Leto XXII., št. 11. Upravmstvo: Ljubljana, t*uecunjeva ulica 5 — Telefon 3t_ 31-22, 31-23, 31-24 Lnseratni oddelek: Ljubljana, Pucdnl-Jeva ulica 6 — Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 5t_ 42 Računi pri poŠt ček zavodu: Ljubljana 5t. 17 749 IZKLJUČNO /.AS1UPSTVO za oglase Iz Kr (tanje ld inozemstva ima Unione Pnhhlieitš Italiana S. Milano LJubljana, četrtek Ig. januarja 1942-XX Cena cent. 70 izhaja vsak das razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za tnozemstvo pa L 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. ft, telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pubbltclta dl provenlenza Italiana ed estera: Unione PubbHeiti Italiana S. A. • Milano Audaci azioni aeree Azicni dl fuoco continuate nsl settore di Sollum — Bombe s82 Deraa, Tobrtsk e Malta — Uasa colonna nemica annientata II Quartiere Generale delle Forze Ar-mate communica in data di 14. gennaio H seiruente bolletino di gucrra n. 591: Nella giornata di ieri sono continuate intense le azioni di fuoco aereo, terre-stre e navali sulle nostre posizioni nel settore di Sollum (IIalfaya). Nulla di im-portanle da segnalare nella Cirenaica oc-cidentale. L'av;azione tedesea ha attaccato. con importanti forze. le opere portuali e gli aerodromi di Dcrna e Tobrnk. Sette bombe di rr.edio e massimo ralibro hanno raggiunto gli obieltivi causando ingenti danni e suscitando incendi negli appre- stamenti e nei depositi. Concentramenti di carri armati e mezzi di trasporto sono ugualmente colpiti con evidente ef-ficaccia. Due velivoli nemici sono stati abbattuti. Squadriglie italiane con audace attacco a volo radente, hanno sorpreso e annien-tato una forte colonna nemica: oltre 25 automezzi con munizioni e carburanti sono saltati in aria. una batteria autotra-sportata e stata distrutta, nuclei di trup-pe disperse. Velivoli italo-germanici hanno a piu ri-prese, bombardato Malta. Tre velivoli av-versari sono stati abbattuti. swe ooeraciie Ka^aliajfi cbstreS^vanje in bombardiranje solumskega odseka — Bcmbe ssa Demo, Tcbruk in Malto — Sovražna kslona uničena Glavni stan italijanskih Oboroženih »u je objavil 14. jan. naslednje 531. voj:io poročilo: Včeraj sta se nadaljevala bombardiranje ter obstreljevanje naših postojank na odseku pri Solusnu (Kalfaji) iz zraka, s kopnega in z morja. Nič pomembnega ni bilo v zapadni Cireitaiki. Velike skuprne nemških letal so napadle pristaniške naprave in letališča v Derni in Tobruku. 7 bomb srednjega in največjega kalibra je 7a;le*o naprave, povzročilo ogromno škodo in požare v posameznih objektih in skladiščih. Z očitnim uspehom so bili prav tako bombardirani zbirajoči sp tanki in prevozna sredstva. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Italijanske eskadrile so s smelim napadom v nizkem poletu presenetile in uničile močno sovražno kolono. Nad 25 motornih vozil s strelivom in pogonskimi sredstvi je zletelo v zrak. Ena motorizirana Datt>ija je bila uničena. Oddelki čet so bili razpršeni.. Italijanska in nemška letala so večkrat zaporedoma bombardirala Malto. Tri sovražna letala so bila sestreljena. Trije letalski napadi v enem dnevu Stockholm, 14. jan. d. Snoči je bilo, kakor javljajo iz Londona, tamkaj uradno objavljeno, da so osna letala včeraj trikrat napadla Malto. O povzročeni škodi ne daje angleško poročilo nikakih podatkov, izvzemši pripombe, da je bilo nekaj ljudi ubitih in ranjenih. Amgkška okl^pmca pntspljena pred Solumom Angleški metriki so potrdili, da |e bila to 35*ooo tonska bojaa IsiSia „Barliam", ki fo je torpedirala nemška podmornica Berlin, 14. jan. s. Agencija DNB je objavila naslednji komunike: V vojnem po-ročJu z dne 26. novembra pr. leta je bil" objavljeno, da je nemška podmornica pod poveljstvom kapetana barona Kiss-mhau-sena tcrpedirala neko angleško bojno ladjo v odah pred Solumom. Angleški ujetniki so -daj potrdili, da je bila torpedirana ladja oklopnica »Barlrim«, ki se je po izjavah ujetnike- potopila. »iiarliam« je bila 35.000 tonska ladja Z--idili so jo leta 1915. 15 let pozneje je b:l?» modernizirana. Oborožena je bila z 8 topovi po 381 mm, 8 po 152 mm, z 8 proti. _talskimi topovi po 47 mm ter z 32 strojnicami. Imela je 12 torpednlh cevi po 530 mm, katapult in 4 letala. Njena posadka je štela 1180 mož. Njena brzina je znašala 4. vozlov na uro. Ciano na poti v Budimpešto Vabilu regenta Hosr tbyf a se f e odzval z velikim spremstvom Budimpešta, 14. jan. s. Uradno poročajo, da bo na vabilo regenta Horthyja in madžarske vlade italijanski zunanji minister grof Galeazo Ciano dospel 15 januarja na Madžarsko na večdnevni obisk. Vest o obisku grofa Ciana so v pclitič-nih krogih sprejeli z velikim zadoščenjem. Zunanja politika Duceja. piše madžarska brzojavna agencija, je omogočila ustvaritev madžarskih nacionalnih stremljenj. Grof Ciano, ki je zelo zvest tolmač Ducejevih smernic, je vedno kaza! svoje simpatije do madžarskega naroda, ki mu je zato globoko hvaležen. Obisk greta Ciana bo ves madžarski narod z največjim navdušenjem pozdravil in predstavlja značilno in zgovorno manifestacijo ne samo tesnega prijateljstva in prisrčnega sodelovanja, ki ob- stoja med Italijo in Madžarsko, temveč tudi neomajno voljo madžarskega naroda, ki hoče nadaljevati vojne in marširati ob strani sil osi po poti, k< vodi do neizogibne zmage nad boljševizmom in demoplutokra-tičnih sil. Rim, 14. jan. s. Danes ponoči ob 0.10 je odpotoval v Budimpešto zunanji mini-i ster grof Ciano. Na kolodvoru so ga pozdravili minister za ljudsko kulturo, pod-tajnik v notranjem ministrstvu, prefekt in drugi funkcionarji zunanjega ministrstva. Navzoče je bilo tudi številno zastopstvo osebja madžarskega poslaništva v Rimu. Grofa Ciana spremljajo na potovanju v Budimpešto madžarski poslanik v Rimu in visoki funkcionarji njegovega resera. fsgove hoda sovjetske izgube Ka jugu sovražni sunki odbiti — Srditi boji na srednjem in severnem odseku — Veliki uspehi v borbi proti angleški trgovinski mornarici Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. jan. Vrhovno poveljništvo nemški oboroženih sil je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na južnem odseku vzhodnega bojišča je bilo odbitih več sovražnih sunkov. Na srednjem in severnem odseku fronte trajajo hudi boji dalje. Z obrambnim ognjem in protinapadi nemških čet kakor tudj s poseganjem letalskih sil v borbe na kopnem so bile sovražniku tudi včeraj prizade.iane bude, krvave izgube. Na Severnem ledenem morju so bojna letala potopila 5000 tonsko tovorno ladjo. Podmornica pod vodstvom mornariškega poročnika Luetha je potopila pri trdovratnih napadih na močno zaščiteni konvoj na Atlantiku štiri sovražne tovorne ladje s skupno 21.000 br. reg. tonami. Ob vzhodni obali Anglije so nemška bojna letala podnevi uspešno z bombami napadla neko tovarno in pristaniške naprave ter potopila 8000tonsko tovorno ladjo. Druga prav tako velika ladja je bila z bombami hudo poškodovana. V severni Afriki je nasprotnik nadaljeval svoje hude napade na nemške in itali-janrke postojanke nn področju pri Solnmu. Pri t> m so ga podpirale * svo'im ogn jem niegovo pomorske bojne stte. V zapadni Cl-renaiKl lzvtctnisko delovanje in topniiko streljanje na obeh straneh. Nemika bojna ln strmcglnvska letala bombardirala britanske kolone, zbirajoča se motorna vozila in letališča. Letala so poonevi ln ponoči napadala i pristaniške naprave v Valetti in britanska letališča na otoku MaJti. Pri tem so bili sestreljeni trije sovražni bombniki. Nesmiselni napadi Berlin, 14. jan. d. Iz pristojnega nemškega vojaškega vira poročajo, da so Sov-jeti pri svojih nesmiselnih napadih na nemške postojanke na področju vzhodno od Kurska izgubili mnogo ljudi ln vojnih potrebščin. Tako na primer so Nemci 10. in 11. januarja na tem odseku bojišča uničili 7 sovražnih tankov, med katerimi so bili trije po 50 ton. Dva nadaljnja tanka sta bila hudo poškodovana. V borbi, ki se je na tem področju razvila navzlic strupenemu mrazu in neugodnemu vremenu za neko postojanko, je padlo na sovjetski strani 180 ljudi, večje število pa jih je bilo ujetih, dočim je bilo na nemški strani prav malo izgub. Nemci so razen tega osvojili 8 strojnic. 11. januarja so Sovjeti izvršili nadaljnje napade na to točko, vendar so bili vselej odbiti Neko vas. ki jo je sovražnik prvotno zasedel, so nemške čete 11. anuarja v protinapadu spet osvojile. I Na Krimu so sovjetske čete 11. januarja poskuSale izkrcati nove oddelke, vendar bo se ti sovjetski podvigi ponesrečili spričo čulečnostl nemških obalnih straž, ki so po 1 kratki borbi nasprotnika obvladale ter uni-l čile. V Nizozemsko Indiio z vseh strana Nadaljnje izkrcevanje Japoncev na Celebesu in Borneu — Priprave za nadaljnje prodiranje proti Singapuru Berlin. 14. jan. u. Japonci so se v zadnjih 24 urah izkrcali še na več krajih na otoku Celebesu. Japonske čete so pričele resno odražati tudi cesto ob obali ter so onemogočile umik nizozemskim oddelkom ki so branili ležišča diamantov na severnem rokavu otoka. V Bataviji jc bil objavljen komunike, ki pravi, da se je glavni d d nizozemskih čet umaknili proti sredi otoka ker bi ga bili Japonci sicer obkolili. Nizozemske čete so zavzele novo obrambno črto med Domqa!o in Parigijem. Na tej črti so močne naravne ovire, predvsem gore. ki segajo v višino 2000 m. Nizozemskih čet na Celebesu pa ni mnogo. Velik del prvotnih posadk je bil prepeljan na Borneo, ker je tam obramba nuj-nejša in pomembnejša Borncjska naravna bogastva so večja kakor na Celebesu. kjer so le rudniki zlata, diamantov m premoga. Japonci so se izkrcali na štirih krajih za-padne obale Makasarja. Nizozemsko letal-sitvo je napadlo japonske prevozne ladje, a brez uspeha. Japonci se pri teh svojih iz-krcevalnih operacijah poslužujejo čet. ki sc sodelovale že pri napadu na Filipinih in so se specializirale v izkrcavanju. Na Minda-nau in na Luzonu so njihovo mesto zavzele rezervne čete Tudi na Borneu so sie Japonci znova izkrcali na več krajih in se pripravljajo na obsežnejše operacije, spričo katerih naj bi se zrušrila vsa obramba otoka. Na Sumatri ni bilo nikakih posebnih novih dogodkov. Japonci ojačujejo na otoku zavzeta oporišča. Nemški vojaški in politični krogi glede na vse to ugotavljajo, da se napad na Nizo-zemsiko vzhodno Indijo potemtakem naglo in uspešno razvija. Izvojevanje nizozemskih indijskih otokov bo nedvomno hudo potlačilo razpoloženje Angležev in Američanov. V nobenem primeru pa ga ne bodo mogli preprečiti. To ne bo uspelo niti admiralu Hairtu, vrhovnemu poveljniku medzavezni-ških pomorskih sil na Pacifiku, ki je včeraj zjutraj prispel na Javo. Vojni svet na Javi Berlin, 14. jan. u. Naloge, ki čakajo generala Wavella kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil na južnozapadnem pacifiškem področju, so izredno težavne. V bližini Eatavije zaseda prav ta čas nekak vrhovni vojni svet angleški in ameriški, ki proučuje položaj. Na vojaški konferenci so general Wavell. admiral Hart in vsi višji oficirji medzavezniškega generalnega Štaba, ki mu je poverjena obramba angleških .n ameriških dominijev na Pacifiškem oceanu. Admiral Hart se je pripeljal iz Zedinjenih držav na Javo s podmornico. Izolacija Avstralije Tokio, 14. jan. d. Japonska poročila o ofenzivi proti Nizoemski vzhodni Indiji podajajo le malo natančnih navedb, ker je to v interesu nemotenega razvoja vojaških operacij na nizozemskem ozemlju. Na ta način naj bi ne bila dana nasprotniku možnost, da bi mogel na podlagi objavljenih podatkov organizirati svojo obrambo. Japonski listi pa tem izčrpneje citirajo ameriško časopisje, ki zadnje dni zlast' poroča, da utegne biti Avstralija prihodnji cilj japonskih sil. »Niči Niči« posnema ameriške podatke in ugotavlja, da je Avstralija zaradi japonske ofenzive proti Nizozemski vzhodni Indiji zašla v skrajno težaven položaj. 62 odstotkov vsega petroleja je Avstralija uvažala iz Nizozemske Indije. Ce se upošteva, da je preostali del nafte Avstralija prejemala z angleškega dela Bornea, je jasno, da je zdaj odrezana od vseh izvorov petroleja. kar predstavlja zanjo hud udarec tudi ne glede na to, ali ima Japonska proti njej kak ofenzivni načrt ali ne. Bitka na Bataanu Tokio, 14. jan. s. Vojni porovčevalec lista »Niči-Niči«, ki spremlja japonsko vojsko na Filipinih, pravi, da so si Japonci zagotovili popolno nalzorstvo nad severnim delom polotoka Bataana, kjer okoli 50 000 ameriških vojakov mrzlično gradi novo obrambno črto, vzdolž postojank, ki jih Američani še vedno drže v svojih rokah in vzdolž vse obale. Japonsko letalstvo je silovito napadlo sovražne topniške postojanke. Grmenje topov v bitki, kd še traja, se čuje tudi v Manili. Naval na črto štirih trdnjav Berlin, 14. jan. u. Japonci so sedaj sprožili napad na tako zvano črto štirih trdnjav, ki gre od zapadne do vzhodne obale Malajskega polotoka nekako 70 km južno od Kuala Lumpura. Japonci so zavzeli mesto Kajang. Posebni komunike, ki je bil objavljen v Singapuru beleži, da sovražnik ojačuje svoj pritisk in da mu je uspelo na nekaterih točkah vdreti med angleške postojanke. Japonci so se tudi na novo Izkrcali v Port Swettenhamu in Port Dicksonu na zapadni obali polotoka. Na ta način hočejo očitno ponovno izvesti podobno ob-koljevalno operacijo, kakor se je to zgodilo v primeru napada na Kuala Lumpur. Naval na angleško obrambno črto se je pričel z vso silo. To priznava tudi angleški komunike, ki pravi, da je japonsko topništvo že pričelo obstreljevati angleške postojanke severno od Serembana, od koder je do Singapura, le še pičlih 300 km. Razdejanje v angleškem zaledju Tokio, 14. jan. (Domei) Z oporišča na malajski meji javljajo: Japonska letala so včeraj v velikih skupinah neprestano napadala razkropljene sovražne čete, ki se umikajo z bojišča pri Kuala Lumpurju v smeri proti Singapuru. Nadalje so bombardirala prometne naprave v zaledju sovražne fronte. Na neki točki so razdejala 20 železniških vagonov ln 9 tovornih avtomobilov. Druge skupine letal so napadle sovražno ladjevje, zasidrano ob obali Malake. Sedem sovražnih ladij je bilo potopljenih. Bombe na Singapur Tokio, 14. jan. (Domei) Z malajskega bojišča poročajo: Letalske sile so v pretekli noči nenadno napadle Singapur. Bil je to že 13. nočni napad na angleško oporišče. Napad je bil osredotočen v prvi vrsti na sovražno letališče Tengah. Na njem so nastali požari. Sanghaj, 14. jan. d. Uradno poročilo o zadnjem silovitem napadu japonskega letalstva na Singapur pravi, da je japonska skupina štela 50 težkih bombnikov, ki 1ih je ščitilo 20 lovskih letal. Tokio, 14. jan. (Domei). Iz japonskega glavnega stana javlja, da so močne skupine težkih bombnikov podnevi dvakrat hudo napadle sovražno letalsko oporišče v bližini Singapura Nadalje uo japonski bombniki v okolici Singapura zvečer bombardirali še druge vojaške objekte. V letalskih spopadih so bila sestreljena 4 sovražna letala vrste Buffallo, dočim sta bili dve nadaljnji letali hudo poškodovani. Tokio, 14. jan. (Domei) Z nekega japonskega letalskega oporišča poročajo: Težki bombniki so včeraj hudo napadli letališče Mingaladon v okolici Ranguna. Dva velika sovražna bombnika sta bila zažgana nh letaliiču. Uspel napad na amerlSIto letalsko matično ladjo Tokio, 14. .jan. (Domei) Japonski glavni stan je objavil: Neka jappnska podmor- nica je v ponedeljek zvečer izstrelila dve torpedi proti ameriški letalski matični ladji vrste »Lexington« s 33.000 tonami. Ameriška vojna ladja je bila napadena zapadno od Havajskega otočja. Komunike pripominja, da poveljnik podmornice ne more potrditi, ali je bila sovražna letalska matična ladja potopljena, ker se je morala japonska podmornica potopiti pod gladino, da se je izognila napadu nekega sovražnega rušilca. Glede na dve močni eksplozij, ki sta se čuli pred potopitvijo podmornice, pa se lahko reče. da je bila sovražna letalska matična ladja uničena. Japonska bolniška ladja potopljena Tokio, 14. jan. (Domei.) Japonski glavni stan je objavil v posebnem poročilu, da je neka sovražna podmornica v južnem delu Kitajskega morja 10. januarja potopila japonsko 5017 tonsko bolniško ladjo »Harbin Maru«. kar pomeni najočitnejše nasilje nad jamstvi, ki so mednarodno priznana tem vrstam ladij. Japonska bolmška ladja je bila po vseh pravilih označena z znaki, kakor jih določa haaška mednarodna konvencija. Japonska plovba Tokio, 14. jan. (Domei) Glede na razširjenje japonskih vojaških operacij na ozemlje Nizozemske vzhodne Indije in glede na potrebo ojačenja plovbe je predsednik japonske vlade Tojo včeraj popoldne sklical v svoje službeno stanovanje zastopnike japonskih finančnih krogov na razgovor o plovbnih vprašanjih. Predsednik japonskega načrtnega urada Tei-hi Suzuki je na tem sestanku poudaril nujnost, da se poveča japonska brodograd-niška industrija ter se s tem Japonski pripomore h končni zmagi na Pacifiku kakor tudi v organizaciji skupnega blagostanja velikega vzhodnoazijskega prostora. Naglasil je, da mora biti Japonska glede na možnost nadaljnjega razš'rjenja vojne s slehernim naporom pripravljena držati odprta pomorska pota do svojih otočnih ozemelj v vzhodni Aziii. Velik plen v Hongkongu Tokio, 14. jan. s. Vojaški odsek japonskega glavnega stana je objavil, da so japonske oborožene sile pri svojih operacijah proti Hongkongu dosegle naslednje rezultate: 1. Zaplenjenih je bčlo 17 letal. 