1:wmaMfp_m*___MM_	rn—mi rfj liiih,	'
I	pt A C! XT A DATIi A
svr—---s	uLAo ll i\xvvJJLrix — -
Za Mew York ealo lato. 1.00
j| »E tmo^Mt^o atto 7.00	List slovenskih delavcev v Ameriki. 76000
TELEFON: W76 OOETULKDT Entered M iNMd Obli KM«, IjUrtir ti« 1M8. aft tke PM Oftot it ltw York. H. T, ate the Act of Congress of March 3f 187».	TELEFON: 4687 COETLANDT
NO 79. — ftTEV 79.	NEW YOBK, SATUEDAY, APRIL 3, 1920. — SOBOTA, 3. APRILA, 1930. VOLUME XXVHL — LETNIK XXVHL
VIDI VARNOST V SLOVANSKI ZVEZI.
RUMUNSKI VODITLEJ SE HOČE ZDRUŽITI S POLJSKO, GR fcKO, ČEH O-SLOVAŠKO IN DRUGIMI DRŽAVAMI. — ITALUA
NE MORE KONTROLIRATI SREDNJEGA IZTOKA.
« _
Bukarešta, Rumunska. 2. aprila. — Varnost za Evropo l«-/.i v 7 vez i mod Kumimsko. Poljsko, Oeho-Slovasko in Grško i kje je pa Jugoslavija in Bolgarvka?), po mnenju Take Amoneseo, ki jt* kot u-rednik. f.nanenik :n politik igral odlično ulogo v narodnem življenju Rumunske skozi vce kot eetrt stoletja. Ko je govoril pred kratkim s poročevalcem Ass. Press, je dal izraza svojemu upanju, da bo videl tako zvezo prestavljeno v dejstvo in da bo tudi priča, kako bo tudi igrala Amerika važno ulogo v razvoju balkanskih držav.
—	Če ne bo Amerika pokazala svojega zanimanja za trgovino na Balkanu, — je rekel. —- je mogoče, da bomo mi vsi zopet padli v roke Nemčije in če lie radi drugega vsaj radi položaja, ki je nastal vied valute. Runmnska je sklenila urediti to zadevo sama /ase. a se ji mogoče to ne bo posrečilo. Zelo mi je žal, da je Amerika odklonila zasedenje Carigrada ter sem prepričan, da bo v par letih narod Združenih držav .spoznal svojo napako, ker ni napravil te usluge civilizaciji in mogoče tudi svoji lastni trgovini.
—	Niti Francija, niti Anglija in še manj pa Italija ne morejo kontrolirati srednjega iztoka. To je prevelika naloga, a Amerika, ki je v političnem oziru brez vsakih sebičnih interesov, bi lahko storila to. Ker ni hotela Amerika prevzeti mandata, bo treba najti kako drugo rešitev Jaz sem za to, da se odpošlje rumunske čet<- zaveznikom na pomoč pri njih sedanjem načrtu, da nevtralizirajo Bo-spor in Dardanele, kajti mi smo v veliki meri interesirani pri ter.i, ca ostane ta morski prehod odprt. Ne sme se pozabiti, da se bo nova Rusija polastila Carigrada, če se ga bo pustilo v rokah slabega ;n majhnega naroda.
VLADA BO OBDAČILA PREMOGARSKE BARONE.
KER SE JE VLADA ODPOVEDALA KONTROLI, SO ZAČELE CENE PREMOGU NARAŠČATI. — JUSTIČNI DEPARTMENT BO BREZOBZIRNO NA3T0PIL PROTI VSAKEMU, KI BO PONE POTREBNEM DRAŽIL. — POVIŠANJE PLAČE JIM JE LE PRETVEZA. — POVPRAŠEVANJE po PREMOGU JE VELIKO.
Washington, D. C., 2. aprila. — S tem. da je določena miui.ja'.-r.a cena za premog, ko se na široko odprla vrata za draženje.
Justični department je naročil \sem državnim pravdnikoin brezobzirno nastopiti proti vsem premogarskim baronom, ki bi brez potrebe dražili premog Baroni so zvišali premojrarjem za 27 procentov plačo in to povišanje jim služi za pretvezo. Ko draže cene svojim produktom pravijo - — Moramo podražiti, ni drugače.. Poglejte. prCmogarjem smo morali dati sedemindvajset proeentov. Ne moremo izhajati. Že sedaj se je zvišala cena mehkemu premogli od 7.7."» ra $9.75, torej za cela dva dolarja pri toni.
Justični department jc že uvedel preiskavo. Zahteval bo od pre-mogarskih kompanij, naj mu predlože knjige, iz katerih bo razvi-del, k kakimi procenti dela ta ali ona kompanija.
Generalni državn- ipravdnik Palme rpravi, da nimajo premogar-ski baroni prav nobenega vzroka dražiti cen, čeravno so povišali premogarjem plačo. To povišanje je le malenkostno v primeri z neizmernimi dobički, katero skušajo spraviti v svoj žep.
Pa tudi premogarski baroni so se začeli oglašati. Tako je na-primer izjavil Tomaž T. Brevster, predsednik plačilnega odbora fremogarjev, da ni resnična .trditev delavcev, namreč, da so premo-garjem samo vsledtega zvišali plačo, da bodo lažje izkoriščali javnost. Cene višajo premogarski baroni baje zato, ker je štrajk izpraznil skoraj vse zaloge premoga in je povpraševanje po njem izvan-redno veliko, fSeveda morajo biti zaloge prazne, ker delajo ponr kod preipogarji samo dva ali tri dni v tednu. Op. nr.)
FRANCIJA VSTRAJA
PRI ZAHTEVAH.
i — Francoski parlament stoji na strani Milleranda za nasilno izvršenje mirovne pogodbe.
Pariz, Francija, 2. aprila. — Zadnja debata glede zunanj h zadev dokazuje, da jo eeli franc, kabinet za ministrskim predsedni-1 kom Millcrandom, ki zahteva strogo izvršenje mirovne pogodbe; sklenjene v Versailles. Glede zaupnice, katero se je dalo. je bilo ."»18 glasov proti 70, a glede vprašanja, da se zagotovi dogovor med zavezniškimi silami ter z njimi združenimi silami za stroge izvedenje versaillske mirovne pogodbe ter izvršenje demokratične politike v interesu naroda, pa je bilo najti le en zanikalni >las proti 575.
To je odgovor Francije na angleško revizijonistično gibanje in tjf. revo!ucijonarne nemire, ki so ie pojavili v Nemčiji. To pome-nja. da bo poslanska zbornica ustrajala pri zahtevi, da preneha Millerand dajati koncesije Angležem in Italjanom ter doseže v resnici praktične rezultate. Z drugimi besedami se mora Nemčijo na ta ali oni način prisiliti, da plača brez vsakega nadaljnega
vlačevanja. Glasi se, da se bo u.htevalo plačilo v drugih stvareh kot navedenih v mirovni po-rodh;, če se bo Nemčija še nadalje obotavljala.
Millenrand je prav posebno povdarjal. da je Francija pripravljena stopiti v ekonomsko sodelovanje z Nemčijo, kakorhitro
nemška vlada dokazala, da postopa v dobri veri. Nemški delegati so še vedno v Parizu ter razpravljajo s člani reparaeijske komisije glede dobavljanja premoga. —
Millerand jc pojasnil, da so se zavezniške vlade dogovorile glede predloga maršala Focha. da da Nemčija javno moralno in materijalno zadoščenje za napad na zavezniške častnike v Nemčiji, ki se je završil pred zadnjim državnim preobratom in pueem. Ta zahteva bo predložena nemški vladi kakorhtitro bo konec tedanje ustaje. To bo mogoče prva težka preiskušnja, s katero bo morala obračunati nova nemška vlada.	i
JUŽNO AMERIŠKI KOMPLIMENTI.
Buenos Aires, 1. aprila. — Ri-cardo Mujila, bolivijanski poslanik v tukajšnem glavnem mestu, je izdal ugotovilo, v katerem izjavlja, da je dala vlada republike Peru obširne satisf akcije Boliviji in da je dala izraza svojemu obžalovanju radi zadnjih napadov na bolivijsko poslaništvo v Limi in na konzulat v Mollendo. Pern-vijska vlada ;e obljubila, da bo • odslovila častnika, ki je poveljeval četam na straži pred bolivij-skim poslaništvom.
DBMŠlil fOlttfgfl V
IP0VBAMHE0L JflVlOi^flBe dOBM^tt UP
italjaaaki armadi
? ^ tljT*
100 Ur ....	$ Silv
800 lir ....	H«I0
800 Ur ....	fSTJO
1000 Ur ....	$ML00
NEMŠKI UPORNIKI
SO SE UDALI.
I	—L • 1
Boji v Ruhr industrijalnem ozem- i lin bodo prenehali danes na pod- : ' lagi dogovora s predsednikom.
Duessseldorf, Nemčija. 2. apr. ; Vojaki delavske armade v Ruhr ; ! morajo izročiti svoje orožje kra- < 'j -vnim oblastim pred 10. aprilom, soglasno z dogovorom med vlado ' , t*r centralnim komitejem gene- < (ralne konference delavcev v Es-jsenu. Ne bo se jih smatralo za : iustaše, če se bo prenehalo z boji 'po celem okraju danes opoldne.
Poveljnik komunističnih čet 'pred Weselom jc dal svojo oblju-j bc, da se bo strogo držal dogovo-1 ra. Izjavil je, da ima v resnici dobro armado, da pa se ne more boriti še nadalje, ker mu manjka mun'cije. Rekel je. da so bila vsa plenjenja zatrta in da je dal plenilce postrel'ti.
— S svojo lastno malo pištolo. — je rekel, — bom ustrelil vsakega komunističnega vojaka, ki se ne bo pokoril povelju, da se u-makne ter odda orožje pristojnim oblastim.
Delegatom J? ualo zagotovilo, tla ne bo nikakih sitnosti. Cu-t: se nekaj vznemirjenja radi pai ekstremističnih skup n, posebnr .'ker so izvedele za nekop poročilo I da so vladne čete stopile na rob i Ruhr ozemlja na več točkah ir J d? sta bila dva delavska delega-it.'» aretirana, ko sta šla v Esser j na konferenco.
Pariz, Francija, 2. aprila. — Separatistično gl i banje napreduje v porenskem Nemčije. To ozemlj« s«, zavzema za I o, da ustanovi svojo lastno republiko, — kot s« glasi v nekem sporočilu iz Main-za na Echo de Paris.
Tukajšni listi izjavljajo, da jf bilo trdno in neizprosno stališče francoske vlade z ozirom na napredovanje nemških vladnih čet v Ruhr okraj bistveni element uravnave nemirov v dotičnem o-kraju.
STRADALNA STAVKA BELA KUNA.
Dunaj, Avstrija, 2. aprila. — Bela Kun, prejšni madžarski komunistični agitator in njegovi tovariši/ ki so se nahajali tukaj v
-	ječi, so končali svojo stradalno stavko, ki se je pričela, ko so avstrijske oblasti zavrnile njih pro-
> Sejo, da se jih izpusti na svobo-i do. Tako poroča list 41 Abend". . 1 Dalo se jim je razumeti, da se khko oprosti jetnike na podlagi dogovora z avstrijsko vlado, a z izjemo Bela Kuna in dr. Livina, ! njegovega pomagača. Pozneje pa
-	se jih je obvestilo, da se tega do-■ govora ne more izvesti radi pro-
-	test od strani italjanske vlade, k: ' se jc bala prihoda komunistov v J Italijo.
To so si razlagali jetniki tako. da niso v resnici več ujetniki avstrijskih oblasti, temveč oni zaveznikov in vsled tega so sklenili naparviti koijec stradali stavki, ki bi bila brez vsakega pomena v spričo novega položaja, ki je l nastal vsled nastopa italjanske x vlade.
Vižm za potnike.
Parnik, ki bi imel odpluti iz i New Torka v Trst 15. aprila, je k preklican. Prvi parnik, ki odpluje j prihodnje dni ▼ Trst, je "Bdre-l dere" in sicer 1. maja; parnik • "President Wilson" pa 8. maja.
-	To naj vpostevajo posebno oni, i katerim smo na njihovo vpraša-
-	nje odgovorili, da odpluje 15. i aprBa en parnik ▼ Trst.	|
'zadnji amerikanci
iz sibirije.
Zadnji transport ameriških voja-^ kov v Sibiriji je sestavljen iz 2300 mož in 360 nevest.
1 Vladivostok, Sibirija. '2. aprila. ; 7ave^» pada preko ak.ivnosti' I ameriške ekspedicije v Sibiriji, j !<kl osem tisoč častnikov in mož,: ki so no&ili znak črnega medveda i»a belem poljn, jih je ostalo le.
2200 in ti so danes odpotoval:[ v smeri proli, Fil pinom. Ostali, j j \ ključno onih, ki so padli v bitki] Ifcii podlegli boleznim, so že preje' odšli.	„ j
South Bend, eden izmed tran-j športov, ki je dobil nalog, da pre- j vaja čete, je dobil luknjo, ko jc! prišel v pristanišče, a se ga je zo-p»i popravilo, nakar je ekspedi-ci,i.t odpotovala. Zadnje dneve so preživeli vojaki s popravljanjem it;*r zbiranjem svojih stvari in zvečer so se častniki vdeleževali šte-v Inih poslovilnih prireditev, ka-jure so priredili častnik iostalih i angleških, francoskih in poljskih ; misij.
Japonske, kitajske in češke če- * te so edine, ki so Še ostale iz števila dvanajstih narodov, ki so bili zastopani tukaj. Kamerad Kra-kovetski, krajevni ruski vrhovni poveljnik, je pogostil Amerikance v soboto zvečer.	j
lastniki, ki so še ostali razkropljeno ob 1SOO vrst dolgi črti) ! od tukaj pa do Vrhnij lT linsk,j katerega se je Izpraznilo, hodo; jcitspeli sem!, a j približno v dveh j
>	mesecih. T« ij.- častniki bedo o- i j stali tukaj, doki« r se ne vkrca '•10.000 Čeho-slovaških čet "do ju-;nija meseca.
Na krovu se nahaja tudi 260 j ne vest, ki predstavljajo vse sloje, Iod ponižne kmečke deklice pa do j absolventinj«* vseučilišča. Ostale ! neveste bodo prišle z nadal jnimi »transporti iz Amerike.
Po podpisanju mirovne pogod-! bc v Brest-Litovsku je bilo poslanih domov iz Sibirije HO,000 {unnftkih in avstrijskih vojnih jet-I r.;kov. Enako veliko število jc u-Imrlo od stradanja in legarja. &te-jvilni izmed preestalih 25,000 pa j s« nočejo vrniti domov, ker so sc^ j za stalno naselili v Sibiriji.
NVVEČJA JAPONSKA LADJA
Tokio, Japonska, 2. aprila. — Bojna ladja "Tosca", katero so pričeli graditi v ladjedelnicah v Nagasaki, bo naj rečja svoje vrste v japonski mornarici. Imela bo 140,000 displacementa ter bo dolga sedemsto čevlje\. Na krovu se bo nahajalo deset šesttaajst-inenih topov.
"Tosca" je posestrimsk.i ladja bojne ladje "Nagato", ki jc bila spuščena v morje v Jokošu-ka. ^Tosca" bo spuščena v morje leta 1922 ter se bo na njej uporabilo vse najnovjše stvari v morskem vojevanju, ki so bile plod izkušenj tekom svetovne vojne. —
POLET FBXKO SAHiKK
Parts, Francija, 2. aprila. — Major Vuillemin in poročnik Chains, dva francoska avijatika, sta dospela v Bakar, potem ko sta poletela p reke Sahare, kar pome-uja razdaljo 3500 kilometrov.
Iz Miline Pariza .sta odpotovala dne 26. januarja ter se najpr-vo ustavila v Alžirju. Po krat-! kem odmora sta poletela naprej ▼ Taasaraset, na polovico pota , preko puftčave ter dospela tjakaj • dne 17. febrnana. Na tem mestu r je bil aeroplan poškodovan in ic-" le en mesec pozneje sta odpotova-
>	le t Segou, ob reki Niger. Tam sta ostala 48 or ter poletela na-
i prej do Ooa, od tam v Goorem n koaečno v Dakar.
MED EVROPSKIM DELAVSTVOM VRL
MESEC APRIL BO NAJBRŽ P O MENJAL KRITIČNO DOBO ZA1 SILE REDA. - POVSOD JE OPAZITI VMES LENINOVO ROKO. AGITATORJI IMAJO NA RAZPOLAGO BOLJSEVlSKI DENAR.;
Poroča Walter Dnranty
Pariz, Francija 'J »pr la. -- Mesec april bo najbrž poir.enjali 1 t.ti.-no dobo v razvaju evropskih delavskih problemov. Nemčija se; \edno bolj približuje odločitvi med silami organizirane vlade »er o-j n aii mogoče n^č mai'j organizirane revolucijc. V Angliji je delavsko nebo zastrto z .>blakiF čeprav n« divja dejanski nikak velik vi-lii r. Francija ima mt.njše stavke v številnih okrajih ter veliko centralno stavko v opnstošenem ozemlju Lille-Roubaix-Ttircoing
Položaj v Ital ji je skrajno resen. Tvorniški sovjeti so tako zra-Hi na	in d rt nosi?, da *o se več kot ob eni priliki polastili tvor-j
uir ter jih skušali obratovati v svoj lastni dobiček, brez vsakega o-1 t ira na lastnike Proti prvemu takemu poskusu v Napolju je imel j.iiniNtrski predsednik Nitti dosti odločnosti, da je poslal na lice me-*ta čete, ki so prisilile delavce, da so se umaknili, a šele potem, ko je t'(kla kri. V Turinu pa so bratje Mazzoni, velike predilnice, rajše rcprli vrata svojih tvornic kot pa privolili v zahteve delavcev. Kljub pritisku krajevnih oblasti je podjetje ustrajalo pri svojem sklepu, a da prepreči nadaljne nemire in izgrede, je vlada rekvirirala >voje-ga pooblaščenca, da vodi podjetje in ta vladni gerent je dovolil de-laveem vse, kar so zahtevali od gospodarjev.
Po celem industrijalnem kraju severne Italije so delavci zavrgli upoštevanje postavne -a poletnega časa in privatniki, podjetniki ter celo občine so se moiale udati, čeprav obratujejo železnice na po-j dlagi vladnega voznega reda.
Kkstremistični list "Avanti" pridiga na povsem javen način revolucijo in delavski voditelji priznavajo odkrito, da so obstoječi delavxki sovjeti, — ki imajo sistem zastopstva v velikem centralnem >o v je t u po ruskem uzorcu, — le "poskusi" v pripravi za vladanje «.«/.«le, ko bo enkrat revolucija v resnici prišla. V preteklem letu •o italjauski boljševik' pripravili načrte za veliko demonstracijo, ki i «j bi se vršila na rojstni dan Lenina, v dmpem tednu meseca aprila. V onem času pa j« Šel preko dežele val nacijonalizma in nacijo-liSluitični nasprotniki boljševizma so nastopili proti delavskim de-rtoiifctrantom po uliceh severnih mest ter zatrli celo gibanje > silo.} Ali si bodo lomili in bodo v stanu htorit: isto tekom tekoč^a le-j če jih bodo boljšvviki zopet izzvali*
V Avstriji, Ogrski in na Poljskem gladijo lakota in bolezni pot j /. r« \ olucijo. rde«" in gibanjem, katero navdušuje in votli po ti-j tisočih in tisočih kanalov, pa *toji boljševiška skupina v Moskvi, ze-j io mlločna, zelo premetena ter neozirajoča se na to na kak način boi dosegla svoj eilj, ki je baje ustanovijenje proletarskega diktator-« »tva po celem svetu.
Neki angleški d-iavski voditelj George Landsbury. ki se rav-j nokar vrnil iz Moskve, piše v svojem denvnem listu, "The London i Daily Herald":
— Lenin in nje^i vi prijatelji so prepričani, da je mogoče ka-j pitalistiČni s stem odstraniti 1<* z nasilno revolucijo. Rusi vprašnio le? • no st\ar: - Ali ho« • t»* uveljaviti socijal zem Ali je eilj vaših na-i porov uničenje kapitalistične izkoriičevalne sile! — Oni so mne-i pja, da morajo njih ;»>istaši v vsaki deželi delati skupaj za uresni-«'*»'nj«» t«*i;a c lja z vs**n.i možnimi sredstvi.	I
Nobena stvar bi ju nio«Ia hiti jasnejša in enostavnejša-. Vsako j veliko delavsko gibai«;e v vsaki deželi dobiva svojo inspiracijo iz t Aioskve, je podporto moskovskim denarjem, moskovskim nasve-j toni in moskovsko pivpagndo. Amerika ima dosti dokazov za to vi svojih lastnih delavskih nemirih in vendar je Atlantik široka meja; ter je veliko težje izkrcati ljudi in dokumente s parnika kot pa opraviti jih preko evropske kopne meje, ki je le slabo zavarovana, raz-' \en oh železnicah ter velikih cestah.
