leto XXIII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din),za1/«leta 90 din, za lh leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
TRGOVSKI LIST
Številka 75.
Uredništvo: Ljubija Gregorčičeva ulica 23. 25-52. Uprava: Gr čičeva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov ne vračamo.
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo nici v Ljubljani štlluSj
Bmfaia |*a vsak ponedeljek, *M.U*€Stta srcdo ln
Ljubljana, petek 5. iulila 1940
Cena p®83™«®* fen
VtSfICf številki din ■
Slaba navada
Vsak resen pogovor domačih ljudi o naglih svetovnih dogodkih se končuje zadnje čase z odkritim spoznanjem, da ne zadostuje samo druge narode kritizirati, oz. da moramo začeti pometati tudi pri sebi. Nedvomno je v tem samospoznanju dosti resnice, žal še preveč. Že preveč hudih razlogov se je nabralo, da bi vendar vsaj odločnejši slovenski ljudje morali stopiti bliže skupa; in se vsaj letos nehali gledati skozi matuzalemska strankarska baočala.
Pa tudi v tem stvarnem spoznanju ni nič novega. Vse to že ve-In°- Tako pravimo vsak sam pri sebi: Življenje pri nas je pač takšno! Zato se tudi ne bo nič zgodilo. — S takim vzdihom bi morda tudi smeli iti mimo še tako hudih svetovnih dogodkov, seveda tistih, ki se nas ne bi dotikali. Resničnost je pa že znatno drugačna. Ni več velike stvari v sedanjem razburkanem času, ki bi se odgovorno živečega, zlasti poslovnega človeka ne tikala. Razlika je samo časovna in še ta razlika je kratka. V preizkušnjo je prišel doslej narod za narodom. To bo moralo končno vplivati za iztreznjenje tudi na nas.
Pogledati si bomo morali v račune in se prav budno zbrati, da bomo še mogli priznati za svojo to bilanco, bilanco, kakršna je. Takrat bomo morda videli, da je za lo zbirko naših skupnih interesov ali moči ali obojega skupaj še časa ali pa da ga ni. Če bomo navajeni še vedno starih navad, bomo bržkone tudi iz same trme ali zavisti raje šli kar preko sebe in preko bilance. Tako bomo lahko imeli morda vsaj to zavest, da smo bili do kraja dosledni.
Vendar pa, dokler je še čas, gospodarski, delaven človek ne more preplašeno gledati v hrib z edino to mislijo, kam bo padel. Prvo mu je, kod bo šel, da bo pot najkrajša in da pride zdrav na svoj cilj. S to aktivistično mislijo bi se morali mi vsi kot celota sprijazniti glede na usodo našega naroda in na pogoje naše bodočnosti, ki si jo moramo sami ustvariti. Ta je naš cilj.
Za ta cilj pa se bomo morali Slovenci svojih slabih navad kmalu odvaditi. Naših dosedanjih slabih navad navada je namreč bila prav ta naša preljuba vdanost v svoj tako rekoč narodno popustljivi in neodločni značaj, ki nam nikdar ne daje niti petdesetodstotne možnosti in moči, da svojo stvar, ki smo jo spoznali za pravo in važno za nas, tudi izvedemo.
Če bi se zdaj, v teh časih vprašali, kaj smo vse zadnja leta velikega storili io koliko nujno potrebnega pa opustili, bi se od same te površne bilance zgrozili. Toda, le nič strahu, si pravimo, do tega ne bo prišlo — nič se ne bomo zgrozili. Rajši se sploh ne inventariziramo. In res je tako. Tudi če se sami res hočemo, se danes ne moremo več razgledati, preveč smo se namreč zazidali že med same stare plotove. Preveč smo v problemih tonili, da bi takšnile, omahljivi in popustljivi do vseh in do sebe, lahko odločno izplavali. Takšni smo vedno le poprijemali, izbirali, pa ničesar prijeli in obdržali, nič zbrali. Vse popustimo, ko komaj poprimemo.
\ edno nas zmoti kdo drug. Če je bil nekdo pogumen in pravi, je bil pa drugi in je bilo drugih sto še vedno pripravljenih, da z ma-
lenkostmi vse skup potolažijo itd. Tako je bilo pri nas še vedno, če je šlo že za večje načrte, za javna, nujno potrebna dela ali za reforme, ki bi bile v občno korist. Sosedni tvoj sostrokovnjak ali izvedenec je takoj drugi dan vedel boljšo, je ves blažen ponujal ali izbiral in propagiral kost tudi
tam, kjer je že šlo za kožo. Danes pa, glej, smo spet nepripravljeni! In tako gre še dalje.
Še vedno se pri nas nešteti ljudje najraje ravnajo tako, kot da se gredo sejme. Nihče jih ne jemlje resno, saj je to pač samo zdrava, nedolžna igra. Nič drugega ni, nima smotra. Brez smotra so tu-
di takšne slučajnostne narodne igre, kakor pri nas, kjer pa vendarle vsak izmed nas hoče biti naroden mož, zaslužen in ugleden menda zato, ker ni nikdar motil teh slabih navad. Ta naša narodno škodljiva komodnost, pasivnost in samozadostnost bi se pa morala nehati.
Neutemeliene boiazni in neopravičena panika
Zadnje dni krožijo v javnosti brezštevilne novice o morebitnih ukrepih, ki naj bi jih uvedla vlada v gospodarskem in finančnem področju za vso državo. Te novice ali prav za prav kombinacije in prognoze so nastale kot samovoljni sklepi na podstavi znanih izjav, ki so jih dali tisku naši odgovorni činitelji. (Glej tudi Trgovski list z dne 1.1. m.) Vladne izjave so se nanašale na nekatere državne ukrepe v našem gospodarskem in finančnem življenju.
Govorice, ki krožijo v javnosti, so takšne narave, da jih je treba označiti kot plod čiste fantazije. Vse te novice so brez vsakršne resničnosti in jih je treba sprejemati ne le z rezervo, temveč je najbolje iti hladnokrvno preko njih. »Jugoslovenski Kurir« sporoča, da lahko nudi informacije, da se ne bodo uvedli nikaki ukrepi, ki bi pomenili znatno motnjo v našem gospodarstvu. Ukrepi, ki se pripravljajo in ki se morajo objaviti, imajo samo ta namen: poživitev gospodarstva, nikakor pa ne zaviranje njegove dejavnosti, ki je prav danes v največji meri potrebna.
0 nekakšnem odvzemu določnega odstotka zasebnega imetja ni
absolutno nikakih načrtov in so zato vse verzije v tej smeri plod domišljije. Resnica je, da se v odgovornih krogih proučuje vprašanje o izvedbi določnih javnih del večjega obsega, ki bi sama po svoji naravi morala koristiti vsemu gospodarstvu in ljudstvu. Za izvedbo teh del so potrebni krediti, ki se prav tako lahko zagotove le s pomočjo večjih izdatkov. TL izredni izdatki se lahko oskrbe z emisijo srednjega posojila. V zvezi s temi načrti se proučuje vprašanje, kako zatreti tezavriranje, ki se je v zadnjih mesecih zelo razmahnilo. Kljub temu pa lahko zagotovimo, da ti ukrepi proti tezavraciji nikakor ne bodo imeli za posledico odvzem kakega odstotka prihrankov. Potemtakem sta strah in panika, kakršna se prenašata, absolutno neutemeljena in neopravičljiva. Tudi zaradi tega se morajo sprejemati vse govorice take vrste z največjo rezervo, kar je v našem času tudi neobhodno potrebno, ker obstoje gotovi interesi in struje, katerih namen je ustvarjati paniko in že vnaprej pripravljati nezaupanje nasproti vsem ukrepom, ki jih terja sedanji čas, pa celo proti tistim, ki so najbolj opravičeni in ki so koristni za vse sloje našega naroda.
Izjava finančnega ministra
V četrtek opoldne je sprejel finančni minister dr. Juraj šutej časnikarje in jim dal naslednjo izjavo:
>Z ozirom na alarmantne vesti, češ da se pripravljajo neki drastični ukrepi fiskalne in denarne narave, smatram za potrebno, javnosti povedati tole:
Omenjene vesti nimajo nobene stvarne podlage. Izhajajo od gotovih elementov, ki za vsako ceno hočejo povzročiti splošno zmedo in tako uničiti uspeh vladnih prizadevanj za ureditev in zboljšanje gospodarskih razmer. Javnosti so v neki meri znana prizadevanja kr. vlade za ohranitev normalnega gospodarskega življenja in zboljšanja pogojev gospodarske delavnosti. Vsi ukrepi, ki jih vlada izdaja, gredo izključno za tem, da se okrepe gospodarske postojanke. Zaradi tega je vladi čisto tu-;a že sama misel na kakšne ukrepe, ki bi mogli omajati vero v vrednost našega denarja. Nasprotno, kr. vlada prerešetava vse možnosti, ki bi mogle dovesti do ureditve razmer in končne stabilizacijo našega denarnega in kreditnega trga. Posebno skrb posveča vlada vprašanju čim večje varno-in čim koristnejše uporabe ljudskih prihrankov. Vlagatelji nimajo nobenega razloga, da bi se bali za usodo svojih vlog, ker mora biti vsakomur jasno, da je vprav varčevanje temeljna podla-
ga narodnih in kreditnih ustanov, da morejo opravljati svojo naravno funkcijo v organizmu splošnega gospodarstva.«
Hrvatski gospodarski
akcijski odbor
Tudi na Hrvatskem se je napoved gospodarskih reform v državi naglo raznesla in razvnela mno-
go debat. Pri tem pa se je pokazalo, da gospodarski srednji sloji ne mislijo ostati v ozadju, marveč da želijo ohraniti vpliv, ki jim po dejanski njih vlogi gre. Včerajšnji >Hrv. dnevnik« objavlja proglas odbora, čigar naloga je razvidna iz sledečega besedila:
Nova doba zahteva tudi novih metod vladanja, zlasti še v narodnem gospodarstvu. Gospostvo denarnega velekapitala, ki je povzročilo narodom strašne katastrofe, bo minilo, ker pod pritiskom razmer mora prenehati. Pri preureditvi gospodarskega in finančnega sestava ne more in ne sme več imeti odločilno besedo veliki kapital, ker gre tu odločilna beseda ljudstvu in resničnim predstavnikom narodnega gospodarstva, kamor spadajo obrt, trgovina, mala industrija, gostinstvo, hišna posest itd., ki so dejanska narodna gospodarska moč. — Zato zdravo pojmovanje stvari nujno zahteva od vsakega, kdor bi kakor koli hotel preobraziti današnji gospodarski in finančni sestav, da si poišče stik s predstavniki navedenih gospodarskih organizacij, ki so zakoreninjene v širokih slojih naroda kot najbolj prizadetega. Ljudstvo mora tudi tu biti subjekt in ne objekt. Zato smo proti miš-ljenju, da bi zadostovalo, če se pri delu omenjenih bližnjih reform zaslišijo samo predstavniki velikega bančništva oziroma velekapitala, ki je po velikem delu anacionalen.
