„Vrli Slovenol: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.*4 A. M. Slomšek. ,u aJ» reak drugi četrtek. Naročniki „Slor. Gospodarja11 ga dobivajo zastonj. Posoboj naročen velja s poštnino vred eno krono r leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina so pošilja na upravništvo „Našega Doma11 v tiskarni sv. Cirila "tanboru. — Za oznanila so plačuje od navadno vrstice (potit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 k, trikrat 86 h. Naročite si najcenejši slovenski list „NAŠ DOM“. Velja samo eno krono na leto. 8ak naročnik naj sknsa dobiti že vsaj enega naročnika. Od sklepov na delo. v Na kmečkem shodu v Makolah so 24. no-^ ^bra 1901 sprejeli tri važne sklepe, ki se tičejo J*8 vseh Stajarskih Slovencev, zatorej tu o njih borie150vor*mo> naj se tudi dela po njih, da ne a° samo na papirju ostali. Prvi sklep: slovensko vseučilišče. Sol ^ Pa ie ^ vseu&bšče? To vam je visoka Stud’ kier m^adi ljudje po končanih latinskih Šolah l>ta^lra^0 za doktorje sv. pisma, zdravilstva in 'ifad10'6’- tara se 5olai° Prolesorji, sodniki in drugi jj. dniki. Take šole Se do zdaj na slovenski zemlji Q *n naši sinovi morajo iti na visoke šole v gea ' ker nimajo sredstev in podpore, da bi jih zboliSrj Da bi pri nas pridna roka marsikateri paSD'. lahko zboljšala, pa se tudi ne dam podreti. ^ pada marsikateri ne ve kako, in naj pazljivo 137 — 'rtiče bere, morebiti se na kaj spomni. Zakaj ar smo videli pašnikov, je res vse lepo in posnemanja vredno. V Švici je zadružno življenje in pa podpora n vlade, kar jim je pripomoglo do teh vspe-0v- Da se zboljšajo planine, daje vlada, t. j. Veza in kanton1 po 50% posestnikom. In če se j>re za težke, z velikimi stroški združene na-Prave, da celd vlada črez 700/0. In tako se lahko P°tem planine otrebijo kamenja in grmovja, se speljuje voda, se delajo poti in ceste, ploti in aprave, da se živina ne ponesreči, in celo da se planinah primerni hlevi stavijo, dobivajo za-ruge podporo od vlade. In to tudi pospešuje Ovitek planinarstva v Švici, da gre gozdna in Pašna postava z roko v roko, ena podpira drugo I le med gozdarji in gospodarji najlepše sporazum-tenie ter ne gledajo tako pisano eden drugega, /or pri nas. Kajpada švičarski gozdarji nimajo jf ,!dati samo na gozde, temveč s svetom priskočiti a pomoč posestnikom planin, kako se naj napravljajo poti in ceste, kako se naj zboljša paša, ako se naj strmi prostori, kjer voda vse odere II so nesposobni za pašnike, zasadijo in v gozde Premenijo, kakor tudi gozdi v pašnike itd. Povsod e najbolj gleda na to, da dobijo dobro pašo z ,es krmnimi, recimo redilnimi, travami. In to ela ravno velik razloček med našimi planinskimi jpniki in švicarskimi. In s čim si pri tem v v,ei pomagajo? S pametnim gnojenjem. Na «nojšnico in gnoj gleda Švicar, — kakor skopuh a krajcar. Na Švicarskem ne najdeš nikjer gnoj-P'ce teči po cestah in potih, kakor pri nas, T^Pak skrbno spravljeno v nepremočnih, dobro ^delanih jamah. V najvišjih pašnikih imajo hleve, katere — v vročini in slabem vremenu, po-tuavim v snegu, ker v dežju je živina na paši in di po noči, — vganjajo živino. Tako dobivajo iz i *n s*cer brez stelje tako-le: v hlevih je pod desek dolg od 1 m 70 cm do 1 m 75 cm, 1 m jj. za živinče, katero je priklenjeno. Odpadki logovi vsled tako napravljenih prostorov se zbi-aj.l° in tečejo po sredi hleva napravljenem žlebu, V Se Pa pomečejo v nepremočno jamo tik hleva. latni se tekoči kakor trdi odpadki shranjujejo Potem v zato pripravljenih vozičkih razvažajo itj Pa.®nikih. Tako se potem pognojijo vse planine p6£. i^oljSa trava in paša raste tik do zidov in ketln 'n ni videti raznovrstnega plevela mnogo, rjjP^tavim zeli, ki jih živina ne je, kakor čeme-vega’ ta se odreže leto za letom in gnojenje spravi jan; P*evel in škodljivo zel s pašnikov, in se-gor travnega semena ima najboljši vspeh. Visoko bar) n* takoimenovani »Fiirstenalp« imajo nalašč skrtyhv*ien vrl;' v katerem gojijo trave, da pre-'1° s semenom planine. Na Holasalpe pa tudi kanton dežela pri nas. tako-le gnojijo: navozijo gnoj na kupčke, ki so za eden meter eden od drugega, tako da živina vso travo mej temi kupčki pojč in potem se ta gnoj razmeče in vse pognoji. Redko kje na planinah naletiš, da bi z umetnim gnojem gnojili. Pri tem še nekaj. Pri nas se mi zdi, da le preveč ljudje umetni gnoj kupujejo. In to ni nobeno pametno gospodarstvo. Najboljše gnojilo našim gospodarjem zleze v zemljo, ker nimajo prav napravljenih hlevov, ali jim pa teče po cestah in osmradi vse. Kupovati za drag denar gnoj, ki vsled nepoznanja zemljišča nima skoro nobenega vspeha, domači gnoj — gnojščino pa puščati po dvoriščih, vendar ne gr#. Da bi naš marsikateri gospodar potrošil zato, da bi na travnik zvozil gnojščino toliko denarja, ali recimo samo polovico, kolikor ga da za umetni gnoj, pa bi imel boljši vspeh, kakor ga zdaj ima. Kajpada gnojščine ne sme imeti na dvorišču, kamor se steka druga voda s streh itd., ampak dobro zadelano. O tem se lahko tudi dobro pouči vsak iz Rohrmanovih knjig »Poljedelstvo«, katere je izdala družba sv. Mohorja. Zato o tem ne govorim več. Prihodnjič več — še. Najboljše priporočilo. Nek lekarnar je razglasil po časnikih, da potrebuje učenca. Petdeset fantov se je oglasilo. 