Slev. 19?. V Lin* V SODOlO one 30. flVPla 1924- Posamezna številka stane 2 Din. LelO LIL Naročnina za državo SHS: <«a mesec ...... Din 20 u pol leta ..... . 120 ia celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno . . . Din 30 Sobotna izdaja: celoletno * Jugoslaviji .... Din 40 f Inozemstva.... . 60 Cene Inseraiom: Bnostoipn« petitna vrsta mali oglasi po Din t'50 in Din 2'—. večji oglasi nad 45 min višine po Din 2'50, veliki po Din V— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan Izvzemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4 uri zjutraj. Mm oločona v ooievini. UredniStvo )e v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo UrednlStve telefon SO. upravniStva 328. Političen list za slovenski narol Uprava je v Kopitarjev) ulici 6. Čekovni računi Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserafe) Sarajevo 7.363. Zagreb 39 011 Praga in Dunaj 24,797. Za Vest, da je prosvetni minister dr. Korošec ukinil Pribičevičevo naredbo, po kateri se uvajajo na hrvatskih šolah pretežno v srbskem duhu pisane učne knjige in imajo zapostavljati hrvatske, ni našla veselega odmeva samo v Zagrebu, marveč tudi v Ljubljani. Krivica, prizadejana slovenskemu in hrvatskemu narodu na prosvetnem polju, je kričala do neba in nima primere v novejši zgodovini. Prosvetni minister je dal obema narodoma, slovenskemu in hrvatskemu, zadoščenje za žalitve, ki jima jih je namenil Svetozar Pribičevič. Vsak narod ima — zlasti pa, če živi v svoji državi — naravno pravico, zahtevati, da prosvetni činiteiji ne žalijo narodnega čuta in narodnih idealov. Pri nas smo pa doživeli, da se je liberalna učiteljska organizacija postavila v bojno fronto proti lastnemu slovenskemu narodu, da je opustila vsako obzirnost do slovenskih svetinj: slovenskega jezika in katoliškega verskega čuvstvovanja. UJU se je obnašala tako samozavestno, kakor da lahko proti volji ogromne večine slovenskega ljudstva dela z mladino, karkoli ji drago. V Učiteljski tiskarni so se tiskale knjige, pisane v izrazito protislovenskem duhu. Naša mladina se pred očmi celokupnega slovenskega naroda vzgaja v takem duhu, da bi morala — ako bi se to še nadaljevalo — v par letih popolnoma zatajiti svojo pripadnost h slovenskemu narodu, se odpovedati slovenskemu jeziku in slovenski miselnosti. Prosveta je bila gospodi okoli UJU sploh nekak noli me tangere. Slovensko ljuds storilo že svojo dolžnost, če vzdr; ska poslopja in plača z davčni- mi b prosvetni aparat. Vse drugo — t p islijo »demokratski« učiteljski kolovodje — pa spada v kompetenco male klike, ki se od časa do časa sestane v Učiteljski tiskarni. Iz te miselnosti se je rodila notica, ki jo je pred par dnevi objavil v >Slov. narodu« neki anonimni šolnik, kjer ugotavlja, da kraini šolski sveti nimajo pravice nadzirati delovanja učitelj-stva. Svojim očem nismo verjeli, da je mogoča taka klofuta v lice slovenskemu kmet-skemu ljudstvu, kakor si jo je dovolil omenjeni vzgojevalec. Zapisal je: »Ta bi še bila lepa, da bi ukazoval našemu naprednemu učiteljstvu vsak vaški teleba-noš«... Liberalno uciteljstvo je napovedalo boj slovenskemu jeziku. Šli so celo tako daleč, da so začeli mučiti otroke, da morajo šteti dvaisetineden in ne enaindvajset, da ne omenimo celokupnega duha v katerem se je »prosvečivala« naša mladina. Skrajni čas je, da prosvetni minister t železno metlo izčisti našo prosveto. Naše učne knjige naj bodo sestavljene v duhu, ki odgovarja resničnemu čuvstvovaniu ter duši slovenskega ljudstva. V učne knjige ne spadajo osnovni nauki reakcije. Pro-žete morajo biti — še s posebnim ozirom na moralno tragedijo svetovne vojne — človečanskega in miroljubnega duha, navajati morajo k globoko po'movani srčni in umski izobrazbi, nikakor pa ne smejo pri- : pravljati mladine do verske brezbrižnosti in socialno reakcionarne miselnosti. — In najmanj, kar moremo zahtevati, je, da nima nikdo pravice pačiti našega lepega jezika, v katerem se je napisala »Veronika deseniška«. Noben narod na svetu še ni žrtvoval visoko izobraženega in izlikanega jezika. Ta sramota je bila prihranjena le naši liberalni inteligenci, ki je hotela iz Slovencev ustvariti brezpravno »pleme«. Omenjena dejstva so jasna in prosvetni minister je storil le svojo sveto dolžnost, da je izruval na njivi, hrvatske prosvete tisto ljuliko, ki jo je za-sejal zli duh demokratične Jugoslavije — Svetozar Pribičevič. Hrvatski bo sledila tudi Slovenija. _ TRGOVINSKA POGAJANJA Z AVSTRIJO Belgrad, 29. avgusta. (Izv.) Danes je prišel v Belgrad dr. Ploj, predsednik delegacije za trgovinska pogajanja z Avstrijo. da prejme navodila. POGAJANJA Z MAŽARSKO. Belgrad, 29. avgusta. (Tzv.) Te dni se sestaneta v Budimpešti naša in mažarska delegacija, da se pogovorile o železniškem vprašanju. Romunski minister za zunanje zadeve g. Dean Duea se je danes ob 10. uri odpeljal v vladno palačo in se tam sestal z našim zunanjim ministrom g. dr. Vojo Marinkovičem. Oba državnika sta razpravljala do r°l dveh in sta pretresla vsa vprašanja, ki se tičejo splošnega svetovnega položaja, vprašanja, o katerih se bo razpravljalo na zasedanju Društva narodov, predvsem pa v vseh vprašanjih, ki se tičejo odnošajev med Jugoslavijo in Romunsko specialno. Gre tu za znani spor o ureditvi cerkvenega in šolskega vprašan ia v Banatu, o čemer so se nedavno vodila pogajanja v Belgradu, pa so ta pogajanja ostala brezuspešna. Še bo!J važno pa je seveda bolgarsko vprašanje, pri katerem sta obe državi kot sc:;edi Bolgariji enako zainteresirani. Vendar kljub tej enakosti interesov nista vedno delila enakosti v pogledih z ozirom na Eolgarij o in razmere v njej, in ravno v zadnjem času so se pojavila v teh pogledih nasprotja, ki so bolj globoka od običajnih dnevnih nesporazumov. Mislimo tu predvsem na bolgarsko zahtevo o povečanju vojske. Romuni;a se je takoj pokazala pripravljeno ugoditi tej zahtevi, ker so predstavniki njene državne politike smatrali, da je ta zahteva opravičena, češ, da na Balkanu v resnici obstoja boliševiško-komunistična nevarnost. Ker pa ima Romunija z boljševiki dovolj posla v Besara-bi'i, si je hotela pod to pretvezo zasigu-rati vsaj svoje zaledje in si v Bolgariji pridobiti zaveznika v eventualnem sporu s Sovjetsko Rusijo. Tega mišljenja pa niso delili odločujoči faktorji v Evropi in bolgarska zahteva je bila zaenkrat odbita. Upamo, da je tudi v tem važnem vprašanju prišlo do sporazuma na današ-n;em sestanku, o katerem je bilo izdano sledečo URADNO OBVESTILO: »Gospod Duca, minister vnanjih zadev kraljevine Romunije in dr. Voja Marinkovič, minister vnanjih zadev kraljevine SHS, sta se sestala v Ljubljani dne 29. avgusta. Po izmenjavi misli o vseh vprašanjih, ki so se obravnavala že prej, in ki so bila pred 2 dnevoma predmet razpravljanja med dr. Benešem in dr. Marinkovičem, sta se ministra popolnoma sporazumela glede tega, da ni nikakega razloga spreminjati v kakršnemkoli oziru prejšnjih odločitev. Prožeta želje, da se prijateljske vezi, ki vežejo obe državi, še bolj utrdijo, sta sklenila, da bodo delegati male antante delovali sporazumno v vseh vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu skupščine Društva narodov. Razpravljanje o nerešenih vprašanjih med Romunijo in kraljevino SHS je do-vedlo istotako do popolnega soglasja.« Banket. V čast romunskega ministra za zunanje zadeve g. Dean Duce sta gospa in gospod minister za zunanje zadeve dr. Voja Marinkovič priredila intimno kosilo v vladni palači. Banketu so poleg obeh S Zagreb, 29. avgusta. (Izv.) Današnji »Večer« hvali dr. Korošca, ker je ukinil naredbo, po kateri se uvajajo na hrvatskih šolah pretežno v srbskem duhu pisane knjige, a hrvatske se zapostavljajo. »Večer« izraža nadalje željo, naj minister za prosveto odstrani tudi one ljudi iz prosvetne uprave v Zagrebu, ki so Pribičevičeve naredbe s preveliko vnemo izvajali. ZA PRISTANIŠČE NA SUŠAKU. Sušak, 29. avgusta. (Izv.) Danes se je vršila tukaj pod predsedstvom ministra za promet S u š n i k a konferenca gospodarskih krogov, ki so interesirani na vzpostavi pristanišča na Sušaku. Minister Sušnik je v svojem nagovoru naglasa], da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se dogradi pristanišče na Sušaku in da postane naš prekomorski izvoz in uvoz kolikor mogoče neodvisen od Reke in od tujih pristanišč. On upn dobiti v ta namen v kratkem potreben kredit. Za zgradbo pristanišča na Sušaku namenjeno vsoto v Ljubljana, 29. avgusta 1924. ministrov in soproge g. dr. Voje Marinkoviča prisostvovali: Ljubljanski knezo-škef prevzvišeni g. dr. Anton Bonaventura Jeglič, veliki župan g. Teodor Šporn s soprogo, predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani g. dr. Babnik s soprogo in oba šefa kabinetov. Banket je trajal do pol štirih. Izlet na Bled. Popoldne ob štirih sta se oba gg. ministra s svojim spremstvom odpeljala na Bled. kier jim je soproga romunskega poslanika v Belgradu g. Emandija v vili "Zlatorog« priredila malo južno. Odhod. Z večernim simplon-ekspresnim vlakom ob pol polnoči so vsi gosti zapustili Ljubljano ter se odpeljali v Ženevo, kamor prispejo v nedeljo zgodaj zjutraj. Prva seja Društva narodov se vrši v ponedeljek. Z istim vlakom se je odpeljal iz Ljubljane tudi italijanski poslanik na našem dvoru general Bodrero. On se pelje v Rim, da osebno poroča vladi gospoda Mussolinija o rezultatih ljubljanskih sestankov. IZJAVA G. DUCE NAŠEMU UREDNIKU. Po svojem povratku z Bleda je g. Duca sprejel v svojem apartementu v hotelu »Union« našega urednika in mu dal sledečo izjavo: »Bil sem zelo zadovoljen, da se mi ie prožila prilika, da se sestanem z vašim ! novim ministrom za zunanje zadeve g. I dr. V. Marinkovičem. Kakor ste videli iz i obvestila, moram konstatirati, da je bil naš sporazum popolen v vseh točkah in da pogledi g. Marinkoviča ne delajo nobenih potežkoč niti izgledov, da bi se v Pragi dosežen sporazum spremenil. Z g. Marinkovičem sva pretresla splošno situacijo kakor je bil to slučaj z g. Benešem. Razen tega sva pretresla tudi probleme, ki bolj interesirajo malo antanto. Diskutirala sva o raznih odprtih vprašanjih med Jugoslavijo in Romunijo in upam, da bodo ta vprašanja skoraj rešena v obojestransko zadovoljnost. Stoječ pred zasedanjem Društva narodov, sva se razgovarjala o raznih vprašanjih, ki bodo letos na dnevnem redu zasedanja. Prišla sva do sklepov, do katerih smo prišli tudi že v Pragi z g. Benešem j in ti sklepi so v interesu vseh treh držav. Kakor se zdi, bo najvažnejše vprašanje garancijski pakt, pakt o medsebojni pomoči in o razoroževanju. Naš odgovor je isti kakor vaš. Mi smo v principu pristaši splošne razorožitve in bili bi zelo srečni, če bi mogli naš budžet olajšati bremen, ki jih nalaga sedanji položaj. Vendar pa ne moremo prevzeti nase te odgovornosti, da razorožimo našo državo, dokler ne dobimo stvarnih in efektivnih garancij. Projekt pakta o medsebojni pomoči in o razorožitvi, ki ga je izdelalo Društvo narodov, nam še ne nuja teh garancij za našo sigurnost.« znesku 20 milijonov je prejšnja vlada obrnila v druge namene. Storil bo tudi vse, da dobi Slovenija čimprej potrebno železniško zvezo s Sušakom. KREDITI ZA PO POVODNJI PRIZADETE KRAJE V SLOVENIJI. Belgrad, 29. avgusta. (Izv.) Gradbeni minister Pečic je odobril naknadno kredite za popravo mostov in potov, ki so bili po zadnjih povodnjih v Sloveniji opusto-šeni. PRED IMENOVANJI V nRVATSKI POLITIČNI UPRAVI. Zagreb, 29. avgusta. (Izv.) O imenovanju novih poverjenikov pri pokrajinski upravi v Zagrebu se širijo najrazličnejše kombinacije. Tudi imenovanje dr. Srkulja še ni gotova stvar, ampak je tudi le še kombinacija. Imenovanja novih poverjenikov se ne bodo izvršila pred imenovanjem kraljevskega namestnika. To vprašanje pa ni tako nujno. Danes se trdi, da bo imenovan za namestnika politik, ravno tako bodo tudi za poverjenike imenovane politične osebnosti. Vesti, da bo imenovan dr. Trumbič za namestnika v Zagrebu, so brez podlage. VPRAŠANJE HRVATSKE POKRAJINSKE UPRAVE. Belgrad, 29. avgusta. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad dr. Košutič, tajnik HRSS in narodni poslanec. Uredil bo vprašanje hrvatske pokrajinske uprave. Obiskal bo Davidovica, Korošca in Petroviča. RADIČ OSTANE V SHS. Zagreb, 29. avgusta. (Izv.) Z ozirom na vesti, da bo potoval Radič še enkrat v Rusijo, da pripravi teren za vzpostavo rednih odnošajev med kraljevino SHS in Rusijo, je izjavil podpredsednik HRSS dr. Maček, da so vse te vesti neutemeljene. RADIČ IN DELAVSTVO. Zagreb, 29. avgusta. (Izv.) Danes je govoril Radič na nekem delavskem shodu. Govoril je največ o razmerju kmetov do delavcev. SEJA VODSTVA HRSS. Zagreb, 29. avgusta. (Izv.) V nedeljo se vrši plenarna seja vodstva HRSS. Razpravljali bodo o strankarskih zadevah-Seja bo trajala skoro gotovo cel dan. HUJSKAČI NA DELU. Belgrad, 29. avgusta. (Izv.) Pribieevi* ceva »Reč« je danes popoldne priobčila vest »od svojega posebnega poročevalca«, v kateri pravi, da so roparji deset minut po kraljevem odhodu iz nekega kraja med Kosovsko Mitrovico in Prištino napadli žan-darje, ki so stražili kralja v dotičnem kraju. Ta vest je popolnoma izmišljena iz zlobnega namena, radi česar je »Reč« bila zaplenjena. Pri tej priliki je notranji minister ugotovil, da ni nobena beseda bila resnična. To so metode skrahiranih politikov kakor sta Pribičevič in Žerjav. Belgrad, 29. avgusta. (Izv.) Nekateri belgrajski listi so prinesli tendenciozne vesti o spopadu med mažarskimi kmeti, dobrovoljci in žandarji v Bjeli Cerkvi radi agrarne reforme. Minister Vesenjak je tem povodom izjavil Vašemu dopisniku: »V, »Vremenu« in drugih časopisih je bilo pri-občeno, da so se vsled mojih odredb spoprijeli v Bjeli Cerkvi mažarski kmetje, žandarji in dobrovoljci. »Belgrajske Novosti« so pisale, da se je zaradi današnjega sistema prelivala kri. Resnica je ta: Med kmeti in žandarji ni bilo nobenega spopada, pač pa so se stepli kmetje in dobrovoljci v neki gostilni. Kri ni tekla. To sO ugotovili moji uradniki in tudi uladniki v notranjem ministrstvu. Te vesti se spravljajo v javnost z jriobnim namenom, da bi se nepoučeni ljudje nahujskali.« SANITETNA SVETA ZA DALMACIJO. Belgrad, 29. avgusta. (Izv.) Sanitetni sveti so se dosedaj nahajali v Belgradu, Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Potreben bi bil tudi v Dalmaciji in Vojvodini, toda prejšnji minister za narodno zdravje dr. Slavko Miletič ni dovolil osnovanja teh sanitetnih svetov iz političnih razlogov ter jo Dalmacijo in Vojvodino podredil Belgradu, kar je delo samo oviralo. Zastopnik ministra za narodno zdravje je odredil, da se osnujeta dva sanitarna sveta, eden v Splitu in drugi v Novem Sadu. Dalje na drugi stranL --------------------—— —* Borzna poročila. Dne 29. avgusta 1924. ZAGTtEBŠKA BORZA. Devize in valuto. (V oklepaju tečaji z dne 28. avgusta.) Italija 3.475 do 3.495 (3.4965 do 3.5265)', London 352.90 do 355.90 (355.8250 do 358.625), Newyork 78.75 do 79 (78.45 do 79.45), Pariz 4.26'do 4.39 (4.3112 do 4.3612), Praga 2.3250 (2.3425 do 2.4025), Dunaj 0.1113 do 0.1122 (0.1104 do 0,1124), Curih 14.87 (14.8725 do 14.9725). CURTSKA BORZA. (V oklepaju tečaji z dne 28. avgusta.) Belgrad 6.70 (6.72). Pešta 0.0069 (0.0069), Berlin 1.285 (1.27), Italija 23.50 (23.55), London 23.85 (23.90), Newyork 531.75 (533.50). Pariz 28.80 (28.75), Praga 15.90 &0), Iiw>nj 0.00748 (0.00755), Soiiia 3.85. PRORAČUN ZA NARODNO ZDRAVSTVO, f veči, za šolskega upravitelja istotam; 59. Belgrad, 29. avgusta. (Izv.) V ministr- Skok Gabrijela za stalno učiteljico v Ži- -----------j-«..:---i—— - čah; 60. Seyfried-Lužar Mira, učiteljica pri Sv. Ani, za stalno učiteljico istotam; 61. Stumpf Ludvig, učitelj pri Sv. Antonu v Slov. Goricah, za stalnega učitelja isto- stvu za narodno zdravje so končali prora čun za bodoče leto in ga izročili finančnemu ministrstvu. Proračun je za 100 odst. višji od lanskega. VPRAŠANJE DRŽAVNEGA JAMSTVA ZA INDUSTRIJSKA POSOJILA. Belgrad, 29. avgusta. (Izv.) Finančni minister dr. Mehmed Spaho je izjavil, da je proti državnim jamstvom za industrijska posojila, ker se je dosedaj pokazalo, da so taka jamstva škodljiva za državo, ker se v tem preveč angažira državni kredit, katerega mora država izkoristili za druge potrebe, ki bodo industriji prinesle več koristi. Imenovanja učiteljev v pomožnih skupinah. Belgrad, 29. avg. (Izv.) Na osnovi čl. 52. