msDifirrvo in vfrataj uvbuana, ZASTOPSTVO za agiaee te BratJevsn« ItaMJe ta UXIONE PUBBLICITA RALIANA 8. A^ BtTLANO OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblfcita se oddaljili lako daleč od svojih oj>c/rišč. ne upo-števajoč nevarnost, da nrizadenejo težak udarec so- Glavni stan Oboroženih sil je objavil 22. septembra naslednje 475. vojno poročilo: V severni Afriki na frontah na kopnem ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Osna letala so bombardirala važne objekte to-bruške trdnjave in motoma vozila na področju pri Diarabubu. vražni mornarici v tako zaščitenem pristanišču, kakor je Gibraltar, katerega smatrajo za nepremagljivega. Listi smatrajo akcijo za edinstveno dejanje v zgodovini te vojne. Zgodovinski podvig Sofija, 23. sept. s. Junaško akcijo italijanskih mornarjev poveličuje vsa Bolgarija. Poluradni »Večer« piše v komentarju, ki sledi izrednemu poročilu: »Ta zgodovinski podvig, ki spominja v mnogem na dejanja v pretekli svetovni vojni v Boki po Constanzu Cianu in na dejanja Gabrieia d' Anunzia, vzbuja ponos italijanskega naroda, ki je po pravici pono?en na svojo junaško mornaric" V Bengaziju je protiletalsko topništvo o priliki novega sovražnega letalskega nar pada sestrelilo en aparat. V vzhodni Afriki je nase topništvo na odseku pri Uolkefitu učinkovito obstreljevalo zbirajoča se sovražna motorna vosi* la. Bombardiranje Tobruka in Džarabuba Učinkovit topniški ogenj na odseku pri Uolkefitu — Eno letalo sestreljeno Delež Italije pri zmagi na vsliodu Pri velikopoteznih akcijah, ki so dovedle do uspehov, Je z odličnimi uspehi aktivno sodeloval italijanski ekspediciji zfror Vzhodna fronta, 23. sept. Posebni dopisnik agencije Štefani poroCa: Velikanski načrti nemškega vrhovnega poveljstva za uničenje sovjetskih sil. ki so bUe od Kijeva potisnjene vzdolž Dnjepra do morja, 00 v teku. K edinicam, ki so morale položiti orožje pred nemškimi kolonami m k onim mnogo bolj Številnim, ki so bile uničene po obkolitvi v smrtnih žepih., le- treba dodati tudi tiste rdeče ediniee. ki so tvorile do pred nekaj dnevi resnično mogočne položaje sovjetskih sil na levem bregu Dnjepra. Hitro napredovanje nemSkih kolon je imelo največji strateški in moralni učinek. V tem sektorju, katerega. Industrijska hi rudniška vrednost je tako velika, Je bfl sovjetski odpor tako srdit, da je zahteval skrajno spretnost čet, ki so sprožile ofenzivo. Odpor gre na račun dela političnih komisarjev, ki so sku-teH ponovno Izvršiti Stalinovo dnevno povelje z dne 8. septembra, ki je bilo dano BudjVmijevim četam. Pri nekem ujetniku, ki ga je ujel Italijanski oddelek, so naSh proglas četam, trr katerem Je Stalin ukaau svojim vojakom, naj narede, čeprav m svojimi trupli, nepremagljivo beri ero za sovražnika. Zgodovinska dolžnost, pravi proglas, je ta, da se prepreči zavzetje levega brega Dnjepra. Ven
tem hkrati Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino. Člen 15. Ta naredba stop- t veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 20. septembra 1941-XIX. Visoki Komisar Emillo GrarioH Cene Žitu letine 1941 za oddajo Prevodu Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 1. maja 1941-XIX, st. 291 in svoje naredte z dne 12. avgusta 1941-XIX, St. 83, g-lede na uredbo o cenah z dne 12. marca 1941., M. s. St. 358 in smatrajoč za potrebno, da se določijo cene za oddajo žita pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu, o J reja: Člen 1. Za oddajo žita letine 1941. Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino se odrejajo tele cene, franko zbirališča, katera določi ta zavod: pšenica . . L. 155.— za stot i rž ... . „ 150,— „ „ ječmen . . „ 145.— „ „ oves . . . „ 135.— „ „ Koruzi se določi cena s posebno naredbo. Člen 2. Te cene veljajo za zdravo, tržno in suho blago z naslednjo hektolitrsko težo: pšenica ..»■«. 76 kg rž 70 ,, ječmen • • ■ ■ • . 58* oves . 42 „ spiragli (lo spiraglio) si vede il cortflc — skozi strešne in skozi kletne line sc vidi dvorišče. La cimera, la stanza — soba. II sa-lotto — salon, sprejemnica. La sila da pranzo — jedilnica. Lo studio — delovna soba. La camera da letto — spalnica. La cucina — kuhinja. La camera dei forestieri — tujska soba. La stanza della domestica — poselska soba. La stanza da bagno — Kopalnica. La dis-pensa — jedilna shramba. II ripostfglio — ropotarnica. II gabinetto (il cesso) — stranišče. La lavanderia — pralnica. La rimessa — garaža. La parete — stena, il pavimento — tla, il soffitto — strop. La porta — vrata. La soglia — pmg, lo stipite —podboj. II battente —krilo (vrat). Da noi, tutte le porte sono a due battenti — pri nas so vsa vrata dvo-krilna. La se rr a tura — ključavnica (il lucchćtto — žabica, obesna ključavnica), la toppa, ali: buceo d alla aerratura — luknja v ključavnici. La chiave — ključ, chiudere a chiave — zakleniti, chiudcrc t dčppio glro — dvakrat obr- Za vaak kilogram več aH nanj aa mfitma na določano ceno po en odstotek več ali manj. Cen S. Za primesi Je dovoljen nn sled nji odstotek: pri plenici ali rU 1<%, pol ječmenu in ovsu 2» ». Za večjo mnoftno primesi nego je zgoraj navedena, se zniža cena za toliko odstotkov, kolikor o Isto tko v primsai se ugotovi nad dovoljenim odstotkom. Člen 4. Mešanici pšenice in rži (so rtiči) se določi cena gleda na razmerje pšenice in rži v mešanici. Člen 5. Pri odbranem semenskem žitu ali za katero je izdal priznalnico kmetijski oddelek Visokega komiaarita, aa cene iz čl. 1. zvišajo za 30%. Člen 6. Kršitelji te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941., M. a it. 358. Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 20. septembra 1941-XIX. Visoki komisar Emilio GraztoU Znižanje starostne dobe za Šolsko obveznost Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX. St. 291, glede na zakon o ljudskih Šolah z dne 5. decembra 1929. in smatrajoč za umestno, da se premakne Šolska obveznost na zgodnejši čas. po naliki kakor določa v Kraljevim veljajoča zakonodaja, odreja: Člen 1. S 56. zakona o ljudskih Šolah z dne 5. decembra 1929. se spreminja takole: Šolska obveznost se začne v letu, v katerem dovrSi deček ali deklica Šesto leto starosti c. Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo z začetkom Šolskega leta 1941-XIX/1942-XX. Ljubljana, dne 18. septembra 1941-XLX. Visoki Komisar Emillo Grazioll Dela pri Moderni galeriji Ljubljana, 23. septembra. Moderno galerijo že dlje časa oblagajo z marmornatimi ploščami. Zamudno delo napreduje bolj počasi, vendar pa so doslej obložili že veliko površino zunanjih sten. Kamnoseško podjetje Pr. Kunovar, ki ta dela opravlja, je pripravljalo marmor za oblogo že lansko jesen. Kupili so ga na otoku Braču v velikih blokih in ga prepeljali po železnici v Ljubljano. Bila ga je ogromna količina, ki je potrebovala za prevoz v Ljubljano nič manj kakor 40 vagonov. Podjetje se je nato že lansko jesen lotilo obdelovanja surovega marmorja in so pripravljalna dela trajala vso zimo in letošnjo pomlad. V delavnicah pri sv. Križu je imelo opravka z marmorjem okrog 30 delavcev. Po načrtu bo oblog-a sten sestavljena iz različno velikih kosov. Treba je bilo velike kose marmorja razžagati, obdelati in pripraviti plošče. Tudi obdelava marmorja je različna. Nekatere plošče so grobo obdelane, druge gladko brušene, a tretje fino oklesane. Zaradi tega bo vtis, ki ga bo obloga napravila, zelo pester. Posebno pa bodo karakterizirale stene tiste plošče, ki so klesane tako grobo ter so nekoliko debelejše od