63. Številka.
Ljubljana, v ponedeljek 17. marca 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poati prejeman za avatro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec S K 30 h. Za LJubljano
brez po&iljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesee 1 K 90 b. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod ▼ uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski Narod14 telefon St 34.
.Narodna tiskarna" telefon st. 85.
Gg. trgovcem in obrtnikom v deželi Kranjski.
Doposlale so se Vam izkaznice in glasovnice za volitev v »Trgovinsko in obrtno zbornico«.
Zdi se nam torej potrebno, opozoriti Vas na izredno važnost teh volitev. Že samo okoliščina.da je »Trgovinska in obrtna zbornica« zakonita hraniteljica Vaših stanovskih koristi, spričuje dovolj jasno, da morate dobro premisliti, komu pri volitvah vanjo izkažete svoje zaupanje. Ne le voljo, temveč tudi sposobnost, zastopati Vas, morajo imeti Vaši izvoljenci.
Tembolj je tega treba v deželi naši, v kateri trgovina in obrt nikakor nista tako razviti, kakor bi glede na izredno nadarjenost prebivalstva in glede na prirodne zaklade dežele Kranjske biti zamogli. »Trgovinske in obrtne zbornice« čaka zatorej mnogo inicijativnega in izvrševalnega dela. Tovariši Vašega zaupanja imajo prvo prinesti vanjo, drugo pa nadzorovati in pospeševati.
čaka jih pa še druga naloga. Izvestni politični krogi prizadevajo si podjarmiti brezpogojno vso deželo. Na poti sta jim inteligentni trgovec in obrtnik. Zato so tema v narodno gospodarskem oziru prevažnima stanovoma napovedali boj, ki se brezobzirno in skrajno nekrščansko bije sedaj že nekaj let. Tudi v tem boju mora »Trgovinska in obrtna zbornica« stati na strani trgovca in obrtnika kot njegova hraniteljica in zaščitnica.
Naravno je, da bode »Trgovska in obrtna zbornica« tem svojim nalogam kos le tedaj, če izvolite vanjo prave može. Priporočamo Vam take. Večina njih Vam je znana po njihovem dosedanjem delovanji v prid trgovstva in obrtnosti; vsi pa so navdani najtrdnejše volje, izvrševati vestno svoje dolžnosti.
Izpolnite torej glasovnice v smislu pouka, ki jim je dodan in dopošljite jih takoj podpisanemu izvrševalnemu odboru, ki jih odda potem dne
22. t. m.
volilni komisiji.
Kandidatje, katere Vam priporočamo, so: Trgovinski odsek: I. kategorija (veletrgovina): Ivan Hribar, ravnatelj banke »Slavijea v Ljubljani, Franc Koll-mann, veletržec v Ljubljani; II. kategorija: Franc Hren, trgovec v Ljubljani, Ivan Mejač, javni družabnik tvrdke »Gri-čar &. Mejač« v Ljubljani, Viktor Rohr-mann, trgovec v Ljubljani, Feliks Urbane, trgovec v Ljubljani; III. kategorija: Anton Ditrich, trgovec v Postojni, Leopold Fursager, trgovec v Radovljici, Ciril Pire, trgovec v Kranju, Josip Medved, trgovec v Novem mestu. Obrtni odsek: I. kategorija: se ni nastavilo kandidatov, se prepušča volilcem; II. kategorija: Franc Kraigher, krojač v Ljubljani, Josip Lenarčič, tovarnar na Vrhniki, Josip Maček, gostilničar v Ljubljani, Vinko Majdič, tovarnar v Kranju, Josip Petrič, tovarnar kartonaž v Ljubljani, Ivan R a k o v e c, tovarnar v Kranju, Ivan Schrev, pekovski mojster v Ljubljani, Filip Supančič, stavbenik v Ljubljani, Josip Vidmar, dežnikar v Ljubljani, Ivan Zamljen, čevljar v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 15. marca 1902. Za izvrševalni odbor narodno-na-
predne stranke: dr. K. Bleiweis vitez Trsteniški.
Boj klerikalizmu.
ii.
V  nadaljevanju  svojih   izvajanj je rekel profesor dr. VVahrmund: Absolutni vladar.
Težko je, katoliško - konservativno stranko bolje označiti, kakor je to storil katoliški bogoslovec Bhrhard, rekši: Časih se res kaže, da je cerkveni centralizem na potu, premeniti se v cerkveni absolutizem v najhujšem pomena te besede.
Program te stranke je bil oznanjen v Briksenu in je najbolje izražen v bese dah: »Papež je najvišji zakonodajalec na svetu, za nas sta njegova beseda in njegov migljaj toliko mero-dajnejša, ker smo se postavili pod njegovo vodstvo. On je najvišji sodnik, čegar sodbi se vsi pokorimo.«
Gospoda! V teh stavkih se rimski škof v letu 1902 predstavlja kot najvišji, po nobeni človeški avtoriteti omejeni vladar, kot absolutni despot vsega sveta!
Nikdar se nista duševna omejenost in slepi fanatizem povzpela do gorostasnejše laži? kakor je ta.
Ne bom se oziral na smešnost te trditve, ki izhaja iz dejstva, da živi na zemlji kakih 1500 milijonov ljudij, od teh je pa samo kakih 223 milijonov rimskih katoličanov in da tudi to število le malo pomeni, ker je prav velik del teh le po imenu kato-lišk i.
Kmetskomu agitatorju se nevednost lahko odpusti. Tu pa se gre za demonstrativno preziranje vsega katoliškega sveta, za trditev, da »zunaj cerkve ni sveta« za očitno pripoznanje tistega verskega fanatizma, tiste strahovite nestrpnosti, ki j o j e katoliška cerkev kot nesrečno dedščino židovske matere ohranila ariškim narodom na zapadu, katerim sta bila prej fanatizem in nestrpnost popolnoma nepoznana.
Papež in cesar.
Ako bi ne imeli zgodovine, bi bilo oprostljivo, če bi kdo ne razumel smisla navedenega izreka. Toda dogodbe preteklosti nas uče, kakšen je pomen tega izreka. Ravno to je namreč pred 600 leti trdil papež Bonifacij VIII. v svoji bulli »Unam sanetam« iz 1. 1302. S tega stališča se je posvetno cesarstvo degradiralo kot fevd, ki gaje papež podelil, cesar pa seje degradiral za papeževega hlapca.
S tega stališča je rimski škof kralje nastavljal in odstavljal, napovedoval vojne in sklepal mir ter podarjal dežele in morja. S tega stališča je rimski škof posegal v domače življenje narodov, delal prepir mej ženo in možem, puntal sinove proti očetom, tlačil s kruto roko vsako samostojno gibanje človeškega duha in divje obupanje zatiranega človeštva zadušil v krvi verskih bojev« S tega stališča je papež celo posegal čez meje našega sveta, ukazoval zakonom narave, ukazoval, da se mora solnoe premikati, ter preganjal z indeksom in z inkvizicijo vse, katere je pravo znanstveno raziskavanje privedlo do spoznavanj, ki niso popol-
noma soglašali z dogmami katoliške cerkve.
To vse so zgodovinske stvari, ki se morejo pravično soditi, samo če se upoštevajo vse tačasne razmere. Mej tem se je izvršila globoko segajoča prememba v mišljenju, ali ta prememba se je izvršila brez pomoči katoliške cerkve, da, celo proti nji in ne pomeni pravzaprav dru-zega nič, kakor oh v o boje nje zapadnoga sveta od papeške vsemogočnosti. A koliko duševnega dela, koliko bojev, koliko žrtev je to veljalo, kako neizmerne nesreče so bile posledica, čez koliko grobov pogumnih, plemenitih neusmiljeno uničenih eksistenc je morala iti zgodovina notri do naših dni!