5183 lahkih strojnic in 1165 težkih strojnic. 208 topov, med njimi 45 težkih, 98.255 granat, 89 tankov, 2830 avtomobilov. 316 železniških vozov in 2 čolna. 2. Sestreljeni ali drugače uničenih je bilo 559 letal, med njimi 416 lovcev in 143 bombnikov. 3. Potopili so 54 trgovinskih ladij, dalje 2 rušilca, eno podmornico, 9 topničark, 4 čolne in 39 prevoznih ladij. 4. V borbah je bilo na angleški strani ub'tih 2105 mož, ujetnikov pa je 13.864. Temu nasproti znašajo japonske izgub«: 7S2 mrtvih. 1835 ranjenih; lagubljszflh l*t*l ti; po«kodovan'h ladij 16. Selitev Kitajcev iz Sanghaja Sanghaj, 14. jan. s. Po izbruhu sovražnosti na Pacifiku, se je zaradi zapore ve- čine bombažnih tvornic odselilo iz Sanghaja na deželo okoli milijon kitajskih delavcev, ki so ostali brez de'a. Vročina in viharji v Avstraliji Sanghaj, 14. jan. d. 2e nekaj dni pritiska na Avstralijo silen val vročine, ki je doslej zahteval med prebivalstvom blizu 100 žrtev. Kakor poročajo iz Sydneya, divjajo v Avstraliji tudi peščeni viharji, ki so posebno siloviti v okolici Melbournea. Oblaki prahu so bili od časa do časa tako gosti, da je bilo podnevi temno kakor ponoči. AvtomoDili so morali večkrat voziti s prižganimi žarometi. Iz južne Avstralije poročajo, da so izbruhnili v nizkem grmičevju in po pašnikih silni požari. Cele črede živine in veliko število vsakovrstnega gospodarskega orodja je postalo žrtev teh požarov. V Sydneyu je zavladalo občutno pomanjkanje vode. Vodovod deluje le še med 6. in 10. uro zjutraj ter med 16. in 18. uro popoldne. Knoxov propagandni umik Rim, 14. jan. s. Mornariški minister Zedinjenih držav polkovnik Knox je govoril na konferenci ameriških županov ter med drugim izjavil, da ameriška javnost ne sme za sedaj pričakovati nobene neposredne pomorske bitke, češ da ima severnoameriško brodovje trenutno druge naloge. Glavna naloga ameriškega brodovja je zaščita konvojev preko Atlantika in Pacifika, nadzorstvo dolgih obal Zedinjenih držav in obramba Panamskega kanala. Te skromne Knoxove izjave kličejo v spomin njegove bobneče govore, s katerimi je bruhal strele na vsa brodovja sveta, ko še ni šlo za to, da bi se Amerika vojskovala zares. Knox je nadalje skušal s svojimi izjavami odgovoriti onim, ki v neprestano vprašujejo: Kje je ameriško brodovje? Posvet v Lizboni zaradi Timorja Lizbona, 14. jan. u. Pod predsedstvom Salazarja je bila včeraj izredna seja ministrskega sveta. V političnih krogih stav-ljajo to sejo v zvezo z vprašanjem angleške zasedbe otoka Timorja. Predsednik vlade je imel namreč pred sejo razgovor Stroge kazni Tokio, 14. jan. d. Glavni stan japon3kih oobroženih sil na Filipinih je v torek izdal p: -glas, v katerem napoveduje, da bo v bedoče veljala smrtna kazen poleg ar težftih kazni za sleherno sovražno dejanje, ki bi ga storilo prebivalstvo F.l plnskega otočja nasproti Japoncem. Za sovražna dejanja se bodo. kaKor navaja proglas, smatrala ščuvanje k nemirom, nepokorščini, neupoštevanje vojaških povelj, vohunstvo, sabotaža ter širjenje lažnih vesti. Britska Malaja je imela doslej prav zamotano upravno ureditev. V upravnem pogledu so doslej pripadale k britski Malaji naslednje dežele: 1) Kronska kolonija Straits Settlements, ki obsega pokrajine Singapur, Maiacca, Wellesley (z otokom Penangom in obrežno pokrajino Dindings), vrhu tega pa Se otok Labuan pred severnim Borneom ter Kokosove otoke in otočje Christmas južno od Sumatre; 2) malajske države sultanate Perajc, Se-langor, Pahang in zvezno državo Ne^ n Sembilan, ki jo tvori devet ma,h.uh državic; 3) Združene malajske države; to so aul-tanati Johore, Kedah Trengganu in Ke-lantan ter majhna kneževina Perlis na skrajnem severu; 4) na severnem Borneu sultanat Bru-nei, ki ima upravno enak položaj, kakor Zedinjene malajske države; 5) zaščitna država Saravak na severnem Borneu. Kronsko kolonijo upravlja guverner, ki je obenem visoki komisar Združenih tnala skih držav; funkcijo visokega kom-sarja je doslsj lzvrflevai v glavnem mestu Zdiu-ženlh malajskih držav Kualu Lumpuru poseben državni namestnik V vsaki zvezni državi je bil ob strani sultana angleški re-zident. Poziv vodje nemške delovne Sronte V duhu strogega časa je treba posvetiti vojni vsa sredstva in sile Berlin, 14. jan. u. Vodja delovne fronte minister Ley je včeraj objavili v listu »An-griff« tale poziv nemškemu narodu: Vs' Nemci, brez razlike sloja ali vere. se morajo zavedati svoje ogromne odgovornosti v tej vojni, v kateri ie v igri nele obstoj režima ali stranke temveč življenje vseh 85 milijonov Nemcev Naši sovražniki in nj:hovi sokrivci so brez usmiljenja surovi. Židje hočejo uničiti in poklati ves nemški rod. Kapitalizem in boljševizem sta krvnika v njihovi službi. To je gola resnica iz katere nastaja za nas nujna potreba da združimo vse svoje sile za dosego zmage, kajti to se bo zgodilo samo s popolno str-nitvijc vseh narodnih sil Vse mora biti odslej v službi zmage- misel, akcija, delo. beseda. Po končani vojni bedo delavci lahko razpravljali, kolikor bodo hoteli. Nada4je naj opus te vse. kar ni v skladu s strogostjo sedanjega časa. Po zmagi se bodo delavci 'lahko zabavali in se veselili po svoje pa bomo tedaj radevolje zamižali z očesom, tudi če bodo pri tem prekoračili meje Danes pa je treba pomisliti, da ni čas za zabave in da je v^ka minuta dragocena Tudi delodajalci, obrtniki in kmetje se morajo zavedapti kategoričnega imperativa sedanjega trenutka ter disciplinirano doprinesti vse neizogibne žrtve. Verjemite, pravi proglas dalie, da je težko za nas vse, ako hoče trmoglavi, bedasti starec, kakršen je Churchill, nadaljevati vojno. v kateri ne bo mogel nikoli zimagati. in da hoče raj šii uničiti svoje državo m svet. kakor pa priznati nesmisel svojih želja. Velik greh je. da je Nemčija pripravita vsa sredstva in načrte za osrečenje človeštva in da nam ta plutckratski starec ne daje časa. da bi jih uresničili. Nem ki industrijci morajo sedaj postaviti vse na razpolago za vojno- stroje in pobude. Ako bo katera tvornica porušena jo bomo po vojni na novo zgradili: Angbja Zedinjene države in Moskva bodo vse stroške poravnale. Ob zaključku je Ley poudaril, da velja vse to tudi za državne in na po' državne urade in ustanove stranke kajti vojne ni mogoče dobiti v javnih uradih ter je zato povsem brez pomena, ali s< arhiv-, povsem v redu in ali se zadeve dovršeno rešujejo Danes potrebuje Nemčiia predvsem vojakov in delavcev ne pa birokratskega kopičenja zdravih energij. To je velika zahteva sedanjega trenutka. Vsem Nemcem mora biti Hitler za vzgled. Ena izmed največjih njegovih osebnih značilnosti ie da zna osredotočiti vse svoje sile na najbolj važne naloge On sedaj misli m dela samo za vojno in za zmago. Da bi ga nič ne odvrnilo od te zaposlitve, se je odpovedal celo svojim najdražjim navadam. kakoT glasbi, umetnosti. arhitekturi in celo kinematografiji razen filmom, ki dokumentirajo sedanjo vojno Tudi nemški narod mora sedaj raz umeti veličino trenutka in svoje dolžnosti. Odločen odpor De Valere Angleški in ameriški načrti o Irski in vdoru na evropsko celino izdani Berlin, 14. jan. s. Kakor je predsinoč-njim objavila angleška agencija Reuter, v Londonu uradno aemantirajo govorice o pogajanjih z irsko vlado glede irskih opo-r-šč. Iz demantija sledi, da se Irska niti najmanj ne misli izneveriti svoji strogi nevtralnosti. Demanti londonske agencije beleži »Nachtausgabe«. postavlja na laž kampanjo, ki so jo že nekaj dni vodili angleški Lsti in radio s privolitvijo cenzure. Dovolj je v tej zvezi opozoriti na članek lista »Sunday Express«, ki je bil poln groženj. List je pisal med drugim: Nemčija se hoče poslužiti Irske kot odskočne deske za vdor v Anglijo. Zato je nujno potrebno, da se nekaj ukrene za obrambo južne Irske. Predvsem pa je treba postopati z največjo naglico Gorje, ako bi poslali svoje čete in letalstvo v Severno Irsko, ko bi se Nemci že izkrcali na južnem delu otoka. Ne smemo izgubljati časa. Južna Irska je naravno vežbališče za ameriški ekspedicijski zbor. Ona je revna dežela in brez bodočnosti. Ako ne bo zavzela svojega mesta v zavezniški skupnosti. bo morda po vojni nehala obstojati. Ni si mogoče misliti, da je De Valera popolnoma znorel. Odločiti se bo moral, da bo poslušal ameriške nasvete za obrambo otoka. Ako bo te nasvete zavrnil, bodo moral} zavezniki na lastno pobudo prevzeti obrambo južne Irske. V podobnem smislu je še do včeraj pisal tudi »Daily Mail«. enako pa tudi vsi drugi londonski listi. Namen te tiskovne ofenzive je bil očitno prestrašiti De Valero, ki pa je nasprotno zelo ostro reagiral in je predsnočnjim odločno izjavil, da se bo Irska s silo uprla vsakomur in da sd bo v ta namen znala preskrbeti tudi orožje. Morda je prav ta odločen nastop De Valere vplival na londonsko vlado, da je izdala svoj demanti ® tak° priznala svoj umik. Morda pa so razlogi tega umika tudi drugačnega značaja. Morda je »Sunda> Express«, ko je pisal o »naravnem vežba-lišču za ameriški ekspedicijski zbor«, naivno razkril zavezniške načrte. Ta domneva se zdi toliko bolj verjetna, ako se poveže s poročilom neke ameriške agencije, ki je objavila, da je bil v Washingtonu izdelan podroben načrt za vdor na evropsk; kontinent. Po tem načrtu bi se morale izkrcati na evropski celini v glavnem britanske oborožene sile. ki so že 18 mesecev Dooolnoma nezaposlene v Angliji. Zdi se zato verjetno, tako piše navedeni berlinski list, da so v Londonu in Wa-shingtonu zares pr-pravljali kršitev irske nevtralnosti. Morda je bilo londonski vladi neljubo, da je »Sunday Express« prezgodaj izdal zavezniške načrte in med drugim povedal, da se bodo na evropski celini borili angleški vojaki, medtem ko bi bilo prizanešeno Američanom. Naj bo s tem kakorkoli, gotovo je. da bodo ta odkritja v veliki meri povečala težkoče. ki čakajo Churchilla ob njegovem povratku v domovino. Vseameriška konferenca v Rio de Janeiru Na dnevnem redu bodo predvsem kontinentalni problemi Vprašanje protipravne zasedbe Francoske Gujane Buenos Aires, 14. jan. d Iz Rio de Ja- neira poročajo, da je tjakaj prispel pod-tajnik ameriškega zunanjega ministrstva Welles, ki je bil določen za predsednika ameriške konference, ki se prične 15. januarja v brazilskem glavnem mestu. Rio de Janeiro, 14. jan. u. Po prihodu severnoameriškega državnega tajnika Sumnerja Wellesa na čelu velike delegacije v R.o de Janeiro je bil v glavnem že določen program vseameriške konference, ki se je udeležuje 20 držav Južne Amerike Li ki bo trajala kakih 10 dni. Program konference vsebuje naslednje glavne točke: 1. vzporeditev skupne obrambe kontinenta, 2. gospodarsko sodelovanje vsega kontinenta, 3. oskrba Zedinjenih držav s surovinami, 4. vprašanje konvojev in ladij posameznih ameriških držav, 3. plovba južnoameriških ladij skozi Panamski prekop, 6. nadzorstvo političnega in trgovskega delovanja tujcev v posameznih državah, 7. proučevanje skupnih vprašanj za vzpostavitev svetovnega reaa. Eno izmed pomembnih vprašanj pa bo tudj vprašanje usode Francoske Gujane. Člen 20. protokola vseameriške konference v Havani določa namreč, da se sme zasedba tega ali onega ameriškega ozemlja, ki je kolonija kake izvenameriške države, zasesti le po poprejšnjem posvetovanju z vsemi državami kontinenta. Ve se že sedaj, da bo predsedoval vse-ameriški konferenci brazilski zunanji minister dr. Asvaldo Arancha ki je bil nekaj let braziljski poslanik v Washingto-nu. Washington je tik pred začetkom konference obiavil. da bodo iimela vsa poslaništva Zedinjenih držav v državah Južne Amerike odslej položaj veleposlaništev. S to gesto se le hotel Wa?h'ngton očitno prkupif; južnoameriškim državam. To se mu je zdelo najbrž potrebno spričo udarcev. ki so doleteli Zedinjene države na Pacifiku. (Piccolo.) Japonci se zanašajo na Južno Ameriko Tokio, 14. jan (Domei) Na vprašanje predstavn:kov tiska, kakšno stališče zavzema Japonska do panameriške konference v Rio de Janeiru. je službeni zastopnik japonskega informacijskega urada Ho-ri na današnji tiskovni konferenc, izjavil: »Konferenco pričakujemo z vso pozornostjo. Imamo vse zaupanje v spretnost in modro odločnost državn kov Južne Amerike.« Centp^n*"«?'« briške proizvodnje Stockholm 14 jan d Snoči 1e bila v Wash;nf+^nu uro^po nhio^iona ustanovitev novega »vojnega produkcijskega ura- da«, kateremu je bil postavljen za načelnika dosedanji poslovodja ameriškega urada za prioritete v oskrbi s surovinami Do-nald M. Nelson. Naloga novega urada bo. izvesti popolno centralizacijo produkcijskega programa Zedinjenih držav. Ukrepi proti Američanom v Franciji Pariz, 14. jan. d. Pariški Usti objavljajo okrožnico, s katero se vsi na področju sein-skega departementa prebivajoči ameriški državljani pozivajo, da se morajo v bodoče po enkrat tedensko zglaševati pri pristojnih policijskih oblasteh. Prva obvezna zglasitev je določena na 15. januarja. Ameriške nagrade za potopljene osne ladje Bern, 14. jan. u. Iz New Yorka poročajo, da je floridska banka razpisala nagrade po 500 dolarjev za vsakega ameriškega letalca, ki bo potopil kakšno sovražno ladjo. Očitno so ameriški meceni pri upravi omenjene banke prepričan', da jim ne bo treba izplačati mnogo takih nagrad. Švedska politika Stockholm, 14. jan. a. Ob otvoritvi novega zasedanja švedskega parlamenta, je kralj Gustav imel govor, v katerem je me drugim poudaril potrebo, da vodi Švedska takšno zunanjo politiko, Id ji lahko zagotovi svobodo in narodni mir. Kralj Gustav je nato obrazložil ukrepe, ki jih je vlad? izdala na vojaškem in gospodarskem področju, ter je zaključil z ugotovitvijo, da bo vlada s potrebnimi zakoni onemogočila in uničila sleherno delovanje, ki nasprotuje državnim interesom. Norveški častniki prelomili besedo Oslo, 14. jan. d Zaradi častne besede, ki jo je prelomilo približno 100 norveških častnikov, na besedo izpuščenih od Nemcev iz vojnega ujetništva, so bili ponovno aretirani vsi aktivni častniki norveškega letalstva ln vojne mornarice. Ves norveški tisk soglasno obsoja to verolomstvo in objavlja poročilo o nemškem protiukrepu pod velikimi naslovi, kakor na primer »Kazen za izdajalce«, »Norveški častniki prelomili besedo«. List »Aftonposten« piše o tem dogodku. »Častnik lahko Izgub' zdravje ln ž'vljenje. toda nikoli ne sme zapraviti časti Ves norveški narod Je bil grenko osramočen od častnikov, ki so prelomili dano besedo d očim noben kmet niti delavec doslej ni pobegnil lz svoje dežele.« Zgodovinarji pri Duceju Rim, 14. jan. s. Duce je v navzočnosti ministra za narodno vzgojo sprejel predsednika osrednjega odbora za zgodovinske študije, državnega ministra De Vecchia di Val Cismon, ki mu je poročal o delovanju navedenega odbora v zadnjih 6 letih. Duce je sprejel nadalje com. Monleona, pro-učevalca zgodovine genovske občine, ki mu je izročil tri zvezke najnovejšega dela o Jakobu Davaginu in svojo genovsko kroniko, ki je izrednega pomena za proučevanje srednjeveške zgodovine Genove. Prestolonaslednik v Aosti Aosta, 14. jan. s. Prestolonaslednik Um-berto je včeraj zjutraj prispel v Aosto, kjer ga ie sprejel poveljnik turinškega ar-mijskega zbora skupno s poveljnikom komande mesta v Aosti Prestolonaslednik je opravil inšpekcijo pri smučarskem bataljonu Monte Cervino in pri bataljonu vseučiliških planincev in gojencev šole za rezervne oficirje. Prebivalstvo je prestolonasledniku priredilo navdušene manifestacije. Oskrba s kozjim mlekom Rim, 14. jan. s. Z ukazom kmetijskega ministra, ki bo v kratkem objavljen v Služ- benem listu kraljevine, je bila urejena disciplina proizvodnje in razdelitve kozjega mleka ln svežega kozjega sira v pokrajinah Arezzo, Firence, Grosseto, Siena, Fro-sinone, Littoria, Rieti, Rim, Vlterbo. Bari. Foggla, Matera.Potenza, Catanzaro, Cosen-za, Cagllari, Nuoro ln Sassarl, v katerih je kozjereja posebno razvita. Rekonstrukcija albanske vlade Tirana, 14. jan. s. Državni svetnik Je- hevat Korča je bil imenovan za prosvetnega ministra. Zamenjal je Fuada Dibro. ki je podal ostavko iz zdravstvenih razlogov. Za ministra narodnega gospodarstva pa je bil Imenovan podtajnlk albanske fašistične stranke Konstantin Kotta. Osni diplomati odhajajo iz Amerike Lizbona, 14. jan. s. Kakor se je izvedelo. bo 22. t m. odplul iz Lizbone proti New Yorku portugalski parnik »Nyasa«, s katerim se bo odpeljal diplomatski zbor držav, ki so v vojni z Zedinjenimi državami. Izmenjava tega diplomatskega osebja z ameriškim diplomatskim osebjem bo v Lizboni. Gospodarstvo Pojasnilo k uredbi o prilagoditvi mezd Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je lani 5. julija izdal naredbo o prilagoditvi plač ln mezd zvišanim življenjskim stroškom, po katerih so bil od 1. julija zvišani prejemki uradnikom in delavcem in sploh vsem nameščencem pri oblastvih. poldržavnih ustanovah, kakor tudi pri zasebnih delodajalcih, in sicer tako, da so bil mesečni pre.emki pod 600 lir zvišani za 20%, mesečni prejemki pod 900 ur za 15%, mesečni prejemki pod 1200 lir za 12%, mesečni prejemki pod 2500 lir zi in mesečni prejemki nad 2500 lir za 2o0 lir. Sedaj je Visoki komisar z naredbo o po-jasnilnih predpisih k naredbi o prilagoditvi mezd odredil naslednje: Odstotno zvišanje po naredbi z dne 5 julija 1941/XIX St. 63 se mora uporabljati, razen na dejanske prejemke, tudi na minimalne mezde na globalne prejemke in ekvivalente za prejemke v naravi (določene z odredbo o minimalnih mezdah za nekvalificirane delavce z dne 28. septembra 1940, z odredbo ou-nimalnih mezd za trgovsko ln ostaio višje pomožno osobje z dne 16 oktobra 1940 m z odredbo o minimalnih mezdah v gostinskih podjetjih z dne 14. aecembra 1310, kakor tudi na minimalne mezde, določene s kolektivnimi delovnimi pogodbami «n mezdnimi sporazumi, ter tarifami isl akordno delo ln nagrado, določenimi od podjetja. Za delo, ki se plačuje s provizijo, se pia- \ čuje zvišanje na provizi ski odstotek sa- ' mo tedaj, če so poviški na podlagi Dligov- i nih cen na dan 15. marca 1941 nižji od pribitkov k določenim prejemkom. Gornja naredba je objavljena v »Službenem listu« dne 10. t. m. Podaljšan rok za plačila novih taks na motorna vozila Z naredbo Visokega korrusarja z dne 11. decembra 1941. št 184 (»Službeni Ust« 24. decembra 1941) je bila uvedena državna statistična pristojbina na potniške avtomobile, avtobuse in njih priklopnike, moto-cikle in motorna kolesa za prevoz oseb n prometna taksa na tovorna motorna vozila in njih priklopnike. Statistična taksa se mora redno plačati preden se v vsakem koledarskem letu začne motorno vozilo uporabljati. Prometna taksa pa se plačuje v polnem letnem znesku, kadar se začne motorno vozilo uporabljati meseca januarja ali pa s toliko dvanajstin-kami letnega zneska, kolikor ostaja mesecev koledar, leta, vštevši mesec, v katerem se je začelo vozilo uporabljati. Lahko pa se plača tudi po štirimesečjih ali dvo-mesečjih, začenši s tistim, ko se je motorno vozilo začelo uporabljati. Cl. 54 nared-be pa določa, da je ob prvi uporab: te naredbe rok za plačilo do 15. januarja. Smatrajoč za potrebno, da se podaljša ta plačilni rok. da bi se moglo pripraviti potrebno gradivo, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino z naredbo št. 1. z dne 10. januarja 1942-XX (»Službeni list« 10. t m. odred 1, da se pobiranje statistične pristojbine in prometne tak?e na motorna vozila za tekoče leto podaljšuje do 31. januarja. Uporaba vozil pa je do tega dne dovoljena, ne da bi b;la dolžna taksa plačana. Za obratujoča motorna vozila, ki do 31. januarja plačajo prometno takso, se pobere ta taksa računši od 1. januarja. Gosoodarske vesti = Oskrba konfekcijski obratov s tkaninami za neracionl^ane konfekcijske izdelke. 