G eo g ra fsk i v e s tn ik , L ju b lja n a , XLIX (1977) U D K U D C 910:167/168(497.12) = 863 O KOMPLEKSNOSTI V GEOGRAFIJI IN IZVEN NJE D a rk o R a d i n j a * G eografi ra d i nag lašam o, d a je kom pleksno o b rav n av an je snovi osnovna značilnost naše stroke. To p o nav ljam o ko t očitno resnico, k i je ni treb a posebej dokazovati. T u d i n aša , slovenska g eo g rafija kaže, da v k lju ­ čujem o v ta aksiom raz ličn a p o jm o v an ja in da s tv a ri niso vselej tako jasne , da o n jih ne b i bilo tre b a ra z p ra v lja ti . N aspro tno! Za stroko, ki n a j sp ro ti razm iš lja o vsebini, na logah in tu d i m e jah te r posebnostih geo­ g ra fsk e znanosti nasp lo h in v n a š ih razm erah še posebej in k i h k ra ti sp rem lja dosežke d ru g ih strok , n a k a te re se n a s la n ja in j ih povezuje , je to več ko t po trebno . N asledn je m isli n a j p risp ev a jo k razč iščev an ju n e k a te rih načeln ih v p ra ša n j geografske znanosti, k a k o r se v tem času kažejo n a slovenskih tleh , p a nem ara tu d i drugod. Že trd itev , k i se pogosto p o n a v lja m ed nam i, d a je nam reč samo geo­ g ra f ija sp lošna in kom pleksna , d ruge stroke p a posebne in enostranske, je m očno p o m a n jk ljiv a in zasta re la , k a jti kom pleksnost n i n ič drugega k ak o r nač in g led an ja in o b rav n av an ja stvari. T a v id ik p a je osvojila zn a ­ nost ko t celota, v sek ak o r p a m ark sis tičn a . K olikor se od tega o d d a lju je , je to p re j u s tv a r ja ln a nem oč k a k o r k a j d rugega, k a r n a j bi bilo nazorsko zasnovano. To, d a se s tv a ri o b rav n av ajo v n jih o v ih m edsebojn ih odnosih in p ro tis lo v jih , to re j vsestransko in celovito, je seveda sestavni del d ia ­ lek tik e , m ark sis tičn e p a še posebej. P o tem takem n a j b i b ila k o m pleks­ nost sp lošna m etoda, k i je sk u p n a raz ličn im strokam . Zato očitno ne m o­ rem o govoriii o posebnih v rs ta h kom pleksnosti, k i bi se med seboj b istveno raz lik o v a le in bile znač ilne za posam ezne stroke in geografijo še posebej? — T ežišče tega v p ra š a n ja je nem ara d rug je , v razm erju m ed sp lošn im in posebnim . To posebno p a se začne zn o tra j vsake stroke, in sicer v razm erju m ed p redm etom in njegovo ob ravnavo (kom pleksno a li nekom pleksno) te r p r i vsakem raziskovalcu posebej. Iz n e k a te rih n aših geografsk ih del se da ra z b ra ti, da n a j bi bilo geo­ g rafsko tisto , k a r je kom pleksno , in kom pleksno tisto , k a r o b rav n av a s tvari z raz ličn ih zo rn ih kotov in tako rekoč ne glede na vrsto pojavov. Izb o r teh s tv a ri in n jih o v a š irin a p a se p o jm u je ta zelo raz lično : lahko se » d r., iz redn i univ. pro fesor, PZE za geografijo , F ilozofska fak u lte ta , A škerčeva 12, 61000 L jub ljana , YU. n a n a ša ta zgolj n a d ružbeno in zgolj n a n a rav n o osvetlitev a li sam o na del te o svetlitve; važno n a j b i b ilo le to, d a gre za p rosto rsko razv rs titev po javov , p r i čem er je n jih o v izbor zelo širok . Po teh n a z ira n jih n a j bi b il p ro sto rsk i v id ik d ru g a značilnost naše stroke. V endar tu d i ta n i več p ris tn o geografsk i, k a r n am d o k azu je v rs ta d ru žb en ih in še bo lj n a ra v o ­ slovnih strok , da ne govorim o o p ro sto rsk ih vedah . V prašam o se, v čem se g o rn ja kom pleksnost b istveno ra z lik u je od kom pleksnosti d ru g ih strok , p a n a j vzam em o k a te rik o li p o ja v ozirom a — k a r p o s ta ja vse bo lj m oderno — ta a li oni problem . V čem n a j b i se n p r. b istveno raz lik o v a la kom pleksnost geografskega