49 jih je imelo dobra priporočila veljavnih gospodov. In glej, lekarnar si je izvolil fanta, kateri ni prinesel seboj nobenega pismenega priporočila. Sosed ga začudeno vpraša: »Pa kako ste sprejeli ravno tega dečka, ki ni imel nobenega priporočila ?« »Vi se motite, sosed«, dejal je lekarnar. »Deček je imel veliko priporočil. Ako me hočete poslušati, Vam jih naštejem. Preden je vstopil v lekarno, si je osnažil črevlje. Zaprl je lepo za seboj vrata, znamenje, da je previden. Ko je med tem tudi vstopil nek kruljev mož, vstal je takoj deček ter mu ponudil stol in pokazal s tem svoje spoštovanje do starih ljudi. Tudi se je lepo odkril pri vstopu ter mi je čedno in jasno odgovarjal na moja vprašanja, kar kaže, da je vljuden in se ve lepo obnašati. Vzdignil je knjigo, katero sem nalašč dal na tla, ter jo položil na mizo. Drugi pa so stopali čez njo ali pa jo porinili na stran. Čakal je mirno, da pride vrsta nanj, drugi so se pa suvali. Videl sem, da je pošten in na red navajen. Ko sem govoril ž njim, sem videl, da ima obleko lepo osnaženo, lase lepo počesane, zobe bele, kakor mleko. Ko je pisal svoje ime, sem zapazil, da ima nohte lepo bele ne pa črno obrobljene. Dragi sosed, ali niso to najlepša priporočila? Jaz mislim, da imam prav in se bolj zanesem na to, kar sem v desetih minutah pri njem in na njem videl z lastnimi očmi, kakor na vsa spričevala, katera so drugi dečki prinesli. Posnemanja vredno! Razne novice in druge reči. Proti konzumom ima »Štajerc« vedno par psovk. Konzumov pa ne more videti, ker kramarjem škodujejo. On ima sicer kmetsko obleko, da lažje kmete slepi, njegovo telo pa je kramarsko. Mi smo mu ovrgli že enkrat njegove laži o konzumih. Ker jih zopet pogreva, jih moramo zopet zavrniti. Konzumno društvo v Šoštanju ni nehalo, ker se je skazovala zguba, ampak ker so dobili v Šoštanj poštenega slovenskega trgovca Kocuvana. Proti poštenim trgovcem pa si slovenski kmetje ne ustanavljajo konzumov. V Grižah ni bilo konzumno društvo v rokah slovenske stranke, ampak v rokah ljudi, ki so somišljeniki »Štajerca.« Kaj se je torej s tem društvom zgodilo, nas le malo briga. Kmetijsko društvo na Frankolovem stoji trdno, četudi »Štajerc« in »Sl. Narod« še stokrat nasprotno trdita. Kdor tega ne verjame, naj gre gledat v Frankolovo ali pa naj prebere zadnjega »Domoljuba« št. 23, str. 362, kjer voditelj frankolovskega društva sam oporeka tej laži. Ptujski kramar naj enkrat pove, koliko tisočakov ima ptujski Ornik, ptujski Fichtenau, slovenjebistriški Stiger, celjski Stiger in brežiški Mattheis in drugi trgovski velikaši. Pri kramarjih je ptujski list doma, tam naj voha! Svoji k svojim. Pod tem nadpisom prinesla je zadnja giftna krota jeden dopis, v katerem proslavlja Lojzeka M. kot Slovenca. To je resnica, da je Lojze slovenskih starišev sin, toda to je tudi dokazana stvar, da je pozabil na svoj materni jezik. Mati učila ga je moliti v slovenskem jeziku, ali ker je postal, kakor giftna krota piše »svoj lastni gospod,« pozabil je, da mu je le slovenski narod k temu pripomogel, namreč denar Slovencev. Kako da tolmači giftna krota klic »Svoji k svojim,« si pa pameten človek sploh raztolmačiti ne more. Jasnejše in odločnejše ne more svoje narodnosti nihče tako dokazati, kakor bodoča narodna trgovca. Gospod Havelka je pristen Krajnc, gospod Lončarič pa pristen Hrvat. Oba torej po duhu in krvi sorodna. Mi vsi pokažimo torej ptujski giftni kroti, da si drugače tolmačimo geslo »Svoji k svojim« ter podpirajmo, kar je v naši moči bodoča narodna trgovca, da bodo nasprotniki umeli in spoznali, da tudi mi lahko odločno nasprotujemo njihovim zvijačam. Torej še enkrat vam kličemo, držite se gesla »Svoji k svojim.« Od Sv. Jurija ob Ščavnici. V »Našem Domu« in »Gospodarju« šem že večkrat bral dopise, v katerih se bere, da je pri Sv. Juriju ob Ščavnici veliko raztepenega ptujskega kramarja po imenu »Štajerca«. Slovenci: le delajte tako naprej, ter si naročujte take časnike, ki vas in vaše potomce v pogubo spravijo! Ali se morda vam Čudno vidi, da še imate do sedaj lepe druge časnike na razpolago? In da še v Vaši sredini biva nepokvarjeni duh do prave zveličanske ter narodne omike? Še pred kakim poldrugim letom o ptujskem kramarju ni bilo ne duha ne sluhši zdaj pa v vaši lepi dolini in rodovitnem polju, na lepih vinogradnih gričih, v vaših še do sedal poštenih hišah, pri vašem vkusno in s trudoiu pripravljenem kruhu vam v usta gleda in kvaka ptujska »giftna krota.