ostalih, da mole nekaj centimetrov iz zidu. Ker imajo opravka z dragoceno snovjo — kupljena količina surovega marmorja je že pred leti veljala nad 100 tisoč lir. pa tudi ker je treba vsako ploščo pritrditi na opečni zid s posebnimi železnimi vrvmi ter zvezati ploščo tudi med seboj, je razumljivo, da dela napredujejo le počasi. Vendar pa bodo končana verjetno še pred zimo. Razen obloge bodo sedaj uredili tudi vhodni portal ob glavnem drevoredu v Tivoliju. Do tega vhoda vodi položno stopnišče, ki bo prav tako obloženo s kamnom. Nad vse učinkovit pa bo neposredni vhod, ki ga bodo krasili štirje visoki okrogli stebri. Tudi stebri bodo lz marmorja m šegah bodo do strehe. Lokomotiva s plinskim generatorjem Na letošnjem jesenskem dunajskem velesejmu razstavi duisburška tvrdka Demag izpopolnjeni model motorne lokomotive z vorajenim generatorjem na plin. Motor deluje z generatorskim plinom pri zažiganju z gorivom za Dieselov motor in ta način je posebno ugoden. Plin iz generatorja gre potem, ko se je pomešal z zrakom v motor, kjer se zažiga kot normalno dieslovemu motorju vbrizgano gorivo. Kompresija motorja ostane neizpremenjena. Motor potrebuje samo 20 do 30 odstotkov dieslovega goriva in tako se stroški znižajo v primeri z dieslovim motorjem za 45 odsotkov, d očim se kapaciteta motorja poveča za 14 odstotkov. Obnovite naročnino! niti ključ, 1'ingegno — brada (pri ključu). II saliscendi — kljuka (na vratih). Mettere il paletto — zapahniti, c'e il paletto — zapahnjeno je (il paletto — zapah). La spia — luknjica v vratih (za opazovanje došleca). II grimaldello — vetrih. La finestra — okno. II telaio — okenski okvir. II včtro (dćlla finestra) — okenska šipa. L'imposta — krilo (pri oknu). II paletto, la linguetta,la spagno-letta — zapah, kljuka na oknu. Lo scu-ro — notranja oknica, il controvento — zunanja oknica. La persidna, la ge-losia — ž aluzija. La tenda, la cortina — zavesa. I mobili Qe mobilie) — pohiStvo, oprava. (Am)mobigliare — opremiti s pohištvom. La tavola — miza, a quattro gambe — na štiri noge. La sedia — stol. La poltrona — naslanjač. II banco — klop. In panchettfno — p ručica. L'armadk) — omara. H cassettćne — predalnik. D tappčto — preproga. Lo specehio — zrcalo. II sofa — zofa, il canape — kanape. II letto — postelja. II materasso — zimnica, il guarciale — blazina, la co-perta (di lina) —- (volnena) odeja, a Tako lepega m živega še najbrž ni bilo v Ljubljani velesajma, kakor bo letošnji od 4. do 13. oktobra. Na sejmišču vse vrvi. Pripravljajo se zlasti mdustrija. obrt m kmetijstvo iz vseh pokrajin Kraljevine, da dajo najširši javnosti vpogled v svoje snovanje in delovanje. Razstavi j alci se kosajo med seboj, da bodo njihovi razstavni prostori kar najokusneje urejeni in bo tudJ to letos posebnost, kakor je običajni ni bilo videti na naših, pa tudi ne često na drugih veiesejmih. razen v Italiji Pričakuje se številen obisk :z vseh pokrajin Kraljevine. Iz rrmogih velikih mest so že napovedani posebni vlak: Pet velikih razstavnih dvoran je zasedla italijanska industrija ;n obrt. dve pa Ljubljanska pokrajina. V drugih razstavnih objektih in na prostem pa bodo razne razstave. Vstopnina za enkraten obisk bo 4 L, legitimacija bo stala 15 L. Vele^ejem bo odprt vsak dan nepretrgoma od 9. do 21. ure. S tem bo omogočeno, da si bodo ogte-dsili velesejem tudi tist. ki so čez dan zaposleni. Ogled celotnega velesejma v večernih urah ob žarki električni razsvetljavi bc za Ljubljano novost. Na železnicah bo veljal 50* ani popust med 1. in 13 oktobrom s povratkom 13 dni. Potrdila o obisku se bodo izdajala pn velesejmsk. blagami pri nakupu vstopnice. Ze stari Egipčani so imeli visoko razvito stanovanjsko kulturo, po katen se spozna splošna kultura kakega naroda. 1 udi dandanašnji je tako. le da je oprema prilagc-jena razmeram našega časa. Za udobnost stanovanj skrbita moderno stavbarsrvo ter visoko razvita pohištvena obrt in industri- Ljubljana, 23. septembra. Rezultati nedeljske plavalne prireditve v Rimu, kjer je v družbi najboljših italijanskih plavačev, startala tudi četvorica Slovencev, članov SK Dirije, so pred nami in z njimi tudi že prvi komentar tržaškegpa >Popola di Trieste«. Zdi se nam pravilno, da za uvod prepustimo besedo poročevalcu tega lista, ki je o prireditvi ln uspehih poslal lz Rima svojemu uredništvu naslednje poročilo: »Plavalnemu zboru, ki ga je sklicala Italijanska plavalna zveza in je bil včeraj v bazenu stadiona stranke, se je nasmejal laskav uspeh. Pričakovanje, da bi videli na delu atlete SK Ilirije lz Ljubljane, nI bilo razočarano, ker so vsi pokazali, da posedujejo najodličnejša svojstva, posebno pa se je odlikoval Žižek, ki je zmagal čisto tako v tekmi na 1500 kakor na 400 m. Res je, da je Ljubljančan našel na 1500 m ne razpoloženega Signorija (tako, da kasneje nI mogel sodelovati v tekmi na 400 m), toda to ne pomeni, da uspeh Žižka ne bi bil vreden upoštevanja, Ce časi, tako na 1500 m kakor na 400 m, ne nudijo nič posebnega, pri vsem tem je upoštevajoč težek bazen, kakršen je v stadionu stranke, Žižek doprinesel dokaz resnično odlične plavalne sposobnosti. Pri taki ugotovitvi je prav, da se spomnimo, da prišteva Zlžek med svojo aktlvo na 400 m cas 4:50, torej nekaj takega, kar je za 4 sekunde slabše od svetovnega rekorda. Ugoden vtis so zapustili tudi Močan, Ml-halek, nele brzi Pelhan, ld je nafiel v Re-čanu Vrttoriju borbenega tekmeca, zmagovalca na 100 m prosto v odličnem času. Bleščeča je bila afirmacija Angelija na 100 m hrbtno, ki je premagal tesno Ljubljančana Pelhan a, kakor je bila pozdravljena zmaga Tržačana Bertettlja na 200 m prsno. V nacionalnem waterpolo turnirju je zmagalo moStvo GUF R. N. Napoli, ki je prvak Italije za leto XIX. Pri vsem tem je uvaževanja vredno moštvo R. N. Flo-rentie, ki je prepustilo prvo mesto Napoli-tancem zaradi slabšega razmerja zadetkov v mrežo. Uspehi plavalnega tekmovanja so bili naslednji: 100 m prosto: 1. Vittori (Flumana) 1:03 2. Pelhan (Ilirija) 1:04,1, 3. Luciani (Milan) 1:04.1, Plasiralo se je Se pet tekmovalcev. 400 m prosto: 1. Žliek (Ilirija) 5:10.7, 3. Močan (Ilirija) 5:20.5, 3. Manetti (Flo-rentia) 5:29.5. 4. MihaJek (Ilirija) 5:31,7. Sledi Se trojica. eoltrone — prešita odeja, il lenzuolo — rjuha (mn. le lenzuola). Fare (rifare) il letto — postlati, metterci la bianehe-ria — prevleči posteljo (la bianeheria da letto — posteljno perilo). II comodi-no — posteljna omarica. II lavamano — umivalnik. La toelette — toaletna mizica. La stufa — peč (di maiolica, di terra cdtta — lončena). II caminetto — kaolin (il camino — dimnik!). U fumo — dim (fa fumo — kadi se). Bisogna ac-cendere la stufa — treba je zakuriti. Non tira abbastanza (ha pdoo tiraggio) — slabo vleče. La camera non si puo riscaldare — soba se ne dk segreti. La brice — žerjavica. Legna da Ardere (ali: d'ardere) — drva, il carbćne (fos-sfle) — premog. II cdk — koks. — n riscaldamento centrale — centralna kurjava. II calorifero — ogrevalnik, radiator. L'illuminazićne elettrica — električna razsvetljava. La lampadina — žarnica. L'illuminazićne a gas — plinska razsvetljava. Una lšmpada a petr61io — petrolejska svetilka (il cilindro, ali: il tubo — cilinder), il lucfgnokt — stenj, la campana — senčnik). La candela — sveča, il candeliere — svečnik. La fiac-cola, la tdrcia — plamenica. ja. SJovee naše pohištvene obrti je razširjen daleč okrog nas, znana pa je postala po razstavah na Ljubljanskem velesejmu, ki že dve desetletji z dragoceno propagando pospešuje njen razvoj in delavnost, Na letošnjem velesejmu bo slovenska po-iršrvena obrt poJoazala svoje najboljše m najmodernejše izdelke, v plemeniti tekmi z našimi mojstri pa bodo letos tudi nvzarski mojstri goriške pokrajine. * Sodarstvo s svojimi izdoDci je bilo na ljubljanskih veiesejmih vedno dobro zastopano. Od vsepovsod so jih prihajali kupovat, kar se bo sedaj šc stopnjevalo. ko smo priključen^ v Mop italijanskega gospodarstva. Naši sodarji to dobro vedo in zato bodo tudi letos- razstavili na veflesejmu sode raznih velikosti, gladke in okrašene z živo narodno ornamentiko. KOLEDAR Danes: Torek, 23. septembra: Tekla DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Arall stari svet Kino Slopa: Mož močnejši od smrti Kino 1'nion: Študentka kemije Razstava slik L. Perka v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti, odprta od 9. do 12. ln od 15. do IS. Veseli teater: ob 10. v Delavski zbornici D E Ž F R N E LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1. Ba-hoveo. Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta 48. 100 m hrbtno: 1. Angeli (Lazlo) 1:15 4, 2. Pelhan (Ilirija) 1:15.9, 3. Bergamo (Giordana) 1:17.5. Sledita še dva. 200 m hrbtno: 1. Bertetti (Triestina) 3:03,1, 2. Gallusi (Giordana) 3:05.3. 1500 m prosto: 1. Žižek (Ilirija) 21:15, 2. Močan (Ilirija) 21:19.5. 3. Signori (R. N. (Milan), 4. Mihalek (Ilirija). Sledijo de trije. Štafeta 4x200 m: 1. moštvo C, v katerem je plaval tudi Mihalek 10:10.4, 2. moštvo B, v katerem je plaval Moča« 10:21.1, 3. moštvo A, v katerem je plaval Žižek 10.22.2. četrto je doseglo čas 10:57«. Besede, ki jih je zapisal o uspehih naslh plavačev, tržaški dopisnik, so laskave in zgovorno povedo, da morajo tudi drugi priznati sposobnosti naših plavačev brez okle-vanio. Mi, ki smo imeli priložnost opazovati našo letošnjo plavalno sezono od blizu, pa smo Se celo zadovoljni. Vemo tudi, da bi bili ti uspehi v vseh disciplinah vrhunski, ko bi ilirijanski plavači ne odpotovali v Rim tako rekoč brez pravega treninga. Prav zaradi tega je uspeh zižka, Močan a, Pelhana in Mihaleka vreden popolnega priznanja in Čestitk. Končno pa je treba tudi upoštevati, da so edino Iliri-jani morali nastopati v kratkih presledkih v več disciplinah proti spočitim nasprotnikom. Ne da bi hoteli omalovaževati uspehe ostalih, naj podčrtamo zlasti napredek Mo-čana na 1500 m od zadnjega plavalnega prvenstva v Ljubljani. Cas, ki ga je dosegel v Rimu, je za 10.3 sekunde boljši to je zelo verjetno, da bi se tudi »razpoloženlc SIgnori uvrstil na isto mesto kakor se je žal nerazpoloženi. Skratka: Žižek, Močan, Pelhan ln MIha* lek: bravo! Nedeljski nogomet v Italiji Na igriščih po vsej državi je bilo preteklo nedeljo odigranih veliko število nogometnih tekem, čim bolj se bliža prvenstvena sezona, tem bolj so nogometna moštva agilna. V Milanu je v okviru me 1 narodne lahko-atletske priredifrce Ambrosdana pred 30.000 gledalci premagala Milan 3:2. V Moderd je Modena zmagala nad Bologno 4:3, v Lo-diju je ostala tekma med Fanfullo in Ata-lanto neodločena 1:1, enako v Novari med Nov aro in Ligu rio. V Rimu je Lazdo premagal Livomo 4:3, v Vicenzi Fiorentina : Vlcenzo 6:1, v Cremoni Brescia domači Cremonese 1:0, v Suzzari Ferrara domačo Suzzaro 4:2, v Napoliju Napoli :Bagnolese 1:0, v Torinu Juventus:Alessandrio 2:0 in v Biellli Torino:Biellese 4:L Zavarovano delavstvo na Hrvatskem Število zavarovanih delavcev in nameščencev na Hrvatskem je bilo v juliju razdeljeno na sledeče gospodarske panoge: 10.60% ali 23.430 jih je zaposlenih v gozd-no-žagarski proizvodnji, 9.34% ali 20.691 v hišnem gospodinjstvu, 8.70% ali 19.233 pa v trgovini. Tekstilna industrija je zaposlovala 17.652, občinska javna dela 12.854, proizvodnja tobaka 12.070, živilska proizvodnja 10.380. kovinarstvo in strojarstvo 9,558, industrija kamenja in zemlje 8742, dela pri visokih gradnjah 8.200. industrija obleke 7109, dela pri gradnji železnic, cest in vodnih naprav 6861. V penzionih, gostilnah in kavarnah je bilo zaposlenih 6624, v denarnih zavodih 6375, v Industriji usnja 6240, v kemični industriji 6208, v higienski službi 5806, v javnem prometu 5780, pri gleotališčih in v svobodnih poklicih 5602, v lesni industriji 5413 itd. Največje število zavarovanega delavstva Izkazuje Zagreb, ki ima 77.136 zavarovancev. Osijek jih ima 55.838 in Sarajevo 18.922. Sledijo Dubrovnik z 18.629, Karlo-vec s 14.888, Banjaluka z 11.928, Tuzla z 9186 zavarovanci itPiccolo< poroča iz Rima: V smislu nov h določb, ki urejajo promet motornih vozil po 30. septembru, je bilo odrejeno, da bo vsakemu vozaču izdana posebna nakaznica za gorivo. Namen nakaznice je, da ustvari možnost točnega pregleda in pravilne razdelitve goriva po potrebah posameznih vozil Na te nakaznice bo možno prejemati bencin, nafto, metan, plinsko oglje in druga goriva. — Slovita filmska Igralka Žarah Leander ▼ Rimu, V soboto je prispela v Rim znana nemška filmska igralka Žarah Leander. Ostala bo v Italiji nekaj tednov in sodelovala pri snemanju zunanjih prizorov za novi film Ufe >Srebrna mreža«. Na letališču so jo sprejeli zastopniki nemške filmske družbe in Člani nemške kolonije v Rimu. Z njo so istočasno prišli tudi drugi znani nemški filmski igralci, med njimi Viktor Staal, Greta Weisser in Paul Horbiger. _ Na Spodnjem štajerskem jajca na karte. V času od 22. t. m. do 19. oktobra se bodo dobila na Spodnjem štajerskem tudi jajca na odrezke živilskih kart. Vsaka oseba bo imela v tem času pravico do dveh jajc Rejci kokoši do nakupa jajc nimajo pravice. _ V Mariboru sta umrla 491etni jetnl- šTd paznik Franc Kupec in bivši viničar Anton Hamer, star 78 let. — Novi šolski zakon za Nemce na Hrvatskem je v soboto podpisal poglavnik dr. Pavelič. Po zakonu bo ustanovljena nemška šola povsod, kjer se bo prijavilo za njo vsaj 20 šolskih otrok, pomožna šola pa bo ustanovljena tam. kjer se bo prijavilo vsaj deset otrok. Zakon temelji na načelu, da sme nemški otrok obiskovati samo nemško Solo. Vse nemške Šole bodo izvzete lz splošne šolske organizacije ln bedo podrejene direktno nemškemu oddelku prosvet- nega ministrstva. Sef tega oddelka oo imenovan na predlog vodje nemške narodne skupine. Učni jezik na šolah bo nemški, v višjih razredih pa se bo poučevala tudi hrvaščina. — Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na trgovskem učili&čn »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15 se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Telefon 43-82. 