Podpisali so za »Akcijski odbor za zaštitu srednjeg staleža« pred stavniki društev iz navedenih strok (hišnih posestnikov, dolžnikov, obrtnikov, trgovcev in gostinskih podjetnikov). Za »Savez udruženja trgovaca« je podpisan tajnik D. Poslek.
Poplava krošnjarjev v neprepo« vedanih srezih pa grozi razen tegafj uničiti tamkajšnjo trgovino, zlastij trgovino z manufakturnim blagom« V vsakem mestu in v vsaki najmanjši vasici je krošnjar. Po me« stih in trgih vsiljujejo svoje blagoj mimoidočim na vsakem vogalu« Postavljajo se celo pred trgovine« in v trgovinske veže, da prestrežejo osebe, ki so namenjene v) trgovine. Krošnjarijo ob vsakem! času in ob vsaki uri. Ljudi nadlegujejo tudi na vlakih.
Zveza upa, da je kr. banska) uprava o vsem tem že poučena po«! pristojnih sreskih načelstvih. Pripomniti pa je treba, da ima trgovec največ vpogleda v razdiralno« delo krošnjarjev, ker je v neprestanem stiku z ljudstvom in sliši? ter vidi, kako daleč je ljudstvo po taki propagandi zapeljano. Zvezaš poudarja, da bi se moglo toleriranje takega stanja v danem trenutku obupno maščevati.
Zveza zaradi spredaj navedenih' razlogov prosi ugledno bansko upravo, da se v zaščito javne varnosti in mira v banovini, v ohranitev državljanske in narodne zavesti kot tudi v zaščito trgovine razširi banova naredba z dne 10. maja o prepovedi krošnjarstva na vse sreze in mesta v dravski banovini.
V vsej	Sloveniji se
krošniarstvo
Zveza trg. združenj je poslala banski upravi dne 25. junija naslednjo predstavko:
Z naredbo bana dravske banovine VIII. No. 8823/1 z dne 10. maja 1940. je prepovedano krošnjarstvo
v nekaterih srezih dravske banovine. Krošnjarstvo se ni prepovedalo za sreze: Brežice, Črnomelj, Krško, Novo mesto, Litija, Laško, Celje, Šmarje, Slov. Konjice in za mesto Celje.
Naiedba je izdana na podlagi določb čl. 65., 66., 67. in .68. zakona o notranji upravi. Krošnjarstvo se je torej prepovedalo v nekaterih srezih iz razlogov javne varnosti in mira, ker se je kr. banska uprava prepričala, da so krošnjarji za javno varnost in mir v banovini res škodljivi.
Prav isti krošnjarji, ki so kroš-
njarili v danes prepovedanih srezih, so sedaj navalili na manjše število neprepovedanih srezov. Po poročilih tamkajšnjih trgovskih združenj razširjajo krošnjarji v teh srezih najgorostasnejše novice, sejejo med ljudstvo nerazpoloženje napram državi, poveličujejo prilike v drugi državi, vrše pa tudi špijonažo v korist druge države. Pri tem delu imajo prav lahek posel, ker je ljudstvo zaradi svetovnih dogodkov in zaradi domačih vojaških ukrepov povsem zbegano in vznemirjeno. Nadzorstvo nad krošnjarji in prijave njih kaznivih dejanj so pa onemogočeni, ker krošnjarji neprestano menjavajo bivališče. V teh časih je delovanje krošnjarjev v neobmejnem srezu enako škodljivo kot v obmejnem srezu.
Mesečne prijave za kontrolo zalog blaga
Ministrstvo za trgovino in industrijo je objavilo glede na kontrolo zalog blaga tole obvestilo:
Prvi pregled o mesečnih nakupih in prodajah po čl. 2. uredbe o kontroli zalog blaga se mora poslati uradu za kontrolo cen dne 1. avgusta 1940. Ta prvi pregled mora obsegati promet (nakupe in’ prodaje) od 15. junija do 31. julija tega leta.
Nadrobnejša navodila za izdelavo teh pregledov bo izdal urad za kontrolo cen.
*
»Službeni list« je objavil glede prijave zalog usnja popravek v1 tem smislu, da se morajo prijaviti zaloge kož in usnja vseh vrst. Tako razlaga zadevni srbski izraz (kože) tudi urad za kontrolo cen«
Stalna lesna delegacija
Včeraj se je sešla v Beogradm stalna delegacija gozdnega gospodarstva, sklicana zaradi sedanjega zastoja v tej stroki, ki je nastal zaradi vstopa Italije v vojno. Ta seja bo razpravljala predvsem o lesni izvozni industriji, ker je ta v največji stiski. Nato bo razpravljala stalna delegacija o finansiranju gozdarskega gospodarstva in še o drugih vprašanjih, ki se neposredno tičejo razmer v lesni industriji. Zvezo slov. trg. združenj zastopa na konferenci dr Ivo Pustišek.
Borze dela
Predstavniki ustanov za posredovanje dela iz vse države so prišli ta teden na posvet v Ljubljano. Ustanovile se bodo tri glavne borze dela, poslovanje pa se bo poglobilo, da ne bodo to le uradi za podpiranje in statistiko brezposelnih. Na sejah se je razpravljalo o važnih vprašanjih in bomo o uspehu poročali po uradnem poročilu.
Ljubljanska borza dela se je že preosnovala. Za upravitelja je bil imenovan načelnik soc. oddelka: banske uprave dr. Karlin, zal predsednika pa inšpektor delg inž. K Baraga.
Zbiranje starega železa
Kr. banska uprava dravske banovine je izdala vsem sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom pod VIII. št. 2942/2 od 25. junija 1940 naslednjo okrožnico:
»Kraljevska banska uprava je zaznala, da se je jako razpaslo neupravičeno zbiranje in nakupovanje starega železa in da so bili primeri, da so zbiralci starega železa kradli celo križe na pokopališčih in še rabne dele gospodarskega orodja ter jih potem prodajali kot staro železo. Ponekod so se pri zbiranju starega železa vršila celo zločinstva, o katerih je poročalo tudi dnevno časopisje.
Zaradi tega odreja kr. banska tuprava na predlog Kmetijske zbor-mice ter po zaslišanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se uvede najstrožja kontrola nad zbiratelji starega železa. 'Nakupovalci in zbiratelji starega železa morajo imeti posebne legitimacije, ki jih izdajo svojim zbirateljem njihovi poslodavci. Te legitimacije, ki morajo biti vidirane od pristojnih združenj trgovcev, služijo obenem nakupovalcem in zbirateljem starega železa, da se lahko napram varnostnim organom izkažejo, da ne zbirajo železa neupravičeno.
Glede izdajanja legitimacij se vsa prvostopna oblastva opozarjajo na tuk. razpis z dne 10. oktobra 1939., VIII. št. 6403/1 in z dne 27. okt. 1939, VIII. št. 6403/3.«
H gornjemu pripominjamo, da je zbornica ponovno prosila bansko upravo, naj predpiše obveznost legitimacij za nakupovalce v vseh trgovinskih strokah brez izjeme.
Preureditev železniške blagovne tarife
Ob koncu ankete za preklasifi-kacijo blaga v železniški tarifi se je zvedelo za smernice te preureditve. Ankete se je udeležilo več zastopnikov gospodarstva in se je končala 2. julija. Velik del zastopnikov industrije se je izjavil odločno proti nameravani prekla-sifikaciji, ker bi se z njo povečali prevozni stroški za večino predmetov. Narasle bi cene in spet bi železnica dvignila tarifne cene.
Iz Zagreba javljajo »Jug. Lloy-du«, da je še upanje, da bo železniška uprava umaknila ta načrt. Dejansko je v sedanjih zunanjih razmerah vprašanje preklasifika-eije blaga brezpredmetno. Ko se je sklenila izvedba preklasifika-eije, so bile razmere še docela drugačne. Položaj se je z začetkom vojne v Sredozemskem morju iz-aredno poslabšal za ves izvoz in ■uvoz. Odrezani smo od izvoznih rtrgov na zahodu, odkoder smo dobivali devize. Čeprav so Nemčija, {Italija in Madžarska za nas zelo (važne, nam tega vendar ne morejo popraviti. To se že danes čuti. feapora zunanjega trga pomeni za bas nedvomno nevarnost nove de-jpresije in v takem času ni priporočljiva nobena večja preureditev (tarife. Bila bi brez trdne podsta-
Ee, ki je vedno vrednost ali cena laga.
1 Tudi sicer ni videti vzroka in (razlogov za preklasifikacijo bla-fea- Zato se v gospodarskih kro-
Eih ne bi mogli sprijazniti s pokusi tako usodnega pomena.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 3. julija objavlja: Uredbo o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in koruze — Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o gradnji in opremljanju sodnih poslopij in o urejanju zemljiških knjig — Odločbo o razširitvi sprememb tarifnega dela pogodbe na vsa grafična podjetja ' Odločbo razsodniškega odbora glede draginjske doklado v grafični stroki — Popravek v uredbi o kontroli zalog blaga — Razne objave in druge razglase.
Kam
Mekai
konec	obtek	hranilne
leta	v milij.	vloge
1931.	5.105	12.170
1932.	5.242	10.184
1933.	5.172	9.662
1934.	5.378	9.839
1935.	5.760	9.975
1936.	6.274	10.347
1937.	6.674	11.238
1938.	7.699	11.478
1939.	10.681	10.185
1940.		
(15. VI.)	12.916	10.245
0 aktualnem vprašanju, koliko denarja je pri nas skritega oziroma odtegnjenega rednemu obtoku, se doslej še ne morejo navesti realne številke. Vendar je v dnevnem tisku prevladovalo mnenje, da je tezavrirana že dobra tretjina vse gotovine. Se bolj zanima seveda to vprašanje odločilne činitelje in je znano, da se je sprožil potrebni aparat za' kontrolo nad tezavriranjem. Pripravijo naj se izdatni ukrepi, ki bi vrnili gotovino v promet in povečali gospodarsko delavnost v državi.
V novejšem članku o tem vprašanju pravi list »Jug. Kurir«, da bi se samo s sodelovanjem in z upoštevanjem nasvetov iz širše javnosti moglo ukreniti res najboljše in poskuša v ta namen podati nekakšen prvi pregled obtoka in varčevanja iz zadnjih desetih let. Po izkazih in poročilih Narodne banke so znašali n. pr.:
% proti oblek u
238.2
194.3 186,8
182,9
173.1 104,8
168.4
149.1 95,4
79,3
Vloge so tu vzete za letos po podatkih od 31. marca, ker ni bilo novejših, kar pa je približno majhna napaka. Na podstavi te preglednice ugotavljajo banke: 1. da so vloge od 1. 1931. do 1933. padle za poldrugo milijardo din, a se je obtek povečal samo za 67 milijonov; 2. da se odtlej kljub povečanju obteka za celih 7.744 milijonov din vloge niso povečale za več ko 583 milijonov din, in 3. da se je leta 1937. obtek povečal samo za 400 milijonov din, pa so vloge vendarle narasle za 891 milijonov dinarjev.
