skrega{ ali ima{ o kak{ni stvari
popolnoma druga~no mnenje,
pa prijateljstva s tem kljub temu
niti malo ne pokvari{. Seveda pa
je potrebna tudi obojestranska
dobra volja za vzdr`evanje prija-
teljstva. Na{a hi{a na morju je
vselej polna gostov. V~asih pride-
jo tudi samo na kavico, mimo-
grede, med potjo na dopust, am-
pak vedno pridejo. To je lepo.
e tu lahko zaostane{ za deset let!«
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:41  Page 17
18
Reporta`a
Marko Tancar
Minimundus – malo mesto ob
Vrbskem jezeru na avstrijskem
Koro{kem – `e od leta 1958 pri-
vla~i turiste z vsega sveta. Od
skromnih za~etkov se je spreme-
nilo veliko. Danes Minimundus
zdru`uje kar 157 visoko kako-
vostnih maket iz 50 dr`av, ki jih
mojstri `e ve~ kakor 30 let izdelu-
jejo v formatu 1:25. ^asi eno-
stavnih maket iz lepenke in lesa
so `e zdavnaj mimo, dandanes
se za njihovo postavitev uporab-
ljajo izklju~no originalni materia-
li, kot so marmor, zlato, slonovi-
na in drugi. Izjema so le najmanj-
{i kipci, ki se zaradi lomljivosti
kamna ne dajo oblikovati iz origi-
nalnih materialov. V Minimundu-
su je zaposlenih kar 14 mojstrov,
ki gradijo nove in nove makete.
Njihovo delo je pogosto nagraje-
no {ele po ve~ letih, saj za izdela-
vo vrhunske makete potrebujejo
tudi do sedem let. Temu primer-
na je tudi vrednost maket, ki do-
sega od 70.000 do 150.000
evrov. Seveda so vse makete na-
rejene na podlagi izvirnih grad-
benih na~rtov, ki jih je pogosto
treba dopolniti {e z natan~nim
fotografiranjem izvirne stavbe.
Zaradi velikega poudarka na zve-
stobi izvirniku se zgodi, da `e
sama dokumentacija tehta tudi
trideset kilogramov! Minimun-
dus je `e zaradi prikaza zgodo-
vinskih stavb z vsega sveta vseka-
kor vreden ogleda. Vsekakor pa
je zanimiv tudi za ljubitelja pravih
in malih `eleznic, saj je celo ob-
mo~je prepredeno z `elezni{kimi
tirnicami, po katerih vozijo razli~-
ne kompozicije – od parne loko-
motive z za~etka 20. stoletja do
najsodobnej{ega hitrega vlaka
ICE. Najbolj navdu{eni modelarji,
ki jim natan~nost pomeni glavno
vrednoto, bodo sicer morali za-
mi`ati na eno oko. V primerjavi s
podrobnimi modeli za notranjo
uporabo je namre~ zvestoba iz-
virniku pri `elezni{kih vozilih po-
drejena vzdr`ljivosti. Povpre~no
namre~ vsaka lokomotiva na leto
prevozi kar pet tiso~ kilometrov.
Opisovanje vseh zanimivih `elez-
ni{kih in drugih modelov in ma-
ket bi bilo predolgo, pa tudi pre-
ve~ suhoparno. Najbolje bo, da
se kar sami odlo~ite za obisk Mi-
nimundusa, ki je le za skok odda-
ljen od Slovenije. Odprt je vsak
dan od 9.00 do 18.00.
Minimundus zanimiv 
tudi za `elezni~arje
V nem{kem mestu Wuppertal so leta 1898 za~eli graditi verjetno najbolj nenavadni metro
v Evropi – vise~o `eleznico. V drugi svetovni vojni je bila proga hudo po{kodovana, promet
po njej pa je o`ivel `e leto po koncu vojne. Gre za menda edino tak{no mestno `eleznico v
Evropi. Skoraj sto let pa je veljala tudi za eno najbolj varnih, dokler ni eden od vlakov aprila
1999 strmoglavil v reko. Trije ljudje so v nesre~i umrli, 40 pa jih je bilo po{kodovanih.
Avstrijska `elezni{ka postaja Bad Ischl je tipi~en primer k. u. k. postaje. Zaradi bli`nje
poletne rezidence cesarja Franca I. je bila postaja {e posebej razko{no oblikovana.