413-n — Nove cene mesa na Hrvatskem. Ministrstvo za industrijo, obrt in trgovino v Zagrebu je določilo nalednje nove cene za prodajo svežega mesa na debelo: prvovrstne svinje po 36 kun za kg, drugovrstne 35 kun in tretjevrstne 34 kun Telečje meso prvovrstno velja 22 kun, drugovrstno 21 kun ln tretje vrstno 20 kun za 1 kg. Goveje meso je prvovrstno 26 kun, drugovrstno pa po 24 kun za 1 kg. — Zdravstvena kolona Je v zadnjih 14 dnevih pod vodstvom cav dr. Duceja obiskala naslednje notranjske in dolenjske kraje: Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, Begunje, Novo vas na Blokah, Gorenje jezero in Igovas v Loški dolini, dalje Dolenjske Toplice. Vavto vas, Smihel, Stopiče, Dvor pri Žužemberku in Sent Lovrenc ob Temenici. Včeraj, v ponedeljek pa je dospela v Mirno peč Zdravstvena avteko-lona odide redno vsak ponedeljek zjutraj iz Ljubljane in ostane na deželi do sobote zvečer, ko se zdravniki in zaščitne sestre vrnejo v mesto. Skoraj vsak dan pregleda vseh šest zdravnikov in pet zaščitnih sester povprečno okoli 200 ljudi, zlasti vso šolsko mladino ter nudi petrebno pomoč z navodili za zdravljenje, z diagnozami, Z recepti in tudi s praktičnim zdravljenjem. Za osebje je to delo seveda zelo naporno in je ljudstvo povsod hvaležno zdravnikom in zaščitnim sestram za njihovo potrpežljivost in požrtvovalnost. Povsod prireja ljudstvo avtokoloni prisrčne sprejeme ter jim izreka po svojih predstavnikih tople pozdrave. Enako zahvalo izreka za skrb in trud generalnemu ravnatelju za 1 udsko zdravje Eksc. Petiagnaniju in voditelju avtokolone direktor, u cav. dr. Du-ceju. — Letina tobaka v Hercegovini letos z ozirom na vremenske razmere dobro kaže in računajo, da bo samo ljubuški srez pridelal okoli 120 vagonov tobaka. Na področju tega sreza je bilo letos zasajenih 58 milijonov tobačnih sadik. — Na polotoku Pelješcu gradijo cesto, ki bo spajala vse kraje tega polotoka. Polotok Pelješac, ki je znan po svojih plemenitih vrstah vina, kakor so »dingač':, »postup«, »matožnica«, itd. ter po odličnih proizvodih olja in smokev, je zelo trpel za radi pomanjkanja primernih cest. Zato hočejo sedaj zgraditi 6 m široko cesto, ki bo spajala vse važnejše kraje na polotoku. Za stroške je bilo najprej odobrenih poldrugi milijon kun. Kmo!u pa se je izkazalo, da to ne bo zadostovalo in je bil odobren še nadaljni kredit 1.000.000 kun. Cesto bodo gradili v več razdobjih. Sedaj je pri teh delih zaposlenih okrog 500 delavcev. — Izvoz jabolk iz Hrvatske. Po zbranih poročil;h je bila letošnja sadna letina v Hrvatskem Zagorju zadovoljiva, ponekod celo izvrstna. Hrvatski gospodarstveniki računajo, da bo mogla Hrvatska zaradi tega pretežno količino sadja izvoziti v Nemč jo in Protektorat. Iz Ljubljane —lj Za zamudnike bo cepljenje proti da-vlcl izjemoma se v sreelo 24. t. m. ob 16.30 uri v Mestnem domu. K temu obveznemu cepljenju naj pripeljejo starši se vse one nad 18 mesecev stare otroke, ki se ne hodijo v šolo in še niso bili cepljeni zoper da-vico. Izvzeti so samo tisti, ki jih je mestni flzikat oprostil letošnjega cepljenja. — Promocija, Včeraj je bil promoviran na filozofski fakulteti kr univerze v Ljubljani g. prof. Anton Krosi za doktorja filozofije. —lj Prijava petroleja. Ljubljanski mestni preskrbovaini urad obvešča vse trgovce na drobno in debelo, ki imajo Se kakršnekoli zaloge petroleja, da jih morajo najkasneje do četrtka 25. t. m. naznaniti v sobi št. 6. H. nadstropja Mestnega doma. —lj Seznami davčnih osnov mlekarn in trafik je tudi že razgrnjen ter zato opozarjamo interesente, naj si sezname ogledajo v vrat ar je vi sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 5. oktobra. TOREK, SREDA, ČETRTEK IN PETEK VESELI TEATER Začetek ob 19. (7.) — konec pred ti. (9.) —lj GoHp. Anton Jovan, bivši artilerijski podporočnik, se naj javi pri upravi kina Uniona, da bo prevzel neki izgubljeni predmet (—) —lj Spored koncerte na dveh klavirjih, ki bo jutri v sredo zvečer ob pol 20 v Mali filharmonični dvorani nam prinaša naslednje skladbe: Najprvo bosta Balgrali koncer-tantld gospa Osterc-Valjalo Marta to Silva LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI ob la. in 19. url supa vauj , vo aafTmdo kc_ igralka t fttentBi Globoka ljubezenska _ med fevdalizmom tn srodJ boja KINO UNION rum lz življenja ifadm tet, • TELEFON «-21 tov, o mnalflH klena STLDENTESSA Di CHIMICA M. aeoagd, C. Kemy, J. L. naraalt 1. dr. Hraaovec Bachovo Sonato v d-duru, ki ima dva stavka ln sicer Allegro ln Tempo dl Mlnueto. Nato sledi zelo interesantna obdelava znane ruske narodne pesmi Ej uh-nem, ki jo je napisal za razne variacije ln fugo skladatelj Knorr. rTetja točka koncertnega sporeda je Mozartov koncertni duo v priredbi slavnega pianista ln skladatelja Busonija. Zaključno točko tvorijo Arenskega Silhuete, katerih posamezne skladbice Imajo sledeče naslove: Učenjak, Koketa. Harlekin, Sanjač ln Plesalka. Koncert zasluzi vse nase zanimanje, saj so koncerti na dveh klavirjih za nas prav za prav novost. Opozarjamo na točni začetek. Konec bo ob 21. url. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. — Nesreče treh Ljubljančanov. Včeraj je bolnišnica sprejela v oskrbo tri Ljubljančane, ki so se ponesrečili pri vsakdanjem delu. 35 letna Žena gostilničarja Ma-ri;a Zupančičeva je padla po stopnicah. Pri tem se je prav nerodno poškodovala po obeh nogah. — Sobosllkarskl vajenec Marijan PeF?k. star 20 let, je sekal doma drva. Pri tem mu je sekira spodletela in rezilo ga je zadelo v desno koleno. — Pod voz je prišel Janez TuSar, sin kovača lz Most. Pri nesreči si je zlomil levo nogo. —lj Dve denarnici sta se našli v mescu septembru v kinu Unionu. Eden od izgubi -teljev je sicer takoj po predstavi vprašal pri upravi, če se je kaka denarnica nasla, toda denarnica je bila izročena od najditelja šele po njegovem vprašanju. — Izgn-bitelja naj denarnici dvigneta pri upravi podjetja. (—) Iz Novega mesta — Trgovski tečaj v Novem mestu. Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti vpisuje naknadno do 30. septembra. 414-n Rdeči križ poroča Posto naj dvignejo: Balanc Marija, Kam-nogorifka 9, Ceh Justa, Apihova 17, Droč Karla, meščanska Sola Moste, Ercegovac Biserka, Dvorak ova 12, Fajon Terezija, Grajska planota 1, Gregorc Benjamin, kolodvor, Greif ing. Anton, Pokrajinsko na-mestniitvo, Grošelj dr. Milan, Knafljeva 8, Egger Josip, Zavod sv. Stanislava, Graaselli Norbert, Cesta v Rožno dolino 26, Grm ing. Pepca, Sv. Petra c. 79, H u dni k Tonca, Dvo-rakova ul., J urin Franc, Tavčarjeva 2, Kalan Vida, Miklošičeva 6, Kavar Janez, Res-ljeva 4, Kern Marta, Rožna dolina c. 13, Korene Riko, Rožna dolina c. 8, Kovač Marija, prof. iz Maribora, KramarSič Konrad, univerza, KroSelj Jože, Pokrajinsko na-mestnistvo. Krzisnik Marija, Kongresni trg 2, Kuhar Vida, Jesenkova 4, Matelic Zlatko in Stana, meščanska sola Vič, Mavri Helena, uršulinski samostan, Mihalek Otmar, tiskarna >Merkur,c, Mihelčič Vladimir, Vzajemna zavarovalnica, Miiller Janko, sodnik, Podgornik Štefanija, Tvrseva 43, Podporni sklad nameščencev OUZD, Polič Štefka, VrstovSkova 5, Petročnik Vladka. Rakovec Pavla, Ilirska 12, Sami 1 a Justa, Pokrajinsko namestnistvo. Skobeme Milka, Sto-Žice 157, Simonič ing. Primož, Sok Lenči, Podgorska ul., Spasenovič ing. Tihomir, gl. kolodvor, Steinmetz Ivana, Krojaflka, Suha-dolnik Helena, Rožna dolina c. 11-47, TJrsič Olga, Tvrfeva 52, Vičič Emil (firma Kovač in Komp.). Zajec Emil. Pralakova 8, Žemljic Malčka. Poljanski nasip 14, Zidar Ivan, Gosposvetska 10, 2agar Betka, Kli-nar Sonja, Podmilščakova, Cecilija Ivan. Naprošamo odpošiljatelje. ki so pisali na naslove: AhačiČ Rudolf. Drinovec Janez, Mrkšič - Dobrin Svetozar. Oblak Tatjana, Sadar Drago, Stenovec Lojzka, naj se zgla-se radi odpreme pisem. V tajništvu naj se zglase: gg. Safarič Branko, Novak Zinko iz Vrbnega pri Celju, svojci Vekoslava Kolba, znanci ali svojci učiteljice Mravljak Marije. Namesto venca na grob družabnika g. dr. Josipa Tavčarja sta darovala gg. dr. Pire Savo in dr. Rant Josip, zobozdravnika iz Ljubljane L 500, namesto venca gdč. Staretove Mire iz Kamnika je neimenovani daroval L 100, neimenovani iz Ljubljane L 50. Rdeči križ se plemenitim darovalcem najtopleje zahvaljuje. Namesto venca na grob g. Franca Haupt-mana iz Most so darovali uslužbenci tovarne Dragotin Hribar, Ljubljana, L 200 Rdečemu križu. Plemenitim darovalcem iskrena hvala. Radio Ljubljana Torek, zX septembra. 