V vseh treh primerih je bilo torej gibanje obteka in vlog docela različno po svoji smeri oziroma celo nasprotujoče. Iz tega se vidi, da stanje vlog in obteka ne daje smernic za nasvete. Gre torej predvsem za vprašanje, ali sedanji obtek ustreza sedanjim potrebam in ali je mogoče doseči vrnitev gotovine k izvoru. Z odgovorom na to vprašanje bi se šele dala presoditi narava tezavra-cije in tudi njena višina.
Gibanje obteka in prebivalstva
Najnižji obtek smo imeli v letu 1933. sredi najhujše krize, ko je bilo v prometu le 357 dinarjev gotovine na osebo. Takrat pa je veljalo, da se omeji prebivalstvo na najbolj nujne življenjske potrebščine in odtlej je naša življenjska raven že precej napredovala. Dodati je torej treba razne prvine, da bi spoznali potrebo večjega obteka. Med te prvine šteje študija zlasti pomnožite v prebivalstva v državi. Leta 1933. je imela Jugoslavija približno 14,5 milijona prebivalcev, dne 15. junija pa se ceni na 15,8 in je torej naraslo za 1,3 milijona ali 8,9%. V razmerju s tem bi obtek morali povečati za 460 milijonov din.
Gospodarski vpliv
Iz naših pičlih gospodarskih podatkov pa bi se dalo ugotoviti, da je od leta 1933. pa doslej naše gospodarstvo vendar lepo napredovalo. Povprečni letni indeks zavarovanih delavcev pri Suzoru je bil leta 1939. 1274 proti 105’8 v letu 1933. Prirastek je 21'6 točke ali 20‘4%. Povprečni indeks rudarske proizvodnje je bil leta 1933. 93'7, lanski pa 149‘3, kar daje zvišanje za 556 točke ali 59'3%. Nedvomno imamo zdaj 180.000 delavcev več zaposlenih ko pred šestimi leti. Za plače tega števila ljudi je treba mesečno okrog 135
/e šla go
podatkov o tezavracin
milijonov dinarjev in če se upošteva počasnost denarnega kroženja, se mora računati kot potrebni dodatek obteku 270 milijonov din. Povečanje števila delavstva pomeni hkrati večje nabave blaga, ki naj ga to delavstvo predeluje in za katere je tudi treba več plačilnih sredstev. Recimo, da je za to obtek moral narasti spet za 270 milijonov, posebno še zato, ker je v takšni konjunkturi moglo več delati tudi ostalo delavstvo.
Nedvomno se je po letu 1933. zvišala življenjska raven našega prebivalstva. To pa povzroča večjo potrebo po dnevni količini proste gotovine. Kroženje denarja je zato danes dosti hitrejše ko v času zastoja in vendar ne more nadomestiti vsega potrebnega dodatka obteku. Zboljšanje življenjske ravni je zato gotovo zahtevalo sorazmerno s prirastkom prebivalstva vsaj še 460 milijonov gotovine.
Tudi gibanje cen dokazuje dosti večjo potrebo po gotovini. Indeks cen na debelo je znašal leta 1933. samo še 64'4, za april 1940. pa že dosega 102'4. To je za 38 točk skoka ali 59%. Ce to razliko prenesemo na temeljni obtek po izkazu Narodne banke, se je obtek moral povečati, če so vsaj približno ostali plačilni običaji isti. Zaradi skoka cen se je obtek moral povečati za 40% ali za 2.253 milijone dinarjev.
Kreditiranje pa je v sedanjem nevarnem času vsaj v trgovini že skoraj odpadlo. Vsi veletrgovci in tudi mali trgovci (in seveda tudi prebivalstvo) so zaradi tega prisiljeni imeti vedno doma neprimerno več gotovine ko prej. Kolikšna je vsota te gotovine, se ne da niti približno izračunati. Le če
vzamemo, da ima notranja trgovina dnevno za 150 milijonov dinarjev prometa v gotovini, bi lahko cenili, da imata trgovina in industrija vedno pripravljenega denarja za 1050 milijonov din več ko v normalnih časih. Nestalnost današnjega časa zaradi velike vojne v Evropi sili vsakega človeka na priprave za vsak primer oziroma v skrb za skrajno silo. Ta psihična nastrojenost je kriva, da ljudstvo drži doma več denarja ko v mirnem času. To se pa ne more šteti za skrivanje denarja ali te-zavracijo in bi bil velik greh, če bi od ljudstva zahtevali, da se odreče tej svoji previdnosti. In ta železna rezerva znaša morda prav toliko, za kolikor so se zmanjšale hranilne vloge v letu 1939., to bi bilo 1.293 milijone din.
če vse te dodatke potrebne gotovine po navedenih pozicijah seštejemo, se izkaže, da bi bil današnji normalni obtek naše valute moral doseči vsaj višino 11.228 milijonov dinarjev. Gotovo pa je treba upoštevati še mnoge druge vzroke, da se danes vidi manj denarja ko prej.
Sedanji izkazani obtek znaša 12.916 milijonov dinarjev in je za 1.688 milijonov višji od našega izračuna. Če je kaj denarja skritega, je mogoče samo to, da je skrita ta razlika med obtekom in nujno potrebno vsoto. Ni torej govora, da bi tezavracija obsegla že eno tretjino obteka. Za kontrolo letošnjega zviška v obteku pa predlaga Članek kontrolo nad temi zneski nove gotovine ob prehodu v promet in nad raznimi kanali cirkulacije, da se odkrije, kje se gotovina zastavlja.
Uvedba treh dni brez
mesa
Dopolnitev uredbe o varčevanju z živili
Začetkom tega tedna je bila razglašena sprememba glede brezmesnih dni v tednu. Namesto dveh bodo odslej kot brezmesni veljali trije dnevi: sreda, četrtek in petek.
Ministrski svet je izdal o tem uredbo, ki se glasi: člen 1. — člen 1. uredbe o varčevanju z živili se spreminja in se glasi: Sreda, četrtek in petek se določajo v vsej državi kot brezmesni dnevi. Na te dni se prepoveduje vsakršna nadrobna prodaja svežega telečjega, govejega in prašičjega mesa. Restavracije, javne kuhinje in druge gostinske obratovalnice v teh dneh ne smejo streči z jedmi iz telečjega, govejega in svinjskega mesa. Ta prepoved se ne nanaša na notranje dele (mozeg, jezik, pljuča, srce, jetra, ledvice, rajželjc, čreva, vranica itd. od telet, goveda in svinj).
člen 2. — členu 3. uredbe se dodaje: Izjemoma, na predlog veterinarja, lahko pristojno prvo-
stopno občeupravno oblastvo odobri klanje ženskih telet, junic pod enim letom starosti, če ni žival dobra za pleme ali če se zgodi primer zakola v sili Odobrilo, ki ga izda občeupravno oblastvo, ne plača nobene takse.
člen 3. — Minister za trgovino in industrijo izda nadrobnejša navodila za izvrševanje te uredbe.
Člen 4. — Ta uredba stopi v moč tretji dan po razglasitvi v »Službenih novinah«.
Stara navodila utegnejo biti torej tudi spremenjena. Bržkone pa ostanejo v veljavi vse olajšave, posebno za prodajo suhega mesa, klobas iz drobovja in raznih kon-serv, slanine itd., kar je razvidno že iz besedila nove uredbe, ki določno prepoveduje samo nadrobno prodajo svežega mesa in iz njega napravljenih jedi. Prekrški se po stari uredbi in navodilih kaznujejo z zaporom do 30 dni in denarno do 50.000 dinarjev.
Politične vesli
Poslanik dr. Gavrilovič je odpotoval v Moskvo predvčerajšnjim in sicer skozi Niš, Sofijo in Carigrad. V Beogradu so ga spremili na postajo mnogi prijatelji. Z njim potuje tudi pet članov izmed osebja novega poslaništva. V Carigradu Ba je sprejel poslanik iz Ankare dr Sumenkovič v družbi s turškimi in sovjetskimi predstavniki. Iz Carigrada v Odeso potuje poslanik z »Lovčenom«.
Bolgarska vlada je imenovala za novega poslanika v Moskvi Stame-nova, ki je ugleden diplomat. Zunanji minister je sprejel sovjetskega poslanika Lavriščeva in imel z njim daljši pogovor o položaju.
»Besarabija in Bukovina ostaneta romunski pokrajini«, je dejal ministrski predsednik Tatarescu v svojem ekspozeju. Enake izjave so dali vsi voditelji drugih strank, predsednik zunanjepolitičnega od-
bora pa je prejel o tem spomenico, ki jo je sestavil profesor Jorga in podpisalo še dosti drugih odličnih oseb.
Sovjetska vlada je protestirala
v Bukarešti zaradi govora zunanjega ministra Argetoiana, ki je naglašal, da ostaneta oddani pokrajini vedno romunski, hkrati se
v moskovskem tisku izraža nova kampanja zoper Romunijo. Poročila obtožujejo romunsko vlado, da se ni držala pogojev za evakuacijo, posebno glede industrijskih naprav. Romuni so namreč razdrli neko sladkorno tovarno v Besarabiji.
Kralj Karol je poslal Mussoliniju pismo, v katerem mu predočuje nevarni sedanji položaj Romunije in bržkone želi dejanske podpore pisn™ je italijanski vodja nato' izročil Hitlerju, o pravi vsebini pisma pa ni uradnih poročil. Enako se ugiba, ali je romunska vlada res v Berlinu zahtevala konferenco vseh prizadetih držav.
Tatarescova vlada je odstopila
in novo vlado je sestavil prejšnji	s
zunanji minister Gigurtu, ki jefrancoske interese,
sprejel v kabinet tudi nekaj članov »železne garde« in častnikov.
V berlinskih političnih krogih mislijo, da je zemljepisni položaj madžarske manjšine v Romuniji takšen, da bi se mogel ta problem rešiti samo z izselitvijo oziroma zamenjavo prebivalstva. Nemčija tu nima drugega lastnega interesa v tem delu Evrope, kakor mir, vsekakor pa ne bo odlašala zastaviti svoj vpliv tam, od koder se ji zdi mir ogrožen.
Nemška vlada je odgovorila na romunsko prošnjo za vojaško pomoč in zaščito negativno. Odgovor je prinesel v Bukarešto nemški poslanik Fabricius, ki je bil šel poročat Ribbentropu o položaju. V Berlinu tudi demantirajo, da bi bila Nemčija dala obljube, o katerih je govoril romunski zunanji minister Argetoianu, in da tudi ni poslala nikakih letal.