Izza pretekle sooml-di sta se ogromno povečala boljševiška moč in boljf^viftki upJiv. V Rusiji so boljševiki absolutni mojstri, 1 ajti nasprotniki *o bili ali pobiti ali pa razkroljeni na vse štiri vetrove. Oni potrebujejo trgovine z zunanjim svetom, a so skoro v stanu staviti svoje lastne pogoje željnim trgovcem narodov, ki tekmujejo med seboj v trgovini. Cesar re bo mogoče doseči s pomočjo po-i hlepnosti trgovcev, se bo d&.o doseči s pritiskom različnih delavskih <»rgan:zacij, ki vedo tako malo, kaj boljševizem v resnici pomeni kot vedo o Življenju na Marsu.
S tem nočemo re"i, da niso boljševiki pripravljeni dati ali pa vsaj obljubiti koncesije kapitalizmu, katerega skušajo strmoglaviti. 'Mi prvega pričetka so skušali premagati francoski odpor s ponudim, rla odplačajo velik del cesarskega ruskega državnega dolg* Pojoča pa se sedaj, da je Krasin v Kodanju izjavil, da ne bodo boljše-\iki plačali niti centa te<»a carskega dolga. C V je to ugotovilo av-t"ntično. je obenem .1 udi dokaz, da se boljševiki sedaj že zavedajo svoje moči. Bolj vrj'ino pa je, da ko bile te besede položene a njegova usta v onem rastl njaku iaži tn govoric, tikajočih se vseh ruskih zadev, ki je predstavljal dansko glavno mesto v zadnjih treli letih.
Xa aprilom bo prišel maj in sicer 1. maj, ki je od leta 1900 na-1 rej pu.tajal vednA !xJj in bolj dan proletarskih demonstracij. Pre-icklo leto j* tekla na ta dan kri celo po cestah in ulicah nacijonali-s. ičnega Pariza. To leto pa bomo mogoče priča dogodkov v Italiji, Avstriji, Ogrski in na Poljskem. Č*e bo padel ud&rec preje ali j.ozne-je, načrti *o bili izgotovljeni zanj vsepovsod in evropske vlade so videli neaktivne ali mi brez moči vspričo pretečega viharja.
trem namenom, namreč spodobnosti, gorkoti in okrasku. Ženske v svojem poželjenju po takozva-nem "čustvenem kroju" grese proti vsaki zapovedi dobrega o-kusa. Take obleke so nesposobne, nezdrave ter prav tako grte. Deklice, ki slede zadnjim modam, uničujejo svoje lastne duše ter one svojih sosedov ter tudi *voja telesa. Qnim, ki si izmišljajo take obleke, manjka tako dobrega Okusa kot prineipijev.
JEZUIT IN ŽENSKE OBLEKE.
London, Anglija, 2. aprila. — Sedaj prevladujočo žensko modo j« živahno napadel pred kratkim Rev. Bernard Vaughan, splošno znani jezuit, kojega pridige in razprava glede domaČega fivljc rja in morale sO vzbudile pozornost po celem svetu.
V svoji prulig* je izjavil:
__ V prejfciih čssili so se Šenske oblekle sa obed, a sedaj se slečejo. Žensk* obleka bi siorala sluiiti
NEMIRI V GEORGIJI.
Oeorgijska vlada je naprosila za-, vernike sa dovoljenje, da sme zanesti Batum. — Invazija Turkov?
. .Bern, Švica, 2. aprila. — Radikalni elementi v Batumu so kazali vedno večjo eneržijo izza padca mesta Novorusijsk in vsaki dan se množijo nemiri, — kot se glasi v poro" i lih, katera dobil tukajšni georgijski tiskovni^
urad. Risa bej, ki je oplenil Batuin leta 1918, vodi oborožene bandi-te, rekrutirane v Anatoliji ter dobiva sedaj municijo od rednih 'čet v Odesi.
Oeorgij8ka vlada je storila potrebne korake, da zavaruje svojo severno mej v ter naprosila zavezniške sile za dovoljenje, da sme nastaniti georgijske čete v Batumu iz strategičo;h ozirov t ir v namenu, da napravi v mestu red. Bati pa se je. da bo prišlo d )vo-1 jen je za ta korak prepozno. (To (jt že navada pri zaveznikih).
PramislitB dobro, komu bo sto vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke.
Sedaj živimo v časa negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agent je in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometa nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkuienim začetnikom mogoč+ izpolniti ivoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje.
Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
300 kron .... $8.70	1,000 kron $ 8.50
400 km . . . . $1-60	5,000 km . $41.50
800 kron .... $4.50	10/100 kron .... $83.00
Omaiena eana m veljavne do dna, ko se nadomestijo a drugimi Denar mtm postati Jo najbolje po Psmsstir Postal Mmmy Order aH 9» po Hew York Bank Draft
VIIBKi 91AB MkWWn.
v	""f^^rz, .Waiiiljan M^JNi ^
*	"V. i. w	>
I ^BK I LI STE B0LHI?
iu vam bom ozdravil. 2a ve« kot ftridmt Nt M wtfnril ^■mH vm bolezni. Kotne, km*, tivena, linrtw in rivmatUam ^^KP tar vnkwrttM imp Mtasnl. Lalilw vam vnMmm M i ^^mmKM dokazil nailH . rojakov« katar« mm oedravU. aam ex4ravll. fco aruvi ntaa mogli. Na Cakajta. MM« k mart* - -^Hif PMŠ110 J« pupaaaa Cane ee take Os Jlk Ukko aaakdo imor«. Pretakava brezplačna.
rrtf. Dr. H.6. BAKV	X
^^Hflpj^^H! kPKCIJALltT	I
IHB-IBB *i1 •MfTMFICI.O. STftSKT MTtMUMH. PA.	1
—- ... i - . i ..........
rodno zavest. ki *'dino more rešiti lieosvobojeno jugoslovenstvo? — Grozne so policijske in kriminalne .statistike, ki jih prinaša italijansko časopisje iz onstran de-inarkačne črte. in obupna so »varila slovenske javnosti. Kakor plaz so preplavile zasedeno slovensko ozemlje kobilice iz italjan-vkega kulturnega vrta. pohajkovanje. pretepi, pijančevanje, pro-stitucija. kraje, požigi, nasilstva. Kamor je stopil Turek, so pravili, tod ni zrastla več trava, kamor stopi Italjan, to vidimo s svojim očesom, tam ni več r est a ne za pravico ne za poštenje.
Ali kako rešiti pokolenje, na katerem bode. da definitivno odloči narodno pripadnost, oropan i h pokrajin? Gledati in čakati, to bi ne bilo nič manj zločinsko, kajti moralna propalost se da zajeziti le v začetkih. Bo li italjansko sadje dozorelo, bo vse prizadevanje Si-sifovo delo. Cvet slovenske* emigracije je Se vi Sloveniji. Ona ima prvo besedo.	P. P.
ROJAKI 9AKO0 A JTB UE NA "GLAS NAHODA", NAJVBOJI SLOVENSKI 1MIBVMH V ZD*.
Sad dozoreva.
_ i
Italjani vedo dobro, zakaj da 1 zapirajo v zasedenem ozemlju slo- ' venske šole. ne otvarjajo zaprtih iu vrinjajo dovoljene v ne/adost- 1 ne prostore. Le satanska pertid- J nost je v stanu namenoma in .si-' stema t i eno zastrupljati -mladino narodnega soseda ter izpodkopa-vati na ta način njegovo bodočo : eksistenco. Za pet, deset laških otrok je čez no V dovoljena italjan-ska šola, mnogi tisoči ukaželjnih slovenskih otrok pa naj bo obsojenih pohajkovati brez vzgoje po ulicah, v predmestjih in po deželi' brez dela in brez nadzora, brez zaščite in brez ljubezni, da postanejo čimprej žrtev brezmejne demo-ralizaeije in moralne propalosti, ki so jo zanesli tuji brezvestneži v nravno najsolidnejše kraje Evrope. Xaša slovenska mladina je v nevarnosti, da se* pokvari v močvirju italjanske razuzdanosti, da postane, ko dor a ste. slepo orodje, idealen materijal za raznarodovanje. Kdo bi bil tako naiven, da bi pričakoval od mladih ljudi, vzraslih v takih razmerah, tisto vseh odpomorov zmožno na-
; '
" - »« IttgosiimmtBka	Ratal. Htbxwhx
V Ustanovljena 1. 1898 ^UB^m Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
6lml Uradnik«.	j	I
Predsednik: MIHAEI. ROVANSFuJ CRF.COR J. TORENTA. Box 17C, BL
Box 251. Conemanjfh. Pa.	\ Diamond, Wash.
Podpredsed.: LOUIS BALANT, Box|LFONARD SLABODNIK, Box 480,
108, Pear Arenoe, Lorain. O. i Elj, Minnesota, rajnik: JOSEPH PISH LE R, Ely. JOHN RIPNIK. S. R. Box 24, Export,
Minnesota.	r»-
Blaenjnlk: GEO. L. BROZICH. Ely,	Pravni Odbor.
Minnesota.	JOHN PLAUTZ Jr„ «2 7th Ar«, Os-
Blagajnlk neizplačanih smrtnin: LOU- Jumet Mick. IS COSTELLO, Salkla, Colo.	JOHN MOVERN, «24-2nd Are, Dulnth,
__Minnesota.
Trbaral Zdravnik.	MATT. POGORELC. 7 W. Madlaon SU
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio Chicago, I1L
Street, N. S. Pittsburgh Pa.	Zdrnievalni Odbor.
_	RUDOLF PERDAN, 6028 St Clalr
Nadorniki.	Avenue, Cleveland, Ohio.
JOHN GOUŽE, Ely, Minnesota.	FRANK ftKRABEC, 43C4 Washington
ANTHONY MOTZ, 9841 Avenue	M. Ht^ Denver, Cola
So. Chicago, 111.	GREGOR HREŠČAK, 407 — 8th Ave., IVAN YAROGA, C128 Natrona Alley. Johnstown. Pa.
Pittsburgh, Pa.	Jednotino glasilo: "GLAS NARODA"
Vse stvari tikajoče se nrsdnih zadev kakor tudi denarne posUjatev naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožite naj se poSlljajo na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in sploh vsa zdrav- _ aiška spričevala so naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Je<lnota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog |300,000. (tristotisoč dolarjev). Bolniških podpor, odškodnin. in posmrtnin je izplačala 2e nad poldragi miljon dolarjev. Jednota iteje okrog 8 tisoč rednih članov (ice) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jed note se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer Jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Kdor želi postati Član naj ee zglaai pri tajniku bližnega društva JSKJ. Za vstanovitev novih društev 9e pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vranov 1 z S člani ali Članicami.
Lojaloo delavstvo.
Le mislite si. da hi se železničarjem v tej deželi ponudilo višje plače ter krajše dclaxue tire iti da bi železničarji oboje zavrnili — a mesto tega naprosili za daljše ure in manj pla«'-e na temelju, da je mogoče potom take >-tve zagotoviti več produkcije in vsled tega tudi prosperiteto.
Ni nikaka bajka, katero hočemo povedati. To se je dejanski zgodilo na Polskem. soglasno z nekim poljskim uradnikom, ki se mudi sedaj v tej deželi.
Take stvari pa se morajo dogoditi le v deželah, ki so skoro izkrvavele tekom vojne. V tej deželi se je proces izkrvavljenja ustavilo še p redno je postal resen, še vedno stno imeli svojo življensko silo v možeh in denarju, ko se je vojna končala. Vsled tega tudi ni bilo opaziti nikako lake požrtvovalnosti kot so jo pokazali poljski železničarji ter tudi ni vrjetno. da bi se kedaj pojavila.
Kljub temu pa y lepa stavar misliti na to, — kaj bi majhna človekoljubna akcija lahko storila v kateremkoli mogočnem razredu in naj je ta razred delavstvo ali kapital. (Bolj potrebna bi bila pri kapitalu, kajti dciave«- jr ponavadi dosti altruist iren iu človcko-i ljuben.)
Mogoče je, da ne bo vzgled poljskih železničarjev brez dobrih . posledic v tej deželi ali v katerikoli drugi deželi. kj«*r vodi trmogla-» va politika od strani *e ali one stranke k narodnemu polomu. 'Ka-: pitalisti naj bi si vzeli k srcu vzgled poljskih železničarjev ter rc-; kli: — V vojnem ča-^t; se je naše število potrojilo vsled velikanskih i vojnih dobičkov iu s« tlaj hočemo "štapati" z gromadenjem denar-
-	ju ter jirivoščiti za par let ves dobiček delavcem, ki so proizvedli
-	v vojnem «*asn tudi naša bogatstva, poleg bornih plač, ki smo jih
-	plačevali njim. — (_'o bi rekli tako, bi vsakdo snel klobuk pred
-	njimi z fflave. a prejo bo konce sveta, predno so bodo kapitalisti pro-i F.tovoljno odpovedali velikanskim dobičkom, katere vlečejo iz pod-i je t i j, ustanovljenih z njih denarjem. Poljski železničarji so dali si-> ter dober vzgled, a ameriški kapitalisti jih gotovo ne bodo pnsiie-i mali.)
Izpred ljubljanskega so-
JIVV
dma. '
i
~~ • i Vlom ▼ garažo hotela "Union" : v Ljubljani.
Franee Robič iz Sppdnje Šiške ■ in ključavničarski pomočnik Josip Tičar sta bila obtežena, da sta vlomila v garažo hotela Union in ukradla iz nje več avtomobilnih plašče v. Pri policiji in preiskovalnem sodniku sta priznala, kar jima je očitala obtožnica. Pri razpravi pa Robič pravi, da mu je nek šofer Žiži dal ključe do garaže z naročilom, naj proda za njega par novih plasčev in cevi, ki 1 so spravljeni v garaži; ou torej ni vlomil, nego je sel v garažo s ključi. katere mu je izroeiL Žiži. To i blago je prepustil Robič Tičarju i za 350 kron, ki jih ima priprav-. Ijcne za Žižija. Drugi« je našel L garažo .odprto, vzel je dva stara i nvtomobilna plašča in eno cev.
Tičarja ni bilo zraven, nego je 011 t nesel blago na Tiearjevo stanova-> nje. Tičar je prodal vse skupaj za 500 kron in denar njemu izročil. Tretjič je pa r« vlomil, kakor je obtožen. Enako ne zaglovarja Tičar. Po govorih zastopnika javne ' obtožbe državnega pravdnika dr.
Ifodiea in zagovornika dr. Krej-\ čija in dr. tvegana so porotniki fo-' trdili z omejitvami krivdo glede! ; Rohiča x 8 gliMvi da in s 14 ne;j 1 glede na Tičarja pa i O glasovi da l in s 2 no. S#n»t je obsodit Robiča ? na $ ueseeev talke ječ«, Tičaoa iapa na 2 meseca budoga aapova.
M
tudi politično edino merodajna. Gališki Poljaki so izrabljali ugodni položaj, ki so ga imeli med na-| rodi Avstrije, kjer so bili jeziček | nt- tehtnici in so skušali iz vseh < neštet ill vladnih kriz iztisniti dobiček v obliki gospodarskih, sa-i mouravnih in narodnih koncesij. 1 Na tn se je zdela ta politika mno-' gokrat umazana. A je razumljivo, I če upoštevamo dvoje: Da je bila te politika skrajno konservativne ižlahte, na katero ljudstvo ni ime-! le upliva, in da je ta politična i smer bila tudi nacijonalna, ker je hotela ojačiti poljski element v Galiciji.
Kakor so se te tri politične smeli globoko razlikovale, vendar je v vseh odmevala misel, ki jo je proglasil velik emigrant Mickie-wicz: Ujedinjenje vseh Poljakov. Poljaki v Prusiji so dali romantični koncepciji vsepoljske misli obliko modernega kulturnega dela. Avstrinjski Poljaki so se prilagodili danemu # položaju, jačili svojo moč in so stalno potiskali ■ narodno mejo proti vzhodu. Ruska Poljska pa se skoro ni mogla peniti, v tajnem in nemem deln je čakala, da bije velika ura.
Ti trije po svojem družabnem ustroju in po kulturni višini tako i različni deli so se zlili v celoto. : Pred novo poljsko vlado je stopi-: Ia težka naloga, da najprej utrdi zavest državne euostnosti s tem, da uvede enotno upravo. V Ruski-Poljski se je z revolucijo . zrušil ves upravni sistem. Tudi Galicija, ki so pregazile srednje-' evropske in ruske armade, ni mnogo na boljšem. Dobra je pa i uprava v Pru.«ki Poljski, zato se i jc varšavska vlada ni doteknih
Položaj na Poljskem«
i
Baltic, Mich. .
F mrl a je soproga Jurija Urmaž z novorojenčkom. Stara je bila 34 , let. Tukaj zapušča soproga in pet . otročičev. v starem kraju pa dva brata, dve sestri in stariše. Bolna
.»«• cela družitm na "gripi".	'
j
Bveleth, Minn. 1
Kadi prevažanja opojnih pijač 1 iz E velet h a v Duluth je bil areti- ! ran Anton Ceinac, ki se pa pred i .sodnikom ui hotel priznati kri- < vim. Čakati mora velike porote. (
Chisholm, Minn,
Preminula je Mrs. Man- Bach. mati štirih otrok, ^ytara je bila 45 let. Cerkvene obrede je opravil za pokojno Rev. .T. P. Schiffrer. Pokopana je bila na pokopališču Calvary. Naj v miru počiva!
Milwaukee, Wis.
Frank Gaber in S. Barbič, ki sta ? prišla pred kratkim v Milwaukee, . .sta si nabavila stroj za izdelo-
-	vanje"' denarja. V stroj se je da-
-	lo beli papir v eno luknjo, iz dru-l ge pa je prišel pristni dolar (ki je
že bil preje dejan tja). Xa sodi-
-	šču sta bila kaznovana vsaki na i |$200 radi tega, lic ve .se pa, ako i sta že i njim koga ogoljufala.
Price, Utah.
1 Vsled zastrupljenja krvi je u-i j mrla rojakinja Mary Krzen. Ktara K i jc bila -12 let. Doma je bila iz vasi
-	Dole pri Litiji na Dolenjskem. V
-	Ameriko je prišla pred šestimi le-" ti. Tukaj zapušča žalujočega so-
-	proga in pet nedorastlih otrok, v P starem kraju pa stariše, eno sestro in enega brata.
Calumet, Mich.
j V družini Mr. John Auguština na Tamaracku »o dobili mladega z j gosta, ki je bil krščen za Terezijo 1 i Margareto.	•
Soproga rojaka Johna Kumpa l 'iz Blue Jacketa se nahaja v 1* & } : II. bolnišnici.
Naš rojak Jo*ip Verščaj. pomož-
Ini lovski nadzornik, se je le ilni vrnil iz petdnevnega :>biska pr»- i t gozdov v Ontonagon okraju. Po- i iroča, da je uil to eden ti a j teža v- » jnejih potov, k*..* jih je že kdaj i imel. Hoditi je niorci celih oseru-1 najst milj na snowshoe od Wiuo-1 ne pa -do Sleepy R iverja v Misery ' Bay (zaliv). Na poti ga je prelii- i tela noč in brez kakega zavetja in 1 ■ brez hrane je moral prenočiti v j - divjem gozdu. Pravi, da je bil ta- ] .•■ko utrujen, da je poleg ognja, ki < ? si ga je napravil, kar stoje spal.
Vendar se mu je pa pot izplačal. . zakaj dobil je, po kar je šel. V neki k»*mpi ob Sleepy Riverju je namreč našel svežo ubito srno. Aretoval je gospodarja John Sal-| mija, ki je pred sodnikom v Onto-fiiagouu ]»lačal ^180.00 globe^ in i sodne stroške. *l Te dni je več Calumetčanov od-:potovalo v stari kraj. V Črnomelj, so odrinili: Janez Kokalj, Janez Spehar. Grtfa Špehar in Nik. Špe-har, v Istro pa Andrej Hrenovec. ^like Majerle iz Tamaraeka je »'odpotoval v Detroit. Ravno tja^ so se podali tudi Josip Sterk iz i i- Tamaraeka in fieo. Kocjan iz Yel. •-jlow Jacketa ter Frank Krevs. — elJohn Strutzel se je vrnil iz Detro-itak svojim starišem v Calumet.-j. (Miss Mary Plautz iz 7. f*este je >_ i odpotovala v Waukegan. Tli.