12.30: Vesti v slovenščini — 12.45: Operetna glasba. — 13.: Napoved časa in vesti ▼ »alijanr- sčini. — 13.15: Službeno vojno poročilo ▼ slovenščini. — 13.17: — Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Sijanca: pestra glasba. — 14.: Vesti v italijanščini. — 14.15: Orkester pod vodstvom Angelini ja, — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Orkester na lok pod vodstvom Man na. — 17.45: Zbor pod vodstvom Bruna Ermine-ra. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Lahka glasba. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 90.30: Operna sezija EIAR: Mascagnijev »Prijatelj Fritz«. — 21.05: Predavanje v sloven-ščiriL 22: Zanimivosti v slovenščini — 22.45: Vesti v slovenščini Sreda, 4. septembra. 7.30: Vesti v slovenščini, 7.45: Lahka glae-ba, 8: Napoved časa, 8.15: Vesti v italijanščini, 12.30: Vesti v slovenščini, 12.45: Orkestralna glasba, 13: Napoved časa in vesti v italijanščini, 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini 13.17: Orkester pod vodstvom Angelini ja, 14: Vesti v italijanščini, 14.15: Orkester na lok p vodstvom Man d a, 14.45: Vesti v slovenščini, 17.15: Koncert dueta Barbetti in Gioblanni, 17.40: Koncert sopranistke Biance Clemenza, 19: Italijanska ura prof. dr. Stanka Lebna, 19.30: Vesti v slovenščini, 19.45: Operetna glasba, 20: Napoved časa in vesti v italijanščini, 20.20: Komenta*- dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Simfonijski koncert La Rosa PaT Uja d od vodstvom Ar-manda, v odmoru predavanje v slovenščini, 21.30: Koncert kvarteta sester Stritarjevih in kmečkeera trla, 22.05: Zanimivosti v slovenšcirr 15: »Plesi iz 19. stoletja«, izvaja orl pod vodstvom Petrah je, 22.45: Vesti v italijanščini. IZGOVOR ZA DOPUST Bilo je to se v mirnih časih, ko je Janez moral k vojakom. Nekega dne se je javil pri svojem poveljniku. — Ponižno prosim za osem dni dopusta ... — Kar takoj osem dni, Janez? — Da, moja sestra Marija se bo poročila. — Svatba pa vendar ne traja osem dni? — Točno, gospod poveljnik, toda zelo rad bi obenem doživel tudi krst otroka. Dal 15 al 30 settembre vengono emesse le nouve serie di BU0NI elTESORO N0VENNALI 5%a PREMI Interessi e Premi esenti da ogni imposta preselite e futura PREZZO di emissione: L. 97.50 ,per ogni cento lire di capitalenominale, da versarsl sla in contanti che ln cedole ammesse ln sotto- serizione. PREMI: ciascuna serie dl L. 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complesslvo di L. 4,800.000 mediante estrazioni semestrali Le sottoscrlzioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istitutl che fanno parte del Consorzlo di emissione, pre-sieduto dalla Banca d'Italia: C as sa Depositl e Prestiti — Istltuto Nazionale delle Assleurazlonl — Istltuto Nazionale Fasclsta della Previdenza Sociale — Istltuto Nazionale Fasclsta per 1'Assicurazione contro gli lnfortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco dl Napoli — Banco di Sicilia Banca Nazionale del Lavoro — Istltuto dl S. Paolo di Torino — Monte dei Paschl di Sle na — Federazione Nazionale Fasclsta delle Casse di Risparmlo — Istltuto di Credlto per le Casse di Risparmlo Italiane — Cassa dl Rlsparmlo delle Provincle Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fasclsta delle Banche e Banchleri — Istltuto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonlma dl Novara — Banco Ambro-siano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridlonall — Aasicurazioni Generali di Trieste — Com-pagnia di Assicnrazionl dl Milano — Societa Reale Mutua Asslcurazioni Torino — Rinnlone Adriatlca dl Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Aasicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Camblo; Banca Nazionale deirAgricoltura — Banca Cattolica del V Vneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirtto — Banca losoana — Banca Agrieola Mila nese — Banca Provlnciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vomviilcr — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda dl DD. & CC. — Banco S. Gemlniaiio e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghl — Societa Italiana dl Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Riesciano — Ranca A^ricola Commerciaie, Reggio Emllia — Banca Piccolo Credito Bergamaseo — Banca del Friuh — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Seila & C, Biclla — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobt-liare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Fontl, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alt o Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Lulno — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Vero na — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di M ode na — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretlna — Banca Popolare, Sondrio — Banca riccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Botogna — Banca Popolare, Vleenza — Consorzlo Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Panca Popolare Pesareae. Tutte le altre Casse di Rlsparmlo, Banche e BancMeri, e Banche Popolari, lscrltte alle Federazlonl dl Categorla, nonehe gll Agenti di Camblo partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Camblo. Od 15« do 30. septembra bodo emitirane nove serije 5/o ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI Obresti in Premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih^100 lir nominalne glavnice, plačljivih ali v gotovini ali s kupom, dopuščenimi za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca d'Italia: Cassa Depositl e Prestiti — Istltuto Nazionale delle Assicnrazionl — Istltuto Nazionale Fasclsta della Previdenza Sociale _ Isti tu to Nazionale Fasclsta per 1'Asslcurazione contro gli lnfortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco dl Napoli — Banco di Sicilia Banca Nazionale del Lavoro — Istltuto dl S. Paolo di Torino — Monte dei Paschl dl Slena — Federazione Nazionale Fasclsta delle Casse di Risparmlo — Istltuto dl Credito per le Casse dl Rlsparmlo Italiane — Cassa dl Rlsparmlo delle Provincle Lombarde — Banca Commerciale Italiana - - Credito ItaHano — Banco dl Roma — Federazione Nazionale Fasclsta delle Banche e Banchleri — Istltuto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonlma di Novara — Banco Ambro* siano — Banca Popolare di Milano - Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridlonall —- Aasicurazioni Generali dl Trieste _ Compagnia dl Asslcurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Asslcurazioni Torino — Rinnlone Adriatlca di Sicurta — La Fondiaria Compagnia dl Assicnrazionl Firence — Compagnia Finanziaria degli Agenti dl Camblo; Banca Nazionale deU'Agrtcottara — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirtto _ Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provlnciale Lombarda — Banco dl Chiavari e della Riviera Ligure — Banca VonvrUler — Credito Industriale, Venezia — Credito Romarnolo — Banca Lombarda dl DD. A CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca dl Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Bellnzaghl — Societa *»-J!nrn dl Credito, Milano — Banco Lariano _Credito Varesino — Credito Agrario Bremdmno — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emllia — Banca Piccolo Credito Berjramasco_ Banca del Frtan — Banco 8. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella * C, Blella — Banca A. Grasso e Figllo, Torino — Banca MoM-iiare Piemontese — Bunca del Sod — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria. dl Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco ARo Milanese — Banca dl Calabria; sucu Popolare, Lecco — Banca Popolare, Lulno — Banca Cooperativa Popolare, Padova Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Raguaa — Banca Popolare ica Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretlna — Banca Popolare, Sondrio_ Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare dl Cre-— Consorzlo BIsp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Panca Popolare Pesareae. In ljudske posojilnice, ki so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnlčnl * degil Agenti dl Cambtoc. Popolare, Veron* — Popolare dl Medena — »SLOTBlfBKI RilOD«, 2tf Boljševiškim četam zaplenjeni vojni material Poltava Neka] o razvoju in zgodovini Id so ga zasedle PH Poltavi V Peter Veliki porazil ftved-nkanm kralja Karla XII. in položil oanove ■njvačje ruske politične moči. ▼ zvezi z zasedbo Poltave po nemških četah objavlja beograjska >E)onauzeitungc nekaj zanimivih poiatkov in številk o razvoju tega mesta in njegovi zgodovini. Poltava lezi ob izlivu reke Poltavke v Vorskio in jo važno železniško križišče dveh prog: Sorkov-Kremenčuk in Kijev - Loso-vaja. Po ljudskem štetju iz leta 1926. je mesto imelo 100.000 prebivalcev, skoro izključno ukrajinske narodnosti. Mesto je zelo moderno grajeno in ima široke ravne ulice. Imelo je več kulturnih zavodov, med drugimi osrednjo znanstveno knjižnico, dve državni gledališči, poljedelsko preizkusno postaja Pri Poltavi je tudi veliko letališče. Poltava je dalje središče sladkorne industrije. V njeni okolici deluje pet tovarn, ki zaposlujejo 7.000 delavcev. Razen tega posedajo mesto močno mlinsko, tobačno in usnjarsko industrijo ter industrijo za izdelovanje mila. Je glavno mesto enakoimen-ske gubermje. V zgodovini je Poltavi odkazano odlično mesto. Pri Poltavi je Peter Veliki leta 1709. odločilno porazil švedskega kralja Karla XII. S to zmago je položil temelje bodočega razvoja Rusije v politično velesilo. Karel XII. je leta 1709. oblegal s podporo kozaškega poglavarja Mazepe s približno 30.000 možmi Poltavo, ki jo je branilo le manjše število Rusov. Na pomoč jim je prispel Peter Veliki z vojsko, ki je štela 60.000 mož. Vodstvo švedske vojske je bilo v rokah kralja samega. Dne S. junija sta se obe vojski spopadli in švedski kralj je bil pri tem občutno ranjen na nogi. Po srditem boju so bili Sveii poraženi. Karlu XII., Mazepi in delu šveiskih vojakov se je posrečilo pobegniti na turško ozemlje, drugi pa so bili ujeti. S to zmago so Rusi prvič stopili na pozornico evropskih sil. Dogodke bitke pri Poltavi so opevali mn> gi pesniki in so posebno znane epske pesnitve Puškina in Bvrona. Francoski filozof in pesnik Voltaire je spisal izčrpno razpravo »Zgodovina Karla XII., švedskega kralja« in je v njej obširno obravnaval tudi bitko pri Poltavi. Skrivnost velikih števil KaSe predstave o njih so nepopolne in mnogokrat docela napačne — Koliko je milijarda minut O malem Gaussu, poznejšem pomembnem nemškem matematiku pripovedujejo, da mu je nekoč učitelj v razredu naložil nalogo, naj šeste je števila od 1 do 100. Kakor pripovedujejo, je opravil to na prvi pogled težavno nalogo v nekaj trenutkih. Učitelj, ki se je s nalogo hotel za nekaj časa znebiti malega radovedneža, je bil presenečen. Ljudskosolski učenec je odkril znova formulo za vsoto aritmetične lestvice. Steviike, s katerimi imamo opravka v poslovnem življenju in pri nakupu, običajno niso velike, S tem pa nikakor ni rečeno, da nam nase okolje ne stavlja neprekinjeno vprašanj, pri katerem so pomembne velike številke. Pomanjkanje razumevanja za števila se kaže v dveh pojavih, ki jih moremo vedno znova opazovati: bodisi lahkotno žon-gliranje s pojmi kakor so milijon, milijarda, bilijon, itck ali pa neupravičeno sramovanje pred velikostmi, ki presegajo okvir naših vsakdanjih izkušenj. Nedvomno je minuta zelo kratek del Časa in milijarda pojem, o katerem smo že mnogokrat govorili, ne da bi si predstavljali, kaj naj praktično pomeni. Kako dolga doba je torej milijarda minut? Koliko časa po Kristusovem rojstvu je poteklo, da je bila dosežena mili jar la minut? Spoštovanje do te visoke številke bomo dobili, če zvemo, da še ni dolgo tega, kar je po Kristusovem rojstvu potekla milijarda minut. Sele 29. aprila 1902 ob 10. uri in 40 minut je bila dosežna vsota prve milijarde minut po Kristusovem rojstvu. Ali živita na svetu dva človeka z enakim številom las na glavi? Seveda bi bila zelo dolgočasna in neizvedljiva pot, če bi hoteli lase šteti, če nam ni na tem, da spoznamo oba človeka, ki imata enako število las na glavi, temveč nam zadostuje le gotovost, Ua taka človeka živita, se da na vprašanje na drug način odgovoriti mnogo bolj enostavno. Ugotovitev, ki jo pa moramo verjeti ali sami preizkusiti, je, da normalno poraščena glava človeka nosi 200.000 las. Zaradi tega ne more biti dvoma, da sta med 200.010 ljudmi vsaj dva z enakim številom las. Ta primer dokazuje, da mnoga števila, ki se nam zdijo velika, cesto zgube svoj namb, če se jih pogumno lotimo. Mnogo jih je, ki bi bili pripravljeni število las na glavi okrasiti z znanimi pridevki kakor ^neskončno«- ali ; brez števila« in vendar jih je samo 200.000, torej količina, ki je od teh označb še zelo daleč. Pojdimo k drugemu primeru. Domači zajci veljajo za zelo plodne živali, ker v teku enega leta štirikrat do osemkrat zajkla po-vrže 3 do 8 mladičev. In vendar kaj pomeni taka množitev proti tisti, ki jo izkazujejo bakterije. Delo sodobne medicine je zelo pomembno, če pomislimo, da je uspelo preprečiti, da se bakterije v sedanji vojni niso razmnožile v nevarnem obsegu, med tem ko se je v vseh prejšnjih vojnah to redno dogajalo. Bakterije razpadejo že po kratkem času na dva dela. Vzemimo, kar je zelo mogoče, da se ta delitev izvrši v dveh urah. Tako do- _ V računstvu govorimo tedaj o številu dve na dvanajsto potenco. Pri naglem razmnoževanja nest sini tako ni ene po a* arah 4096 bakterij, po 48 urah pa le 16,777.216. Ko bi bakteaijarn dovoljevali, da bi se nemoteno razvijale v tem tempu naprej, bi se v prav kratkem času tako razširile, da bi pokrile vso našo zemljo. Zanimiva italijanska študija o Dalmaciji Prefekt v Anoood Sergk> Dompieri je objavil v glasilu Združenja fašističnih umetnic m znanstvenic v Benetkah zanimivo razpravo o zgodovinski ti politični usodi Dalmacije. Ugotavlja, da je edino Rim bil tisti, ki je obvladoval Dalmacijo v celoti. Oblast Benetk v Dalmaciji je bila sicer tudi zelo velika, vendar pod njeno gospostvo ni spadala đubrovn'ška republika n prav tako ne začasne nrrSce okupacije nekaterih pristanišč. Benetke, Istra in Dalmacija so tudi pod avstrijskim gospostvom tvorile zgodovinsko in politično enoto, ki se je že poprej ohranila skozi dolga stoletja. Avstrija jc b;la v prvi polovici 18. stoletja najmočnejša italijanska država in ni imela interesa, da bi nasprotovala italijanstvu. Sele po letu 1866 se je začela njena politika ustvarjanja na-sprotstev med slovanskim ljudstvom ;n Italijani. Nasprotstvo je torej med obema narodoma šele novejšega datuma in je mnogo krajše kakor doba, v kateri je med obema plemnncma, kakor je dejal Antonio Baia-monti. vladalo »bratsko soglasje«. Dompieri želi, da bi se znova vzpostavilo to stoletno soglasje med obema narodoma. Nedavno sklenjene pogodbe med Italijo in novo kraljevino Hrvatsko so postavljene na osnovo dobrega in lojalnega sožitja med ^talijanskim in slovanskim ljudstvom. To sožitje je. pravi Dompieri na koncu, zgodovinska nujnost m se mora zato stabilizirati. Japonska šteje nad sto milijonov ljudi Nedavno so bili objavljeni prvi začasni podatk;, ki jih je dalo ljudsko štetje, izvedeno na Japonskem lani 1. oktobra. »Agcnzia d'Italia e deli'Impero«, ki objavlja zdaj te »tevilkie, pravilno pripominja, da so zgovorno zrcalo obrežnega ljudskega gibanja na Japonskem. Prvič v dobi svoje tisočletne zgodc/vine je japonski imperij prekoračil število 100 nvlijonov prebivalcev. Štetje jc pokazalo, da je imela Japonska na števni dan 105 milijonov 226.000 prebivalcev in je v petih letih poraslo za 6 in pol milijona ljudi. Leta 1°20 je imela Japonska samo 77,738.000 prebivalcev. V dveh desetletjih se je število prebivalstva porrmi^žilo torej za 27 milijonov 488.000 ali za 35.