2e v torkovi številki smo poročali, da bodo v kratkem izdana navodila o dobavi tkanin konfekcijskim obratom za izdelovanje oblačilnih predmetov, ki niso podvrženi racioniranju. Visok! komisanjat je sedaj z okrožnico od 9. januarja izdal ta navodila Izdelovalci neraclonirane konfekcije, ki prodajajo neposredno občinstvu (industr!jske in obrtne) ter izdelovalni ce konfecije, ki so priključene trgovinskim podjetjem, si bodo lahko nabavljali osebne tkanine ob naslednjih pogojih: Naznaniti mora'o kategorijskim združenjem, koliko tkanin so za neracionirano konfekcijo potrošili v letih 1939/40, kar morajo dokazati z rednimi fakturami. Združenja morajo ugotoviti točnost dokazov, sestaviti sezname prizadetih tvrdk in zahtevano blago razdeliti v 12 blagovnih kategoi j fpo Izdanih predpisih o kategorizlranju blaga) Podjetja bodo prejela nakupna dooiila, na podlagi katerih bodo zahtevala od Trgovlnsko-industri-'ske zbornice, da ne izdajo ustrezajoči nakupni boni. Tvrdke bodo morale dokazati združenjem in drugim organom resnično uporabo naklonjenih tkanin za Izdelavo neracioniranih tek stilnih predmetov. Po istih načelih Ip urejena tudi nabava tkanin za druge neracio-nlrane namene, kakor n pr za slikarje (platno), za oljeograflje. za stenske preproge ln za vojaške krojačnice (pri nabavi podlog ln drugih tkanin, razen sukna, za Izdelovanje uniform in čepic). = PoepeSe^anje pridelovanja aladkorne pese v Srednji in Južni Italiji. Iz Rima poročajo, da pripravlja vlada ukrepe za po- speševanje pridelovanja sladkorne pese v pokrajinah Rim. Littoria Frosinone, Cam-pania. Molise ln Calabria Predvideno je. da bodo pridelovalci sladkorne pese dobili v teh pokrajinah posebno premijo 10 lir od meterskega stota, s čemer bodo odstranjene ovire za pridelovane sladkorne pese v Srednji in Južni Italiji in bo tudi ustvarjen pogoj za ustanovitev sladkorne industrije v tem področju. Po informacijah iz strokovnih krogov je letošnji italijanski pridelek bombaža prav zadovoljiv in je tudi kakovost pridelka prvovrstna. Doma pridelani bombaž so že pričeli dobavljati predilnicam. = Madžarska trgovina z Nemčijo ln Italijo. Po uradnih podatkih je madžarska trgovinska bilanca v prvih devetih mesecih leta 1941 zabeležila le uvozni presežek v višini 8 milijonov pengov, me ltem ko je znašal prejšnje leto v istem razdobju uvozni presežek 98 milijonov. Ma <2ar-skl Izvoz se je namreč dvignil za 33% na 496 milijonov, madžarski uvoz pa je narasel za 7D/o na 504 milijone pengov. V madžarski zunanji trgovini je prišlo do oredrj lanskega leta do precejšnjih sprememb, odkar se je vojna razširila tudi na Sredozemsko morje. Medtem ko je leta 1940 v prvih devetih mesecih odpadlo še 8.5% prometa na dežele izven Evrope, je lani odpadlo na izvenevropske dežele le 0 4%. Prvo mesto zavzema v madžarski zunanji trgovini Nemčija z deležem 60.7% od skupnega prometa (nasproti 50 3% »r pi3j-šnjem letu). Zlasti madžarski izvoz v Nemčijo se je znatno dvignil, tako da :e Madžarska v trgovini z Nemčijo zopet zabeležila izvozni presežek v višini 2.4 milijona pengov, medtem ko je bil v istem razdobju prejšnjega leta zabeležen uvozni presežek 59 6 milijona pengov. Znatno se it povečal tudi trgovinski promet z Italijo. Zaradi znatnega uvoza raznih surovin polizdelkov in izdelkov tekstilne stroke in južnega sadja se je madžarski uvoz iz Tla-lije povzpel od 37.9 na 92 9 milijona pengov, medtem ko se je madžarski Izvoz v Itali o dvignil od 56.2 na 67.0 milijona pengov. Tako je imela Madžarska z Italijo v prvih devetih mesecih lanskega leta za 25.9 milijona pengov pasivno trgovinsko bilanco, medtem ko je bila prejšnje leto v istem razdobju aktivna za 18 3 mi'ijona pengov Na Nemči'o in Italijo je lani odpadlo ekrog tri četrtine celotnega madžarskega trgovinskega prometa z inozemstvom. Na tretjem mestu je Švica, kamor se je Izvoz podvojil, medtem ko je uvoz za malekost nazadoval. Povečal se je tucti promet s Turčijo in švedsko. = Iz zadružnega registra. Vpisani sta bili nastopni zadrugi: Novinarska nabav-ljalna zadruga z o. j. v Ljubljani, Produktivna čevljarska zadruga z o. j. v Žužemberku. — Pri Gospodarski zadrugi policijskih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani so izbr.sani člani upravnega odbora Ignacij Likar, Adolf Kužnik in Ivan Smolnikar, vpisani pa so Alojzij Ljubič, nadzornik v pok., Maks Adamič, nadzornik, Ivan Pucihar, stražnik. = Iz trgovinskega registra. Pri »Novi založbi«, družbi z o. z. v Ljubljani je zaradi smrti izbrisan poslovodja dr. Alojzij Zupan, vpisan pa je novi poslovodja dr. Vladimir Valenčič, bančni podravnatelj v Ljubljani. = Risarski tečaj za m'zarje. Trgovin-sko-industrijska zbornica priredi za mizarske mojstre in pomočnike risarski tečaj. Tečaj bo pod vodstvom strokovnega učitelja g. Josipa Tratnika ob nedeljah in praznikih dopoldne od 9. do 12. ure v prostorih Tehniške srednje šole v LJubljani (vhod skozj dvorišče). Pr-četek tečaja bo v nedeljo 18. januarja 1942. Interesent« naj se prijavijo ob pnčetku tečaja pri predavatelju v uč-lnici (pritličje levo), = Hamburška prefcomorska trgovina se udejstvuje v Vzhodni Evropi. Predsednik industrijske in trgovinske zbornice v Hamburgu de la Camp je te dni podal pregled o razvoju hamburškega gospodarstva v lanskem letu, zlasfe v pogledu preosnove zunanje trgovine. Med drugim povdarja, da je velikim hamburškim izvoznim in uvoznim tvrdkam, ki so prej trgovale z Južno in Srednjo Ameriko, z Afriko in Vzhodno Azijo, uspelo prenesti svoje po-slovalno področje na Vzhodno in Jugovzhodno Evropo, kjer so si hamburške tvrdke uredile nove podružnice ali pa so se udeležile pri že obstoječih strokovnih tvrdkah. V Poljski generalni guberniji so prevzela razna trgovinska podjetja. = Brezmesni dnevi na Madžar*kem. Madžarska vlada je izdala naredbo. po materi se uvajajo na Madžarskem trije docela brezmesni dnevi V ostalih štirih dnerih se bo prodajalo meso, toda tako, da se oooo vse vrste mesa dobivale samo v soboto in nedeljo = Terltorijalen obseg sedan»e Bolgarije. Po novejših bolgarskih statističnih podatkih ima Bolgarija v novih melah 165.852 km! nasproti 103 146 pred vojno (v mejah, ki so bile določene po neuiliski pogodbi) Področje Bolgarije se je torej povečalo za 62.706 km® ali za 61% Posamezna priključena področja imajo naslednji obseg: Južna Dobrudža 7726 km2. Južna Srbija 36672 km*. Tracija 18.303 kn^. = Lov za volframom na Portugalskem. Med redkimi kovinami, ki se potrebujejo za izdelovan-'e najtrših vrst jekla, je posebno cenjen volfram, ki se pridobiva predvsem na Kitajskem in v vzhodni Aziji. Volframovo rudo pa so odkrili tudi na Portugalskem. Ta ruda leži skoro na površini zemlje Spričo izredno visoke ene volframove rude so pričeli portugalski kmetje in delavci na lasten račun brez rudarsko-pravnega dovoljenja kopati to rudo v severnem delu Portugalske. Velik! zaslužki posameznikov, ki so kopali to rudo, so izzvali pravi lov za volframom. Portugalska oblastva so morala poseči vmes in portugalski listi poročajo o številnih aretacijah kmetov in rudar ev, Ki so na lastno pest kopali rudo. Prišlo je tudi že do spopadov med lastniki zemljišč in kopalci rude. Oblastva se pritožujejo, da so mnoga zemljišča v okolici ostala neobdelana, ker so šli kmetijski delavci in kmetje kepat rudo. = Argentinska pšenica za Španijo, šoa-ni a je bila zadnja leta po končani državljanski vojni zaradi nezadostne produkcije žita prisiljena uvažati pšenico. Lani se je sicer obdebna površina zopet povečala, vendar pridelek še ne krije v ccloti potreb dežele. Zaradi težkoč pri dc-rozu iz prekomorskih držav je v zadnjem času nastopila bojazen, da ne bo mogoče kriti vseh potreb do nove letine Sedaj pa je prišlo med Argentino in Španijo do sporazuma. po katerem bo Argentina dobavila takoj Španiji 170.000 ton pšenice. Delodajalci morajo prijaviti zaslužke svojih nameščencev Ljubljana, 14. jan. Zavod za socialno zavarovanje opozarja delodajalce, da je bil do 30. nov. 1941. najvišji mezdn: razred VIII. mezdni razred za zaslužek dnevno nad L 30.30 (tedensko nad L 182.40. mesečno nad L 760), od 1. dec. 1941 dalie pa sta z naredbo Vls. Komisarja (SI. 1. št 104 od 27. dec. 1941.) dodana dva nova mezdna razreda, in sicer: IX. mezdni razred za zaslužek dnevno nad 38 do 45.60 (tedensko nad L 228 do i 273.60, mesečno nad L 950 do 1140). X. mezdni razred za zaslužek dnevno nad 45.60 (tedensko nad L 273.60, mesečno nad L 1140). V kolikor je imel zavod že prijavljene zaslužke za IX. in X. mezdni razred, je potrebne mezdne spremembe izvršil sam in bo v plač lnem nalogu za december 1941 že računal prispevke po teh razred;h. Ker pa niso vsi delodajalci do secaj javljali zaslužkov, ki presegajo VIII. mezdni razred, jih vabimo, da pregledajo plačilni na'.og za december 1941 in prijavijo zavodu z dop som ali seznamom vse zaslužke preko VIII. mezdnega razreda, v kolikor niso že vpošteti v plačilnem nalogu. Proces zaraži ^aieos&e katastrofe Berlin. 13. jan. u. Iz Viehyja poročajo, da se je v Riomu sestalo vrhovno sodišče. Ob tej priliki je novi predsednik dr. Kaus prevzel svoje posle. Sod ščp ie sklenilo, da se bodo razprave pričele prihodnji ponedeljek Tedaj se bo preel veliki proces proti nekdanjim francoskim nnlitikcm, ki so ob-doiženi državne katastrofe. Danski parnik potopljen Kodanj. 14. jan. s. Uradno je bilo objavljeno. da je danski parnik »Axel Carl«, ki je izpodrival 2170 ton. zadel na mino in se potopil. Posadka 20 mož se je rešila. Gospodarski pcnien Hongkonga Japonska zasedba Hongkonera ie prekinila 100 let trajajočo angleško oblast. Pod angleško zasedbo je Hongkong pridobil gospodarski ln trgovinski pomen, ki nI bil v nikakem razmerju z naravnimi možnostmi te strateško sicer zelo važne točke. To izhaja že lz nesorazmerne obljudenosti komaj 1000 kvadratnih kilometrov ozemlja, na katerem je živelo 1,800000 ljudi. Na tako omejenem ozemlju se je mogla seveda razvijati trgovina ln le v zelo omejenem obsegu tudi Industrija. Vsekako pa j* Hongkong na začetku tega stoletja postal največja luka na svetu za trgovino s Kitajsko. Japonsko-kitajska vojna ni bistveno omejila trgovine te angleške kolonije Nasprotno se je v tem času celo povečala, to pa med drugim tudi zaradi tega. ker Je preko Hongkonga prihajalo na Kitajsko tudi mnogo orožja Izbruh vojne v Evropi ln večje potrebe Anglije v poeledu lastne obrambe pa so neueodno vplivali na razvoj trgovine v Hongkongu. Trgovina Hongkonga Je bila v glasnem v lzvažaniu kitajskih proizvodov v Inozemstvo, zlasti raznih živil olja. rudnin, kožu-hovlne. i. t. d. ter v uvozu Inozemskih proizvodov na Kitajsko, zlasti moke lz Avstralije in Kanade, riža iz Indokine, Birme in Taja, petroleja lz Zedinjenih držav in Nizozemske vzhodne Indije, premoga iz Japonske, tekstilnih predmetov iz Japonske ln Anglije, raznih strojev, kemijskih proizvodov, itd K izredno živahni trgovini mesta, je mnogo prispevala tudi ustanovitev svo-' bodne luke, čeprav se je v zadnjih 15 letih opažalo nagnjenje k zaščitni trgovini z nekaterimi carinskimi prednostmi za angleške proizvode, a tudi z zaščito industrije v sami koloniji, v kateri je bilo nekaj sladkornih tvornic. tvornic cementa, mila. par-femov. gumastih čevljev, Itd Razen dela v /„vezi z ogromnimi pristaniškimi napravami, skladišči in trgovskimi uradi, pa Je k trgovinskemu razvoji, kolonije mnoeo pripomoglo popravlianje ladij v domačih ladjedelnicah Večina davščin, ki so bile uvedene v zvezi z vojno. 1e šla za gradnjo trgovinskih ladij na račun Anglije. Promet v luki pa naibolj poiasnujejo tile podatki: Leta 1936 je v hongkonško luko prispelo ln odplulr za 40 miliionov ton iadlj. pri čemer odpade večji del tonaže na manjše kltalske nrevozne ladje. Leta 1939 1e promet v luki znašal 29 milijonov ton Po vrednosti je znašal uvoz v Hongkong leta 1938 pribM*rio 39 miliionov funtov, izvoz pa približno 31.5 milijona. >JUTRO« St Ti Borba v snegu Combattendo il nemico nella neve — Izpod peresa vojnega poročevalca Aleksandra Schmalfussa obiavlja mariborski dnevnik dal;še poročilo pod naslovom: »36 stopinj mraza m desetkratna premoč«. Poročevalec zagotavlja, da nemški vojak mojstru je tudi zimo in izvaja: V mrtvo tišino zimske noči je prihajal šum bitke. Nekdo je hrupno odprl vrata v nizko kmečko scbo in je kriknil: »Alarm*, priha ajo!« štirje, ki so bili v izbi, so segli po orožju Puške so ležale pripravljene, ker so vojaki že tri dni morali računati s tem. da bo nekdo kriknil: »Tu so!« Že od predvčerajšnjega dne so zbirali boljševiki svoje sile za napad. Poizvedbe in izpoved-be ujetnikov so to potrjevale, zato je bila potrebna skrajna pripravljenost. Ko so možje stopili pred vrata, so se že znašli v borbi. Grozotno sikanje krogel, o katerih izprva ni bilo mogoče vedeti, od kod švigajo, jih je prisililo, da so poiskali kritja za kupom slame ob steni. Mladi ua- Ljubljana, 14. januarja Včeraj so nas sončni žarki po dolgem času skoraj ves dan razveseljevali, danes pa se je sonce pokazalo šele popoldne. Zračni tlak je še vedno visok, kar nam obeta, da se bo mraz stopnjeval — danes je padlo živo srebro že na 12 stopinj pod ničlo. Vse dopiokine se je ponujal sneg, zaradi prehudega mraza pa ni mogel prav do veljave. V znamenju mraza in snega je tudi življenje v Ljubljani. Pa ne sunete misliti, da je izgubilo na živahnosti Prav nasprotno. Velik delež pri tem ima šolska mladina, ki so ji lotos nepričakovano, toda z obema rokama z veseljem siprejeto, podaljšali božične počitnice do prihodnjega ponedeljka. Zdaj se po milli volji zabava v zasneženi prepodi. Na Ljubljanskem gradu, na Golovcu kn na Rožniku je vse polno smučarjev in sankačev, še več pa njihovih opazovalcev. Vsaka vzpetina in vsak klanček imata sledove smučin. Posebno živahno je okoli obeh ljubljanskih skakalnic. Pa tudi drsalci so prišli na svoj račun. Zamrznile so že vse stoječe vode in drsalci prav nič ne izbirajo posebno gladkih ploskev. Za športne drsal- Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na pod. :avi člena 3 kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX; glede na svoje naredbo z dne 27 maja 1S41-X1X. št 31. o zameni tablic za motoma vozila in z dne 10 oktobra 1941 XIX, št. 119 o ustanovitvi javnega avto inoh:'&keea reg;stra za Ljubljansko pokra jino m smatrajoč za potrebno da se bolje uredi porazdeljevanje tablic za motorna vo zi!a m da st- zd-r« nre ' v«- . njih rabi ter kazenske določbe, odreja: V borbi na zasneženih tleh rednik seveda ni dolgo vzdržal za slamo, šepnil je tovarišem, da mora k stotniku Ko so kratko utihnile nemške in Dolše-viške strojnice, ki so se pobijale na i^ou vasi, sta skočila narednik in poddesetnik pokonci. Ostali pa so ležali dalje za kupom slame. Narednik je hotel tako, kajti cesto proti sredi vasi je bilo treba varovati V jasni zimski noči, ko so se v strupenem mrazu bleščale zvezde s hladnim sijajem, se ;e nad vso vas zgrinjala skrivnost vzbujajoča groza. Lesene bajte, ki so oe podnevi skrivale pod snežno odejo, so bile zdaj videti, kakor da se duše pod svojim bremenom. Ponoči se ne suklja noben dim iz dimnikov. Mar naj postane sneg mrtvaška odeja, mar naj bo medla mesečina mrtvaška sveča ugašajočemu življeuju? Ne. Narednik in poddesetnik sta se že znašla z mnogimi drugimi, ki niso mt.Vuli na smrt, marveč na življenje. V svoji zagrizenosti niso čutili mraza, ki jih je Čvrsto ščipal. oe pa Je »Ilirija« pripravila idealno drsališče. »Pike«, izpahn j ene im zlomljene noge so skoraj na dnevnem redu, mladine pa ta stvar nič ne moti. Pa ni samo naša mladina, kd ima veselje s sinegom. Mnogo je v našem mestu vojakov z juga, ki jim je sneg pravo razodetje, ker ga v svojem življenju še niso videli. Tudi ti se z otroškim veseljem sankajo, smučajo in drsajo. Njihovo torišče je zlasti na Gradu. V gospodarskem življenju se tudi pozna zima. Ni tolikšne živahnosti v ustvarjanju dobrin kakor v drugiih letnih časrih. Obrtniki so navezani le na prostor v svojih delavnicah, pa tudi trgovina in industrija se morata omejiti na zaprti prostor. Kdor se jeseni ni dovoljno založil s kurivom, se mora pobrigati, da klet ne bo ostala prazna. Zato skoraj v vsaki ulici naletimo na kup premoga ali drv. ki ga hite spravljati v dirvarnice. Ročna in vprežna vozila so v veliki meri zamenjale sanke Zdaj so naj-ideailnejša pota zanje tudi v mestu, kjer sneg najprej odstranijo. Z odmetavanjem snega je zaposlenih nekaj moških, ki jim je zima dala skromen zaslužek. Člen 1. Izdelovanje, razdeljevanje m pro-iaja zadnjih evidenčnih tablic sprednjih ;videnčnih tablic m zadnjih evidenčnih ablic za preskusnje so pridržani Visokemu !iki četvero-kotnika s tekočo števiikc- in po&ebmm sipo znavntm znakom, ki ju izda urad ta civilno motomzacijo Visokega Komiionata Hkrati s tablico se izda posebni list za izjemne vožnje ki velja 10 dni n se lahko podaljša če je za to kaj opravičenih razlogov Ta lis* velja za vožnje na sedež urada za civrtno motorizacijo ali na kraj. ki ga ta določi in za povratek Člen 5. Lastniki motornih voz.il kamor spadajo tudi motocikli. w dolžni skrbeti za to: 1. da je evidenčna tablica čvrsto pritrjena na zadnjem delu in po potrebi tudi na sprednjem delu motornega voz-la tako. da je dobro vidna n tako visoko, da njen zgornji rob nikdar ni oddaljen manj ko trideset centimetrov od tal: 2. da je ta tablica nameščena in razsvetljena tako. da se da napis na vsaj trideset 3. da se ta tablica obnovi. 