Elektromotornik serije 4010 avstrijskih 
`eleznic je dolgo veljal za najbolj 
elegantnega v Evropi. [estdelne 
garniture, dolge 150 metrov, vozijo 
`e od leta 1964. Na desni je maketa 
avstrijske postaje Spittal/Milstätter See.
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:41  Page 18
Posavsko hribovje je od vseh pre-
delov Slovenije najbolj imenitno
za izletnikovanje z vlakom, ker se
tako reko~ na vsaki `elezni{ki po-
staji ob progi za~enja ozna~ena
pot na to ali ono stran Save. To-
kratni izlet je sploh nekaj poseb-
nega, ker gremo na njem narav-
nost skozi sredi{~e Slovenije. Hri-
bovje med Va~ami in Sveto goro
ima `e tako ali tako sredi{~no
lego, natan~no pa so sredi{~e do-
lo~ili na geometri~ni na~in: ~e bi
plo{~at lik z obrisom Slovenije
sku{ali uravnote`iti na eni to~ki, je
to mogo~e edino v geometri~nem
sredi{~u. Kolikor teoreti~no se to
sli{i, ga v praksi najdemo na
Spodnji Slivni nad Va~ami, kjer
stoji pomnik Geoss. Pred tem in
po tem sre~amo {e veliko zanimi-
vega, saj je to izlet, ki je najlep{i
prav zdaj, ko so gozdovi mlado
zeleni in povsod nekaj cveti in di-
{i. Razgledamo se s Svete gore.
Nad Va~ami se prestavimo dve ti-
so~letji in pol v preteklost, ko je tu
zgoraj cvetelo eno najve~jih sre-
di{~ ha{tatske kulture (starej{a `e-
lezna doba). Na Va~ah se ustavi-
mo v krajevnem muzeju in ~e la-
kota ter `eja nista prehudi, morda
zdr`imo do gostilne na Spodnji
Slivni, druga~e pa je nekaj hramov
za razvoj kulture okusa tudi na
Va~ah.
Z `elezni{ke postaje Sava stopimo
desno po cesti ter se prav kmalu
odlo~imo za eno izmed mo`nosti:
pu{~ica levo ka`e v Le{e (po as-
faltni cesti), desno v Tirno (po ste-
zi skozi gozd, ta je prijetnej{a.) Ko
pridemo v Tirno, se tik pred za~et-
kom asfalta smerni pu{~ici razha-
jata. Ena ka`e na desno (to je sta-
ra pot, ki ni ve~ uhojena), zato
gremo kar naprej po cesti skozi
vas; razcepi so dobro ozna~eni.
Po kolovozu ~ez travnike nato pri-
demo do zaselkov Brezovica in
Kalce in mimo postavnih lip do as-
faltne ceste. Po njej v Rovi{~e in
navzgor do prevala med Rovi{kov-
cem (930 m) in Sveto goro (852
m). Tik pod njim se po stezi
vzpnemo do Planinskega doma
na Zasavski sveti gori (razen ob
sredah je odprt od 8. do 22. ure)
in na vrh. Do sem hodimo okrog
2 uri in pol. Smerna pu{~ica (Va-
~e) pod vrhom svetuje desno. Ni`-
je v gozdu se pot razcepi, vendar
obe smeri dr`ita v Va~e. Ko pride-
mo do doma~ije na robu travni-
kov, stopimo na makadamsko ce-
sto, po kateri gremo skozi Vov{e
proti Va~am. Za velikim peskoko-
pom nas smerna pu{~ica (Geoss)
ob robu gozda opozori, da po tej
poti pridemo naravnost v sredi{~e
(~ez Slem{ek), ~e gremo naprej po
cesti, pa v vas Klenik in v Va~e; va-
nje se lahko spustimo tudi ~e ube-
remo pot ~ez Slem{ek. V kraju je
trgovina, ve~ gostiln in turisti~no-
informacijski center, odprt ob so-
botah in nedeljah od 9. do 12.