V Budimpešti razburjenje še traja, čeprav so vladni listi prepričani, da ne pride do vojne z Romunijo in da se je Nemčija odločila podpreti Romunijo z vso silo, če se postavi pod nemško gospodarsko kontrolo. Vsi izredni ukrepi so bili po mnenju teh poročevalcev izvedeni samo za nekaj dni, dokler se položaj ne razčisti.
Madžarska vlada je zahtevala od romunske pojasnila, zakaj se zbira njena vojska na zapadni meji. Prejela je odgovor, da je mobilizacija potrebna iz notranjepolitičnih razlogov in le kot previdnostni
vioHp' ~	nato	ie	madžarska
vlada protestirala še zaradi inci-dentov ob meji in zahtevala umik cet na demarkacijsko črto po obstoječi pogodbi.
Če maršal Petain odstopi, bo sestavil novo francosko vlado naj-brže Pierre Laval, ki bi takoj uvedel korporativni sistem ter se naslonil na Italijo in Španijo. Zbornici sta dobili nalog, da izglasujeta spremembo ustave.
22.000	mož močan oddelek francoske vojske se je obkoljen boril še pet dni po sklenitvi premirja, ker niso dobili od nikoder povelja, da se vdajo, to junaštvo naglašuje general Weygand v svojem zahvalnem pismu armadi.
Ker se Francozi ponekod, posebno v Maginotjevi črti, še drže, so Nemci prosili generala Asangerja, naj te čete obvesti, da je bilo sprejeto premirje že pred dobrim tednom.
Italijansko-francoska komisija za izvedbo premirja se je sešla v Turinu. Predsedoval bo general Pintor.
Predsednik Churchill je govoril
včeraj v parlamentu o poteku vojne, največ o žalostnem sporu z bivšimi zavezniki Francozi, ki niso sprejeli predloga, da jim Anglija ob nagli vdaji Nemcem odpusti vse ostale obveznosti, če ji izroče brodovje. Angliji se je priključilo dosti teh ladij prostovoljno, proti ostalim pa je bilo treba uporabiti pritisk. Ta francoska vlada je prizadejala Angležem smrtno krivico, a ne francoski narod, je dejal Churchill. (Ploskanje.) Vrnila je 400 ujetih nemških letalcev itd. Anglija bo poslala francoske mornarje in vojake domov, če se nočejo več bojevati in če se o tem doseže pristanek Nemčije. Mnogi pa so odločno na strani generala Gaulla. Dosti ladij je še v Aleksandriji, kjer morajo počakati. Govoril je nato še Združenim državam, Irski in domačim voditeljem, da vzdrže zaupanje. Odločno zanika priprave za mir ali pogajanja, ker hoče doseči pravičen mir.
Vse francoske vojne ladje v britanskih vodah je vzela Anglija pod nadzorstvo, ker se je uverila, da zmagovalci nameravajo uporabiti te ladje proti njej kljub pogoju sklenjenega premirja, da tega ne bodo storili. V angleških pristaniščih so ladje prevzeli angleški poveljniki, kar se je izvršilo v sredo brez incidentov. Samo zaradi ne-sporazumljenja sta bili pri tem dve smrtni žrtvi. Proti francoskemu brodovju v Oranu v Severni Afriki pa so morali Angleži nastopiti s silo, ker tamkajšnji poveljnik ni sprejel angleških pogojev.
Admiral Somerville je na ukaz iz Londona napadel del francoske ?1Si7ia™cXpri °ranu in potopil več ^ X * , 80 Posegla tudi an-f ^ 2 ladje »Ark Royal«. Večina francoskih ladij je pobeg-h.1«* .v Toulon, »Bretagne« je eksplodiral, »Provence«, »Dunkerque« in rušilec »Mogador« pa gore v pristanišču Orana. Velika križarka »Strasbourg«, pet večjih ladij, večina podmornic in rušilcev je utegnila prebiti obroč britanskih ladij in odplula na odprto morje.
Kakor poroča DNB iz Berlina je vodja Reicha dovolil francoski vladi, da sme dati potopiti svoje ladje, tam kjer bi ne mogle uiti Angležem. Ta sklep je popolnoma v skladu z določbami pogodbe o pre-mirj u.
V Siriji so pričele angleške čete prevzemati pozicije francoskih čet in že zasedle Aleppo. To se izvaja v sporazumu s Turčijo in baje tudi Sovjetsko Rusijo. Anglija izjavlja, da hoče s tem zavarovati
Odpiranje in zapiranje trgovin v Mariboru
Zaradi nastalega nereda, zlasti pri odpiranju trgovin, opozarja Združenje trgovcev za mesto Maribor ponovno svoje člane, da smejo biti trgovine v Mariboru odprte od % 8 do 12. ure dopoldne, popoldne pa v mesecih juliju in avgustu od 15. do 19. in v ostalih mesecih od 14. do V.■ 19. ure. Opozarja se, da bo oblaslvo zelo strogo pazilo na izvajanje naredbe in da bodo kršilci občutno kaznovani.
Tujski promet v Severni Sloveniji
V mesecu juniju je po dobljenih podatkih posetilo Maribor 1207 tujcev, in sicer 1065 Jugoslovanov, 106 Nemcev, 10 Čehov, po 5 Italijanov in Švicarjev, 3 Madžari, 2 Bolgara in Turka in po eJ1 Šved, Poljak, Romun in Američan. Nočnin je bilo vsega skupaj 2654. Povprečno je bil torej v preteklem mesecu vsak tujec v Mariboru nekaj nad dva dni in pol.
pebe je obiskalo v juniju 914 tujcev, in sicer 884 Jugoslovanov in 30 inozemcev. Prenočnin je bilo 1744. V mesecu maju t. L je posetilo Celje vsega skupaj 1028 tujcev, v juniju lanskega leta pa 1066.
Lahka in živilska industrija v moderni Rusiii
Pomanjkanje bombaža in prediva
V tekstilnih tvornicah v Mari boru in okolici je postalo pomanjkanje surovine zadnje čase zelo hudo in je že rodilo neugodne posledice. Podjetje Zelenka in dr. je odpovedalo službo vsem delavcem, ki jih je kakih sto. Zaradi pomanjkanja surovin nima več dela. Tudi Mariborska tekstilna d. d. se bavi z mislijo, ustaviti delo, ako ne dobi bombaža in pre diva. V enakem položaju je tudi nekaj drugih tovarn. Centrala za razdelitev bombaža v Beogradu daje na vse urgence le negativne odgovore, ker pač ni dovolj suro vin na razpolago. Delavstvo je ze lo vznemirjeno. Vsekakor je dolžnost merodajnih mest, da pravočasno store vse potrebno, da dobijo naše tovarne dovolj bombaža in prediva, sicer bodo moralo vse ustaviti delo in odpustiti delavstvo in uradništvo.
Tržišča in letina hmelja
Iz Savinjske doline poročajo o zboljšanju nasadov. Ponekod je rastlina zelo visoka, nekod pa zastaja in je še vedno nevarno za peronosporo zaradi soparnega in mokrega vremena. Iz Vojvodine sporočajo prav tako, da stanje rastlin ni enakomerno. Tam se je začela širiti peronospora. Morali so tretjič škropiti. Letina bo v nizkih legah povprečna. Zanimanje kupcev se je poleglo, ker ni videti pogojev za izvoz čez morje, tudi že prodano blago čaka na izvoz.
V Nemčiji je hmelj nekje že 4 metre visok, ne pa tako v Sudetih, od koder poročajo podobno kakor pri nas, da je hmelj neenoten in nekod celo zaostal. Pojavile .»o se tudi uši. V Nemčiji za peronosporo ni več nevarnosti, ker se je deževje nehalo. Trg je precej živahen, a kupčij še ni dosti. Nominalne cene so stalne. Iz Protektorata javljajo slabo hmeljno letino, ker se je rastlina šele zdaj dvignila nagleje in še ni minila nevarnost, da se zaredijo škodljivci ali peronospora. Cene nominalno stalne, brez prometa.
Ze v 24 urah
barva, plasira in kemično sna it obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, manga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Seienbargova ni. S Telefon SL 22 72.
V stari Rusiji je bilo središče bombažne industrije v središču dežele, čeprav ni bilo tam nič potrebnih surovin. Bombaž se je dovažal ali iz inozemstva ali iz jugovzhodnih provinc, 3 do 4000 km daleč. Sovjetska Rusija je uredila to industrijo po bolj praktičnih vidikih: kjer bombaž raste, tain naj se razvije tudi bombažna industrija, S povečanjem proizvodnje se je počasi osvobodila uvoza iz inozemstva. V Centralni Aziji so bile prve tovarne zgrajene v Ašabadu, Ferganu in Taškentu. Za drugo petletko so bili zgrajeni kombinati bombažne industrije v Slalinabadu, Hodžentu in Cardju-ji. Tudi v Transkavkazu je 1>ilo ustanovljenih več tovarn: v Kiro-vabadu, Ljeninalcanu itd. Močna bombažna industrija se je razvila v Ukrajini. Kapaciteta v drugi petletki zgrajenih tekstilnih tovarn znaša okrog 20% celotne kapacitete te stroke v Sovjetski zvezi. Centralna Azija je zdaj v glavnem že samostojna glede preskrbe s tekstilijami. Vendar pa ne nastajajo nove tvornice izključno na krajih, kjer rastejo ali se pridobivajo surovine. Nastal je n. pr. velik kombinat bombaža v Zapadni Sibiriji, kjer ni bombaža. A vlaki, ki vozijo les in žito v Centralno Azijo, nazaj grede natovarjajo bombaž za Sibirijo. Tu je torej izrabljen prometni pogoj.
Centralne tvornice so postale sicer sorazmerno manj važne, a vendar delajo in se spopolnjujejo. Prešle so na produkcijo visoko kvalitetnih tkanin.
Središče lanene industrije je bilo pred vojno okrožje Ivanova, čeprav se je gojil lan predvsem v zapadnih predelih, v Kalininu in v Beli Rusiji. Druga petletka je izvedla decentralizacijo lanene industrije. Lanene tvornice v zapadnih pokrajinah in Beli Rusiji imajo sedaj isto kapaciteto kakor one okrog Ivanova. Nova lanena industrija pokriva ves severni del Zveze.
Kakor druga tekstilna industrija je bila tudi volnena industrija koncentrirana v središču stare Rusije. Sedaj so nastale nove volnene tvornice na severu Kavkaza, v Ukrajini, v Centralni Aziji in v Sibiriji.
Tudi predelava svile se je decentralizirala. Predilnice so bile ustanovljene v Centralni Aziji in na Transkavkazu, kjer je največja tvornica svile na svetu.