Poljska politika se v zadnjih 1 , desetletjih gibala v popolnoma 4 i različnih smereh. Visoko razviti 1 ; del poljskega naroda v Poznanju |1 si je postavil za cilj smotreno, M ; jrlobokosegajoče kulturno delo.'1 Korak za korakom je prodiral. ' parcelo za parcelo je trgal polj-*! sko zemljo iz rok Bismarekove1' viade, se kulturno in gospodarsko; I organiziral in stal v stalni opozi-;' eiji proti Berlinu. Proti železni'1 I pesti nemških junker je v so bila j -! revolucijonarna tresla gesla brez! i pomena, samo železna organizaci-j' ja jrospodarskoneodvisnih posameznikov se je mogla ustaviti pri-: tisku izjemnih postav. Drugačen j je bil položaj v Ruski Poljski. U-radna Rusija je bila brezpogojno ' nasprotna poljskim težnjam. Ne ' samo to. Dosledno je preganjala j vsako narodno {ribanje, zavirala j jti organizacijo in s tem gospodarski razmah. Ruska-Poljska so bila ognjena tla, iz katerih so od česa do časa izbruhnili upori in atentati, povzročeni po narodnem zatiranju in po žalostnem polo-* žaju delavskih in kmetskih množic. Narodni moment se je združil s socijalnim in zato so bile tu-d* skrajno revolueijoname £tran-kt vedno tudi poljsko-narodne. Tem nasrotjem se je pridružilo še \ersl$ nasprotje. Poljak je i tip globokovernega' katoličana; i vsa slavna poljska prostost je spo-- j« na k - katotifizmom ia zato ni . čudno, če se je njih srd. do pra-voslavneiea earizma še poglobil. , Cisto drugačen je bil paiozaj v • Galiciji. Skoči dolga desetletja je vodila politiko gaoiiikik Poljakov ilalrta. Kar je vsa jpeepedetska moi Mai r mjaak rabili, je bila
—miM-.-. i m wsmms^mmmmfmatmm^msx^^m^m
•GLAS NAHODA"
mi "s	s i
|L Al NAHODA —
•■aa	mmmm
sewrtiwwi —	_______
IHLMI WAJIODA_ ^ ^^ ^
Torki — Grki in Bolgari.
Posla nit a pred*?dnika Wilsons plede turškega vprašanja jc { .'\r;*va v dveh važnih točkah : — sultan mora iti iu Rusija mora ime-j II svoj trla* pri kontroliranju Dardanel in Bospora. Kar mislimo mi ni
«* tem. je m»v
ctla le akademičnega inlere*a. a to ni napaka predsed-|g< l ika Wilsona. Krancu/i hvalijo naš idealizem, a vprašujejo, kdo boj M dal na ra/polapo »riui;do, ki bo > silo izvedla tozadevne odredbe. Od-j tovor a« to jc j*»en iu celo malo preveč jasen. Venizelos je ponudil «z slu/bo grške armade ;a nalogo, katero bodo smatrali grški vojaki;1' /.i njim primerno^ narirei kampanjo proti naeijoualistienim Četam Mukate Kental paše ( e bi <irška lotila take kampanje na pmlla-j111 -i |MM,l.l»stila ostalih v«'le»il. bi bila armada Mustafe K 'mala vkoroj^1 gotovo uničena ia uravnava c«-lega turškega vprašanja. — obsega-|^ .;oča Carigrad, Amiei.sko iu «lrugo. — bi postala zelo lahka.
Ta uravnava bi postala najbrž celo preveč lahka. Francoski )ir kapitalisti in diplomat, bi namreč ne imeli še nadalje na razpolago n iz govora za nadaljno ohranitev sultana v Carigradu in Hontugu-jn n, •ti njegovemu dobro izšolanemu zboru indijskih mohamedanskili v o- g «11 tel je v bi ne bilo mogoče obojati dnigeg* verskega fanatizma" t« kot n j h lastnt-ga. Dokler ne bodo /.avezniške vlade objavile -rjet- b i «'<7a izsrovor s za to, da ne do-olijo uporabe grške armade pri pod- d jetjti, o katerem izjavljajo, da ga je smatrati skrajno zazejlivim,-.k t i- ara j«' le mogoče izvesti, toliko časa bodo ostale malo preričevalne si njih pritožbe glede odločen j a Amerike.	^
(ilede drugih priporočil v poslanici moramo reči, da so ta pripo- ^
0.	da, tak« vn»te. da bi bila primerna pred enim letom, da pa so sc-
u
daj nekoliko zakasnjetia. ko je treba nekaj storiti z ozirom na urav-l avo. Najbolj presen«.tIjiva točka je sovražnost do grških zahtev. T racija naj postane grška. — se jrlasi v poslanici, — z izjemo never-! i >*ga dela. "ki je ja.^no bolgarski glede svojega prebivalstva'' Ne-f^ uatere mejne okraje, i-i so izključno bolgarski glede prebivalstva,' .»e (irska že izročila Bolgarski, a naša poslanica imenja izrecno me-lp -hi Drinopolje iu Kir-Kilise' . Bolgarske zahteve smatra za vredne1 ^ ' najbolj resnega razmisleka na temelju narodopisnih in zgodovin- £ -kili razlogov"	li
statistike, ki so varljive vsepovsod. ->o Motorično varljive v juž-j t •> iztix ni K\r<n>i. Turške štatistike so vse prej kot brez napake, a 0 ' zadevah kot je ta, f-a so mogoče bolj nepristranske kot so pa gr- s ske a 11 pa boljrarske. Soglasno s turškimi statistikami pridejo v Dri-11 i u polju J rije (»rki ki.* enega Bolgara in v Kir-Kilisu več kot dva Gr-Jl \ i na enega Bolgara Kar pa se tiče zgodovinskih razlogov, pa jefJ Lilo Drinopolje kml-zarsko skozi sedemnajst let v trinajstem sto- i i. • t J11, doeim je bilo m«-s»o grško skozi več kot trinajst stoletij. 13 Muk \lada oeivi.Jno ne misli toliko na narodopisne in zgodo-jc \ i tisk e argumente, kadar se oz ira nanje. Takoj nato namreč pravi,; • ia je Bolgarska upravičena do ugodna t i v Traeiji, ker je morala j postiti par ttaoč Boltri-ov na svoji zapadni meji. da se ustvari tem-, potom stralegično meje za Srbijo. To ne pomenja nič drugega kot'
0	t e smo kršili princip narfnlnosti v prilog Srbiji in proti Bol-j .irski, moramo dati Bolgarski nadomestilo s tem, da kršimo njej na koi ist prineip narodnosti proti (Jrški. Moraličnost takega T>osto-'( panja je kaj težko razometi in .spoznati. (Prav tako težko je spozna-!
i i. zakaj naj bi dobila Jugoslavija kos zanikrne Albanije, da se jo(t potolaži za izgube na korist Italjanom.)	;
Basventega pa nočemo dati izraza svojemu mnenju glede Smir-^ ne, ker je to vprašanje preveč važno, da bi se moglo razpravljati o|j njem na podlagi omejenih informacij, katere ima ta vlada na vazpo-; I n go glede natančnega ^^o<r'»^ora. ki s«- ga ima v mislih te# vzrokov ; /n ta dogovor.	^ 1
Zakaj ne povemo, kaj želimo da bi se zgodilo s Smirno] Ali jo,( hočemo dati Italiji soglasno z določbami kake tajne pogodbe? Ali jo! lioeerno vrniti nazaj • roke Turkov? Nekateri ameriški misijonarji; bi hoteli kaj takega, namreč isti. kojih upi i v je bilo v tako odlični J
1.p	ri opaziti v našem ofieijelnem strli^'-u napram Bolgarski, \eka-; t» r i sovražniki so sovražniki, a liolgari, — tako se glasi, — ho naši •
1	rijatelji in njih sovražniki niuso naši prijatelji. C'e bomo dovolili, " <a bodo m sijouarski u pit v i š*> nadalje kontrolirali našo iztočno po-btiko, potem bomo kmalu zadeli na par čudnih pojavov državui&va, in mednarodne etiko.
----
!
Kako širijo svojo »kulturo".
• i'
Mr ^V®ton Glaiar. zaveden SloVenee. rojen v Braziliji, sedaj
pa prideljen nabornenMi uradu Združenih držav, nam je dal na razpolago plakat, katerega sir jo Italjani po našik krajih., Vsebina plakata se glasi:
SLOVBNf'1 r
Danes vladajo novi zakoni pravičnosti in svobode. Avstrijske vlade ni več, ki vas je zapeljevala dolgo vrsto let in izigravala narod proti narodu v svrho svojega sani od rit v a	i	.J.
Zmagovita Italija je%anes napravila konec temn boju in sovraštvu. Zato je tudi treba, da zavladata mir in složnost med narodi. To vam priuaia Italija. Italjanski in slovenaki narod nrita več sovražnika, nista več naUujska-na od Newev, ki so izkoriščali ta boj v svoje namene. T^hko j« njima danes deliti delo in dobiček.
Italija spada danes k
trem
evropskim velevlastim. kar ja bogata po svoji veliki obrti, katero si je nama ustvarila v zadnjih, letih, ker je bocrata po svoji svetovni trgovini, po svojem lelo razvitem poljedelstvo in po svoji ve-
Samo obrtna in trgovska velevlast kakor Italija vam i more zagotoviti blagostanje, katerega ste zelo potrebni, i Samo tako se more 'razviti vaša bodoča živinoreja, vaše < poljedelstvo, katerega sadovi so vir blagostanja, ako naj- I dejo trga v velikih italjanskib mestih.
Vsakomur so proste v bodoče pomorske ceste, da je 1 mogoče onstran morja razviti svojo trgovino.	]
i
SLOVENCI!	i
Italija, velika država svobode vam da iste pravice i kakor vsem drugim svojim državljanom, vam da šole v 1 vašem jeziku, več kot jih_jc vam dala Avstrija. Vaša. ve- , ra je spoštovana, saj je katoliška vera. vera eelc Italije. : Italj&psko kraljestvo, veliki italjanski narod, ki je i sam uničil gospodstvo Avstrije, vas bo ščitil z vsemi svojimi močmi. Italija se ni vojskovala in ni zmagala samo za svobodo svojega naroda-, temveč vseh od Avstrije tlačenih narodov. Preteklo je skoraj stoletje., od kar se bori Italija za svobodo. V dokaz vam je zgodovina. Slovenci bodite nverjeni, da mogočna in velika Italija skrbi za vse svoje državljane kateresibodi narodnosti v svojih novih mejah.
m	i ■	-
Slovenske novice.
iu je dala temu delu države samo- ~ upravo. Drugod pa bo treba graditi, ustvarjati nove upravne o-blike in to lahko €cfo.
Droga težka naloga je obnovitev gospodarstva. Poljska ima premalo surovin in premoga. Del industrije je uničen ojl vojne in nr dela, ker ni surovin. V tešin-1 ski Šleziji se bore Poljaki s Če-
-	h; za premog. Agrarna produkei- p
-	j r stalno pada povsod, le Poznanj
. m tudi na tem polju drži prav F
*	dobro. V zvezi s tem težavnim go- T
-	spodarskim stanjem 'je velika
> brezposelnost delavstva. - 100,000 B
-	Poljakov je -sicer zaposlenih pri i obnovitvenih delih v porušeni i Franciji, a tisoei drugih čakajo ? zastonj na delo. Ko so prišli prvi
i transporti volne in bombaža iz C inozemstva v Lodz, kjer je središče poljske tekstilne industrije, je nastalo med delavstvom silno j j navdušenje. Obhajali so ta dan N j kot velik praznik. Razen tega dela mladi, državi velike težkoče 1 trojna valuta. z Za poljske množice je pa naj-
*	važnejše agrarno vprašanje. Dr- '
*	žavni zbor je sklenil zakon, da se c £1 1
a vsa veleposestva nad 160 hd raz-
laste in razdele med kmetske de- < levee. Samo tam. kjer so na vele- j posestvih dani vs ipogoji, da se j £ razvija poljedelska industrija, o-
stane veleposestvo nerazdeljeno 1 d in preide v last zadruge, !:atere J i- člani so vsi. ki delajo na velepo- , sest v u. Da dvigne poljedelsko produkcija, državni zbor dovolil vladi 1 miljardo kron. li. • Nič kaj rožnat ni zunanjepoli-tični položaj mlade poljske repu-:a Mike. Vzhodna meja proti Rusiji. ]
Litvi in Ukrajini ni še čisto nič u določena, saj je pariška konferenca tu brez moči. In tudi za-padno mejo bodo končnoveljav-no določili šelo plebisciti. Stališče ^ Poljakov do boljševikov se -pa v o' zadnjem času spreminja. Boljše-a viško gibanje ni moglo sicer med u Poljaki dobiti tal, ker se poljski je naroil boji, da bi se boljševizem I j. ne izprevrgel v velikornski impe-ia rijalizem. A Poljska je slednjič c0 uvidela, da bi bila v boju proti sovjetski Rusiji precej osamljena in pod vplivom zadnjih dogodkov varšavske vlade resno razmišljali- Ia, kako zadovoljiti enteneto in ra obenem priti do miru na vzhodu, isi Moremo smatrati za mnenje veli-V kega dela poljskih politikov, če 2-'J. febr. piše Kur je r Lwowski': so- "Pokazala se je potreba revizije v tiičasnega značaja koalicije, ki ,e" vlada svetu in nastalo je vprašanje: ali protigermanska ali proti-boljšcviška koalicija* Od odgovor na to je odvisna s-e.er svetovne politike in tndi v nemajhni meri usoda Poljske/' Daj Poljska i je na razvoju. Od njene usode ia. bo pa tndi v veliki meri odvisna id- usoda slovanstva. ia-	—--
QLA3 KAE6PA, a. ATO- im_
T ' '	.....•
' " *"! "-i
Kraljevi kanarček.
FRANCOSKA ČRTICA.
Daniel Riche.
Mlada ž« ..Tiska je skočila s »voje-pa konja ter pa nežno potreptala po mmq, predno pa je izročila hlapcu. Nato pa je, nekoliko v zadregi radi svoje jahalne obleke, sledila kavalirju v uto, ki je bila g ost o porasla z različnim zelenjem.
Sedla sta, drug drugemu nasproti, na dve ozki leseni klopi, katere je ločevala pri prosta miza, zdeno pobarvana. Natakar je print sel steklenieo limonade, kajti domnevala sta. da je to edina pijača, katero je primerno naročiti na takem javnem prostoru,
Adalbert je prijel za roko, katero je pustila baronica Gudule ležati na mizi. Ker pa mlada ženska te roke ni umaknila, kar je storila ponavadi, si je drznil dati i/raza k tresočim se glasom svo-j.m čustvom. NjegoVe izjave ni u-stavila njena običajna fraza: — Vi ne govorite resno, prijatelj moj. Vi pozabljate, da govorite z baronico de Vanderman, udovo najvišjega dostojanstvenika na dvoru. — Vsled tega se je njegova bojazljivost zmanjšala, njegov glas je postal čistejši in stisuil je njeno roko skoro premočno.
—	Recite nekaj. Rečem vam, da vas ljubim, da vas obožujem tako zelo, da bi se usmrtil, če bi mi ne dali nobenega upanja. Odgovorite mi. Ali moram umreti?
Gudule se jc ozrla vanj s svojimi velikimi, j<*klenosivimi očmi in njene trdno stisnjene listnice sc se zaokrožile v lahek usmev.
—	Ne, vam ni treba umreti. To je bedasto. Zakaj hočete umreti?
Odgovoril je užaljen :
—	Torej niste razumeli, kar sem vam ravnokar rekel.'
—	Da, popolnoma, le mojo uho medtem poslušalo ptička, ki
poje v kletki pri vratih gostilne. Ali čnjete njegovo žvrgolenje? — Kaka lahkota in milina! To je čudovito !
—	A midva, — jc rekel on jez no, — se ne pečava sedaj z ono smešno malo živalico, ki žvrgoli, ker je bila ustvarjena za petje, .laz govorim o svojem krvavečem srcu in o svoji ljubezni do vas.
Vstal je ter stopil k svoji spremljevalki.
—	Pojdiva, baronica. Prosim \as, dajte mi odgovor.
—	Rada bi imela tega ptička,— je odgovoril., ženska, ki je š^; vedro pozorno po&lušala petje malega umetnika.
Adalbert, je udaril s pestjo t tako silo ob kmečko mizo, da so skotili pokonei kozarci.
Gostilničarka, ki je mislila, da hoče gospoda še kaj naročiti, je pnli tela v uto. Mladi mož jo je vprašal:
Kakšen ptič je oni, ki poje V kletki
Go*pod, — je odpovorila dobra ženska, — to je nizozemski L.narčck. Moj pokojni mož, ki je veliko potoval, jc pojjosto rekel: Italjanske ženske znajo dobro l>< ri, a holandski kanarčki znajo k>' lw»ljše.
—	T»*o>* frankov, — se je o-glajtila Gttdule. — Hočem vam dati tisoč frankov za ptička.
—	Jaz pa nočem prodati. I^ah ko mi ponudite stotisoč frankov v krasnih zlatnikih, nspromadenih t tikaj na mizo, a jaz bi se ne hotela ločiti od njega.
—	Zakaj i»< ?
—	Ker.... (in priklonila se je globoko, kot da je o*»eba. katero jc obudila v spominu, preti njo)
____ker mi je tega ptička poda-
r;lo njegovo veličanstvo, kralj.
—	Kralj vsm je dal holandske-ga kanarčka t
—	Da, gospod. To *e pravi, nje-kov ptiča r, ki me je imel rad, kaj ti njegova mati je poznala mojo. odkar *ta bili mladi deklici. Ta mi je rekel: — Hočem ti pokloniti
'kraljevneko darilo, Gertruda. Videla boš. — Ks sem ga nato dra žila raditega, mi je rekel: — Pusti to, »e vedno se spominjam svo j«- obljube.
—	Tako mi je podaril kanarčka m gsjbieo vred, katero lahko vidi tc od tukaj, če se »klonite na prej, kajti jn, ki se nahaja sedaj ob Konju, je nasadil vse tc

vinske trte pred desnimi leti. predno jc odpotoval.
—	Tukaj jc holandski kanarček. — je rekel moj prijatelj ptiča r. — To je naš najboljši pevec, kateremu je kralj z največ jim veseljem prisluškoval, kadav ga je izprehod po parku pri vedel v bližino ptičnice. Tu ga imaš. — Na ta način sem dobila tega posebnega pevca, keterega vsakdo občuduje in za katerega mi vsakdo zavida.
Mala baronica je skočila na no-*!e ter vzkliknila:
—	Oprostite mi, — jc odgovorila gostilničarka, — a jaz sem podedovala po svojem starem očetu Wildenu precej trdoglavosti. Nekega dne jc bil prisiljen prerezati svojega delodajalca napol, ker ga je hotel slednji prisiliti, da sprejme povišanje plače. Ker sem podedovala njegovo trdnost, vam odgovarjam: — Vi lahko hočete mojega kanarčka, a jaz ga vam ne dam. nikdar.
Glas gostilničarke je bil take odločen, da ri mlada ženska več vstrajala pri svoji zahtevi.
—	Pojdiva, Adalbert, — rekla Zapustila sta uto ter odšla na
cesto, kjer sta konja čakala na oba.
Baronica je odjezdila v galopu iii njen spremljevalec ji je sledil Ker je vedel, da je zelo jezna, si ni upal izpregovoriti niti ene besedice.
Baronica de Vanderman pa je naenkrat ustavila svojega konja ter se obrnila proti spremi je val-
VU. —
NEMŠKE ČETE PARADIRAJO V BERLINU.
—	Čujte, Adalbert.
Mladi mož je prihajal k njej
—	Ali inc ljubite?
—	Kako morete dvomiti o tem?
—	Dobro, moj dragi mož, radi vaše ljubezni do mene mi boste preskrbeli onega kraljevega kanarčka v teku tri dni. Če ne boste tega storili, vas ne bom nikdar več pogledala, dokler živim.
—	In če vam ga prinesem?
—	Imejte zaupanje v mojo hvaležnost.
Ko je prišel večer tretjega dne. si- je pojavil v hiši baronice Adalbert. Nosil je s seboj zlato kletko, v kateri se je nahajal kraljevski kanarček, ki je jM>zdravljal zahajajoče solnee z očarljivimi popevkami.
—	Kako sto ga dobili? — je >prašala baronica, veselo presenečena.
—	Tkradel sem ga.
—	To je slabo.
—	Nič ni slabega, če ste vi plačilo za to.
Baronica je obesila kletko k okni. ter se ustavila med delom, da vrže Adalhertu poljub. Nato pa se je vrnila k njemu, nekoliko vznemirjena.
—	Jutri, — je rekla, — bo videla ženska prazno kletko. Spomnila se bo naše ponudbe ter imela na sumil naju.