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih so imenovani: 1. Fa-bijančič Nikola za stalnega učitelja srbohrvaščine na VI. deški šoli v Ljubljani; 2. Hofbek Edmund, zač. učitelj v Pišecah, za stalnega učitelja istotam; 3. Rusjan Ambrozij za šolskega upravitelja v Dobu; 4. Ravnikar Vinko za šolskega upravitelja v Št. Gothardu; 5. Kovač Marija, zač. učiteljica v Št. Gothardu, za stalno učiteljico istotam; 6. Schubert Štefanija za stalno učiteljico v Ihanu; 7. Štele Cecilija, zač. učiteljica v Mengšu, za stalno učiteljico istotam; 8. Belin France za šolskega upravitelja v Nevljah; 9. Sušnik Marija, zač. učiteljica v Dobrepoljah, za stalno učiteljico istotam; 10. Beljan-Rukli Josi-pina za stalno učiteljico v Fari vasi; 11. Erker Josipina za stalno učiteljico v Li-voldu; 12. Krische Anton za stalnega učitelja v Starem logu; 13. Gorišek Simon za šolskega upravitelja v Velikih Poljanah; 14. Vivoda Zofija za stalno učiteljico v Cerkljah pri Kranju; 15. Kuralt Antonija, zač. učiteljica v Preddvoru za stalno učitcljico istotam; 16. Porenta Antonija za stalno učiteljico v Predosljah; 17. Kle-menčič Vekoslav za šolskega upravitelja v Šenčurju; 18. Rebolj Franc za šolskega upravitelja na Trati; 19. Vider Josip, učitelj v Tržiču, za šolskega upravitelja istotam; 20. Rastohar Karolina, zač. učiteljica v Cerkljah ob Krki, za stalno učitcljico istotam; 21. Debeljak Ivan, zač. učitelj v Št. Janžu, za stalnega učitelja istotam; 22. Peček Franc, zač. učitelj v Št. Juriju pod Kumom, za stalnega učitelja istotam; 23. Vanič Ladislav, zač. učitelj v Mokronogu, za stalnega učitelja istotam; 24. Faganel Leopoldina, zač. učiteljica na Studencu, za stalno učiteljico istotam; 25. Fakin Drago, učitelj v Telčah, za šolskega upravitelja istotam; 26. Fakin-Bizjak Iva, zač. učiteljica v Telčah, za stalno učiteljico istotam; 27, Čarman Iva, zač. učiteljica v Vel. Trnu, za stalno učiteljico istotam; 23. Del Cott Ciril za šolskega upravitelja na Raz-borju; 29. Vidmar-Božič Jela, zač. učiteljica v Št. Rupertu, za stalno učiteljico istotam; 30. Strajnar Iva za stalno učiteljico na deški osnovni šoli v Trbovljah-tVode; 31. Dokler Terezija, zač. učiteljica ina dekl. osn. šoli v Trbovljah-Vode, za stalno učiteljico istotam; 32. Lešnjak Minka za stalno učiteljico v Sv. Križu pri Litiji; 33. Intihar Alojzij za šolskega upravitelja na Krki; 34. Perko Venčeslav za stalnega učitelja v Šmartnem pri Litiji; 35. Hauptman Marija in 36. Lederhas Danica za stalni učiteljici v Zagorju ob Savi; 37. Šalamun Ljudmila, zač. učiteljica v Št. Jo-štu nad Vrhniko, za stalno učiteljico istotam; 38. Droč Janko za stalnega učitelja v Sostrem; 39. Rupert Vinko za stalnega učitelja v Zalogu; 40. Peterlin Alojzij, zač. učitelj v Begunjah pri Cerknici, za stalnega učitelja istotam; 41. Šturm Kristina za stalno učiteljico v Cerknici; 42. Korenk Henrik, zač. učitelj v Dol. Logatcu, za stalnega učitelja istotam; 43. Rajer Gabrijela, zač. učiteljica v Hotederšici, za stalno učiteljico- istotam; 44. Dolenc Marija, zač. učiteljica v Planini pri Rakekv, za etalno učiteljico istotam; 45. Tončič Fr. Vladimir, zač, učitelj v Dolnjem Karte-Ijevem, za stalnega učitelja istotam; 46. Potočnik Marijana za stalno učiteljico v Mirni peči; 47, Znane Mihaela za stalno učiteljico v Orehovici; 48. Bulovec Alojzij za šolskega upravitelja v Begunjah na Gorenjskem; 49. Žagar Stanislav, učitelj na Dobravi pri Kropi, za šolskega upravitelja istotam; 50. Auersperg Marija, zač. učiteljica v Srednji vasi, za stalno učiteljico istotam; 51. Berlan Julija za stalno učiteljico v Dolenjem Logatcu; 52. Počkaj Miroslav za stalnega učitelja v Ksaverju; 53. Porekar Vlado za šolskega upravitelja na Humu; 54. Vobič Ciril za šolskega upravitelja v Št. Andražu v Halozah; 55. Povh Stanko, učitelj v Venčeslu, za šolskega upravitelja istotam; 56. Kavčič Fran, za šolskega upravitelja v Šmartnu pri Slov. Gradcu; 57. Bantan Julija, učiteljica v Mačkovcih, za šolsko upraviteljico' istotam; 58. Poibič Julij, učitelj v Gornji Sla- tam; 62. Brandstetter Viktorija, učiteljica v Ribnici na Pohorju, za stalno učiteljico istotam; 63. Skala Ajiton in Druškovič-Turk Antonija za stalna učitelja na pomožni šoli v Mariboru; 64. Firm-Slemen-šek Irena za stalno učiteljico v Hočah; 65. Gornik Slavica za stalno učiteljico v Št. Ilju v Slov Goricah; 66. Blažič Štefan za stalnega učitelja v Št. Jurju v Pesnici; 67. Pečar Marija za stalno učiteljico istotam; 68. Augustinčnič Rajko za stalnega učitelja pri Sv. Lovrencu pri Mariboru; 69. Kovačič-Skrbinšek Marija, učiteljica pri Sv. Marjeti na Dravskem Polju za stalno učiteljico istotam; 70. Mohor Anton za šolskega upravitelja v Svečini; 71. Vavda Mirko, učitelj pri Sv. Marjeti v Pesnici, za šolskega upravitelja istotam; 72. Klanjšek Miroslav za šolskega upravitelja pri Sv. Bolfenku na Kogu; 73. Klemenčič Vlado za stalnega učitelja pri Vel. Nedelji; 74. Jagodič Ivanka za stalno učitcljico pri Vel. Nedelji; 75. Manko-Rebolj Antonija za stalno učiteljico pri Sv. Tomažu; 76. Komac Rado za stalnega učitelja v Ptuju na deški osnovni šoli; 77. Čuček Fran za šolskega upravitelja v Šmartnem pri Vnr-bergu; 78. Kavčič Barbara za stalno učiteljico v Šmartnem pri Vurbergu; 79. Ferk Bogomir za šolskega upravitelja pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju; 80. Vičič Stanko za šolskega upravitelia pri Puščavi; 81. Hribar Julijana za stalno učiteljico v Radvanju; 82. Delak Pavla, učiteljica v Razvanju, za stalno učiteljico istotam; 83. Živko Janko za stalnega učitelja v Slivnici; 84. Demšar Ivan za stalnega učitelja v S*udencih; 85. Cerjak Zinka za stalno učiteljico v Studencih; 86. Logar Franc, učitelj v Laporju, za stalnega učitelja istotam; 87. Lešnik Josip za šolskega upravitelja v Šmartnem na Pohorju; 88. Du-gar Marica za stalno učiteljico v Studeni-cah; 89. Fink Anton in Bevc Fran za stalna učitelja v Šmarjih pri Jelšah; 90. Čeme Josipina za stalno učiteljico v Šmarjih pri ' Jelšah; 91. Zidar Verena za stalno učite- ! ljico v Št. Vidu pri Grobelnom; 92, Hasl j Dragotin, učitelj v Cerkovcah, za stalnega učitelja istotam; 93. Jarc-Kostanjšek Angela, učiteljica v Št. Janžu na Dravskem Polju, za stalno učitcljico istotam; 94. Jarc Franc, učitelj v Št. Janžu na Dravskem Polju, za stalnega učitelja istotam; 95. Kašpar Franc za šolskega upravitelja v Narapljah; 96. Marinič-Rajh Jul-ka, učiteljica pri Sv. Urbanu, za stalno učiteljico istotam; 97. Troha Elza za stalno učiteljico v Zavrču; 98. Ukovič Dolo-res, učiteljica pri Sv, Juliju pod Donati-jem, za stalno učiteljico istotam; 99. Ur-bajs Marija za stalno učiteljico v Črešnjev-cu; 100. Plaš Mihael, učitelj v Velenju, za stalnega učitelja istotam; 101. Veber Terezija, otroška vrtnarica v Šoštanju, za stalno otroško vrtnarico istotam; 102. Ko-zanc Franc za stalnega učitelja na Vranskem; 103. Moderndorfer Vinko in Galob Rudolf, oba učitelja v Mežici, za stalna učitelja istotam; 104. Lebič Ivan, učitelj v Prevaljah, za stalnega učitelja istotam; 105. Čebul j Jernej za šolskega upravitelja v Černečah pri Dravogradu; 106. Fiser-Pihak, učiteljica pri Sv. Petru na Medvedjem selu, za stalno učiteljico istotam; 107. Voršič Antonija, učiteljica v Dobrni, za stalno učiteljico istotam; 108, Kotnik Josip za stalnega učitelja v Petrovčah; 109. Piano Anica za stalno učitcljico v Petrovčah; 110, Tratnik Ana za stalno učiteljico v Petrovčah; lil. Požar-Strel Ivanka, učiteljica v Šmartnem v Rožni Dolini, za stalno učiteljico v Cadramu; 117, Rott Angela za stalnega učitelja v Vojniku; 113. Šidi-goj Julijan, učitelj v Vojniku, za stalnega učitelja istotam; 114. Rejec Neža za stalno učiteljico v Lokavcu pri Gornji Radgoni; 115, Jenko Vincenc za stalnega učitelja v Negovi; 116, Pozne Marija za stalno učiteljico v Cadramu; 117. Rote Angela za stalno učiteljico v Konjicah; 118. Zupančič Elizabeta za stalno učiteljico v Konjicah; 119. Serugar Marija, učiteljica v Stranicah, za stalno učteljico istotam; 120. Unverdorben Josip, učitelj v Žrečah, za stalnega učitelja istotam. ŽELEZNIŠKA NESREČA V RUSIJI. . Odesa, 29. avgusta. (Izv.) Vlak, ki vozi v Moskvo, je 200 km proč od Odese skočil s tira. Mnogo potnikov je mrtvih. EKSPLOZIJA V ATENAH. Atene, 29. avgusta. (Izv.) Tukaj je eksplodirala municija v arzenalu. Mrtvih je več oseb. Arzenal je razrušen. ROPARSKI NAPAD. Breslau, 29. avgusta. (Izv.) General usmiljenih bratov je prepotoval svojo provincijo. Pri gradu Bilšovice je bil napaden od roparjev, ki so mu odvzeli denar. razliko, da jih bo Nemčija nakazovala pri drugi linici... Londoski kompromis odpira nove perspektive. Internacijonalizacija Evrope gre svojo pot. Merodajon je pri tem ameriški vzgled, čas je neizprosen in zahteva svoje žrtve. Padajo ideologije, nastajajo nove. Demokracija pa ima odslej svoje težišče v vsebini, ne v obliki. Fasade niso več merodajne; duh je ono, kar veje in spaja. Z Davvesovim načrtom pričenja nova doba evropske zgodovine. Nemčija podpiše Berlin, 29. avg. (Izv.). Nemško odposlanstvo v Londonu je danes prejelo nalog od svoje vlade, cla naj podpiše londonski dogovor. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V INDIJI. Sinila, 29. avg. (Izv.). Na železniški progi Multarr—Lechore sta trčila skupaj dva vlaka. Dosedaj so našli mrtvih 67 oseb. Misij so, cla so bo našlo še okro** 20 mrtvih. Težko je ranjenih 53 oseb. lahko pa 49. ur Oswald Spengler («Untergang des Abendlandes«) le ni zadel v črno in pesimisti so izgubili stave. Londonska konferenca je bila po genovskem neuspehu morda zadnji poizkus v velikem obsegu, rešiti Evropo pred popolnim polomom. Optimizem je jedva obvladal javno mnenje na kopnem in v Ameriki tudi topot niso verjeli v uspeh. Toda zgodilo se je proti pričakovanju, da so Macdonald, Herriot in njuni sotrudniki z uprav neverjetnim samo-zatajevanjem položili nove temelje resničnega evropskega miru. O Dawesovem načrtu so mnenja zelo različna. Znani angleški narodni ekonom John Maynard Keynes dvomi o končnem efektu tega poizkusa, ki ga sicer kot inici-jativo na sebi nikakor ne podcenjuje. Je najbrže kukavičje jajce, iz katerega se bo izvalila dejanska modifikacija versajske pogodbe. V gospodarskem oziru odpira Davvesov traktat na stežaj tista vrata, ki jih je ameriški velekapital doslej skrbno zapiral. S pritokom ogromnih kreditov pa mora nujno procvitati gospodarska odvisnost Evrope, obenem pa prihaja spoznanje, da vprašanje reparacij ni zgolj stvar premaganih, marveč tudi zmagoslavnih evropskih narodov. Svetovna vojna je v gospodarskem oziru udarila vse evropske narode. Ker v Versaju te resnice niso hoteli dokumentirati, je moralo priti do veličastne korekture v Londonu. Največja pridobitev londonske konference je brez dvoma duhovna restavracija evropske politike. Versajski mir kot diktat, kot političen instrument, je teoretično še v veljavi, praktično ga nadome-stuje Da\vesov raport. S tako formuliranim dejstvom so se sprijaznili voditelji zanad-nih demokracij in na njih parlamentih je sedaj, da z ratifikacijo londonskega sporazuma omogočijo funkcijo novemu organizmu za gospodarsko in politično obnovo Evrope. Še ena misel je, ki ji gre v londonskem uspehu glavna zasluga: instinktivno prevladujoča zavest, da je v nevarnosti skupna usoda vseh udeleženih narodov. Prvi korak je bil storjen v Londonu. Na jesenskem zasedanju Društva narodov se bo videlo, koliko učinkovitosti je imela londonska manifestacija evropske vzajemnosti. Evropa je prestala svojo krizo. Še nikdar niso prepletale mednarodne vezi v tolikem obsegu razmerja med posameznimi evropskimi narodi, kakor v teh pet letih po svetovnem klanju. O idealu gospodarske autarkije sanjajo še kvečjemu daleč za duhom časa zaostala omizja v najmanjših državicah. In v Londonu se je rodilo spoznanje, da je Evropa eno, da nobena velesila na kontinentu ne more voditi samosvoje in sebične gospodarske politike, saj bi jo peljala naravnost v — izolacijo. Sodelovanje ameriškega velekapitala pomeni več, kakor se pripiše navadni finančni transakciji. V Londonu so pokopali za vedno nacionalistično finančno gospodarstvo, mater vseh oboroženih konfliktov. Čim tesneje so zvezani mednarodni kapitalistični odnošaji, tem bolje za mir. Tu se otvarja skupnost inicijative, skupnost rizika, obenem pa doba materijelno utemeljenega zaupanja. Nemška delegacija je bila v Londonu priznana kot ravuopravna skupina posvetujočih se držav. S tem so zapadne demokracije pokazale, da jih preveva nov duh in nehlinjena želja po resničnem mjru. Clemenceau ni maral 1919. leta sprejeti niti Rat.henau-a; v Londonu sta si Marx in Herriot prijateljsko stisnila v roke, izmenjala vizitke in obisk ter konferirala. Nemčija prehaja, ko sprejme iz Davvesovega načrta izhajajoče zakone, polagoma v krog enakopravnih držav v Evropi. Nahajamo se neposredno pred likvidacijo nazorov, ki so se izcimili iz pravnega pojmovanja na podlagi mirovnih diktatov. Nemški nacionalisti bodo morda divjali, ali njih krik ne bo ničesar izpremenil na stvari. Reparacijsko vprašanje ni več politično, temveč poslovno vprašanje. Amerikanski bankirji bodo po Davvesovem načrtu prispevali za obnovo nemškega narodnega gospodarstva. Vzpostavljena bo kar najhitreje nemška gospodarska enotnost in o dajatvah ne bo odločala izključno repara-cijska komisija, sestavljena po političnih vidikih, temveč posebna organizacija na podlagi Da\vesovega načrta. Francija dobi reparacije in jamstvo za svojo varnost s to -f Državni proračun za 1. 1925 -1926. Finančni minister je sporočil vsem ministrstvom, da naj pohitijo s sestavo svojih budžetov za leto 1925/26 ter predložijo svoje projekte najkasneje koncem tega meseca. -j- Balkansko poslanstvo Emila Vam dervelda. Kakor smo že poročali, je te dni dospel v Belgrad znameniti belgijski socialistični voditelj in bivši minister Emil Vandervelde. Namenjen je v Bolgarijo, kjer ostane 14 dni. Predaval bo po vseh večjih bolgarskih mestih v duhu sklepov druge intemacionale. Obenem si bo prizadeval, da dobi jasen vpogled v bolgarske razmere. V 13elgradu je Vanderveld sprejel časnikarje in jim podal nekaj zanimivih izjav. O komunizmu je rekel, da njegov val upada, drži se le še v deželah okoli Rusije. Tudi v Nemčiji je še dosti močan, toda le vsled izrednih in zgolj začasnih razmer. V Rusiji je bil kmet revolucionaren, dokler ni dobil zemlje; sedaj, ko jo ima, bo zopet konzervativen. V Jugoslaviji napredni proletariat ni komunističen, marveč je za evolucijo. Srbski kmet jo rojen demokrat. Prišedši na mirovno idejo, je Vanderveld poudaril, da je za svetovni mir padec Poincareja ogromne važnosti. Herriot je odločen pristaš mirovne ideje. Vsi napori druge intemacionale so usmerjeni v prid mini in Ligi narodov. Glede Balkana je dejal, da morata kmet in delavec korakati skupaj. — Namen Vanderveldovega potovanja je utrditi na Balkanu, zlasti v Bolgariji, stališče II. intemacionale, vsled česar komunisti srdito napadajo njegovo akcijo in so v Belgradu uprizorili proti njemu škandale. Zakaj se «Narod« jezi? Včerajšnji «Narod« ponatiskuje mile tožbe Cievari-čevega «Beogradskega Dnevnika« in «Balkana« o tem, da je vlada dovolila sotrudnikom nekaterih listov6 (-sPra vda«, «Slovenec«, «Jutami list«, «Novosti«, «Politika« in «Vreme«) potreben kredit, cla morejo potovati k zasedanju Društva narodov v Ženevo. To priliko izrablja «Narod«, da po svoji stari navadi vpija 0 «korupciji«, o «dispozicijskem fondu« in o «vlaclnih jaslih«. Ljudje, ki teli stvari ne poznajo, bi vtegnili dobiti kmalu vtis, kakor da gre tu res za kakšno «ko-rupcijo« s tem pa ni tako. V vseh državah je navada, da jemljejo ministri zlasti če potujejo na konference, s seboj tudi časnikarje. To navado so imeli prej tudi v Srbiji. Tudi P.