a li pedo loškega ob­ ra v n a v a n ja d a n a šn je p ro b lem atik e p rs ti, geografskega a li h id ro loškega »problem skega« o b ra v n a v a n ja voda, geografskega a li dem ografskega o b ra v n a v a n ja p reb iv a ls tv a , delovne sile ipd ., p a če p ra v b i p r i g o rn jih iz raz ih u p o ra b lja li nam esto geografsk i iz raze pedogeografsk i, hidrogeo- g ra fsk i a li dem ogeografski. G eo g ra fija se pe reč ih ž iv ljen jsk ih v p ra š a n j lo teva ponekod d rugače in govore n p r . o ekonom ski k lim ato log iji, o ekonom ski h id ro g eo g ra fiji, o ekonom ski erozionostik i ip d . G re to re j za n ač rtn o in neposredno v n ašan je ekonom skih (družben ih ) prob lem ov v fiz ično geografijo , k a r n a j b i b ila p o u d a rje n a fu n k c ijsk a fiz ičn a geografija . N edvom no gre p r i tem za re ­ a lne in m očne in teg rac ijsk e težn je , k i j ih te r ja ž iv ljen je samo. Iz d ru g ih geografsk ih š tu d ij je razv id n o p o jm ovan je , d a geografska kom pleksnost tič i p ra v z a p ra v v ob rav n av i ra z m e rja m ed n a rav o in d ru ž ­ bo. P o tem takem ne b i zadoščala zgolj o b rav n av a z n o tra j d ružbene sfere ali zn o tra j n a rav n e (p rirodne), čep rav bi b ila v ečstran sk a , tem več le ob­ rav n av a m edsebojnega u č in k o v an ja , a li d rugače rečeno, vzročna in fu n k ­ c ijsk a v loga celo tnega p o k ra jin sk eg a kom pleksa . T a k a kom pleksnost — tak o je nam reč ra z b ra ti — n a j b i b ila to re j geografska. L ahko b i rek li, da gre za kom pleksnost v iš je stopn je . Iz teg a n a z ira n ja so b ržkone zrasle težn je , d a je po te j p o ti geografijo mogoče posodobiti, d ružbeno a k tu a liz ira ti in uspešno u resn ičeva ti, češ d a so le to v rs tn i o b rav n av i geografske p ro b lem atik e geografi tu d i kos, posebno če se usm erijo n a posam ezne v rs te teh problem ov. P ri tem p a naj bi b ila d ružbeno a n g až iran a g eografija tis ta , k i je p rob lem ska. Poleg raz iskovalnega p o d ro č ja n a j bi ta sm er za je la tu d i pedagoško s tra n geo­ g ra fije , to re j n jeno vzgo jno-izobraževalno fu n k c ijo n a ra z ličn ih s to p n ja h šole, od visoke do osnovne. T a, tak o im enovana p ro b lem sk a g eo g rafija n a j bi to re j zam en ja la dosedan jo geografijo , z las ti reg ionalno , k i n a j b i b ila zasta re li o stanek k lasične g eog rafije p re jšn je g a sto letja .*N i tre b a posebej p o u d a rja ti, d a pom enijo te težn je o d k rito o d p rav o reg iona lne geografije , * P ri tem ni n iti jasno, za kakšne vrste problem ov gre, relativne ali abso lu t­ ne. Problem i v šoli so nekaj drugega kakor izven nje, v d ružbi spet nekaj d ra ­ gega kakor v narav i ali v razm erju med njim a. V narav i p ravzap rav proble­ mov ni. Tam pojavi so, kakršn i so; p rilastk i zanje (dobri, slabi, enostavni, zaple­ teni, problem ski ipd.) so stvar človekovega vrednotenja, ki pa je vselej re la tiv ­ no. A bsolutnega vrednotenja ni! G ovoriti o absolutnem in relativnem vredno­ tenju geografskih pojavov je nesmiselno. Žal so ti izrazi zašli celo v geografske učne program e, podobno kakor em pirična vaja, teoretska v a ja ipd. čep rav je ravno reg ionaln i v id ik za geografijo n a jb o lj poseben, n a jbo lj svo jev rstna p a je tu d i kom pleksnost tak e geografije . N a k ra tk o : zam en ja ­ li n a j b i posebnost (p red m eta in m etode) za n ek a j sp lošnega in s tem ne­ hote o d p rli v p ra ša n je geografije v sistem u znanosti in in te rd isc ip lin i- ranosti še posebej. P r ih a ja to re j do usodne zam en jave m ed kom pleksnost­ jo posam ezn ih