—	Če bi našla kletko prazno, bi nam gotovo delala sitnosti. Jaz s*m šel raditega k vsem prodajalcem ptičev v provinci in posrečilo se mi je dobiti kanarčka, ki je natančno stičen kraljevemu kanarčku. Oba sem zamenjal. — Mičnost jc tako velika, da bi se /motil celo izvedenec.
—	Torej sta bila brata, — jc rekla ona s smehom.
—	Ne, je odvrnil on. — Bila je njegova sestra, kajti po*reč;lo se niii je le dobiti babico. Pa kaj za tc. —
Mala baronica je dvignila roki k nebu.
—	Kaj za to? Nesrečni človek, gostilničarka bo še jutri zapazila vaše sleparstvo.
—	Zakaj?
—	Ker kanarček ne bo pel.
—	Kako to^
—	V kraljestvu ptic nima samica nikakega glasu v času, ko se peča z zarodom. Njen tovariš in prijatelj jo zabava s svojim petji m ter ji krajša dolge *»re, ko Redi v gnezdu ter vali. Ali bi znali vi, brutalni moški, obdati s tako pozornostjo žensko, ki bi bila vaše ženaf
—Vem, kako bi vas ljubil eelo življenje, — je rekel on ter jo stisnil k sebi.
Poletje je minulo ter se umaknilo jeseni. Cela narava se je oblekla v škrlatno barvo. Adalbert, kojega strast se je že ohladila, je pričel šele tedaj inirao uživati zakonsko življenje.
Hvaležno je mislil na ponižno gostilno ob cesti, na kanarčka, ne nadomestilo, katero je izvedel in na vse posamezne dogodke, ki so dovedli do njegove sedanje sre-«€. —
Zaposlena s svojimi dolžnostmi na dvoru, kajti stari kralj je umrl na dan njiju zaroke, nista imela Še prilike vrniti se na deželo ter obiskati ono vaško gostilno. Oba pa sta želela vprizoriti nekoč romanje tjakaj. Ker sta domnevala, da je gostilničarka hitro razkrila trik. sta hotela čuti iz njenih ust tožbe ter jo potolažiti z bogatim darilom.
Sedela sta zopet v usti uti. ki' pa jc bila sedaj obdana od umi-j rajočih listov vinske trte ter tudi videla kletko, v kateri je živahno skakal semintja lep kanarček.
Gostilničarka jima je prinesla limonade in Adalbert jo je nekako boječe vprašal:
—	Kako pa vaš kanarček, dobra žena f Potem, ko sva odšla, ste gotovo obžalovali, da ga nama niste prodali?
Gostilničarka se je pomilovalno ozrla na oba :
•— V prvi vrsti, — je rekla, — ne obžalujem nikdar nobene stvari. V drugi vrsti pa bi za celo kraljestvo ne izmenjala tega drago ecnega in razumnega ptička, ki ima srce — kot ga ima le malo človeških bitij.
—	Kako to 1 — sta vprašala o-tjh presenečena.
—	Ali mi vrjaraete, moj lepi gospod in moja draga gospa, da ni ta uboga mala živalica dala od sebe niti enega glasu, odkar jc naš dobri kralj umrl?
Civilizacija med Eskimi.
Danski potovalec po severnih pokrajinah Knut Rasmussen, ki se je nedavno vrnil iz Grenlandije, pripoveduje o prodirajoči civilizaciji med Eskimi. V majhni vasi vzhodnega obrežja na Grenlandiji je prte^l na ladjo mlad mož ter se ponudil za nakladanje tovorov. Oblečen je bil v volnen suknjič ter usnjate hlače. Šel sem na kopno iir našel starega medvedjega lovca, čigar ime mi jc bito že prej znano, predno sem stopil na vzhodno obrežje. Prišel mi je ves prijazen nasproti, zakaj tndi on je mene poznal po pripovedovanju. pa me je vprašal, če bi mu ne pripovedoval "o svojem poslednjem potovanju. Res, prav tako, kot bi bil govoril s predsednikom bralnega društva kakšnega manjšega danskega mesta: sami dobri ljudje, ki kažejo zanimanje, al' najrajši se jim izognem. Mlada deklica, poganska sirota, prav u-gledna (Meha kakor okrajna asistentka pri porodnicah z lepoglas-nim danskim imenom, je privlekla iz prtiča nov gramofon, čigar tan-gove melodije ji pomagajo krajšati puščobo dolgotrajnih severnih noči. Kmalu potem sem se sešel z mladim možem, "ki sem ga poznal iz dnevnika pastorja Rutti-ja kakor izganjalca duhov. Ali danes pa je že učitelj, organfst in umetnik.
ROJ AKT NAROČAJTE SE NA
GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK ▼ ZDR ORiAVAS.
Zveza narodov in delavske
zahteve.
V prvem članku smo na kratko poročali, kaj je sklenila prva sekcija, katera je imela nalogo pripraviti stalne institucije za ureditev delavskih vprašanj.
Kakšne principe ~e izdelala druga sekcijaMi jih bomo uvrstili v pet glavnih to-"k.
1.	Upeljava S-umega delavnika in 48-urnega delovnega tedna.
2.	Se mora natančno preštudirati vprašanje, kako sc naj onemogoči brezdelje (cfiomagc in kako se naj odstranijo posledice brezdelja.
3.	Vprašanje delevk. Mir za dclavke-matere pred porodom in «»c porodu. Žensko delo v nezdravih obratih.
4.	Uporaba otrok pri industrijskem in obrtnem delu. V kateri starosti se naj pripustijo k delu. Ponočno delo. Delo pri zdravju škodljivih obratih.
5.	Razširiti se morajo sklepi mednarodne konference v Bernu leta IJHHi glede ponočuega dela žensk v industriji. Prepovedati se mora žensko delo v podjetjih, ki vporabljajo žveplo in fosfor.
To je delovni program za komisijo, temu so priložili še 9 prin-| cipov (clauses), ki so važni, zato jih tukaj objavim:
1.	Človeško delo sc naj nikakor ne primerja blagu (merchan-! disc).
2.	Garancija pravice združevanja za delavca in industrijea.
14. leto jc najnižja doba starosti, v kateri se sine jemati v dele mladino, in sicer v industrijska podjetja in v trgovino.
4.	Pravica xlo plačila, ki delavcu omogoči njemu primerno življenje iz stališče kulturne višine časa in dežele. (I)oroit a uue sa-laire lui assurant un niveau de vie eonvenable en rapport avec la civilisation de son temps et de son pays). Ta definicija je važna, zato sem pridjal izvirno besedilo.
5.	Plačilo mora biti enako za enako delo brez ozira na spol delavca.
6.	Zahteva se nedeljski počitek.
7.	8-urni delavnik. 48-urni teden, z pridržkom, da imajo dežele s posebnim podnebjem in z drugimi posebnimi razmerami, ki odločajo pri razvoju industrije, pravico, izjeme po svojih potrebah dovoliti. Za te dežele bo C. I. T. Izdelala posebne določbe (bases).
S .Enako delo. enaki delovni pogoji morajo veljati za dclavca-domačina in delavca-lujea.
9. Vsaka država naj organizira nadzorovalne komisije, ki bodo natančno izpeljavo vvh od C. i. T. izdanih dolčb nadzirale.
To bi bile v glavnem temeljne točke delovnega programa; v glavnem obsegajo vs.* delavske zahteve po izboljšanju, vsebujejo torej delavski program, ki ga postavi svet, ki ga hoče izpeljati svet, ako morda kriticizem strank izpeljave ne bo oviral.
Adoptirane še n»so politične zahteve delavstva in tudi ne soci-jalna zakonodaja za zavarovanja. Tudi ni omenjeno stanovanjsko vprašanje niti natančni pogoji delavske pogodbe, niti posiave, ki naj varujejo delavčevo življenje in zdravje v obratu. Ampak mi vidimo, da je ta program velik in obširen, mi vidimo voljo, delavcu pomagati. Staut in principi so bili predloženi dne 12. aprila 191*) mirovni konferenci, ki jih je odobrila.
Danes, ko to pišemo, je prva točka, 8-urni delavink in 48-urni delavni teden v principu rešena, manjka samo še prvi veliki politični forum, ki bi izpeljavo tega sklepa pri vseh državah izsilil. — Za sedaj ne bomo govorili o umetnosti tejra sklepa, ne bomo govorili o možnosti mednarodne ureditve dela, naj zadostuje, Če omenimo samo prve velike težave, ki so se prikazale še v sejah pripravljalnega odbora, in ki roaio pričajo, da si je Lipa narodov naložila težavno breme, ko' ie sklenila mednarodno urediti delavsko zakonodajo.
Težkoče. ki so pojavile se tičejo sledečih vprašanj:
A.	-- Ali je demokratično načelo, da si* država pridrži sama dva mandata in da po enejra delavcu in podjetniku T
B.	— Kako so naj zastopane federativne države in kolonije? Sc jih naj smatra za enotne, ali naj vsak del federacije in vsaka kolonija pošlje svojo popolno delegacijo?
C.	— Kako se ne J izvrši sankcija, ako se ta ali ona država brani izvesti sprejetih predlogov?
D.	— Ali ni prizadeta z mednarodno organizacijo dela konšti-tncija posameznih držav, ker je ravno delavska zakonodaja popol-i.oma notranja zadeva vsake posamezne države ?
čudno je, da se pri določitvi man-| datov ni jemalo fcira ha pol jedel- ( sko delavstvo. Da se ta napaka popravi, se bo morala država z enim v izmed 2 svojih poslancev zavzeti za poljedelstvo.	« ]
Hujše so bile debate o členu j 19, ki govori o sankciji, tako, tla bistveno do danes niso mogli pri- 1 Iti do nobenega točnega sklepa. ' ! Sankcijo bi vršila Liga narodov, toda vprašanje je. kako naj jo • vrši, da ne bo preveč prizadeta suvereniteta posameznih tlržav j Kako se naj prisili dve najmoč-. nejši velesili, da sprejmeta zakon, i »roti kateremu sta glasovali' — I Kje naj vzame Liga narodov moralne in fizične moči. tla bo mo-j rla izpeljavo delavskih reform i doseči tudi pri veleslah in ako-j i ravno proti njih volji?
Kako delikatno je to vprašanje j j*, razvidno iz zelo široko projek-j tiranih sklepov. Ako konferenca; sklene z dvetretinsko večino kakšno reformo, potem se naj določi! 5ele. ali naj bo ta sklep
a)	ali samo priporočilo (recom-i mandat ion), ki sc pošlje posa-i iicznim državam v pretres;	J
b)	ali naj bo to projekt, ki ga mora vsaka država sprejeti in ratificirati.
Ako bi bilo samo priporočilo potem se Lipa narodov izogne sankciji, izsilitvi. Ako pa bi konferenca zahtevala obliko projeV ta, potem stoji Liga narodov pred težavo, postavo izvesti in čuvati konštitncijo in suvereniteto držav.
Kaka naj bo sankcija! Piodlagalo sc jc:
1.	Dotična država se obtoži pri C. T T. C. I. T. pošlje adreso na dotično državo, v kateri ji sporoma svoje sklepe.
2.	C. I. T. prosi dotično državo iaj izrazi svoje mnenje.
3.	C. 1. T. sestavi enketo o proti predlogih države.
4.	C. I. T. apelira na najvišji sodni dvor Lige narodov, da ta odloči in intervenira.
Ako se država kljub temu ne ukloni v predpisanem roku in ne vpošlpe svoje ratifikacije na Bu-| -eau intern, de Travail, potem ima vsaka druga država pravico, dotično kaznovati z gospodarskimi odredbami (... pourr a appliques m dit Etat les sanctions d'ordre economique), katere je dovolil najvišji sodi dvor Lige narodov.
In to je vse! In če še kljub temu ni odločitve? Tukaj ostane vprašanje odprto.
Pridejo še druge težkoče! Kako je v federativnih državah, kje "ma vsaka zvezna država lastno zakonodajo? Kako se naj ostopa. ako.pritrdi samo nekaj zveznih lržav, druge nc, ne da bi so. dotaknila in kršila njih konštituci-ja in pravice drž. zborov.
Pripravljalni odbor sc je zavedal velikih težkoč, zato jc izdal o tem tudi čisto nejasno besedilo: Vsaka dražva, ki ne more izpeljati v državnem zboru deftične-ga mednarodnega predloga, ta se naj il pot rudi" to izpeljati. č'e pa to absolutno ni bogoče, potem so tudi vse druge države obveznosti od vezane. Iii tukaj smo pri mrtvi točki.
Ir ravno to bodo največje zapreke, ko bo šlo za končnoveljavno ureditev in za omogo«*itev uspešnega praktilčnega delovanja tega svetovnegar trihunala.
S tem bi bila podana kratka zgodovina C. I. T. do njene apro-baeije in kratek pregled njenega štatuta.
Glede teh točk so se vršile' dolge debate med anglo-fracosko in med bolj demokratično ameriško dr Segacijo.
| V 3. členu sta določena za vsako državo dva vladna mandata. ! Proti temu so Amerikanei prote-'stiralj, "ker je to nedemokratično in se stem da nezaupnica delavskemu stanu, *ki je pri tej zakonodaji najbolj zainteresiran". V najslabšem slučaju bo kaka j država poslala lahko 3 kapitalistične delegate in enega delavske-! ga. Ta neenaka razdelitev bo zaupanje delavstva v pravično delo komisije zrušila. ' Kakor je to načelo demokratič-
no in upravičeno, vendar moramo datu tukaj prav angleškemu na-ziranju, ki pravi, da rabi država j ova zastopnka, zato, ker ona podpiše in sprejme ali odkloni, ker ' s mora ravno država pustiti do-' pasti kršenje svoje konštitueije. Da bodo države mogle svoje kon-štitucijelne pravice čuvati, zato naj so tam zastopane po 2 mandatarjih.
' Zato je bil angleški predlog sprejet proti 2 a me rikanskim, 1 francoskim in 1 kubanskim. Kritizirati pa moramo pri tej priliki, da se je pozabilo, da imamo tndi
Idelastvo na deželi ri poljedelstvu. Poselsko vprašaje je perede in
Slavni bogati berači.
Pred kratkim so v enem izmed kolikih inest aretirali berača, ki je imel premoženje $16,000 v svojem lastnem im?nu in to nas opominja na dejstvo, da je najti'tako Janes kot je bilo najti v preteklosti številne bogate berač-, če je ta paradoks upravičen. •
Človek se nehote spomni slučaja notoričntga Jean Baptiste Roiiteau-ja. ki je umrl pri neki ci-tiski tolpi pred nedavnim časom, nekoliko izven Pariza in ki j-> beračil več kot dvajset bi. V njegovi roki je našla policija ključ k blagajni v neki pariški l »liki in v tej blagajni so našli za več kot $1(X>.000 zlatnikov, papirnatega denarja in obligacij.
Nato je živel neki Tomaž Cookc, ki je bil znan pod imenom ;Islington miser*. Živel je življenje šte-dtnja. beračenja in ko je umrl, j: zapustil svojim dedičem premoženje v znesku $300.000. S tem, -tla se je posluževal starega, a ved-.no novega trika, da je padel v ne-izavest pred to ali ono hišo v ča-i mi, ko so pripravljali obed, je | skoro vedno kosil in večerjal za-(stonj. Ko je prišel kot ponavadi hitro k sebi. so ga ljudje seveda takoj povabili, naj se vdeleži večerje ali kosila.
Pred vojno je umrl v Berlinu neki Schwartz, katerega so vsi i.irj»nvi znanci in sosedje pomilo-vali kot najbolj ubogega med u-bo»imi. Vsaki dan je prihajal v finejše dele mesta, oblečen v cunje ter noseč na rami žakelj, v katerega je nabiral skorje ter druge ostanke jedil. Živel in umrl je o-samljen, kup kosti in kože. V njegovem bornem stanovanju pa sr. našli $400.000 v zlatu in bankovcih, ki so služili kot mašilo za njegov inodroc.
V	neki samotni irski vasi je živela neka uboga ženska, katero jc nekega dne na cesti povozil voz ter na mestu usmrtil. Ko so oblasti pregledale luknjo, v kateri je živela, so našle to luknjo polno dračja za kurjavo in za tem dračjem so bile skrite posode v katerih je bilo za sto funtov zlatnikov in srebrnikov.
Jeremija Monihan je umrl v St. LouLsu in že so ga mislili pokopa-t: na pokopališču za revne, ko so našli med maloštevilnimi predmeti, katere je zapustil ključ k blagajni. ki je vsebovala $f>0,()00 v popolnoma dobrih, obresti nosečih obveznicah. Čudno je bilo. da se n* noben oglasil kot dedič tega
*	• m
* * reveža .
Nekega raztrganega samotarja, po imenu Marshalla JleMurVan so našli vsega izstradanega v njegovi koči v bližini Evansville, Ind. Privedli s oga pred komisijo, ki naj bi ugotovila njegovo duševno stanje in ko so ga preiskali, so našli $22.000 v podšivu njegove suknje v njegovih žepih.
Glasi sc, da je živel neki Sa-' muel Rogers življenje potepuha v L.ong Braneh, N. J. in da jc pri-' hajal^peš iz dotičnega mesta v i New York, da je vložil svoj denar v banko. Zapusti! je $40.000, če-. prav je smatral samega sebe pre-
•	več revnim, da bi si kupil obleko > ali hrano. Noge je imel zavita v ■ stare cunje in jedel je, karkoli je
mogel najti, celo skorje, katere j je pobiral po cestah.
V	South Xorwalk, Conti.. jc živela neka stara ženska, o hateri se jc glasilo, da je bila nekoč ncw-vorška lepotica, ki se je iz nesreč-
j ne ljubezni umaknila v samoto. J^kozi leta je živela v stari ko«"-i ter nabirala v sosednih gozdovih medicinske rastline, katere je prodajala. Spravila je vsak cent ir* če bi nc bilo lukenj, ki so kazale-bankovec. bi $:1000 zgorelo s cunjami vred. katere jc pustila.
Detektiv.
Oba sta čakala na vlak ter se zapletla v pogovor. Tekom pogovora pa se je izkazalo ,da je eden njih detektiv.
—	Čudovit in razburljiv poklic in tako razburljiv! — je rekel oni, k' ni bil detektiv.
—	To priznavam, dosti razburljiv. —O tem vam lahko zapojem pesmico. — je rekel detektiv.
—	Ali ste tudi že zasledili ke-daj velike sleparje
—	Gotovo, med njimi tale slučaj; — Stvar je šla za lepo mlado deklico. Prisegel bi, da je nedolžna kot angelj, a se je izkazala kot prava vražja' baba.
—	In kako ste prišli na to?
—	Vzel sem jo za ženo.
* * •
—	Pretvarjanje po stalnih pravilih nazivamo dostojnost!

ZAPRAVLJANJE DENARJA.
Washington, D. <\. 1. aprila. Poročila iz vseh strani dežele od strani uradnikov Federal Reserve banke, ki so bila objavljena včeraj, kažejo, da se bliža svojemu koncu doba po končani vojni, katere najboljši znak je ekstrava-ganca ter nepremišljeno nakupovanje od strani občinstva. ("Ne povedo pa, koliko je bilo revežev v tej deželi, ki si niso mogli kupiti niti najbolj potrebnih stvari, ker
so bile predrage).	;
i
. OUAB NARODA, 3. APR. 1920

Spomladanski i
*_ w •*	«
izpuščaji	i
so zelo neprijeten kinč in povzroča- S jo skoraj neprenašajode bolečine in S trpljenje. Poznani so vsled svojih P srbečih lastnosti in vsled trdovrat- E nosti za zdravljenje. To povzroča S nečista kri. Očisti kri potem t po- B rabe 1
Cevera's S
^ Blood Purifier f
(Severovega Kričistiica). ki je pri- S znan kot regulator sistema ni po- ■ mag* naravi v izločevanju nečiste g kri ter tako odpravi mehurje, rane, G izpuščaje, pri&če in splcšno hiranie. § Poskusite ga. Naprodaj v vseh 1
lekarnan. Cena $ 1.25 in 5c davka, E
* - • ■ j »•
i/, njih rokopise najdragocenejše vs« !iin«% med drrtsimi tudi •"Ko-•nan mže". To <l»*!«i se hrani samo v tleli ali štirih ekseniplarih in ; ravno rokopis i/. Meauxa je bil na j ver je vrednosti.
v Ameriki naloženih v zlatu 316 miljonov dolarjev v državni blagajni. ali v letu 1919 pa že 2 mi-Ijardi in še nekaj čez. Posledica tega je. da je za 23.22 gramov zlata plačan ravno en dolar kakor pred vojno, tako da lastniki zlatih jam ne morejo več izvrševati j oderustva s t<» dragoceno kovino.j Dočim so si* stroji. delavske plače1 t za stotine proeentov podražile in 'so življenski pogoji tudi neznansko poskočili. je sklenilo /•* v«h- t lastnikov zlatih jam ustaviti delo; j ter kupujejo danes rajši premo-jgovnike in nalagajo svoji- denarje j v industrijska podjetja.
|
Stari rokopisi so se izgubili.