6e bi se pokvarila, za kar se mora napraviti primerna zaznamba in prošnja pri uradu javnega avtomobilskega registra v Ljubljani. Člen 6. Če se evidenčna tablica izgubi, mora lastnik v 48 urah to javiti javnemu varn-.s nemu obl^vu. Enako je treba to prijaviti najkasneje v treh dneh, kar se je tablica izgubila uradu za civilno motorizacijo Visokega Komisarifl-ta in uradu lavnega avtomobilskega registra — Na tako prošnjo izda javno varnostno oblastvo prijavitelju potrdilo o vložitvi prijave. ki daje pravico za vožnje z motornim vozilom s tablico iz lepenke, ki si jo mora prizadeti oskrbeti sam m ob svojih stroških in je podobna predpisni tablici, z istimi podatki, kakor jih je imela izgubljena tablica. Po preteku desetih dni od prijave mora lastnik motornega vozila, če bi se tablica ne našia, vozilo na novo vpisati pr uradu za civilno motorizacijo. ki mu nasaie novo številko in hkrati tudi dati obnoviti vpn> pri uradu javnega avtomobilskega registra, ki mu nate izda ustrezno tablico. Če se izgubi evidenčna tablica za -vreakuš nje, mora upravičenec do tablice po preteku desetih dni od prijave zaprl i pri uradu za civilno motorizacijo. naj se mu dodeli nova številka, ki jo je treba vp.sati na prometno dovolilo. Številke, ki so jih imele izgubljene tablice, urad za civilno motorizacijo Visokoga Komisariata v Ljubljani uniči !n se te številke ne morejo več dodeljevati Če se izgubi sprednja evidenčna tablica, mora prizadeta stranka dati to zaznamovati pr- uradu javnega avtomobilskega registra. PostM potrdila o zaznambi upravičuie za vožnjo z motornim vozilom, ki je brez spiednje evidenčne tablice. Člen 7. Kdor vozi z evidenčno tablico ki ne pripada motornemu vozilu, ali s ponarejeno tablico, se kaznuje, če m dejanje huje kaznico, z zaporom do šestih mesecev in v denarju od L. 5000 do L. 10.000. Motorno vozilo se zapleni. Člen 8. Kdor vozi brez evidenčne tablice ker se je izgubila, ne da bi bU dcbil pri javnem varnostnem oblastvu potrdilo o prijavi izgube, se kaznuje v denarju od L. 1000 do L. 5000 in se motorne vozilo zapleni. Enako se kaznuje, kdor vozj v primerih iz člena 4. te naredbe ne da bi sil bH iz posloval list za izjemne vožnje k) začasno evidenčno tablico. Člen 9 V denarju od L. 50 do L. 200 »e kaznujejo kršitve določb is it 1. In 2. člena 5 Enake se kaznuje kdor vozi z evidenčno tablico, ki je pokvarjena ali ki^nje spoznavni podatki drugače n'so dobro vid- ni, ali kdor brez sprednje evidenčne tablice, £e je nje raba ptedpaasns Člen 10. V denarju od L. 50 do L. 100 se kaznuje, kdor vozi z evidenčno tablico, ki ni čvrsto pritrjena na zadnjem tli na sprednjem dedu motornega vozila. Člen 11- Za ugotavljanje kršitev te na-redbe so pristojne vse osebe, navedene v členu 40. naredbe z dne H. decembra 1941-XX. št 184. Člen 12. Razveljavljajo se člen 2. naredbe z dne 27. maja 1941-X1X št 31. in vse dru ge naredbe. nasprotn« ali nezdružljive s to naredbo. ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu. Visoki Kom sar za Ljubl^-.isko t>Hcraiino Emilio Grfizinli Zvišanje cen Cene maksimalnega cenika St J mesto L-ubljana so se zaradi povišanja -a rife občinske trošarine zvišale s 1. janua« jem 1941-XX kakor sledi: Kruh iz enotne moke: v kosih do 100 kg na lir 2.45. od 100 do 200 g na ii od 200 do 500 gr na lir 2.25. od 500 oc 1000 g na lir 215 Testenine iz enotne moke kg na lir 4.20; pšenična moka eno« na na kg 2.55; koruzna moka enot.ia kg na 2.15; riž Splendor kg na 3 60; fliol nizke vrste kg na 4.65; fižol visoke *Tste kg na 5 25; jedilno olje liter na 9.80; surovo maslo kg na 28 90; sveža slanina kg na 12 —; sol jena slanina kg na 13.—; Pre-kajena slanina kg na 15.40; mast kg ua Ur 15.40. marmelade: a) Um po pol kg I vrste na 8.05; pol kg n vrste na 695; b) v čebričkih 1 kg i vrste 1275; 1 kg n vrste 10.75; c) trda v kartonih a 400 g 7 90: kis vinski na liter 4.30. šplrltni liter na 3.20: mleko liter na 1.75. mleko kondenzlrano doza a 880 g 15 90. doza a 385 g 7 55; sladkorna sipa kg na 7 90. sladkor v kockah kg na 8.-Premog Bela krajina kosovec 1 stot 23.55. 1 stot kockovca 22.35 Premog Kočevje kosovec 1 stot 19 90 kockovec 18.40 Premog St. Janž kosovec 23 30. kockovec 22 20: ir va mehka za prost, meter 4265. drva v kolobarjih po 18 kg 5 40; butare. 1 m dolge 1 stot 1935. drva trda: la za m, 137.— drva Ha 132.—, drva Ola 123.—; milo enotno: 50% kisline na 10 — 40% 8.65, ita lijansko na 4.50. Dopolavoro za delavstvo in vojaštvo Brezplačna prireditev v petek popoldne na Taboru Ljubljana, 14. januarja. V petek, 16. januarja, ob 15. uri priredi pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani v glavni dvorani sedeža na Taboru vokalno instrumentalni koncert na čast delavstvu. Na prireditvi sodelujejo tudi članice in člani ljubljanske Opere: sopranistka Ksenija VidalijevH, mezzo-sopranistka Mila Radev-Kogejeva, tenorist Franci, basist Julij Betetto in baritonist dunajskega dvornega gledališča Rudolf Sulzer. Poleg teh umetn kov in umetnic bodo nastopili Adamičev jazz in člani opernega baleta. Pri klavirju bo mojster Jan Neffat iz opere, koreograf pa inž. Peter Golovin. Spored bo razdeljen na dva dela: prvi se bo začel z orkestrom; sledile bodo točke: Radamesova romanca iz »Aide«. Molitev iz »Tosce« in Renatova arija iz opere »Ples v maskah«. Sledile bodo Canije-va arija iz »Pagliazzov«, ter arije iz Verdijevih del »Don Carlos« in »Simon Boc-canegra«. Sledil bo nastop klasičnega baleta na glasbo Schuberta in Straussa: »Moment musical* in »Cardaš«. Drugi del sporeda obsega: Pesem mesecu iz opere »Trubadur«, arijo Mirni iz »La Boheme«, arijo iz opere »Evgenij Onjegin«, arijo iz opere »Trubadur«, arijo iz opere »Rigo-lefito« in arijo iz opere »Tosca«. Članice opernega baleta bodo izvajale klasične plese in za zaključek bosta podana še baleta: Smetanov »Furian« iz »Prodane neveste« in Benatzkega »Valčex«. Predstava bo brezplačna in se je bodo lahko udeležili delavci in uslužbenci razni hpodjetij in tovarn v Ljubljani. S to predstavo si Dopolavoro, kakor že z mnogimi drugimi prizadeva nuditi nižjim slojem tisto, kar jim pripada. V nedeljo 18. t- m. ob 15. uri bo prireditev z istim sporedom za Oboroženo Silo. BožISnlca v Zaječaru V metropoli prijetne doline roke Timoka, v Zaječaru, živi nekaj nad 100 Slovencev, ljudi različnih poklicev in vseh dob starosti. Največ je učiteljskih rodbin, 18 po številu. Sprejem in tudi sedanje ponašanje prebivalstva do Slovencev je vse hvale vredno. Kolikor le dopuščajo današnje prilike, pomagajo dobrodušni Zaječarci. Predsednik mestne občine g. inž. arh. Ilija Djordjevič je mož širokih izkustev, ki je bil sam že neštetokrat med Slovenci. Zato ima posebno razumevanje za želje in potrebe. Kot župan pomaga z besedo in dejanjem vsakomur brez izjeme. Zavoljo skupne pomoči so se Slovenci strnili, osnoval' so svojo družino in izbrali odbor. Predsednik je g. Sirk Albert, popularni slovenski slikar po rodu iz Trsta. Kot tajnik uspešno vodi svoje posle g. Jaka Slokan-Savinjčan. Pod njunim vodstvom so rojaki utrdili srvoj položaj v Zaječaru. Povsod nasfropa.o kot celota, kct zavedna družina. Nezaposleni se hranijo v skupni kuhinji, ki jo vzdržuje mestna občina. Seveda je treba prispevati primerne zneske od državne mesečne podpore. Ostali že zaposleni uradniki se sicer hranijo doma. vendar jih čut skupnosti cesto pripelje v skupno kuhinjo na krotek pomenek. Božič so rojaki v Zaječaru praznovali v omenjeni kuhinji. S pomočjo mestne ob-b-ne in z lastnimi dinarji sc imeli precej polno mizo posameznih dobrot. Pred umetniško izdelanimi jaslicami (delom gg. Miloša Lojka in Franca Hribernika) so v zboru zapeli »Sveto noč«. Otroci So deklamirsli več ganljivih pesmic. Nekaj teh je spisala med nami živeča gdč. Metka Rainerjeva, učiteljica, ki rojake sploh večkrat preseneča z zanimanja vrednimi plodovi svojega do sedaj sicer še bolj skritega pesn;šfcega talenta. Tovariš Metod Požar, šolski upravitelj, je krepko poživil spored z vrsto slovenskih narodnih pesmi. Seveda ni mogel izpustiti svojega bantonskega sota »En starček Je živel«. Pestri spored je zaključil predsednik Albert Sirk 6 podelitvijo spominske zahvalne originalne slike (njegovo deflo) g. županu. Tako je bilo zdrufeno božično pra znova-nje s sporedom, ki nam Je pritiral včasih solze v oči, a utrdil vse v skupnosti. Z Gorenjskega Izvrstno je teknilo. Pretekli ponedeljek je bil prvi dan, ko so morale gostilne a ljudske kuhinje v vsej Nemčiji postreči gostom z vojaškim kosilom. Celovški dnevnik poroča, da je njegov poročevalec povprašal v raznih znanih ceiovških gostilnah, kako so bili gostje zadovoljni z vojaškim kosilom in vojaško večerjo, na drugi stran! pa tudi, kako so kuhinjski šefi j-prejeii vojaške kuhinjske recepte. Dnevnik ugotavja, da je bilo zadovoljstvo sp.ošno, ker so bila jedila povsod okusno pr-pravijena. V ostalem pa. pravi poročevalec, to ni nikaka novost, saj morajo gostišča ob daritvenih nedeljah postreči gostom tudi le iz enega lonca. Razlika je samo v tem. da bodo taka kosila poslej dvakrat na teden, vsak ponedeljek in četrtek Na ta način spoznava domovina skrivnosti vojaške kuhinjske knj.ge, ki vojakom že dolgo niso nikaka skrivnost. In kaj pravijo kuhinjski šefi? Po početni osuplosti so si brž opomogli in so zdaj veseli, ker so znatno razbremenjeni. Prihranijo na mesu, ker je dopustnih samo 50 gramov mesa na osebo, in je z enotno hrano lažje postreči velikemu številu gostov. Skratka, vojaško kosilo je bilo spre-ieto s splošnim zadovoljstvom. V Dravogradu je okrožni vodja iz Volš-perka Herbert Gasser ob prevzemu tega kraja v svoje območje pregledal oddelke brambovcev in jim dal nekatera navodila. — Te dni so v Dravogradu vpr zorili film »Zid Suss«. Obenem je bilo predavanje o Vdovstvu in njegovem škodljivem početju za Nemčijo — V občinskem domu v Dravogradu je bilo posvetovanje voditeljev Koroške ljudske zveze za ondotno oomoč-ie Krajevni vodja Toni Dietrich je dajal navodila Posvetovanje je trajalo 2 uri. Končni izkaz zbirke za vojake na v7hod-ni fronti navaja, da je bilo na Koroškem in na Gorenjskem zbranih 325.719 zimsk h predmetov. V to število ie vštetih 14 213 parov smuči. Smučarskih čevljev je bilo ->ddan h 1565 parov. V borbi z boljševizmom so padli naslednji koroški vojaki: rez. poročnik Viljem Niemetz. ki je bil večkrat odlikovan, nadalje 27 letni topniški desetnik Hans W e-ser. 24 letni podčastnik Alojz Otto. ki je bil odlikovan z železnem križcem 1. in 2. stopnje. 27 letni podčastnik Josip Poleiner, lastnik železnega križca 2. stopnje. 27-letni podčastnik Lazar Stiickler, lastnik že'eznega križca 2 stopnje in ščita iz Nar-vika ter 22 letni Kristijan Griinwalder, prostovoljec pr? oboroženem oddelku SS in odlikovan z železnim križcem 2. stopnje. Španska rlasba in španski ples. Za včeraj so povabili v Celovec najbolj slav'jeno predstavnico španskega plesa. Manuelo del Rio. Z njo sta nastopila prav tako znana španska plesalca Albano de Zuniga in Mercedes Leon. Njihova spremljevalca sta Ja-voin Roca, španski mojster na k tari. in klavirski virtuoz Alfonso Javier. Ta skupina je doslej nastopala že po vsem svetu, zlasti velike uspehe je ime^ v Južni Ameriki, na Japonskem in v Afriki. Iz Spodnje štajerske Moralna zmag*. Pod tem naslovom ob- l a *"~rib~.r,'ki dnevnik od torka ir-^i-nik, v katerem poveličuje uspeh zimske zbirke za vojake na fronti in ugotavlja, da je uspeh te zbirite oznanil vsemu svetu, da je borbena morala nemške fronte ln nemškega zaledja popolnoma enaka. To je uničujoč udarec za sovražnike. Z'to tako tulijo. Od jeze so izgubiD pamet. Zagrizeni in lažniv*, so itak bili vedno, toda ntihova nemoč spričo tega veličastnega priznania nemške domovine nasproti fronti, vs^ga nemškega naroda nasproti Adolfu Hitlerju ter vseh Nemcev k borb' do zm-age jim jemlje poslednjo troho razuma. Uvodničar ugotavlja, da se vojaško srtanie Nemčije in njenih zaveznikov sploh ne da primerjati s stanlem v začetku leta 1917. Končuje z ugotovitvijo, da je nemški narod v posebno važnem trenutku zamašil sovražni sgitaciji žrelo in je tako dal odločujoč prispevek nemški končni zmagi. Uradni zbor v Celin. V soboto in nedeljo je bilo v Celiu uradno zborovanje, pri katerem je okrožni vodja Dorfmeister poročal o uspehih v preteklem letu in je dal smernice za potrebne napore v • tu. Zlasti je tudi obravnaval go®rvod->r?tta vprašanja tal jezikovne tečaje. Vodie posameznih uradov so poročali o svojih delovnih področjih. Namestnik državneea mladinskega vodje, štabni vodia Mockl, je zadnje dni potoval po Spodnjem štajerskem v spremstvu zvemeera vodie Heimathunda Franza Steindla ln nekaterih drugih z* stopnjo v. Nadzoroval ie delo nemške mladine v okviru Helmatbunda. Najprel se je ustavil v Mariboru, potem je nadaljeval pot v Celje. Novi grobovi V Trbovljah so pokopali orožilškeera stražmoistra Jožefa Krausa. — V Mariboru je za posledicami avtomobilske nesreče umrl 47 letni industrije Rajr>und D«ettnger s Fale. — V mariborski bolnišnici je umrla v visoki starosti 87 let za-eebn'ca Marija Schoral. Nova zbirka za zimsko pom«č bo " soboto ln nedelfo na vsem Spodnjem '-tajer-skem. Napravljenih je 600.000 odkupnih značk z različnimi figuricami, ki predstavljajo spodnještajerske stanove. Figurice so izdelane iz umetne smole. Avto ga je podn. 75 letnf upokojenec Boštjan Papež je šel v Mariboru na sprehod Nenadno pa ga Je na Ptujski cesti od zadaj zadel neki osebni avto m ga pobil na tla. Paoež ie dobil hude r. ^traa;? ro-škodbe \n ga reševalci preoellali " hcl-nišnico. Strahopetni avtomobilist je po-begn'l. 8taJersMi Izkaz zimsKe zbirKe za -ojake na vzhodni fronti navala da so na vsem Štajerskem nabrali 904 078 komai w V to število Je vključenih 38 282 pa*ov «m:uči. od tega fih je bilo na Spodnla n Štajerskem oddanih 4 40« parov Nosfi ie je bilo na vsem Stslerskem oddanih 144 ve-rovalcev glave 'n ušes 11« 730 različnih krznenih komadov pa 131970 od tega 26.671 na Spodnjem Štajerskem. Predpisi o izdajanju in rabi evidenčnih tablic za motorna vozila z: Iz zgcJovIne smučarstva Z vsako zimo postaja število tistih, ki se z navdušenjem posvetijo belemu športu, večje, in to celo danes, navzlic vojni. Posebno moderne mladine si brez smuči danes ne moremo več misliti. Tem bolj čudno je, da se je moglo smučarstvo v Srednji Evropi uveljaviti razmeroma pozno, prav za prav je postalo šele po prvi svetovni vojni ljucisk- šport, še v prvih desetletjih našega stoletja in celo po svetovni vojni nekaj časa so zbujali redki turisti, ki so drseli s svojimi dolgimi dlcami preko zasneženih trat, meJ ljudmi živahne komentarje :n norčevanje. Nekateri pionirji tega športa so delali svoje prve poskuse ponoči, da bi se jim ljudje ne smejali. Toda le Srednja Evropa se je tako pozno seznanila s smučmi in jim pokazala svojo naklonjenost, na severu Evrope in Azije pa so ljudstva smuči pozna'a že v prazgodovinski dob.. Dokaz za to so najdbe smuči v nordijskih šotnih plasteh. Zaradi konser-virajočih lastnosti barij so se te prasmuči, hž jim starost cen jo na dva tisoč do štiri *lsoč let, precej dobro ohranile do današnjega dne. Vi '.eti jih je danes po muzejih v Oslu, Stokho'mu in Helsinkih. Prvotne smuči so se razvile nedvomno iz krpelj, ki so jih uporabljali na ssveru že v davnih časih, da so lahko hodili po globokem snegu, ne da bi se vdirali vanj. Te krplje so bile prav za prav samo široke in kratke deske, a prvotne smuči se samo po nekoliko daljši obliki razlikujejo od njih. Pozneje je šel razvoj smuči v skladu z njihovo posebno rabo seveda svojo pot. Posebno zaslugo za njihovo izpopolnitev imajo Finci, ki so izdelovali čedalje ožje in daljše dilce in so tucli njih srelnji, podnožni del malo zvišali. Večina smuči je bila enako dolga, le Laponci so uporabljali za levo nogo dolgo in gladko smučko, za desno pa kratko in ovito s kožo severnega jelena. Tako opremljeni so se Laponci smučali nekako tako, kakor uporabljajo otroci danes kotalke in skire, z desno nogo so se odganjali, z levo pa so drseli. Okrog 1. 