« Kam ste prišli in zašli' dragi mi Jurjevčani, moji rojaki? Ali se ne sra* mujete, da vsi zavedni Slovenci berejo o vas tef se vam posmehujejo in vas ob enem tudi obžalujejo. Dragi mi rojaki, da se vam ne širi ne-čast po celi omikani slovenski zemlji, pustite t° pošast, gotovo sem prepričan, da bo vsak, ki količkaj na se in na snago drži, še domačo kroto z metlo čez prag iz svoje hiše bacnil, ali si p® torej še ptujsko giftno kroto dovolite v vaš« snažne hiše prinesti? Sramota in grdoba za vsakega, ki si kaj takega pripusti, in ako je še kateri za naprej v vaši sredini tako zaslepljen, bodi®* kmet ali kočar ter viničar, ogibajte se ga. --Imate na razpolago lepe in dobre časnike, na pf' če kateri zna nemški in hoče lep nemški časnik brati, in ne bi rad, da bi nemški pozabil, mu je na razpolago »Siidsteirische Presse«, to je * dobrčm krščanskem duhu pisan časnik in veliko lepega prinese. Med slovenskimi časniki pa imat® »Slovenski Gospodar«, »Naš Dom«, ti časniki so zelo po ceni, in so samo v vašo korist pisani' ako pa po drugih časnikih segate, kateri so z® vas pogubni, bodete pa kmalu postali podlag® tujčevi peti. Vi pa, dragi moji Jurjevčani, kateri ste še na pravi poti, glejte, da je ne zgubite, drugi pa, prosim, obrnite se na boljšo pot bodoč' nosti, ter opustite to, kar vara nečast in sramot0 dela, in vam škoduje za duševno ter gospodarsko življenje. Bodi vam sveta beseda našega nepo' zabnega knezoškofa A. Martina Slomšeka: Svet® vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike. Torej tujega ®e ne poprijemljite, kar vas vodi v pogubo in p°' gubljenje, naj vara bodo sveta rodna tla slovensk® Ščavniške doline. Iz Dobja. Ker nas, gospod urednik, večkr®1 vabite, da bi Vam kaj pisali, prosim Vas, sprei' mite še od mene sledeče: Kakor marsikje, je tu0' pri nas par pohujšanih, liberalcev, ki trdijo, da \e »Štajerc« zato kmečki prijatelj, ker je tiskan 5 slovenskimi črkami. Jelite, gospod urednik! nek®'' terim res ni pomagati, ker so preveč svojeglavo'' Kmetje, naročujmo si »Naš Dom«^ in prebirajo^ ga radi! on je v resnici naš. S »Štajercem« p® peč, ker je hinavski izdajalec slovenskega kmet®' Tako misli kmet A. i Iz Dola pri Hrastniku. Dragi »Naš Dom‘ Iz vseh stranij naše mile Slovenije prinašaš u°' piše, le iz našega zakotnega Dola ni še nič sli®®1' kakor da bi tu vse dremalo in spalo v narodne^ oziru. A vendar ni tako! Tudi mi Dolani kor® kamo dasiravno bolj počasi za drugimi brati Slo-venei naprej po potu narodne omike. Zbudil' smo že pred leti iz spanja ter si osnovali bralno društvo. Društvo stoji na dobri podlagi. Ima bogato knjižico, nad 700 zvezkov razne vsebine, in I® naročeno večinoma na vse dobre in leposlovne slovenske časopise. Ima tudi precejšno število Udov. Pa tudi v posamezne kroge dohaja k nam Precej časnikov, kakor: »Slov. Gospodar«, »NaS Pom«, »Domoljub« itd. Dika in ponos Dolanov pa le> da ne prihaja k nam nobeden liberalen ali ^ori sovražen časopis, celo ptujskega »kljukca« ni, dasiravno, kakor pravijo, iztakne vsak kot. Izprva k° je Se le izlrčal iz gnjezda, je parkrat primahal Uu »ogled«, a ker ni našel ugodnih tal — morda *uu tudi podnebje ni ugajalo — izginil je in sedaj ni več. No, pa saj ne žalujemo za njim, ker Uam ne manjka dobrih časopisov. Sramotno bi uilo bi tudi bilo za vsakega zavednega Slovenca, da bi si naročal tak list, kakor je »Štajerc«. Mi nočemo biti zvesti naročniki dobrih časnikov. Iz Bizeljskega Vam naznanjam, gospod Urednik, veselo novico, da ste si že tudi pri nas Pridobili prav lepo število prijateljev. Pri nas si ^nao nemško navdahnjeni učitelj Sloger gladi svojo Slvo brado in trgovski pomočnik Tratter si obrača P°d nosom svoje razvijajoče brke na desno in ®vo, kadar prebirata modrost ptujskega »Štajerca«. s> drugi pa ne maramo teg lista, ampak agiti-ratUo za »Naš Dom«, ki je naš prijatelj. Bizeljski fant. Iz Dobja napada v zadnjem »Štajercu« ta-^ušnji nadučitelj g. Pulko zopet zveste somišlje-Uike »Našega doma«. Ne bomo mu odgovarjali Uu njegovo puhlo in neresnično besedičenje, ampak mu izrekamo le svoje pomilovanje, da je zašel 8vojimi dopisi v »Štajerca«. V Špitaliču pri Konjicah dobijo poštno Postajo, ki bo imela vsaki ponedeljek, vsako sredo u soboto zvezo s pošto v Konjicah. j Marija Snežna na Velki. Pri gostilničarju žaUezu Šikerju pri Cmureku se je preveč napil ganja 751etni Franc Leš, na kar ga je zadela ie P' ^ie80v mrtvaški oder je bil listnjak, kjer teža) dva dni z navadnim prtom odet. Iz uredništva „Štajerca44. Dozdaj je pisal p jttauer Zeitung« in »Štajerca« penzijonirani stni uradnik, plemenitaš Kalchberg. Ker pa je ,} ev6č trdo prijel nemške advokate, posebno »k ^“ubrosiča in dr. Wolfhardta, pa so ga ptujski ^uiečki prijatelji« odpustili. Kdo so ti ptujski gpl^u^ki prijatelji«? Predvsem ptujski trgovci, na pfj11 i'm pek Ornik. Pek Ornik, tako izvemo, ima rini kudjelju lista Ali Se »Štajerc« kakih 300—400 gld. bodo tudi naprej naši kmetje žela'1’ ‘štajerc« — kmetski list, ka-li? Kdo 1 Piše »Štajerca«, ne vemo. Pa še bomo že izvedeli in javno povedali. »Pettauer Zeitung« pa urejuje nemški učitelj Friš. Da bi kaj takega delal slovenski učitelj, sin slovenskih kmetskih starišev, to bi vam bilo kričanja. Ker pa je Friš