Pri prodiranju Nemcev proti Parizu so bili odnesli Francozi i z-j Meauxa dragocene rokopise v i Verrv blizu Dijona. da bi ne pri-1 |šli v roke sovražnikom. Med rokopisi je bil tudi eden izmed naj-; bolj dragocenih rokopisov srednjeveške literature "Roman ro-jže". Zdaj so hoteli rokopise p"-Lslati nazaj na staro mesto. Med' potj<r-pa so vlomili v zapečaten [železniški vagon neznani zlikovci/ Razbili so dva zaboja in izmaknili
škodljive ptice. temelji sovražnost proti, orlu v A las ki preje na siabih informacijah" sli nevednih predsodkih kot pa na kaki resnični škodi, katero hi povzročile te ptice. Povesti o krvoločnosti in uničevalni strasti teh orlov so ponavadi gola izmišljotina ali pa v.-aj velikansko pretiravanje.
Ker je plešasti orel selive«\ ne more nobena-država in-noben te-j ritorij zahtevati zase pravico, da p sme iztrebiti. Le potom naglega sprejema zvezne postave, ki: bo zavarovala ameriškega orla., bo mogoče to narodno ptico reši-: ti popolnega iztrebljenja in uničenja.
Kopanje zlate, rude se več ne izplača.
No. seveda, če bi lastniki zlatih | jam mogli imeti svoje rudnike pri1 ,nas. kjer se je za desetkronski cekin ponujalo osemkrat toliko. | med nami bi bili pač veliko vred-j ni. Ali oni imajo zlate jame ravno) tam. kamor se izteka zlata denar-j na valuta v polnem toku. zato je; tani v tem oziru ravno narobe. Po-j mislimo samo. da je bPo v 1. 1915
Pnleče iztrebljenje • pleša; >
mrn mtim ^ J
gfgg^i 1 Iztrebljenji ocividtlo preti 1 'ameriškemu" "ali plešastemu or- 1 lu*, nfcfiemu narodnemu amblemn r iter eh*0tn najlepših in sijajnih ^ hnaših domačih ptičev. č*udna ironija pa je bolela, da se je unioe- 1 nje zaVirSilo na' javne stroifcr. po- 1 torn postave, katero je sprejela teritorija 111 a zakonodaja Alaske [
leta 1917.	J
■ Wefarsti orel ni nikdar nastopal v velikem številu. Cenitve 1 «-lede Števila teh orlov so bile v i skoro tsakem slučaju dalee pre-tlrtTne. Le na temelju zasedenih gnčzd je m dp oče približno natančno d .močiti resnično število teh orlov. Štetje, temelječe na opa- j tcvahjrt ptic samih, je očividno , hefcmefcljivo. Ket pade tla orel v \ Oči radi svoje velikosti in svojih n navad. Vzbudi takoj pozornost in r vsled tega se vidi eni in isti ek- t srmplSr brez dvoma zopet in zo- i pet.	t
Edina pokrajina, kjer je bilo t najti plešastega orla v precej- -snem številu, je bila ona obrežja jj ter velikih rečnih dolin Alaske. S V teh krajih je plešasti orel gnez- S dil v številih, ki so bila prese- S netljiva za tako veliko ptico kot S ie ta orel. Postava v Alaski, ki \ določa nagrado petdesetih centov | *ša vsakega uničenega orla, čeprav | je bila uveljavljena šele 30. apri- | In 1917, pa je imela za posledico, j da je bilo ubitih 5600 orlov do 10. ■ aprila l9l9. Oni, ki iščejo toza- ■ devno nagrado, pa brez dvoma ni- j so omejili svoja plenjenja na o- a zemlje Alaske. temveč jih razsi- i rili tndi na angleške province,, j ki meje na Aiasko.	i
[ Mogoče je, da je bila do seda- | njega časa žrtvovana najmanj po- i lovica in mogoče so bile žrtvova- | nc že cele tri četrtine te vrste or- I J i«v. e se hoče storiti kake kora- I | jih je treba storiti takoj. 0e | hoče biti zavarovanje uspešno, I mora biti uveljavi leno' ne le pred- j no bb cela vrsta uničena, temveč I predno se bo število plešastih I orlov tako skrčilo, da bodo pri- I čeli preživeli trpeti na posledicah j oplojanja v preozkem sorodstvu j ali radi težkoč, na katere bodo I posamezni orli naleteli, da najde- i jr. drug drugega ter vzgajajo mladiče.	. i
Vspričo vsega, kar je znanega naravoslovcem glede navad tc ne-
Zaje Vladislav, 1892. Potok, j \'ovo mesto. Zalokar Ivan. 1880, J
Mengeš.	J
Završnik Alf.. 1892, Oljševk. . j Zlatoper Ivan, 1894. Davča, j Kranj.	,
Zaje Josip, 1879, Trzin.	-
Zupan Klement, 1888, Tupalče- , v i, Kranj.
Žvokl Franc. 1894, Podolniea, Vrhnika.
Zupančič .Josip. 1894. Višnja gora.
Žirovnik Pavel. 1891, Ljubljana. —
Žakelj Radivoj, 1889, Ledine, Logatec.
i Žnidaršie Josip. 1897, 1 i irska ! Bistrica.
Železni kar Saša. 1890. L j uhlja-! na. —
Žgajner Ivrfn, 1890. Mokronog, J Kranj.
Zupančič Franc, 1888, Krško. Bernot Miroslav, 1891, Vipava. Božič -I oh i p. 1884, vas Brod, Novo mesto.
Gašperin Ivan. 1893, Šenčur. Žabkar Franc, 1889. Paka. Zavri Alojz, 1891, Litija. Kastelic Martin, 1886, Zagra-dv-c, Iijobljica.
Lovrenčič Ivan. 1892. Zagra-. dee, Ljubljana.
Lovrenčič Ivan, 1892, Planina. N ovsa k 'Josip, 1891, Log, Krška. , Osvaldič Josip, 1890, Zibalje. Logatec.
Plan kar Franc. 1890, Cerklje, Krško.
fiangus Josip, 1892, Drava, No-, rc mesto.
Smuk Peter, 1891, Mirke] Vrhnika.
, Horvat Alojz, 1892, Radovljica. Zarn Ivan, 1878, Kolce, Krška. Skotnik Štefan, 1894, sRdgona. * Petrovčič Peter, 1890, Okrog, , Kamnik.
Kastelic Peter, 1885, Ljubljana. 11 Česen Alojz, 1890, Dol.
llovar Me, 1890,.Ljubljana.
S	I i
S	Najzanimivejše, j!
J	najcenejše j
j	in najbolj |
j	popularno čtivo |
I	vam je na I
I	razpolago.
na
I	Slovensko-Amerikanski Koledar
I	je izšel za leto 1920.	j
hI	"**
MS
j	Veliko več slik kot prejšnja leta.	j
II	Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, pove-
8	sti, šale, zanimivosti.	j
H
i	Stane 40 centov.
■	krnite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov|ter po-
9	štjite nam. ■■
H	slovekic publisutg co.,
B	82 CorUaadt Street,
H	Hew Yotkj K. Y. 1
Si	Tempotom naroean dlovens^-Amerikanski Koledar ta 1
H	loto 1020 ter prilagam sa 40 oentor štempsov.
S	Trna
JU	'HIS 'M* M MWl-tVl	.......'. ...1.
S	WlllOT ;«m i~i - ^ -1-^-1-•■•«•»•..•••<
3	' Ibrto in država ________________ . .v.
*M •
PO	^^^—^m^J
e^S	• " , *.
1 • ' i i - ■■ . —= Jprvi jugoslovanski polk v SibiryL
Perue Alojzij, 1891, Št. ^urska pora.
Prrtnst Blaž, 1§92, Po^brefje.
Pesdire Anton, 1893, Slamna-da, fYtloiitWj PitaHk Irtrtp. 1HŠ7. Strft^Kr-fi
:Ško.tf:";ii ^	I
iHjifeufuik Josip; 19», Gofce. i j Poka Ludvik, 1890. Žužemberk. 1 } Pre&Wu 1 .TOsip. 1896.' Hadov- i iljicf.	' 'I
; Pifce*5 Frailc. I8ftt, Topliee. i Peček Frane. 1895. Zapotok, j Krinj: ''	'	' , -
Prezelj .Toško, 1894* ft^giHtje,)! | Logatec.	I i
Ramuš Lovrenc. 1880/ Pol j She. j i Kraiij.	i
Rožthan Jakob. Ift96. ^f. Fiiži- t ! nai Radovljica.
m** 15 -TWiiys. iW5,"PHsttti4,h i Kamnik.
i Rekef Kiril. 1893, Si. TidJi ! Ljubljana.	1
Rihnikar Frane. 1896. OarmOv-!-' lie, Novo mesto.	! |
I Ravnikar Anton, 1895. Ljubljana. —	i ! Razinjrer Ivan, 1882, Panovče i | Renko Ivan, 1894, Blajrovca. i I Rozman Viktor. 1882. Št. Vid, j r Ljubljana. • Rosman Frane. 1898. t^uže. J Kranj.
Strojni Franc, 1892, Dobrava. < Krško.	:
Stanovnik Anton, 1894, Brz- . dence, Vrhnika.	'
Sos Dragutin, 1890, Ljubljana. * Strah Anton. 1892. Zaporica, i :N*ovo mesto.	<
Stare Ipnae, 1890, Hrovači, Ko- ' čevje.	i
iŠtrupi Ivan, 1681, Rupa, kranj. i Šlatner Alojz, 1887, Cerklje, I I Novo mesto.
Skok Andrej, 1892, Št. fcvter. i Selan Ivan, 1891, Ljubljana. 1 Sifar JTid, 1895," Trebnje. Šribar, Alojz, 1893, Krško. Suster Ivan, 1883, Ljubljana, j Škoda Josip I., 1888, Preko va, Novo mesto.
Šmit Ivan. 189,3 Podlog. Kranj. Švajjrer Florijan, 1896, Tržič, j Švajpcr Kiril. 1893, Novo mesto.	,	1
Šumrada Janko. 1884. Stari trp:, Logatec.
Škoflanc Franjo, 1894, Brege, i Krško.
Smale Leopold, 1896, Ribnica, j Škoda Josip II.. 1892. Zaseb, 1 Krško.
Štrukelj Josip, 1886, Podutik. Škantar Frane, 1890. Boh, sr.
vas.
Sireelj Josip, 1894. Kostanjevica.
Šimunovce Andrej. 1889, Vo-diee.
j Štajner Ludvgig, 1891, Radgo-
;na. —
j Sterle Anton, 1896. Bač, Bi-i strica.
Sproher Josip.	( erno.f
Košana.
Štibenik Feliks. 1888, >Iagorje, Litija.
Tratnik Kazimir. 1894. Ljubljana.
i Turk Karl, 1887. Novo mesto. 1 Turner Herman, 1894, I&ibnica.j Turner Robert, 1890, Ribnica ! Tekavee Jurij, 1881, Bloke. Tomšič Andrej, <1885, Sembie. j Postojna.
Trampuš Alojz, 1886. CJolobrdoJ I Medvode.
Trtnik Josip, 1888, Ljubljana. Uršič Anton. 1882, Kostaljec, ' Ljubljana.
Tnetič Ivan. 1892. Gorica, Kr-I ško.
Umnik Anton, 1891 Predovje. Urbančie Josip, 1886, Ljubljana. -«r
Vidrih Fr., 1886, Podrtga Valenčič Frane, 1889, Nadanje. Vidmar Ivan, 1882, Lopata, Žu-ženberg.
Vadmni I^ovrenc, 1883, Suns, - Kranj.
Vel ikon js Anton, 1885, Hp Idrija.
Vrijsk kari, 1895, Novo mesto. Verbič .Ivan, 1894, Pri valje, Ljnbljo^ -Vrtočnik dr. Alojs, 1884, Vič. • Vitigoj Ignac. 1890, Dol. vas, Velika Lote.
Vatovee Ignac, 1880, Čepno, Pootojnac fcnik Anton, 1891, Bnniea,
Zaree Pnujo. 1892, dtapaajii
^	, A . ^ .
Koelevčar Frsnč, 1886. Dol. \as, Ljubljana.	i
Kirin Ivan. 188«, Za«?oi-je, Postojni, Kranj.
Kralj Ivan, 1890. Nshovee. j< Ksndare Anton. 1888, Vas-Da-1 ! ne, Logatec.	; i
Kontnij Vilibald. 1893, Ljub-' j 1 jana.
Krmec Ivan, 1887, Ijjubljana. j i Kadune Anton. 1890, Ljub-i] I Ijana.	*■ - ■
Konjar Ivan, 1886. Smlednik, i Kenda Anton, 1891. Idrija. ] Kljun Franc 1S92. Ribnica: Krasno Franc. 1889, Rudanje.;] ' Krivec Matija. 1892, ?
Krepar Ivan. 1889, ŠtepanjaiJ vas.
Kreč Sianislav. 1889, Ljnblja-ji na. —
Kordiš Andrej. 1895. St. Mi-j] hael. Novo mesto.
Kolman Franc. 1878. Leče. Ra- j 1 dovljica.
Kozak Josip. 1895, Ljubljana.*)] Kiisald Alojzij. 1890. Unav-j iiorje. '	n
Kapici- .losip. 192. Rovni, Kr-| >ko.	|
Kosnik Ivan, 1873, Kranj. • Kovač Rudolf, 1882, Veliki,] Slatnik. Novo mesto.
Kostanjevie Ivan, 1889, Povše. ] K o jan Franc, 1884, Brežnica. I Ljndič h-an, 1983, Tržišče. ] Legan Ivan, 1897, Gmdene. Lukač Anton, 1889. Široka set,j( ' Litija.
Lesar Josip, 1891, Ribnica. Lovšin Ivan, 1890, Ribnica. h Lustrik PavH, 1894, Št. Vid,! Ljubljana.	i
Lovko Andrej, V95, Kovečje. Likar Ivan, 1889, Postojna. Levstik Ivan, 1889, Sodražiea.;; Levstik Antott, 1883: Turjak. Mirlek Jernej. 1894, Gfceevi, NovO mesto.
MelhoriČ Karel, 1887, Slavina. Menem Martin, 1889, Škoeijan, Krško.
Melik Anton. I8ft6. Ljubljana. : Modič Ivan, 192. Vel. Lašče. Mahanja Anton, 1888, Stranje,; Pttstojna.
Mnjer Frane, 1886, Ljubljana. . Miklančič Mihael. 1894. fkieli-ra, Kranj.	1
Msher Anton. 1892, Škofja Loka. Kranj.	] Muhi .losip, 1888, Št.*Jnrij.| Kranj. ] M art i ja k. Ivan. 1883, Škofjn)] Loka.
Mertiar F?lip, 1888. Kleče.: Ljubljana.
MoSina Frane. 1$91. Postojna. I MoKar Frane. 1R97, Žužem-berp.
j Meglič Mihajl, 1878, Kovor, , J Kranj.	1
Mohor Ivan. 1884, Loški potok.; Markun Ivan, 1886, Vodroat. ! Markel Ivan 1«94. Bohinjska i bela.	|
M ožin a Frane. 1891, Postojna. Meteljko .losip. 1894, Raka. Majzelj Alojz, 1887, Metlika. Mu le j Ftanr, 1381. Potoke, Ra-; dovljica.
Novak Ljudevit, 1891. Zunar-} no, Radoteče.	<
Napi Josip, 1882, Postan*. Kočevje.
Novak. Stanislav. 1889. Dole. i ' Kostanjevica.
Nahtigai Ivan; 1894. Jarš«-. Novak Josip. 1*96, Mima peč. j Ovsenek Ffrane, 1884, Traič. j Omahne Franc, 1884. Zagorje,i Litija.	i
Ovniček Jo^ip, 1894. Mali Slat-nik.	]
Oven Josip. 1890. Krasnodol. Litija.
Puš Josip. 1892, Št. Vid. Litija.
Pušar Jakob, (!), Škofja Loka. Poklukar Franc, 1888, Gorje. Pavlin Ivan, 1878, Dobropolje. Prah Franc, 1894, Selo, Krško. Pekle Gašper, 1889, Ljubljana. Petrič Ljubo, 1893, Stopice. Pivk Ignacij, 1881, Zaplana. Perhavec. Matija, 1887, Postojna. —
Pirkovič Vladimir.. 1891, Ljuh-• Ijana. ''
Petrič Frane, 1891, Podgraše-i j no, Krfto.
Pazderc Jure, 1885, Griblje. Paternost Metod, 1884, Seno-zeee.
Pogačnik BOfe&an, 1892, Pod-i nort
Pilnij Kattli M91, Ljubljana.
V Sibiriji v Tomsku pri I. ju -jro-l^vanskem dobrovoljskem polku sr nahajajo črrsti in zdfrsvi ti I- naši fantje (Ittniea pomenja rojstnb leto), katerih imenik je pt-inesel *abo	Julij S^vnik.
učitelj na Vranskem:
Art««* Valentin. 1890. Brez« !
v;c.i	.	j
A k ičk i Ivan. (1887. Kostanje-!
via.	J
Artae Franjo. 1885, Pod^eč. |1 A/.man Frane. 1893. Železniki.! Arhar Fra>je. 1890, Rovje. Arigler Ad.. 1889, Kamnik. An bel Albin, 1894, Vitica. Borštnik Jakov, 1886, Vrhnika.' Ituh Anton, 1893, Ljubljana. Blazič Jakob. 1893, Ra«?nvo. t Borštnik Bruno. 1897. Ljnblja-i.i> — i Itenedlčič Ivaii. 1890. Stiuleno.j Krtiiij.	_ ; I
Borštncr Vim-enc, 1894. Zpor-i:ja Šiška.	!<
Bratu ž Mohor, 1893, Drapa. ) Brej«- Valentin. 1891, Tržič. Kranj.	jj
Benedičič Mihael, 1882. DoHra-| va. Radovljica.	i ?
Berčič Valentin, 1*79. Ljubljena.
Bern i k Franc. "1891, Podlonjr. ; Brun Štefan, 1891. Oselica, Lo-i j.atec.
Berčon Rudolf. 1884. Javorje. , Litija.
Baroka Andrej, 1886. Cerknica. Basoj dr. Josip. 1S87, Suha. ] Curd Josip. 1891, Kaptol. Centner Julij, 1594, Kamnik. Cepin Alojzij, 1890, Idrija. Oepnder Vladimir, 18W, Iiitija.il C.uderman Alojzij, 189i Kranj j ska pora.
Cebubar Alojzij, 1898. Škofije. Orne Franc, 1892, Groblie. Cadeš Iv., 1S94, Hotolja. ('ampel' Alojzij, 1S92, Ščuka. ] ^'a<lež Alojzij, 1881, Poljane. Čeriikovlč Jurij, 1884. Driri, Koievje.	1
I>obovftek Franc, 1889, ftrdo. I)etclja Franc, 1^89. Moravče. Debevc Jernej, 1891. borovnica.	1
Dragane Julij, 1^94, Novo meet o.
l)erž«j .losip,* 1893, Dobliče. {, Dvoržak Martin. 1843. ttistriea. Eržen Anton. 1H89. Kranj. 1 Ferjan Anton. 188«, Moster. Radovljica. *	1
Fajdipa dr Božidar, 1887. Novo mesto.	1] Frfilja Anton, 1887. Senožeče. Clohočnik Fran«-. 1R94, Trži«". ] K run j.
fiabriel Radoslav, 1883, Jese-1 nice	j!
Grahrijau Janko, 1893. Met i l.ka.	I]
Golob Florijau, 1894, Tužkače-v« —
(ioldes Leopold. 1892. Sajcvica. »folub Ivan, 18H6, Šmartno.
Liti.li
Gliba Maks. 189:«. Unec. Gabršck Stanko. 189:1, Krško. Grajzar Lovrenc. 1884, Skant-
čina, '
Gorenje Martin. 1885. stiule-nec. Krško.
Gečnian .»c>ip. 1h91, Novo me-
s!«.
Gsbrovšck Ivan. 1884, Golovič. Grebene Frane. V896. Brezje.1 Krško.
Gnštin Ivan. 1*92. Postojna, tepno.
Hladnik Matej. 1888. Križna; pora. Vipava.
llsfner Jostp. 1891, Godešič. Krsnj.
Je^enko Rado. 1883, Poljane. K ran j.
Jerak Josip. 1886. Bučka. Juvanec Albin, 1897, Ljubljana. Janezič Ivan, 1873, Črni potok. Jttfcovii Franc, 1892, Ljubljana.