*/* Seveda pa jc treba ugotoviti, da je toliki*en pora?»t japonskega prebivalstva pripisati rudi priključitvam novih ozemelj. A tudi prebivalstvo same Japonske v ožjem smislu je poraslo v imenovanem dvajset let ju za 17,151.000 ljudi ali 30.5° o. Na japonskem otočju preb;va sedaj 73.114.000 ljudi po podatkih lanskega štetja. Nedvomne bi bila ta številka šc mnogo višja, ko bi štetje upoštevalo, da so fee v preteklem dvajsetletju velike množice izselile v novo osvobojene^ pokrajine na Kitajskem. Po podatkih tega štetja meri J a periska 680.977 km2. Gostota prebivalstva na 1 km2 je zeflo visoka in znaša povprečno 155. Na samih otokih pa je povprečno število šc znatno v^šje, saj pride na kvadratni kilometer 191 ljudi. Zaradi primere naj navedemo, da znaša en^ka številka za Italijo 138. za Nemčijo pa 136 ljudi na kvadratni kilometer. Ena petina japonskega prebivalstva prebiva v šestih največjih mestih. Ta meita so: Tok;o, ki ima 6,780.000 prebivalcev. Osaka 3,250.000, Nagoja 1,330.000. Kioto 1.090.000. Jokehuma in Kobe 970.000. Trgovanje s krompir-fem in suhim fižolom Prehranjevalni zavod Visokega komesarijata za Ljubljansko pokrajino »Prevod« smatra za nujno m primerno, da objavi pojasnila, potrebna za točno in enotno izvajanje naredbe Visokega komesarijata z dne 11. t. m. St. 99 o trgovanju s krompirjem m suhim fižolom. Zato izdaja navodila, potrebna za dosego ciljev, ki jih zasleduje omenjena naredba, kakor tudi, da se onemogočijo zlorabe. Na podlagi čl. 4 naredbe Visokega ko-misarijata St. 99 pojasnjuje in odreja: 1) Prijaviti niso dolžni svojega pridelka krompirja in suhega fižola le oni pridelovalci, ki niso pridelali nad 500 kg krompirja in 50 kg fižola. Ti lahko krompir in fižol, ki so ga sami pridelali, prodajo komurkoli. 2) Pogodbe, o katerih govori člen 3 naredbe Visokega komisarijata št. 99, so veljavne, četudi niso pismene, le da se lahko dokažejo ali s pričami ali izjavami krajevne upravne oblasti. Treba pa jih je prijaviti najkasneje do 25. septembra 1941-XIX. Pogodbe, ki bi bile prijavljene po tem dnevu, ne bodo več pravnoveljavne. 3) Oni. ki so na podlagi sklenjenih pogodb kupili nad 500 kg krompirja ali nad 50 kg suhega fižola pred 11. septembrom 1.1., so dolžni prijaviti Prehranjevalnemu zavodu krompir in fižol, ki ga imajo od nakupa in se ravnati po navodilih, ki jim jih bo zavod izdal. 4) Brez posebne dovolilnice Prehranjevalnega zavoda ali od njega pooblaščenega urada ni mogoč noben prevoz krompirja in suhega fižola v količinah nad 50 oziroma nad 10 kg. 5) Prijave in potrebna sporočila je treba poslati Prehranjevalnemu zavodu preko občinskih uradov. Prehranjevalni zavod« Visokega komisarju t a za Ljubljansko pokrajino Raketa predmet velike sleparije Filadelfijske oblasti so izdale tiralico za nekim :»inženjer jem« Jamesonom. Kakor trdijo, bi naj bil Jameson eden največjih sleparjev. Sestavil je model vozila, s katerim bi bilo po njegovem zatrjevanju mogoče potovati na luno in nazaj. Poganjale naj bi vozilo rakete. Zgovornosti Jamesona je uspelo prepričati mnoge kapitaliste in z njimi je ustanovil družbo, ki je za načrt rakete izdala že 600.000 dolarjev. Jameson je z denarjem pobegnil verjetno v Anglijo. Razstava gob na živilskem trgu Ta razstava, ki smo o njej že pisali, je spet povečana, da je omarica že kar majhna za tako dolgo vr.sto raznovrstnih užitnih in strupenih gob. V petek je bilo v omarici 21 vrst gob, danes jih je pa že 30, z večine užitnih. So pa tam tudi naše najbolj strupene gobe, da jih bo lahko vsakdo poznal pri nabiranju. Zadnjič nismo opisali še dežnice, ki ima ime po svoji podobnosti z dežnikom, toda tedaj, ko je odprta kot dežnik, ta goba ni več za rabo, pač pa je užitna, dokler je klobuk zaprt. Pojavile so se že tudi prve štorovke, ki so prav dobre za svežo uporabo in tudi za vlaganje in jih je prav mnogo po naših gozdovih, samo da jih ljudje še mnogo premalo poznajo. Svojo krasoto v omarici razkazuje tudi razvpita strupena mušnica, ki je naša najbolj znana strupena goba, čeprav je strupeni kukmak, ki je tudi razstavljen, mnogo nevarnejši. Poleg jajčaste prašnice je sedaj razstavljena tudi tilsvasta pras-niea, ki je tudi užitna samo, dokler je mlada ter je še trda in znotraj bela. V mnoamah pa poleti dobimo v vih modrikasto golobico, ki je sedaj te bolj redka. Opozarjamo nanjo, ker je prav dobra goba za svežo uporabo in tudi za vlaganje, ne pa za sušenje. JurČku podoben je brezovi soban, Id ga imenujejo tudi »dede, na Dolenjskem pa »petlar«. Brezovi goban je prav dobra goba za vsestransko uporabo in naj se ga ljudje nikar ne boje, čeprav meso potemni, kot n. pr. tudi pri užitnem, zadnjič opisanem turku. Prav grozna in na videz hudo strupena je popolnoma črna mrtvaška trobenta. Toda tudi ta goba je mlada dobra za svežo uporabo, prav tako pa tudi za vlaganje v kis in celo za sušenje. Ni prav nič slabša od zadnjič opisane in tudi sedaj razstavljene njene porodnice rumenkaste trobente. Dokler je mlad. je pr iv dober tudi borovi glivec, ki mu pri nas pravijo »krav-željka«, ker je ta goba res nakodrana kot šolska goba in tej tudi ze'o podobna. Prav dobra je, dokler je mlada in rumenkasta, za svežo uporabo, a tudi za pečenje in sušenje. Ljudje naj si ne ogledujejo gobe v naglici kar mimogrede, ko prihajajo na Živilski trg nakupovat, temveč naj žrtvujejo uro popoldneva ter naj si jih res pazljivo in natanko gledajo, da jih ne bodo zamenjavali. Popolnoma nemogoče je namreč, da bi si človek na prvi pogled zapomnil vse značilnosti tako dolge vrste gob. kolikor jih premore naša ožja domovina, Z našimi gobami bi si namreč lahko pomagali prav izdatno, ker so gobe resnično zelo hranilna in tudi okusna hrana. Nase gledališče Opozarjamo na razpis sezonskega abonmaja za Dramo in Opero. Razpis abonmaja je izšel v vseh podrobnostih 18. t. m. v Jutru. V njem je naveden spored in ugodnosti, ki jih nudi abonma. Opozarjamo, da sprejema uprava gledališča prijave novih abonentov vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. v veži dramskega gledališča. Začetek sezone bo V Drami v soboto 27. t. m., v Operi pa 1. oktobra. Letošnja otvoritvena predstava v Drami bo Alessijeva zgodovinska drama »Katarina Medicejska« v režiji dr. Krefta in Marijo Vero v naslovni vlogi. Dramatik je pokazal usodne zgodovinske dogodke, ki so pripeljali do krvave šentjernejske noči. Katari-nina diplomatska pogajanja, zapletijaj med katoličani, pod vodstvom Guisov in kalvin-cev, pod vodstvom Colignvja in njeni načrti o možitvi njenih otrok, so privedli do obračuna v šentjernejski noči. Učinkovito delo, zgrajeno s sijajno odrsko tehniko, vsebujoče učinkovite dialoge, bo za občinstvo