-P. vlada te navade ni opustila. Kar pa so prejšnje vlade v tem oziru zagrešile, je bilo to, da so se v Belgradu ozirali vedno le samo na belgraj-ske časnikarje in to večinoma le one, ki so bili sotrudniki vladnih listov. Sedanja vlada pa je to «t r a d i c i j o« ali pravzaprav'razvad o s t r 1 a 1 u je pozvala v ministrovo spremstvo ne le zastopnike «v 1 a d n i h« listov, in tudi ne le zastopnikebelgrajskih listov, ampak prvič, odkar obstoja kraljevina SHS, tudi zastopnike hrvatskega in slovenskega tiska. Pozvani niso bili le «v 1 a d i n o v s k i« , ampak tudi o p o z i c i o n a 1 n i časnik a r j i. Sedaj pa vprašamo, kje je korupcija, na strani bivše vlacle, ki res ni nikdar poznala ne Hrvatov in ne Slovencev in ne opozicionalcev, ali pa je «korupcija« na strani današnje vlacle, ki je dala iz postavno po b u d ž e t u dovoljenih sredstev denarne podpore vsem v enaki meri, tudi Hrvatom in Slovencem in opozicionalcem? Vse «Narodovo« pisanje o tej stvari pa meri na to, da govori iz «Narodovin« vrstic lep košček — nevoščljivosti, češ kako pride «Slovenčev« zastopnik do potovanja v Ženevo, on pa, «Narod«, ki je «svetoven list«, pa ne? Zaradi vladne podpore našemu sotrudniku «Slovenec« seveda svojega stališča napram sedanji vladi ne bo izpremenil, ker nima kaj iz-preminjati, dokler sede v vladi zastopniki SLS, ravno tako, kakor bo tudi n. pr. «Vreme« lahko mirno ostalo na svojem opozicionahiem stališču napram sedanji vladi, kakor ga je zastopalo doslej. Drugače je seveda pri «demokratskih« listih, ki so res dobivali denar za svojo čisto neslovensko pisavo, čeprav ne direktno, ampak po ovinkih, ureko raznih bank. Ni dobro razumel. Našega včerajšnjega članciča o zgradbi uradnega poslopja okrožnega urada za zavarovanje delavcev ni dobro razumel gospod, ki je poslal »Narodnemu dnevniku« notico, v kateri se ba-vi z oddajo mizarskih del. Mi smo to oddajo omenili le mimogrede in to naj gospodje urede med seboj. Namen našega članka je bil samo ta, da pokažemo javnosti, kako centrala v Zagrebu gotovo namenoma ovira vsa dela, ki bi bila v prilog Sloveniji, čeprav je za vsa ta dela denarja slovenskih delavcev in delodajalcev dovolj na razpolago, ali bi ga vsaj moralo biti, če bi stvar tekla pravično. Kako dobro skrbi zagrebška centrala za interese slovenskih delavcev, je razvidno tudi iz poglavja nakupa lastne hiše za okrožni urad v Ptuju. Tudi to poglavje govori za to, da je treba popolnoma nepotrebno zagrebško centralo razgnati, slovenski denar pa naložiti v pupilarno varnih hranilnicah doma, kjer bodo dobivali od prebitkov lahko cenen kredit tisti domači obrtniki in podjetniki, ki so kot delodajalci s svoje strani sami tudi nekaj pripomogli, da se je denar nabral. Dobro jim je povedal. Zborovanja (JJU se je udeležil, kakor poroča »Narod«, tudi belgrajski vseučiliški profesor Gjaja. Ta je rekel v svojem pozdravnem govoru med drugim: »Šest let že govorimo, če smo en narod; vi pa delate na tem, da bomo en narod, ker hočete, da v dejanju postanemo en narod.« -— UJU zastopa z »Narodom« in »Jutrom« vred vedno stališče, da smo ž e >en narod«. Tu pa pride belgrajski vseučiliški profesor in pravi, da še nismo »en narod«, ampak da UJU šele dela na to, da bomo »en narod«. UJU je govorniku seveda viharno ploskalo. Iz * Rusija in Evropa. Iz Rige poročajo, da /c imel Kamenjev velik govor, v katerem je povdaril, da je Dawesov načrt sovjetski uniji nevaren. Po njegovem mišljenju je ta načrt zelo pripraven temelj za razvoj trgovske in gospodarske infiltracije Anglosasov. Kamenjev misli, da bo Amerika za slučaj če se uveljavi Davvesov raport, dala inicijativo za internacionalni naskok na Sovjetsko Rusijo. Sovjetska unija da se bo znašla v nevarnosti, nič manjši od takrat, ko je Evropa proti njej proglasila ekonomsko blokado. * Iz Sovjetske Rusije. Sovjetsko časopisje se bava te dni z rezultati mednarodne konference v Londonu. »Izvestja« pišejo: Bistvo londonske konference je sporazum svetovnega velekapitala na račun nemškega delavca. Svetovni velekapital tvori nadvse komplicirani mehanizem razdelitve nadvrednosti, ki jo hočejo nemškemu delavcu iztrgati iz rok, seveda po predhodnem blagoslovu g. Stre-semanna. Del tega odpade na izplačilo skopu-Skih obresti Ameriki, en del dobi Anglija za pošteno posredovanje, ostanek pa Francija. — Centralni izvršilni odbor SSSR je sklenil likvidirati avtonomno republiko Gorsko na sev. Kavkazu. Razdeliti jo nameravajo na dve avtonomni okrožji. Mesto Vladikavkaz, ki je bilo doslej glavno mesto republike, postane posebna administrativna edinica. — »Rabočaja Gazeta« poroča, da se bo v Turkestanu med Kaspijskim morjem in reko Amu-Darja ustanovila nova republika Turkmenska, ki bo pro-klamirana 1. septembra t, L Predpriprave za ustanovitev novega upravnega aparata so v polnem teku. * Trockij o londonski pogodbi. V sovjetu moskovskih rdečih profesorjev je nastopil Trockij 24. t. m, z govorom o londonski pogodbi, katerega so natisnili »Izvestija« na dveh straneh. Označil je pogodbo kot dokaz podjarmljenja Evrope ameriškemu kapitalu. Mac Donald in Herriot sta sama sužnja Amerike, dasi sta hotela ukleniti v ameriške verige samo nemške delavce. Evropo lahko reši ameriškega robstva samo III. internacionala. Ko bo ta s pomočjo ameriških delavcev izpreme-nila Evropo v proletarsko federacijo, takrat lahko rečemo Zedinenim državam; »Roke proč!« Trockij je pozval rdeče profesorje, naj pomagajo »amerikanizirati komuniste«, to je, naj jih nauče smotreno delati in znižati proizvajalne cene izdelkov, ker samo na ta način bodo premagani ameriški kapitalisti. * Zunanja politika Poljske. Poljski zunanji minister Skrzynski je dospel 27. t. m. v Pariz ter je dal francoskim časnikarjem sledečo izjavo: Poljska se strinja s francoskim stališčem v prašanju garancijskega pakta in ne želi, da se vrnejo časi starih zveznih pogodb, ki morejo Evropo razdeliti v razne tabore. Poljska vlada je uverjena, da bo evropski kontinent ustvaril soliden blok, vendar mora šele duhovni razorožitvi slediti tudi materialna. Dokler se to ne zgndi, mora Poljska skrbeti za svojo varnost in neodvisnost. Minister je nadalje izrazil željo, da se z ozirom na zaščito narodnih manjšin obremeni vse države enako. Odnošaji napram Rusiji da so taki, kakor pač morejo biti. »Mi se trudimo — je dejal minister — vzdržavati kar najkorekt-nejše odnošaje. Zelo intimno je razmerje Poljske napram mali antantl, zlasti Romuniji. V Ženevi se bom sestal z romunskim zunanjim ministrom * Duco ter z njim pretresel vsa vpr ' m • se tičejo obeh držav. Z dr. Be- nešom se bom pogajal glede vprašanja trgovske pogodbe. * Caillause ne bo izključen od amnestije. Te dni je obravnavala parlamentarna komisija senata zakonski načrt o splošni amnestiji. Načrt je bil skoro soglasno odobren. Am-nestiran bo tudi bivši ministrski predsednik Joseph Caillause. Značilno za mentaliteto in politično kulturo Francije je dejstvo, da so člani senatske '-omisije, ki pripadajo nacionalistični opoziciii, glasovali v specialni debati , za dotični člen načrta, ki oredvHpva amnestl-1 jo za Caillausoa. j * Szabo pred dmfsijo? Kakor poročajo ' iz Budimpešte, namerava poljedelski minister ! Štefan S*»bo podati radi bolezenskih razlogov i svojo demisijo. Po njegovi demisiji bi izstopila baje iz vlade njegova stranka malih posestnikov. — Poštno ravnateljstvo in slovenski jezik. Z ozirom na našo tozadevno notico dne 29. t. m. se nam je ponudila danes prilika, da si ogledamo nekatere poštne tiskovine na lastne oči. Prepričali smo se, da so sestavljene v dovršeni slovenščini, dasi je poštno ravnateljstvo dobilo iz Belgrada vzorce v srbskem jeziku, deloma v latinici, deloma v cirilici, da jih natisne takšne, kakršni so. Itav-natcljs1''j pa jih je prevedlo po lastni pobudi v pravilni slovenski jezik. Tudi službene okrožnice so pravilno slovenske. Pričakujemo, da vsi uradi v Sloveniji svoje razglase in tiskovine odslej sestavljajo v pravilnem slovenskem jeziku in da enkrat za vselej izgine »jugoslavenska« žlobudra iz uradnih objav. Proti spakedrankam je treba začeti brezobziren boj. Uradi pa naj si tudi zapomnijo, da Slovenija ni nobena »oblast«, ampak dežela. Tudi Slovenci ne poznamo »udruženj«, ampak samo društva. Tudi se nismo »ujedinili«, ampak zedinili. Tudi ne poznamo »povork«. ampak sprevode. Itd. — Pariška policija išče šefa cubotišlce policije. Šef subotiške policije j-- - 'ipendiran, ker je izvršil celo vrsto uradnih orab. Zanimivo je, da je zaprosila pariška policija velikega župana v Subolici, naj ji izroči Pavla Pavlovima radi nekih tatvin, ki jih je izvršil v Parizu. In take ljudi je ščitil bivši režim, da-siravno so opozicknalni listi vlado vedno opozarjali na slične kreature ... — Po neurju prizadeti v LoČniški dolini pri Sori se najtoploje zahvaljujemo Kmet-ski posojilnici ljubljanske okolice za darovanih Din 10.000. — Bog povrni. — Pomočnik ministra za socialno politiko. Sarajevski »Jug. List« poroča iz zanesljivega vira, da je imenovan pomočnikom ministra za socialno politiko bivši načelnik oddelka za socialno politiko na sarajevski pokrajinski upravi — Mihajlo Murko. — Brzojavno pristojbino za časopisje med Jugoslavijo in Italijo. Glasom sporazuma med našo državo in Italijo se bodo računale za časniške brzojavke za 75 odstotkov nižje pristojbine nego je normalna tarifa. — Ugodnosti za dijake na železnicah. Povodom bližnjega pričetka šolskega leta je ministrstvo za promet dovolilo dijakom in učencem, ld se vračajo v mestne šole, znaten popust na železnicah. — Vidiranjo potnih listov za Mažarsko. Mažarska vlada je postavila v vseh naših obmejnih mestih, kjer ni mizarskih konzulatov, posebne konzularne urade, ki bodo vidirali potne liste naših državljanov za Mažarsko. Teh uradov se morejo posluževati oni potniki, ki potujejo tranzitno skozi Mažarsko, in sicer z direktnimi vlaki Reka—Budimpešta, Zagreb— Bratislava in Bratislava—Dunaj. — Popravljanje železniških voz. Ministrstvo za promet je sestavilo cenik za razna popravila železniških voz in ga poslalo domačim tvrdkam v izjavo, da li so s cenami zadovoljne. Ako tovarne odgovore negativno, se bodo pošiljali vagoni v popravo v inozemstvo. — Prisilno delo za potepuhe. Justično ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se ustanavljata dve prisilni delavnici: za moške v Gradiški, za ženske v Begunjah na Gorenjskem. V ta dva zavoda bodo spravljali po prestani kazni in ječi nevarne potepuhe iz vse države. Ministrstvo je pozvalo sodišča, naj poslej v danih slučajih pri določanju kazni upoštevajo tudi člen, ki govori o prisilnem delu. — Obisk čoškoslovaških letalcev. V sredo so dospela v Jugoslavijo štiri češkoslovaška letala, ki so na potu preko dežela male antante. Letala so pristala v Zagrebu, naslednji dan pa odletela v Novi Sad, da obiščejo jugoslovansko zračno brodovje. — Nove brzojavno postajo. Te dni sta se otvorili novi brzojavni postaji v Vojnjiču in Krnjaku. V kratkem se otvori dvozvezni brzojavni promet med Karlovcem in Plitvičkimi jezeri. — Bolniškim strežnikom Slovenije (29. avgusta 1924.) Danes proti večeru smo dobili brzojavko od ministrstva za promet, na podlagi katere je polovična vožnja delegatom za celjsko enketo bolniških strežnikov za nedeljo 31. avgusta dovoljena. Ker nam je nemogoče razposlati predmetne izkaznice, naj delegati do Ceija kupijo cele karto tor jih ob-držc, ker bodo veljale še za nazaj. Današnja okrožnica se razveljavlja, ker se enketa to nodoljjo gotovo vrši. — France žužek. — G. Janko Vilfan, kaplan iz Polhovega gradca, ni v nobeni zvezi z dopisom iz Polhovega gradca, ki je bil objavljen v našem listu št. 194, in je takrat sploh bil odsoten. — Vseučiliščniki v delavnici. V glavni železniški delavnici v Sarajevu dela preko počitnic 20 slušateljev s tehničnih fakultet v Zagrebu, Belgradu in Ljubljani. Vežbajo se v praktičnem delu in vrše vsa dela kakor drugi delavci. To delo je zanje tem napornejše, ker morajo prestajati silno vročino, ki jo proizvaja 15 mehov v kovačnici. Med dijaki so zastopani vsi trije jugoslovanski narodi. — Sprejemanje pripravnikov v finančno Hrtrolo. V finančni kontroli v Sloveniji je popolniti večje število pripravniških mest. Pogoji za sprejem so določeni v členu 36. Zakona o organizaciji finančne kontrole, Uradni list štev. 109 iz leta 1922. Podrobne informacije prejmejo prosilci pri oddelkih finančne kontrole. — Deželni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani. — Polikliinka v Osjoku. Ministrstvo za narodno zdravje je dovolilo 600.000 Din kredita za ustanovitev poliklinike in ambulatori-ja za spolne bolezni v Osjeku pod pogojem, da zgradi občina potrebno poslopje. Ureditev poliklinike prevzame država vzdrževanje pa občina. Osješki občinski svet je v svoji seji 27. avgusta ponudbo ministrstva soglasno sprejel. —• Kontumacir°no goske. Sarajevska Mi-ljaclca je bila doslej Eldorado neštetih gosk in rac, ki jih praktični stanovalci ob vodi goje v svrho postranskih dohodkov, poštenih postranskih dohodkov. Sedaj je oblast naenkrat odredila strog kontumac na vse race in goske, katerih se nobena več ne sme drzniti v Miljac-ko. Oblast se je namreč spomnila ne to, da ta povodna perutnina uničuje ribji zarod. Lastniki rac in gosi seveda s kontumacem niso zadovoljni in zabavljajo, da se kar kadi. — Ne3reča pri delu. V Spodnjem Berniku jo mlatila posestnikova žena Marija Stare s strojem oves. Pri vlaganju jo je pograbil stroj za desno roko in ji jo je popolnoma odtrgal. Pomsrečenko so za silo obvezali in odpeljali takoj v bolnišnico. — Slep?rski potnik. Trgovski potnik Lu-dvig Semen, ki je bil radi goljufije že kaznovan, je glasom policijske ovadbe potoval po deželi kot zastopnik tvrdke »Ogledalo« v Sp. šiški. Ugotovili so, da je možakar prevzel od raznih strank 20 do 30 ogledal v popravilo in pa okrog 5000 Din kot predplačilo. Ogledala je bržkotne prodal ali zastavil, denar pa je zapravil. Sumijo, da se Semen še vedno klati po deželi in nabira predplačila za ogledala. — Na borzi dela prodana v javno hišo. To dni se je oglasila na posredovalnici za delo v Sarajevu 20 letna služkinja Anka Uzu-novič, ki bi bila rada dobila službo. Tam jo je sprejel brezposelni krojaški pomočnik Asim Babovič, ki ji je obljubil izvrstno službo in jo peljal v hišo židovskega branjevca Lewin-gerja. Temu je odstopil dekleta proti nagradi 500 Din. Le\vinger je dekle odvedel v eno izmed javnih hiš in jo tam odddal, Baboviču je pa izplačal namesto 500 Din samo 300 Din. To je Baboviča tako jezilo, da je celo stvar pripovedoval drugim osebam, ki so obvestile policijo. Baboviča in