Jenko Franc, 1888, Rateče. > JensterTe A nT On. 1894. Spodnje Dane, Sorica.
Jaklič Josip. 1895, Mroievo, Št.' M., Toplice.
Jamar Frane, 1896, Dan je. Ra-dovtjiea.•
Janežič Anton. • 1892. Skvoro. Mokronog.
Jerman Frane. 1894, Brezovica, Peter.
JakMič Mihajlo, 1895, Črnomelj.
Kraje Florrjan, 1898, Lož. -I0nfwfm»k hran, 1892, Velika
. ' ; - _____
$
P^Py	OaUbeliMt valed pretežkega dela, izdelsnost, okoreli aklepi ra miSiee, slaboten
I\ vJ ^▼^IVv	hrbat, pretegnjenje is izpahneaje, Unu j* lehko hitro odponaoči g takojšnjo upora ho
C	PAIN-EXPELLEBJA
Al irttmvL' <t\	" rf4PrO«trtJ« * potrebi"
\\ I a iJ^^-iT	ia Draži««, ki •<» enkrit a poznale njegovo zdravilno vaof-, ne bodo brez njep*.
\ T	Samo ea fih Bl^fltr je, in v Vat« rarstfo Je opTemlJen z n«ftotvornilko znamko
ff	^ SIDROM ^
„	Ct nima zavojček to trornifike znamke, ni pristen in ga zavrnite. S5 in tO
rfc^S^Hw——	oeator ▼ mk lekarnah sli pa pri
mWHlL ^	F. AD. R1CHTER t CO., 326JII ^Mlsij, New Y«t %
r	"	— • "	.
^ jm 1
BOLJŠEVIKI V P^TROVSKIT.
* ..
London, Anglija. 31. marca. — P»nljševiškc čete so dospele do trovska.^ob Kaspiškem morju, na severni strani Kavkazu. Rdeča ka-I Valerija je /usedla to mesto dne I'tO. marea soglasno z brezžičnim brzojavnim sporočilom, ki je dospelo semkaj i/. Moskve, j Glavno točko Vladikavkaza ob 11« lezniei v Petrovsk. sredi pota med t'rnira in Kaspiškim morjem. >< zasedle rdeče čete dne 21 niar-
1
r -
J SMET PREJŠNJEGA GOVER PERJA.
/
j Baltimore, Me. 1. aprila. — 1 '.dnin \Varf!h-d. ici je bil gover-i i r države Maryland od leta 11*01 uo 190S ter predsednik Maryland Iiistorii-al Society. je umrl včeraj m- ovojem tukajšnem domu po bolezni. ki je trajala tri mesece. Mar j>* bil «|\a in sedemdeset let.
i
SLANA NA ŠPANSKEM.
i '
Madrid, SpunsJu. 1. aprila. — Okraj Madrid ter tndi vsi drugi deli Španske trpe vsled mrzlega vela. ki je prišel v spremstvu snegu. toče in sodre. Polja in vinogradi no bili zelo prizadeti in vihar je razbil oh obali številne ribiške ladje. Trije možje so bili ubiti od strele tekom neke nevihte v Villarava.
ARETIRANI UREDNIK
Paris, HVamija. 2. aprila. —
•	Aretiran je bil Emile Giraud, u-
•	tednik lista "Sovjet". Dolži se j ga zarote proti varnosti -države 'ter ščuvanja vojakov na repo-
kornost.
■
--
Qkradeni dr. Kraut.
i Prod dežel in i ii sodiščem se je zagovarjal kleparski pomočnik Ažman, kateri je obtožen, da jc 1-1 decembra lanskega leta vlomil v ■ evetličnjak dr. Krauti:. iz katerega je odnesel razne obleke v vi cd-inosti 182"» kron. Sodišče je skle-jnilo. da sc v svrho zaslišanja na-jdaljnih prič razprava preloži, i----
Poslušajte!
,,rporab)jala sem Trincrjev A-imeriški Eliksir Grenkega Vina in iTrinerjevo Angelica Grenko Toni-j ko v moji družini zopet in zopet in kjer razna druga zdravila niso i pomagala. so imela ta najboljše j uspehe. S spoštovanjem Mrs. M. jThier." To pismo je bilo pisano v Nazareth. Tex.. 8. marea 1920.
Pismo ne potrebuje- nobenega komentarja. (V trpite vsled želodčnih bolezni. • je Trincrjev A-imeriški Eliksir Grenkega Vina j ono zdravilo, katerega potrebujete. Xa ponovno pridobitev živah-nosti in za okrevajoče jc Triner-1 jeva Angelica Grenka Tonika naj-I boljše zdravilo, katerega morete j imeti doma. V slučaju prehlada "iali kašlja poskušajte Trincrjev , Mirilee Kašlja, za revmatične, ne-1 vralgiene bolečine, lumbage. otek-" line pa kupujte Trinerjev Linl-jinent. Vas lekarnar ali prodaja-jlec zdravil ima vsa Trinerjeva 'zdravila v zalogi. -Joseph Triner -j Company. 1333-43 S. Ashland Ave. jC'hicago. 111.
< Adv. i
p —
- Rad bi izvedel za naslov mojega . ujca ANTONA ŠT AVAR, d. ma iz Klenka pri Št. Petru na Kra-su. Pred nekaj leti se je naha-i jal v Baronvale, -Somerset Co., I Pa. Obenem bi tinli rad izvedel, "f kje sta ALOJZIJ in TOMAŽ " I REBEC, doma iz Palčja pri Št. "j Petru na Krasn. Pred 5. leti sta 1 j se nahaja v MeMeehen, W. Va. " i Prosim cenjene rojake, ako so j jim naslovi znani, da mi jih na-a i znanijo, ali naj se ]>a sami zgla-si jo. — Frank Česnik, 6034 a. Carry Ave.. Cleveland, Ohio.
(1-3-4)_
i Moskvi dober vtis. Zakaj takoj na ta preobrat je Čičerin obenem poslal mirovno ponudbo Ameriki. '
i
Japonski in Rumuuiji. ki jih te 1 države tudi najbrže ne bodo zavr-; 1 nile. Čičerin pravi v svoji noti A- * imeriki. da se naj pogajanja takoj prično. Sovjetska vlada nima nikakršnega namena, vmešavati se , v notranje razmcer Združenih držav. marveč ima le edino željo, da se z vsemi deželami prično mirov-j j na pogajanja.	i(
I	Ponudba sovjetske vlade, ki jejt došla japonski vladi v Toki j ti. ^ pravi: V trenutku, ko so vse pro-j
' tirevolucijonarne vojske razbile 1 in zavezniki umikajo svoje ekspe-l|dieij>ke zbore ali jih vsaj na vi-{ dez umikajo, se zdi sovjetski vladi! važno, da zopet stavi fonnejno m i-j* 'rovno ponudijo. Nekatere vlade * 1 se že pogajajo s sovjetsko Rusi jo.' * ' Narodi Rusije nimajo namena na-j* '.pasti Japonsko. Ruska vlada se ne t namerava nikakor rmeša\ati v no-|'
II	ran je razmere Japonske in po-i1 ' pol noma priznava posebne gospo-p ' darske in trgovske interese svo-'-1 boduega vzhoda, ki interese dru-j "gib dežel iz različnih vidikov "(znatno prekašajo. Sovjetska via-; *ida je pripravljena glede na to.; \>kleniti z Japonsko posebno po-j J
*	godbo, ki bo za oba dela blago-» dejna.
l| Sovjetska vlada želi sporazum.)1 " nekaki modus vivendi. z Japoii-!' |sko. ki bi uredil medsebojne od-' "liošaje med obema deželama. | ~tLjudski komisar za zunanje stva-?(ri predlaga zaraditega japonski j vladi tako jšnja mirovna pogaja-nja.	,(]
Enak predlog jc stavila sovjet-i "tska vlada rumunski vladi in nje-! ^neinu poslaniku v Londonu s pri-*,pombo, da se ji naznani kraj in j čas pogajanj.
Te tri vesti, ki so došlet v enem t 1 dnevu, v zvezi z dogodki v Lan-j '.donu. opravičujejo optimistično ''jmnenje, da se v najkrajšem času a(mračno obnebje Evrope zjasni po-n tem sporazuma z Rusijo.
a "Naprej." i e	=--
a ZADREGE MLADEGA ROOKE j
FELLER-JA.
llj __
at John I). Rockefeller mlajši je
*	i bil obsojen ua globo dveh dolar-' ijev. ker se ni pokazal kot član še-- 11 ifove porote.
Ro<'kefeller je pisal šerifu j Knott pismo, v katerem je dal iz j iaza svoji pripravljenosti, du slu-j t ži kot porotnik. Ko pa se je vče-; li'raj porota sestala, je tajnik objavi vil, da mladega Rockefeller-ja ni j v'na mestu. CSe nc zasluzi nič de-1 >. narja tam:)
e Nepotrjena poročila pravijo, da! r-1 je bil mladi Rockefeller zelo vzne-a ni i rjen, ko je izvedel, da mora. v plačati to velikansko globo. 1
Spravljivi politika sovjet-1 ske Rusije.
Kdor |K>zna hwtvo politike ni-: ske sovjetske republike, ni bil niti j trenutek v dvomu, da ima vlada ^ nove Rusije najplemcnitejši na- , tuen, kako tla vstvari blagostanje v prej zatirani Rusiji. Rusija je , raztrgala verige absolutizma in , suženjstva zato. da postane svo-j hodna sama in živi v najboljših i ( cninošajih s »vetom, ki jo potrebu- ^ j« prav tako kakor mi Rusijo, to 1 bogato zakladnico gospodarske in ; duševne sile. V interesu človeštva ( I je, da stopi v stik s sovjetsko re-' publiko, in nismo se malo čudili.: ko ^o v Belgradu in drug<nl osno-', vali zastopstva Djenikinove in'( 'Kolčakove, ne j>a runke sovjetske j vlade, dasi bi bilo to zlasti v inte-' resu Jugoslavije. Djenikin in Kol-!čak nista predstavljala Rusije ji i-( J koli in šele po temeljitem porazu obeh žalostnih junakov je nastal 'v politiki entente (zaveznikov)' 'preobrat. Rusija je svoje sovraž-' Inike ob težkih notranjih in zuna-jnjih bojih premagala in prva nje-J na misel je bila. kako utrditi svo-I je blagostanje s svojo zunanjo' j politiko. Duša ruska je plemenita,' ,'to nam dokazuje tudi najnovejša .Jmirovna ponudba Ameriki. Ja-' ,'ponski in Rumuniji.	!
k| Nedavno v ententnih krogih ni-/so hoteli ničesar slišati v sporaz-
!umu z, Rusijo. Sedaj se je pa že' zmagovito pojavila oportuuistič-' .'na taktika Llovd George-a na I011-' j' donski konferenci. Naročili soj j zvezi narodov, da se zopet uvede-Jio trgovinski odnošaji z Rusijo in' I je bila za ureditev tega vpraša-' .'nja določena posebna preiskoval-»'na komisija. Dočim doslej Lloyd' j|George ni bil prijazen sporazumu' iz Rusijo, je sedaj, ko je bil izvo-' Jljen As<|uith, za sporazum. As-j _\juith pravi namreč, da pogajanja j brez sovjetske vlade ne morejo'
I imeti nikakršnega pomena ter da . se bo treba odločiti za dogovore i\y. Leninom in Trockini. Celo na J Francoskem je po zadujeni angle-j škern prestolneni govoru nastal očividen preobraU ki ga razkriva' "Journal des Dčbats" s tem, da1 •dieijelni Franciji očita: "Franci-j . ja si mora biti jasna v tem. da rt»-j ifva orijentacija angleške politike p ni stvar ene stranke, marveč cele dežele. Francija se mora dalje za-ij vedati, da je Italija z Anglijo v tem ^*prašanju popolnoma složna. Nittijev govor to dokazuje; tudi ta je mnenja, da se dajo omiliti a I ogromne materi jelne težkoče. v I katerih se nahajajo danes evrop-^jske države in zlasti tudi Italija, le 7. zopetno vzpostavitvijo trgovskih zvez z Rusijo." Izprememba v najvišjem svetu jc napravila v
---------- - ^
že v novem earstvu. kjer je ii-1 vela njegova kraljična. dtižni veter mu pravi: "Srečno, dobri mladenič! Ker se nii smiliš, ne bom šetal po tvo-Ijeni earstvu."*	s'
' - Kako to?"	u
•	"Zato! Zakaj ako jiošetam, nc 11 {ostane niti hiš«' v mestu, niti dre- 11
vesa na vrtu. vse postavim na ^ glavo!?'
j "No. f rečno! Lepa ti hvala!" S1 odvrne vojak, pokrije si čepico- ^ nevidljivko in krene v belokanieni ^ dvor.	J'
Glej. dokler ga ni bilo v eai'-,^ jstvu. so imela vsa drevesa suhe j 7 vršiče. Ko pa se je pokazal so ta- ^ i koj oživela in (»zelenela.	11
----Ir
t Vstopi v veliko dvorano. Za mi-jzo so sedeli razni carji in carjevi- % ei. kralji in kralje\ iči, ki so bili ^ j prišli <la snubijo prekrasno kra-j^ !ljično. Sedeli so in pili sladko vi-(1 j no. Katerikoli ženin si je nalil ča- 'c
11.
išo in komaj jo jc prinesel do ust.,j že ga je vojak vsekal s pestjo po(° njej in mu jo mahoma razbil. Vsij* gostje so se čudili, a kraljična se 1J
.	1.
;je ta trenotek spomnila: "Res.'11
■	moj soprog se vrača!"	|li
Pogleda skozr okno — vsi vršiči 11 na vrtu so ozelcneli. Tedaj stavi J svojim gostom uganko:	p1
1 "Imela sem skrinjico z zlatim * ■j ključem, ki sem jo napravila sa-)11 jma. Izgubila sem ključ in ga ni- T •sem mogla najti. #seda.j pa se je' ' našel sani! — Kdor reši to ugan- s ko. ga vzamem za moža/'	|l
■	* Carji in carjeviči. kralji in kra-j*
•	ljeviči si ilolg^> belijo modre gla-,1 ve nad to uganko, a ne morejo je 1
» razrešiti.	y
Tu kraljičina vzklikne: "Poka- * ži se. moj mili soprog!"	j j
»I Vojak vzame s sel>e ecpico-nc-?r vidljivko. prime kraljičino za bele 1 roke in jo začne poljubljati na!* sladka usta.	J2
"Evo vam ugaVike!" se na-,' smehue prekrasna kraljičina. — * 1 "Skrinjica sem jaz, zlati klju^k | je pa moj zvesti mož."	j1
Snubci so morali «>dkuriti. Od- * 1 peljali so se domov, kraljičina in/ ilnjen mož pa 5*ta odslej srečno ži-1' i (vela.
—————— <
Odkod dobiček?
Jones je bil zelo presenečen. . .'ko je videl v nekem izložbenem J r j oknu par zelo lepih ur. ki so stale i ! vsaka po pet dolarjev.	<
j Stopil jc v prodajalno ter si ti j ogledal eno.
rj - Ne vem, kako morete pro-
-1 dajati take ure za to ceno, — je
pripomnil. — Že samo delo mora1' 1 1 i stati toliko.	j
—	To tudi-«taneT — je odvrnil| '"jurar.
—	Odkod pa pride potem dobi-ctk! — je vprašal Jones presene-
. jčen.
—	Od popravljanja, — je odvrnil nrar ter se nasmehnil.
* ♦ *
j — Koliko jc star tvoj mlajši j bratec*? ^ — Eno leto.
—	Jaz imam psa, ki je star eno q leto, a zna boljše teči kot tvoj r bratec.
o — Da. a tvoj pes ima tndi d vail krat toliko nog.
koli mesto, šei v trgovino si na-§. bral, kar mu je duša poželela — in odvihral dalje.
Prileti do druge kočiee in vstopi. Tu je sedela Jaga baba, košče-ji na, stara, brezzoba.
"Zdrfvs-tvuj, babic«! Ali nc vea, kje bi našel prekrasno kra-! ljično 1°'	«
j "Ne. golobček, ne vem! Pojdi 1 čez morja in gore. tam živi »noja (starejša sestra; mogoče ve ona." ] ! "Eli. ti stara babnica. toliko let !si na svetu, vsi zobje so ti izpadli, I a nič dobrega ne veš!"
Sede na prt-sa mol t-1 in strči k1 Najstarejši sestri. Dolgo časa se je; potikal, dost i dežel in morij videl, j t končno prileti kraj sveta. Tu je: ,stala kočica, a naprej ni bilo poti:1 vnanja teiua, ničesar ni bilo vi-j deti.
Misli si: "C'e tu ne dobim po-; jasnila. nimam nikamor v.-«"- le-! teti!"
Stopi v kočico, kjer jc sedela-Jaga baba, koščena, siva. brezzoba,
"Zdravstvuj, babica! Povej mi. j kje naj iščem svojo kraljičin*!"
"Počakaj malo.k da skličem vse svoje vetrove in jih vprašam! Oni 1 vejejo po vsem svetu in morajo vedeti, kje živi ona."
Starka stopi na duri. za kliče z; izvoukini glasom, zažvižga z mla-! i dost ni m piskom in z vseh strani f privihrajo divji vetrovi, da se je' koča tresla.
"Tišje, tišje!" kriči Jaga baba. Ko so zbrani, jih začne izpraše-vati:
"Vetrovi moji silni, ki vejete povsem svetu, ali niste videli prekrasne kraljične?"
"Ne, nismo je videli", odgovore' vetrovi enoglasno.
"Ali ste vsi na mestu?" 1 4"Vsi. le južnega vetra ni."
Nedolgo nato prihruje južni ve-j 'ter. Starka ^ vpraša: I "Kje si se potepal? Čakala sem •!te!"
"Oprosti, babica! Zašel sem v novo carstvo. kjer živi prekrasna kraljična. Njen mož jc brez sledu' ' izginil, a sedaj jo snubijo razni carji in carjeviči. kralji in kralje-► viči."
' "A kako daleč je do novega 1 carstva?"
i "Da greš peš, hoditi imaš trideset let, na krilih ga dosežeš v
•	desetih letih, a jaz za vejem in sem i tam v treh urah."
Vojak ga začne s solzami v očeh
■	prositi, da bi ga vzel južni veter
■	s seboj in ga ]>onesel v novo ear-i stvo.
"Da", pravi južni veter, 4*po-. neseni te, ako mi do voliš, da se tri , dni in tri noči izprehajain po tvojem earstvu!"
^Izprehajaj se makar tri te-» dne!"
"Dobro! Poči jeni dva, tri dni, i zberem svoje -moči. potem odri-
-	neva."
i Južni veter se kmalu odpočije.
-	zbere sile in reče vojaku:
1 "No, brat. pripravi se, takoj pojdeva! Pazi. a no. boj se, ostaneš 1 cel!"
Zdajci zabuči in zakrumi- silen s vihar; potegne'vojaka v zrak ter
*	ga ponese čez gore in morja čisto
-	pod oblaki. Prav vez tri ure je bil
Cez tri uie»»eee bi se iuiel mož vrniti, a ni ga bilo od nikoder. Tedaj se kraljična odpravi na pot. j da ga poišče. Gre po isti poti, pO| kateri je šel jn»prej v«»jak; poj obeh stran«'h so se dvigali gozdo-' vi, prepevale ptiee iu zamorski < mački g«xlli pravljice. Pride do j mesta, kjer se je gozd jenjal in se: je vila pot po prostem polju. Misli si: "Kam neki s«» je djal. v zemljo se vendar ni pogreznil!"
Tu zagleda v strani čudovito j drevo, pod njim pa leži njen milil soprog.	,
Steče k njemu in kolik«>r tudi: ga stresa in budi. on se ne vzdra-111 i. Začne ga ščipati in I »ost i z iglico. l»ode ga in b<>de. a 011 Indi ne jčuti, leži ko| mrtev «11 se ne gane. j
Kraljična *e razsrdi ter izreče! linrokleMvo iz srca: "Da bi te. za-' jspaneta lanikarnega. zgrabil divji
vihar in te odnesel kamorkoli!" f I Komaj izusti t«- besede, znAuine j I vetrovi in divji vihar zgrabi vo- ■ ijaka in ga odnese kraljični izpred 'o*4» Prepozno »-c kraljična spomni.i da ji je ušla zla beseda, bridko zaplaka. se vrne domov, kjer je živela nato sama. prav sama.
Bednega vojaka pa je vihar od-j ^ nesel zelo daleč v deveto deželo in ga vrgel na zemeljsko koso med dvema morjema. Padel je na ozko pečino, obrnil s«j speč na de*am in ' levo. se zvalil v morje iu izjrinil. I Pol leta je spal naš mladenič in i se ni* nit i s prstom ganil. Ko pa se zbudi iu skoči na noge, vidi dvigati se valove z obeh strani, a «1-!
rok eni a morju ni bilo konca. V
- ji obupu se vpraša: "Kako čudo me'
je zaneslo sem. kdo me je sem za-:
vlekel f"
i Ure po ožini in pride na otok. ' Xa njeni se jc dvigala visoka in strma g«»r«, vrhunec ji je segal! pent oblake, na njem p« je ležala i j velika skala.