Oblačilna industrija, ne več obrtna, temveč v obliki velikih obratov, je razširjena po vsej deželi. Center predelovalne industrije usnja in čevljarske industrije je prenesen v center proizvodnje surovin — v jugovzhodne dežele.
Industrija papirja je bila pred vojno odvisna od uvoza iz Nemčije in Švedske, čeprav ima Rusija sama velikanske gozdove. Sedaj so nastale nove tvornice v krajih lesne industrije, na severu, v Sibiriji in na Uralu.
Svojčas je bila sladkorna industrija centralizirana v Ukrajini in malo tudi v Kurski oblasti. Sedaj se intenzivno grade nove tvornice okrog Moskve, v Baškiriji, v Zapadni Sibiriji, v Kazakstanu, v Kirgiziji, v okraju Azov-Crno morje, na Transkavkazu, Dalnjem vzhodu itd. Od 25 novih sladkornih tvornic, ustanovljenih v drugi petletki, jih je bilo 20 zgrajenih v novih okrajih.
Industrija konserv se je že v prvi petletki desetkrat povečala. Nove tvornice so nastale ne samo v starih bkrajih — v Ukrajini, na Krimu in Sev. Kavkazu — temveč tudi v novih pokrajinah, na skrajnem severu, Dalnjem vzhodu, Transkavkazu itd. V drugi petletki je nastala važna kon-servna industrija na območju Volge.
Ruska tobačna industrija je bila preje koncentrirana okrog Moskve in Ljeningrada, a se je sedaj deloma prenesla na jug, v kraje, kjer tobak raste. Industrija olja, piedvsem iz sončnic, je posebno razvita na Sev. Kavkazu in v okraju Voroneža. Nastajajo nove oljarne v Kazakstanu in v Sibiriji.
Mesni kombinati, ki so tehnično na višku, že delujejo v Kazahstanu (Semipalatinsk), Orenburški oblasti (Orsk), Burjato-Mongoliji (Ulan — Ud, prejšnji Verlinje— Udinsk).
Medtem ko je prva petletka skrbela predvsem za težko industrijo, je druga skrbela za razvoj lahke industrije in industrije živil, za odpravo brezposelnosti in sploš-
ni dvig življenjske ravni. Z ozirom na tehnično opremo lahko zavzame Sov. Rusija koncem druge petletke eno prvih mest na svetu, in živilska industrija je po svoji moči prva v Evropi. Vrednost proizvodnje je narasla (v milijardah rubljev) od leta 1932. takole:
1932	1937
lahka industrija	7,8	19,5
živilska industrija	5,7	14,4
Ta dvig lahke in živilske industrije bo omogočil rešitev enega najvažnejših problemov dežele, t. j. podvojitev potrošnje, ki je namen druge petletke; to se pravi, da se bo lahko dvignilo tudi udobje prebivalstva, ki označuje življenjsko raven vsake države.
Težavna	obnov
Glavno vprašanje, ki danes zanima Finsko, je vprašanje odškodnine za vojne izgube. To vprašanje je danes središče vseh političnih debat v deželi in ni izključeno, da bo moglo celo povzročiti krizo vlade. Težkoča vprašanja je v naslednjem.
Po mnenju finske vlade ne more danes Finska plačati polne vojne odškodnine, ker je izgubila z mirovno pogodbo veliko ozemlja, ter približno eno desetino ljudskega premoženja, nadalje pa zaradi izgub trgovinske mornarice, vojnih razdejanj in vojnih stroškov še nadaljnjih 25% ljudskega premoženja. Po mnenju finske vlade se je narodni dohodek na Finskem zmanjšal po vojni za 50%. Ljudstvo pa mora živeti od toga zmanjšanega narodnega dohodka in zato je nemogoče zbrati sredstva za |>olno odškodnino. To tem manj, ker je finančni položaj že itak zelo napet, dežela pa mora imeti pripravljena sredstva tudi za druge namene, zlasti za obnovo vojske. Zato hoče vlada rešiti odškodninsko vprašanje samo s socialnega vidika. V polnem znesku bi izplačala samo odškodnine do višine 10 tisoč finskih mark. Cim večja bi bila zahteva po odškodnini, tembolj bi se tudi znižal odstotek izplačane odškodnine ter bi pri največjih objektih zna-
šal samo 5%. Maksimalni znesek, ki bi ga mogel kdo dobiti, bi bil en milijon finskih mark. Tega zneska pa ne bi izplačala finska vlada v celoti, ker bi sicer nasta la nevarnost inflacije. Izplačala bi največ 3000 mark, ostanek pa 4 odstotnih obveznicah, ki bi se plačale v petih letih.
Da bi se v to potrebna sredstva zbrala, namerava vlada uvesti od dajo premoženja, ki naj bi dala 4 milijarde finskih mark. Ta od daja bi zadela vsa premoženja nad 40.000 fmk in bi bila progresiv na. Pri zneskih nad 40.000 fmk bi znašala 2-5% in bi se pri najvišjih zvišala na 20%. Premoženj ska oddaja bi se razdelila na dobo 4 let. Delniške družbe ter dru ge družbe morejo plačati ta da vek z odstopom delnic državi, ki bi s tem postala v večini podjetij močan delničar. Zlasti proti temu predlogu je bil velik odpor. Mnogi tudi zahtevajo, da država proda del svojih gozdov in s tem dobi potrebna sredstva. Gospodarski krogi se tudi boje, da bi dobila po vladnem predlogu država prevelik vpliv v gospodarskem življenju. Zlasti se je odločno izrekla proti vladnemu predlogu kmetska stranka, ki smatra vladni predlog kot nezadosten. Poleg tega zahteva, da se da tudi evakuiranemu prebivalstvu pravična pomoč.
Stanie	v
Vojni udarec je razsul belgijsko gospodarstvo in povzročil velikanski nered, ki je ostal tudi še po premirju. Najbolj se pozna to, da je odšla iz dežele vsa vlada s svojim aparatom vred v Francijo in Anglijo. Vsa prevozna sredstva so ustavila obratovanje. Evakuirana je bila ena četrtina prebivalstva, mnoge tovarne so bile pa poškodovane ali razrušene. Denar (oziroma vse prometno sredstvo) je odtekel iz države. Promet je bil uničen, zlasti avtomobilski promet, ker je vojska rekvirirala zase že večino vozil. Večina podjetij je ostala brez surovin in brez premoga.
Nemška uprava se mora zelo truditi za ureditev dežele. Pogaja-
nja s flamanskimi in valonskimi gospodarskimi združbami so se končala uspešno. Mnoga podjetja imajo še stare upravne odbore ali pa že komisarja. Zaradi izvajanja velikega načrta je število brezposelnih zelo padlo. Samo pri nujnih javnih delih je zaposlenih 30.000 delavcev. Elektrifikacija spet deluje, čeprav je bila zelo oškodovana. Mestni vodovodi Bruslja, Genta, Bruggea in Ostende se spet uporabljajo. Premogovna industrija je pričela spet obratovati. Tudi uradi poslujejo, dalje sodišča in šole.
Za red skrbita belgijska policija in orožništvo. V vsem gospodarstvu se že dela po nemškem načrtu.
bile kakor vsako leto tudi letos še posebne tekme iz strojepisja in stenografije, ki so pokazale izredno dobre uspehe. Strojepisne tekme se je udeležilo 12 učencev obojega spola. Najboljše uspehe, in sicer do štiri udarce v sekundi, so dosegle Sonja Vrečko, Silvija Nemec in Anastazija Golob. Stenografske tekme se je udeležilo 22 kandidatov in kandidatinj. Najboljše uspehe, do 200 zlogov v minuti, so dosegle Mara Strasser, Zofija Androjna in Danica Ribarič. Tekmovalke so prejele nagrade, ki so jih poklonile domače tvrdke Zdravko Anderle, Franjo Goleč, Karol Jančič, Jakob Lah, Franjo Majer, Anton Paš, Pinter & Lenard, Drago Rosina in Vilko Weixl ter Združenje trgovcev v Mariboru. Enako so bili tudi nagrajeni dijaki, ki so dovršili zavod z odličnim uspehom.
Celotni uspeh končnih izpitov je zelo zadovoljiv. Tečaj je končalo 5 dijakov in dijakinj z odliko, 21 s prav dobrim uspehom, 23 z dobrim in 2 z zadostnim uspehom.
Tečaj so dovršili: Zofija Androjna, Marija Babič, Alojzija Bortuzzo, Brunhilda Cetin, Bojimir Čoki, Veronika Engel, Majda Faganeli, Cecilija Gamser, Branka Gjurin, Stanko Hartman, Štefan Hergan, Aleksa Harastovič, Marija Kapun, Josip Kerenčič, Ljudmila Kitak, Hilda Kos, Lota Kos, Vida Krošelj, Franja Lah, Marija Leskovar, Vera Lorber, Boris Makuc, Peter Marin (z odliko), Slava Mezgec, Amalija Mohorko, Krista Mrak, Silvija Nemec, Olga Ortan, Bogdana Pečar, Emilija Peric, Danica Plevnik, Vera Preac, Danica Ribarič, Ivo Ribarič, Srečko Robič, Ljudmila Strfiček, Pavla šipoš, Franja Šprah, Mara Strasser, Marjeta Štuhec, Dragoslav Tomažič (z odliko), Radoslav Tomšič (z odliko), Zofija Toplak, Feliks Urbanič, Dika Vi-cel, Sonja Vrečko (z odliko), Mihael Žnidarič, Anastazija Golob (z odliko) in Drago Logar.
Končno bodi omenjeno, da so nekateri absolventi in absolven-tinje s posredovanjem Slov. trgovskega društva že dobili svoja na-meščenja.
Zopet	lep
Hermesa
v«<
Te dni je zaključil enoletni trgovski tečaj »Hermes«, ki ga vzdržuje Slovensko trgovsko društvo v Mariboru in ki je nameščen v prostorih drž. trgovske akademije na Zrinjskega trgu, svoje učno leto in s tem dosegel že desetletnico svojega uspešnega delovanja. Zaradi izrednih razmer je Slov. trgovsko društvo sporazumno z vodstvom šole preložilo proslavo desetletnice na poznejši čaš.
Pri izpitih je zastopal ministrskega odposlanca direktor trg. akademije g. Peter Modic. Izpiti so se vršili ob navzočnosti predsednika Slov. trg. društva g. Vilka Weixla in članov odbora tega društva gi Albina Ambrožiča, Antona Paša in Fr. Majerja. Navzočni nadzorni člani so spričo solidnega znanja kandidatov in kandidatinj izrazili svojo popolno priznanje.