geografsk ih po javov in kom pleksnostjo , k a k ršn a je v reg i­ o n a ln i geografiji. Le sled n ja je tu d i resn ično spec ifična , k e r zd ružu je dvo jn i v id ik , m edsebojni odnos d ru žb e in n a rav e in reg ionalnost teh od­ nosov. To bi b ila reg io n a ln a kom pleksnost. V g eografiji gre p o tem tak em za več ob lik kom pleksnosti: za enostav ­ no ali delno kom pleksnost (to je o b rav n av a posam ezn ih po javov z več stran i), za b ip o la rn o kom pleksnost [ob ravnava (pokra jin sk ih ) po javov v luči n a ra v a —družba] in za reg ionalnogeografsko kom pleksnost (obrav­ n av a vzročne in fu n k c io n a ln e ce lokupnosti geografsk ih po javov po p o ­ k ra jin sk ih eno tah , p r i čem er so v o sp red ju p o k ra jin sk e posledice odno­ sov m ed n a rav o in družbo). M edtem ko sledn je kom pleksnosti p r i d rug ih vedah ne srečujem o, p a srečam o p rv i dve. T a razč len itev kom pleksnosti je m orda m alce p re tira n a , a v b istvu tu d i za naše razm ere točna. Teli sp o zn an j ne m ore razv red n o titi n iti p o ja v lja n je novih ali p re ­ oblikovan ih delov geografije . Poleg geom orfologije k o p n a n a s ta ja n p r. geom orfologija m orskega dna, poleg s ta re m atem atičn e (astronom ske) ge­ og rafije se ob liku je nova m a tem atičn a g eo g rafija s povsem drug im i n a ­ logam i (sestav ljan je m odelov razv o ja geografsk ih kom pleksov ipd .), n a ­ d a lje in žen irsk a geog rafija , p ro g n o stičn a g eo g ra fija itd . Nove sm eri in nove veje d rob ijo geografijo le n a p rv i pogled , n a jv e č k ra t p a pom enijo njeno svojevrstno in teg racijo , sa j je zan je znač iln a poleg pog lobljene a n a ­ lize ravno sin teza. To v e lja tu d i za geografsko p ro g noz iran je , ki n a videz bistveno odm ika sedan je težišče geografije in so ga v Sovjetsk i zvezi z a ­ čeli š te ti celo za osnovno nalogo geografije . D ejan sk o gre p r i tem za p ro ­ gnoziran je tis tega , k a r g eo g ra fija p ro u ču je v sedan jem p o k ra jin sk em ra z ­ voju. P ro g n o z iran je bodočega razv o ja p a se m ora seveda o p ira ti n a te ­ m eljito p o zn av an je dosedan jega in tu d i p re tek leg a p o k ra jin sk eg a ra z ­ voja. To p a te r ja tu d i dosledno u p o rab o kom pleksnosti, a ne sam o p ro ­ storske, tem več tu d i razvo jne (zgodovinske), to rej obeh b istven ih metod reg ionalno-geografske kom pleksnosti. Podobno v e lja za inžen irsko in »kozmično« geografijo , k i ju je sp rožila zn an stveno-tehn ična revo lucija . O p azo v an je in fo to g ra firan je zem lje iz sa te litov in veso ljsk ih la d ij pom eni seveda p la n e ta rn i pogled n a zem ljo in n jen e dele, k a r sili k novim pogledom in k širok i sin tezi n a ra v a —p re ­ b ivalstvo—gospodarstvo—znanost, to re j tu d i k in teg rac iji geografije . Zato se k aže jo nove a li p reo b lik o v an e veje geografije tu d i ko t nova in te g ra ­ c ijsk a po d ro č ja . T u d i v a rs tv o okolja je sprožilo , ne sam o v geografiji, tem več tu d i izven nje, svo jevrstno in teg rac ijo m isli, pogledov in de jan j. Vse to seveda s to p n ju je pom en reg ionalnogeografske kom pleksnosti in s tem tu d i reg ionalne geografije . Z avedati se m oram o, da delitev geografske znanosii na občo in regio­ nalno, n a fizično in družbeno , n ik a k o r ni sam a sebi nam en, tem več je p re izk u šen a po t, k i n a j služi reg ionaln i g eog rafiji kot p og lav itnem u geo­ grafsk em u sm otru . Ce izgubim o cilj, tu d i p o t ni več po treb n a! O beegeo- g ra fsk e o b rav n av e so po tem tak em p ra v z a p ra v p r isp e v k i za regionalno