Lewingerja so zaprli. — Trije vlomi. V Ločah je bilo vlomljeno vgostilno Hugo Wallanda. Tat je ukradel še dobro ohranjeno kolo znamke »Waffenrad« z gumijevimi ročaji, 3 namizne prte z rdečimi rižami, platnen pokrov za šivalni stroj, nekaj tobaka ,cigaret, ročno torbico in za približno 300 Din drobiža. — V isti noči je bilo vlomljeno ravno tam v gostilno Alojzija Kračuna, kjer so bili ukradeni 3 rdeči in 3 sivordeči zastori za okna, 2 namizna prta, 2 aluminijasti žlici in pa po 20 nožev in vilic, v skupni vrednosti okrog 4000 Din. — V Tolstem vrhu je vdrl neznan tat v stanovanje Josipa Lorbega v Bezjakovi žagi ter odnesel srebrno moško in žensko uro z zlatim robom, lovsko dvocevko, ena cev za krogi je, in pa okrog 100 Din gotovine v skupni vrednosti okrog 2400 Din. Vlomilca poznajo, pa je pobegnil. — V Ručetni vasi pri Črnomlju jo bilo ukradeno posestniku Janezu Simončiču 6 kosov železne pocinkane cevi v dolžini 4 in pol do 5 m v vrednosti okrog 700 Din. — Nehvaležen rejenček. Se komaj dvanajstletni Vladimir Belak, rojen v Ljubljani, je živel kot rejenček — on je nezakonski sin in zapuščen — pri užitkarju Mihaelu Leskov-šeku v Zečah pri Zdolah. Pred par dnevi pa jo fant bil sam doma. Porabil je to priliko in ukradel iz zaklenjene omare 440 Din gotovine ter neznano kam pobegnil. — Dalje so še pobegnili: Karel Kocjan, roj. v Dolini pri Kozjem iz zapora okrajnega glavarstva v Novem Marofu. Neznano kam in zakaj je pobegnil od doma 241etni Rado Mihajlovič iz Črnega loga. Če je kaj odnesel, še niso javili. — Od artilerijske brigado v Nevesinji je pobegnil Milan Alekšič iz Lokavca in je odnesel s sabo nekaj vojaške obleke in perila in pa čevlje. — Smrt na železniški progi. V Zdenčini je povozil na železniškem mostu vlak, ki je pripeljal iz Sušaka, 701etnega seljaka Mijo Mo-lingerja iz Stankova. Stroj je odtrgal starcu glavo in je vlekel truplo še okrog 300 m daleč. Ponesrečenca so našli kasneje železniški uslužbenci. — Dva samomora. V Marovski ulici v Zagrebu se je obesil komaj 181etni delavec tvrdke Jakupec v Meduličevi uiici. Vzrok samomora je baje pomanjkanje. — V Subotici pa se je obesil na podstrešju svoje hiše trgovec L. Barakovič in sicer zaradi neueodnili denarnih razmer, v katere je zašel vsled ne« ke ponesrečene kupčijo. Trganje, revmatizem zdravi najbolje Reu« matis, ker naglo in sigurno učinkuje. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu, za Ljubljano in okolico se pa dobiva v lekarni Leustek. Najccncjšo in najnovejše obleko za dame in gospode dobite samo: Šelenb. uL 3. Gričar & Me-jač. Našim rodbinam priporočamo našo do« mačo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo. Pojasnila in legitimacijo za velesejm v Pragi dobite na čehoslovaškem konzulatu, lireg ,in pri Aloma Company, Kongresni trg 3. 19. septembra skupen izlet jugoslovanskih trgovcev. Koncert. V restavraciji in kavarni »Trat« nik« vsak dan koncert ruskega umetniškega balalajčnega orkestra iz Zagreba, obstoječega iz 11 oseb. Godba, petje in sološpevi priljubljenega tenorista. Od 20. do 1. ure. Vstop prost. Farina gegeniiber z rdečim lotosovim cvetom na etiketi je edino prava izvirna ko-l^njska voda svetovno prignane prve destile« rije v Kolinu: Johann Maria Farina gegeniiber dem Jiilichs Platz. — Modna trgovina Žibcrt se je preselila iz Prešernove ulice na Kongresni trg poleg Nunske eerkve in se toplo priporoča cenjenemu občinstvu. ima v bogati izbiri R. Z. Z 0. Z. —LJUBLJANA Kongresni trg štev. 19 — v nunski hiši Priporoča svojo bogato zalogo pisarniških potrebščin za urade in dom. — Prodaja knjige lastne in drugih založb, tudi inozemskih. štajerske novice. Sv. Andraž pri Velenju. Pri nas jo bila samo lista SLS. Izvoljen je za župana Josip Tajnšek, posestnik in losni trgovec. — V ponedeljek se je poročil udovec Blazij Na-potuik z vdovo Josipino Čremožnik. Zanimivo je bilo pri tej priliki, da so očeta-že-nina spremljali štirje sinovi s tamburicami in berdom k poroki. Mogočo je to edini slu-, čaj v Sloveniji. — š Ponesrečen stavbenik. V Breznu prt Mariboru je padel stavbenik Nerat iz Maribora s precej visokega odra. Dobil je težko poškodbo na glavi in si je zlomil levo roko. Prepeljali so ga v bolnico. š Pobegla žena. Na policiji v Mariboru js javil neki Franc W., da mu je v času, ko je bil na delu, pobegnila žena in mu je odnesla obleko in vse njegove trdo prisložene prihranke v znesku 6500 Din. p Opozicija in Slovani, FašLstovski tisk' ne ve, kaj naj vse poizkusi, da očrni opozicijo pred italijansko javnostjo m ji izpodkoplje njene simpatije. »Idea Nazionale« je zadnji čas vzela na piko posebno popolare, katerim podtika zveze s slovansko manjšino. V dopisu iz Gorice — ki je bil pa najbrže skovan v njenem uredništvu — piše: »Zadnji čas se opaža v slovenskem taboru, in prav posebno med klerikalci, živahna delavnost. V tem ko se pasi. Besednjak posveča visoki politiki in parlamentarnim obiskom v rimskem ambientu, se posveča bivši poslanec Šček, ki je kakor znano, duhovnik, krajevni politiki in organizaciji. Kakšne vrste in kakšnega obsega je ta organizacija, kaže nedavni politični sestanek, ki je bil maskiran kot verska prireditev in ki ga je oblast prepovedala. Je pa še druga delavnost, kateri se posveča ta gospod, ki je mnogo težje narave in ki jo strogo prikrivajo. Dobil sem od informatorja, osebe, ki ji gre popolna vera, vest o sestanku slovenskih duhovnikov, ki se je vršil minole dni. Sestanek, ki ga prikriva najstrožji molk, je organiziral in vodil don Šček. Na sestanku so se dala nekatera navodila glede ravnanja, katerega naj bi se držalo slovensko prebivalstvo, imenoma klerikalci spričo »bližnjega dogodka, ki bi mogel izpreineniti politično fizijognomijo naroda.« Don Šček je neki (!) rekel, da so načelniki opozicije (!) zajamčili velevažne koncesije dobro znanim zahtevam političnega društva »Edinost« na korist Slovanov v Julijski Benečiji. V protiuslugo se morajo Slovani obnašati popolnoma tako, kakor želi opozicija, ker bi moglo preočito slovansko gibanje nuditi fašistični vladi vzpodbudo, da galvani-zira narodno čustvo s strašilom nevarnosti n* meji.« p Merodajni ccrkveni krogi in Dijaška zveza. Kakor smo svojčas poročali, je dijaštvo na Pečinah pred svojim razhodom poslalo udanostne brzojavke papežu ter goriškemu škofu. Dijaška zveza je nato prejela v zalivalo sledeče brzojavke: Od papeža Pija XI.: »Sv. oče je vzel z zadovoljstvom na znanje venko vdanost in zvestobo, katero mu je poklonila Zahvala. nih uradih ali na Rakovniku pod naslovom > Zveza bivših«. lj Slučaj Jerančič. Kakor smo doznali, je preiskava proti I. Jerančiču, ki je obtožen, da je umoril na Vodovodni cesti blaga j-ničarko iz kina >Tivoli<, že končana in pride še pri tem porotnem zasedanju na vrsto. Dan razprave še ni določen. Porotno usedanje se otvori v torek, dne 9. septembra v porotni dvorani deželnega sodišča. Razprave bodo trajale cel teden. lj Zopet nesreča na dolenjskem kolodvoru. Okoli tričetrt na 16 je skočil na dolenjskem kolodvoru s tira premikalni stroj, ki je urejeval po kolodvoru tovorne vozove. Stroj je trčil namreč v težak voz, ki je stal ob tiru in na katerega so nalagali hlode. Pri sunku je odle-tel z voza hlapec Ivan Cerar, ki si je pri padcu izpahnil roko. Stroj je raztrgal progo v dolžini par metrov vendar promet radi tega ni bil ustavljen. Stroj je ostal nepoškodovan in so ga še tekom popoldneva zopet dvignili na tir. Tudi materijalna škoda ni velika. Kdo je zakrivil nezgodo, šo niso ugotovili. lj Petkov trg je bil včeraj precej živahen in tudi dobro založen z raznimi postnimi jedili. — Na trgu je bilo dovolj rib, ki so iih prodajali povprečno po 30 Din kg. Tudi mlekarskih izdelkov je bilo dosti. Posebno mnogo so priuesle okoličanke. Gobe so pa zelo drage in se gospodinje pritožujejo, da so dražje kot meso. Izredno veliko pa je na obeh trgih raznega sadja, ki pa je tudi še vedno jako drigo. Ceno so bile posebno zjutraj zelo visoke in so šele proti poldnevu nekoliko odnehale. lj Pobegnil je neznano kam bivši zastopnik tvrdke »Singer« za šivalne stroje v Ljubljani Jurij Skamen, doma iz Šoštanja. Ugotovili so, da je poneveril tvrdki večjo vsoto denarja. lj Pazite na loparje! V Tivolskem parku je bila ukradena pri ogledovanju zverin cirkusa »Cosmy« iz notranjega žepa suknjiča Avgustu Korenjaku iz Domžal črna usnjata listnica, v kateri je imel čez 600 Din gotovine, potrdilo železniške postaje Kamnik za 260 Din, odrezek poštne nakaznice, en recept in pa 2 legitimaciji. — Med poljo iz Wolfovo ulice do Pogačarjevega trga jo bila ukradena služkinji Ani Tomšičevi rjava usnjata denarnica, v kateri je imela 80 Din in žepni robec. — Frančiški Vrečarjevi pa je bila ukradena pri nakupovanju živil na Vodnikovem Irgu črna usnjata listnica, v kateri je imela .150 dinarjev. lj Nesreča v mostni ubožnici. Občinska uboga 70 letna starka Marija Klančnikova v mestni ubožnici je tako neprevidno ravnala s svečo, da se ji je vnela obleka. Zenica je dobila precejšnje opekline po obrazu in po životu in so jo morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnico. lj Zlobna poškodba. Pri Kolinski tovarni je prekucnil iz zlobno3ti delavec Ciril Avšič iz Novega Vodmata barako branjevke Marije Kozine, ki jo ima za stojnico in za stanovanje. Pri padcu se je pobilo več steklenic žganja, petroleja in drugo in se je pokvarilo več raznovrstnega blaga, tako da ima žena okrog 300 Din škode. Avšiča so aretirali. lj Zanesljiv čevljar. Josip Boncelj iz Sv. Jerneja ceste je naznanil policiji, da je izro-čil čevljarskemu mojstru Francetu Potočniku kožo boks usnja, vredno 150 Din z naročilom, da mu napravi dva para čevljev za svoje hčerke. Potočnik je res napravil čevlje, toda mesto, da bi jih oddal Bonceljnovima hčerkama, je, kakor pove ovadba, oba para čevljev prodal, skupiček pa je v veseli družbi zapil. lj Tatvine na glavnem kolodvoru. Na glavnem kolodvoru je bila ukradena trgovcu Jakobu Smerdelju iz Trsta iz notranjega žepa črna usnjata listnica z vsebino 500 lir in 1000 mark. — Josipu Logarju iz Ajdovščine pa sta bila upradena možki in ženski dežnik v vrednosti 600 Din. lj Junak s kozarci. V Zgornji Šiški so are- | tirali okoli poldruge ure v jutru čudnega ju- I naka, mehanika Ivana Cerfa, Mož je precej vinsko razpoložen napadel najpreje na cesti sodarja Franceta Južno in ga je udaril s kozarcem na levo oko. Ko je prišlo v bližino več ljudi, je začel mož razmetavati kozarce na vse strani in se ima zahvaliti le pozornosti navzočih, da jih ni več poškodoval. Ko ga je prijel stražnik, je mož trdil, da je vzel kozarce s sabo od doma. Udeležil se je namreč gasilske veselice pri Štepicu v Sp. Šiški, in vzel kozarce zato s seboj, da mu ni bilo treba na veselici zastavljati za kozarce denar. Končno pa so le ugotovili, da so bili kozarci ukradeni na veselici in sicer na škodo gasilnega društva. lj Čin nagajivosti. Neka stranka je našla v obcestnem jarku ob Dunajski cesti precej velik belobarvan lesen okvir s šipo, katerega so najbrže pononejaki kje z okna sneli ter potem pustili. Lastnik ga dobi Za božigradom druga nova mestna hiša v drugem nadstropju. I. Marijanski kongres od 6. do 8. t. J. Red slavnostnega obhoda. Od 1. do 2. z b i r a n j e na cestah in ulicah v bližini Valvazorjevega trga pri Križankah, in sicer: šole pred realko, društva, zveze in stanovske organizacije nasproti realki, udeleženci iz Štajerske na Vegovi ulici pri Valvazorjevem trgu, župnije ljubljansko okolice na Emonski cesti, ženske in dekliške Marijine družbe (izvzemši ljubljanske in okoliške, ki gredo s svojo župnijo) na Rimski cesti, tretje-redniki in Salez. sotrudniki sredi Valvazorjevega trga, redovniki, redovnice in duhovniki pred cerkvijo Križarjev, narodne nošo in bele deklice v Gosposki ulici bliže Križank, odličnjaki v bližini oltarja (pred Auersperg. palačo), Marij, družbe meč, in fantov za duhovniki in redovniki ne Valvazorjevem trgu, za njimi ! ljubljanske župnije proti sredi trga (vzpo-j redno stolna, frančiškanska, šentjakobska, ' šentpeterska, trnovska). V sprevodu gredo po vrsti: fanfara, stolna Mar. družba (bela), šolska mladina (deklice, dečki), prosvetne zveze in društva, stanovi (delavstvo, rokodelci, dijaštvo, učiteljstvo, kat. starešinstvo itd.), župnije iz okolice: D. M. Polje, Sostro, Vič, Sent Vid, Jezica itd., urejene vsaka zase (šolarji, dekleta, možje, žene, fantje ozir. po organizacijah), Mar. družbe deklet in žena (izvzemši mesto in okolico), udeleženci iz Štajerske, tretjeredniki in Salezij. sotrudniki, belooblečene deklice, narodne noše, redovnice, redovniki, duhovniki, kip Marijin z asistenco, dostojanstveniki (vlada, vojaštvo, mestno zastopstvo itd.), Mar. družbe fantov in mož, ljubljanske župnije (društva, dražbe, stanovi, organizacije) po zgor. redu, neorganizirano ljudstvo. Vmes bodo godbe in pevski zbori. Želi se, da bi čimveč skupin pelo ličanije in Mar. pesmi ali molili sv. režni venec. Organizacije naj bi imele seboj zastave. Korakali bomo v tri-, štiri- ali še-stero stopili. Sprevod bo šel po poti: iz Valvazorjevega trga po Vegovi ulici, Kongresnem trgu, Šelenburgovi in Prešernovi ulici, čez Marijin trg in most, Stritarjevi ulici, mimo magistrata, po Mestnem in Starem trgu, okoli šentjakobske cerkve, po Florranski ulici, Karlovski in Dolenjski cesti na Rakovnik, kjer bo zaključna slovesnost. Potrudimo se, da bodo vse skupine številne in pravočasno urejene na določenem mestu (vsaj do % na dve). Vse drago je v izkaznici. Kjer imate kak dvom, nam sporočite, da ga pojasnimo. Storimo vse, da bo I. slovenski Marijanski kongres dostojna in veličastna manifestacija ljubezni in zaupanja Slovencev v Marijo Pomočnico. Načelstvo zunanjih priprav. Udeležence I. slov. Marijanskega kongresa v Ljubljani opozarjamo, da se vrši v soboto dne 6. septembra ob pol 8. zvečer v dramskem gledališču uprizoritev Šekspirjeve žalo-igre >Macbeth«v Oton Župančičevem prevodu. Zaloigro uprizore stolne dijaške kon-gregacije. Predprodaja vstopnic za to predstavo se vrši od srede dne 3. septembra dalje pri dnevni blagajni v opernem gledališču in sicer od 10. do pol 1. ure dopoldne in 3. do 5. popoldne. Zunanji udeleženci kongresa, ki se hočejo udeležiti predstave, naroče lahko vstopnice pismenim potom pri upravi Narodnega gledališča v Ljubljani. Te pismeno naročene vstopnice so jim na razpolago v soboto 6. septembra dopoldne pri dnevni blagajni v opernem gledališču in prosimo, da jih dvignejo do pol 1. ure. Pozneje se ne bo nič več rezerviralo. Cene sedežem so od 36 Din navzdol do 10 Din; lože pa po 160, 140 in 110 Din. Petje pri Marijanskem konSlava Brezmadežni«. Note za obe pesmi pri posvetitvi bomo poslali vsem, ki so se priglasili, drugi jih pa lahko dobe doma pri gg. organ istih ali pa naj jih takoj naroče pri Pevski zvezi, Miklošičeva cesta 7. Skupno vajo bomo naznanili v časopisih in v nedeljo pri kongresu. Vabimo vse pevke, posebno pevce, da se pridružijo skupnemu zboru vsaj pri posvetitvi. Pesmi sta zelo lahki in zelo primerni. Prenočišča za duhovnike o priliki marijanskega kongresa bodo za bogoslovce v M a -rijanišču, za duhovnike pa v semenišču. Dijaška zveza ln ji podeljuje apostolski blagoslov. Kardinal Gasparri. — Od knezoškofa dr. Sedeja: Izražam predsedstvu Dijaške zveze svojo prav srčno in velevdano zahvalo za izraze sinovskega spoštovanja, ki so mi dospeli telegrafi čnim potom iz Slapa ob Idriji. Obžalujem, da se tečaj katoliškega dijaštva na Pečinah, ki je imel na programu šest predavanj strogo verske vsebine poleg točk o socialnih naukih krščanstva, ni vršil, ker bi gotovo mnogo pomagal za duhovno prenov-Ijenje našega dijaštva. S prijaznim pozdravom ostanem Slovenski dijaški zvezi velevdani ff Frančišek Borgia' Sedej, nadškof. — Od tr-žaško-koprskega škofa: Dr. A. Fogar, škof tržaško-koprski, se ginjen zahvaljuje »Dijaški zvezi« za vdanost in naklonjenost ter Ji želi najboljšega prospeha. Zagotavlja jo, da so je bo spominjal v svojih molitvah in podeljuje vsemu kat, slovenskemu dijaštvu blagoslov iz celega srca.