Približa se gori in zagleda, ka-'
!ko se trije vragi rujejo; kri lije
7 njih in dlaka jim izpada. "Stojte, prokleti, čemu sc ru-
jete?"
I
" Pred tremi dnevi nam je umri (oče in /.apnstil tri čarala: prt-sa-inrdet. čevlje-brzohodke in čepieo-|nevulljivko. N,* moremo si jih razdeliti."
; "Ah, pogubljeni, za take nia-| j len kost i se bijete! Ali lu>čete, daj ;vam jaz delim? Vsi boste zado-I voljni, nikogar ne prikrajšam!" ' "No, rojak, bodi tako prijazen 'in razdeli ni*n!"
"Dobro! Ste<'itc brž v smrečev-' je, naberite vsak sto pudov smole
Iiii prinesite setn!"
Vragi se razbež»* po smrečevju. nabero 30l) pmlov smole in jo pri-neso vojaku. < 1 pud — 40 funtw.)
"Sedaj pwvlecite iz jx^kla največji kotel!"
Privlcčejo največji kotel, štiri-1 deset sodov bi šlo vanj, in natla-čijo vanj smole. Vojak podkuri. i'n ko se smola raztaja. ukaže vra-Igom. naj vlečejo kotel na goro in j jo polile jo z vrha do podnožja.! Vragi mu izpolnijo tudi to.
"Sedaj", jim pravi, "izderiie! to skalo, naj se zvali z gore, vi pa i 'ste^ite za njo. Kdor jo doteče pr-j vi. ta naj si izbere poljubno čara-j lo. kdor jo dohiti drugi, naj si' voli med ostalima dvema, kar mu' ugaja, zadnje čarala pa ostane tretjemu!"
Vragi i zde r o skalo, ki se brzo zvali z gore. Vsi trije se zaženo za njo. Prvi jo dohiti, zgrabi, a skala se hipoma obrne, ga povali in vrže v smolo.
Dohiti jo drugi vrag, nato tretji, a z ol»ema se zgodi isto. Vsi obvise prilepljeni na smolo, t Vojak vzame pod pazduho čev-: Ije-brzohodke in čepico-nevidljiv-1 ko. sede na prt-samolet in poleti iskat svoje carstvo.
Priletel je do kočice in vstopil. Tu je sedela Jaga baba. koščena.
■	stara in brezzoba.
"Zdravstvnj, babica! Povej mi-
■	kako -bi našel svojo prekrasno , kraljično!"
41 Ne vetn, golobček! Maje oči je i niso videle, niti ni moje uho sli-* šalo o njej. Stopaj dalje, za morji -Jin deželami živi moja srednja se-ijstra, ona ve več od mene, morda
ti pove!" ij Vojak sede na prt-samoelt in i j poleti. Dolgo blodi po belem gve--4 ti. Ako se mu je zahotelo hrane -i m pijače, se jc pokril 8 čepico-ne-vidljivko in. se spustil v katero-
SAČARANA KRALJIČNA.
V	nekem kraljestvu je služil ' kralja vojak pri koujenici. <M»lu- * zil je vemo iu vestno 25 let in car ' ga j** dm njegov« pi>šteuo obnaša- ' uje ukazal odpustiti in luurfzročiti * v nagrado konja, ki ga je jezdil
j »ri j tolkli, v ■»*•< 11< >m in vso opremo. 1
V	»jak ve poslovi tovariši ter 1 m' na|M*ti proti domu. Mine dan. « dva, tri, preteče teden, drugi, tre- 1 tji, — napo**! *d zmanjka vojaku i denarja. Ni imel. da bi nasitil "we-be in konja, a do d<tma je bilo št^ { milini daleč. 1'videl je. da mu trda prede in zelo je poželel jesti.
Zabile we ogledati naokoli iu za- ! gleda velik grad. \li»li si: "Ali 1 ne bi zajezdil tja; morda me vza-j* mejo kratek *-m* \ služb«, du sil* kaj priMluiiiu. *
Kreue v grad. /aj«ha 11a dvori-N <-če. zapelje konja v konjušnico iur ga nakrmi, satu p« gre v palačo.!' V pnlaei je bila miza pri prav I je-j na tn ua njej je bilo vina iu jela. 1 kolikor vi je duša poieb-la.	jJ
Vojak >e naje. napije in si mi- 1 sli: ' Sedaj bi se mogel tudi pr«1 * spati."	J
Z«iajei vfopi v s<d>o tnetlvedka : 2 "Ne ls»j »e me. dobri uiladeuič! Ikobrn ^reča te je priv«-dla .senu 1 •laz uisem medvedka, nego krasna ' devojka — zakleta kraljičini. Ako * \ zt rajaš in prenočuješ tukaj tri J n«#či, se zaklete v zruši, jaz posta-J nem zo|>et kraljična iu te vzamem' za moža."
Vojak je bil s tem zadovoljen.'j medvedka pa je odšla in ga pustila samega.
Tu se gu loti tolika žalost, da mu ni bilo ničesar več mat*, iu bila , je še vedno večja. Ako bi nc imeli vina. bi najbrž niti noči ne zdržal.'' Tretjo noč j.» bi! že tako daleč, da , je sklenil vse ml ?«cl>e vreči iti po- j
begniti iz gradu. Toda kolikor tu- , di se je prizadeval in trudil, ni nuiM'1 14J1 od«. Nič mu ni ostajalo. ] moral je proti volji ostati.
l"renočeval je tiwli tretjo noč.I Zjutraj se mu prikaže kraljic-'_ na nepopoln- le|M»te. ua zahvali' in ukaže, naj se pripravi za l>o-'< roko. Takoj sta praznovala svat-'i Ih> in jela srečno skupaj živeti, ji Cez nekaj časa s«' spomni vojak 1 svoje rodne zemlje in zahrepeni; po domu. Kraljična ga pregovar-{l j* : "Ostani, <lruže. ne bo<l». l esa; ti tu manjkal"	I
Ni ga mogla preg<ivoritL Zato' se poslovi ž njiiu. 11111 da vrečico'i s semenjem iu reče: ^'F'o kateri-1 koli poti br»š hodil, sipaj po obeli', straneh to seme. Kamor pade seme, zra*te isti čas drevje, na ka-j tereni s«» l»o bb-ščalo dragoceno :
sadje, razne ptice ImhIo prepevalo' peruti, 'zamorski mački pravili pravljice."
Dobri mladenič zasede svojega za lužetiega konja in odjezdi.|< Kjerkoli je hodil, je sipal po obeb < straneh seme in za njim so se dvi-l gali gozdovi, kar lezli so iz vlažne' zemlje.
Preteko trije dnevi in mladenič zagleda na prostem polju karavano. Na mehki tratiei sede ku|»ci iu igrajo na karte. |>oleg njih pa1 stoji kotel. Dasi |mk1 kotlom ni ognja, vre juha v njem.
"Eh, čudovito", si misli vojak, "oguja ni videti, a vendar vre! Naj ni ogledam to bližje!" Obrne konja v stran in jezdi h kupcem. "Zdravstvujte. spoštovani go-spodje!" Ne pride mu niti na um. da to niso kupci, nego nečisti duhovi.
"Imenitna je vaša umetnost! Kotel vre brez ognja, a jaz znam)
boljše."
Vzame iz vrečice zrnje, vrže na zemlja iu isto minuto priraste iz zemlje stoletno drevo, na katerem' se blesti dragoceno sadje, prepevajo razne ptiee ln zamorski mački pripovedujejo pravljice.
Po tej samohvali ga nečisti duhovi spoznajo in pravijo pri sebi: "Da. to je tisti, ki ja rešil kraljič-110. Bratci, omamimo ga z zelišči, naj spi pol letal"
Začno ga gostiti in ga omamijo z začaranimi zelišči. Vojsk pade na zemljo in zaspi trdna, ne-j zdraruno spanje. Kupci, karavana: "in kotel pa zdajei izginejo.	'
Skoro nato je kraljična šatalal po vrtu in opazila, da se vrttfči! vseh dreves sufe: "To ne pome-' nja dobrega I gotova je moža sa~j dela n*tre£a.'»
Kako apravicqjejo Laki svoje imperi* jalistične zahteve.
" Giomale d ltaba" objavlja hej»edilo londonskega pakta tn l>ripominja. da je ime! ta pakt dvojen namen: 1. ščititi pravi?«* in' svobodo ogroženih narodov, zbisti\>a zagotoviti Italiji posest neod-' rešenih pokrajin, ki s.» na milost 111 nemilost izročene Nemcem obeh' cesarstev ter njihovo., oprodam, v prvi vrsti Hrvatom. Slovencem* in drugim Jugoslovanom. 2. Zagotoviti Italiji trajno varnost drža-! ve s tem. da dobi svoje pri rodne meje Zato pa se Italija obvzujej da bo njene armada vo?.ala najmanj polovico avstro-ogrskih sil. do-' čim mora ostalo polovico zapoditi Rusija. Ko je poldrugo leio po' sklepu londonskega dogovor (pakt se je podpisal dne 26. aprila1 191.">i izginila Rusija ? pozorišča. je vsa teža avtro-ogrskih bojnih 1 rs.il prešla 11a Italije, ki pa je zdrobila habsburško diuasrtjo {: 1 Pripomni 11 je. «le angleški in »francoski oddelki v Italiji, dasi njiho j m- pmlpore ni po<lcen ievati. niso otlgovarjali svoji nalogi v oni me-J ri, kot italjanski oddelki, dodeljeni francoski armadi v boju proti, Nemcem in na Balkanu. Ker je italjatiska vojska prispevala za dosega skupnega cilja več kot dogovor, bi njeni zavezniki pač n-oraif to upoštevati in uap'*am njej pOnuščati. Dejstvo pa je. da se njeni zavezniki krčevito dvže črk londonskega pakta in zahtevajo r "vizije. ki ogrožajo strategično varnost itajau^ke države. Dvojna i-inern italjanskega prispevanja k dosegi vojnih ciljev bi po končani vojni pač morala vplivati *»a zave::nike, da popustijo vs;ij gled«* iSeke. t len 5. londonskega p:tkta sicer priznava to mesto hrvatskemu kra-' Ijestvu. o katerem s-j eiisliii. da bo nastlo kot poslcdieo vojne; pakt pa ne predvideva jugi.slovanskega kraljesva. Hrvatska b: pae mo-! tala dobiti Keko. ker drugače ne bi imela nobenega pristanišča: Jugoslavija pa ima najmanj 15 dobrih pristanišč, med njimi štiri ali p* t izvrstnih. Tudi na podlagi načela o samoodločbi narodov bi Uekn morala pripasti Italiji.
glas naroda 3..ap.r. 1920 -
. V. ' ■ v H-Ws- -	*	-	*	*
SPOMENIK USTRELJENI EDITH CAVELL V LONDONtJ
—_______WWffB^S^^.	^^-
Venfcck ruskih narodnih pravljic.
Poslovenil Fran Pogafaik.
GLAS VAB ODA. T APR 192 A
- ■ < t —
mtma^mmmmmmamm \
Gosulich črta
DirifctM pmviift i liHvnil [6ramaJ ii Trst
ram.k Belvedere odpluje
Parnik President Wilaen ed-pluje 8. maja.
Potom listkov. izdanih za vac •
kraje v Jueoillaviji in Srbiji-
RazkoKii« usodnosti 'prvepj, dru- i I
Z*sra in tr^tjejra razreda. Potniki trttjcga razreda dobivajo brctplaino vino.
PHELPS BR0THERS &. CO. '
mmmmmmam*mmmmamam .
_ ;
■ i
Smrtna kosa.
I mrl je v Ljubljani Viktor Ac-i cettn. delovodja vojaškega stav-1 lačnega urada. Zapušča vdovo soj" j nepre? krbljenimi otroei. Pogreb' j e je vršil v četrtek 4. marea po-
■	poldne iz garnizijske bolnišnice.
j I nula je v Ljubljani Ana Sido-
•	nija Terdan. rojena pi. Wohlge-p muth, .«tara 71 let. Pogreb se jej1
J vršil v četrtek 4. marea popoldne'' iz mrtvašnice pri sv* Križu."	1
i i' Poena jo.
! Prvi: — Danes zjutraj se sre-
; "'f.l tvojo ženo.
I Drugi: — Mojo ženo?	||
Prvi; — Da.
Dragi: — Ali je kaj reki'. ? ' Prvi: — Ničesar. | Drugi: — Dragi pr jatclj. po-j. i(t<m trotovo ni bila ona. :----j:
BARVE. LAKI IN OLJE-
i i Pozor rojaki! Imate priliko naročiti
i
vsakovrstne tmrve za liiSo. znotraj in i zunaj. |hi tovarniških cenah. Dnižlui. , knifro jaz za*t«»|«am. izdeluje že inno- . ijro let razlietic tiarvc. katere r^trcNi-tjete za vašo liiso. (I>ot>ite mešane bar 've. ali pa lead in olje). Ako hočete na-r«>Oiti, pis***«' ali im pri«!»te «>s"!-i»u k
t«	ii	.,
': i«-ni.
PIKIT.1N OIL & PAINT fO. Fnwk (šlavirh, ir»::i K. TOh St, rastop-!
♦	»lik. Vsa [iLmus nasloviti* «lirektii«» na I, j mene. ali |«i na tlružlM*.
ZAHVALA.
Sheboygan, Wis.
! Due 15. februarja t. 1. je bila v;
■	cerkveni dvorani predstava,1 "Kmet in vrag" v podporo rev-j
'nih otrok v Jugoslaviji. Ves de-jiiar po odbitju stroškov je bil po- ' slan na Jugoslav Relief v New* Vorku. Vstopnic pred predstavo I in isti večer se je prodalo za '	Stroški so bili sledeči: ti-
/
skovine $1.75, stoli $5.40. obleka i in umetni ogenj	Skupaj to-|
j rej $11.65. Prebitek znaša s^T 1 .G->.' !K temu je darovalo tukajšnjej pevsko društvo "Danica*' $10.00.j J/.a. kar jim najprisrčnejša hvala. | 'skupna svota je znašala torej i ,$81.65. I^epa hvala vsem igraleem] •in igralkam za njih trud. kakor ;uidi režiserju Jakobu Prestorju.i ! Kakor je razvidno iz računa, ni-1 smo nič plačali od cerkvene dvo-irane, za kar gre zopet hvala cer-rkvenemu odboru, ki je dal dvora-|no na razpolago brezplačno. Tako ;smo vsak nekaj pomagali, da se odzovemo klicu naše bedne mladine, ki .prosi pomoči. Bog naj pa poplača vsem onim. ki so kaj po-rnogli k tej dobrodelni stvari. — Odbor društva "Kraljica Majni-
-i
1 ;	NAZNANILO.
Limestone, N. Y. i
i-j Dne 23. lebruarja letos je umrl • rojak Pavel Moreli, doma iz Male ! Pristave na Notranjskem. Tukajšnji rojaki smo mu priredili lep ; pogreb in za stroške smo nabrali i rued rojaki svoto $9'1.45. Iskrena hvala vsem darovalcem! — Anton Frančeškin. Box 54. Limestone. N. Y.
j Rada bi izvedela za naslov svojega sina LUDVIKA VlClt'. Leta 1916 se je nahajal še v Glass-portu, Pa., in pozneje se ni več oglasil. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da ga opozori na ta oglas, da se oglasi • voji materi Ivani Vičič. vas Merečje št. 22, pošta Trnovo, k ! Carniolia, Venezia Giulia. Italy.
OOLA8I NAJ SB
VNTON KOMPOS; išče ga sestra Marija Kompoš. Rateče št. .35, Ju — gonlavi«. — Nadalje naj so oglasi A tndi OLGA SCOGNA; pri nas ima p pismo od Spedike Piaeenti iz Bi S ma, Italia.
Upravniitra Glas Naroda.
Kje je moj brat JAKOB JUDEŽ! V Združenih državah že biva f kakih 12 let in baje nekje v dr-'u žavi New York. Prosim ccnjene ^ rojake, če kdo ve za njegov na- j slov. naj mi ga naznani, ali naj ^ se pa sam javi svojemu bratu: -Peter Judež, Zalo«; št. G"), pošta' Koinend pri Kamniku. Slovchi-ja, Jugoslavia.	:51-;i—1-4) ^
: 11 j Itečem brata FRANKA TOM AS. 12
Bil je v Braddoeku. Pa.. pred!j.
:». leti pa je bil na Long lslandu,'4j
1 New York. Doma je iz Kost rev-;
nice. Šmartno pri Litiji. Kranj-j"
sko. Prosim eenjene rojake. e«-;
i j«* kateremu znan njegov na-, i
j .slov, naj mi ga blagovoli na/na- s
f niti, ali naj se pa sam oglasi. —j-1
Mrs. ("elia Wieser, *621 Pavu«- -
J Avenue, <"levela'nd, Ohio.	1
J	(2-3-4)	j J
t .---i
NAZNANILO IN VABILO.
--M
Thomas, W. Va.
Društvo "Kraljica Miru" štev.
i 167 KSKJ. priredi ZABAVNO
(VESELICO dne 8. aprila v Mil
Ikintovi dvorani na 2. cesti v Tbo-masu. Začetek ob 7.u ri zvečer. Na , tej prireditvi bomo imeli več tor k na vsporedu:
1.	Slovanski pozdrav bo dala Mrs. Mary Bulic.
2.	Nastop male deklice M. Je-' lenčeve v narodni noši. ki bo zapela par slovenskih pesnu
3.	Dve društvenici Mrs. M. Bu-• lič in Josipina Jelene bosta peli j-»oprano solo.
4.	Nastopi pevsko društvo Pla-jninski Raj in bo zapelo: 1. Slovo ,o<l lastovke; 2. Naša pesem; 't.
Pozdrav; 4. Žalost.
Potem je prosta zabava rti ples. Igrala bo tudi izvrstna godba, ka-koršne še dosedaj tukaj nismo[ imeli. Med plesom bo tudi šaljiva« pošta.
Tem potom vljudno vabimo vse i cenjene rojake in rojakinje iz i Thomasa in okolice, da se te pri-j reditve v obilem številu vdeleže. I Vstopnina za moške 50č, ženske j25č in za otroke lOr. Za vsestrau-sko postrežbo ho skrbel odbor.
j *	(1&3—i)
DELO DOBI
dekle nad 16 let staro ali starejša) i ženska za hišno opravilo. Plača L dobra in tudi dober dom za po-1 i steno, snažno in pridno dekle ali . žensko. Plačam tudi vozne stro-. ške. ako pride iz drugega kraja. < samo naj se oglasi prej na naslov: »{John Kramer. 5301 St. Clarr Ave.,i t Cleveland, Ohio.	(1-3—1)1
» — * ■ ■
NAPRODAJ
farma 80 akrov; 20 gozda in pašnik. 12 pšenice. 12 de:elje ter vse seme. k i se ga potrebuje za pose-jat : 7 krav. 1 telica. 4 tine konje, • hlev in cementirana kiet cellar ; ,.» sob dobra v« hI a, vsakuvrsi n>» sadje. 2 ograjena vrta in v>e stroje, ki m- jih potrebuje na farmi. We v najboljšem redu. lepa j lega, blizu cerkve, šole in mesta. iZa pojasnila se obrnite na lastni-jka : A. Simon. K. F. D. 22. Freedom Station. < >h:o. l-:l -4 | ._____
\ PISMA IZ STAREGA KRAJA
'imata pri upravuUtvu nastrga listu ŠTEFANIJA MOŽKTIC in MATKVŽ liANir, zadnji doma iz ! Mitrovi«-e nu. Hrvatskem, po poklicu stavec, ki je bil svojecasno zap«- i« !. v tiskarni li>.ta (»las Na ^roda.	1-3—4»
Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat FRANK PAJN1Č BAI'F. Doma je iz Gerova na Hrvatskem. Prosim cenjene rojake, da mi sponn'e njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Matija Pajnič Batu*. Wahalak, Miss. * 2-6 -4
t ■
Ozdravi katar mehurja in od-'	strani vse v 24
■QSQH urah.
. IZIi™ ^ ^ r)
mHaH^ Varujte ae ponaredb4
Suho grozdje
- importirano iz starega kraja
centov funt* |< Boksa 50 funtov
Posebne cene na veliko.
< Balkan Importing Co.
51—53 Cherry Street, New York, N. Y.