V okviru zaključnega izpita so
Za vpoklicane in za delodajalce
Trgovinski minister je dal tole izjavo o ukrepih v prid delojemalcem na orožnih vajah:
Ministrskemu svetu je predložena uredba o ureditvi razmer vpoklicanih delojemalcev. Sestavljena je na načelu, da poziv na vaje ne prekine službenega razmerja in je zato delodajalec dolžen sprejeti uslužbenca nazaj v službo pod istimi pogoji kot prej, če ta sam to zahteva. Odpoved službe, ki ji rok iz pogodbe ni potekel pred vpoklicem, je neveljavna. Oba prizadeta lahko zahtevata posredovanje pristojnega občeupravnega ob-lastva, da se odstrani ev. nespora-zumljenje ali preprečijo spori zbog predpisov te uredbe.
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Nar. banke z dne 30. junija t. 1. izkazuje te spremembe (vse v milijonih dinarjev):
Med aktivami se je povečala podloga za 1,4 na 2243,6, devize so narasle za 4,4 na 520,2, kovani denar je pošel za 35,7 na 386,2, posojila so se znižala za 26,4 na 1900,7, vrednostni papirji so narasli za 9,8 na 421,6, boni narodne obrambe za 106 na 3787, razna aktiva pa so nižja za 15,3 na 2091,6.
Na pasivni strani se je povečal obtek za 247,7 na 12.210,3, obveze na pokaz so padle za 191,5 na 1861,7 in razna pasiva so padla za
4,3	na 373,9.
Vsota pasiv oziroma aktiv znaša 14.913,4, obteka in obveznosti na pokaz skupaj pa 14.072,1. Skupna podloga ali njena dejanska vrednost znaša 3.589,9 milijonov din in je kritja z zlatom 23,27%, skupno pa 25,5% no.
*
V Ljubljani notirajo državni papirji: 7% in vest. pos. 93 50 denar, agrarji 49 denar, voj. škoda prompt-na 429 denar, begi. obv. 75 denar, 8% Blair 95 denar, 7% Blair 91 denar, 7% pos. DHB 101 denar,— Narodna banka 7950 denar, Trboveljska 285 denar, KID 148 denar.
Ker je dovoljeno v prometu z Nemčijo samo fakturiranje v markah, morajo naši uvozniki za plačilo ev. dinarskih računov prositi odobritve pri devizni direkciji.
Prizadu je Priv. agrarna banka odobrila za nakup žita kredit 300 milijonov din po izjemno nizki obrestni meri 0-25%.
Francoskega zlata je dospelo zadnji teden v Ameriko za 241 milijonov dolarjev, iz vse Evrope pa skupaj za 418 milijonov dolarjev. Iz Anglije od tega za 101 milijon.
Povečanje dohodnine zahteva Roosevelt za kritje vedno večjih oboroževalnih izdatkov.
Uspehi ruskega kmetijstva
Kai ie pokazala	velika
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
■ reg. zadr, z o. zav. ■
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, joumale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke Itd.
Velika kmetijska razstava, ki so jo priredili preteklo leto v Moskvi, je imela namen, da pokaže razvoj ruskega poljedelstva po velikih spremembah, ki so se dogodile v zadnjih desetih letih v ruskem jioljedelstvu in katerih ne more danes nihče zanikati. V tem času je bilo rusko poljedelstvo kolekti-vizirano in motorizirano. Samostojnih, malih, srednjih, kmečkih gospodarstev je ostalo vsega 1%, a 91% zemlje obdelujejo s stroji. V poljedelstvu se uporablja danes
493.000 traktorskih plugov. Z njimi preorjejo 70%, medtem ko je ostalo še 5'5 milijona konjskih plugov, ki orjejo s konji samo30% zemlje. Dalje uporabljajo danes že
153.000 strojev — za žetev in mla-tev hkrati in 265.000 strojev za presajanje.
Zaradi mehanizacije poljedelstva je bilo mogoče velik del delovne sile prenesti v industrijo, zraven pa še posvetiti veliko pozornost znanstvenemu delu, česar vsega preje ni bilo. Leta 1929. so osnovali Vsezvezno poljedelsko akademijo V. I. Lenjina, ki se bavi z znanstvenim raziskavanjem poljedelstva. Danes je v Sovjetski Rusiji 90 poljedelskih znanstvenih institutov, 368 preizkusnih postaj, 507 poizkusnih polj z več kot 1500 preizkusnimi parcelami. Zadostuje, da zaradi primere navedemo, da ni pred svetovno vojno 1914. imela Rusija niti enega poljedelskega zavoda, da je imela vsega 44 poizkusnih postaj in 78 poizkusnih polj.
14.000 znanstvenih delavcev
V omenjenih poljedelskih zavodih dela okoli 14.000 poljedelskih strokovnjakov. Leta 1913. jih je bilo vsega 440. V državnem proračunu za preteklo leto je bilo določenih za znanstvene ustanove kmetijstva 356 milijonov rubljev, leta 1913. vsega 2'5 milijona. Kmetijskih poljudnih in znanstvenih knjig so v zadnjih 10 letih izdali okoli 35 milijonov izvodov, od teh 6 milijonov izvodov v 41 manjših jezikih narodov Sovjetske zveze.
Praktični uspehi tega dela so očitni. Povprečni pridelek od hektara se je od 7‘4 metrskega stota 1913. leta povečal na 9'4 stota leta 1938., kar je pri upoštevanju podnebnih in zemeljskih pogojev brez dvoma velik uspeh. V mnogih panogah poljedelstva se je Rusija popolnoma osamosvojila od uvoza
iz tujine. Posejana površina bombaža se je v 10 letih početverila (137.000 hektarov posejane zemlje), isto je glede čaja. V sami Gruziji je 45.000 čajnih plantaž.
Postopni razvoj rastline
Zvezni selekcijski genetični institut v Odesi s predsednikom Vsezvezne akademije kmetijskih ved, velikim kmetijskim strokovnjakom in akademikom T. D. Lisenkom na čelu ima velike zasluge pri tako zvanem postopnem razvoju rastline. Dognal je namreč, da sestoji razvoj vsake rastline iz več stopenj, od katerih je odvisna kakovost same rastline. Izdelana je bila metoda »jarovizacije« semena na umeten način v laboratorijih. Seme jare pšenice na primer malo pred setvijo ovlažijo in ko vz.kali, ga s primerno temperaturo ogrevajo. Posledica je boljše in enakomerno žito. S tem so v Rusiji dobili nad 15 milijonov stotov pšenice več na istih poljih. Praktično so torej dokazali možnost umetnega spreminjanja ozimnega semena v jaro.
Letno sajenje krompirja in »kastriranje« pšenice
Lepe uspehe je zavod v Odesi dosegel s krompirjem in pšenico. Na jugu Rusije so pri navadnem sajenju krompirja zgodaj spomladi dognali, da krompir poleti pri ustvarjanju gomoljev zaradi visoke temperature propada. Če pa sade krompir poleti, se ustvarjajo gomolji pozneje v jeseni, ko ni taka vročina, zato pa dobe naslednje leto od tega krompirja zdravo bilko, ki ne podlega degeneriranju.
Z istim namenom popravljajo pšenico tako, da iz klasov odstranijo prašnike, bilko pa oplode s prahom drugih bilk s pomočjo vetra.
S tako zvano »vegetativno hibridizacijo« so na primer dosegli, da je odenvaldski modri krompir, na katerega so »cepili« epikurske-ga z belimi gomolji, dal bele gomolje, in tudi obratno.
Nove vrste pšenice
Zvezni zavod za gojenje rastlin na čelu z I. I.Vavilovom je zbral
200.000	rastlin z vseh krajev sveta in z njihovim križanjem pridobil nove vrste. V Siriji so našli novo vrsto trde pšenice in z njo stvorih novo tako zvano »horanko«, ki hitreje rodi, ne podleže in je odporna proti boleznim.
N. V. Cicin je križal pirevino s pšenico in dobil novo vrsto več-domne pšenice.
Profesor T. D. Karpečenko je izumil metodo za dosego plodnosti pri jalovih rastlinskih hibridih s pomočjo podvojenega hromozoma in z vplivom fizičnih in kemijskih činiteljev.
Hibinska polarna kmetijska postaja je dosegla, da pridelujejo danes v polarnih krajih poleg ječmena in krompirja že tudi sadje in zelenjavo.
Novosti v živinoreji
Mnogi kolhozi in sovhozi uporabljajo v Rusiji pridobitev zveznega znanstveno-preizkusnega instituta za mehanizacijo in elektrifikacijo kmetijstva, da molzejo krave z »vakuumskim strojem«.
Laboratorij za fiziologijo živine, ki ga vodi M. M. Zavalovskij, je dosegel podvojeno oplojevanje ovc s tem, da se ovcam pri parjenju vbrizga serum iz krvi kobile. Ta serum vsebuje veliko snovi, ki jih izloča možganska žleza (hipofiza) in ki pospešijo delavnost živali tako, da se iz jajčnika maternice izločijo ne 2 ali 3 jajca kot navadno, temveč 3 do 4 pa tudi več. Tako umetno oplojene ovce dajejo po nekaj jagnjet.
Uspehi v sadjarstvu
Zvezni zavod za sadjarstvo je že pod pokojnim slavnim učenjakom 1. V. Mičurinoin dosegel čudovite uspehe z izborom začetnih oblik in prašenjem. Našel je nove sadeže, hibride med jabolkom in hruško, trnuljo in breskvo itd. S prašenjem je dobil hibride-sadike med ameriško višnjo »beseja«, ki raste na pesku, in marelico. To novo drevo daje plod.
Bakterialni preparati
Zvezni zavod za mikrobiologijo se je bavil posebno z vprašanjem uporabe raznih bakterialnih preparatov, ki povečujejo plodnost zemlje. Novi preparat »Azobakte-rin« povečuje pridelek raznih kmetijskih kultur po krajevnih prilikah za 20—60%. Preteklo leto so se vršili poskusi z uporabo tega preparata na 300.000 hektarih.
Važno je bilo odkritje bakterij, s katerimi so izpopolnili kvašenje lanu. Ta preparat zmanjšuje čas kvašenja lanu na 4—5 dni in mu izboljšuje kakovost za 2—3 št. po mednarodnem stanju. S kulturo bakterije felsineus delajo kvas-ferment, ki se dene v vodo, v ka-
teri se kvasi lan. Ta preparat se že splošno uporablja.
To so v kratkem uspehi ruskega poljedelstva v zadnjih letih, pokazani na moskovski razstavi in kolhozih, v laboratorijih in zavodih, ki se trudijo za napredek ruskega poljedelstva.
(Po članku beogr. »Politike«.)'
Pred 300 leti
bo je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
Danes
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena.
Je to blagodar narave trpečemu človeštvu.
^JMiazdraue
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja.
Tudi Vam bo Vaš organizem
poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino!