« p Odmevi prepovedanega dijaškega tečaja v Pečinah. Videmski prefekt je s svojim odlokom, s katerim je v zadnjem hipu prepovedal kulturno-socialni tečaj slovenskega katoliškega dijaštva v Pečinah pri Sv. Luciji, naletel na odpor celo med Italijani. Predvsem je proti prepovedi protestiral »Osservatore Romano«, nakar se je oglasil tudi glavni dnevnik ljudske stranke »II Popolo«. List je označil prepoved kot čisto političen čin ia kot nov člen verigi vladnih zmot med slovanskim prebivalstvom. Nato je posegla v debato še fašistovska »Idea Nazionale« na znani omejeni način. Pisala je, da so Slovani neumni in da jih je treba pritiskati. Njih voditelji da so sami hujskači, »II Popolo« je odgovoril pogumno in odločno. Med drugim je pisal; »To je pravičnost in poštenost novodobnih piscev napram italijanskim državljanom, ki so slovenskega jezika! Gospod notranji minister, kakšno mnenje more dobiti slovansko ljudstvo o resnosti in poštenosti Vašega lista (»I. N.« je osebno glasilo notranjega ministra) in o resnosti vladajočih mož, ki krijejo in dovoljuje pisati take nevredne in nepoštene be-dastoče? — S Slovani, ki so neumni, je treba ■— tako pravi ministrov list — ravnati z močno roko in treba jih je postaviti pod stalno nadzorstvo. To pomeni, da je treba postaviti celo ljudstvo pod policijsko nadzorstvo.« — »II Popolo« Kaključuje: »Dovolj je te vaše otročje umetnosti, s katero vladate Slovane Julijske Krajine! Nehajte! Dovolj je škode, ki iste jo prizadejali ugledu italijanske države v obmejnih zemljah. Postavite raje videmskega prefekta in proslulega goriškega podprefekta pod stalno in vidno nadzorstvo! Predvsem pa je potrebno, da podvržete izrednemu nadzorstvu vse članke, ki jih objavljate o slovan-' skem vprašanju, kajti ti članki imajo radi svoje zlobe, ali radi vaše nevednosti le ta učinek, da škodijo Italijanom.« — Vredno je pribiti, da se do tako možatega kulturnega naroda vrednega stališča ni povspel nooen drug italijanski list. p Manjšinski poslanci za svobodo lastnine. V »Goriški straži« poroča poslanec dr. Besednjak o skupnem posredovanju slovanskih in nemških poslancev v Rimu proti odloku, ki omejuje lastninske pravice prebivalstva v obmejnih pokrajinah. Poslanci so se najprej oglasili pri notranjem ministru Federzoniju. Le-ta je brez drugega priznal, da je odlok zelo težak in da nalaga prebivalstva huda bremena. Skliceval pa se je na vojaške interese države, ki da so najvišji. Od Federzonija so šli poslanci k pravosodnemu ministru Cvigliu; tudi ta ni branil odloka, marveč se je istotako skliceval na vojaško korist države in končno svetoval poslancem, naj govore z vojnim ministrom. Ker vojnega ministra ni bilo v Rimu, so šli poslanci k njegovemu namestniku. Le-ta je poslance prepričeval, da se odlok v praksi ne bo izvrševal tako strogo, kakor zahteva črka, marveč da bodo imeli podrejeni uradniki srce in širok zmisel za ljudske potrebe itd. Dr. Besednjak je podministra zavrnil, da ljudstvo ne sme biti odvisno od dobrote urad-ništva, marveč da mora imeti svoje pravice in koristi zakonito zavarovane. Opravili poslanci niso ničesar, Akcijo za ukinjenje odloka bodo Slovani in Nemci energično nadaljevali. p Zavarovalnice dolžne plačati za fašistovske požige. Sodišče v Aleksandriji (Italija) je te dni izdalo razsodbo, v kateri izreka, da so zavarovalne družbe obvezane plačati odškodnino za požige, ki jih izvrše fašisti. Doslej so se zavarovalne družbe temu upirale, češ, da je fašistovsko gibanje »revolucionarnega in ljudskega« značaja, p Gospodarska univerza v Trstu. »Agen-xia Štefani« poroča, da je kralj podpisal odlok, ki podeljuje višji trgovski šoli v Trstu naslov kralj, univerze za gospodarske tn trgovske nauke. Za rektorja je potrjen prof. Albert Asquini. lfyfi!jaoslce novice. lj Občni zbor Zvezo bivših salezijanskih gojenccv se vrši o priliki posvečevanja nove cerkve na Rakovniku v nedeljo, dne 7. septembra ob 10. uri dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Dolžnost za vse člane obvezna. Priglase za udeležbo sprejema tajnik kot v okrožnici navedeno. Pravico do polovično vožnje imate udeležeči se Mari-ianskega kongresa. Izkaznico se dobe pri žud- — Obiskovalcem letošnjega velesejma v Ljubljani, ki so darovali za dom slepih otrok, kakor tudi vsem, ki so k temu nabiranju pripomogli, da se je nabralo čistega 3500 Din, se Slovenska krščanska ženska zveza najsrčnejše zahvaljuje. Za odbor: Terezija Košir. Cerkveni vestnik. c Tretja škofijska sinoda se je vršila ta teden v zavodu sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano in je bila včeraj, 29. avgusta, zaključena z običajno slovesnostjo in pontifikal- | no sv. mašo. Sinodo je vodil ljubljanski gkol dr. A. B. J e g 1 i č z izredno agilnostjo in globokim umevanjem vseh časovnih potreb. — Predsedoval je sam in tudi sam referiral pri generalnih sejah. Predloženo in pripravljeno snov so zborovalci pretresavali v peterih odsekih. Na sinodo so bili poleg ljubljanskega kapitlja povabljeni zastopniki redov, bogoslovne fakultete, katehetov ter iz vsake dekanije poleg dekana še po en župnik in kaplan kot izvoljeni delegati duhovščine. Cerkvene govore jo imel o. Ramšak S. J. — Sinoda se je izvršila v lepem soglasju ter bo brez dvoma mnogo pripomogla za koristno in uspešno dušno pastirovanje v današnjih težkih časih. — Prihodnja sinoda je napovedana za leto 1934 o Vodstva mladeniških in moških Marijinih družb se tem potom šo enkrat naprošajo, da naj porabijo še jutrišnjo nedeljo v to, da se družbeniki in moški sploh Mar. kongresa udeleže kar najštevilnejše. Obenem prosimo, naj jih opozore, da naj gotovo pri-de jo na praznik, 8. sept. h kongregacijskemu zborovanju ob 10 dopoldne v Ljudskem domu. Prosimo! — Vodstvo M. D. c Izvencerkveni sestanek ima križan« ska moška in mladeniška Marijina družba v ponedeljek, dne 1. sept. ob 8 zvečer. Zadeva ! zelo važna! Prosimo, polnoštovilno! Sestanek vojakov fz svetovne vojske na Brezjah v nedeljo 31. avgusta 1024. — V nodeljo, dne 31. avgusta na sestanek bivših vojakov na Brezje! Za udeležence iz Dolenjske, Štajerske, Posavja in Notranjske gre ob 7.50 zjutraj poseben vlak iz glavnega kolodvora v Ljubljani do Otoč; vrača se ob 16.50 iz Otoč. Kamničani dosežeto v Šiški še i Gorenjca ob 6.48 zjutraj. Kdor zamudi prejšnje vlake, naj gre na posebnega ob 7.50. Kdor more, naj gre že z zgodnjimi vlaki. Nazaj vozijo vlaki iz Otoč do Ljubljane ob .15.11, (ob .17.22 mešanec iz Podnarta), 20.48 in 22.03. — Izkaznico za polovično vožnjo (velja še 1. septembra) dobile na Brezjah, kjer cel dan sodeluje tudi vojaška godba. Na svidenje! Učiteljski vestnik. Kaj pa to pomeni? >Učiteljski Tovariš« objavlja dolgo vrsto imen učiteljev, ki jim je nakazana akontacija. Čudno se nam vidi, odkod je »Tovariš« dobil ta imena, toda še veliko bolj čudno pa je to, da se je tem, ki jih »Tovariš« navaja in ni dolgo tega kar so bili upokojeni, nakazala akontacija tako hitro, drugim, ki so bili upokojeni že ko j o >vsj meseca marca, doslej še niso naka..aii ne akontacije in ne penzije. Zakaj izjem:-.? ?.-> ^ien-da ne zato, ker je med njimi tudi gosp. Jaka Dimnik? V ilustracijo, korupinih razmer. Pišejo nam s Štajerskega: V Ptuju in okolici je bilo razpisanih več učnih mes.t. Neka prosilka ima že 18 službenih let, pa je niso predlagali — pač pa so vzeli v tcrnopredloge take, ld imajo po 4 službena leta in so sokolice. Kaj ne, lepe reči prihajajo na dan! Enaka poročila dobivamo tudi iz mariborske okolice, odkoder nam tudi pišejo, da so zelo protežirali poročene učiteljice JDS agitatorjev na škodo drugih neporočenih učiteljic. Odločevala sta seveda v teh dveh okrajih glavar Pirkmajer in njegov svak Flere. O žlahta, žlahta — dajala boš enkrat odgovor! šolski vestnik. Meščanska šota v Vojniku. Vpisovanja 10. in 11. sept.., ponavljalni izpiti 12. sept, šolska maša 13. sept. in redni pouk 15. sept Na dekliški osnovni Soli v Lichtenthur. novem zavodu v Ljubljani je vpisovanje 13. sept., 14. sept. jo šolska maša in 15. sept se prične redni pouk. Na dekliški meščanski šoli v Lichten' thurnovem zavodu v Ljubljani so sprejemni in ponavljalni izpti izpiti dne 11. in 12. septembra (pričetek ob 8). 13. sept. jo vpisovanje, 14. sept. šolska sv. maša in 15. sept. rodni pouk. Dijaški vestnik. d Uprava »Križa na gori« more novim naročnikom postreči s 1. in 2. številko. Kat. dijaška zveza v Belgradu priredi na izrecno željo srbskega kat. dijaštva svoj tretji počitniški sestanek v nedeljo dno 31. t. m. ob 9 predpoldne v kat. župnišču. Na sporedu je razen pevskih in glasbenih točk, deklamacij ter čitanja pesniških poizkusov tudi referat stud. med. Side Selgradove: Predpogoji uspešnega dela nas kat. Srbov za versko zedinjenje naših pravoslavnih bratov. Vabijo se na sestanek razen dijaštva če. duhovščina, gg. starešine kat. akademskih društov in vajenci. — Predsednik. Orlovski vestnik. Brezovica pri Ljubljani. Vrhniško orlovsko okrožje ima v nedeljo dne 31. avgusta celodnevno prireditev na Brezovici s sledečim sporedom: Od 7. do 8. ure zjutraj zbiranje telovadcev in gostov na kolodvoru, potem Dozdrav in odhod k bv. maši (ob 9. uri na prostem pred župuo cerkvijo). Po maši orlov-»ki tabor. Popoldne ob treh velika vrtna veselica z javno telovadbo orlov in orlic. Pri seli prireditvi sodeluje polnoštevilna mladinska godba iz Ljubljane in pevski odsek izobraževalnega društva iz Brezovice. Opozarjamo, da je železniška vožnja za to prireditev polovična, zato ne oddajte vozovnice pri prihodu, ker veljajo iste za nazaj. Pri našem odseku pa dobite izkaznice. Prijatelji orlovstva — v nedeljo na svidenje. »Orel« Krakovo-Trnovo v Ljubljani priredi v nedeljo 81. avgusta telovadno akademijo, združeno z vrtno veselico, na letnem te-lovadišču pri ge. Pogačnikovi v Korunovi ulici. Začetek točno ob pol štirih popoldne. Spored zelo zanimiv, za prijelno zabavo vsestransko poskrbljeno. Zato prikitite k nam v polnem številu. Bog živi! Orel v Šmartnem pri Litiji praznuje nedeljo 31. avgusta svojo lSletnico. Prireditev je popoldanska. Na sporedu telovadba, petje, govor, sročolov in prosta zabava. Vrši se ob vsakem vremenu. Sodeluje rudniška godba iz Zagorja. Vsi prijatelji orlovstva vabljeni. Naznanila. Splošni sestanek organizacije javnih nameščencev somišljenikov SLS in Strokovne zveze javnih nameščencev se vrši danes zvečer v kleti kon-sumnega društva, Kongresni trg 2, ob 20. uri. Prosi se polnoštevilne udeležbe. — Odbor. Društvo državnih rudarskih nameščencev ▼ Velenju priredi to nedeljo, 31. t. m. ob 4. popoldne v prostorih g. Ivana Raka vrtno veselico s koncertnimi točkami rudarske godbe, pevskim točkami in igro »Na poljani«. K obilni udeležbi vabi odbor. n Prosvetno društvo v Rudniku pri Ljubljani priredi dno 31. avgusta 1921 vrtno veselico na vrtu g. Jeršina z lepim sporedom. Prijatelji našega društva pridite v obilnem številu. Začetek ob pol 4 popoldne. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži. pa sta se sprla s Slamnikom, kl je izzival tn je končno napadel Sitarja z britvijo. Sitar se jo zavaroval z dvignjeno roko, toda Slamnik ga je vsekal v roko ln mu je težko ranil desno podleht. Sitar ima vsled globoke vrezni-ne dva prsta na roki trajno pohabljena in sta mu popolnoma otrpnila. Slamnik se je nagovarjal s silobranom, trdeč, da ga je napadel Sitar z nožem, pri čemer se je sam urezal v britev. To pa se je izkazalo kot neresnično ln Slamnik je bil obsojen na pet mesecev težke ječe ter bo moral plačati stroSke in 75 Din takse, Sitarju pa za bolečine 5000, za izgubo zaslužka pa 200 Din, tako, da si bo taat dobro zapomnil svojo surovost. Turistom! V nedeljo, dne 31. avgusta bo v Kamniški Bistrici sv. maša. Za uro se pa dogovorimo. —■ Član Aljaževega kluba. HHBSjmaHBHisfflsaiHassHBHBHBaBBffiBEBBaBS m " TN 8. SEPTEMBRA 1024 tsc Sflh' . aHBB»bski8i!be3!s»h8isbsh«s[3hq V me SK Mladike vabi odbor, da 8e maši (v nedeljo) zberejo na igri- šču v Mladinskem domu, da se slikajo, na kar bo trainiug pod vodstvom izkušenega nogometaša. — Danes ob 6 igra I. moštvo proti juniorjem »Primorje«. — Vsi, ki se zanimajo za kolesarstvo, naj se prijavijo v nedeljo dopoldne prt SK Mladiki v Mladinskem domu (Kodcljevo). Popoldne je ob 6 posknšnja za dirkače. Proga: Ljubljana— Trzin—Ljubljana. Cilj: Dunajska cesta nasproti Primorja. Izpred sodišča. Tri tatvine je naprtilo državno pravdni-Stvo mlademu čevljarskemu vajencu Petru Mauri iz Škofje Loke. Ukradel je iz veže Ivanu Potočniku kolo. Fant pravi: »Ja gospod, res je, truden sem bil, pa sem se peljal domov. Ker sem se pa kasneje zbal, da me ne zasačijo, sem kolo doma razdjal in skril. Imel sem ga pa samo en teden.« — Antonu Kovaču pa je ukradel z dvorišča 5 m dolgo verigo. »Zakaj pa si to napravil?« — »Ej tam sem jo našel, pa nisem vedel, čigava je, pa sem jo vzel.« — >No dobro, zakaj si pa šlruco kruha ukradel?« »E gospod, lačen sem bil.« — Aretirali so fanta 5. avgusta. Ker je bil do sedaj šo nekaznovan in drugače na dobrem glasu, so mu prisodili sodniki samo 4 tedne težke ječe, ker upajo, da se bo mladič še poboljšal. Povedal pa mu je predsednik, da, če pride še enkrat nazaj kot tat, bo hudo in bo dobil koj šest mesecev. Fant je bil s kaznijo zadovoljen ln je obljubil, da ga ne bodo več videli. Pazite na otroke! Posestnik Janez Ve-gnuti v Žabji vasi je bil obtožen, da se je ponesrečila vsled njegove nepazljivosti njegova dve in pol letna hčerka Josipina, ki je padla dne 15. junija v vodo in je utonila. Oče se je zagovarjal, da mu je otrok ušel, medtem ko je pripravljala žena kosilo, samo za treno-tek izpred oči. Dekle je teklo h komaj 30 korakov oddaljenemu bregu Sore. Tam pa je bil breg vsled hudega naliva izpodkopan. Udrla so je ruša pod otrokom in deroča voda ga je odnesla. Sodišče je nesrečnega očeta oprostilo, ker se je prepričalo, da mož, ki živi sam z ženo, res ni zakrivil smrti hčerke in si kot delavec tudi ne more najeti posebne služkinje. Bil je pač nesrečen slučaj in je oče žo z izgubo otroka dovolj kaznovan. Kaznovan nasilnež. Delavec Jože Slamnik iz Tržiča, ki je znan kot sirov ln nevaren človek, je spremil neko družbo zvečer domov. Ker so bila vrata že zaklenjena, so poklicali gospodarja Janeza Sitarja, ki je sicer nejevoljen vendar vstal in jim odprl vrata. Pri tem — Tatvina, ki ima politično ozadje. Nedavno so vdrli neznani zlikovci v stanovanje predsednika angleške komunistične stranke. Pri tem so bili ukradeni razni dokumenti, med drugim tudi pisma Mac Donalda predsedniku komunistične stranke. Ta tatvina je izzvala v Londonu silno zanimanje. — Novi češki poslanik v Varšavi. Izredni poslanik in polnomočni minister ČSR dr. Flie-der je dospel nedavno v svrho stalnega bivanja v Varš vo. Flieder bo v kratkem izročil prezidentd Wojciechowskemu svoje akreditive. — Mednarodni kongres srednjih slojev v Boren. 