ure. V njem sta krajevni muzej in
slovenska geolo{ka zbirka. Obisk
med tednom lahko najavimo po
telefonu (01) 8976-680 (zve~er)
ali (041) 895-852. Z Va~ gremo
po cesti v Slivno, vrh Klanca pa se
sre~amo s potjo ~ez Slem{ek. Na
Spodnji Slivni gremo pri turisti~ni
kmetiji Kimovec levo (oznaka
Geoss, Kresnice), mimo pomnika
geometri~nega sredi{~a Slovenije
na makadamsko cesto in po njej
navzdol. S Svete gore do pomnika
Geoss hodimo 1 uro in pol. Na pr-
vem razcepu gremo levo, po pri-
hodu na asfaltno cesto in sre~anju
z drugo cesto spet levo do ostre-
ga ovinka ob tovorni `i~nici. V
njegovem spodnjem delu se med
zelenjem nekoliko srame`ljivo
skrivata markacija in pu{~ica, ki
ka`e desno: po njenem nasvetu
stopimo na stezo ~ez travnik ter
navzdol skozi gozd do ceste ob
Savi nasproti Kresnic. Po mostu
stopimo v Kresnice do `elezni{ke
postaje. Od pomnika Geoss hodi-
mo 1 uro in pol. Skupaj 5 ur in pol
hoje.
Planinska karta Posavsko hribovje,
zahodni del (1:50.000). S Svete
gore proti Cvete`u pot ni pravilno
vrisana, ozna~ena pot ~ez Slem-
{ek pa sploh ni vrisana. Izlet nam
prijetno raz{iri Vodnik Geoss. Na-
prodaj je na Va~ah in Spodnji Sliv-
ni, v njem so zanimive informacije
o preteklosti kraja, `eleznodob-
nem naselju in grobi{~u, u~ni
poti, kro`ni poti Geoss in {e ~em.
Z Jesenic se proti Ljubljani odpe-
ljemo z vlakom ob 5.22, iz Ljublja-
ne proti Savi pa ob 6.50. Vse za-
poznele izletnike iz ljubljanske
smeri po~aka vlak ob 10.50. Iz
Dobove je za izlet najbolj prime-
ren vlak z odhodom iz Dobove ob
7.05, v Zidanem Mostu prestopi-
mo. Iz mariborske smeri jutranji
vlak, s katerim ujamemo poveza-
vo v Zidanem Mostu, vozi le med
tednom ob 6.20. Lahko pa gremo
z vlakom, ki odpelje uro prej, in si
med ~akanjem v Zidanem Mostu
v prodajalni kruha in peciva pri-
vo{~imo zajtrk.
Iz Kresnic proti Ljubljani se odpe-
ljemo ob 16.38 (iz Ljubljane proti
Jesenicam ob 17.43), 17.38 ali
19.38. Iz Kresnic proti Zidanemu
Mostu in Dobovi se odpeljemo ob
16.14 (zveza proti Mariboru v Zi-
danem Mostu ob 17.00), 17.14
(ne vozi ob sobotah) ali ob 19.14
(zveza proti Mariboru ob 20.00,
ne vozi ob sobotah).
Na izlet z vlakom
Z @P Sava skozi 
sredi{~e Slovenije 
na @P Kresnice Pomnik Geometri~nega sredi{~aSlovenije na Spodnji Slivni.
Va~e so osrednja postaja tokratnega
izleta, tako kar se krajepisja, 
(pra)zgodovine in kulinarike ti~e.
19
Reporta`a
Dario Cortese
Revija Slovenskih `eleznic    maj 2004
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:41  Page 19
Slikovna kri`anka
Re{itev kri`anke iz prej{nje Nove proge (vodoravno):
pm, td, prule, eozoik, rezina, grbavka, onek, premrlost, soja, rutenij, tv, tito, avnoj, olt, ali, ~ita, rjuha, letvenik, ~e{elo, prekap, enid,
akant, am, kiro, sok, ostva, antanta, erar, ernie, tau, tanc, mojster, drevje, smetana, izrael.
NOVA PROGA 05-2004.qxd  1.6.2004  14:41  Page 20
NOVA PROGA 05-2004 ovitek.qxd  1.6.2004  14:49  Page 3
Mehani~ni pogon (z ute`jo) za veliki signalni zvonec, kakr{ni so bili 
neko~ montirani vzdol` proge. Prometniki so z njimi najavljali ~uvajem
odhode vlakov s postaj in njihovo smer vo`nje.
Iz zbirke @elezni{kega muzeja v Ljubljani
NOVA PROGA 05-2004 ovitek.qxd  1.6.2004  14:49  Page 4