10C0. je bilo smučanje na daljnem severu že splošno v navadi, moški, ženske in otroci so ga uganjali iz potrebe z enako navdušenostjo. Smučanje je spadalo na severu tucli med viteške spretnosti in imelo je svojo vlogo v vojni, kakor jo ima danes. Tola Srednja Evropa se je seznanila z njim šele v 16. stoletju, ko bo objavili nemški prevod dela Olafa Mag-nusa »Zgodovina severnjaških ljudstev«. Ta knjiga pravi med drugim: »Laponci imajo navado, da si privežejo dolge deske pod noge in se premikajo z njimi ter hitro tečejo po svoji volji po snegu preko gora in skozi doline. To delajo z veliko spretnostjo, naj si bo v vojni ali na lovu. Enako se opremijo, kadar prirejajo za dragocenosti ali za slavo tekme. Tisti, ki tako tečejo po snegu, v svojem teku tudi streljajo na divjačino, ki jo srečujejo.« Posebne priljubljenosti je bilo smučanje deležno na Norveškem, kjer si je vsaka po- krazrna izdelala svojo posebno obliko smuči. Vsem na čelu so bili prebivalci Tele-marke, ki so dali smučem v 18. stoletju novo obliko, tisto obliko, ki jo imajo smuči v bistvu še danes. Urezali so jih v sredini, tako da so postale prožne. Nova oblika je zahtevala tudi popolnoma novo tehniko, ki so jo Telemarkovci dovršeno obvladovali. Medtem ko so drseli drugi tedanji smučarji v brzem smuku po pobočjih in so mogli svojo vožnjo zavirati samo z dolgo ali krajšo palico brez krpelj, na katero so se naslanjali, se Telemarkovci niso opirali na palico, temveč so preskakovali v drugo smer, ne da bi pri tem uporabljali palico S tem so ustvarili moderno obliko smuka. Najboljši telemarkovski tekač, NorJheim. je proti koncil 19. stoletja ustanovil v Kri-stianiji prvo smuško šolo na svetu, ki je smučanje na severu še bolj in še hitreje popularizirala. V zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja so prirejali na Norveškem že športne smuške tekme, tekme na dolgih progah in tekme smuškega skakanja, celo neka vrsta skijoringa je bila že tedaj znana. V ostaii Evropi pa so veljale smuči tedaj še vedno za neko kurioziteto, ki so jo poznali le iz knjig in potopisov, pa so j.h tu Ln tam občudovali v zbirkah kakšnega svetovnega potnika. Častna izjema je bila le Bloška planota na slovenskih tleh. kjer je kmečko ljudstvo poznalo smučanje že najpozneje v 17. stoletju in se ga vadilo za potrebo. V svoji »Slavi vojvodine kranjske« nam pripoveduje Valvazor o bloških kmetih sledeče: »Uporabljajo dve leseni deski, prilično četrt palca debeli, pol čevlja široki in približno pet čevljev dolgi. Spredaj so te deske navzgor zakrivljene, v sredi pa imajo usnjen jermen, v katerega vtikajo nogo. Na vsako nogo pritrdijo po eno takšno desko. Nato ima kmet v rokah tudi palico, ki si jo opre pod pazduho in se na njej močno drži nazaj, se vanjo opira ter krmari ž njo, pa se poganja na ta način po najbolj strmi gori navzdol. Lahko bi napisal, da na ta način naravnost leti navzdol. Nobena gora mu ni prestrma in nobena ni preveč obrasla z visokimi drevesi, da bi je ne prevozil na ta način navzdol. Kajti pri svoji vožnji navzdol se sučejo in vijejo kakor kače, če jim pride kakšna ovira na pot, naj si bo to drevo ali pa velika kameniti skala, če je pa pot popolnoma prosta, neobrasla in varna, tedaj drčijo lepo premo navzdol.« Ni točno znano, kako se je rodil ta prvi alpinski smuk v Srednji Evropd, domnevajo pa, da so zanesli norveški vojaM med tridesetletno vojno svojo belo umetnost med kranjske kmete. Slovenci smo bili tedaj prvi smučarji Srednje Evrope, seveda pa le v majhnem predelu naše domovine. šele okrog 1. 1870. so se smuči tudi v ostali Srednji Evropi pojavile tu in tam, predvsem med lovci in gozdarji, pozneje tudi med potovalci in športniki. Oblike teh smuči in zlasti njih vezave so bile še skraj« Reparti del Corpo di Spedizione itellano In Russia — Oddelki italijanskega Ekspedicijskega zbora v Rusiji Trnppe italiane equipaggiate contro i rigori delTinverno russo in marcia verso le po-alzioni di prima linea — Italijanske čete, zavarovane zoper ostro rusko zimo, na po- hodn v sprednje položaje Hnltirni pregled Dvajset let Janeza Cesarja Kdor pozna enega najpopularnejših Igralcev ljubljanske Drame Janeza Cesarja, se bo prvi hip začudil naslovu, zaKaj vzlic vsej svoji mladostnosti je ta odrski umetnik že zdavnaj prekoračil dvajset let; verjetno je, da je v svoji življenjski matematiki pomnožil to številko z dve Toda Cezar je nedavno na tihem proslavil neko drugo zaokroženo obletnico: dvajset let igralskega udejstvovanja. Dne 18 decembra 1921 je debutiral kot Debeli človek v Cankarjevem »Pohu šanju« in je oil do-■slej eden najdelavnejših članov slovenske Drame. Pri igralcu, ki mu je gledališče postalo usoda, je vstop na oder važen datum Začetek novega življenja, Rojstvo novega človeka v njem — umetnika, ki bo ne-ugnano spreminjal svoje obličje, dobival stotero mask, preživljal ne vem koliko človeških usod in najpopolnejše živel na deskah, ki pomenijo svet.« Zato je povsem razumljivo, da se igralci večkrat spominjajo tega svojega umetniškega rojstva in pregledajo pot, ki jo imajo za seboj. Janez Cesar, ki ima med vsemi našimi Igralci najveličastnejši primek, 'ab.ko z zadovoljstvom premeri rezultate teh dvajsetih let Vodi nekako »knjigovodstvo« svojega dal« kakor ga ima najbrž vsak l^ra-lac. In to »knjigovodstvo« zaobsega ui enem samem kosu papirja dvajset le* igralskega dela in žlvl-enja. 1? bilance Cesarjevega umetnikova nja smo izvedeti d-3 ima za seboi približno -3000 odrskih nastopov v dolgi vrsti vlog, čijih naštevanje o' pomenilo znaten del repertoarja naše Drame v minulih dvajsetih letih, že v sezoni 1923/24 je nastopil Cesar v 213 predstavah, naslednje leto pa v 217, kar je najbrž njegov igralski rekord, vendar morda povprečje teh dvajsetih let dosega sto iiasto-pov na sezono. Tako si je Janez Cesar pridobil tisto popularnost, ki mu jo ne more nihče več vzeti, ker je sad njegovih nespornih igralskih odlik in izredne delavnosti. Znane so njegove komične vloge. V njih je pokazal zdrav čut za humor, ki nima tržišča zgolj v besedi, marveč tudi v glasu, ki Izdaja veselo srce, v mimiki, v blesku oči, v gesti Toda vse kaže, da Cesar nima ambicije za komičnega prvaka, marveč da Je njegov vzor igralec, ki v vseh načinih ln izrazih odrskega ustvarjanja postavi na oder celega moža. Najbližji so mu kmečki značaji. Ondan nam je dejal o tem: — Po rodu sem Podgorec, kakor se imenujemo ljudje, ki smo se rodili pod Gorjanci in hotel bi ostati to do zadnjega diha Kmečki svet in kmečki človek sta mi bila vedno najbolj pri srcu. Da, Cesarjevi kmetje, pa naj bo kateri koli iz Finžgarjevih ljudskih iger, katerih nobena ni šla v teh dvajsetih letih čez oder ljubljanske Drame brez Cesarjevega sodelovanja, ali Rožmanov Jane« v »Vdovi Roillnki«, ali šupan Rebernik v »Vodi« — vsi ti številni kmečki tipi ln znVAjl Imajo nedvomno nekaj našega, pristno slovenskega. Vendar Janez Cesar nI «100/0-Ijen samo z galerijo svojih, večidel izbor nih kmečkih postav. Zanimajo ga in roor- no primitivne, maže aa drčanje la zaviranje so bile še neznane, proti lepljivemu snegu so uporabljali kot mažo kose ali slanike. Leta 1890. so planinci prvič preizkušali smuči za vzpon, njih izkušnje pa so se strnile v uničujočo sodbo: »Vzpon s smučmi je izredno dolgotrajen in težaven, sestop pa zelo nevaren. Ovir skoraj ni mogoče premagati, a če padeš, kar se ti prav lahko zgodi, tedaj si s temi dolgimi čevlji popolnoma nebogljen.« Ni pa trajalo več dolgo, da so morali prvi neroineži svojo sodbo temeljito spremeniti. Ko je Nansen z velikim uspehom raziskal notranjost Grenlanda s smuči, so smuči namah postale orodje, ki je prešlo v središče zanimanja. A ko so Zdarsky in drugi izboljšali sistem vezave, s čimer so postale norveške smuči primerne za srednjeevropske terenske prilike, je začela armada prijateljev belega športa naraščati v nedogled. Afrlca settentrlonale — Severna Afrika Nosilnost ledu Vsako zimo poroča kronika o tem, da se je tu in tam vdrl led pod ljudmi, pri čemer neprevidneži neredko plačajo svoje tveganje z življenjem ali pa s težko okvaro svojega zdravja. Izkušnja uči, da je 2 do 3 cm debela ledna plast povsem nezadostna za odraslega človeka, debela mora biti naj-amnj 5 do 6 cm. DebeLna 10 do 12 cm drži že lažja vozila, a če je led še debelejši, n. pr. 30 cm, tedaj prenese tudi najtežje vozilo. 40.000 mark za orhidejo Gojitev orhidej predstavlja višek cvetličnega vrtnarstva. V Nemčiji imajo nekatera vrtnarska podjetja, ki se bavijo samo s kulturo teh cvetlic, največje med njimi pa je menda v Babelsbergu v bližini Berlina, kjer so uredili rastlinjak, v katerem žari v najbolj nenavadnih barvah in oblekah kakšnih 50.000 orhidej. V tem rastlinjaku so s skrbnim izbiranjem v nekaterih primerih celo prekosili naravo. Ena izmed orhidej rabi nič manj nego osem let; preden požene cvet. Dolgo časa so bili zaman vsi poskusi, da bi jo vzgojili iz semena, dokler niso odkrili, da živi ta rastlina v simbiozi z neko tropsko glivo. Po tem olkritju je šlo samo še za to, da posnamejo kolikor mogoče okoliščine, v katerih živi cvetlica v svoji domovini. Semena so končno vzka-lila in zrasla je cvetlica, ki spada med najdražje svojega rodu. Da je gojitev orhidej zelo donosen poklic, je najbolj razvidno iz tega, da so v Nemčiji ljubitelji teh cvetlic, ki so plačali do 40.000 mark za eno samo orhidejo. Vitamin proti sivini lasem Sivih las je konec! Vitamin H, s katerim so delali poskuse, je prastarim, osivelim mišim in podganam vrnil prvotno barvo. Tako menijo, da bi se z istim vitaminom dala odpraviti osivelost tudi pri ljudeh. Te učinke so odkrili v medicinskem zavodu heiielberškega vseučilišča, ki sedaj nadaljuje svoje poskuse. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Jaka je ribaril ob reki baš na mestu, kjer je bila voda vse prej nego čista. Ure ln ure je sedel tam m ure in ure ni imel nobenega drugega opravila, nego da je izmenjaval izginule črve na trnku. Proti večeru se mu je pridružil možak, ki ga je bil opazoval že predpoldne. »Nu,« ga je vprašal možak, »kaj si doslej že ujel?« • »Nič,« je odgovoril Jaka reslgnirano. Tedaj ga je oni poučil: »Saj vidiš, če je voda tako kalna, živali vendar ne morejo videti vabe. Poskusi morda u kresnicami . . .« »Janezek, če Izmed enajstih ovc na polju pet ovc skoči preko plota, koliko jih še ostane na polju?« »Nobena, gospod učitelj.« »Kako to?« »Kar se tiče računov se, gospod učitelj, že spoznate, kar se tiče ovc, pa ne!« »Nu, gospa aH vam je končno uspelo dobiti novo služkinjo?« »Se ne popolnoma. Toda zadnja, ki se Je predstavila, zbira ta čas informacije o meni!« £en» se Je srdila: »Ovratnica, Id st jo kupil, Je naravnost grozna. Reči moram: vsako krat, kadar sam zbiraš, kažeš frira* dan okus!« »Toda ženica,«« jo Je prekinil mož blago, »saj sem tebe tudi sam izbral!« Carro armato brltannico colpito e lmmohilizzato dalTartiglieria italiana — Hritskl tank, Id ga je zadel izstrelek italijanskega topništva Vlak zgorel v predora V bližini San Sebastiana v Španiji je zgorel tovorni vlak v predoru. Ker v posebnih okoliščinah tega požara ni bilo mogoče gasiti, so rešili samo lokomotivo in nekoliko vozov, ki se niso vneli. Ves železniški promet med Madridom in Irunom je prekinjen. Kolikor so mogli ugotoviti doslej, je požar nastal na ta način, da je dreg, ki je molel iz enega izmed voz. zadel ob vod visoke napetosti v predoru in ga pretrgal. Nastal je kratek stik in silen plamen je švignil v vozove, ki so bili natovorjeni zlasti s plutovino. Ogenj se je razširil z bliskovito naglico na petnajst voz in jih popolnoma uničil. Osebje ga je skušalo zaman obvladati in nič n so opravile niti reševalne čete, ki so prihitele na kraj nesreče. Zaradi gostega in jedkega dima jim je bilo nemogoče proireti v predor, kjer je ogenj razen na lokomotivi in nekoliko vozovih, hi jih je lokomotiva potegnila iz predora, do kraja opravil svoje delo. traja leta? Okrog novoletnega dne se je gotovo marsikdo vpraša', zakaj se pričenjajo ieta s 1. januarjem in na kakšen način smo prišli sploh do našega časovnega štetja. Astronomi nam vedo o tem j>ovedati marsikaj zanimivega. Tako n. pr. dolžina našega »meščanskega« ali »sončnega« dns nikakor ni istovetna z dolžino časa, ki ga potrebuje zemlja, da se enkrat aavr'-i okrog svoje osi. Ta čas je istoveten le z »zvezdnim« dnevom, medtem ko ;.iP-ja »sončni« dan kakšne 4 minute dalje. Tudi z dobo enega leta je drugače, nogo si običajno mislimo. Naše obi&ijno ieto nikakor ne ustreza času, ki ga zemlja potrebuje, da obkroži sonce. Ker opiše zemeljska os enkrat v 26.000 letih poseben obrat v obliki vrtavke, nastopajo letni časi vsako leto za kakšnih 20 minut pveje. Potemtakem bi bil koledar že po 70 letih za cel dan netočen glede nastopa letnih časov. Zato ne jemljemo kot podlago za naš koledar zvezdnega leta, temveč »leto Slabe kupčije bogatega Robinzona V precej nesrečno kupčijo se je spustil pred nekoliko meseci neki južnoameriški milijonar, ki je križaril po oceanu s svojo jahto in se je med potjo zaljubil v neki samotni otok. Naročil je svojemu agentu, ijaj kupi ta otok od države, ki je bila po vsej priliki njegova lastnica. Država je prav kmalu pristala na kupčijo in ko so bili vsi papirji v relu, je odplul proti otoku parnik z velikim tovorom vsakovrstnega gradbenega materiala, z delavci in gradbeniki. Toda otok so zaman iskali. Na mestu, kjer bi moral biti, se je širilo samo morje, šlo je za otok, ki se je za kratek čas dvignil nad morsko površino, da izgine potem spet v globino. letnih dob«. S tem smo si ustvarili koledar, ki se je prilagodil za človeški rod najvažnejšim naravnim dogajanjem žalost pa leto ne sestoji iz samih celih uni, temveč traja malenkost več nego 365 dal, tako da šteje tisočletje 365.242 dni. To razliko smo prisil'eni izravnavati z Lna-nim pripomočkom prestopnih dni. Ja pa že nekaj, kar bi naš koledar spravilo lahko v nered Ker izgublja sonce z izžarevanjem stalno nekaj svoje mase. se zemlja namreč od njega počasi oddaljuje. Po dosedanjih opazovanjih pa znaša razlika v enem letu komaj 1 cm in šele p>o 250.000 letih bo sončno leto za 1 sekundo daljše, nego je danes. Ta motnja nam za sedaj torej še ne more nagajati. A N 5 T A Obstoji letak, v katerem je Fouche, Napoleonov polic jski minister, odkrito priznal, da je kot član revolucijsk enarodne skupščine oddal svoj glas za usmrtitev kralja Ludovika XVI. Napoleon je poznal ta letak in ko je bil nekoč nezadovoljen z nekimi Fouchejevimi policijskimi ukrepi, ga je nahrulil; »Vi ste človek, ki je umoril kralja!« — »Da,« je odgovoril Fouche z nasmehom, »a zato, da bi napravil prostor genrju novega cesarja!« Napoleonov sri se je takoj razkadil. VSAK BAN ENA Rekordi golobov pismonoš Pri poskusih, ki so jih napravili z golobi pismonoši, so dosegli kot najdaljši polet progo 1500 km. Golobi, ki so jih odpeljali tako daleč z železnico ali letalom in 30 jih na koncu izpustili, so se obrnili takoj proti domačemu golobnjaku in se niso ustavili, dokler niso prispeli tja. Turisti opazujejo poševni stolp v Pizi. da predvsem mikajo tisti problematični značaji, ki Jih Je toliko obdelala evropska drama ne le v mogočnih stvaritvah Shakespeara, marveč tudi v svojem realističnem ln zlasti še novejšem psihološkem razdobju. Zato je na vprašanje, katere vloge ▼ tej dolgi vrsti njegovih odrskih postav se mu zde najznačilnejše ln njemu osebno najljubše, takoj navedel Sartoriusa v Sha-wovi Igri »Kako zabogatiš?