Šest stoletij je minolo, kar je bila izdana bulla »Unam sanetam«, a minola so samo za ostali svet, niso pa minola za konservativno katoliško stranko. Iz tega se vidi, kaj je to katoličanstvo v resnici. Proglašen je bil z raznih stranij zdaj kot princip napredovanja, zdaj kot princip nazadovanja, pa ni ne jedno ne drugo, nego je princip o k amene1 o st i, princip absolutne nepremičnosti. Omikani svet bi to lahko mirno preziral, ako bi ta smer ne nastopala v naši deželi in v naši državi z  lajpredrznejšimi zahtevami.
Papež in Avstrija.
Nečem govoriti o tem, da hoče katolicizem veljati kot jedino izveliče-valni, nego da hoče veljati tudi kot jedina zaslomba države in prestola in da denuncira vsako svobodno versko umevanje kot državi nevarno.
Ravno tista stranka, ki hoče državi vzeti vsako samostojnost, ki hoče vladarja po slavnih zgodovinskih izgledih napraviti za orodje brez lastne volje v papeževih rokah in vse sodbe in odredbe državnih oblastev podvreči višjemu apelacijskomu tribunalu, ravno ta stranka hoče biti opora prestola in državo ohranjujoča.
In ta izvrstna misel o katoliški in avstrijski vzajemnosti! To znači: združenje avstrijskih narodov pod papeško nadvlado. Ali veste, kaj bi to pomenilo? Česar se ljubljenemu in občečislanemu cesarju ni posrečilo, to se mora posrečiti papežu! Vsega mogočni papež je pravi gospodar Avstrije, cesar pa sme kot papežev uradnik že nadalje opravljati svojo službo. Taka je katoliško-konservativna opora prestola. Ko bi ta misel ne bila prokleto pametna, bi se jo skoro imenovalo nad vse neumno.
Znano razločevanje med duhov-skimi in posvetnimi zadevami ne utesnuje načela, da je papež najvišji gospodar sveta. Tudi ko bi se formalno priznalo, bi bilo tako priznanje brezpomembno, kajti cerkveno pravo ni nikdar jasno, razločno in zadostno določilo meje med duhovskimi in posvetnimi zadevami. Kaj je duhovska in kaj posvetna zadeva, to odloči končno veljavno izključno nezmotljivi papež-Primerjajte v to le svllabus Pija IX.
Cerkveno jerobstvo.
Kakor se vidi, zahteva konservativni katolicizem veliko od naivne vernosti države, še veliko več pa zahteva glede d u-ševne svobode posameznikov. »Skrbi za želodec in za pomnoževanje človeštva, hodi pridno v cerkev in izvršuj
svoje delo, v vseh važnih zadevah, v vsem kaj in količkaj večjega pomena, pa se slepo in molče podvrži cerkveni gosposki«
— »Njegov migljaj je za nas merodajen«
— tako govore voditelji konservativnih katoličanov. Ali Vam je jasno, kaj se s tem od Vas zahteva?
Zahteva se, da se odpoveste vsaki duševni samostojnosti, svobodnemu znanstvenemu raziska-vanju, in da pripoznate svojo do smrti trajajočo duševno nedolet-n o s t.
Nekdaj in sedaj.
Ko je bila leta 1302. razglašena bulla »Unam sanetam«, je zavladalo po Francoskem splošno ogorčenje in kmalu potem je v vseučiliškem mestu Parizu udaril na dan plamen duševne revolucije. Poleti leta 1303. se je vršil velikanski protestni shod, na katerem se je zahtevalo, naj se sklice poseben koncil. Francoski kancelar in vodja Colonnov sta se papeža polastila in konec je bil, da je Klemen V.
— drugi naslednik Bonifacijev — glede Francije preklical bistveni del bulle »Unam sanetam«.
To se je zgodilo pred 600 leti. In danes? Vseučilišče v Inomostu je molčalo, ko je urednik nekega nazadnjaškega za* kotnega lističa nastopil kot njega duševni nadzornik in se osmelil dajati profesorjem dobre svete. Vseučilišče je tudi molčalo na dan 6001etne obnovitve bulle »Unam sanetam« .... Vidi se, da napredujemo; kar n i bilo mogoče pred 600 leti v stro-gokatoliškem srednjem veku, to je postalo mogoče v 20. stoletju!
V I Jllbljanl, 17. marca. Kralj Alfonz španski.
Danes črez dva meseca, 17. maja bo španski kralj Alfonz 16 let star ter postane samostojen vladar. Španija rabi prav sedaj zrelega, izkušenega in pametno energičnega vladarja, kajti položaj v kraljestvu je obupen. Ministrstvo Sagaste je palo in novega kraljica regentka še ni mogla sestaviti. Sagasta je bil zmerno protikleri-kalen in centralističen. Pomnožiti in reformirati je moral vojsko, a pri tem zanemariti šolstvo. Zato ima danes sovražnike v klerikalnem in protiklerikalnem taboru. Sagasti je delal težave klerikalni poslanec papeža, Pidal, ki je onemogočil prenovljenje konkordata in — dvor, ki je vseskozi klerikalen. Kraljici regentinji so klerikalni prvaki glavni svetovalci. Zato so pa klerikalci vendarle karlistovski, proti sedanji dinastiji, liberalno misleči politiki pa simpatizujejo očitno z revolucijonalci. Vendar je ostal Sagasta Od 26. februvarja 1901 na krmilu vlade. Delavsko gibanje je udušil s topovi in puškami ter štrajke zatrl brezobzirno. Državni dolg je povzročil demisijo finan. ministra Urzuiza, tej demisiji pa se je pridružilo ostalo ministrstvo. Sagasta je vrhu tega še bolan. V Španiji delajo nemire Karlisti in liberalci, narod se dviga za šolo in proti duhovščini, vlada je brez zaslombe, kraljiček Alfonz pa pride na prestol. Žalostne razmere so sedaj radi bede in revolucijo-narcev v Španiji. Treba bi bilo samostojno-mislečega in energično delavnega, izkušenega moža — 16 letni fantek Alfonz pa ni eno in drugo. Španija je v hudi krizi! Vojna v Južni Afriki.