meščan in Nemec, je v nemškem gozdu vse tiho. Pes je tudi hud na „Štajerca14. V Jarenini je nesel neki mladenič domu v žepu »Štajerca«. Ko pride domu, začne domači pes na njega hudo lajati. Hitro si domisli, da ima »Štajerca« v »hažeri«. Sklene, da ne bo več nosil te spake domu. Žival, — pes, je videl »Štajerca«, volka v ovčji obleki, marsikateri spodnještajerski kmet pa ga še zdaj ne opazi. Požar. V Starivesi na Murskem polju je 29. novembra zgorelo poslopje posestnikoma Filipiču in Ferencu. Poslednji je znan daleč po svojih konjih, za katere je že večkrat dobil premije. Nesreča ne praznuje. Ponesrečil se je Jakob Gomzi, kmet v Cogetincih v fari Sv. Antona v Slov. gor. Peljal je vino v Radence in ko se je vračal, je stopil v Okoslavcih, vasi pri Sv. Juriju ob Ščavnici, z voza, pa je prišel po nesreči pod voz. Drugi vozniki so ga našli mrtvega. Ponesrečenec je zapustil ženo in dva otroka, hčer in sina. Rajni je živel varčno in bogaboječe ter tudi nikdar ni preklinjal. Upamo, da je našel milostljivega sodnika! Sod ubil je v Š p i t a 1 i č u na Koroškem najemnika Leisa, ko je spravljal vino v klet. Vtrgala se je vrv in sod je padel na najemnika. Bil je na mestu mrtev. Požrtvovalna sesterska ljubezen. Iz Spodnjega Roža na Koroškem se poroča: Tri dekleta so šla blizo Poljan črez Bistrico. Marija Mostečnik je padla v potok. Njena 10-letna sestra Anica je skočila za njo in jo rešila. A predno je sama mogla iz vode, zagrabili so jo valovi in dekle je utonilo. Truplo je še-le po dolgem iskanju našel nek kmetski sin. Deklica zgorela. Pri Sv. Magdaleni v okolici tržaški je pustila neka mati za hip otroke same pri ognju. V tem trenotku je padel eden otrok, dveletna deklica v ogenj. Na obupen krik so prihiteli ljudje in vzrli strašen prizor: Deklica je bila vsa v plamenu. Umrla je v groznih bolečinah. Osmrtnica za psom. Na Dunaju živeči gospej Bachmann je poginil te dni nje toliko ljubljeni pes »Flockerl.« žalosti svoji je gospa dala duška s tem, da je dala natisniti osmrtnico ter je isto razposlala vsem svojim prijateljem in prijateljicam. Ta izredna osmrtnica se glasi: Ana Bachmann naznanja vsem prijateljem, znancem in rojakom žalostno vest o smrti nje goreče ljubljenega »Flockerla,« kateri je ob 8. uri in pol zvečer po dolgi dobi 10 let — poginil. Dunaj dne 23. no- vembra 1901. Globoko vžaljeni svojci. — Pamet, kje si? Raj se zaslnži na gosli. Jan Kubelik, sloveči češki umetnik na gosli, je podpisal pred nedavnim v Pragi pogodbo z Američanom For-manom, po kateri bode Kubelik za svojo igranje v Severni Ameriki dobil za 4 mesece pol milijona kron in vrhutega bode še brezplačno potoval. Kubelik je odšel v Ameriko 20. novembra t. 1. V Pragi je bil njegov odhod nad vse slovesen. Kaj je novega na Koroškem? Mesto živinozdravnika je razpisano za Celovec, a prosilec mora biti Nemec. Da se tak človek ne bo mogel razumeti s slovenskimi kmeti, za to se naše oblasti ne brigajo. Krivično 1 — V Medgorjah se je vršil dne 17. novembra shod podružnice sv. Cirila in Metoda. G. župnik Riepl je govoril zelo lepo o ljubezni do domovine in slovenskega jezika. — V Grebinju so zgorela gospodarska poslopja grada Hirsenau. Škode je 20 tisoč kron. — V Prevaljah je imelo katoliško delavsko društvo dne 17. novembra mesečni shod. G. tajnik Maierhofer je govoril zanimivo o znanih in dokazanih čudežih najnovejšega časa. Krščanski delavci, oklenite se tega društva! — V Brdu ob Žili je umrl č. g župnik Jos. Lakonik. Svetila mu večna luč! — Nove šole na Žili bodo zidali v borlski fari, v Crešnjah in v Št. Juriju. — V Kazazah pri Celovcu je umrl bivši župan in posestnik Val. Arhar, star 85 let. — Na Dobrovi pri Velikovcu je pogorela dne 11. novembra Smo-dejeva hiša. — V Malniči se je obesil posestnik Nojsternik. — Iz celovške vojaške bolnišnice je oni teden pobegnil neki vojak 7. pešpolka. Šel je v Volšberg k svoji materi, ki ga je zopet peljala v Celovec nazaj. Drug novinec 17. polka pa si je na vežbališču zasadil bajonet v prsi ter se težko, a vendar ne smrtno ranil. Kaj je vzrok, da se je hotel umoriti, se ne vč. Trpinčenje vojakov. Iz Budimpešte se poroča, da se je v velikem Varadinu razkrilo, na kako nečuven način se časih vojaštvo trpinči. Umrl je tam neki honved-vojak z imenom Florian, ker ga je četovodja s kopitom puške udaril po glavi tako, da mu je prebil črepinjo. Poročilo pravi: Preiskava je pokazala, da je ta način kaznovanja v tem polku splošno v navadi. To je nezaslišano! Več podčastnikov je sedaj zaprtih zaradi tacega trpinčenja. Nove svalčice (cigarete) se bodo začele prodajati s 1. decembrom t. 1. Imenovale se bodo Nil in bo komad stal 6 h. Koliko se je lani pokadilo v Avstriji. Lani se je v Avstriji pokadilo 1286,715 020 v Avstriji izdelanih smodk, za kar se je izkuplilo 86,500.724 K. Cigaret se je prodalo 2885,252 328, za kar se je izkupilo 45,447.387 kron. Največ se je prodalo drama cigaret (1403,952.692), zadram» cigaretami se je pa največ prodalo šport cigaret. Razbojniki