2. septembra se bo vršil v Bernu pod predsedstvom švicarskega ministra za narodno gospodarstvo Schulthessa I. mednarodni kongres unije srednjih slojev. — Predsednik republike Efehika, Calles, se jo mudil nekaj časa v Berlinu, od koder se je podal na posestvo svojega v Nemčiji bi-vajočega brata, pri katerem namerava prebiti pettedensld dopust. — Proces proti G aram? ju in tovarišem. Ia Budimpešte nam poročajo: Budimpeš-tansko višjo sodišče jo določilo, da se vrši glavna razprava proti udeležencem oktober-ske in proletarske revolucijo od 11. do 27. novembra. Obtožnica ja naperjena proti 27 osebam. Mod drugimi so obtoženi: Garamy, Luvassv, Kuni'fy, baron I!atvany, Michael Karoly, Gondor, Paul Szende, Ivan Hoek in Jakob Vveltner. — Čudežni pojavi v Rusiji. «Gudok« št. 173 popisuje predstavo v klubu železničarjev v Moskvi. Pri vhodu jo velik plakat: »Bog-oče, bog-sin in CO- delniška družba«. Zraven vartsvena znamka: križ in steklenica vina. Komunističen mladenič v masnem plašču se pobožno križa in vabi občinstvo. Na puščici in poleg jo napis: »Žrtvujte za mračenje razuma!« V klubu ss nahaja »Verski muzej« v komunističnem duhu. — Boljševiki nadaljujejo svoje bogoskrunske predstave. Ljudstvo pa odgovarja s tem, da hrepeni po čudežih. Same so prenavljajo staro ikone, z razpel teče v kapljah Jezusova kri. »Pravda« št. 178 prinaša brzojavko iz Pltave o izbi, ki plaka s sveto vodo. Na tisoče kmetov je zapustilo poljsko delo in so jo podalo zahvaliti Bogu za ta dokaz Njegovo milosti. — Kmetica je pravila časnikarju, da je sama videla, kako je otekel bogoskrunskemu komunistu jezik, ko je »pridigal« na tržen dan. «Tako velik je postal jezik, da ga ni mogel potegniti nazaj v usta«. — V «Pravdi« št. 181 je dopis iz lakotnega središča v kamišanskem okraju, kjer je uničila suša vso letino do zadnjega klasa. Časnikar je vprašal kniete, kaj bodo. Odgovorili so, «da je že bilo znamenje. Deček jo zagledal na polju svetlega starca s križem, ki je gledal v nebo. Starec je rekel, da se ponovi lakota več let, če no bo branilo ljudstvo vere.« Kmet je prosil: »Usmiljenje! Še ena lakota, pa smo vsi mrtvi.« — «Da,» jo odgovoril starec, «narod, ki pusti zasmehovati Boga, je zapisan po-gibelji.« — Ljudstvo išče rešitve in se vedno bolj zaveda, da jo čas za duševno prerojenjo. — Poroka v sovjetski Rusiji. »Eženedelj-nik sovjetske justice« št. 26—1024 prinaša zakon, po katerem so veljavni za sovjetske oblasti edino civilni, uradno registrirani zakoni. Osebe, ki so se poročile v pravoslavni, katoliški ali drugi cerkvi se ne smatrajo kot zakonske in njihovi otroci nimajo pravic do dedščine. Ta zakon velja tudi za ves čas nazaj po 20. oktobru 1917, to je letu boljševi-škega preobrata. Poseben dodatek k zakonu dela izjeme za one okraje v Sibiriji, na Ukrajini in drugod, ker se niso mogle skleniti civilne poroke pred sovjetskimi oblastvi vsled državljanske vojske in sličnih vzrokov. — 9500 zakonskih ločitev v sedmih mese-cih. Vprašanje ločitve zakona zavzema na Ma-žarskem vedno resnejše oblike. Še nikdar ni bilo vloženih toliko prošenj za ločitev zakona, kakor v zadnjih mesecih. Na budimpeštanskih sodiščih so sestavili statistiko, iz katere je razvidno, da je bilo od .1. januarja do 15. avgusta vloženih nič manj kot 9500 prošenj. V piavniških in sodnih krogih računajo s porastom te številke. Največ ločitev se utemeljuje z medsebojno — antipatijo. Sodišča odločijo dnevno v 10 do 15 slučajih. Pravo ozadje večine vseh ločitev tvori finančni polom. — Angleški škol y Joruialemu, Papež Pij XI. je dovolil jeruzalemskemu nadškofu pomočnika v osebi angleškega msgr. Kona. To imenovanje naj bi zboljšalo odnošaje med Vatikanom in Anglijo, v kolikor ure za palestinsko vprašanje. — Nova valuta v Palestini. Koncem tega leta bodo izročili prometu »denarje«. Ta enota bo vredna 2 angleška šilinga. — Chicago v Palestini. Kakor poročajo iz Wasliingtoua, namerava tamkajšnji ustanovni fond za Palestino zgraditi v sveti deželi novo mesto ter ga imenovati Chicago. Novo mesto bo določeno za one žide, ki jim izšeljeniški zakon onemogoča prestop na ozemlje Zedinje-nih držav. — Stanje Anatola Francca. Kakor poroča »Petit Parisien« se jo zdravstveno stanje pi«atelia zelo poslabšalo. — Viljem de Greef umrl. V Bruslju jo umrl belgijski sociolog Viljem de Greef v 82 letu starosti. Za njega so ustanovili leta 1889. prvo stolico za sociologijo na bruseljski univerzi. — Profesor Thoodor Zeli umrl. Sredi neumornega delovanja je te dni nenadoma umrl naravoslovec prof. Theodor Zeli. Njegova knji- ga >Polyphem, eln Gorilla« je ostala neopa-žena. Ko je pa leta 1904 izšlo delo »Ist das Tier unvernunftig?«, so so izgladila stremečemu naravoslovcu vsa pota do vrste najuglednejših učenjakov. Psihologija živali in njen študij: to jo bila njegova strast. Prof. Zeli je učakal 67. leto starosti. — Samomor 105 letne žene. V RomagnI se jo vrgla neka 105 let stara žena pod eks-presni vlak. V pismu, ki ga je zapustila, piše, da je pričakovala smrt že celih 25 let. Pač redek slučaj! — Senzacionelen samomor. Na Dunaju s« je 28. t. m. ustrelil bivši ravnatelj »Literarial d. d.«, književnik Robert Muller. Miiller jtf pred kratkim časom ustanovil lastno založbo Vzroki so neznani. — Velik požar v Belgiji. »Petit Journal« poroča iz Bruslja: V Anderlechtu je zgorelo veliko skladišče lesa. Škoda znaša štiri milijone belgijskih frankov. SLADKORNI VLAK. Na otoku Manu Levu, največjem v otočju Fidži, vozi majhna železnica, cenejša in bolj sladica kakor katerakoli na svetu. Vsakomur jo priporočamo. »V treh dneh,« — tako piše nek sloveči potovalec — >sem prepotoval samotno rajsko notranjščino otoka; prišel sem v sladkorni okraj na severni obali in sem so s sladkornim vlakom ravno še o praven času pripeljal do odhoda parnika. Kakšen je ta vlak? Ob štirih popoldne je počivalo vse delo, ljudje so hiteli na cesto: Hinduji, ki zemljo obdelujejo, Fidžijci, ki je njih last, in Angleži, ki jo vladajo. Vlak je bil tudi na cesti, ves preobložen s sladkornim trstom. V edinem prodelku železniškega voza so sedeli Angleži, rjavo občinstvo se je pa obesilo ali postavilo zunaj kam, kamor se je kdo mogel. Ko se je vial< že pomikal, sem skočil brž na ploščino zunaj ob vagonu; zraven stražnika domačina sem stal, ki je spremljal zvezanega Hinduja. Visoko gori na trstu prednjega voza je sedela skupina Fidžijank, v svežih katunastih oblekah, veselo so čebljal?, in so smejale. Večkrat je kdo skočil na vlak ali pa z njega iu je zginil v pisani množici. Bilo je kakor v pred-pustu. Najlepše so bilo žesvo Hindujev, fino oblikovane, zibajočo se poslave, plemenite glave, členki na rokah in nogah polni žvenke-tajočih novcev; bile so med Fidžijankami kakor princesinje in vendar so pripadale najnižji indijski kasti. Polagoma je cesta zginila in nič več nismo videli pestrega življenja na njej. Ko so Fidžijankam vsi predmeti smejanja in nagajanja pošli, so začele vleči cukrov trst izpod sebe, so ga zarile in so jedle sladki stržen. Gledal tem jih, in ko so me opazile, so mi nameiale vso polno trsta. Tudi jaz sem ga zavil in sem jedel stržen, dal sem stražniku in jedel je tudi on. Vožnja je trajala poldrugo uro, pojedli smo trst za trstoir ovoj in prežvečeni mozeg smo metali ven v ravnino. Prav tako je v Egiptu in drugod, samo da prežvečene snovi ne mečejo ven, temveč kar na tla in sedeži včasih kar izginejo, toliko se nabere. Samo kaznjenec ni nič dobil. Zagledal sem parnik in sem dal znamenje, naj se vlak ustavi, postaje ni bilo tam nobene. Vzel sem novec iz žepa in sem vprašal, kje naj plačam. Vsi so se smejali, celo vklenjeni Hindu. Kaj takega se še ni zgodilo, da bi hotel kdo plačati. Na parniku sem zvedel, da morajo tovarne sladkorja za odstopljeni svet popotnike brezplačno prevažati. Srečno otočje! In sladkor je tudi zastonj.« FREDPOTOPNE VELIKANSKE ŽIVALI. V Balučlstanu je našel angleški raziskovalec Cooper kosti velikanskega sesavca, ki ga je Imenoval po najdišču Balučiterij. Vsled političnih razmer ni mogel dalje kopati, zvedel pa je, da je ruski geolog Borisijak v letih 1915 do 1917 v severoameriški provinciji Tur-gaj našel ostanke isle živali.Ko je prišla eks-pedicija ameriškega muzeja v Mongolijo, je dobila prav take kosti, in v Altajskem gorovju celo lobanjo te živali. Lobanjo so sedaj v New Yorku zopet sestavili. Žival je živela v miocenu, geolegično precej novi dobi, za nas seveda stari; sorodna je nosorogu. V plečih je bila visoka štiri metre; to se pravi: največji sedanji nosorog bi šel lahko pod njo skoz, pa se je ne bi dotaknil. PRAVLJICA O NEKDANJIH VELIKANIH. Okostje ajdovsko deklice v Crngrobu jo eden neštetih dokazov, da so si ljudje prebivalce prejšnjih časov res predstavljali kot velikane. Pa ue samo laiki, tudi znanstveniki. Najbolj jih je zapeljalo na napačno pot dejstvo, da so okostja starih živali tako velika, in so mislili, da so morali biti ljudje tem živalim primerno veliki. Prvim prebivalcem našo zemlje so prisodili velikost 40 metrov in so rekli, da so postajali ljudje zmeraj manjši dokler niso za časa Kristusovega rojstva prišli na današnjo velikost, oziroma majhno mero. Sedaj pa vemo, da so bili ljudje zmeraj enaki, pravzaprav, da so bili včasih še manjši kakor so sedaj. Če položiš danes egiptskega kmeta — felaha v Tutan-lchamov grob, mu bo v pretežni večini slu* čajev premajhen. PRAVICA DO LIŠPA. Druga punska vojska (218—201) je bila za Rimljane zelo nevarna, sam veliki Hanibal jebil takrat v Italiji. Ko se je Rimljanom najbolj slabo godilo, je ljudski tribun Oppius nasvetoval, naj ženske nosijo le prav malo lišpa, naj se ne oblačijo v pisana oblačila in naj imajo svoje vozove samo za verske obrede v Rimu in okolici. Predlog jebil sprejet Pozneje pa, ko se je Rimljanom spet dobroi godilo, je nekdo nasvetoval, naj se ta sedaj nepotrebni zakon odpravi. Ljudska tribuna Marcus in Junius Brutus sta dosegla, da so zakon ni odpravil. Tedaj so pa nastopilo ženske same, čutile so se prikrajšane v svojih! pravicah. Nihče jih ni mogel obdržati doma, zasedle so vse ceste, ki so vodile na Forum, na trg posvetovanja, in rotile so vsakega moškega, ki je šel tja, naj jim pomaga spet do pravic, ki jim gredo. Državno in zasebno premoženje je že toliko naraslo, da si privoščijo lahko večji lišp in nakit. Slavni Brutus starejši je na Forumu govoril za zakon; rekel je, da si bodo bogatinke nabavile takoj najdražje predmete, revnejše pa ne bodo hotele zaostali za njimi, se bodo zadolžile ali pa si bodo poiskale moške, ki jim bodo lišp plačevali. Drugi govorniki so Brutu odgovarjali. Ženske so pa medtem zasedlo Bratovo hišo; in niso hotele ven, dokler Brutus ni odnehal. Tako so si izvojevale svoje pravice. Kako so; jih uporabljale, o tem nam zgodovina zelo glasno govoru NAJNOVEJŠI POKLIC. V hamburškem pristanišču je čakal parnik, pripravljen za odhod v Ameriko. Eleganten mlad gospod se je na krovu poslavljal od lepe mlade dame, ki je potovala v, Ameriko. Mladi mož je bil iz ugledne ham-burške trgovske rodovine. Večkrat sta se objela, nato je odhitel z ladje in videti je bilo, da se mu zelo mudi. Na obrežju je videl moškega, ki je brez dela stal tam; vprašal ga je, če bi rad zaslužil tri zlate marke (okoli 240 K)] v kratkem času in brez posebnega truda. »Gotovo,« je delavec brž rekel. »Ali vidite tamle' na ladji mlado damo?« »Da, vidim jo.« >Vi-dite ,to je moja žena, ki potuje v New York. Razume se, da bo pričakovala od mene, da bom stal tukaj in mahal z robcem, dokler se parnik ne bo več videl. Ali ni res?« Delavec se je zasmejal in je rekel: »O razumem.« »Jaz pa nimam časa,« je dejal trgovec, »sem zelo zaposlen. Moja žena je malo kratkovidna in je zato vseeno, kdo bo z robcem mahal, jaz ali vi. Robec lahko potem obdržite. Velik je in bel, pa rdeč rob ima; moja žena ga je sama kupila in ga bo zato tudi poznala, kljub kratkovidnosti.« »Ja, če pa pogleda skoz daljnogled?« je vprašal delavec. »Potem pa obraz zakrijte in se delajte, kakor bi jokali.« »Dobro; a za jokanje mi bote dali še eno marko.« »Tudi prav. Čas jo zlato. Natančno pazite. Lahko ji pošiljate tudi poljubček z roko. Računajva za poljub deset fenl-gov, pošljite jih deset, je spet ena marka. Skupaj torej pet mark in še robec zraven. Tukaj imate! Z Bogom in dobro opravite.« Trgovec je brž odhitel. Delavec je naredil, kakor sta se dogovorila, in se mu jo to tako dopadlo, da služi sedaj kot uradni »poslovilni pozdravljavec«. In se mu prav dobro godi Gospodarstvo. 'Janko Jovan: Blagovno poslovanje Ljub-, Ijanske borze. Da širši naši gospodarski krogi niso Vajeni modernega trgovanja, ki se razvija na borzah, je povsem naravno in razumljivo. Bili smo pač zlasti v predmetih, ki so v prvi vrsti predmet borznih kupčij, navezani po največ na tuje velike firme, a slučaji, da so naše domače trgovske hiše posečale borze, so bili prccej redki. Zato se tudi ni čuditi, da ni že avtonomna narodna vlada vzpostavila sama te institucije, ki je bila večini gospodarskih krogov nepoznani teren. Po več kot dveletni borbi so se otvo-rila vrata Ljubljanske borze, a največkrat prazna borzna poslovalnica priča, da se slovenski trgovski svet za borzno trgovanje kaj malo zanima, in vendar je borza edino tržišče, kjer more priti trgovska konkurenca do pravega izraza. Če pomislimo veliko porabo živil, zlasti žita in mlinskih izdelkov, v katerih je Slovenija visoko pasivna, ter o velikih količinah lesa, čegar letna produkcija presega 30.000 vagonov, bi se vendar moglo in smelo misliti, da se bode vsaj v teh panogah trgovine razvilo živahno borzno kupčevanje. Slovenci so konservativni in je morda to vzrok, da se z novo institucijo ne sprijaznijo takoj. Vsestransko pa se nestrpno pričakuje pričetka poslovanja valutne in devizne trgovine, ki bo brez dvoma, kakor hitro se otvori, pričela z živahnim poslovanjem. Ker je način borznega poslovanja splošno malo znan, je vsekako na mestu, da se isto obrazloži. Posredovanje med ponudbami in povpraševanjem izvršujejo borzni agentje ali senzali. Njihovo poslovanje je uradno in kontrolirano, vsled česar mora biti nepristransko in objektivno. Njih delovanje je borzno in izvenborzno sklepanje kupčij. Na borzi sprejema senzal od prisotnih ponudbe blaga in povpraševanja po blagu. Vsako ponudbo no-tira v svoj seznam. Če ima od svojih komitentov ponudbo in povpraševanje tako, da se krijeta v cenah, tedaj izpostavi sen-zal borzno sklepno pismo in kupčija je sklenjena. S tem je delo senzalovo končano, razvoj kupčije imata izvesti pogodnika sama. Tudi če dva člana borze v borzni po-slovnici skleneta kupčijo, izpostavi za nju borzni senzal sklepno pismo. Vendar pa delovanje senzala ni navezano samo na borzno poslovnico, temveč senzal posreduje kupčije tudi izven borze. Zato obiskuje trgovine, povprašuje, kaj posamezna firma ponuja, česa potrebuje in po primerjanju ponudb in povpraševanj posreduje sklepe. Ustmeno pozvedovanje opravlja senzal navadno le na kraju borze same, kakor so n. pr. ljubljanski trgovci že privajeni; a on sprejema tudi naloge od zunaj bodisi pismeno, telefonično ali brzojavno. Tudi pri lakih naročilih se slično postopa; ako ima od enega reflektanta ponujeno blago v gotovi ceni, a od drugega za enako blago povpraševanje po isti ceni, tedaj napravi sklepno pismo in zbliža ponudnika in povpraševatelja, ki bi sicer sama ne mogla zaznati za eden drugega. Res je, da se je doslej napravilo primeroma malo resničnih borznih sklepov, a slovenska konservativnost bo imela pač to dobro stran, da bode to, kar se je napravilo in kar se bo še napravilo, tudi držalo. Četudi pa je borza jedva pričela delovati in je trgovski svet razven nekaj malo firm doslej ni posečal, vendar se je opazilo zanimanje za borzo vsaj v toliko, da so pričeli posamezni trgovci kritizirati no-tiranje cen na Ljubljanski borzi. Tudi no-tiranje cen potrebuje pojasnila in