Iz Haaga poročajo, da so bile kolone polkovnika Kekevicha že 4. t. m. napa-
đene ter razkropljene in sicer pri Dooru laagte. Minolega meseca, 24. februvarja je namreč Delarey pri \Volmaranstadu, juino Klerksdorpa, zaplenil convoi polkovnika D o n o p a. Zato je ukazal Kitchener, naj" polkovnika Kekevich in Greenfell s svojimi kolonami Delareva zasledujeta in premagata. Generalni lajtnant M e t h u e n pa je hotel v zvezi s polkovnikom Pari-som od Vryburga hiteti Greenfell u v podporo ter se z njim zjediniti v kafrski vasi Rovirontjesfontein. Trije angleški poveljniki so torej od raznih strani marširali proti Delareju. Ali zgodilo se je nepričakovano. Delarej je 4. t. m. porazil in premagal kolone Kekevicha, 7. t. m. je pobil Methuena in tudi Greenfell jo je skupil. Tepeni so bili torej vsi trije zapored. »Daily Telegraph« pa poroča še o četrtem porazu Angležev. 12. februvarija je dobilo namreč troje kompanij 28. peš-polka nalogo, polastiti se dveh farm blizu Zuckerboschranda, kjer so bili Buri pod poveljništvom Roosa in Albertsa. Angleška kolona, katero je vodil major D o w e 11, je štela 280 mož. Buri so spočetka navidezno bežali, tako da je zašla kompanija Angležev predaleč. Buri so jo nakrat zagrabili in v dveh minutah so izgubili Angleži več kot 50 mož. V teh bojih za obe farmi so izgubili Angleži enega častnika (ubit), 11 mož (ubiti), 7 častnikov in 36 mož (ranjeni) ter 100 mož (ujeti). Tudi mnogo orožja in voz s streljivom so izgubili Angleži! Tudi ta četrti poraz je bil potemtakem za Angleže prav občuten. Iz Londona poročajo nadalje: Minolo nedeljo, 9. t. m. se je začel zopet veliki lov na Bure med Frankfortom in Lindle-yem. Pet angleških kolon je šlo proti zahodu v smeri VVolvehoeka. V dolini Rhe-noster je bilo ujetih 9 Burov, ki so se skrili v jame. Oddelek Mentzov pa je ušel. Buri so namreč pognali med Heilbronom in VVolvehvekom čredo goved proti stražnicam in v splošni zmešnjavi sami utekli. Vseh skupaj so dobili Angleži le 50 Burov v pest, 1 Bur pa je bil ubit. Lov se torej ni posrečil. O Methuenu se poroča, da se mu je obrnilo zopet na slabše. Delarev je najprej njegovi soprogi sporočil, da ga izpusti. Angleška oblastva so izrekla De-iarevu za njegov plemeniti čin svojo zahvalo. Splošno se pričakuje, da se izkaže tudi angleška vlada Delareju hvaležno. Kitchenerju v pomoč pride lord W o 1 s e-1 e y, ki je od 1. 1895. nadpoveljnik angleške armade. Star pa je že 69 let. Odlikoval se je v mnogih vojnah, bil leta 1879. guverner Natala in Transvaala, končal vojno s Zulukafri, ujel kralja Keče-wayo, zatrl punt v deželi Bazutov, bil 1. 1882. poveljniki v Egiptu, zmagal pri Tel el Kabirju in ujel Arabi pašo. Ekspedicija v rešitev Gordona 1. 1884. se mu je ponesrečila. Wolseley uživa največji ugled na Angleškem. Spisal je tudi nekaj vojaških del in celo romane. Wolseley naj bi prevzel upravo angleške armade v Južni Afriki, Kitchener pa bi stopil sam na čelo operacijam.
Najnovejše politične vesti.
Mandat odloži v kratkem češki poslanec Bžlsk^. Na njegovo mesto bo kandidiral češki klub profesorja H r a -skega. — Češki deželni zbor se skliče baje po Veliki noči na kratko zasedanje, da se izvolijo deželni odborniki ter se določi naklada na pivo. — Vse-nemški klub so si ustanovili nemški poslanci češkega deželnega zbora. W o 1 f in T s c h a n ostaneta divjaka. — Zopet aretiranje turških častnikov. V Carigradu so zaprli zopet 60 turških častnikov vseh kategorij in šarž. V 14 dneh so jih zaprli 146. Dovolj je, da je vpisan turški častnik le v kak evropski klub, pa ga že aretirajo kot državi nevarnega. — Špansko vojaštvo, ki je že doslužilo svoj čas, mora ostati še v orožju, ker se je še vedno bati nemirov.
Dopisi.
Iz Kamnika. Gledališki večer »Narodne Čitalnice« v Kamniku. Nedeljo teden 9. t. m. so nas domači diletantje presenetili kar z dvema predstavama na čitalniškem odru. Navzlic sicer ne ravno mnogo zabave nudečemu, postnemu času, je napolnil dobro sestavljeni program, dvorano do zadnjega kotička, čudili smo se bogatemu posetu tembolj,
ker te naie meščanstvo navadno častno odzove ■ svojo odsotnostjo ter izogiba kakor namenoma tukajšnemu hramu pro-avete. K«, zadnji večer nas je uveril ter poučil, česa želi, česa zahteva nate občinstvo! Opazili smo med posetniki od častnika ter duhovnika (ne iz mesta) do navadnega kmeta zastopane vse slojeve ljudstva; seveda smo izmed inteligence ie marsikoga pogrešali! —
Prvo točko, četverospeva: »V tihi noči« in »Ljubav« so peli člani pevskega društva »Lira« s preciznostjo in fineso, koji sta le temu društvu lastni.
Druga točka je bila na programu gluma: »Oče so rekli, da le!« Pisatelj dr. Ljuboslav (g. Grčar) nam je najbolj ugajal, tako v maski kakor v igri; predstavljal nam je že ostarelega, še vedno le poeziji živečega pisatelja tako dovršeno, kakor bi bil rojen — igralec! Na tolikem uspehu in napredku mu moramo le srčno čestitati! Nič manj nam je ugajala L i za, hči mesarja Debelca (gdč. Keber), katero poznamo že izza prejšnih nastopov kot res srčkano naivko. Avrora Mrakova (gdč. pl. Rus) se je istotako potrudila kar največ v občo zadovoljnost občinstva. In Jerica, dekla pri Ljuboslavu (gdč. Peč-nik)! To vam je ljubko dekle, ki se Vam giblje i kreta kakor bi bila na odru doma! Doroteja, soproga Ljuboslavova (gdč. Ahčin), De belec mesar (g. Logar) in Ljuboslavov nečak D r a g o t i n (g. Hočevar) so istotako mnogo pripomogli k izvrstno uspelemu uspehu igre, dasi so morali sami uvideti, da se je pred vsem treba naučiti — teksta.
Druga igra je bila Aleševčeva burka: »Nemški ne znajo«, katero so vobče istotako dobro uprizorili. — Koren, vaški župan (g. Logar) se nam je predstavil kot pravo kmetako slovensko grčo ter je bil v tej ulogi popolnoma na svojem mestu. Sploh nam je g. Logar v tej igri mnogo bolj ugajal kot pa v prvi. Njegova igra bi pridobila mnogo, ako se privadi v gotovih momentih bolj m ir n e m u nastopu. Iste neumestne kletvice, semtertja dvoumne ali celo trivijalne — za igro samo brezpomembne — izraze, bi kolikor mesar Debelec toliko župan Koren, lahko — brez škode igri — izpustil, sicer bi se enaki ponavljajoči slučaji v bodoče morali grajati. Kuplet v prvi igri nam je res ugajal, vendar bi se zadnja kitica iz zgoraj navedenega uzroka lahko nekoliko drugače glasila ali pa — izostala. Toliko mi mogrede g. Logarju v blagovoljni nasvet! Domišljamo si, da nismo prestrogi ... — V Korenovi hčeri Rezi ki (gdč. Cevc) smo videli poosebljeno željo i nado našega naroda. Sicer skromno, a vendar odločno se poteza za najsvetejše pravico i ravnopravnost materinega jezika — slovenščine Videli smo gdč. Cevc nastopiti prvič v daljši ulogi, za katero se je prav resno pripravila; opažali smo sicer nekaj — bojazljivosti podobnega — pa vsaj se menda enako godi vsakemu, ki prvič nastopi pred občinstvom. No, sicer je bilo semtertja to popolnoma umestno.— Grilec (g. Grčar) nam je tudi v tej igri simpatična oseba. Uradni sluga Robert ter občinski pot sta bila na svojom mestu; Robert se je posebno trudil pokazati se vrednega svojega imena. Trije vaščani — pred-stavljalci uradnega dopisa — so kolikor v maski, toliko s svojim pristnim kmetskim humorjem uzbujali med občinstvom obilo smeha. Manjša uloga poročnika je bila v rokah g. Žagarja srečno izvedena. —
Zadnja točka večera je bila »loterija na dobitke«, ki je zadržala občinstvo do pozne — ali zgodnje — 2 ure čez polnoč v živahni zabavi.