v Italiji. Nedavno so roparji na Sardiniji napadli pošto. Znano jim je moralo biti, da pelje pošta mnogo denarja. Kake so razmere v Italiji, osvetljuje dejstvo, da pošto spremljajo orožniki in tudi ta poštni voz je spremljalo dvoje orožnikov. S pošto peljala sta se dva gospoda in potnica Angela Mele. Roparji ustrelili so jednega popotnika, potnico in jednega vojaka na mestu, toda ostali vojak, če prav ranjen, se j« hrabro držal in roparji so zbežali brez plen8i vzemši sabo svoje ranjence. Vojak, ki je roparje prepodil, je vsled dobljenih ran umrl. Beli človek je postal zamorec v petih letih v Brooklynu. Piše se Jakob Beliner in j® istotam pismonoša. Učenjaki brezvspeino proučujejo ta naravni pojav! Beliner je oženjen, imš sedem sinov, ki so vsi beli in zdravi. Zdravnik Lukas, ki pozna Belinerja nad pet let, pravi, da ne more te premembe razjasniti in no veruje v zopetno spremembo sedajnega zamorca v belega človeka. Most čez Savo. Štajerski deželni zbor j® sklenil, da se zgradi pri Brežicah most čez Savo. V ta namen je dežela obljubila 100.000 kron, isto občina Brežice. Poslanca vitez Berks in Žičkaf pa sta vložila predlog, naj tudi vlada dovoli 100.000 kron in to svoto že leta 1902 izplača. Žetev v Rusiji, bila je letos vrlo povoljna-Pereča se, da je koruza osobito vrlo na Ruskefl1 obrodila. Od 15. septembra do 15. oktobra izvozil® se je samo iz Odese 3,921.970 meterskih stotov pšenice, 21,522.336 stotov rži, 237945 koruz®» 3,692.488 ječmena in 149250 stotov ovsa. Ziv zgorel je hišni posestnik Ivan Kova^ v Beneševem na Moravskem. Prepiri z njegov® boljšo polovico so ga toliko razjarili, da je svoj® z deskami krito hišo zažgal in se na ta posebe® način usmrtil. Boj za kruh bil je v Putuanlico v Mehiki-Spekulantje nakupili so žito in postavili take cen®' da ljudstvo ni moglo kupiti žita in moke! Vsi®1? tega prigodili so se nemiri, pri katerih so od stra®' špekulantov nastavljeni stražniki ustrelili sedet® moških in jih nebroj ranili. London in Pariz v megli. Grozno raeg'® imeli so pretekle dni v Londonu in v Parizu. ^ Londona se poroča, da v nekaterih mestnih od' delkih vsled megle ni bilo mogoče videti ničesar-Kočijaži, izvoščki in vozniki so morali hoditi pol®^ konj, v jedni roki svetilnico in z drugo roko drž®® vajeti, da so mogli počasi naprej. Tudi vlaki ni®? mogli praviloma voziti. Več vlakov je trčilo skup3)' vendar se večje nesreče niso pripetile. Tudi ®a Francoskem vladala je taka megla, kakoršne ljudi* ne pomnijo že od leta 1875 V Parizu ustavlj®® je bil ves promet na železnicah, tramvaji in tu®1 očije niso mogle voziti. Goreti so morale po nevu luči. Seveda so se zgodile vsled te megle uoi razne nesreče. Zavozil je nek kočijaž v reko eno, kočijaž se je sicer rešil, a deklica, katero le peljal, je utonila. V Saint Michel sur Oase po-°zil je vlak tri železniške delavce. , V Maribora bodo odprli nov vodovod. Go-'le so se že poskuSnje. Par cevi je počilo, ki so nadomestile z drugimi. Mariborski prebivalci so edovedni, kakgna voda bo jim pritekla po novem vodovodu. Štajerski trgovci so si ustanovili deželno •vezo, da ložje branijo svoje koristi. Vsi stanovi se družujejo, za to si moramo tudi mi kmeti ustanoviti ^alu zvezo krščanskih slovenskih kmetov. Od Sv. Andraža v Slov. gor. Predragi ‘Nas Dom!« Skoraj iz vseh krajev naše obširne ®lovenske domovine si dobil pozdrave in so te z eseljem sprejeli. Sprejmi torej, dragi »Naš Dom« udi srčne pozdrave od nas andraževskih mlade-uicev, ker tako radi beremo tvoje lepe povesti in P°dučljive spise; tebe se bomo vselej zvesto držali, I si pravo geslo mladeničev in pa tudi odraslih gospodarjev. Pa žalibog, kakor vsaka dobra reč, uso imaš tudi ti pri nas sovražnike. Tako zvana Bdtna krota se kakor povsod, tudi v našo iaro pljuje; pa prepričani smo, da ne bo skoraj več r°8ila svojega strupa med nami Andraževčani, ker °de zmagal vrli »Naš Dom.« Mi fantje in dekleta, Pu pridni gospodarji skrbimo, da bo zmagal vrli ‘Naš Dom.« Poleg »Štajerca« zahaja v našo faro o bolj hudi »Rodolump« četudi v malem številu. ^iega in »Štajerca« vrzite dragi Andraževčani na .Utetišče, kamor spadata vsled svojega strupenega II nelepega berila. Na mesto njih si naročite ob , °vem letu »Naš Dom« in »Domoljub« ki sta naj-“°Ji8a Mata za slovensko ljudstvo. Če se ne bodete P°bo]j8ali, pridem prihodnjič z Vašimi imeni na an. Tebi pa »Naš Dom,« želimo obilo sreče in Ročnikov sedaj ob novem letu. Fantje in dekleta Udraževska na noge, da bode zmaga naša. Živijo ^'aš Dom!« Več prihodnjič, saj še imam veliko Svoji torbici nabranega. Fant. q . Dobrava pri Zrečah. Mladenič Franc Kovač-“r|nšek Dni .ek je blizo očetovske hiše pripravil nov ^lski križ, ta je bil minolo nedeljo blagoslovljen. se Nesreča. V Pogorenjivesi pri Zrečah je po-toni Kalšek-Kovžar oni dan vozil hajdino. Po-osk 86 ie 0^*0Žen' voz zvrnil na voznika, ter mu °doval levo nogo in oprsje. Zdravnikom se je 8rečilo zabraniti posebno hude nasledke. 