«, dr. Grozda v Cankarjevem »Za narodov blagor«, stri-čka Vanjo .v drami Cehova, Spasoja Bla-gojeviča v Nullčevem »Pokojniku« In 00-glavarja v »Revizorju«. Iamed kmečkih vlog so mu najljubše take, kakor j« Kant* v Flnžgarjevl »Razvalini življenja« m Lah v Pahorjevlh »Vlnlftarjlh«. Kako snuje Janez Cesar svoje figure? Na to vprašanje nam je odgovoril naslednje: — 2e pri bralni vaji zapleše figura pred menoj, če je le v nji toliko prave gledališke krvi, da me količkaj zagrabi. Takoj vem, kakšna maska ji bo najbolj ustrezala, kako bo govorila, kako hodila; skratka, vidim jo živo pred seboj in jo skušam igrati. Z igranjem se nikdar ne mučim; pj navadi, če je količkaj prida, me vloga sama potegne za seboj. Po navadi so oili tudi režiserji zadovoljni z mojo zasnovo vloge. Pri tem se Je Janez Cesar z očitno hvaležnostjo ln toploto v glasu spominjal svojega prvega učitelja v igralski umetnosti, prevodnika Hudožestveniške struje v slovensko gledališče Borisa Putjate. Pripovedoval je, kako ga je rajnki režiser, ki je kljub kratki dobi svojega udejstvovanja zapustil vidno sled v slovenski gleda'iški kulturi, učil osnov dobrega igranja, vživ-ljanja v Igro, doživljanja njene vsebine m a kakšno ljubeznivo pozornostjo je mlademu slovenskemu začetniku vcepljal svoje bogate izkušenosti v umetnosti igralskega ustvarjanja človeških likov. Pri kmečkih vlogah pa je Cesarja vodila vsek-dar njegova korenito kmečka narava, spomini na mlada leta med kmeti in sposobnost opazovanja. Predaleč bi nas vodilo, če bi hoteli rapo-vrstjo naštevati Cesarjeve vloge. Naj samo še dostavimo, da je nastopal v vccini Cankarjevih dram, v vseh Nušičevih delih, ki so šla čez oder ljubljanske Drame, v obeh največjih Gogoljevih komedijah, v nekaterih Shakespearovih ln Molterovth igrah ln v raznih značilnih delih iz doma če ln pocebej ie 1« ruske klasične drame V sadnjem času smo ga videli kot Polonija v »Hamletu«, kot hlapca iimna ▼ »Botru Andražu«, kot Macafurja v »-Dveh bregovih« in kot Blaža Mozola v »Rokovniačih« V novo naštudirani Vombergerjevi kome- diji »Voda« bo spet igral župana Reberni-ka — eno tistih svojih figur, ki zagrabijo že v trenutku, ko se pojavijo na odru. Takšen je svet Cesarja Janeza v ljubljanski Drami. In ko smo te dni govorili z njim o tem in onem. predvsem o teh njegovih dvajsetih letih umetniške rasti in dozorevanja, je zamahnil s široko gesto preko dveh desetletij svojega igralskega življenja, kakor bi hotel reči: Saj smo še mladi, počakajte še! V resnici je rekel nekako takole: — Ce že hočete kaj pisati, povejte občinstvu, da sem dvajset let z veseljem dela za slovensko gledališče ter upam, ds bom lahko še z večjim veseljem živel in delal zanj, če Bog da in junaška sreča vsaj še nadaljnjih dvajset let! Pismo iz Zagreba V »Jutru« srno že priobčili krajše poročilo- o zanimivi prireditvi Slovencev v Zagrebu. Sedaj smo prejeli s strani našega zagrebškega prijatelja, hrvatskega knj ževnika, podrobnejše poročilo o po&a-nežnih nastopih in ga 7. veseljem uvrščamo v našo kulturne kroniko. Po dvakratni uprizoritvi Cankarjeve »Lepe Vide« v zagrebškem Maicm kazilištu je Slovenska kmečko-delavska s.'oga priredila 6. januarja — na prazn k Sv. Treh kraljev — ob petih popoldne v veliki dvoTani De'av-ske zbornice frvoj novoletni ku'turni večer. Bil je druga vlovensika kulturna prireditev v Zagrebu, v urou Hrvatike. po nastop« novih razmer pri ou in v svet«. Sporod. ki ga je sestavi kulturni odbor SKDS. je bil skrbno izbran in raznovrsten, vendar je tvoril organsko celoto. Imel je nalogo, da podaljška linijo, ki jo jc SKDS * Lep knjižni poklon Duceju. Duce je sprejel senatorja Giovannija Gentila, predstavnika Kraljeve komis je za proučevanje Mazzinijevega dela, ki mu je pri tej priliki poklonil zaanjJi 5 zvezkov nacionalne izdaje zbranh uel velikega pisatelja. Glavna zasluga, da se uspešno zaključuje obsežna izdaja Mazzinijevega literarnega dela in njegove zapuščine, gre prof. Mariju Men-ghjuju, ki se že 40 let intenzivno bavi s proučevanjem dejanja in neiian„a enega najv ečjih tvorcev itaiijanskega duha. Iz laja obsega tudi blizu 10.0U0 Mazz nijevdi pisem, aeloma objavljenih, deloma tokrat prv krat izdanih. * Visoko ouiikovanje generala Ambrosia. Hitler je odlikoval poveljnika 2. italijanske armade genez ala Ambrosia z velikim križem reda nemškega orla z zvezdo m meči. Tudi generala De Blasio in Castellano sta prejela nemško vojaško odLkovanje. * OoiiivOvanje uior^iarjev iz Ju.ijskih pokrajin. z najnovejšim ukazom je b-la odlikovana dolga vrsLa mornarskih častnikov, podčastnikov in mornarjev, med katerimi so tuli drugi vodja-iaaioteiegraiist Valter šul goj iz Goz-ice (vojni križec), podporočnik Roman Fonda z Reke (bronasta ko-fctjna), poročn.k Marijo Prosen z Reke (bronasta kolajna), kurjač Danilo Furiani iz Milja, topničar Adalbert Stare iz Konto-velja, torpednik Furlan iz Buj v Istri, topničar V ktor Kinek iz Gorice in drugi vodja-mehanik Ivan Maragoj iz št. Petra ob Soči (vojni križec za hrabrost). * Nov grob. V Gorici je nenadoma za vedno zapustil svojce ravnatelj Kmečke banke v pokoju g. Matija Komae. K večnemu počitku bodo dragega rajnkega položili na goriškem pokopališču. Pokojnemu bomo ohranili blag spom.n, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. * Na vzhodni fronti je padel generalni major Rihard H e r m a n n , briga^ni vodja oboroženih oddelkov SS. že v prvi svetovni vojni je bil odlikovan z železnim križcem 1. in 2. stopnje. To odlikovanje se je v sedanji vojno ponovilo, razen tega je prejel vojni zaslužni križec. Padel je 27. decembra pri nekem napadu boljševikov na njegovo postojanko. * Redne telegrafske zveze z Južno Ameriko. Z ozirom na netočne vesti, ki so se razširile, ugotavljajo na pristojnem mestu, da telegrafske zveze med Italijo in deželami latnske Amerike v redu poslujejo. * Uredništvo »Umetnosti« sporoča spoštovanim naročnikom, da se je revija zaradi nepredvidenih ovir za nekaj telnov zakasnila. Revija bo te dm dotiskana in izide še ta mesec v razširjenem obsegu z literarno prilogo »Živa njiva«. Obsegala bo tri številke (december, januar in februar). Prosimo spoštovane naročnike in prijatelje, da blagovolijo vzeti to na znanje. * Brezmesni dnevi na Madžarskem. Od 20. t. m. bodo na Madžarskem v torek, sredo in petek brezmesni dnevi. V ponedeljek bo prepovedana prodaja svinjskega, telečjega in ovčjega mesa. Torek ostane v vseh gost ščih dan kosila iz enega lonca. V bodoče bosta samo sobota in nedelja brez omej.tev. Divjačina in perutnina sta dovoljena vse dni v tednu. * Preskrba z moko in kruhom na Madžarskem bo za vso deželo enotno urejena. Na dan bo vsakdo prejel 250 gramov kruha in na mesec 2000 gramov bele moke ali testenin. Ol 15. t. m. naprej se bodo v gost ščih dobile močnate jedi in kruh le proti odrezku krušne nakaznice. * Vzorčni sejem v Plovdlvtu Trgovski ataše pri bolgarskem poslaništvu v Rmu objavlja, da bo od 6. do 19. aprila 1942 v Plovdivu mednarodni vzorčni sejem pod pokroviteljstvom bolgarskega kralja. * Prepoved klanja živine v Turč.ji. Na osnovi sklepa koordinacijskega odbora je vlada prepovedala klanje bivolov in vprež-nih volov starih manj kakor 10 let. Na ta nae.n hočejo zagotoviti kmetijstvu potrebno število vprežne živine, ker so konji večji del v vojaški službi. * Ločitve zakonov na Madžarskem. Predsednik madžarskega parlamenta je imel na letošnji otvor.tveni seji govor, v katerem je med drugim omeiU tudi ločitve zakonov na Madžarskem v preteklem letu, ki so se zvišale za 14 odstotkov. Dejal je: »Moda ločitve zakonov dobiva tuli pri n žjih ljudskih slojih vedno več pristašev. To moramo smatrati kot nekak bolezenski pojav v življenju naroda, če bodo ločitve zakonov naraščale, pomen: to krizo osnove nacionalne skupnosti, družine.« ronika IZ LJUBiJAN* V ZVESINJAKU »Poglej Lea,« pravi gosjtod škrjanec, »kako lepo ravna tale levinja z levoma Lea si obriše pot s če!a: »Kako bi ne — saj je tudi zmerom doma!« začrtala s prvo prireditvijo: ohraniti samo-n'ki ost slovenske kulture, lepoto ježka in n3~odno skupnost Idejno se je vsa prireditev gibala v smislu Zupančičevih verzov, ki so ji biLi motto: Jaz sem globokih korenin vem. da sem svoje zemlje sin. zato se ne boj m daljin. Ves spored so tudi tokrat izvajali člani dramske skupine SKDS v režiji proslava K u g 1 e r j a. ki je bil hkrati scenograf Njih požrtvovalnost je velika: vsi so neseb čno žrtvovali svoj prosti čas ;n sc v kajkrat zelo nepripravnih okoliščinah vadili v posameznih točkah, samo da bi bili dosegli kar največji uspeh. Dolgi večeri do pozno v noč m prosti nedeljski popoldnevi »o bili posvečeni temu delu V sodelavcih ie ž:ve!a velika zavest, da ie treba v kakršnih sa bodi prilkah m neprilikah delati za ohranitev slovenske kulture ter s stvarnim,- uspehi svojega dela podpreti sonarodnjake — slovenske izseljence in begunce —. ki najbolj potrebujejo te vzajemnostm pomoči. Po-žrtvova'nost tihh delavcev iz SKDS je bila dralej kronana z uspeh- :n tako je b ia tudi tokrat dvorana Delavske zbornice polna občinstva: nad 1300 sloven-kh ljudi je z živim zanimanjem spremljalo sleherno točko siporeda. Malčki p o j o ... Nainrej ;e pe' zbor slovenskih otrok eno božično in dve slovenski liudski pesmi. Ta uvodna točka je bila kar najsrečnejša ;n najbolj spontana Mi nastopil kak virtuozno izurjen mladinski zbor z notami v rokah in z dirigentom, ki bi s pazljivo natančnostjo u— Skerjančev koncert, o katerem smo priobčili podrobnejše poročilo v včerajšnji številki, je vzbudil v našem glasbeno ljubečem občinstvu široKe odmeve in soglasno priznanje ne le skladatelju, marveč rudi dirigentu D. M. Sijancu in orkestru. Prav posebna hvala pa gre Glasbeni Matici, ki se ni ustrašila žrtev, s katerimi je bilo združeno sodelovanje tako pomnoženega orkestra. Glasbena Matica je s to prireditvijo vpisala v kroniko svojih uspehov novo svetlo točko. u— Namen Intimnih koncertov Glasbene Matice, ki nosijo naslov: Večeri predkla-sitne glasbe, je, da seznani koncertne obiskovalce 7 deli najstarejše glasbene literature, katerim se posebno v zadnjih letih posveča po vsem kulturnem svetu ved več pozornsti Dela so izredno zanimiva in -•ična in so najvernejša slika velikega napredka glasbe v poznejših časih. S?zna-Uil. se bomo s celo vrsto skladateljev in njihovimi deli, ki so bila doslej pri nas po večini neznana. Dela, ki se bodo Izvajala, \ spadajo v dobo od 1500 do 1800. Prvi bo orgelski koncert, ki ga bo izvajal skladatelj in mojster na orglah prof. Matija Tome dne 19. januarja ob pol 19. uri v Hubadovl dvorani Glasbene Matice v Vegovi utci. — Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. u— Mrakovo gledališče v frančlšKansni dvorani. Drevi ob 18.30 nastop Pavlihov-cev, Oskrbite si vstopnice v predprodajt od 10.30 do 13. in od 15. do predstave. V torek pa bo premiera velike antične tragedije »Elektra«. Tudi za to predstavo se pri blagajni že sprejemajo naroCla. Opozarjamo, da bo v nedeljo dopoldne zadnji nastop »Pavlihovcev«. VESELI TEATER Danes premiera programa štev. 14 ob 18. 30 u— V »Veselem teatru« bo danes prav živahno, saj je premiera novega programa št. 14. Na sporedu Imamo same novosti. Kupite vstopnice že v predp pri naši dnevni blagajni, ki posluje danes od 10. do pol 13. in od 16. ure dalje. — Uprava. u— Pokr. odboru Rdečega križa so darovali: G. prol. dr. Lavrie mesto cvetja na grob pok. ge. Johance Troštove 100 L, g. pavlič Leopold (zastopstvo Skodovih zavodov) mesto novoletnih voščil 1000 L, g. Rojina Anton, md Slomškova 8, namesto venca na grob pok. Josipa Stupice 100 L, gg. Franc in Marija Deschman v počastitev spomina pok. ge. Bilenc Marije 50 L. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani v spomin svojega častnega člana in dolgoletnega oooornika pok. kanoii . Sušn ka Ivana 400 L Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani v počastitev spomina pok. kanonika Sušnika Ivana 5000 L. — Plemenitim darovalcem iskrena hvala! u— Kup nesreč. 201etnemu mizarskemu vajencu Jožetu Kališniku, zaposlenemu pri mizarju Kosu na Ježic-i, se je po n.sreči razlil šprit, ki se je vžgal in se je Ka .š-nik nevarno opekel po obrazu in rokah. Na slamoreznici si je p^rezal prste desnice delavec Franc Zore iz Dragomeia. Na zle-denelih tleh je spodrsnilo 441etnemu delavcu Jožetu Kranjcu, ki je padel in s; zlomil levico. Pri sekanju drv se je ponesrečil 18-letni brivski vajenec Ivan Kopač iz Ljubljane. Poškodovano ima levico. Pri smučanju si je zlom i levo nogo 16ietni sin hišnika Stan.slav Ogrizek iz Ljubljane. 45-letni strojevodja državnih železnic Jože Barhun je na poledenelih tleh palel in se poškodoval na glavi in rokah. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni boin.šnicl. u— Razstava a kad. slikarja Zorana Mu-šiča je odprta v zgornji dvorani Obersne-love galerije na Gosposvetski cesti vsak dan ol 9. do 12.30 ter od 2. do 6. popoldne. Razstava je pomemben dogodek v letošnji umetniški sezoni ;n toplo priporočamo obisk. naročnino! □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□l Iz Novega mesta n_ živinski sejem. Novo zapadli visoki sneg je zelo oviral dovoz prašičev oa vsa-kotedenski prašičji sejem v Novem .ne»tu ln zaradi slabih prometnih vez je tudi izostalo mnogo kupcev iz Bele krajine m žumberka Na se.em je bilo skupno oripe-ljanih 135 prašičev in le dobra polovica jih je bilo prodanih. Zaradi malega Števila kupcev so tudi nekoliko popustile cene Na sejmu je bilo največ 2 do 3 mesece starin prašičev za rejo in le nekoliko prašičev je doseglo 50 kg. Prihodnji prašič.i sejem oo v torek, 20. januarja, skupno z vsakoletnim velikim Antonovim sejmom za goveda, konje ln kramo. n— Obsojen navijale« cen. Pred sodnikom poedincem se je moral zagovarjati po znanem paragrafu neki trgov9kl pomočnik brez posla. Obtožnica mu je očitala, da je prodajal v okolici D°br"polja milo namesto po takratni maksimirani ceni 5.75 lir za kg, po 16 Ur kg, pri oemui so ga zalotili oblastveni organi. V odsotnosti je bil obtoženec obsojen na 10 dni za-pora in na 120 lir denarne kazni, pogojno na dve leti n— »Izdaja pri Novari« na n°vomeSkem odru. Proti koncu januarja bo gostovalo v Novem mestu ljubljansko Narodno gledališče z znamenito švicarsko dramo »Izdaja pri Novari«. Ta drama učinkovito pri kazuje tedanje vojne dogodke in jo bodo ljubljanski gledališki umetniki vprizortli v originalnih srednjeveških kostumih. Nastopile bodo samo najboljše moči in Do ^ako novomeškemu občinstvu po daljšem casu dana prilika prisostvovati pretresljivi vojni drami. n— Telefonska naročnina. Rok piači'a telefonske naročnine za 1. četrtletje 19*2 poteče 15. januarja Kdor do tega dne ne bo poravnal naročnine, mu bo 16. jantar ia telefon izključen ln bo moral plačali za ponovno vključitev Se 38 lir. Glede reklamacij naj se telefonski naročniki pravočasno obrnejo na poštni urad n— Glasbeno življenje. Novomeški salonski orkester je pričel z večjimi pripravami za velik Instrumentalni, vokalni in orkestralni koncert. Poleg novomeškega salonskega orkestra bod nastopili najbo.jsl novomeški vokalni in Instrumentalni yjii-sti, po daljšem času pa se bo predsta-dl tudi mošk zbor, ki bo pod vodstvom skladatelja g. Strajnarja zapel nekaj pesmi. n— Ureditev sadovnjakov. Okra ini civilni korosar g. dr. Griselli ponovno opozarja Lastnike sadnih nasadov na točno izvrševanje naredbe o zatiranju škodljivcev m bolezni sadnega drevja. Zaradi splošne zanemarjenosti sadnih nasadov morajo lastniki in zakupniki sadnega drevja v teku zime odstraniti iz sadonosntkov vsa sadna drevesa, ki so suha ali na pol stara, star kava s prekomerno visokima vrhovi, ki »o močno rakava ali napadena pc zail jubnikih. vrtn h zavrtačih. kaparjih in krvavih u&c-h v takom obsegu, da ni mogoč drug način uspešnega zatiranja teh bolezni m škodljivcev. Prav tako mora odstraniti iz nasad« vse suhe in na pol siuhe ter po zaljubnikih. vražjem grmu in beli roeli napadene veje ki se morajo po odstranitvi takoj sežgati. Sadno drevje se mora očistiti tudi mahu in iiša-jev: stare skorje, drevesne gobe, suhe. gnile plodove in vse odpadke pa je treb3 takoj sežgati. Porezati se morajo m takoj sežgati geoeničja gnezda, ki so poz mi na vejah sadnega drevja, grmovja in živih mej. Okrajno glavarstvo bo proti vsem. ki ne bodo točne in pravilno izvedla v sodonosn-'kih gornja dela. uvedlo kazenski postopek. n— Adamičev orkester gostuje. V ponedeljek gostuje prvič v Novem mestu znani Adamičev jazz-orkester, ki bo priredil v Prosvetnem domu dva koncerta lahke in plesne glasbe. Adamičev orkester bo nastopili v svojem kompletnem sestavu ter bo nastopilo 18 godbenkov, med njimi tudi sam Bojan Adamič ,n M.loš Ziherl ter razni vokailni in instrumentalni solisti Na sporedu bodo samo skladbe iz najnovejše in najboljše svetovne glasbene literature. Za Novo mesto bo ta koncert posebno privlačen, saj doeej novome ko obč nstvo še ni imelo pril ke slikati kak pomembnejši plesni orkester na samoJtojnem kc-ncertu. Adamičev crkoster uživa sdoves nagega daleč najboljšega plesnega orkestra in bo v polni meri zadovoljil tudi novomeško občinstvo. 