S tem večerom je pokazala naša dična Čitalnica, da še spaja v sebi ono tvorilno moč, ki vabi prosveteželjno meščanstvo v svoj naročaj ter druži in vzgojuje vedno nove igralne moči za domači oder.
—č—.
Izpred sodišča.
Gosp. deželnosodni svetnik Andol-šek je v soboto, predsedoval temle obravnavam deželne sodnije:
1- Tatvinske tovarišice. Na obtožni klopi sedi čvetero mladih deklet v starosti 14 in 18 let. To so Ivana in Marija Zaje ter Karo lina in Antonija Pečar. Tožene so hudodelstva tatvine. Te nadepolne punice so kradle kakor srake. Najmlajša, Ivana Zaje je služila
pri trgovcu Cujrahu v Dobrunjah. Ta mož ima čudovito navado, da pušča svoj denar nezaklenjen v sobi, v kateri te igrajo njegovi otroci in v katero je imela tudi dekla Ivanka pristop. So to ženke te mlade Ivanke so jo baje nagovarjale naj porabi gospodarjevo zaupnost in — dekle je to tudi storila ter vzela polagoma okrog 120 gld. koje so si punice med seboj razdelile. Poleg tega so kradle tatice v tovaršiji še pri naslednjih trgovcih: Francetu Lanovcu, Miroslavu Robiču. Viktoriji Elsner, Antonu Turku in Pesdirju Francetu. Šle so ponavadi po dve in dve skupaj, jedna je snela dotično stvar z žeblja, druga je pazila in jo vzela. No, končno so jih dobili in pri sodniji ao padle jedna čez drugo, vsaka je črnila tovarišico kar se je dalo. Sodni dvor pa je obsodil Ivano Zaje na 1 mesec zapora, ker pri izvršitvi tatvine še ni bila 14 let stara; Marijo Zaje in Karlino Pečar vsako na 5 mesecev težke ječe z 1 postom vsakih 14 d ni) in Tončko Pečar na 4 mesece težke ječe; poleg tega imajo plačati od škodnino.
2. Amerikanci. L. 1879. na Igu rojeni posestnikov sin Janez Boh jo je popihal meseca svečana 1899 v Ameriko. Teden pozneje je bil pa obsojen na 4 mesece težke ječe radi boja in poleg tega še ni bil vojaščine prost. Bival je v Ameriki 3 leta potem pa prišel nazaj in sicer s — 4000 K v žepu. Naznanil se je sam pri občinskem zastopniku. Sedel bode radi svojega amerikanskega izleta 14 dni in od svojih tisočakov bode plačal 20 K globe.
— 511etni posestnik Matija Gabrenja iz Rakeka, ki je že večkrat pred kaznovan radi lovske tatvine — v Modičevem Rakeku so ti ptiči doma! — je tožen, da je svojemu sinu pomagal v Ameriko, ne da bi bil isti zadostil vojaški dolžnosti. Dal mu je denar in mu tudi na njegovo brzojavko iz Bazelja poslal potrebnega cvenka. Sin je sedaj v Ameriki, očka pa bode sedel 10 dnij v zaporu in plačal 10 K globe.
3. „Frajtar". — »Kaj boš ti«, je dejal 26. decembra črevljar Franc L a m-pič v čerinovi krčmi na Bizoviku 1. 1879. rojenemu delavcu Jakobu Bricelju; »kaj boš ti, ko si bil le 8 tednov soldat.«
— »No, veš kaj«, mu je Bricelj odgovoril; »ti si bil pa 3 leta in vendar si le en ubog »frajtar«. — Na to so se pričeli kregati. Bricelj je ravno klobase jedel. V tem hipu je napravil Lampič kregu s tem konec, da je prijel steklenico in jo razbil na Briceljevi trdi glavi. Bricelj je vzel nož, s katerim je ravnokar klobase rezal in ga zabodel Lampiču v hrbet ter s tem istega smrtnonevarno ranil. Ker je bil radi noža predkaznovan, bode sedaj sedel 1 leto v težki ječi in se postil vsaki mesec.
4 Maškare. Na »Lepem potu« so bile pustni torek maškare najbolj vesele; žal, da je nepoklicani, 1. 1881. v Ljubljani rojeni klepar Karol Pindur kalil to veselje. Pred Franceljnovo gostilno je stal železniški nastavljenec s svojo punico. Na krat začuje krik in ko se obrne, dobi udarec z nožem v vrat. Sunil ga je Pindur, vrag vedi iz kakega vzroka. Pindur jo je popihal potem, kajti drugače bi ga bili fantje iz »Lepega pota« pošteno nažgali. Na Marija Terezije cesti pa ga je došel policaj in peljal v obliki maškare v »špehkamro«. Dobil je le 14 dni zapora in bo plačal odškodnine 36 K, ker ni imel namena ra niti ravno tega železničarja.
Dne v ne vesti.
V Liubljani, 17. marca
— Osebne vesti. Sekundarij v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu g. dr. Ernest Mayerpride kot operater na kliniko prof. Rosthorna v Gradec. Volonter v dež. bolnici v Ljubljani g. dr. Fr. Dolšak pride kot sekundarij na bolnico v Kandijo.
— Volitev v trgovinsko in obrtno zbornico. Klerikalci so se doslej na videz glede volitve v trgovinsko in obrtno zbornico držali popolnoma pasivno, na tihem pa so se skrbno pripravljali tudi za te volitve. Že ko se nam je sporočilo, kako natančno pregledujejo volilne imenike in kako na debelo fabricirajo reklamacije, srno slutili, da se pripravljajo na naskok.. Očitno se seveda ne upajo na dan, pač pa računajo na malomarnost naprednih trgovcev in zlasti obrtnikov in računajo, da bi z zavratnim naskokom zamogli prodreti. Danes se nam iz raznih krajev poroča, da so klerikalni agitatorji včeraj letali od hiše do hiše in pri obrtnikih pobirali glasovnice in legitimacije. S tem so dotični glasovi že izgubljeni za napredne kandidate. V kategoriji srednjih in malih obrtnikov je okroglo 6700 volilcev in ker je mej malimi obrtniki še precej nezavednosti, klerikalni agitatorji pa so neutrudni
in nasilni ter imajo obilo denarja na raz' polaganje, je lahko mogoče, da zmagajo v tej kategoriji klerikalci, ako napredni obrtniki ne izpolnijo svoje narodne in stanovske dolžnosti.
— K volitvam v ..Trgovsko in obrtno zbornico. Mesto gospoda Josipa Turka, ki se je kandidaturi odpovedal, prosimo gospode volilce II. kategorije obrtnega odseka, da volijo gospoda Josipa Vidmarja, dežnikarja v Ljubljani. — Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke.
— Občinski svet ima v torek 18. t. m. ob 5. uri popoludne sejo. Na dnevnem redu so: Obljuba dveh novo sprejetih meščanov in poročila o spremembi nekaterih določeb pravil in poslovnika »mestne hranilnice ljubljanske«; o letošnjih dopolnilnih volitvah v občinski svet; o prošnji neke hospitantke za mesečno nagrado; o prošnji »Trgovske in obrtne zbornice kranjske« za prispevek k bodoči višji trgovski šoli; o prošnji kuhinje za ubožne učence na Barji; o nekih napravah na šoli pri sv. Jakobu; o porabi dotacije na višji realki in višji dekliški šoli; o ponudbi komende nemškega viteškega reda v Ljubljani, tičoče se pridobitve javnega sveta na Cojzovi in Emonski cesti; o uspehih užitninskega zakupa v letu 1901; o preiskavi, ki se je vsled interpelacije občinskega svetnika dr. Ivana Tavčarja v seji dne 14. januvarja 1902 izvršila na tržaški mitnici; o kupnini za svet Witthal-movih dedičev.