8e . Bavarskemu nmobolnemu kralju Otonu drJ® stanje zopet poslabšalo. Preje bil je rad v to* | ’ ljubil je pogovore s svojimi dvorniki in je m'1 mnogokrat o samoti. Zadnji čas se je spre-dr Najrajši je sam in ne mara niti več v jih 6'ni jesti. Jedila vzame si na skrivaj sam in °dnese v svojo sobo. Oto rad pije, a pijače dobi močno namešane z vodo. Oto je strasten kadilec svalčic, a niti tega mu ne puste zdravniki in sme kaditi le malo. Izprehaja se umobolni kralj najrajši sam. Da ne more, razun s svojimi od princ regenta odkazanimi mu dvorniki, z nobenim drugim človekom občevati, nastavljene so okrog njegovega gradu goste vojaške straže. Kakor znano, bil je svoj čas kralj Oto odločen zagovornik katoliških načel in sovražnik vsenemške pruske ideje. Ni li žrtev framasonstva? Deklica svojevoljno sprejela jetiko. V Brooklynu zdravnik dr. Barney hoče ovreči nauk Kockovo o neškodljivosti goveje sušice. Dr. Barney je najprej v kravo ucepil bacil goveje sušice. Ko so se bacili v telesu goveđe razvili, izročil je dr. Barney serum in ga ucepil gdč. Emi King, zdravi deklici iz odlične obitelji, ki se je svojevoljno ponudila za zdravstveni poskus. Barney pravi, da bo gospodična gotovo dobila jetiko, a jo potem namerava ozdraviti z neko novo metodo ozdravljenja, zatvorivši jo v sobo polno posebnih razkuževalnih zdravil. Ljudstvo v Brooklynu pa ni ž njim enega mnenja, nego je razburjeno radi njegove igre s človeškim življenjem. Ljudstvo je napadlo zdravnikovo stanovanje. Le s težavo so ga oblasti ubranile pred razsrjeno množico. Umor v banki. V Londonu je te dni ravno pred zaključkom blagajnika neke bančne podružnice v Londonu dobro oblečen mož nagovoril. Ko ga blagajnik pogleda, zagleda proti njemu namerjen revolver. Blagajnik je hitro z roko pokril denar, a ptujec mu naglo reče: »Ravno denar hočem, če ne, vas ustrelim in si ga sam vzamem.« Blagajnik je bil toliko hladnokrven, da je hitro zasolil roparju gorko klofuto, a isti hip je ropar ustrelil, a blagajnika ni zadel. Blagajniku prihitel je drugi uradnik na pomoč. Ropar ga je na mestu ustrelil. Med blagajnikom in roparjem unel se je na to boj na življenje in smrt. Blagajnik je bil močnejši nego ropar in ko je ta to uvidel, se je usmrtil. Ostalo osobje je zbežalo po pomoč na policijo. Ko je policija prišla, našla je jokajočo udovo ustreljenega uradnika in mrtvega roparja. Zmagovalec blagajnik je pa prav z angleško hladnokrvnostjo, kakor bi se ne bilo nič zgodilo, mirno nadaljeval dnevni zaključek; jezilo ga je le, da je moral odgovarjati prišedši policiji. Poslano odprto pismo g. R. Pustoslemšeku v Gornjemgradu in še nekim! Vi tožite zaradi dopisa: »Iz gornje savinjske doline« (Volitve in še nekaj) štev. 13, stran 114. Sumničite mene, da sem jaz pisec inkriminiranega članka, opiraje se na kramljanje, da sem jaz stalni dopisnik »Slov. Gospodarja« in »NaSega Doma.« 1 Najsi sem jaz pri obravnavi v Gornjemgradu dne 18. novembra t. 1. odločno rekel, da nisem stalni dopisnik omenjenih listov in tudi ne pisec rečenega dopisa in razločno povedal vse na vprašanja gospoda preiskovalnega sodnika, kar sem pisal, in odločno protestiral zoper sumničenje in tožbo, vendar se govori po Rečici in drugod, da sem pri časti maSnikovega posvečenja vse tajil, in ko mi je g. sodnik pokazal mojopisavo, — obledel in obmolknil. Ker to ni res, je ta govorica, katero razširjajo po Rečici meni po imenu znane osebe, laž in obrekovanje. Zato sem pripravljen istim osebam izplačati po BOO kron, ako mi dokažejo to, kar o meni okoli kvasijo o lej reči. Ako pa ne dokažejo in ne pridejo po omenjene krone in tudi v tem listu svojega govorjenja ne prekličejo, potem pa vedi vsak, koliko je verjeti takim jezikom. In Vi g. R. PustoslemSek, ki ste krivi vsled te obtožbe kot začetnik, da se pri nas okoli govori, da mene Kumrov Tona toži, Vam pa takoj izplačam 1000 K, reci tisoč kron, ako sem jaz pisec inkriminiranega omenjenega dopisa, ali sploh kaj vplival na neznanega dopisnika. Ako pa ne, pa Vaša čast, za katero se potegujete, zahteva, da Vi VaSe sumničenje prekličete, kar se mene tiče. Sicer sem Vam že v Gornjemgradu dne 18. pr. m. t. 1. rekel, da imam zoper jezične ženske in liberalne časopise zelo trdo kožo, ker kar vem, da se je o meni dozdaj po liberalnih časopisih pisalo in po ženskih jezikih govorilo, je laž in obrekovanje. Zakaj vedoma in nalašč nisem o nikomur kaj rekel, ali o kom kaj pisal, kar bi bilo raz-žaljivega po kakem paragrafu. Kritikoval pa bom, to Vam in vsem tukajšnjim liberalcem očito povem, gnjile razmere in tudi rečem vsem, da če bomo začeli umazano perilo prati in ga obešati po časopisnih predalih, bo prišel marsikateri liberalec »na pranger,« in potem bomo videli kateri »confratres,« Vaši ali moji imajo maslo na glavi, kakor piše tisti »Slovenski Narod,« katerega ste blagovolili po g. Kocbeku meni doposlati. Vsakega dolžnost je, potegovati se za svojo čast in tako tudi pri meni. Jaz sem prišel pri tej tožbi tako na zatožno klop, kakor Poncij Pilat v »Gredo« (Vero), kakor pravimo. Zato zahtevam javno zadoščenje. Zakaj nikakor ne mislite, da so v naši stranki take duševne reve, kakor pri liberalni, da ne bi nihče drugi znal kaj zapisati, kakor jaz. To je prevelika čast za me — katere ne zahtevam. Vojskujem se z odprtim vizirjem po načelu »cum omnibus pacem, ad-versus vitia bellum (z vsemi mir, proti hudobiji boj).