3z Tržaške pokrajine Tržaški škof o komunizmu. Tržaški škof mons. Antonio Santin je duhovnike svoje škofije pozval na čim odločnejšo borbo proti komunizmu. — Treba je odpreti oči, treba je ljudem pojasniti stvar ln jim pokazati pravo pot, piše med drugim. Boljševizem je takšna strahota krivice in okrutnosti, je tolikšen sovražnik civilizacije in krščanstva ln izkušnje, ki bo jih vsemu svetu pokazale Rusija, Madžarska in Španija, so tako znane, da je dovolj gradiva, da nad to strahoto vsakdo lahko odgre oči Pastirji smo ln moramo razkrinkati volka, obvarovati moramo svojo čredo tudi za ceno svojega življenja. Non natečaj za najboljši pekovski kruh. iNeuavno sm j poročali o uspehu zadnjega natečaja za najboijfti pekovski kruh, zdaj p' je objavljen nov, tretji natečaj. Pogoji s ostali stari tai namen natečaja je, med i kovsklml mojstri na področju mestne c^cine tržaške dvigniti zanimanje za dosego čim boljšega kruha iz enotne moke. i'* C- grade so tudi tokrat za pekovske m str<> od prve do tretje v zneskih 10.000 7000 in 3000 lir ln pa 14 nagrad po 600 11 za pekovske pomočnike pa od prve do tretje v zneskih 5000, 3000 ln 200 ln pa 14 nagrad po 600 tir. Natečaj -e bo začel 16. Januarja ln se bo zaključil 15. marca, nakar bo komisija lzvrdlla ocene in raa-d~111a nagrade. Imenovanje v ftkofljl. Don Carlo Con-selli je bil imenovan za župnika v Barkov-ljah. v Lanlšče pa je bil poslan za pomožnega vikarja don Simon Milanovlč. Odlikovanj« sežanskega rojaka. S srebrno medaljo za hrabrost je bil odlikovan poročnik —. pilot Boris Premini lz Sežane v priznanje zaslug, ki si jih Je pridobil o priliki nekeca bombnega napada v Libiji decembra 1940. Začetek »ko^mshppi leta v ItalltansUo-nemškem društvu. V ponedeljek ob 20.15 bo v Liktorski dvorani slovesna otvoritev akademskega dneva Italijansko-nemftkesra društva Uvodno nrertnvsnle bo imel odvetnik dr. Cesare Pagnini, nato pa bo sledil koncert komorneea orkestra tvrdke lz Llp-skega. Otvoritvi bo sledila vrsta kulturnih ln umetniških prireditev za člane ln po njih uved#»nfi eroste. Smrtna nesreč« na ladfl. Na nekem par-niku, ki se 1e ustavi) v tržaSkem pristanišču. je nesreča zahtevala življenje ladijskega kurjača NIkole Vuhova iz Trsta. S krova Je skozi odprtino padel v notraniost ladie in se tako poškodoval, da je kmalu ransm podlegel. Smrt najstarejšega tržaškega atavca. V visoki starosti 80 let je umrl Franceseo de Snvorgnanl. nestor tržaSkih stavcev. Po1 kolnik 1e delal dolgo vrsto let v tiskarni »Piccola« vse dotlel ko Je bil leta 1915 nanio Izvršen napad. Pričetek sezone v Verdijevem trle^Hftčn. V četrtek se bo v Verdijevem gledališču začela redna sezona s predstavo opere »Francesca da Rlmlnl« s Franco Somigli v nalovni vlogi. Predprodaja vtopnic je pri gledališki blagajni. Predstava se začne ob 20. url. I Iz Hrvatske Poslanik BoAnjakovič v Helsinkih. Se pred dnevi Je prispel v Helsinke hrvatski poslanik dr. Bošnjakovič. Na kolodvoru ga je pozdravi! finski zunanji minister. V torek je poslanika Bošnjakov!ča sprejel predsednik republike Rity, kateremu je Izročil svoje poverilnice. Hrvatska delopustna organ'zaclja. Po vzgledu nemSkega »Moč z radostjo« in italijanskega Dopolavora izgrajujejo zdaj tudi na Hrvatskem delopustno organizacijo, i Prvi korak je bil storjen z ustanovitvijo Državne zveze za javne nameščence, ki bo v najožjem sodelovanju z ustaSkim gba-njem skušala uresničiti želje Iržavnih nameščencev v gospodarskem in socialnam : ozlru. i Dan filateI'stov. V ponedeljek je prire-. dila hrvatska filatelistična zveza dan pi-| semske znamke. V ta namen je zveza izdala | dopisnico, na kateri so natisnjene vse na Hrvatskem v prometu nahajajoče se znamke. ■kina Josipa, Potočnika Johaaa, Suzane, Ruparja Janeza, Smolčič Marinke, ZakrajSka Ludvika ln Pavloviča Marka. Naše gledališče D B A M A Četrtek, 15.: Ob 17.30: Boter Andraž. Red četrtek Peten. 16: Ob 17.: Voda Premiera. Red Premierski Sobota, 17.: Ob 17.30: Rokovnjači. Izven. Nedelja, 18.: Ob 17.: Voda. Izven. Delo domačega pisatelja «I°že Vomber-garja »VODA« bo uprizorjeno v režiji Milana Skrbinfika v petek ob 17. uri za red Premierski. Vombergar je znan kot pisatelj komedije »Zlato tele«, drame »Vrnitev« in folklorne igre »Igra življenja« Veliko popularnost si je pridobil kot pisatelj slušnih iger za radio. Njegova tridejanska komedija »VODA« pokaže kos našega podeželskega življenja z n.egovimi značilnostmi v reševanju gospodarskih vprašanj. Igrali bodo: Gregorin. Cesar, P. Juvanova. V. Juvanova Tiran, Simčičeva, Gale, Po-tokar, Drenovec, Bratina, Lipah, Brezigar, Peček, Plut. Vertin, Košič, Rakarjeva. Stupica. Kralj, Orel, Nakrst, Malec, Blaž. Starčeva, lnscenator Inž. Franz. Drama pripravlja v režiji J. Koviča Cailavetovo ln Flera-Etienne Reyevo komedijo v treh dejanjih »Lepa pustolovVi-na«. V tej sodobni igri bodo igrad g'av-ne vloge: Kraljeva Levarjeva, VI Skrbin-Sek ln Nakrst. Premiera Je predvidena za prihodnji teden. OPERA Četrtek. 15.: Ob 17.: Ples v Operi. Opereta. Red A. Petek, 16 Ob 15.: Rigoletto. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene Nedelja. 18.: Ob 10.: Princeska ln ijnaJ. Izven Mladinska predstava. Zelo sniža-ne cene — Ob 15.: Ples v Operi. Opereta. Izven. Heubergerjeva opereta »Ples v Operi« se odlikuje z melodiozno glasbo ln zelo zabavnim dejanjem, štirje pari rodbinskih članov gredo, ne da bi vedeli drug za drugega na ples v Opero. Razne šale ln preizkušnje. ki jih prestanejo, so vsebina učinkovitega libreta. Peli bodo: Zupan, P Juvanova. Sladoljev, M. Sancin, Polajuarje-va, B. Sancin, Barbičeva, Poličeva. Ko-šir eva in Pianecki Dirigent žebre, režiser Frelih. Dijaška predstava Verdijeve opere »Rl-golett0« bo jutri ob 15. url po zelo znižanih cenah Bujna, domislekov polna, ver-dijevsko melodiozna glasba in učinkovito dejanje sta ohranila tej operi 90 let nezmanjšano priljubljenost. Tako občinstvo, kakor pevci, cenijo pevnost pevskih par-tov ln igralsko zanimive naloge, \ti Jih nudijo Verdijeve opere. Izvrstna zasedba letošnje uprizoritve je prinesla operi velik uspeh. Glavno moško partijo poje Primožič. glavno žensko Ribičeva. Nadalje pojejo Se: Manoševsld, Spanova, Lupša, Pugelj, Poličeva. Stritarjeva, Sladoljev, Dolničar ln Kos Dirigent žebre, režiser Primožič, koreograf inž Golovin. Starfe In mladino opozarjamo, da bo po daljSem presledku v nedeljo 18. t m. ob 10. url dopoldne v Operi uprizorjena zopet Gregorc-Golovinova mladinska igra »Princeska in zmaj« po zelo znižanih cenah. Rdeči kriz poroča Ljubljana. 14. Januarja PoŠto naj dvignejo: Božiček Franc, trgovec, Cajnkar Feliks, Cizelj Janko, Cebulj Tončka, Detela Dora. JezerSek Ivko, učitelj. Hlebec Lucinka, Kolenc Nada, Lapaj-na Ivan. lastnik »Ilirije krema«, Mihevc Tončka, Omahen Franc, profesor, Pahor Jože. učitelj, šraj Jan. pekarna. V tajništvu poizvedovalnega oddelka, Tvrševa 11, naj se javijo: Celarc Ivan, Do-kič Radmila. Držan Aloln. Ferlič Jože. Gr-mek Anton, Grmek Marija, Husel Alojzija. Javna borza dela. Justin Marlla, Karašič Anton. Kniflc Frančiška, Kovalevsky Dimitrij, KrapS T., Kutin Mara. Maršič Zdenka, Martine Pavel, Mernik Alojzij. Miljko-vič Mirca, Mole Franc MrdavSlč AleS. Neu-man Marija. Pavlovič Matija, Poje Malka, ing. Pirkmajer Vilko. Ravnik Janko, Ron-ko Vjekoslava, stud. iur., Sojer Neža, Sre-bot Micl, Stranjšek Viktor. Stelnherz Gustav, 2anc Ana, žgalin Anton, žužek Jože. V tajništvu naj se javijo svojci ali znanci Cimpermana Jožeta, Carmana Vinka, . Dolžana Slavka, Dodukoviča M., Franče- | VABLJIVO Gospod Črnivec prispe na svojem poslovnem potovanju v edini hotel malega mesta. — Ali imate na razpolaganje kako sobico? — vpraša hotelirja. — Seveda! Imamo sobe po 10 in po 5 lir. — V čem se razlikujejo ene od drugih? — V sobah po 10 lir je tudi mišnlca. 6EF NAREKUJE — Spoštovani gospod! Moja tajnica je Izobražena, zato ne more napisati mojega mnenja o vas. Jaz sem poštenjak in zato ga ji ne morem narekovati. Vi pa, ki niste ne eno ne drugo, si ga lahko misl te. izvabljal iz pevcev vse g'asbene finese Peli so mali, srčkam slovenski otroci, ubrano in z mnogo, mnoge srca. tako kot se poje v domačem intimnem krogu ko je srce sproščeno in povzdign4eno nad siv no in težo vsakdanjosti in ko je pesem edin človekov izraz na j pristne j <".i h čustev Ta neposrednost petja je na mah zagrabila občinstvo; vsak se je spomnil svojih otročkih let, d6ma n svojcev, kjer koli so že po svetu Ali je treba posebej govoriti o »uspehu« te točke? Govor P Horvat a Nato je imel predsednik SKDS Pavle Horvat kratek pozdravni govor. po'n globoke simbolike, posebej še v primerjavi med nekdaj in sedaj. Stvaren, miselno pogubljen, pravilno postavljen in polten govor predsednika edine slovenske organizacije v Nezavisni državi Hrvatski ie napravili globok vtis. Posebno toplo je bil sprejet tisti dal govora, ki se je zavzemal za poglobitev kulturnih odnosov s Hrvati. Biseri slovenske poezije Vrstile so se recitacije slovenskih pesmi. Po dvorani se je razlilo b:serje slovenske poezije. Naj ponovimo naslove: Anton Aškerc. »Božična pesem sironiakova«; France Prešeren, peti iz »Sonetov nesreče«: Simon Gregorčič. »Na bregu«: B">g.*miT Ma-gaina. »Jezus v cirkusu«; Simon Jenko, »Studenca« in »Trojno gorje«: Oton Zupančič. »Grobovi tulijo«; Tone Seliškar »Kristus na Klečci« ... Čustva, misli, oblike, lepota. melodioznost jezika; vse. kar j« ustvaril slovenski genij, vse ie bilo v prgiščih razsuto in podano v tej točka lepega spo- reda. Rec tatorji: Miroslav Kugler, Stanko Sopčič. Bronka Pivkova. Marja Jermanov a in France Ravnikar so se trudili z večjim ali manjšim uspehom io prepr č eval n os t j o. da bi pričarali pr sušnemu r^tevilnemu občinstvu slovenskemu ljudstvu, ta svet lepote, čustvenosti in miselnosti. Najspontanejši odziv je našla pesem Simona Jenka »Trojno gorje« v izredno su-gestivni interpretaciji Franceta Ravnikarja. Zaradi nenadne obolelosti izvaia'cev so bile moraJe izostati koncertne točke siporeda: so'o petje sloveiukih ljudskih in umetnih pesmi. Dramatizirana »Duma« Po odmoru je pri?iLa na vrsto najlepša točka tega večera: »Duma« Otona Zupančiča. Ta krasni poem največjega ž vega slovenskega pesn ka je bil posebej v ta namen dramatiziran. Dramatizacijo je izvršil hrvatski književnik Vilko Ivanuša. »Dumo« sta recitacijsko izvajala dva glasova z odra: glas Moža in glas 2ene. izpopolnjena z glasovi iz ozadja. Kakor da bi biLi iz srebra, so zazvonili po dvorani čudoviti verzi včli-kega pesnika; tako je z izklesano in izbru-šeno lepoto slovenske besede spregovoril množici rojakov v tujini jih zanesel z magijo svoj:h verzov, sp ninil jih na domovino in vzbudil ▼ njih de »ilnejie hrepenenje po nji. Ta točka sporeda Je bfl« na umetnico višnni. Bronka Pivkova kot 2ena n Stanko Sopčič kot Moi sta »e ukazala kot recitatorja vseskozi zrelih umetniških pre-terzij. Modulacija glasov, toplota m neposrednost interpretacije, stibzkaoa ge&tikula- cija. vse je bilo dognano Bil je čudovit pro-ludij človečkih glasov, ki hrepene po sreči, pr- domu in po domovini, po topli prepro stosti življenja: preludij človečkih glasov, ki se iščejo v daljavah se za hip strnejo in se potlej zopet razidejo v bolestnem drhtenju, dok'er se naposled ne zli jo v eno. pridejo v skand:ranje najlepših mest te nostal-gične pesnitve, ki je v slovenski poeziji edinstvena po nenavadni lepoti jezika, čustva in misli M-»item ko je b:! Mož v kreaciji Stanka Sopčiča ena sama zvočna m bogata skala doz vetij od vedre radosti do težkega spoznanja. k -kor je slovenski človek prav za prav tragično sdm v svojih bolestih in radostih, je bila kreacija Bronke Pivkove kot 2ene njegov čisti pendant: globoko kon-templativna z vzdržno, zaprto, vendar pa toplo človeško patetko v glasu in gbu; njen temni alt je natanko izvajal cel6 naj-rahlejše odtenke pomirljive, tihe radosti in t-'he, tragične bolesti žene, ki ljubi ia trpi, prav kakor se je v tej pesnitvi izpovedalo srce poeta — Otona Zupančiča. Odlomek iz Finigarja Kot zadnjo točko sporeda to igrali člani dramske skupine SKDS tretje dejanje moč-ns drame F S. Finigarja »Ra/valna iivlje-ma« Ta Finigarjeva drama je — kakor je napisal njen režiser Miroslav Kugler v tiskanem sporedu te priredit* — »kristalna slika nešteto tragedij, katerih vzroki imajo koren ne v temnih globinah človeškega egoizma. lahkomiselnosti, ki noče spoenati, da je spoznanje grenko in da ima žrtev Boga na križu globlji stnisol kot odrešiti čk»veka. ne da bi se Ie-ta zavedal potrebe po vzgajanju samega sebe«. Vsa moč te dTame prihaja do polnega izraza prav v tretjem, zaključnem dejanju, ki je bilo tu izvajano. Kakor »Duma«, je bila tudi ta izvedba v celoti na umetniški višini. Dobro vigrana skup na je plastično kreirala vse postave in sleherno podrobnost. Maja Valenčičeva je ko« Lcnčka pokazala, da razpolaga z obilnim registrom izraznih možnosti v oblikovanju ženskih tragičnih postav. Prav za prav je bilo težko verjeti, da je bila prvikrat na odru. Njen odlični partner v igri je bil Janez L a v r i č v vlogi Martina. Za to dvojico ni zaostajala tudi Vera Lavričeva kot Tona Igra ostalih je bila takisto skladna, vseskozi solidna m v vsakem pogledu zedovtljiva. Kulturno doživetje Pri tej prireditvi je bila tudi marsikatera večja ali manjša pomanjkljivost, zlasti še v prvem delu sporeda. Toda te šibkosti so bile majhne m ne važne, če jih primerjamo s celoto, pa s svrho in smotrom ter navsezadnje b končnim rezultatom prireditve. Uspeh ni izostal v nobenem pogledu. Slovenci izven domovine so vaekako imeli pravo kulturno doživetje, ko jim je z odra v srcu Hrvatske zazveneta miselna, krasna, umetniško oblikovana »'ovenska. domača beseda Mimo tega so mogli spoznati, da • podpiranjem takih kulturnih akcij in prireditev podpirajo tudi one svoja brate ki so najpotrebnejši opore ir podpore. A v današnjih razmerah je to mnogo, redo mnogo. Priznati i« treba, da Slovenska kmečko-delavska sloga v Zagrebu dostojno opravlja tvojo kulturno notoga, —m (Zagrebl ŠPORT Nazadovanje francoskega športa Ponatis članka iz italijanskega športnega dnevnika, ki kaže, kako se je v minuli sezoni poslabšalo stanje v vseh francoskih športnih vrstah efektivne sile v prvih vrstah, ne da bi V italijansKem športnem dnevniku »La Gazzetta dello Šport« objavlja Giovanni Bolini daljše pismo iz Pariza, v katerem podaja malo razveseljivo sliko o splošnem stanju francoskega športa in navaja tudi nekatere podatke o slabi bilanci francoskih športnih uspehov v minuli sezoni. Iz njegovega opisa posnemamo za naše čitateljel naslednje glavne ugotovitve: »Vsi pariški listu, ki se v teh dnevih po stari tradiciji bavijo tudi z zaključnimi računi v francoskem športu, so edini v splošnem pesimizmu in raznih očitkih, ki jih najbrže ne bo rad slišal glavni komisar za šport Jean Borotra. Ta bivši teniški mojster, ki mu je oila poverjena preureditev vsega francoskega športa, pri vsej dobri volji m mogel zadovoljiti nikogar, francoski šport pa je v teku lanskega leta dtoril še nove korake v rakovo smer. Francoski šport je torej spet nazadoval in vzroke za tc iščejo nekateri v tem, da je športnikom v Franciji primanjkovalo konkurence iz tujine. Morda ie v tem izgovoru nekaj opravičila zanje, toda pravi razlog, da so športniki samo životarili ali malone zaspali, je čisto drugačen. Staro »odstvo francoskih športnih organizacij n) položilo pravih temeljev za njegov razvoj ln sedaj, ko so prišli nad Francijo težji časi. se vidijo sadovi tega »dela«. Borotra, ki se je lotil saniranja športnega vprašanja v Franciji z raznimi sredstvi. je zdaj nazadnje posegel tudi po uvedbi posebne »športne knjižice«, ki jo bo moral imeti vsak športnik pod 20 leti in se brez nje ne bo rnogel — prejel jo bo samo. če bo že dosegel določene uspehe v raznih atletskih disciplinah — udeležiti nobene »porine prireditve. Prvi poskusi s to knjižico pa so dali zelo slabe rezultate, ker je bilo do 60 odstotkov kandidatov zanjo izločenih, ker niso mogli izpolniti pogojev. Šport v Franciji se lahko po svojih uspehih ali bolje neuspehih lanske sezone primerja z vojsko, ki polagoma izgublja svoje Sem in tja po terenih Tabela iz italijanske divizije A Kakor smo na kratko objavili že v naši torkovi številki, se je položaj moštev v tekmovanju za največjo lovoriko v italijanskem nogometu — v diviziji A — zadnjo nedeljo precej močno spremenil, povrh tega pa tudi v škodo naše najbližje sosede, tržaške Triestine, ki je velik del dosedanjega tekmovanja zavzemala najvidnejšo postojanko ali pa se držala tik ob njej. Ta nedelja je bila zanjo bržkone usodna, kajti po porazu v Benetkah se je morala umakniti na četrto mesto in nasprotniki, s katerimi bo imela opravka sedaj, ji najbrže niti ne bodo dovolili, da bi ostala tamkaj. Razen tega se je izmed nižjeplasiranih moštev že cela vrsta kandidatov prerinila v njeno neposredno bližino in verjetno se bo v naslednjih nekaj nedeljah dokončno pokazalo, kdo res igra najboljši nogomet med italijanskimi vodilnimi enajstoricami. Najzgovornejše priča o trenutnem stanju 16 moštev, ki se letos potegujejo za naslov italijanskega prvaka v nogometu, ona znana tabela, ki kaže po XII. kolu naslednjo Zimski nogometaši na ledu ali — recimo jim, kakor je prav — hokeisti, ki je zdaj njihov pravi čas, so pri nas še zmerom na odmoru, zato pa so povsod drugod tembolj agilni. Med njimi omenjamo one z Dunaja, ki so začeli prvenstvene tekme za nemško prvenstvo v Chomotovu in zmagali v dveh tekmah nad domačim moštvom z 1:0 in 6:0. Prihodnji dve nedelji se bodo Dunaj-čani pomerili za naslov Ostmarke z močno ekipo celovškega KACa. Ti igralci na ledu, o katerih smo v tej sezoni že nekajkrat pisali, večinoma z dobre strani, so zadnjo imela možnost primernega nadomestila. Za to trditev je na dlani cela vrsta dokazov že v najbolj udomačenih športih, ki so jih gojili Francozi, denimo — predvsem v kolesarstvu. Stara garda v kolesarskih vrstah polagoma izginja, naraščaja ni ta tako je prišlo, da bi se dali najboljši kolesarji z lanskih dirk sešteti skoraj na prstih ene roke. Ce bi ne bili prireditelji kolesarskih dirk v Franciji tu ta tam preskrbeli za sodelovanje kakšnega Italijana ali drugega tujca, bi bila udeležba na njih nad vse klavrna. Podobna kriza se je pokazala tudi v vseh ostalih športnih panogah, tako v tenisu kakor v boksu in tudi v nogometu, kjer Je po ugotovitvah najbolj objektivnih kritikov tehnična stopnja moštev nazadovala mnogo bolj kakor bi imela Zdaj slednjič so odgovorni športni faktorji sprevideli, da bo treba začeti na novo ta da bo treba pri tem predvsem forsirati temeljno panogo za vse športe, lahko atletiko. Iz katere se bo dalo pozneje dobiti nove sile tudi za druge panoge. Prav za prav je bil v atletiki padec še najhujši saj v minuli sezoni Francozi razen sprinterja Valmyja ta sred-r.jeprogašev Pujazona in Lalanna niso mogli postaviti nobenega konkurenta z mednarodnimi znamkami. V ostalem Je razveseljivo, da so zdaj že vsi spoznali storjene napake in so bili že storjeni prvi koraki za izboljšanje. Razen »športne knjižice« namerava francoska atletska federacija uvesti v teku letošnjega leta velika atletska tekmovanja z obvezno udeležbo vseh. ki gojijo to panogo. Ne glede na to pa bo gotovo še preteklo precej časa, preden bodo ti novi ukrepi lahko dali vidnejše uspehe. Vendar pa je že samo to dalo kritikom, ki so te kritične pojave zabeležili brez vsakega olepševanja, povod, da so leto 1941. označili samo kot prehodno dobo v tej krizi.