razumevanja. Vsako notiranje je dvojno. Denar in blago, t, j. denar pomeni, po kateri ceni se dotični predmet lahko proda, ker so povraševalci prijavljeni, blago pa znači ceno, ki jo dotični dan trgovci zahtevajo. Posebej pa je še na tečajnici razvidno, po kateri ceni se je posamezno blago faktično prodalo. Notiranje tedaj ni samolast-no delo borznega senzala ali borze same, temveč notiranje je le izraz, kaj zahtevajo oziroma ponujajo trgovci. Komur notiranje cen na borzi ne ugaja, nima smisla, da se nad njimi spodtika, ker iste popravi takoj lahko sam, ako se potrudi na borzo, ali pa če tega ne mara, sporoči vsaj sen-zalu svoje ponudbe oziroma zahteve, ki bodo istotako prišle do veljave. Vse poslovanje in prijavljanje stoji pod kontrolo borznega tajnika in državnega komisarja. Delovanje Ljubljanske borze se vrši Vseskozi korektno in moramo smelo upati, da ta korektnost ne bode prestala. Prav to pa je faktor, ki je glede zaupanja v borzo največjega pomena. Prav iz tega razloga, k? smo imeli prepogosto razlog dvomiti v solidno poslovanje drugih jugoslovanskih borz, smo težko pričakovali ustanovitev Ljubljanske borze. Kako se ie n. pr. delala tendenca na neki znani borzi, naj navedem samo en slučaj. Cena pšenici je šla gori, a spekulantje, ki so prodajali preje alla baisse, so hoteli s silo zadrževati pojavljajočo se trdno tendenco. V podkrepitev tega je nabil senzal na borzni tabli oglas, da ponuja 300 vagonov pšenice in to precej pod dnevno ceno. Poznavajoč situacijo se jc oglasila takoj neka znana velika tvrdka in priglasila, da kupi celo količino. Senzal se je nato izvil, da mu kupujoča firma ni dovolj močna za tako količino blaga in umaknil ponudbo. Senzal je bil sicer prijavljen radi uvedbe disciplinarnega postopanja; kako bo disciplinarna preiskava končala, se bo šele videlo, danes dotični senzal še nemoteno opravlja svoje posle. Sličnih slučajev se pri nas ni bati, kajti že iz sedanjega, četudi še skromnega poslovanja Ljubljanske borze smo mogli že dobiti vtis, da je delo reelno. Vsled tega se javnost ne bega z fiktivnimi sklepi, temveč se objavljajo oni, ki so se faktično izvršili, ker daje dovolj garancije, da je poslovanje borze izraz trgovanja z borznimi predmeti v Sloveniji. Vsekako je z sedanjim poslovanjem dosežen šele en del namere, zakaj se je borza ustanovila. Namen ustanoviteljev je bil doseči koncesijo za celotno borzo, tedaj tudi oravico trgovati z valutami in devizami. Upanje je, da bode vlada uvažijoč eminentno gospodarsko važnost celotne borze za Slovenijo, v doslednem času tako koncesijo odobrila. Ako pa bode pričela borza delovati tudi s trgovino z devizami in valutami, potem bo no le obstoj borze zasidran, temveč se b^e no deviznem oddelku blagoven oddelek po-živel. Dr. Jože Žontar: 119. čebelarski kongres v Kongres, ki se je vršil 23.-25. t. m. v Belgradu, je pokazal, da je čebelarstvo pri nas važna gospodarska panoga, ki zasluži vsestransko upoštevanje merodajnih či-niteljev. Naloga kongresa, na katerem so bile zastopane vse čebelarske organizacije v državi, je bila predvsem podati točno sliko stanja čebelarstva. G. Jovan P. Jovanovič, načelnik ministrstva prosvete in urednik srbskega čebelarskega lista, je skrbno zbral zadnje statistične podatke, ki kažejo, da ta lepa panoga stalno napreduje. V Sloveniji in Vojvodini je premakljivi panj izpodrinil nepremakljivega. Drugod je potrebna sistematična propaganda, ki more število panjev (doslej 3 na 1 kmJ) podesetoriti. Prilike za uspešno čebelarstvo so podane v naši državi v taki meri kakor v Ameriki (n. pr. poročilo g. Dušana Ritopečkega iz De-liblata v Banatu ter o »kralju medu« v Sro-mu). O tem se je prepričala slovenska delera-cij pri gostoljubnem proti Milanu Arsiču v Mladenvcu. Z rastočim številom panjev narašča produkcija medu in voska. Poraba medu po vojni sicer raste, toda konzument še ne loči dosti priroden med od umetnega. Vsled krepke reklame po načinu sindikata francoskih čebelarjev bo prenehal uvoz ameriškega medu, ki po kakovosti ne zasluži tega imena. Čebelarski kongres zahteva kontrole in analize uvoženega medu. Treba pa tudi navajali producenta, da polaga na pripravljanje in opremo medu večjo pažnjo. Presežek domače produkcije treba plasirati v inozemstvu zlasti s pomočjo jake čebelarske zadruge. V vosku še ne krijemo lastne potrebe. Zato je >savez« jugoslovanskih čebelarskih društev po svojem neumornem predsedniku narodnem poslancu Svetozarju Gjorgjeviču ukrenil, da se izvoz voska prepreči, uvaža pa le pristen vosek. Krasnega programa za širjenje in napredek čebelarstva, katerega je izdelal že prvi kongres v Ljubljani 1. 1922., dosedaj ni bilo možno udejstvovati, ker na merodajnih mestih ni bilo zanimanja za stvar. Čebelarski kongres je prepričan, da je sedaj vlada na krmilu, ki hoče in zamore velik del programa oživotvorati. Za napredno čebelarstvo je potreben najboljši sistem čebelarstva in najprikladnej-ši panj. Navdušeno sprejet je prvak slovenskih čebelarjev g. tovarnar Anton Z n i -d a r š i č iz Ilirske Bistrice pokazal, da je za izbiro primerne mere, ki bodi skupna jugoslovanska, potreben študij življenja čebele. Gosp. O k o r n, čebelarski strokovnjak iz Ljubljane, je trdno prepričan, da bo zmagala enotna mera, ki bo dala podlago veliki čebelarski industriji, kakor jo rabi naša država (n. pr. v Ameriki Root, Dadant). Kongres se je odločil za po g. Znideršiču predlagano >ra-cioneluoc mero ter enake okvire v medišču. in plodišču, ni pa mogel usvojiti predloga g. Antoniolija iz Dubrovnika, ld je želel iti napačno pot, da kongres priporoči po njem izdelan panj. Čebelarstvo ni lahka stvar. Zn to ie treba strokovne izobrazbe, ki jo nudi čebelarska šola. Prva čebelarska šola na kontinentu je imela predavanja v slovenskem je- ziku (Janša); danes so čebelarske šole povsod. Ministrstvo za kmetijstvo je obljubilo, da prihodnje leto otvori čebelarsko šolo v enem izmed vseučiliških mest naše države. Ta šola bo vzgajala strokovne učitelje, nadzornike ter nudila praktičen pouk čebelarstva, kakor ga nudijo v Sloveniji tečaji. Čebelarska šola bo tudi znanstveni zavod za proučavanje življenja čebele, njenih bolezni, za statistiko itd. Njen vodja bodi profesor čebelarstva na univerzi. Skupno s poukom čebelarstva v drugih strokovnih šolah (n. pr. železniških, gozdarskih, poštnotelegrafskih itd.) bo doseglo čebe-lastvo ono stopnjo, ki jo zasluži. Čebelarstvo rabi pravno zaščito. Zato bo po izjavi g. ministra dr. K u 1 o v c a še letošnjo jesen predložen narodni skupščini čebelarski zakon, katerega so izdelale organizacije. Naša čebela je znana celemu svetu po svojih odličnih lastnostih. Pozna jo pod imenom >kranjska čebela (Carniolan Bee). Izvoz čebel smatra kongres za važno skupno zadevo in zahteva, da ministrstva odstranijo zapreke, ld se stavijo izvozu na pot. Potrebno je, da odpade pregled čebel po obmejnem | živinozdravniku, ker to ni utemeljeno v no-i beni naredbi. Pregled je zgolj formalen, ker i živinozdravnik ne pozna čebelnih bolezni in ne more odpreti za pošiljatev opremljenega panja. Pošiljanje čebel po poš*i in železnici bodi hitro, ravnanje z njimi sk.bno. Četudi ni izvozne carine za čebele, se nora doslej kljub temu vršiti formalno carinsko postopanje in s posredovanjem carinskih posrednikov. Vsled tega leže panji 3—5 dni na obmejni postaji ter dospo čestokrat mrtvi na namem bno postajo. Zato naj odpade formalno carinsko posredovanje, postopek sam pa pospeši. Končno naj se poskrbi za direktne mednarodne poštne zveze. Doslej vsled pom njka-nja zvez niti ena pošiljka rojev na Angleško ni došla živa. Da najdejo vse utemeljene želje saveza primeren odmev, na ustanovi g. minister po-Ijoprivrede poseben odsek za čebelarstvo v ministrstvu. Čebelarski kongros je uviclel potrebo poglobiti stike z ino2cmstvom. Prihodnje leto bo savez zastopan na mednarodnem čebelarskem kongresu na Dunaju z veliko razstavo medu; čebelarji-izvozničarji bodo postavili lasten oddelek. Najtesneje bomo sodelovali z brati Čehi in Slovaki, ki so poslali zastopnika II. podpredsednika svojega saveza g. dr. Gašparika iz Bratislave. Kongres je sprejel predlog za prireditev vseslovanskega čebelarskega kongresa v deglednem času. Slovenska delegr.cija je bila povsod nad vse prijazno sprejeta. Sporočila je na merodajnih mestih želje slovenskih čebelarjev, ki niso tako srečni, da bi imeli ugodno letino kakor na jugu. Vsled pomanjkanja spomladanske paše in trajnega deževja so v skrbeh za svoje čebele. Zato je delegacija zaprosila za večje število vagonov sladkorja za krmo čebel. Ministrstva so obljubila upoštevati izreden položaj. Za naše lesne industrijce in trgovce kot eksporterje se je velevažno vprašanje razdelitve skladiščnih prostorov na naši luki Sušak (Delta in Brajdica) svoječasno preveč subjektivno obravnavalo, vsled česar se je na inicijativo sedanjega gospoda ministra saobra-čaja sklicala v svrho zaslišanja vseh interesentov anketa v dnevih od 18. do 20. t. m. na licu mesta, ob kateri priliki so se obravnavala vsa tozadevna vprašanja in se je posrečilo predvsem vsled intervencije naših gospodarskih korporacij t. j. Trgovske zbornice in Zveze industrijcev doseči, da se je dodelilo slovenskim eksporterjem ca. 20.000 ms prostora za industrijska in trgovska podjetja. Ker je dosedaj določena najemnina 10 do 12 dinarjev za 1 m2 letno v primeru z italijanskimi najemniki, ki plačujejo na Reki samo 1 liro za 1 m', se je ob isti priliki zahtevalo znižanje najemnine, ki bi vsaj odgovarjala italijanski. — Upamo, da se bo tej, popolnoma upravičeni zahtevi ugodilo, kakor tudi, da se bo naš izvoz usmeril avtomatično na isto. — Bo io na vsak način v prilog državi, kakor tudi posameznika. V ostalem je trg ostal do malega neiz-premenjen in so se cene vzdržale na isti čvrsti tendenci kakor doslej, pričakovati pa je, da se bodo iste vsled zadnjega precejšnjega padca lire event. še dvignile. V naslednjem podajamo cene zadnjega tedna: Pro 1 m3 franco vagon Postojna ali Pod: brdo: Jelove deske 12 mm I., II., III. Lit 220 do 230, jelove deske 12 mm I., II. Lit 230 do 250, jelove deske 18 do 60 mm I., II., III. Lit 195 do 205, jelove deske 18 do 60 mm L, II. Lit 205 do 215, jelove deske 18 do 60 mm III. 165 do 175, morali monte Ut 200 do 215, tesani les monte Lit 115 do 125, tesani les sortiran Lit 125 do 135, testoni monte Lit 185 do 195, bukovo oglje vilano za 100 kg Lit 32 do 34, bukova drva cepanice z 10 odst. okrog-lic za 100 kg Lit 8.50 do 9.—. živinski trg. Cene živino, telet in prašičev dne 29. nv-gusta 1924 v Ljubljani: Biki debeli težji Din 1400—14.50 Biki rejeni lažji Din 12.50—13.00 Krave rejene Din 10.75—12.50 Krave klobasariee Din 7-50— 8.50 Teleta živa težja debela Din 20.00—21.00 Teleta živa lažja Din 18.50—19.25 Teleta zaklana Din 23.25—25.00 Prašiči peršutarji živi Din 19.00—20.00 Prašiči debeli živi Din 20.25—21.50 Prašiči zaklani Din 24.50—25.75 V živinski kupčiji ni nastopila skoro no« bena posebna sprememba, istotako je z telečjo kupčijo. Nekaj zboljšanja cen je opaziti v kupčiji s prašiči. Posebnih izprememb tudi v bodoče pri pričakovati. Dunajsko tržno poročilo. Živina: 25. t. m. je bilo na Dunaju skupno 2875 komadov goveje živine. Uvozile so: Rumuniia 990 kom., Jugoslavija 739, Ogrska 397, Nemčija 165, Če-hoslovaška 111, Danska 27, Avstrija sama pa je postavila na trg 446 kom. Cene (v tisočih aK): voli prima 18 do 21, voli srednji 14 do 17, biki 14 do 17, krave 12 do 15, klobasariee 8 do 11, bušaki 12 do 15. Od našega zadnjega poročila z dne 22. t. m. so cene na Dunaju poskočile za okroglo 2000 aK pri volih in za okroglo 1000 aK pri bušakih. Druga živina je obdržala svojo ceno. Svinje: 26. t. m. je bila na dunajskem trgu 7144 mesnatih svinj. Uvozile so: Poljska 5197, Rumunska 1524, Jugoslavija 344, Ogrska 79. Cene (v tisočih aK): prima debele svinje 26 do 27, srednje debele 24 do 26, stare debele 23 do 24, težke svinje 25 do 26.50, lahke svinje 23 do 25, angleške mesnate svinje 24 do 28-50. Od našega zadnjega poročila z dno 9. t. m. so se cene prašičev posebno prvovrstnih pršutnikov znatno zvišale. Razlika znaša okroglo 3000 aK ali 3.50 Din pri kg žive teže. Tendenca je živahna, povpraševanje po pršutnikih precej veliko. Italijansko tržno poročilo. Na milanskem trgu so bile 25. t. m. za živino sledeče cene: voli Ia 6.10 do 6.60, Ila 5 do 6, lila 3.60 do 4.90, meso Ia 11-50 do 12.45, lla 9.80 do 11.75, krave Ia 5.80 do 6.60, Ila 4.50 do 5.70, lila 3.30 do 4.40, meso Ia 11.35 do 12.95, Ila 9.40 do 11.85,biki Ia 5.90 do 6.60, Ila 4.70 do 5.80, meso Ia 10.35 do 11.65, Ila 8.85 do 10.95. — Cene so se zvišale za okroglo 20 Lit pri 100 kilogr. in pri vsem blagu. Zvišanje pa je pripisovati samo dejstvu, da je izostala večja pošiljka zmrznjenega južno-amerikanskega mesa, katerega Italija prccej konzumira. Amcrikanska mast, ki je v zadnjih par dneh v ceni za malenkost popustila, se je dne 29. t. m. zopet dvignila in vnovič dosegla sledeče notacije: veliki sodi 39 dolarjev, mali sodi 39.25 dolarjev, zaboji 39.40 dolarjev, kartoni 39.70 dolarjev. Napoveduje se nadn'jni porast cen. Ostala tržišča. Žitni trg. Danes novosadska borza vsled praznika ni poslovala. Cene žita v preteklem tednu so začele vsled slabejše tendence v Ameriki popuščati tudi na naših borzah, kateremu pa je pripomoglo tudi še ogromno pomanjkanje razpoložljive gotovine. Pšenica je notirala najnižjo Din 360, vendar pa je pričakovati, da se ta cena ne bo več znižala z ozirom na ponovno zvišanje cen zadnjih dni na newyorški borzi. Koruza je stala nadalje zelo trdna v ceni ter se zamore isto iz druge roke še vedno ceneje kupiti, kot so nabavni viri. Cene moke so pa zelo različne, tako da se iste menjajo med boljšimi in slabejšimi vrstami mlinov za ca. Din 0.50 pri kg. Sladkorni trg. — Vsled večjih dovozov sladkorja iz Jave, je cena istemu še vedno v popuščanju, čemur pripomore tudi malenkostno povpraševanje zadnjih dni, ker se tako trgovci kakor tudi konzumenti krijejo le za najnujnejšo potrebo. Java sladkor notira v v Trstu Lstg. 24-25, italijanske kocke ca. 298 Lit. Domači sladkor pride po zadnjih poročilih okoli 15. sept. na trg. Jajca. Na inozemskih tržiščih, kamor iz« važamo jajca, je povpraševanje narastlo in kupčije sta sklepale po višjih cenah zlasti £vica in Nemčija. Zato so tudi cene pri nas doma narastle do 1.70 Din po komadu toda le za prvovrstno osvetljeno blago. Vplivalo bo na cene tudi mrzlejše vreme, kateremu je pripisovati manjšo produkcijo. Vinski trg. Kakor smo že včeraj poročali so cene na naših tržiščih postale čvrste zaradi slabih izgledov letošnje trgatve. Zlasti so te slabe vesti uplivale na veletrgovce z vinom, da so se začele kupovati večje partije vina iz lanskega leta. Letošnji pridelek tudi kvalitativno ne bo dober. V preteklem tednu so no-tirale na novosadski borzi sledeče cene: Sremsko belo vino, kmetsk, 8 do 9 odst. 400 do 450 dinarjev franko postaja; belo 10 do 11 odst. 450 do 550 dinarjev; sortirano 11 do 13 odst. 5f!0 do 7000 dinarjev; rudeče 11 do 13 odst. 600 do 800 dinarjev; karlovaško lll=lll=IIIEIII=lll=IIIEIII=ill= Pridobivajte novih naročnikov! ~iii=iii=iii=iii=iii=iii=iii=ui belo 8 do 10 odst 450 do 500 dinarjev; belo 10 do 11 odst 500 do 550 dinarjev; sortirano, rizling 11 do 13 odst. 600 do 800 dinarjev; bačko belo 8 do 10 odst 350 do 400 dinarjev; banatsko belo 8 do 10 odst. 300 do 400 dinarjev franko postaja; vršačko belo 8 do 10 odst. 300 do 400 dinarjev, sortirano belo 10 do 12 odst 400 do 500 dinarjev; črno otelo 10 do 11 odst. 350 do 450 dinarjev frako Vršac. Umetna gnojila. — Kakor kaže situacija, bodo cene umetnim gnojilom v bodoči seziji ostale skoraj tako, kot so bile. Tako bi prišla 17 do 18 odst. tomaževa žlindra na Din 140 franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona. Rudninski superlosfat Din 120. Kostni super-fosfat Din 190. Kajnit 12 do 14 odst Din 30. Kalijeva sol-40 do 42 odst Din 160 pri odjemu posameznih vreč. Tekstilno tržiščo. Cene na debelo: Šifon fl. 14 do 18, prima 20 do 25, Batistšifon 25 do 30, angl. šifon. 