geografijo . C e p a jo skušam o nad o m estiti s p roblem sko, sprožim o vrsto tem eljn ih v p ra ša n j o b itju in ž itju geografske znanosti in tu d i o n jen i izobraževaln i vlogi, česar p a si tu d i p o b u d n ik i te h id e j b ržk o n e ne žele. P rob lem ska g eo g rafija im a nedvom no določen pom en in si u tegne p rid o b iti v g eo g rafiji tu d i ustrezno m esto, ne m ore p a zam en ja ti reg io­ nalne geografije . V tem je razloček . P ra v tak o enostavna a li b ip o la rn a kom pleksnost ne m ore zam en ja ti reg ionalnogeografske. P rob lem ska geo­ g ra f ija se ponekod v svetu sicer p o jav lja , posebno nazo rno p r i g eog raf­ skem p o u k u ; spom nim o se n p r. S eydlitzove zb irk e geog rafsk ih u čb en i­ kov, k i so v zad n jih le tih izšli v Z ahodni N em čiji. T am reg ionalno geo­ g ra fijo do p o ln ju je jo (ne nadom eščajo!) o b ravnave a k tu a ln ih geografsk ih v p ra ša n j, k i ta re jo sodobni svet in posam ezne dežele, sk ra tk a »geograf­ sko okolje«. To je n e k a j podobnega, k ak o r je b ila v n aši šolski geografiji pog lav je Svet ko t celota, a li p a geografsk i p rob lem i, k a k o r jih v k lju č u je že visokošolski š tu d ijsk i p ro g ram geografije filozofske fa k u lte te iz 1971. le ta (h id rogeografija , dem ogeografija). P roblem sko geografijo p a p o z n a ­ mo tu d i iz p red v o jn e dobe, ko so v sem in arju p ro f. M elika ob rav n av ali p e reča d ru žb en o g ra fsk a v p ra š a n ja te d a n je dobe (npr. v in ičarstvo ), toda vselej poleg reg ionalne geografije in ne nam esto nje. M arsik je po svetu je o p az iti težn je , da b i p reo stro m ejo m ed občo in reg ionalno geografijo zab risa li in v občo geografijo v k lju č ili več reg io­ n alnega v id ik a in obra tno . A to je p redvsem s tv a r geografske m etodike, u p o štev a je vselej, da im a v sak a d id a k tik a dobre in slabe s tran i. N ik a ­ kor p a ne gre p r i tem za s tru k tu ro geografske znanosti, k a j t i m etod ika in d id a k tik a n is ta tis ti, k i od loča ta o vseb in i znanstvene panoge, tem več vsebina n a re k u je n ač in e in oblike n jen eg a posred o v an ja , p rilag o jen e s ta ­ rostn i s to p n ji učenca in sp lošn im d ru žb en im po treb am . S ledn jem u p a m ora p r is lu h n iti že znanost sam a, n p r. z usm erjenostjo , u strezn im izbo­ rom raz isk av ipd . P osebej kaže n ag lasiti, k ak o je p ro b lem sk a o b rav n av a po javov n a j­ zah tev n e jša v rs ta sp o zn av an ja . P r i n je j tu d i ne m orem o p resk o č iti d ru g ih spoznavn ih s to p en j (razč len jev an ja , raz v ršč a n ja , opisa, sin teze ipd.) in u b ra ti b ližn jice . P r i p o u k u p a ne k aže p re tira v a ti z o d p rtim i v p ra ša n ji, sa j svet v en d arle n i zgolj sk u p ek problem ov. T a k n ač in p o d a ja n ja geo­ gra fsk e podobe sveta b i b ila tu d i p re t ira n a p siho loška obrem enitev za m lad eg a človeka. T u d i trd itev , da p red m et geografije n i sam o m a te ria ln o okolje, pom eni poskus, da že tak o in tak o široko p o droč je geografije še razširim o , in to enostransko v družboslovno sm er. O b jek tiv n o gre p r i tem za n a z ira n je o čed a lje m an jš i človekovi odvisnosti od n a rav e in za p re p rič a n je , da so v o sp red ju geografskega zan im an ja d ru žb en i procesi. G re to re j za n a z ira ­ n je o tem , d a je g eo g rafija iz raz ito a n tro p o c e n tr ičn a in zato d ru žb en a veda. Ž iv ljen je ta k a n a z ira n ja sp ro ti z av rača , danes še posebno s celotno ekološko p ro b lem atik o sodobnega sveta in v sake p o k ra jin e posebej. V