Stanje kliringov
Dne 30. junija so bile postavke naših kliringov v primeri s prejšnjim tednom naslednje (v milijonih dotične valute):
Aktivni kliringi; 22. VI. 30. VI. Bolgarska din	3,98	3,89
Nemčija RM	5,02	5,04
Protektorat	Kč	15,04	19,49
Turčija din	6	5,9
Francija fr.	11,1	11,1
Phane, kolonije fr. 11,5	12,6
Španija pez.	2,9	2,9
Pasivni kliringi:
Belgija belg	1,3	1,3
Italija din	20,34	24,5
Madžarska	10,28	9,09
Toljska	189	18,9
Romunija	7,85	7,83
Slovaška	6,9	7,9
»Šole modrosti«
Tako so Turki nazivali prve kavarne, katere so bile tam osnovane okoli 1550. Po turškem obleganju Dunaja (1683) se je razširila »turška kava« tudi po Evropi. Sčasoma so prišle gospodinje do tega, da se iz kave z mlekom, kateri se prida nekoliko Francka, naredi izredno prijeten in poleg tega še hranljiv napoj. Tako je nastala »bela kava«, katera je danes zajtrk in hrana milijonom ljudi.
H.	N. Casson:	«
Business
(Prevedel Ivo Zor)
OSMI NAUK.
Povečano proizvajanje zmanjšuje stroške.
Ta nauk je namenjen tvorničarjem, ker se nanaša zlasti na proizvajanje, marsikdaj pa tudi na prodajo. Uči nas, da je velikopotezno delo najcenejše, da je prevoz blaga po železnici bolj poceni kakor na ročnih vozičkih, da je tvorniški proizvod bolj poceni od ročnega in da je ceneje, če prodamo kupcu dvanajst nožev kakor samo enega.
To pravilo ima seveda tudi precej izjem. Vendar so te izjeme samo posledica neumnosti tistih, ki delajo na veliko, ali pa posledica posebnih pogojev, po katerih dela kdo na malo. Kljub temu je ta nauk resničen.
Pojasnil nam bo uporabo modernih strojev. Poučil nas bo, zakaj izdamo 5 milijonov dolarjev za napravo ene same topilnice. Kakor se utegne zdeti to fantastično tistemu, ki ne ve, kako se je proizvajanje razvijalo, tako nepobitno je res, da proizvaja petmilijonska topilnica za zlato in baker veliko ceneje od topilnice, ki velja samo 5000 dolarjev.
Jeklo n. pr. ni bilo še nikoli tako poceni, kakor je danes. Za 50 centov ga dobiš 8 funtov. Pittsburški delavci, ki zaslužijo po 10 dolarjev na dan, izdelujejo jeklo ceneje kakor so ga izdelovali rimski sužnji. Zakaj? Zalo, ker so znanost in izumi omogočili tak razloček v proizvajanju na veliko.
V Mesabi, Minnesoti, sem videl, kako so spravili dva delavca in en vajenec s parnim žerjavom v 5 minutah 50 ton rude v vagon. Ko bi hoteli to delo opraviti z roko, bi moralo 1000 ljudi vsako minuto zagnati po eno lopato
rude na voz. Videl sem tudi Besemerjeve hruške, ki so izpremenile v 10 minutah 10 ton železa v jeklo. V Kartagini ali Babilonu bi opravljali to delo v manjši tvornici najmanj dve leti.
V Chikagu pa sem videl skupino orodnih strojev, ki izdelajo po 56 milijonov verižnih členov na leto. Ne moremo si misliti zneska, ki bi bil tako majhen, da bi ustrezal ob taki velikanski produkciji proizvodnim stroškom enega takega člena.
Zvišanje proizvajanja! To je tisto, kar je poglavitno v industriji. Tisti, ki so to prvi spoznali, so zabogateli. Njih bogastvo je bilo silno. Rockefeller in Carnegie se morata zahvaliti za svoje milijarde samo temu, da sta proizvajala na veliko.
»Vsak trenutek sem pripravljen plačati pet milijonov dolarjev tistemu, ki bi mi povedal, kako bi se dali zmanjšati proizvodni stroški 1 tone tračnic za 50 centov,« je rekel Carnegie. To je vsa skrivnost Carnegiejevih milijonov. Več strojev — večje proizvajanje — zmanjšanje stroškov — zvišanje dobička.
Kdor poizkuša proizvajanje omejiti, je smrtni sovražnik industrije, še več, on je sovražnik vsega človeštva. Taki ljudje so po večini krivi vse draginje.
Tri vrste ljudi so, ki umetno zavirajo povečanje proizvajanja:
1. Nekateri delavci z omejenim duševnim obzorjem; ljudje, ki poizkušajo v svoji omejenosti, dasi z najboljšim namenom, omejevati proizvajanje, ker se boje brezposelnosti. Neštetokrat je že dokazala zgodovina, kako neosno-vana je ta bojazen. V resnici pa obseg proizvajanja znižuje njegove stroške, zvišuje porabo, pomnožuje razprodajo in potemtakem zvišuje število služb. Danes je strojnikov neprimeroma več kakor jih je bilo, preden so izumili parni stroj.
2. Nekateri politiki z omejenim duševnim obzorjem.
Je poseben tip politikov in uradnikov, ki s prav posebnim veseljem napadajo veleindustrijo. Ti ljudje žive tako v Angliji, kakor v Zedinjenih državah in celo v Tibetu. Te vrste politiki se zaletavajo v vse, kar je količkaj vele-potezno. Ker to vsakdo opazi, so taki tipi hitro znani, in volivci dreve za njimi. Oni izkoriščajo ob vsaki priliki interese malih obrti proti veleindustriji.
3.	Nekateri industrialci z omejenim duševnim obzorjem. Imamo namreč industrialce, ki so postali industrialci, da sami ne vedo kako. Bodisi da »o svojo tvor-nico podedovali in so popolnoma nesposobni za vodstvo ali pa so jo dobili v svoje roke zaradi kakršnih koli zunanjih okolnosti. Od takih ljudi seveda ne moremo pričakovati drugega kakor popolno neznanje bistvenih osnov industrije. Premoženje jim je podarilo srečno naključje in ni plod osebnega dela. Taki ljudje so seveda sovražniki vsakega razmaha.
Proizvajaj pocenil Kar stoji svet, so ljudje stremeli za tem idealom, ki je tudi vodilni motiv sodobne industrije. To načelo opravičuje obstoj današnjih velikanskih tvornic. Zakaj le v njih se bodo cene znižale, in ne v delavnicah.
Vsa skrivnost prijetnega življenja naših meščanov, ki je tako čudovito poceni, obstoji v zvečanju proizvajanja. Novine s 16 stranmi stanejo 2 centa, 7 km lahko potujemo z avtomobilom za 5 centov, knjigo s 60.000 besedami si lahko kupimo za dolar, pa tudi ura z enoletnim jamstvom ne stane več.
In mi govorimo še o draginji. Kakšna laž! Vsakdo dobi danes skoraj zastonj več, kakor je Cezar sploh kdaj videl. Le luksuzno življenje je drago, pa še celo to ne, če pomislimo, kaj vse lahko dobimo za svoj denar. Za nekaj dolarjev na dan si lahko v prvovrstnem hotelu ustvarimo pravo knežje življenje.
(Nadaljujemo.)
Zunanja trgovina
Češko-moravske uvozniške tvrdke za sadje
Naš delegat direkcije za zunanjo trgovino v Pragi sporoča, da so Protektoratu pooblaščene za uvoz sadja samo naslednje tvrdke:
1. Pragolrucht, Praha II, llavlič-kovo nam. 27.
2. Minarik Karel, Praha, Bolza-nova 3.
3. Kretschmer, Praha II.
4. Bananas, Praha II, Havličko-vo nain. 12.
5. Giovanni di Lenardo, Praha II, llavličkovo nam. 12.
6. Kučerova Milada, Praha XI, Nakladova nad raži.
7. Ing. Pučnik Alois, Praha XI, Nakladova nadraži.
8. Vojtjeh a spol., Plzenj.
9. Holeček a syn, Hradec Kra-love.
10. A. Wagner, Brno.
11- Vala & Beck, Brno.
12. Pragolrucht, Mor. Ostrava.
13. V. Niemszok, Mor. Ostrava.
14. Micka & Mayer, Olomouc.
Edino te tvrdke bodo dobivale
dovoljenje za uvoz svežega sadja. Naši izvozniki naj sploh ne iščejo drugih zvez. Za suho sadje in zelenjavo bo objavljen drugi seznani.
Predsednik Jugoslovansko - bolgarske trgovinske zbornice iz Sofije biv. minister Velcv je obiskal v Beogradu trgovinskega ministra dr. Andresa in se z njim dalj časa razgovarjal.
Grška trgovinska delegacija je dospela v Beograd na pogajanja, ker želi Grčija preiti spet na klirinški promet. Za naše uvoznike je ta zahteva težko sprejemljiva. Iz dosedanje prakse starih klirln-gov z Grčijo vemo, da so se plačila zelo zavlačevala in se mora zato najti boljši način od tistega, ki je veljal do maja meseca.
Letina pšenice je letos na Bal kanu slaba, za 25 do 30% slabša od lanske.
Bratislavska borza je bila slovesno odprta ta teden. Nagovor pred odličnimi udeleženci je imel Predsednik borze Anton Mederli.
Turška zunanja trgovina je v hiaju dosegla saldo 3,04 milijona t. funtov v dobro. Uvoz je znašal 9.10 (lani 15,03), izvoz pa 12,4 (proti 10,5) milijona funtov. Uvoz je torej dosti slabši ko lam.
Bolgari bodo izvozili v Rusijo dosti tobaka, prva pošiljatev je znašala 254 ton.
2500 ton semena sončnic izvozi Romunija v Nemčijo, od tega 600 ton od stare zaloge.
Madžarska tekstilna industrija je zašla v stisko, ker ne dobi več surovin. Predilnice delajo po pet dni v tednu, tkalnice pa še manj.
Za več ko 400.000 ton jeklenih in železnih izdelkov iz ameriških tovarn so morali vrniti s pol poti proti Italiji, ker je Anglija zaprla vhod v Sredozemlje. Edina važna zveza je še Lisabona.
Anglija je zaradi nemških zmag Izgubila 72% uvoza železne rude in če 16% iz Španije in Maroka.
Vzorci	brez
iz inozemstva
Dvoie važnih pojasnil pošte in carinarnice
Združenje trgovcev v Mariboru se je preko Zbornice za TOI v Ljubljani obrnilo do finančnega ministrstva — oddelka za carine v zadevi carinjenja vzorcev brez vrednosti. Na iniciativo ministrstva je sedaj dospelo v tej zadevi dvoje važnih pojasnil, ki bosta naše gospodarske kroge, zlasti v Mariboru in sploh v obmejnih kra-jih, gotovo zanimali.