« V Lučah, 1. grudna 1901. France LeTcše, župnik. ‘ Potrdimo pred vsakomur, da gospod Lekše ni stalen dopisnik „Našega Doma" in zlasti ne inkriminiranega članka. Uredništvo. b 'il' ^ N Branitelj znamenja sv. križa. (Iz Rpt. — A. P.) Nek popotnik pripoveduje: Na svojem pow vanju skozi polja vasice z imenom Spodnji-Briac' pokazali so mi na polju lesen križ, čigar podnoŽI obdaja zid, segajoč do prs. V tem obzidanem pr0' štoru so me opomnili še na drug, starejši kr>r čigar potrte in preperele ostanke je že tok čas popolnoma izsušil ter obdal s sivim mahom. »Tukaj« — tako je govoril moj spremil0' valeč — »tekla je nekoč mučeniška kri!« Za časa strašne dobe francoske prekuf'1! dobili so republikanci nekega moža iz te vasi0 z imenom Ripoche (Ripoš), kateri je služil v vrst® kraljeve vojne, z orožjem v rokah. Privedli so ga sem k temu križu ter $ tako-le govorili: »Ujeli smo te z orožjem v roka11’ to pomeni toliko, da je tvoja smrtna obsodba * podpisana. Poglej tam svojo hišico, v kateri si b rojen. Še živi v njej tvoj oče. Tudi ti bodeš živ° ako hočeš ubogati!« Ujetnik se je ozrl na svojo očetovsko hišic0' in solze so mu stopile v oči. »Kaj naj storim« vpraša — »da si ohranim življenje?« Nek republikanski vojak mu je odgovori »Tukaj vzami to sekiro ter posekaj ta križ!« Ripoche je vzel sekiro. Njegovi tovariši, k9 teri so bili ob enem ž njim vred ujeti, so se pi^ j( strašili ter obrnili svoje obraze od njega, misle0 t. da je njihov sodrug odpadel od Boga; groza ni1 je obletela. .. A komaj je držal Ripoche sekiro v svoj' rokah, vspel se je na podnožje križa, vzdign, svoje orožje, ter zaklical z gromkim glasom: »Sr»{ in pogubo zločincu in brezbožnežu, kateri se dr# križ Kristusov oskruniti! Braniti ga hočem c svojega zadnjega vzdihljeja!« ti Naslonil se je s hrbtom na posvečeno drev ^ iz njegovih oči je žarel neki nadnaravni, nebeS ogenj, in zdelo se je, da navdušuje njegovo c« bitje neka nadzemeljska moč. Res se mu je P° srečilo nekaj časa odbijati hudobneže od sebe- Ta nepričakovani pogum držal je napada*1 za nekaj trenutkov v nemem začudenju. A kma so planili, kakor bi se sramovali svojega obota Ijanja, z divjim krikom na krščanskega junak Podrli so ga na tla in ranili od vseh strani. Še vedno se je trdno držal križa. Razbesneliv jaki so pa odtrgali njegove roke od križa, raztegnil' ■ ga črez klečalnik, nastavili mu bajonete na p’J ter ponovili prejšnjo zahtevo z besedami: »Na s tem znamenjem praznoverstva in pustimo življenje!« • A premagani je glasno zaklical: »To je zv* 1 menje mojega odrešenja; tudi sedaj ga ho^j v objeti!« In s svojimi zadnjimi močmi povspel ", j je do križa, ga krčevito objel ter tako prejel ^ i iz rok razdivjane druhali. ,r < b ii p i 143 — jj . Morilci so križ posekali in tako sta ležala ul? in njegov branitelj lik eden drugega. Pod po*y, za katerega je prelil kri, leži Ripoche Oroslana „Fric“ in „Udyamba“. j ^oroslanomFricem so se prijazni čitatelji »Na-• • str^ Poma* že menda seznanili. Saj se nahaja na 6 ži«fn' letošnjega mohorskega koledarja njegov "i za ■?nieP‘s> k* ie sila zanimiv. Če je bil kdo tako 'Jj. j,,, erni da se ni zmenil za naSega junaka, naj iCj . žarna rudečica zalije obraz in hitro naj se 8 jeriVaie seznani z dobrovoljnim debelokožcem, ki itJ« časov sčm prvi oroslan, ki je udo- t0aCen- Misijonarjem je Fric dober pomočnik, nosi «« dp|0re’ Ponajveč drva iz gozda in sploh opravlja hi je f na ^an za ^ mož- ^r*c Pa napreduje. Četudi I kr t to a** ono stvar s*'var mu pokazati več-e' sčasoma se nauči vsega. Čujte, kaj zna Fric k Ve8a! Vprežen v koleselj zna modro, pazljivo in C Da108110 aloP'eall kakor bistri fijakerski konjiči, i Pe bi neverjetni ljudje mislili, da je ta zopet iQSii) se je dal fotografirati v svojem novem poslu S|. razni misijonski listi nudijo to velezanimivo zvedavim očem svojih bralcev. Mi ie tekmeca; ime mu je Udyamba. r®i .Slovenci pišemo bolj prosto njegovo ime Udi-(j?. a! menda nam ne bo zameril. Zdi se, da je Preit Pa Se boli. nadarien> Pa tud* I50'! na8ajiv, •h »lii nien *n zavihan. Kdo bo mu pa zameril vse *1 Piaf11^31^®’* sai ie mlad’ n*t'' ^ leti Se ne tlači l°!| dv^ere zemlje. — Če je kaj »zakacal,« ga Šiba, a\ krz a*‘ tr‘krat položena na njegovi debeli koži, ‘m slad°L- Zmodri- — Njegova glavna nečednost je 8 »>ilart08nednost — 8*cer Pa te nimajo samo iarnh 0roslani- — Nekega lepega dne pride Udi-v.j kjefb? Pr* svojih obiskih tudi v celico misijonarja, i- pj ie našel veliko steklenico medu. »Krasno, to , jasni Emir,« si misli mladi junak. Zatrč je P° . 