b i­ stvu gre p r i ta k ih in p o d o b n ih n a z ira n jih p ra v z a p ra v za geografsk i i lu­ zion izem , k i sk riv a v sebi m iselna izhod išča o čedalje m an jš i odvisnosti človeške d ru žb e do narave . P oskusi p o so d o b ljan ja geografije z negeografsk im i m etodam i in z ra z ­ š ir ja n je m te r posegan jem geografije d rugam , s p re tira v a n jem pom ena stičn ih p o d ro č ij (ko je v en d a r ce lo tna g eo g rafija tak o stičišče) te r z n e k ri­ tičn im p rev zem an jem neustrezne term inologije , vse to sk riv a v sebi m oč­ ne po teze šp ek u lac ije in pom eni p ra v z a p ra v geografsko m im ikrijo , k i se skuša vgnezd iti tak o n a raz iskovalnem k ak o r tu d i n a pedagoškem p o d ­ ročju , a pom eni p re j k rizo geografov k a k o r geografije . V term inologiji je m ed tem i iz raz i tu d i p re tira n a in en o stran sk a ra b a za geografijo p re ­ o h lap n ih po jm ov p rosto r, okolje, ekologija ipd . O d d rugod so sp o d b u d n a p r iz a d e v a n ja , k i sk u ša jo d a ti regionalni geog rafiji poglobljeno vsebino in ne govore le o p o k ra jin i ko t sintezi k lasičn ih p o k ra jin sk ih elem entov, tem več tu d i o p o k ra jin sk i ekologiji, sinergo topu , geotopu ip d . V te j sm eri n a j bi šla tu d i n a ša p rizad ev an ja . Med raz iskovalno in pedagoško geografijo p a tako in tak o ne bi smelo b iti razk o rak a . Bibliografija — Bibliography B raun G., 1972, K om plexes Faktorensystem räum licher und zeitlicher Bewe­ gungen, W ürzburger geographische A rbeiten, 37, W ürzburg. Böhn D., 1972, Psyhologische und soziologische Faktoren und ihre A usw ir­ kungen auf Physiognom ie und S tru k tu r des Raumes, Räum liche und zeitliche Bewegungen, 37, W ürzburg. Gams I., 1974, O konceptu geografije za 2. in 3. razred gim nazije, G eograf­ ski obzornik, XXI, štev. 2-3, L jubljana. Gams I., 1975, Problem i geografskega raziskovanja ekotopov in pokrajin ­ ske ekologije v Sloveniji, Geografski vestnik, XLVII, L jubljana. G rotelüschen W .,-Schüttler, 1973, D reim al um die Erde, Berlin. Ilešič S., 1971, Težnje h kompleksnosti na jubilejnem kongresu sovjetskih gegrafov v Leningradu, Geogr. vest. XLIII, L jubljana. Ilešič S., 1973, Za regionalno kom pleksnost v geografski teoriji in praksi, Geogr, vestnik XLI, L jubljana. Ilešič S., 1974, N ačelna razg lab ljan ja o geografiji v socialistični Evropi. Geogr, vestnik, XLVI, L jubljana. Ilešič S., 1974, G eografija na razpotjih , Geogr, vestnik, XLVI, L jubljana. Ilešič S., 1974, Na rob razp rav ljan ja o m arksističnem izobraževanju pri po­ uku geografije in o novem učnem n ačrtu geografije za gim nazije, Geogr, vest­ nik. XXI, štev. 4, L jubljana. Ilešič S., 1975, Pomen kom pleksnega regionalnega aspekta v sodobni geo­ g rafiji na prim eru alpskih predelov Slovenije, Geogr, obzornik XXII, štev. 3-4, L jubljana. Ilešič S., 1973, D iskusione prim edbe na tem atiku životna sredina i čovek. V publikaciji: Životna sredina i čovek, Srpsko geografsko društvo, knj. 39, Beo­ grad. Klemenčič V., 1976, O položaju slovenske geografije, Geografski vestnik. XLVI1I, L jubljana. K ravčenko V. M., 1971, Mesto prognozirovanija v sisteme geografičeskih nauk, Vestnik moskovskogo universiteta, G eografija, 5, Moskva. Medved J., 1974, O m arksističnem izobraževanju pri pouku geografije, Geogr, obzornik, XXl, štev. 2-3, L jubljana. Medved J., 1975, Problem ski pouk in transfe rna spoznanja v geografiji, Geogr, obzornik XXII, štev. 3-4, L jubljana. Medved J., 1975, Sodobna koncepcija d idaktike in m etodike geografije, Geogr, obzornik, XII, štev. 3-4, L jubljana. Medved J., 1976, Načelo