— Strasna jeza tare častite go spode okrog »Slovenca«, ker je dr. Tavčar prevzel odgovorno uredništvo našega lista. Ker sodijo vsakega človeka le po sebi, ao iztaknili tudi tu, da je dr. Tavčar prevzel odgovorno uredništvo z namenom,! da bi s svojo poslansko imuniteto varoval list pred popravki. Toda stvar je nekoliko drugačna. V pomirjenje dr. Lam-peta povemo, da bomo tudi še nadalje priobčevali vse popravke, ki so pisani v zakoniti obliki. Prevzel je dr. Tavčar odgovorno uredništvo, ker je z ozirom na zvijačni način, na kateri so skovani klerikalni popravki, potrebno, da jih izkušen ju r i s t pregleda, če so tudi stvarni v smislu zakona. Priobčili smo namreč že več popravkov, katere bi bili lahko zavrnili. Nadalje nam pa tudi ne more ugajati, da bi se tožbe zaradi popravkov združevale s tiskovno pravdo, kijo ima gospod Beg v Celju, da bi se torej tožbe radi popravkov obravnavale v Celju. Toliko »Slovencu« v pomirjenje. Dr. Lampe torej lahko še nadalje kuje popravke kolikor mu je drago. Priobčili bomo vse, ki so zakoniti, kakor smo danes Jankovićev popravek, drugi pa pojdejo v koš, naj je to že dr. Lampetu všeč ali ne. »Obrambno društvo« je v »Slovencu« priobčilo zapisek tistih popravkov, ki so že romali v naš koš in obetajo se nam tožbe. Slobodno! Ljubše bi nam seveda bilo, ko bi nas duhovniki tožili zaradi vsebine tega, kar smo pisali, da bi pred sodiščem mogli doprinesti dokaz resnice. Toda na to ni misliti. Duhovnim posodam je veliko ljubši J 19. t. z., ker ta dovoljuje, da sme v popravkih vsakdo lagati kakor hoče, samo da je popravek v zakoniti obliki spisan! če pa nas hočejo čč. gg. že na vsak način razveseljevati s popravki, naj njih izdelovanje poverijo vsaj juristu, ki pozna zakon, in ne tako nevednemu človeku, kakor je dr. Evgen Lampe.
— Zanimiv popravek. Prejeli smo naslednji popravek na dopis: Iz Kozjega v štev. 57:
Ni res, da sem pisal »drugi dopia, ki govori o pričah, ki so na lastna ušesa slišali spoznavanje liberalne vere«; res je pa, da nisem pisal tega dopisa, da ga nisem inspiriral in da sploh nisem bil v nobeni zvezi z njim; ni res, da sem »od tožbe proti Jos Cilenšeku radi »častne besede« brezpogojno odstopil in mu še plačal stroške, katere je imel, ko se je šel v Celje kot obtoženec zagovarjat«; res je pa, da sem n a p r i g o var j a n j e zastopnika »Slovenca«, g. dr. Brejca odstopil od tožbe le pod pogojem, da plača ..Slovenec" vse v pravdi proti Cilenšeku narasle stroške: ekspenzar dr. Brejca, zahtevano
ođSkođnino Cilenieku za pot v Celje itd. Res je, da je g. dr. Brejo to obljubil, pozneje pa v moji odsotnosti, brez mojega dovoljenja in protivno našemu medsebojnemu dogovoru sklenil drugače se glasečo poravnavo. Res je nadalje, da sem pred porotniki podpisal to poravnavo, ne da bi poznal sklenjenih pogojev poravnave, ker je dr. Brejc g. dr. Kušarja, ki jo je hotel pročitati, prekinil, češ, da tega ni treba, ker so pogoji itak vsem znani, kar pa glede moje osebe n i bilo resnično. Res je končno, da je »Slovenec« yse stroške moje pravde poravnal.— Kozje, dne 13. marca 1902. — Dr. Frančišek Jan k o vic.
Ali ni to jako zanimivo? Kaj pa poreče na to, dr. Brejc?
— Repertoir slovenskega gledališča. Z ozirom na potekajočo sezono, v kateri se bo vršilo samo še 6 predstav, navajamo še končno razdelitev repertoira: Jutri, v torek gostovanje baritonista g. pl. Vulakovića v operi »Zrinjski«.— V nedeljo popoldne dr. Detelova komedija »Učenjak«, zvečer zadnja dramska noviteta Brieuxova drama »Rdeči tala r«. — V torek, dne 25. t. m. popoldne Fin-žgarjev »Divji loveča in zvečer Sha-kespearjeva tragedija »R omeo inJulija« na korist dramskemu osobju. S tem se sezona zaključi.
— Gostovanje g. baritonista pl. Vulakovića iz Zagreba. Jutri, v torek se poje Zajčeva zgodovinska opera »Nikolaj Šu b i ć - Z r i n j s k i«, ki letos še ni bila na repertoiru, a je lani dosegla največji vsestranski vspeh. V naslovni vlogi gostuje slovenskemu občinstvu ve-lesimpatični baritonist zagrebške opere, g. Bogdan pl. V u lak o vid, čegar fino, krasno petje ter elegantna, premišljena igra nudita najlepši umetniški užitek. Vloga Zrinjskega spada med najboljše g. Vulakovića, zato imajo posetniki gledališča pričakovati najlepši operni večer*- Vlogo Eve poje prvič gdč. Romanova, poleg gosp. 01szewskega pa sodelujejo tudi gg.: Vašiček,Wildner,Kramperaingdč. Noe m i. Jutrišnja predstava je predzadnja operna v tej sezoni.
— Slovensko gledališče. V soboto se je četrtič pel na našem odru Ros-sinijev »Teli«. Ta večer se je poslovil od nas gosp. Urich, ki je bil angažovan za kratko dobo do konca sezone po pokojnem Nolliju. V slovo mu lahko priznamo, da je bil kot nadomestek nepozabnega baritonista Nollija prav dober in prav porabna moč. Pred vsem moram povdarjati njegovo zanesljivost in sigurnost, zlasti pa lepo, efektno njegovo igro, s katero je briljiral zlasti v ulogah »Rigoletta« in »Telia«. V srednji in višji legi ima prav krepek bariton in bo z njim tudi povsod rensiral, zlasti če se bo odvadil svojih posebnostij. Kakor povsod vrši tudi pri nas orkester in zbor v »Tellu« veliko nalogo; saj v zborih in imenitni instrumentaciji leži moč »Tellova«, in to moč dvignil je tudi naš zbor, tako da smemo predstave »Telia« šteti med najboljše naše operne reprodukcije. J o s. C. Oblak.
— Veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Vabila na veselico, ki jo priredita združena odbora srednje mestne in ientjakobBko-trnovske podružnice dne 19. t. m. v Sokolovi dvorani v »Narodnem domu« so že vsa razposlana. Če kdo slučajno ni dobil vabila, naj to blagohotno oprosti. Pri obilici razposlanih vabil je lahko mogoče, da se je koga spregledalo. Povabljene naj se smatrajo torej vsi, katerim je na srcu slovenska šolska družba sv. Cirila in Metoda.