2unaj, njegov rilček pa v steklenici in sladka i. riijLlna steklenice se je speljevala po umetnem tii Marii!1 Pr°t* sredini neokretnega telesa. To je v p P' Udijamba je zadovoljno krulil. Tu stopi i Pusiv0 misijonar. Smola! Udijamba bi moral ™ ‘Up1 ’ dragi plen. Brrrl Ne bo dal! Vse grajanje „ ko j spanje vtakne raje v žep in se odpravi Sele, H jo jjjp “teklenica bila docela prazna. — Ako mu S ip j/ ^ čas, napravi izlet v bližnjo vas h kristjanom, V vepi!^ potrkal prilomasti v kako stanovanje, ti Mizo .s^ra*3 žen *n otrok. Če naleti kje na ko-sitp ’ s‘ vzame toliko časa, da se nadevlje do , bldg.' Nekoč se je zmagonosno vrnil domu. Njegov ne ma^° ponosno prinesel velik pisker Z Ukra(i i * ie d°bil kaSo pri dobrih ljudeh, ali jo je sfl je jjg. ) o tem molči zgodovina. — V veseli družbi 11 i rad- Če gredo otroci na sprehod, pojde ai in sicer prvi. — Od časa do časa že do- voli, da sme kdo zajahati njegov »nežni« hrbet. Kadar pa mu postane nadležen, dene brez pomisleka s svojim rilcem jezdeca na tla. — Zvečer igra ulogo nočnega čuvaja. Ako najde v kateri celici po »zdravomariji« Se luč, potrese za kljuko, kakor bi hotel reči: »Glej, da se spraviš kmalu k počitku.« — Psom in mačkam je neprikrit, odločen neprijatelj. Samo eden misijonskih psov mu je pri-rastel k srcu in ta si sme dovoliti marsikaj. Ako pa mu kak drug filaks ali mujc pride preblizu, ga zgrabi z rilcem za rep, ga zavrti parkrat v velikem kolobarju po zraku in ga požene nekaj metrov od sebe. — Njegovi srčeki so kunci, domači zajci. V te majhne stvarice je naš orjak zaljubljen do ušes. Komaj se zlato solnce porodi na daljnem izhodu, teče že Udijamba, kar ga noge nesejo, h kuncem, si odpre duri in ljubkuje nežne, ljube prebivalce kakor kaka dobra mamika svoje otroke. — Ampak ne bi prišli do konca, ako bi hoteli povedati vse, kar nai junak zna in uganja. Udijamba je ljubček celega misijona v Huili v portu-giški zahodni Afriki. I. E. K. Širite „Nas Dom“! Leto se približuje h koncu in sedaj se najbolj naročujejo časniki. Vsaka poštena slovenska hiša, ki le količkaj premore, bi morala imeti v hiši kaj za brati. „Naš Dom“ si lahko naroči tudi bolj revna hiša, kajti velja samo eno krono na leto. Kdor ne ve sam, kako bi napisal n A nakaznico in poslal denar, naj vpraša svojega soseda ali prijatelja, ki to ve. Posebno bralna društva jih po postavi smejo več skupaj naročiti. „Naš Dom“ hoče kot zastopnik pete kurije tudi zanaprej braniti pravice slovenskega ljudstva; podajati koristen poduk v gospodarstvu in v političnih zadevah, pa skrbeti tudi za kratek čas. Naprej! ____________ Listnica uredništva. Lepa hvala za prisrčne pozdrave iz Konjic, Polzele in Juršinec pri Ptuju. Čevljarski učenec iz poštene hiše se sprejme. Franc Mašat, Bistrica pri Mariboru. Najboljše, najlepše in najcenejše a«- u 1 15 -ws z bndilom in cilinderce se dob6 pri T. Fehrenbach, urarju v Maribora, gosposke ulice, is s-s Jeruzalemsko romanje. Spisal profesor J. Zidanšek. Knjiga zanimivo opisuje potovanje v Jeruzalem, sveto deželo in Šege sedanjih prebivalcev. Krasita jo dve sliki. Obsega 207 stranij v 8°. Cena knjige: broširana 70 vinarjev, kartonirana 90 vinarjev, v platno vezana 1 krono 20 vin.; s poSto 10 vin. več. Razpošilja se samo proti predplačilu. Denar se lahko pošilja tudi v znamkah. — Naročuje se pri pisatelju, ali pa v tiskarni Sv. Cirila v Mariboru. 14 Slovenske razglednice za božič in novo leto| slovenste Šaljive dopisnice DC* sea novo loto ^ | priporoča tiskarna sv. Cirila v Maribord' j Prodajalcem velik pcpustek- Dober zaslužek najdejo p. n. gg. učitelji, orglavci obč. tajniki in osebe brez službe ^ | tudi brez osnovne vednosti, ako se oglasć pri g. I. Weixl v Maribortk Zofijni trg St. 3. 19 $-'* 1-nskarna Sy. CiHIa IMIaH|j™j; j Tisk in zaloga „Slovenskega Gospodarja" in „Naš Dom“. Tisk „Btldstelrlsohe Fresse" in „Voditelja". koroške ulice št. 5 Tisk „Gerkv. uradnega lista", Uradnih listov c. kr. okrajnih glavarstev Celje in Brežice, z najboljšimi stroji in najnovejšimi črkami oskrbljena, prevzame vse v nje stroko spadadjoče reti: Za urade, odvetnike In notarje: Vsakovrstne formulare, tabelice, pooblastila, blankete, ekspenzarije, pobotnii Za trgovce: Cenike, okrožnice, račune, fakture, memorande, naznanila, priporočila, vožne liste, pisma, v kuverte z naslovom, dopisnice itd. Za hotele In gostilnice: Jedilne liste, etikete za steklenice, račune za natakarje, knjige za vknjižbo p tuj c Za založnike: Knjige, brošurice, časopise, strokovno liste, slavnostna pisma, imenike za knjižnice it< Za razne korporacije In društva: Pravila, letna poročila, pesmarice s sekiricami, pristopnice za člane, za veselice in ples, diplome, plačilno knjižnice, blagajniške knjige itd. Vsakovrstne tiskovine: Lepake Valncrfl vsake vrste in velikosti, " poročne liste, osmrtnice, vsakovrstnih tiskovin 9 spominske liste, za kn. ik. župnijske a vizitke itd. In občinske urade, za krajne šolske svete In šole. Brzojavni naslov: Cirilova tiskarna Maribor. (Moti it. poitmga kalil, ondi 825.010.