« sliko: 1. Venezia 12 6 5 1 15 6 17 2. Roma 12 6 5 1 20 9 17 3. Torino 12 5 5 2 14 13 15 4. Triesttaa 12 4 6 2 13 8 14 5. Ambrosiana 12 4 6 2 19 16 14 6. Genova 12 4 5 3 17 14 13 7. Atalanta 12 5 2 5 19 17 12 8. Liguria 12 4 4 4 22 21 12 9. Lazlo 12 3 5 4 19 18 11 10. Fiorentma 12 3 5 4 15 17 11 11. Juventus 12 4 3 5 17 20 11 12. Livorno 12 3 5 4 18 25 11 13. Milano 12 4 1 7 24 22 9 14. Napoli 12 3 3 6 11 23 9 15. Bologna 12 3 2 7 17 18 S 16. Modena 12 * 2 • 4 » 6 11 24 8 nedeljo Imeli v gostih močno moštvo iz Moravske Ostrave in so spet zmagali, in sicer to pot s 3:2. Kakor vse kaže, je treba Ce-lovčane letos prištevati med najresnejše kandidate za eno najbolj vidnih mest v nemškem prvenstvu. Pa tudi nogometaši sami v Nemčiji zadnjo nedeljo niso držali križem rok, čeprav se nekatere igre zaradi slabega terena niso dale odigrati. Kljub temu pa je na Dunaju Vienna nastopila proti FAC ta zmagala s 7:2 in prav tako se ni ustrašil snega ln mraza Rapid, ki je igral z Wlener SC ln izgubil — to je moštvo, ki brani naslov Velike Nemčije — z 2:4. Po trenutnem stanju v tabeli Ostmarke vodi sedaj Austria pred Vienno ta je Rapld šele na tretjem mestu. Dunajska enajstorica »Luftwaffenelf«, Iti je bila na obisku v Bolgariji, je v Sofiji nastopila še tretjič ta dosegla to pot rezultat tretje vrste, ln sieer remis 3:3 proti kombinirani enajstorlci Levskega in železničarskega športnega kluba. Da je Imela tudi ta dan težak posel, kaže dejstvo, da so bili Bolgari do odmora še z 2:1 v vodstvu. Table-teniškl igralci lz Celja so zadnje dni preteklega tedna nastopili v prvenstvu proti table-tenistom iz Gradca in zmagali dvakrat, in sicer s 3:2 in 4:1. Celjani Imajo res odlično moštvo, ki se utegne tudi v novem okolju plasirati na eno najpomembnejših mest. Na Švedskem — tamkaj Imajo Se vsi smuči ta bodo tudi letos tekmovali z njimi — so preteklo nedeljo otvorili smučarska tekmovanja v tekih. Pri tem prvem nastopu se je uveljavil svetovni prvak Dahlquist, ki je zmagal na progi 18 km s časom 1:13.45 za 3 sekunde pred svojim starim tekmecem Brennstromom. * SK Ilirija. Upravni odbor obvešča članstvo, da lahko poravna članarino tudi neposredno v tajništvu: Tyrševa 15/1. nad kavarno Evropa med poslovnimi urami, ki bodo odslej ob torkih od 17. do 18., ob sredah od 12. do 13. In ob petkih od 17. do 18. Posebno aktivno članstvo se naproša, da tamkaj uredi svoje obveznosti do kluba in dvigne nove znamke. V tajništvu se sprejemajo tudi novi člani in dajejo vse informacije. Tajnik. Oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeh! Meh ^a smeh NEPRIJETEN NESPORAZUM Prišla je Anica v lekarno in vprašala lekarnarja: — Oprosfte, ali je mogoče pripraviti ri-cinovo olje tako, da ni občutiti zoprnega okusa ? — Gotovo! Le malce moraš počakati Ali smem med tem ponuditi sladek sirup? — Hvala, prosim! Anica izpije sirup; kmalu nato Jo lekarnar vpraša z ljubeznivim nasmeškom: — No. ali si kaj občutila, ko si pila sirup? — MoJ Bog! — Kaj ti pa je? — Rienovo olje nI bilo zame... Bilo Je vendar za mojega brata. »Kako stoje starši tvoje zaročenke?« »Mislim, da ne prav posebno. Vsako krat, ko pridem tja, se Igrajo otroci zastavljalnico!« DOKAZ — Človek, ki trdi, da ve za gotovo kar sibodi, je idiot — Ali veste to za gotovo? — Seveda! PRSTI ALI VILICE. Petrček ima slabo navado, da je makarone s pomočjo prstov, namesto z vilicami. Mati ga pokara. On ji pa odgovori nejevoljno: — Prsti so pač starejši od vilic. — Res je; nikakor pa ne tvoji! — mu odvrne mati. Službo dobi (taco* i - .00. taksa —M>. u diiiait anion ti) « titro L »__ Treznega hlapca komu io u vsa domača dela spreimem. Ivan Javor lik. Domobranska 7. 657-1 Šoferja treznega, zanesljivega, va-lenega tudi ključavničarskih del spreimc industrijsko podietie v okolici L'ub-liane. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »šofer« 669-1 Metlarja dobro i7vežh>neca pokriva ča in dve šivilji za iivante metel spreimem tako". Zupančič Jv.. tovarna metel. Iiubliana. 704-1 Frizerko samostomo delavko z mot-strskim izpitom spreimem Naslov v vseh posl lutra 701-1 Uradnico išče odvetniška pisarna v Ljubliani. Pogoji perfekt-no znanje stenografije in strrvepisia. ter naim^m enoletna praksa v odvetniški pisarni laviti se med 3 in 4. uro popoldne v pisarni Naslov v vseh posl futr-. 700-1 Čevljarskega pomočnika spreime za popravila Lov-ro Mulej, čevljarstvo. Liub liana. Frančiškanska ul. P 728-1 Služkinja poStena. snažna, vešča ku hanja dobi tako: zaposlitev Pod Rožnikom. Cesta V . it. 55. 645 1 Kočijaža ki bi opravljal tudi vsa domači del« spreime hotel Strukel. 715-1 Strojnega risarja (strojnega inženjeria ali tehnika) za domače delo dnevno 1 do 2 uri spreimem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delo na dom« 727-1 Mlada sobarica iiče dobro službo pri bolj-ii družini. Naslov v vseh posl. Jutra. 722 2 Uradnica z večletno uradniško prakso nujno prosi kakršnekoli zaposlitve. Naslov v vseh posl. Jutra. 7:4-2 -v i- CiiObO«!. Vajenci ( ke) neseu* t - .01». taksa — .OO. /» daianir aaslova ali ca titro I 3.— Učenko potrebujem tako;. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po Stena 14« 725-44 >cxa« * oc, ufc*« — -Oc. »* daianir nasiova al» šifro I 3___ Sani Vsak voz tik O) ,ahko spremenite v sani, model za »zapravljivec«. Poceni na-prodai. Naslov Pleško Ivan, Ljubliani, Rožna do lina c. XVII 50 606-6 Zaboji močni s pokrovom na vijake naprodaj. Vprašati te iefon 30-15. 70S-6 Službe išče rteseda ■ -.60. caksa •» daianie aaslova tli ts lifro l 3.— 18Ietno dekle želi dobiti službo natakarice začetnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica« 707-2 Mlada gospodinja varčna in poitena iiče zaposlitve pri samostojni ose bi ali maločlanski družini. Ponudbe oa ogl. odd. Jutri pod »Praksa« 716-2 Adicijski in pisalni stroj prvovrstne znamke poceni prodam Mercedes, Frančiškanska ulica 10. 729-6 Gojzerje nove it. 44 prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 726-6 Smuči z vezmi in palicami prodam za 150 lir. Naslov v vseh poslov, lutra. 723-6 Spalnico dobro ohranjeno, posamezne omare, mize. otroške po stelje, plinski rešo ter več drugih predmetov proda — trgovina »Ogled«. Mestni trg J. 710-6 Kupim rteseds l -.60. taksa -.60 »» daianie aaslova alf u šifro 1 3.— Zdravilna zelišča vseb vrst kupuje in plača naibolie Grom lože. Ljub liana. Tržaška cesta 11. Lanolin za izdelovanje mila kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lanolin« 651-7 INSERIRAJ V »JUTRU"! Radio z ojačevalcem elektromagnetičnim zvočnikom in gramofonsko apara turo prodam. Poizve se v kavarni Vesel. Miklošičeva cesta v hiši Vzatemne zavarovalnice od 10. do 12. ure 702-9 tv-»edi i - oc taks« — .00. u daianir naslova ali u šifro I 3.—. Kolo zr.amke Puch, zelo malo rablieno, z dinamom itd. dam za dober mikroskop. Naslov v vseh posl. Jutra 699-11 He»rda t - 60. taksa — .60 y» daianir naslova ali šifro I 3,— Gostilno na prometni točki v Ljub-lianski pokraiim vzamem v ni'cm. Ponudbe na ogl. oddelek lutra pod >-Kavci'a« '20-17 WSE3MM fieseda l — 60. taksa - .60 r» daianir naslova tli u šifro I 3.—, Sobo po možnosti v centra iiče sam soliden gospod. Telefonirati 30-15. 709-23» Opremljeno sobo išče soliden gospod. Ponudbe pod »Takoi soba« na ogl. odd. Jutra. 718-23a Opremljeno sobo v ali blizu središča mesta s strogo ločenim vhodom iščem za takoj ali 1. februar. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Lepa soba 1942« 681-23a Vilo v centru, komfortno s centralno kurjavo nasprot' cerkve sv. Krištofa oddam v celoti v naiem z garažo in podkletenimi prostori, uporabnimi za skladišče. Naslov v vseh posl. Jutra. 724-20 Sobo odda rteseda l —.60. taksa —.60. >> -faianir aaslova ali v šifro L 3.— Sončno sobo lepo takoj oddam pri sod-niji. Naslov v vseh posl. Jutra. 705-23 Sobe išiev 2 opremljeni sobi sončni z uporabo kopalnice iščem. Ponudb ena ogl. odd. Jutra pod »V centru« 713-23a Opremljeno sobo išče državni uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Železnica« 706-23a rvtsca. i r»c lak&a - .Oi», /j daianr nasiova ali z« šifro l 3.—. Dvoscb. stanovanje v novejši hiši v ali blizu ■središča mesta iščem za takoj ali za 1. februar Ponudbe na ogl. odd .Jutra pod »Udobno stanovanje« 680-21a Enosob. stanovanje v noveiši hiši. s prnetno kuhimo in po možnosti tu di s kopalnico 'ščem za ta koi ali 1. februar. Ponudbe na oel odd. lutra pod »1 februar« 679-21a 5-sobno stanovanje zzmeniam za trisobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. februar 1942« 721-21a rteseda l —.60. taksa - .60, ti daianir naslov« tli aa šifro L 3.— Psiček dakl se je zatekel. Dobi se g* pri hišnici. Turnograjska 4 703-27 rteseiia t oO. taksa — .6C, za daianir naslova ali a šifro L 3.— I. Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva u!ica 5 Telefon 20-59 Per chianti ed altri vini italiani vengono cercati compratori in proprio. Eventualmente cedesi rappresentanza. Scri- Za chianti in druga italijanska vina iščemo kupce za lasten ra, čun. Eventualno odda fiancese a ščini na naslov: Giovanni Arrighetti, Via Gluseppe Luosi 35, Milano I Vsemogočni Bog je poklical k sebi našo dobro mamo in staro mamo, gospo SMERSU VIKTORIJO roj. Kovač vdovo po višjem revidentu drž. železnic Po dolgem in težkem trpljenju je danes, previdena s sv. poslednjim oljem, kppellee sv. Jožefa, na z 2al Radio Ljubljana ČETRTEK. 15. JANUARJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Operetna glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert tenorista Andreja Jarca. 12.35: Sekstet Jan-doli. 13: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Orkester Cetra pod vodstvom Angelinia. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Prenos iz Nemčije. 14.45: Poročila v slovenščini 17.15: Italijansko brazilijski medsebojni prenos. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pestra glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Končen ritmično simfoničnega orkestra pod vodstvom Barzizze. 21.40: Slovensko predava-nje. 21.50: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca ob sodelovanju tenorista Ada Dariana. 22.25: Mali orkester pod vodstvom Zeme. 22.45: Poročila v italijanščini. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 15.30 v, pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, 13. januarja 1942. RUDOLF (uradnik ZSZ), sin; LJUDMILA, hčerka; _ JOSIPINA roj. KLANČAR, snaha; MIHEC, JUR- gj ČEK, MARJETICA, vnuki 85 t Nenadoma nas je za vedno zapustil naš dobri in nepozabni oče. tast in stari oče, gospod MATIJA KOMAC RAVNATELJ KMEČKE BANKE V POKOJU K večnemu počitku ga položimo na goriškem pokopališču. GORICA, LJUBLJANA, dne 14. L 1942. Žalujoči: ALOJZIJ, sin; JOSIPINA roj. KODRIC, snaha; VIDA, BORIS, SONJA, IGOR, vnuki. R. Sabatini: 41 DOTA IN SRCE R • m a ■ »Nu, torej, ostanete aii ne? Dajte. Gaston. tako dobra prijatelja sva bila, in kdo ve, kdaj se spet vidiva Verjemite, da mi bo vaš ,Boe z vami' dražji od vseh drugih voščil.« »Stavim, da ne boste slišali drugih kakor moja!« Toda vse posmehljive besede ga niso mogle odvrniti od njegovega namena. Toliko je govoril in tolikanj se mi je dobrikal, da sem se moral nazadnje vdati toplim besedam, ki jih je ponavljal njegov sveži mladeniški glas. in prijateljstvu, ki mu je sijalo iz črnih oči. čeprav se zlepa ne premislim, kadar sem kai sklenil. Nato sem šel neutegoma iskat viteza; neki lakej mi ie povedal, da ga najdem v sobi. ki io je rad imenoval svojo delavnico — prav v tisti, kamor so naju bili odvedli na dan najinega prihoda v grad. Povedal sem mu. da moram drugi dan odpotovati v Pariz; in dasi ie naiprei ljubeznivo izrekel svoje obžalovanie. mi ie vendar takoi nehal prigovarjati ko sem mu razložil .da se moram vrniti ker mi čast tako veleva. »Zelo mi ie žal gospod da nas zapuščate, in vzrok, ki vam to narekuje, me navdaia z globoko skrblo Upam pa. da bo njegova prevzvišenost spričo usluge ki ste io storili njegovemu nečaku. blagovolil pozabiti vse, kar vam morebiti očita, in vam bo vrnil prostost. Če dovolite, gospod, bom v tem smislu pisal njegovi prevzvišenosti pismo, da mu ga sami izročite.« Zahvalil sem se mu in hkratu čudno skremžil obraz, misleč na pravi vzrok Mazarinove zamere. »In zdaj, gospod,« je živčno nadaljeval, »bi vam rad rekel še besedico zastran Andreja in njegovega obiska pri nas, saj ste njegov prijatelj in morda kaj veste o njegovih namerah. Dva meseca je že, kar je prišel, toda njuna... njuna zadeva, ki smo jo upali pripraviti do ugodnega konca, je, kakor vse kaže. še vedno v povojih. Zadnji čas sem opazoval oba, njega in Ivono; res se dobro razumeta, ali podoba je, da pregrada formalnosti še vedno stoji med njima, in začenjam se bati, da se Andrej ne kaže samo mlačnega v tej zadevi, ampak da tudi pozablja stričevo željo ter sebično pušča v nemar monsinjorjev načrt, ki se docela strinja z mojimi nameni in ie, kakor Andrej dobro ve. pravi razlog njegovega bivania v Cana-plesu. Kaj menite, gospod de Luynes?« Tako govoreč me ie potuhnjeno gledal in s z dolgimi koščenimi prsti živčno gladil brado. Zasmejal sem se. da bi prikril zadrego.. »Kai menim, gospod?« sem rekel, hoteč pridobiti časa. Nato sem pomislil, da se najbolje izmotam z modrovanjem, in dodal: »Ljubezen ie kakor iskrica. ki dremlje v kamnu in kresilu. Dva človeka utegneta biti mnogo dni ln tednov le tako blizu drug drugega pa ne bo ta bližina nič dosegla; toda nekega dne mora roka nakliučla kresniti s sr- cem ob srce — in iskra bo tu!« »V prispodobah govorite, gospod,« je malce pikro pripomnil. »Vse vere se oznanjajo v prispodobah,« sem od-trrnil; »in ljubezen je, sodim, velika vera na tem svetu.« »Ljubezen, gospod, ljubezen«! je nestrpno vzkliknil. »Ta beseda me ščiplje za živce. Kaj ima ljubezen opraviti s to zvezo? Ljubezen, gospod, je lep predmet za pesnike, pisatelje romanov in bedake. Namišljanje takega čustva — zakaj drugače kot v domišljiji to čustvo vobče ne obstoji — je zgolj vaba za prostake, da rajši zlezejo v zakonski jarem. Pri ljudeh, kakršni smo mi, pri plemičih, pa nima ljubezen kaj opraviti. Pustiva jo torej in nikar ne govoriva o nji. Andrej de Mancini ie prišel semkaj, da se oženi z mojo hčerjo.« »Prepričan sem, gospod,« sem ponosno odvrnil, »da bo Andrej to tudi storil.« »Vidim, da ste polni zaupanja.« »Andreja dobro poznam in na svoje slutnje se zanesem. Razna znamenja, ki vam utegnejo biti skrita, so zame očitna.« Pazljivo me je pogledal in moie zaupanje se ie polastilo tudi njega. Nestrpni izraz mu ie izginil z obličja. »Prav, prav! Upajmo. Gospod kardinal ga misli povišati v vojvodo in kot naslov bo gospod Mancini privtel ime posestev svole žene: Andrej de Mancini, vojvoda Canapleški. Tako bo nastal slaven rod, Id bo nosil naie ime. Ali zdaj vidite, kako važna 1e stvar?« »Jasno vidim.« »In kako upravičena ie moja skrb?« »Seveda.« »In se pridružujete mojim mislim?« »Povsem. Kako bi se bil drugače izpostavil nevarnosti, da ubijem vašega sina?« »Tako je,« je zagodrnjal in najin razgovor je bil končan. Dan je počasi mineval. Postopal sem po gradu sem ter tja in vse .dolge ure s hrepenenjem čakal priložnosti, da bi izpregovoril z gospodično vsaj še besedico ali ujel vsaj še kratek pogled iz njenih lepih oči. Toda Ivona ves dan ni zapustila svoje sobe. č?š da jo glava boli. Zvečer sem io po golem nakliuč-iu srečal v salonu, toda moje pojavljenje ie bilo zanjo znak, da je odšla, in ves ogovor, ki mi ga je privoščila, je bilo vprašanje: »Ste mar še vedno v gradu, gospod? Mislila sem, da ste davi odpotovali.« Bleda je bila videti bolj kot po navadi in oči ie imela rdeče obrobljene. »Do iutri še ostanem,« sem nerodno odgovoril. »Res?« Samo to je rekla, potem ie izginila. Drugi dan sva z vitezom sama zajtrkovala. Go-spodičnin glavobol se ie bil še poslabšal. Genovefa ie bila pri nii. kakor ie povedala služkinja. Andrej pa ie bil pred kako uro nekam odšel in se Se ni bil vrnil. Vitez me «j« pogledal čee mizo, kakor bi se opravičeval. »Pač revno odhodnico imate, gospod de Luynes.« Ure** D.,«*. RavlJeT- Udaja » konaordj .J»tra« Stanko Vlrant. — Za Narodno ttatam. i d. io, tetan«*! Fran Jeran. — Z« !n«mm del j. od^or« Oton Cbnnto«. - Vri v OJnblJanl