— Predavanje ravnatelja Šu-bica. Na včerajšnjem predavanju »Splošnega slovenskega ženskega društvaa v »Mestnem domua je predaval ravnatelj g. Šubic. Popisal je Pariz in njegove znamenitosti ter predlansko svetovno razstavo. Interesantno predavanje je obudilo občno zanimanje in je občinstvo g. predavatelju z živahnim odobravanjem izrazilo svoje priznanje.
— »Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko." Gg. društveni člani, ki dobe te dni poštne šeke za uplačilo dolžne članarine za III. društveno leto, se prosijo, da se tem opominom prej ko moč odzovejo, da se prihranijo nepotrebni
opominjevalni stroški in vzdrži red ▼ od-borovem delovanju.
— Okrajna bolniška blagajna v Novem mestu. Piše se nam iz Novega mesta: Pri volitvi delegatov, ki se je vršila 15. marca, so bili izvoljeni napredni kandidatje. Klerikalna stranka, ki je prvič naskočila ta zavod, hoteč ga dobiti v svoje roke, je ostala v veliki manj šini.
— Požar. Te dni je gorelo pri posestniku Andreju Jerebu v Krtini pri Kamniku. Užgal je domači sin, ko se je igral z žveplenkami. Škode je 5000 K, zavarovan je pa bil Jereb samo za 800 K.
— Za rsgulaoijo Savinje od Mozirja do Laškega trga se vrše pri celjskem okrajnem glavarstvu posvetovanja, h katerim so prišli zastopniki namestništva, dežele, južne železnice itd.
— Iz Rajhenberga se nam piše, da dr. Jankovič v gostilni gospe Unschul-dove nikdar ni imel shoda, kakor je bilo poročano v štev. 59 našega lista. Mi smo prejeli vest od jako zanesljivega poroče valca; ker pa nočemo nikomur krivice delati, naj je cela stvar s tem popravljena!
— V tiskovni pravdi Tax contra dr. Schaoherl in Maytner je bil dr. Scha-cherl obsojen na 400 K oziroma 6 tednov zapora,  Maytner  pa v enomesečni zapor.
— Novo vojašnico v Ptuju je sklenilo mesto zidati na takozvanem Adels-bergovem zemljišču, ako bo hotela dežela štajerska primerno svoto prispevati.
— Opuščena tovarna. Pliberška rudarska družba podira v Celovcu svojo tovarno za svinčno belino ter se zgradi na tem mostu mestna klavnica.
— Delavski strajk na Reki? Vsi industrijski in pristaniški delavci so baje sklenili na posebnem shodu, da proglasijo generalno stavko, ako se njihovim zahtevam v par dneh ne ugodi.
— Gostilniška in kavarnarska zadruga ima jutri popoludne ob 3. v gostilni »pri avstrijskem cesarju« (Sv. Petra cesta št. 5) redni zadružni zbor, na kar se tukajšnji člani še enkrat opozarjajo.
— Poročilo o poslovanju mestne rešilne postaje v mesecu februvariju 1902. Mestna rešilna postaja posredovala je v pretočenem mesecu 40 krat in sicer prepeljala je iz mesta v bolniške zavode in nasprotno 25 bolnikov, od tujih občin prevzela je v svrho transporta s kolodvorov v bolniške zavode ali naprotno 14 bolnikov. Med slednjimi bilo je 5 ponesrečenih in sicer: dva delavca, ki sta si zlomila nogo, železniški sprevodnik, kateremu je vlak poškodoval glavo, tovarniški delavec, ki se je pri stroju poškodoval na glavi in kmetovalec, kateremu je skala zmečkala nogo. V jednem slučaju posredovala je rešilna postaja na licu mesta in sicer pri zastrup-ljenju z lizolom. Pri tej priliki se je z izvrstnim vspehom uporabila rešilna omarica z leki zoper strupe, brezplačne zdravniške pomoči iskalo je v rešilni postaji pri mestnih zdravnikih 51 bolnikov, katerim se je skupno ordiniralo 116 krat.
— Mejnarodna panorama. O Angliji se v zadnjem času veliko govori in piše po časnikih. Ta teden pa vidimo del Anglije razstavljen v mejnarodni panorami. To so kraji in mesta na južnoiz-točnem obrežju otoka v okraju Sussex. Na Angleškem je največ tovarn, Anglija je dežela kramarjev, in to takoj zapazimo tudi na slikah. Tatedenska panorama se častno druži, kar zadeva lepoto slik, plastičnost in perspektivo krajev, k najlepšim dosedanjim razstavam. Enkrat, če je možno, pa bi radi videli razstavljeno zlato Prago ali večni Rim.
— Nove stavba v Ljubljani. Na sv. Petra cesti zgradila bo letos na ondotnem stavbišču na eni parceli novo hišo g. M. Regali, hišna posestnica. V teku prihodnjih let zazidani bodeta tudi ostali dve parceli. — Prihodnji mesec prično s podiranjem Šupevčeve hiše v Prešernovih ulicah ter licealnega poslopja na Vodnikovem trgu.
— Pot na grad. Pot, ki pelje iz Študentovskih ulic na grad, je bila — kakor se nam poroča — to zimo od deževja in snega na več mestih spodjedena in razdrta, in ker je zlasti strohneli les razpal, treba bo ponekod to pot takoj temeljito popraviti, da kdo ne ponesreči! Na vrhu grada pa naj bi se postavilo že
enkrat kaj več klopi, čelne še za domačine pa vsaj za tujce, ki ao morali do zdaj — po travi posedati!
— Mastni javni nasadi dobe letos nekaj olepšave. V »Zvezdic so staro trohljivo drevje ob južni strani posekali ter nadomestili isto z mladimi kostanji. V Lattermanovem drevoredu so istotako nekaj starih kostanjev odstranili in vsa-dili mlade na njih mesto. — čuje se, da se tudi »wurstelprater« kmalu preseli na travnik, kjer je bil postavljen cirkus Bar num & Baillev.
— Sv. Jakoba trg — v temi I Is občinstva nam prihaja sledeča pritožba: Na Sv. Jakoba trgu vlada zvečer po 8. uri uprav vaška tema! Od vogla Zvezdarskih ulic pa do Zatiškega dvorca ni nobene žarnice, in ko bi na cerkvenem voglu in pri znamenju ne brlelo troje lučij, bi morali pasanti na tem trgu imeti — hro-ščeve tipalnice! Velika šolska palača je brez luči, Palusova hiša je brez luči in Smrekarjeva hiša na drugem koncu ravno tako. Na novem mostu pa 32 — izgovori: Dvaintrideset žarnic!
* Najnovejše novice. Štrajk poljedelskih delavcev se je raztegnil po celi gornji Italiji. Kmečki kongres v Novari je sklenil, da začne z današnjim dnem generalno stavko. — Za enotni tarif na železnicah so imele železniške uprave iz Avstrije, Nemčije in Švice včeraj posvetovanja v Brunšviku. — Pogorela sladkorna v Romanu pri Bukareštu se je cenila na 21;, miljona K. — Zastrupi.l bi se bil skoraj pri gledališčni predstavi v Dunajskem Novem mestu komik ResnJ, ki je v igri pil steklenico vode, a v steklenico mu je nekdo nalil solne kisline. — L e g a r razsaja v ogrskem komitatu čongrad tako hudo, da so vse šole zaprte. — Velike sleparije so se razkrile v zagrebškem »Obrtnem pomožnem društvu«. Predsednika in blagajnika Smreckega so zaprli. — Ruska pisatelja M. Gorkij in Š. Kobylin sta imenovana za častna člana peterburške akademije.