celostnosti ali kom pleksnosti p ri pouku geografije, Geogr, obzornik, XXIII, štev. 3-4, L jubljana. M ensching S., 1972, Länderkunde-R egionalgeographie, Räum liche und zeit­ liche Bewegungen, 37, W ürzburg. Sauškin J. G., 1974, G eografija v perspektive, Vestnik moskovskogo univer- siteta, 2, Moskva. Stäblein G., 1972, M odelbildung als V erfahren zur kom plexen Raum erfassung. Räum liche und zeitliche Bewegungen, M etodische und regionale Beiträge zur E r­ fassung kom plexer Räume. W ürzburger geographische A rbeiten, 37, W ürzburg. V rišer I„ 1975, Nove m eje geografije, Geogr, vestnik, XLVII, L jubljana. Zgonik M., 1960, M etodika geografskega pouka, L jubljana. Zgonik M., 1974, Za bolj operativno didaktično litera tu ro te r m očnejši regio- nalnogeografski aspekt v geografski učni p raksi, Geogr, obzornik, XXI, štev. 4. — 1971, P rogram za študij geografije na filozofski faku lte ti univerze v L jub­ ljani, O ddelek za geografijo, L jubljana. — Seydlitz (zbirka geografskih učbenikov), W ürzburg. ON COMPLEXITY IN AND OUT OF GEOGRAPHY D ark o R a d i n j a (Summary) Some questions on p rincip les concern ing geography a re raised th a t have em erged recen tly come to the fo re fro n t in discussions am ong geographers in Slovenia. The assertion th a t com plexity (comprehensiveness) and the spatia l aspect are characteristic of geography is outdated and backing. O ther “sp a tia l” scien­ ces should be rem em bered and, second, com plex approach as an aspect and m e­ thod is also adopted by other branches of knowledge. Several kind of com ple­ x ity , however, should be considered; sim pler com plexities in dealing w ith p a r ­ ticu la r phenom ena, b i-polar com plexities in nature-society relations in land ­ scape phenom ena, regional geographical com plexity, w here the aspect encom­ passes the consideration of the to ta lity of geographical phenom ena on the society-nature relationship in a regional fram ew ork. W hile other com plexities are exam ined by other sciences, the la tte r is specific only for geography and should not be neglected by geographers. N either should problem oriented “topi­ cal”, ecological or an y other orientation be substitu ted for regional geography. Such orientation are a considerable contributions to regional geography but cannot take its place. The statem ent th a t the subject of geography extends be­ yond the m aterial (natural or man-m ade) environm ent is considered erroneous because it would m ean in practice very vague lim its to the geographical science. Also, the em phasis on the social geography is, in the au tho r’s opinion, m isleading since it im plicity assumes a lesser dependance of m an on nature, w hich is de­ nied by the entire contem porary ecological situation in the world and in each p articu la r region. Such standpoints m ay, in fact, be described as “geographical illusionism ”. O ther attem pts a t a more m odern geography are also considered as of du ­ bious values; such as the in troduction of m ethods developend in other sciences; the expansion and in tervention of geography in other research fields; the over­ em phasis on the im portance of contact-fields and the uncritica l adoption of unsuitable term inology (space, environm ent, ecology etc.). Such attem pts are considered to be too speculative and reveal a certain “geographical m im icry”. The prospective in geography is not, in the au th o r’s opinion, in substitu ting “problem oriented”, “ecological” etc. geography for regional geography b u t ra ther in the im provem ent of the m ethods and in the contents of the regional geography.