ZASTONJ
BTa krasna ZBIRKA, se-
stoječa iz POSEBNE.
pozlaCene u r e,
NOŽA Z ZLATIM RO-ČAJ BM in pozlačene verižice v lepi žametasti
šle a ti j i in druffizni vrednimi darovi JE DOBITI BREZPLAČNO.
Piiite takoj ter pride-nite 4 cente v znamkah na:
.',1 HOME SUPPLY CO.
; | 110 Nassau Street Dept. 29 New Tux C it /.
I^ais Costello.	J
(U^MBlt f'^i. *
Math. Kernelj.	L
Alois Hud ma n. tl.ntan. lad.:	|
Umliert Bolskar. Chirac*, IIL:
JoMeph IlostiJ ose j »h Itlish In J«>sepli Ilevčič. •MX, 111.
Frank Ilamhieh. Frank I^urich | 1 in John Zaletel. Mamatak, IIL:	%
Frank Aimislin.
La Ssllr. IIL
Marija Komp. IJv litest an. IIL:
Miehael 1'irar. Narfh (Vnc^ ID.:
Anton Knti.il in Math. O^rin.
Smith (liieaca, IIL:
Frank f'erne.	1
SpHaffirM, IIL:
Matija ItarhorU*. Waukecsn. IIL:
Frauk IVtkoršek. iFnafclla. Khhm;	j j
! Frank I^eakovie.
I lU4c Firm.
! Mike Pencil.	'?
i KUnuller. M:	{
Frank Vodopivee.	E
CliiiihiiM. Minn.:
Frank «lenit in Jakob ret rich. 11 CahMMft. Mlcfc.:
M. F. Kobe In Pavel Schaltz. Aurarm. Min.:	i
L IVrufiek jEvctetk. Minn.:
I^oois Gov že. .GiWt. Minn.: L. Veael iHiWac. Mian.: Iran P«wSe. Virginia. Mirni.:	I
I Frank Ilrovatlch.	,
MIml:	\
Frank Oovie. Joseph J. Peshel in (' Anton Poljanec 1st. Lao Is. Ma.:
Mike Grabrian. Great Palls. Maatanm:
Math. I'rih. Klein. Mail ana «»rejror Zntwr.
Cl^BMldfti • a
Karl Sterniša. Little Falls. V Y.:
Frank M a vie. Barbertan. Ohto:
Frank IN.j«. in Alb. Poljanec. j, ( allinu aad. Ohia:
Math. Slamnik. Cleveland. Ohia:
Frank Sakscr. Charles Karlinser, , in Jakob Rcsuik. I^arain. Ohia:
I^mis Jtalnnt. J. Kum.^e in M. j t Manek. NOes. Ohio: i Frank Ko^ovšek. VauacntMii. Ohia:
Anton Kikelj.	J i
Ore can City. Oregon:
M. Justin. Alleghany. Pa.:
M. Klari eh.	1
Ambridge. Pa.:
Frauk Jukše. Bessemer, Pa.!
l^.uis Hribar.
Braughtan. Pa.:
Anton Ipavcc. Burdine. Pa.:	,
;	John Demšar.
Conemsugh. Pa.:
Ivan Pajk in Vid Rovanšck. j CUridge. Pa.: •
Anton Jerina in Anton Kozo-plov.
Ounla. Pa.:	" ,
Anton Oshabeo. r Expert. Pa.: ,
I.ouis Supan^lf. 1 Forest Cltjr. Pa.: Mat. Kamin. FsrrelL Pa.:
Anton Valenfif. . Greensburg. Pa.:
Frank Novak.
i	lnpfrisL Pa.:
1'	Valentine Peternel.
• j Johnstown, Pa.:
l	Frank tiarenja In John Polanc.
..Luzerne. Pa:
'I • Anton Osolnik.
Manor. Pa: *i Frank DemSar. Moon Run. Pa:
Frank Mafek In Frank Podmll ' f;	šek.
- Pittsburgh. Pa: I	I". Jakoldch. Z. Jakshe. Mat. Kla-j
rich in I. Magister.
' Ralphton. Pa:	j
Margin Koroschetz. »; Rending. Pa: -L J. Pezdlrc. p Steelton. Pa:
Anton Uren. Turtle Creek. Pa.:
Frauk Scblfrvr.
ii	West Newton. Pa: ii | Joseph Joran
White Valley. Pa: Jurlj Previa Willork. Pa: _	J. Peternell.
" Black Diamond. Wash.
<;. J. Porenta. r Coketon. W. Va.:
Frank Kocian. Thsauw. W. Va.: ;	A. Korenchan.
» HiHraknee. Wis :
Adolf Mantel in Josip Tratnik SlwWygna, Wis.:
John Stampfet In II. Svetlin, s West AUis. Wis.: Frank .^kok. Rock Springs. Wya.:
IiOiUs Taucher in A Justin.
r BOJA¥T. BABO0AJTB SB k 'OLAS BABOBA", MAJVtfir iVBCUI ttOmWD UBBVB1B ▼ UIBIIiBBIH DBtAVUL
r
i
Kako Srbi obhajajo 'stavo'« praznik hišnega zaščit- -nika. "
Spisal 0. Kepic, živiimzdravmk v Kavadarcih v Srbiji. j4"
Sl«»veiiei. Hrvati ia Srhi imeli ^ s • v poicanski <lohi med druKinii iio^ovi tudi lM»|rove hisneifa opij i- L : -a. varuhe hišne sreče, katere so)
i
j raznovali. slavili. Ko so sprej«*li l :-čau-tvo. zaniraili s<» imena teh ^ I ug'iv z imeni kraeanskih svetite-, I je v. katere s<» potem na isti na-,S č n. toila v duhu krščanske vere,' J avili. Pod vplivom zahodne kul-i* tre so Slovenci in Hrvati v teku y '•".t^a po/abili praznovati hišne za-! ščitnike in samo Srhi so ohranili,F
i.s starinski običaj tudi v krščan-r
■ • - f s \i veri.
Vsak srbski dom. vsaka srbska,p j družina ima svoje krstno ime, to; i i*: svojega svetitelja. hišnega za-jl j š -it nika. katerega svečan.* praz-jritiie. s lav k ln ta praznik se imenuje "slava". Toda ne samo vsa- ( k a družina, temveč tudi različna društvs, cerkve, šole in polki ima- A ' j » svojo slavo. Tako praznujejo i i le sv. Savo. Največ obhajajo j® krstna imena sv. Miklavža, sv. Mi-i^ ' 1 nela arharTclja. sv. Jurija, sv.! J »vana, sv. Cirila in Metoda itd. !■ I* Na kmetih se slava na sledeči 'ti tčin obhaja: Nekaj dni pred sla-i* j\ i se uredi pohišje. snažijo in be-jj !.• se izbe. Župnik posveti vodo.
arosta družine (domačin), oskr-1» voščeno svečo, žene pripravijo-i j kolač (po»ai-o) in koljivo (ku-j€ lh;na in osladena pšenica^. Na; d .n slave *rre starosta družine v f e rkev k službi božji, noseč s seli j svečo, kolač (pogačo), kolji- * v.» in bokal vina. Po končanem ^ y etem opr«,iiu župnik posveti; k ;!ač. koljivo. svečo in vino, poli-;| j koljivo križema z vinom iu pr«'-
•	r«/.e kolač (pogačo). Celi obred je * j z. lo svečan in opravlja se z lepim f m« rkvenim petjem. Ko se starosta
j d tižine vrne iz cerkve, jnistavi
I k la^ < |K»jra«*-o i in sveeo na mizo. i
p krito s čistim. I>elim namiznim
p toni. zažjre svečo in svetilko
I p jHnlobo svetitelja. hišnega za-'*
ž itnika. (Vsaka tlružina ima po- ^
d »ho svojega hišnega zašeituika.
j 1» e<l katero gori večna luč vsak«»!®
j n del jo in vsitk praznik.) Sosedi'
i :i* ffosti povabljeni na obed pri- "
i li jajo in čestitajo slavo. l*re<l \
i »liedorn l»Iag<»darijo li<»ffu za sre-'
;č . ki so j«» doživeli, "ila morejo *
Is! :viti slavo. Starosta družine, i _ w 11
•	v aine poteta	napolnjeno z,
j v nom. in pozdravi «roste s j»f»seb- | '»•mi zdravieami. ki so zelo zani-j Jn ive in polne verskega duha. Pr- * v *• nazdravljajo tako-le: "Prvaj t. pomozi Bože i sveta slava" itd. ^ 'da bi p^>mogel Hog in sveta sla-v.ii. Pri drugi zdravici se poje:,| "C aša druga, da je puna struga, s etao obraz medju bračom, ako ' H g da" (čaša druga, da bo hiša { p Ina blaga, svetli obraz med brn-t:, da bi Bog dal), pri tretji zdra- | \ .ct jx>jo: "Tretja čaša v ime Boga in svete Trojice, ki nam more-:* jo pomagati na tem in onem sve-!. t i." Četrta zdravica: "Za štiri. . e.angeliste sv. Marka. Matevža.j, , I.uko in Jovana, ki drže nebo in z ml jo, da bi nas obvarovali v dol-:1 H -m veku od vsakega greha." Peta čaša se pije za zdravje druži-( ^ n\ ki slavi; šesta za zdravje bo-;; trov, sorodnikov, prijateljev, so-s t lov in vseh gostov. In tako se vr.ti zdravica za zdravico dolgo v noe. Zraven pa se pogovarjajo) o napredku gospodarstva, o polje-" delstvu, o živinoreji, pa tudi o po ' li iki. Vsakega pa. ki pride slavo s čestitat, pozdravijo veselo in sta-^ r sta družine ga poljubi. Obed jc
-	z lo obilen in najubožnejši se po-
-	t Midi, da goste lepo pogosti.
r Kmetič v Srbiji je imel in ima j tudi sedaj vsega dovolj, in zato! trajajo slave po 2 do dni.
_______ i
'Zastopniki "Glas Naroda"
i.
i. Lateri so imotilaMČeni pobirati narof-iiino za dnevnik **<;ias Naroda". Vsak zastoi>nik izda fxitrdilti za srnto, kutero Je i^rejel in jih rojakom iiriiio r<H*-amo.
e Va rejnina za *XJIas Naroda" je: j /a celo leto $5.00: za pol leta $3.00: ••» Ctiri mesei-e $2.00; za «Vtrt leta
' Hm Ft—iia> a. CnL:
Jacob T»vsin.
a Denver, CMs.:
Tiouls Andotaek in Frank Skrabec y ftsMs Cda:
Peter Culig. John Germ, Frank Janeah in A Kocbevar. Sattis, CsAs.:
AINŽE PITOVS
ALI
ZAVZETJE BASTILE
/
Spisal Aleksandei Dumac, st.
1,"»	Nadaljevanje, i
Ko j»- h I Pitov Zi'|M>»len » tem. <la se oblnr«. v to dra^o«ieno oble-' k^, j*' vstopil frizer li**il.-lil je rmene kuštis' Puitova v tri dele. ^ t d a v u i «bl. ki je bil na jm«W>iiejši. naj bi padal na hrbet v obbki ki- | te tUtjIa d\a dela pi naj bi kril.i senci ter nosila ne ravno poet čno L: ime " [Mišja iis<'»a To s ecr ni b'po. a to j«* bilo ime za to,	j
Ko je h. 1 I'itox »ri/iran t«T ohhčeo ter pri»-«-l or I »-d o v.-it i ^ i jLiealn, jr moral ;»•-«-ej prizatlevafi. da m* j«- spomal. kajii zdelo l ve trni j«-, da ji* |irih>'i .'.doniš r. ttfmpa na zemljo.	I
BI sim 1'r'j: *t <i jf smehljal. —• dvignil na prste te- re 1 • 1 el wiMfmii ael«i:	'	!*
No. pa bomo \ "deli tega gospoda de Charny............I-
!*r\ i korak, kateiivga je napravil Pitov ob svojem vstopu v kn-j' I injo, je Kil oni zmagoslavja.	"
—	Ah. vidite nin.t.i, — f«- rekla Katarina. — kako lep je! li-4v u'« ni mogo«'r spoznat!, — je rekla gospa Billot.
Tedaj pa j4 pri**« '.: prei*k»»vati Katarina posameznosti in v po j
Rame/nostih j*- bil 1'iiiiv manj le|» kot pa v sploMiosti.
t Mi, kako velk«- rok«- ima*e. — je r»*kla.	J".
i
Kaj ne. ie «Mlvrnil Pitov. poš*ene roke imatu.	J
In kako velik;, kolena.	jf
To je doka/. born še rastel.	j
Zdi semi. »Ia "te že dosti visoki, gospod Pitov	(
Pa h«»m v.'iluo rast»l. kajti star seni šele sedemnajst	let1 j
in pol.	I;
t *
—	Pa *te kljuh temu brhki Pitov se je pokloril.
t »ho. je vzkiiknil najemnik, ki je takrat vstopil ter si tud j« ogledal Pitova. Kako postaven si. dečko! Hotel bi. da bi te sedaj \idela tvoja teta .vngelika.	't
—	Jaz tudi. — j' rekel Pitov.	p
—	Kad bi vedel, kaj bi rekla.	'
—	Papa. je »vkla Katarina, nekoliko v skrbrh. — Ali bi nc-i^ imela praviee vzeti t*a nazaj.'	r
Sedaj, ko ga je s|KHlila '	H
In nato jc jM-t h t že poteklo, — je rekel Pitov. Katerih p«-t I *' :' je vprašala Katarina. • Chiih, za kat«'r«. j«- doktor <»illu-rt založil tistu'- frankov. Torej je založil tis<»."- frankov za tvojo teti» I »a. da me pafij^ v lik.
To j»- mož. je \/khkn:l najemn k. * •• jKimisli «"-lovek. da j • o.ie vsaki dan m-kii j -li-'nega! Za njega v življenje in sinrt!
<hi je hotel, da se naučim kakega rokodelstva. — je rekel',
'*,nr- ....
Ili'cl je tudi prav. Na Tak na« n se prepreči dobre namenc!j( Naložil .u*	franko\ da izuči d< eka v rokinielstvu iu mesto da'f
■ >i pošljejo na tlelo, s.i jra spraviti k farju. d:i napravijo iz njega j] i iiieniV-uika. Koliko pa je plaeevala tvojemn theju Fortier.*
• • ■ . -i1 I o rej je utakndi- tis«*- frankov drdirega eost^nla tiilWrta v I ]
-voj^ip.'	ji
—	Najbrž.	i < r»tj. hoecin i ils't; dober svet. Ko bo enkrat ivoja teta odšla;1
s liga s\cta, poglej povsod, v slatunieah. omarah ter za zidovjem. I1
—	Zakaj f	i:
—	Ker l»oa« naš«-| /aklad.
Ali res mislit*- .*	•
. • i
<» t«m in trotio prfpri»"-an O tem pa bomo ie govorili. Ali-
imaš knjigo doktorj i (»Jbcrta "	1
i *
Ila. tukaj v s v 4 jem žepu. r- Oče moj. ali »ft dobro premislili.' _ je rekla Katarina, j Za to ni trebi, nobenega prem'sleka, če se hoče storiti dobro) s'var. je odvrnil najemnik. Doktor mi j«' rekel, da naj dam I njigo ejtaii ter š r i. prineipije. kater«* vsebuje. Knjigo se bo «"-i-talo in prineipije širno.
In me, — ie vntašala Katarina lwvječc, - ine bomo lahko šle K maši. moja mati in jaz?
Le pojdite k maši. - je odvrnil Billot. — Ve ste babe in mi molki. To j«» nekaj drugega. Pojili, Pitov!
I'itov je pozdravi' gospo B Hot in Katarino ter sledil najemniku, zelo ponosi ti na tc. da je ga je imenoval moža.
7. DOLOE NOGE FO NERODNE PRI PLESU, A KORISTNE
PRI TEKU.
Zborovanj«- v skcenju je bilo zelo mnogobrojno. Kot rečeno je u/ival Billot \« lik ugled pri svojih ljudeh in to raditega, ker jih je pogosto zmerjal, a zato dohro prehranjal ter plačeval. Vsled tega si je vsakdo prizadeval slediti povabilu. Sploh pa je priee!a v onem ča»u krožiti med narodom ona mr-ilii-s, ki s«- loti narodov, p red no m* lotijo dela. Čudne, nove, skoro i■ cpoztiane besede so prihajale iz ust številnih ljudi. To so bil • be-vede prostost. neo«lvi» .ost, emancipacija i" T-udno je, da se teh be-s« d ni zgovarjalo I" i.n d narodom. Ne, te besede je prvo izgovorilo plemstvo in gla^ ki »mi je odgovarjal, je bil le odmev.
Z /a, a la je prišla luč, ki naj bi svetila, dokler bi gor«'la. V Ame-i ki s,- j.» dvignilo soJnce, ki naj bi zanetilo tekom svojega t-*ka V Kraneiji po/ar. pri kejega sv tu naj bi čitali prestrašeni narodi s krvav mi črkami zapisano besedo "Republika".
Taka zborovanja, i ji katerih so se pečali ljudje s politi«"ninii za-tb vami, tudi niso bi! t tako retlka kot bi človek mislil. Možje, o ka-t rih ni niln-e vedel odko«l so prišli, apostoli nevidnega boga ter * ».oro nepoznani, so hetiili po mestih in po deželi naokrog ler sejali Mine prostosti. Dot Maj slepa, je pričenjala vlada tedaj odpirat; o«m. Oni. ki so stali na vrhu velikega stroja, katero se imenuje javne za-i1 e v e, s'» eiitili številni, koles«, kako pričenjajo postajati brez moči. t e da hi vedeli, odko«; prihaja ovira. Opozicija je bila povsod v du-
I	ov h. če ni bila še • rokah in nogah, nevidna, a vendar navzoča, i edotakljiva in vsled tega še bolj nevarna, ker s«' jo je domnevalo, ne da bi m> je moglo /drobiti.
V skednju jc bilo / branih dvajset do petindvajset kmetov, ki so b*li vsi odvisni od BiMota.
Billot je vstopil n sledil mu je Pitov. Vse glave so se sklonile ••i klobuki izginili z njih. <*lovek je takoj razumel, da so bili vsi ti
II	udje pr'pravl jeni «!aii se usmrtiti na povelje gospotlsrja.
Naj« mnik je poj:>nil kmetom, da je brošura, katero bo čitsl Pitov, delo doktorja t«ilberta. Doktor CJilbert je bil dobro znan v celem okraju, kjer je «mcl več posestev, med ksterimi je bila pristava očeta Billot največja.
Za^juasdavatalja je bil pripravljen sod. Na tega je stopil Pitov ter pričel s svojim predavanjem. ^ w ^ ^gg . (Halja prihodnjič.)
S Sedaj smo dobili v zalogo najnovejše glas- j
f ne prave Columbia Gramofone. %Tukaj vam $ | ^^^^^^ j
9	'	'	t
5 Imam tudi nove cenike za prave Kranjske Columbia plošče, j
p	Pišite pojn takoj. *	$
j	Ta gramofon igra tako glasno da ga slišite na miljo daleč,	j
j	Brez eolnine ga ahkb nesete v kufru kadar greste v stari kraj.	^
S	Ne pozabite da boste pošteno postreženi za Vaš denar vedno	f
S	le pri:	j
p IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemangh, Pa. f
iTBMWBiffiiirtifflir!ifi|[r'iii]',Ti'' i1 ii •' '"riTini11 "•|[:iif!"i-iilr,";rii 'ti .......":'i'ii"T"fi"'"T" ivr htT"winiiiiii'ji'inrniiiiiiiiimKiaBBBr
DOCTOR LORENZO
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK	l JL E/
Specijauist moSkih bolezni
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih* bolezni. Jaz sam 2e zdravim nad 23 let ter imam skušnje ▼ vseh boleznih in keij znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna • ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moški! bolezni. Zato <ae morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit« ' čimpreje.
ia« ozdravlpi caatrupllana krt, masulja In llaa po uimu, bc lasni v arlu. ta-Ndanj* Iu, boMln« v kosteh, star« ran«, živin* bolezni, oslaboloat. boloznt vjmahurju. ladcah. Jetrih ln iolodcu. rmonlco, rovmatllzom, Katar, zlato kilo.
UraSno ura ao: V pondoljok. arotfah In patklti o« t. ura s Ultra] So S. Mlilim. v torkih, datrtkih in aobotah od a. uro alutraj do a. ur* Kvocor. Oh nodoljah pa do Z uro plpoldno. PO POiTI Ng XORAVIM. PRIDETE OSEBNO. NB POZABITE 1MB |N _ _	NASLOV.	_
Dr. L0RENZ m4P«» At«. Pittsburgh, pa.
Npltatorl drupl adravnlkt rahUo tolmača, da vaa^razumajo. Jas znam hrvatalia I 0a Ia alaraaa krni«, aata vaa latja sdravim. kar vaa ainani