* Tolstoj. Iz Petrograda poročajo, da boluje Tolstoj na vnetju prsne mrene. Bolezen ponehuje, a bolnik je slab. Vzlic visoki starosti grofa se je nadejati, da še okreva.
* Cecil Rhodes — umrl. Jeden največjih milijonarjev na svetu, Cecil Rhodes je v Južni Afriki umrl. Njegov oče je bil angleški duhovnik. Ker je bil kot deček slabotnega zdravja, ga je poslal oče v Južno Afriko kjer je res ozdravel. Vrnivši se na Angleško je dovršil gimnazijo ter se vrnil v Južno Afriko ter začel v Natalu pridelavati bombaž. Ko so našli pri Rimberlegu prve demante, je hitel tudi Rhodes tja in sam iskal demante. A nakrat se je vrnil na Angleško in dovršil vseučiliške študije. Potem pa se je vrnil v Kimberley, ustanovil podjetniško družbo za kopanje demantov ter pokupil skoraj vse jame. Demanti so mu donesli mili* lijone, postal je minister v Kaplandiji ter podpiral Jamesona, ki je vdrl v deželo Burov. Rhodes je bil bistroumen, brezobziren in praktičen politik angleški, zato pa je bil med najbolj sovražnimi možmi Afrike. Zadnje njegovo podjetje bi bila železnica od Kajira do Kapstadta. Lani je bil zato pri Viljemu II., a sedaj je umrl radi bolezni srca.
* Ruski polkovnik Grimm — ,.Dreyfus". Polkovnika Grimma je rabila ruska vlada za vohuna. A Grimm je vohunil tudi zase in za druge države, izdajal vojne tajnosti ter zaslužil ogromne svote. Radi njega je že mnogo nižjih in višjih častnikov zaprtih, Grimma pa prepeljejo v Petrograd. Hišnih preiskav je bilo v Varšavi že neštevilo. Baje so Grim-movi sokrivci deloma ušli v Galicijo. Izdala ga je neka avstrijska aristokratka.
* Dvoboj dveh dečkov. Iz Lvova poročajo: V Brzezanih sta se dva gimnazijca II. razreda dvobojevala z revolverji. Zaljubila sta se namreč v isto dekle. Streljala sta se v razdalji 10 korakov. Eden je bil nevarno, drugi pa lahko zadet.
* Morilka očeta. Iz Varaždina poročajo, da je v vasi Strmec 27letna dekle Neža Leskovar ustrelila svojega očeta kovača, ker ji je očital nezakonskega otroka. Hči je očeta slabo zadela, zato ga je pobila še s kladivom. Morilko in njeno sestro ao zaprli.
* Kam z denarjem T V Italiji ni bilo tri leta manevrov. Zdaj pa st je driavna blagajna že nekoliko opomogla in je »a letošnje manevre že sklicanih 89.000 rezervistov, na katere se pripravlja v paradni boj 12 vojnih korov.
* Lešnik zadušil. Trinajstmeseč-nemu otroku je dala pred kratkim na Nemškem mati lešnike, da bi se igral. Potem je odšla po opravkih. Ko s« je vrnila, našla je otroka že mrtvega. Zadušil se je z lešnikom.
* Vljudni jazbičar. V neki gostilni v Neustadtu je sedel pri svoji mizici gozdar. V sobo pride neki stari gospod ter se hoče prisesti k mizi. Ko pa potegne izpod mize stol, skoči z njega pod mizo lovcev pes. Gospod potegne drugi stol, pa tudi na tem leži jazbičar. Jezen izvleče tretji stol, pa tudi na tem zagleda psa. »Ves hotel je od psov zaseden«, kriči gospod, a ni vedel, da je le vljudni jazbičar vselej pod mizo presedel.
* Buri se selijo. Poroča se, da je v okraj Tananarivo v Madagaskarju dospelo večje število Burov z ženami in otroci prosit guvernerja, naj jim proda 200.000 hektarjev zemlje za ceno dveh frankov za jeden hektar. Guverner jih je prijazno sprejel in uslišal njihovo prošnjo. Med temi izseljenci so baje tudi sorodniki Joubertovi in Bothovi. Izseljenci razpolagajo s svoto štiri milijone frankov in čuje se, da se jih hoče še več naseliti v Madagaskarju.
Društva.
— Veliki   strukljev semenj
priredite združeni ženski podružnici šenkla v sko -frančiškanska in šentjakobsko-trnovska na korist družbi sv. Cirila in Metoda v sredo, dne 19. marca t. L v Sokolovi dvorani »Narodnega doma« s prijaznim sodelovanjem si. pevskega društva »Slavec«, meščanske godbe in dr. Vspored: Petje, godba, pocestni pevci, potujoči glumači, kateri prirede igro »Žuža in žužalina« in velika menažerija. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 30 kr. člani podružnic so vstopnine prosti.
— čitalnica v Mariboru priredi na praznik sv. Jožefa v »Narodnem domu« predstavo narodne igre s petjem »R o k o v n j a č ia.
Književnost.
— Narodnogospodarski Vest-nik. Glasilo slovenskega trgovskega društva »Merkur«. Odgovorni urednik: dr. Viktor liurnik. Vsebina: 1. Pomorski promet preko Trsta in njega zapreke. 2. Načrt zakona o obrambi proti umazani konkurenci. (Konec). 3. Malemu obrtniku v pomoč. (Konec). 4. Razsodbe obrtnih sodišč. 5. Raznoterosti. 6. Listek. Zanka. Spisal Rado Murnik. 7. Izpremembe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskem. 8. Tržno poročilo in tržne cene. 9. Oglasi.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 17. marca. Včeraj je bilo pri grofu Harrachu večje posvetovanje glede gospodarske povzdige Dalmacije. Tega posvetovanja se je udeležil tudi novi dalmatinski namestnik baron Hande l.
Dunaj 17. marca. V volilni lokal socijalnodemokratičnih trgovskih pomočnikov je bil storjen ulom. Tatovi so odnesli zapisek članov in volilne imenike, pa tudi nekaj denarja namenjenega za agitacijo.
Budimpešta 17. marca. Uradni list je danes priobčil lastnoročno pismo cesarjevo, s katerim se prosi fcm. Fe-jervarv, naj še dalje ostane v službi domovine To pismo ni naslovljeno na ministra Fejervarvja, nego na feldcajg-majstra in tudi ni od nobenega ministra podpisano. Opozicionalne stranke hočejo danes radi tega sprožiti posebno interpelacijo.
Madrid 17. marca. Sagasta je zopet prevzel nalogo, sestaviti ministrstvo.
Bruselj 17. marca. Iz burskih krogov se poroča, da je med Kitche-nerjem in Botho bila sklenjena konvencija, ki določa: 1. Kruitzinger se ne ustreli, 2. noben vjeti Bur ne pride več pred angleško vojno sodišče, 3. dopuščene so nevtralne ambulance.
London 17. marca. Oficijalno se razglaša, da pošlje vlada koncem tega meseca 10.000 mož v Južno Afriko.
ka _        • (17-8)
po 60 kr.
đo 3 glđ. 66 kr. meter sa blftae in obleke, ter Henneberg-avila" v Crni, beli ali pisani barvi od 00 kr. đo 14 glđ. 66 kr. meter. Vsakomur franko in a plaćano carino dostavljena na dom Vsorci se dopošljejo takoj. Dvojna poštnina v Švico.
B,Henneberg,^^gffiZnrlch, Dež. gledališbe v Ljubljani.