velika privlačnost. Otvoritvena predstava v Operi bo 1. oktobra. Uprizorili bodo Verdijevo veliko opero »Aida« s Hevbalovo v naslovni partiji. Opera bo na novo naštudirana peni muzikalnim vodstvom dirigenta A. Neffata in v režiji Cirila Debevca, Opera potrebuje večje število Statistov za uprizoritev Verdijeve opere >Aidac. Vodstvo naproša gospode, ki bi imeli veselje pri predstavi sodelovati, naj se javijo v torek, dne 23. t m. od 2. do 5. ure v Operi. Legna da ardere faggio e rovere r qujstiamo forti quantitativi papar- -nto contro apertura credito bancarin. indiriznre offerre: Bukova in hrastova drva kupujemo t velikih množinah. V pličilo otvaramo bančni kredit. — PoBjrte ponudbe: SEGHERIA DURBIANO — RIVOLI (TORINO) RAPPietSENTANZE importanti usumoni) per »asta clientela Italia. Rete renze di p rim o ordioe. — ZASTOPSTVA J z vzamemo za Sirokv krog od jemalcev » Italiii. Na razpo !a|to prvovrstna priporočila. irudio Tecnico Commerdale Rag. Carone — Arr. Cenilo — Cimarosa 84 — NAPOLI Vovkrno di po*M m pami cosiunu 9 ht con— clnuvnf, sto imo sofo e in tutfo H mOHdO faperitrro che propiria t*Ora d&4 pranzo: il Bitter Campari, stirrrotatore cle-M'app&tito DAVIDE CAMPAfii t C Disponendo a Milano di un Sprejmem zastopstvo ali centralissimo Ufficio con te- £ ; en mro pomembnejšega lefono, assumerei la rappre- J ibljanskega podjetja. — sen ta n za od agenzia di una \ strogem centru Milana importante Ditta di Lubia^ rzpolagam z uradom, na. Referenze ineccepibili. t remljenim s telefonom. Scrivere: | neoporečna priporočila. — Pišite na naslov: C ASSETTA 363 V — UNIONE PfBBLICTTA' ITA-LIANA — MILANO r 1stituto FACCHETT1 — TREVTGLIO (presso Milano) Ai fiovani Sloveni, per i cresceoti rapporta commerciali con ITtalia. e oggi di grande Lit; lira la conoscenza della Lingua italiana. L'Istituto Facchetti e 1'unico in Italia specia-lizzato per Corsi rapidi di Lingua italiana. di lingue Moderne e di materie commerciali per giovani di Lingua straniera. Diplomi. Sports. Chiedere programmi. Mladim Slovencem je znanje italijanščine sedaj zelo koristno zaradi naraščajočih trgovinskih odnošajev z Italijo. Zavod Faccruetti je ▼ Italiji edini, ki »e specializiran » prirejanju brzih tečajev italijanščine, modernih jezikov obče in trgovinskih ved za mladino, ki govori tuj jezik. — Diplome. — Sport. — Zahtevaite prospekte! 1» 5S5Č Šego in običaji so v raznih krajih razfične, toda aperitiv, ki človeka blagodejno pripravi na kosilo, je na vsem svetu samo eden: Bitter C a m p a r i, pospeševalec teka. DAVIDE CAMPARI&C ■ Kitare, Po- WotraFiW PROKLETSTVO 33 DENANTA Roman. —Mislil sem tudi na to. Iz vlaka izstopiva na postaji pred Havrora. Sicer sem pa razmišljal tudi o tem, da bi se ne odpeljala z vlakom. — Ah... kaj mislite, da bi nama kazalo najeti avto? — Ne, takoj vam to povem... Moram se ie informirati. — Storite to hitro, ker se ne čutim varnega, — Kaj pa jaz? Tudi jaz moram čim prej izginiti. Verjemite mi. Tu imava že kar preveč znancev; izvoščka, krčmarico, pastorja, policijskega komisarja ... Pripravila sva se k odhodu, ko sem rekel Man-da bi bilo morda dobro na hitro roko precitati novine. Strinjal se je z menoj in poslala sva slugo po »Rouenski Fanal«. Bil sem radoveden, če poroča kaj o dogodku v hotelu. Bil sem pripravljen na to, še daleč pa nisem pričakoval takega poročila. — Čujte, sem dejal Manzani. Pod naslovom »Zagonetka kotela ,Albion'c je bilo priobčeno tole poročilo: »Včeraj se je odigrala v našem sicer tako mir-mestu v hotelu »Albion* zagonetna drama. V sobi št. 34 tega hotela so našii nekega moža in neko žensko zvezana in oba sta imela zamašena usta. Vse to so nedvomno storile izkušene roke___ Ozrl se je na Manzano. — To je poklon na vaš naslov, — sem pripomnil. — Da..., toda nadaljujte! — je dejal moj pajdaš s srditim glasom. »Takoj so ju razvezali in poklicali zdravnika. Povedala sta, da sta ju napadla dva moška, ki sta ju tudi točno opisala. Naš iznajdljivi policijski ravnatelj ju je jel takoj zasledovati. Nemudoma je zbral točne informacije in tako lahko po pravici upamo, da sta nevarna tolovaja danes že pod ključem.« To poročilo, objavljeno na prvi strani, je bilo izpopolnjeno ▼ rubriki »Najnovejše vesti« takole: »Afera v hotelu »,Albion* se po čudnih potih zapleta. Moža in ženo, ki sta bila napadena, kakor poročamo na prvi strani, je hotel zaslišati preiskovalni sodnik Feurdent, pa sta naenkrat izginila. Policija ju je sicer začela takoj iskati, toda vse njuno prizadevanje zaenkrat še ni rodilo zaželjenega uspe-ha.c — G romska streha: — sem vzkliknil. — Tema dvema je bilo prav tako malo do tega, da bi govorila s preiskovalnim sodnikom, kakor nama. Najbrže imata tudi ta dva težke grehe na vesti. No, to je nama zelo dobrodošlo. — Mislite? — je vprašal Manzana. — Seveda... Ta čas, ko bodo iskali gosta iz hotela »Albion«, bova lahko že davno odnesla pete. Ta afera je preveč zapletene za podeželsko policijo. Videli boste, da bodo vse zmešali in da preiskava ne bo dosegla nobenega uspeha Midva lahko izkoristiva njihovo zbeganost, da jo popihava. — Ali še vedno nameravate odpeljati se v Havre? — Seveda, kaj nisva sklenila odpeljati se v Anglijo? — Ne pozabite, da še nisva tam* — Bova pa kmalu. — To je moja vroča želja, nisem pa se daleč tako optimističen, kakor vi. Kolodvori so gotovo zastraženi. — Saj sem vam vendar rekel, da se ne odpeljeva z vlakom. Kolikokrat bom pa še moral to ponoviti? Map—s ni odgovoril, ker se je menda bal, da bi ga nahrulil. Ponižno je povesil glava, rekoč: — Svojo usodo izročam v vaše roke. Kdo drugi bi se bil morda čutil počaščenega z Manzanovim omlednim pretvarjanjem, jaz sem pa že poznal tega tiča in nobene besede mu nisem verjel. Tako mehak je bH postal samo na videz, njegova iskrenost je bila hlinjena in čutil sem, da mi je v resnici še vedno sovražen. Manzana je to opazil, kajti vedno, kadar sem se obrnil nanj, je postal nemiren. Njegovi naklepi so mi bili jasni. Mož je upal, da se mu bo prej ali slej posrečilo polastiti se demanta, jaz sem bil pa trdno oklenil obdržati ga. Razmišljal sem, kako bi dosegel ta cilj in ko sem bil že na tem* da opustim vsako upanje, mi je šinila v glavo srečna misel. Našel sem sredstvo, kako brez stroškov zapustiti Rouen, povrhu sem pa še upal dobiti med potjo nekaj denarja. Porama! sem v hotelu račun, potem sva pa z Manzano odšla. Zunaj je lilo in na ulicah ni bilo žive duše. Zatekla sva se pod pristrešek neke hiše, toda naliv ni ponehal. Zato sva vsa premočena nadaljevala pot. Slednjič sva prispela na nabrežje, kjer sva st lahko zatekla pod streho lesene barake, v kateri je bila pisarna neke parobrodne družbe, Manzana še vedno ni vedel, kaj nameravam storiti. Ni se pa upal vprašati me, ker se je bel, da ga bom znova osorno zavrnil. Zdaj pa zdaj se je skrivaj ozri name, meni se pa ni zdelo potrebno praviti mu o svojih načrtih, Končno, ko je deš prenehal, sem se rahlo dotaknil njegove roke, rekoč: — Pojdiva! — Kam? — Dva koraka od tod. Kmalu sva se ustavila pred veliko ladjo, privezano z debelo vrvjo k obali. Delavci so nosili na njo bale bombaža. Ladja je bila angleška in imenovala se je >Good Stare, kar pomeni »Dobra zvezda«. Stopil sem k debeluhastemu moža z mornariško čepico na glavi, ki je nadzoroval nakladanje, m vprašal sem ga: — Oprostite, gospod kapitan, ali bi morda potrebovali še dva delavca? Kapitan me je nekaj Časa gledal, potem je pa puhnil iz svoje kratke prpe nekaj oblačkov dima in me vprašal t