16 do 20, Madapolam 15 do 18, Kotenina 18 do 21, Molinos 14 do 21, cefir II. 17 do 24, češki cefir I. 25 do 35, enobarven 19 do 24, klot II. 27 do 40, prima 45 do 60, Rouge 18 do 20, modri gradel 20 do 23, Koton Cosmanos 16 do 19, Delain 19 do 21, Tiskovina Enderlin 19 do 21, Hlačevina prima 58 do 85, II. 32 do 48, žamet Derbykord 72, Specialkord 64. (Cene v dinarjih). g Ljubljanska borza. Vrednostni papirji: iVojna odškodnina 119.50, Celjska posojilnica 200, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220, Merkantilna banka, Kočevje 117.50, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 916, Slavenska banka, Zagreb 105 (bi.), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 165 (bi.), Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 475 do 500, Združene papirnice, Vevče 123 do 130. — Produkti. Les: Remeljni polovič. 35-70, I. II. III., dobro obrobij., fco meja 698 do 730, deske III., 25, 35, 40, 55 mm, fco meja 545 do 560, trami monte, fco meja 420 do 440, oglje vilano L, prov. Slovenija, fco meja 122, drva suha bukova, J m dolž., fco meja 2 vag. 28 do 29 (zaklj.). — Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco slov. post 380; pšenica bačka, par. Ljubljana 430 bi.; pšenica bačka, fco Bačka postaja 365 bi.; koruza bačka Ia, par. Ljubljana 345 bi.; koruza defekt., po vzor., fco Ljubljana 325 bi.; koruza činkvantin, par. Ljubljana 375 bi.; oves bački stari, par. Ljubljana 395 bi.; oves bački novi, par. Ljubljana 350 bi.; suhe gobe po kakovosti 48 do 54; pšenična moka 0 bačka, gladita, par. Ljubljana 625; krompir, fco nakl. postaja od 10. sept 3 vag. 81 do 84 (zaklj.); laneno seme po vzorcu, par. Ljubljana 690. — Stročnice, sadje: jabolka prebrana, zimska, alla rinfusa 225. — Seno prešano, sladko, Ia, par. Ljubljana 70. — Vino: vino belo, dolenjsko, hrvaško, šlajersko, fco nakladalna postaja 610. g Zagrebška borza. Vrednostni papirji: Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 120 do 122, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 62 do 63, Jugoslovenska banka, Zagreb 114 do. 115, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225 do 240, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915 do 917, Slavenska banka, Zagreb 105 do 106, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 115, Hrv. slav. dd. za ipd. šečera 960 do 970, Slavonija 86 do 89, Strojno tovarne in livarne, Ljubljana 150, Združene papirnice, Vevče 135, Trboveljska prem. družba 480 do 500, 7 odstotno državno invesiteijsko posojilo 63.50 65, vojna odškodnina 113 do .115. • • • g Izkaz Narodne banke z dne 22. avgusta 1924. (Vse v milijonih dinarjev, v oklepaju razlika napram 15. avgustu 1924.) Aktiva: metalna podloga 457.5 (-f 5.5), posojila nar menice in vrednostne papirje 1439.6 (-f 19.6) račun za odkup kronskih novčanic 1208.2, račun začasne zamenjave 389.9, državni dolg 2966.3, državne domene 2138.3, saldo raznih računovl43.9, skupaj 8743.9. Pasiva: glavnica in rezervni fond 31.0, bankovc iv obtoku 5701.3 (_(_ 12.2), račun začasne izmenjave 389.9, državne terjatve 58.5 (-|- 40.2), razne obvoze 361.7 (— 5.1), državne domene 2138.3, ažija 63.0, skupaj 8743.9. g Izvoz svilenih kokonov. Letos preostaja v naši državi za izvoz 300.000 kg svilenih kokonov. Produkcija se je napram preteklem letu povečala v Gjevgjeliji za 50 do 60 odst., v strumiškem in dojranskem okrožju pa za 10 do 15 odstotkov. Kvaliteta je zelo dobra- g Letošnja produkcija bombaža. Kakor poročajo iz Belgrada, je letošnja produkcija bombaža za 20 odst. višja kakor lanska. — Računa se na donos 1120 ton. Kultura bombaža se zelo hitro razširja. Izvaža se bombaž iz južnih predelov naše države največ na Grško. g Letošnja luneljskn letina v Jugoslaviji. Iz Novega Sada poročajn, da bo letošnji donos j hmelja v Bački veliko boljši kakor lani. Tudi j kvaliteta je zadovoljiva. Za Sslovenijo ceni > žalsko hmeljarsko društvo trgatev na okroi* 10.000 stotov (po 50 kg) napram prejšnji ee- j nitvi 12.000 stotov. g Vprašanje zasiguranja skladiščnih pro-štorov na Sušaku. V četrtek dne 4. sept. t L popoldne ob 16. so vrši v prostorih trgovsko in obrtniške zbornice ponovna anketa gleda vprašanja zasiguranja skladiščnih prostorov na Sušaku za interesente iz Slovenije. Kdor refloklira na skladiščne prostore naj to javi zbornici pismeno do sredo, dne 3. septembra odnosno ustmeno najpozneje pri gori navedeni anketi. Na poznejše prijave se zbornica v nobenem primeru ne bo mogla več ozirati. g Posoda za zelje. Neka inozemska tvrdka se zanima za nakup več vagonov prazne posode za vkladanje zelja. Interesentom je naslov dolično tvrdke na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. g Obtok bankovcev v Avstriji. Po izkaza avstrijske Narodne banke je znašal obtok bankovcev dne 23. t m. 7290 milijard kron, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu po-manjšanje 326 milijard kron. g Rusko adružništvo. Centralni izvrševal« ni odbor sovjetske zveze je razveljavil 24, t. m. dosedanjo prepoved zasebnih zadrug. Od sedaj imajo vsi poljedelci in obrtniki v Rusiji pravico ustanavljati nakupovalne, prehranjevalne in slične zadruge. Ta odlok je izzvan po težkih posledicah dosedanjega pre« ganjanja zasebne trgovine. Lakota lahko postane nevarna tudi za Moskvo in druga mesta, če bodo oblasti — kakor do sedaj — preganjale poljedelce, ki prodajajo ah peljejo na železnico žito. Inserirajte v »Slovencu«! '»♦M^mm«. dobro o... njen, napreduj radi pomanjkanja prostora. Več I. ZUPAN, Bukovi ca 45, p. Vodice, Gorenjsko. HIŠA 2 8 stanovanji in vrtom je po zelo ugodni ceni takoj naprodai. Glince, Burska ul. št 80, pri Ljubljani. Mesečno SBFfl po možnosti s hrano, IšCE mlad in miren trgovski r.a-stavljenec. — Ponudbe na upravo pod »Mala soba«. Gre tudi kot sostanovalec. Kanali žira; te edino s cementnimi csvmi zna ;.ike h HARMONIJE na obroke! Bosendorfer, Forster, SUin-way ctc. Vse instrumente za bleh- in štrajh - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije. Prvovrstna premoge po nanlgodnejSlli cenah ln pl&iilnili pogojih dobavila Dom. Čebln trgovina s premogom Ljubljana, \Volfova 1/IL Priporočamo tvrdko Ljubljana, b;i7U Prešernovega spomenika za votlo. ftkijfcsireSgl ni a Et a u nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, beiega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, ž lil, vilic, sprehajalnih palic, na- j hrbtnikov, potrebščin za j šivilje, krojače, Soiingen 1 in za obrezovanje trt. j K.<5 VELIKO IN MRLO. I ki je strojni izdelek, presega vse dosedonje ročno delo, gl.vlkano-traniost,, natančne sti>'e, je lažji, kar ie važno pri želuniških transportih in pri polaganju. Velika zalogra cev! strešnikov, pioS5 sa tlak. Izvršujem terazzo in vsa dtavbena dela. Jos. Cihlar, Ljubljana Dunajska cssts 57. T3'efon735 PRODA se poceni lepa SOBNA LONČENA PEG zamenja se tudi za PISALNO MIZO. — Poizve se v trgov. IV. KRGŠELJ, Martinova cesta 15. 5093 Mladenko 20—25 let, ki se razume na vse gospodinjske posle, je nekoliko izobražena in lahko prinese dobro spričevalo od domačega g. župnika — ali enako vdovo brez otrok, ki je zastopno živela s svojim možem v zakonu in ima od 15.000 Din naprej premoženja, želi takoj poročiti obrtnik 24 let, s 50.000 Din premoženja. Zastopnost zasigurana. Denar se porabi za razširjenje obrti. Tajnost zajamčena. — Naslov v upravi lista pod številko 5122 IZGUBILA SE JE [ v St. Vidu nad Ljubtjr.no lovska pisca, fermač, kratkodlaka, katera sliši na ime »Palma«. — Najditelj naj jo odda proti nagradi v uradu velesejma, Ljubljena. G OSTILNIC ARSKA KUHARICA Prvovrstna, se išče za takoj, lača po dogovoru. Pavel in Minka leme. Breg 18, gostilna «pri Vitezu*. KUHARICO dobro, z večletnimi spričevali, sprejmem. Pridnost, snažnost in poštenost predpogoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5154. PRODA SE MOŠKI ŠIVALNI STROJ skoraj nov, za primerno ceno. Pismene ponudbe, ozir. ogled na licu mesta pri A. KEPA (trgovina Rant), Dev. Mar. Polje pri Ljubljani. v mestu IŠČEM v najem. Plačam dobro ali po dogovoru. - Ponudbe na upravo pod »Boljši obrtnik« 5092. TRBOVELJSKI Za tJlagajniearko PREiOG in DRVA se sprejme PRODAJALKA galanterijske stroke. Hrana in stanovanje v hiši. Pismene ponudbe na upravo pod »BLAGAJN1ČARK A« 5133. Mehkih drv t. j. odpadkov od jelovega lesa, suhih, sesekanih na meter, ca 2 vagona, naprodaj. Električna žaga GABPIEL OELAK, Logatec. 5131 IZURJENEGA STRUGARJA (Holždrechsler), reoženjene-rra jugosl. državljana, ki je izvezban v vseh delih in je delal po večjih delavnicah ter zna tudi polirati, iščemo za takojšnji nastop. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trajna služba« štev. 5148. Obveščam slav. občinstvo, da sem zopet otvoril torbar-sko delavnico s prvovrstnimi močmi. Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela. Vljudno se priporoča MIHAEL JAGER, Poljanska cesta 9. ir Ti i" •"mi~rriinm-iMirrwwifrr | Kralj, dvorni goslar »v lUSIC | Ljubljana | Selenburgova ul 6 f'Specialist v godalnih j $ insti -mentili. i Prvovrstna zaloga vseli j r? glasbilih potrebščin. [ po konkurenč. cenah. BiBESSSSSBSEa >JimEM!!}*S2S*Jtsaa dobavlja Družba .ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220. U C E N E C zdrav, dobro vzgojen, s potrebno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino mešane stroke pri I. N. PETERŠIČ v PTUJU. Hrana in stanovanje v hiši. 5116 Kroiaškecra VAJENCA sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5099. Na ofiroke šivalni cf^rtij najboljših tovarn, o Is ujl z mnogimi pohvalnimi izjavami in 10 letnim jamstvom za šivilje, krojače in čevljarje kupite prav ceno pri L. REBOLJ, Kranj. — Stroji so tudi za umetno vezenje, katero se vsak čas pri meni brezplačno poučuje. • 4894 izvežbanega v prodaji indtt strijsko-tehn. potrebščin, išč« proti plači in proviziji A. LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg štev. 10. 5134 GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano, ru* Naslov pri upravi pod 5153. IVAN PERDAN, trgovec-v Ljubljani, sprejme takoj poštenega, zanesljivega in pa močnega HLAPCA h KONJEM. Oni z dežele imajo prednost' PRODAJALKA išče službo, s stanovanjem in hrano v hiši; izučena v modni trgovini. Gre tudi v specerijsko trg. Nastop takoj. Ponudb.e na upravo pod »TAKOJ« štev. 5094. aBE5!ISHSna8&EgaHBB Kupi se mali, dobro ohnu. njen, dvokolesni VOZIČEK. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Številko 5146. HS&RSESSSEaglBHglBB Hagarin sin. Roman. Paul Keller. — F. O. (Dalje.) 47 Pravih gostov je bilo malo. Lora je odpisala, da je dobila dečka, zarodi katerega mora ostati doma. Pisala je redko in malo, nikdar o tem, kako ji je pravzaprav. Samo da so vsi zdravi, je povdarjala, da izhajajo z denarjem in da je vsem v Teichavi hvaležna. Tudi njenega moža ni bilo k poroki, češ, da ne more zdaj pustiti službe. Ko so brali to pismo, je stal Robert pri oknu in gledal strme v prazno daljo. —- Med pripravami za poroko so se odigrali v Hartmannovi hiši še hudi prizori. Bilo je v sobi, kjer je sedel Hartmann v naslonjaču. Vsa družina je bila zbrana, vrh tega še dr. Friedlieb in Gottlieb Peu-ker. Doktor je govoril o pričah pri poroki. »Moji priči sta,« pravi, »moj stari prijatelj tajni zdravniški svetnik profesor Kralj in moj drugi stari prijatelj Gottlieb Peuker.c Gospa se glasno zasmeje in Bertold sačne od veselja plesati. Stari hlapec Gottlieb pa pravi: »Vem, gospod doktor, za norca me nimate! Vi hočete to resno! Meni starcu hočete izkazati čast! Hvala lepa —' to — to si štejem v veliko čast, sprejeti pa tega seveda ne morem.« ;Morate, Gottlieb! Tega mi vendar nc boste odklonili! To bi me zelo žalilo! Nalašč sem to storil. Moj prijatelj Kralj je eden izmed naibolišili ljudi v mestu, moj prijatelj Peuker je eden--kratkomalo, Vi morate biti moja priča.« Gottlieb se pogladi s hrapavo roko po obrazu, prikima dvakrat z glavo in odide. Zunaj je stal dolgo v veži. Potem so se mu pordečila gubasta lica, šel je v sobo, pre-štel v skrinji denar in se napotil h krojaču, kjer si je naročil obleko' s črno suknjo. sin inoii pri?i.< pravi medtem Kristina, bosta Bertold in Robert — Robert Winter.< Od veselja je zasijal obraz bolnikov. Gospa je io opazila. Njen bledi obraz je poslal siv. Globoko je morala dihniti po sapo, ko je rekla: »To bo — to bo prava poroka med hlapci! Ali ni nikogar drugega? Ali mislite kaj na moje sorodnike? Ali nima Kristina dovolj ujcev? Zakaj — zakaj pa naj stoji Bertold uprav zraven — hlapca?« »Seveda,« pravi Bertold. »To mi nikakor ne ugaja.« Dr. Friedlieb pozabi na spoštovanje, ki bi ga moral imeti kot prihodnji ud družine, in pravi: »Bertold, ti si osel! Ce stopi moj prijatelj Kralj, ki je res kralj znanosti, h Gott-lieba Peukerju (in stopil bo rad k njemu, to vem), potem boš ti lahko stopil k Robertu Winterju. Torej, ne bodi neumen!« Bertold migne trmasto z rameni, gospa pa ne more več skrivati jeze. »Osel pa ni Bertold! Tega mu ni treba očitati, da se ni toliko učil kol Vi! Vsak ne more biti doktor! Sploh pa, če hočete to tako zasukati, da smo za Vas prenizki, potem bi bilo bolio —< »Mati!« »Pusti jo, Kristina, pusti! Ne govori sicer logično, teče ji pa!« » Vi! Vi! Jaz — sploh ne grem k poroki! Ali sem si kaj takega vzgojila pri otrokih? Kaj takega zaslužila? In vedno, vedno ta tepče! Pritepenec, postopač! Dajte mi govoriti, to je zazdaj še moja hiša! Da, moja hiša! Brez mene, brez mojega denarja bi bili že davno zabili vrata!« »Ana!« Bolnik hudo trpi. Toda on je brez moči, ne more se braniti. »Tukaj bem jaz govorila! Tako neumna, kakor mislite, nisem. Vem, kar vem!« »Res je!« »Da, res je! Kdor ve, bo že vedel!« »Zopet res!« »Prosim te, Viljem, mati je —« »Seveda! No, gospa, saj Vam nočem nič! Samo ne razumem, kaj se tako razburjate. Glejte, priča v cerkvi, to pač ni nič težkega. Samo stati je treba, še ust ne odpreti, še podpisati se ni treba. To je pač brez pomena, če stoji Robert ali lcdo drug.« »Kaj bodo pa ljudje rekli? Kaj si bodo mislili? Šo poštene obleke nima.« »Golorok bo stal,« pripomni poroglji- j vo Bertold. »Saj vzame lahko mojo črno obleko,« pravi tiho stari Hartmann. »Moje postave je in jaz ne bom več potreboval črne suknje.« »Tvojo — lepo — črno — obleko?« Gospa je izgovorila to sunkoma in pogledala moža prestrašeno, sovražno. Hartmann zamahne z roko, kot da ntj more pomagati. Hudo trpi pri tem razburljivem razgovoru. »Črno obleko! Slišite? Slišite? To nI, kot bi bil hlapec, to je, kot —« Hartmann pobledi. Dr. Friedlieb skoči k njemu. »Nehajte, gospa! Ali ne vidite, kakrt ga razburjate, kako mu škodite? Gospod; Hartmann, bodite vendar mirni, pijte po-žirek vode! Kristina, daj zdravilo v rjavi steklenici!---Tako, zdaj je dobro! Ne razburjajte se! Kaj je na tem! Nameraval sem vzeti Roberta za pričo, pregovoril sem Kristino. To sem hotel storiti, ker —i ker Robert — ker sera ga jaz sem pripeljal, ker — ker sem mu hotel pripomoči do ugleda v vasi — da, zato! če se pa kdo zaradi tega prepira in razburja, to lahka opustimo, moramo opustiti.« Bolnik se je nekoliko pomiril, sam