6tev. 84. Dr. pr. 1188.
V torek, dne 18. marca 1902.
Gostovanje g. baritonista hrv. opere ,v Zagreba llojdnn« pl. Vulakovif«.
PrviC v sesoni:
Nikola Šub ć-Zrinjski.
Qlasbena tragedija v 3 dejanjih (8 slikah). Po drami T. Koeraerja napisal Hago Badslić, uglasbil Iv. pl. Zaje. Režiser A. VerovSak. Kapelnik Bog. Tomafi.
Iltfij"** " **tn * l. a* — l*UUk »k Va*- "i- — tk
Pri pridstivl aidelaje orkester »I. c. In tr. pah. polka Leopold II. it. th Pripravlja se drama: „Rdeči talar"
Mateorologično poročilo.
Vitina nad morjem 806'3 m. Srednji rradni tlak 788-0 mm.
Stanje Čas opa-j baro-zovanja , metra
v mm.
16.
16.
9. zvečer i 738 3
7. zjutraj 2. popol.
735 1 7348
44
31 51
Vetrovi
si. sever
al jug si. jjvzh.
Nebo
oblačno
del oblačno
17.
9. zvečer
7. zjutraj
9. popol.
734 6
25
734'5 I— 01 734-6 i 87
brezvetr. I oblačno d
sL ssvah. ! megla Ij| al. jsahod del. oblač. &
Srednja temperatura sobote in nedelje 28° in 3 6\ normale: 3 5° in 37».
Dunajska borza
dne" 17. marca 1902.
Skupni državni dolg v notah   .   .   .   . 10160
Skupni državni dolg v srebra .... 101 35
Avstrijska zlata renta....... 12085
Avstrijska kronska renta 4°/»  .... 9930
Ogrska zlata renta 4°/0....... 119'90
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 9765
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1628'—
Kreditne delnice......... 692 25
London vista.......... 24^07'/,
NemSki državni bankovci za 100 mark 117 32»/»
20 mark............ 2346
20 frankov........... 1911
Italijanski bankovci........ 93 50
C. kr. cekini........... 1V33
Išče se v najem
kij u carska delavnica.
Sprejmeta se tudi (648—1)
dva učenca.
Naslov v upravništvu »Slov. Naroda.«
ii tajni
sprejme občina Vrhnika z letno plačo 1.500 K. Prosilci, prosti vojaške službe in zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj vložijo svoje prošnje do 27. marca t. I. pri županstvu na Vrhniki.
Prednost imajo tisti, ki zamorejo položiti kavcijo vsaj 600 kron in vpokojeni c. kr. uslužbenci. (649—1)
Županstvo na Vrhniki,
dne 17. marca 1902.
Gabrijel Jelovšek,
župan.
aagBffiaMB
]Covo urejena
prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvomic (žaluzij) in kartonažev
G. Skrbić
Ilica 40 Zagreb Ilica 40
ustanovljena 1889
priporoča svoje na glasu solidne, točne In cenene
domače proizvode
odlikovane z največjimi
odlikovanji. (288-4)
Moderni stroji! Brez konkurence!
Ceniki gratis in franko.
Popravila točno In ceneno.
Hal trgoTsH pomočnik
vešč manufakturne, železninske in špecerijske stroke teli službo premeniti v kako večjo trgovino.
Naslov pove  upravništvo »Slovenskega Naroda«. (646—2)
Prodajalka.
Spretna, urna prodajalka sprejme se takoj v neki tukajšnji manufakturni trgo vini. — Ponudbe pod H- IOO na upravništvo »Slov. Naroda«. (611—3)
preten razvažalec
piva, iivežban v zaračunanju, ki more dati varščino, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se  takoj   sprejme  za neko skladišča piva na Kranjskem.     (Oio—3)
Ponudbe na:
»•Pivovarna Jarrach
poŠta Zeltweg na Zgornjem Štajerskem.
ii
Zastonj
se pošlje vsakemu odjemalca blago na izb ero.
Ravnokar je izšla:
jako bogata zbirka vzorcev
čndakraanih najmodernejših damskih paletotov,  jopic, ovratnikov Itd.
v angleškem skladišču oblek
£jubljana, vogat sv. petra in Ressljeve ceste št. 3.
Gosposka obleka, prevlečniki, športne suknje in haveloki v vseh modnih barvah, vse za čuda nizke cene. — Naročila po meri se izvršujejo fino, točno in ceno. (628-2)
Največja izbera! Najlepše blago! Najnižje cene!
Za mnogobrojni obisk prosi z velespoštovanjem   OrOStaV $CmatOVić.
Pomladanske
novosti
v
konfekciji
za dame, gospode in otroke
priporočata v velikanski izberi
Gričar&Jffejač
£jnbljana
v PreSernovih ulicah štev. 9.
Jfizke cene, točna in solidna
(567-3)
poštenih starišev, s dobrimi šolskimi spričevali, se sprejmeta v dobre trgovske hiše, eden v Ljubljani, drugi na deželi.
Ponudbe sprejme upravništvo »Slov. Naroda«. (416—26)
Cn. fcr. iTstrljsM dte ■ržaini železnice.
Izvod iz voznega reda
veljavan od dne 1. oktobra 1901. leta.
Odhod li LjnblJ&m jož. kol. Proga če« Trtlt.
Ob 12. ari 24 m po noči osobni Tlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljabno, Cez Selzthal v Aossee. Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. on 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnnaj, cez Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Duaaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeil ob jezero, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz, tez Klein-Reifling v Stevr, Line, Bndejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Donaj via Amstetten. — Ob 10. nri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in LI. razreda.) — Proga v Novo meito ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. urt 17 m zjatraj, ob I. ari 5 m popoludne, ob 6. ar: 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga L; Trbiža. Ob 3. ari 25 m. zjutraj osobni vlak Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Fratizens-festa, SoLuograda, Linca, Stevra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari iS m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razreda;, Budejevic, Solnograda, Linca Stevra. Pariza, Geneve, Čarih a, Bregenca, Inomosta Zel! ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljub na, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. nri 44 m popoludne csobni vlak z Dunaja, Ljabua, Selzthala, Beljak?, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenstest*; Pon-tabia. — Ob 8. ari 51 m zvečer osolmi vlak z Dunaja, Ljubua, Beljaka, Cslovca, Pontabla. — Progi ls novega moat* in Kooevja. Osobni 7iaki: Ob fc. u.i in 44 m zjutraj, ob 'J. uri o2 m popoludne in ob S. ari 35 m zvečer. — Cifced is Ljz.hlj.ane drž. kai. v Kamnik. Mesaui vlaki: Ob 7. ari 'ZH m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, M 10 uri -5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktooru. — Irlhod v Ljubijaro drž. kol. i* EwnidJi^ Mešani vlake Ob t>. uri 49 m zjutraj, ob !I. uri 6 dopcludne ob S. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 u> zvečer, poslednji vlak ie ob nedeljah in praznikih ia samo v oktobru.
Anton ✓
Schuster
Ljubljana, Špitalske ulice
dobavitelj uslužbencev c. kr. priv. južne železnice
priporoma
za najnižje kupne cene
prav veliko izbera najmodernejših damskih in dekliških
jopic, ovratnikov, dežnih plaščev, jako lepih bluz, deških oblek.
največjo izbero najnovejšega blaga za damske
obleke, angleško, francosko in domače modno blago za gospode.
kakor tudi najbolje sortirano zalogo (603-2)
platnenega —• blaga i. t« d.
Uzorci na zahtevanje franko.
Isdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
D8D
734