Carinski oddelek pošte je v omenjeni zadevi sporočil tole: »Pisemske pošiljke, ki plačujejo carino, kar ugotovi carinarnica, se obremenjujejo s sledečimi taksami: kolkovina za poštno deklaracijo 10 din, za carinsko deklaracijo 10 din in stovarnico 50 par, sku-IKij torej za eno pisemsko pošiljko 20 50 din po zakonu o taksah. K
tem pristojbinam se zaračunava še taksa za ocarinjenje (carinalnina) po 7'50 din za vsako ocarinjeno pisemsko pošiljko (odlok poštnega ministrstva od 30. aprila t. 1.). Carinarnica izloči vsak dan vse pisemske pošiljke, ki so zavezane carini, a jim niso fakture priložene, da pošta naslovnika obvesti, naj predloži fakture za ocarinjenje oziroma overjenje pri carinjenju. Za ocarinjene pisemske pošiljke se izdajo nadomestne carinske napovedi, ki se kolkujejo po 10 din, kar pa za pisemske pošiljke ni izrečno določeno.«
Glavna carinarnica pa pojasnjuje v zadevi vzorcev brez vrednosti:
»Vzorci brez vrednosti, ki dospejo v Jugoslavijo kot pisma in so kot taki označeni, se natančno
pregledajo. Ako ni v njih blaga, za kakršno je treba plačati carinske dajatve, se puste v prosti promet brez kakršne koli manipulacije in brez stroškov za stranko. Za pošiljke pa, ki jih pošta prijavi carinarnici s tovornico, je treba plačati razne takse (glej pojasnilo carinskega oddelka pošte), tudi če gre za vzorce brez vrednosti in če ne gre za plačilo carinskih dajatev na podlagi člena 9., točke 26.b, splošne carinske tarife. Ustrezno takse zaračunava pošta v smislu svojih predpisov.«
Tmovskema naraščaju!
Deset nasvetov
za boljšo organizacijo trgovskega prometa
Bogastvo Alzacije in Lorene
Po zmagi nad Francijo si bo Nemčija pridržala zapadno pokrajino Alzacijo in Loreno, bi je že dostikrat prej menjala gospodarja. Nemčija bo s tem pridobila velika ležišča kalija, nafte in črnega Premoga v Alzaciji, v Loreni pa bogata ležišča železne rude. Največje središče industrije je Stras-burg, ki je znan kot važno križišče ih zaradi mogočne strojne, kovinske, tobačne in usnjene industrije. Največ je v pokrajini težke industrije, skoraj eno tretjino vse francoske težke industrije. Proizvodnja rude je v 1. 1938. znašala li m,llii°nov ton, v vsej Franciji 33 m.hjonov ton, surovega železa
2,9	proti 7,9 milijona ton, jekla 2,6 proti 7,8 m premoga 6 proti 46 milijonom tor. S temi in ostalimi zasedenimi rudniki je Nemčija več ko založena s premogom, Pa tudi z železom. Nekateri rud-hiki pa so pokvarjeni. Računati bo treba s tem, da Nemčija popolnoma reorganizira svojo industrijo in da bo njen interes za Vzhod nekaj časa precej manjši.
Novi svetovni položaj, ki ga je povzročila vojna, sili celokupno gospodarstvo, da čim močneje osredotoči svoje sile v smeri načrtnega dela, in sicer s tem, da se v poslovanju uporabijo vse razpoložljive sile in da se ustvari boljša organizacija, ki bo olajšala delo v podjetjih. Ker takšen način poslovne koncentracije poenostavlja trgovino, štedi sile in s tem v zvezi povečuje poslovni uspeh. Današnji časi zahtevajo čim večjo vložitev sile v podjetja in boljšo organizacijo dela ne samo v indu strijskih podjetjih, temveč tudi v trgovini in končno tudi v rokodelstvu.
Poslovni uspeh ni igra naključja in prodajna sposobnost se ne more pripisati sreči. Boljši ali močnejši promet ni odvisen od ugodnih ztjnanjih okoliščin — n. pr. od dobre konjunkture in ugodnega tržnega položaja ali povečanje volje za nakup pri odjemalcih — temveč je treba to dejstvo pripisati samemu trgovskemu stremljenju, t. j. uspešnemu, načrtnemu, strokovnemu in trgovskemu vodstvu trgovine, katere pogoji so odvisni od lastnika ali voditelja tega podjetja. Težišče vsega tega je v. samem podjetju in v sposobnosti poslovodje. Glede na to je mogoče trgovske uspehe določiti v neki meri že z dobro organizacijo dela in se more na ta način zagotoviti prosperiteta tudi v današnjih nestalnih dneh.
Glede na vse to je potrebno, da se organizacija in vodstvo poslov v podjetju z vsakim dnem bolj nadzirata, da se tako odstranijo posamezne pomanjkljivosti. V tem smislu bomo v naslednjem navedli nekaj nasvetov, kako je treba v ti smeri ravnati.
1.	Prodajna organizacija podjetja.
Vsako podjetje ima svoje gmotne, finančne, tehnične in duhovne, strokovne in trgovinske osnove in možnosti, s katerimi mora računati vsak človek. Gospodarsko podjetje ni samo izvor zaslužka, temveč tudi naloga, ki je po strokovnem znanju in odgovornosti povezana z občnimi koristmi.
2.	Važna je finančna stran.
Ta mora biti zdrava in krepka
prilagojena samemu poslova-nju, tako da morajo pogonska sredstva v vsakem primeru ustrezati resničnim potrebam, da podjetje zaradi tega nikdar ne zapade v kake težave. Zato je potrebno imeti lasten določen kapital, da bi bil lastnik podjetja v svo-
jem delu in hotenju neodvisen in da mu ne bi bilo treba obremenjevati podjetja s prevelikimi obrestnimi posojili. Tam kjer ni dovolj finančne rezerve, se neprestano pojavljajo pretresi in težave. Finančne rezerve morajo biti tako močne, da se podjetje lahko pravilno preskrbi s potrebnim blagom in da je v vsakem primeru zmožno poravnati svoje dolžnosti. Nobenega smisla nima osnovati neko tvrdko, katero bi moral podjetnik Čez kratek čas opustiti. Finančne rezerve, stroški, dolžnosti itd. se morajo natanko določiti in kontrolirati, ker je v takih primerih potrebno imeti pravi pre-
3. l‘odjetje mora biti po svojem sestavu in zalogah prilagojeno svojemu strokovnemu namenu.
Namen same ureditve in zunanje podobe tvrdke je odločilen. Pročelje, izložbe in notranja ureditev morajo biti taki, da podjetje že samo po sebi privlači komitente in da bo kot tako zmožno izpolnjevati samemu sebi zastavljene naloge. V preteklosti se je v tem pogledu mnogo grešilo, pa tudi danes je v tem pogledu marsikaj narobe. Pročelja posameznih podjetij in njihova ureditev dandanes pogosto ne ustrezajo potre bain določene stroke. Potem pa ui čudno, da se kupci od takih trgo-
mtjiiii	i-unu	imeti pravi pre- cuuno, ua se Kupci ou iukiii irgo-
gled poslovanja, da ne bi v svojo ' vin obračajo in da gredo v bolje škodo vodili slabega gospodarstva. | organizirana podjetja.
Pomen	gostiln
pivovarne
Pivo pijemo Slovenci že dolga stoletja, saj se je vprašanje deželnega davka na pivo pojavilo na Kranjskem že leta 1592., a tudi v pivovarstvu smo dobro zastopani. Po zaslugi iniciativnega in požrtvovalnega prizadevanja in dela naših gostilničarjev smo dobili v Laškem pivovarno, ki se je uvrstila med najmodernejša podjetja te vrste v Evropi. Obrat je v pravem pomenu besede smotren in so v njem s pridom uporabljene vse izkušnje najboljših čeških in
drugih pivovarn. Podjetje, ki je pohvalno ocenjeno od mnogih domačih in tujih strokovnjakov, pa je tudi prepričevalno in vzpodbudno dokazilo podjetnosti in vzajemnosti slovenskih gostilničarjev ter dober zgled vztrajnega in požrtvovalnega dela.
S pivovarstvom je pri nas težko. L. 1919. je obratovalo v državi 37 pivovarn, zdaj pa jih obratuje samo 25 in zaradi prevelike davčne obremenitve je letni konsum piva od nekdanjih 900.000 hi pa-
Zahtevajte povsod poznane specialitete tvrdke
B. MOSER. veletrgovina z vinom
BEOGRAD - ZEMUN UL, Moserova ulica St. 1
ZASTOPNIK za Ljubljano in bivšo Kranjsko
M. CESAR, LJUBLJANA VII., Gasilska cesta 3
TELEFON ŠT. 25-69
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
v Ljubljani
zadruga z neom. Jamstvom
Obrestuje vloge po 4“/o do 5% Eskomptira menice Daje kratkoročna posojila pod najugodnejšimi pogoji
del na kakih 215.000 hi, kar znaša, računano na glavo prebivalca, komaj poldrugi liter na leto, dočim odpade v mnogih drugih evropskih deželah na glavo in leto od 40 do 80 litrov. V obratujočih jugoslovanskih pivovarnah je izrabljenih komaj 15 odstotkov kapacitete. Laška pivovarna izrablja tretjino svoje kapacitete, ko producira 25.000 hi.
Položaj pivovarstva v naši državi je bil težak že ob rojstvu laške pivovarne, a se ustanovitelji niso plašili pri vseh težavah in ovirah, v zavesti, da bo pivovarstvo tudi pri nas dočakalo boljše čase, ker je pivovarska industrija važna zlasti v agrarnih državah. V tem pogledu ima gostilničarska pivovarna že značilne uspehe. Iz nje je prišla pobuda, naj bi se naši poljedelci po čeških zgledih lotili pridelave slada, kar je doslej upoštevalo in uvedlo že okrog 80 naših kmetov. Za letos ima pivovarna še precej češkega slada.
K ogledu pivovarne so bili nedavno povabljeni novinarji, ki so si ogledali vse zelo praktično urejene prostore; tudi one, ki jih drugim obiskovalcem ne razkazujejo. Ljubeznivi vodniki gostov so bili gg. Majcen, dr. Roš in Zupan, strokovnjak g. inž. Uhlir, projektant pivovarne, pa je nazorno prikazal nastanek piva, ko je razložil uporabo najmodernejših strojev in priprav ter zaključil svoja zanimiva razlaganja v kleteh, kjer se vrstijo tanki po 200 in 250 lil. Po ogledu je predsednik uprave g. Ciril Majcen obudil spomin na dolgo dobo dela in skrbi ter se zahvalil novinarjem za naklonjenost in objektivnost, s katero so sprejemali in beležili udejstvovanja ustanoviteljev in podjetja. Odgovorjeno je bilo s poudarkom, da so novinarji po bistvu svojega dela in poklica zavezniki vsakega stanovskega osamosvojitvenega poki eta in dela ter da je gostilničarska pivovarna dober primer in zgled uspešne samopomoči ter posnemanja vredne stanovske vzajemnosti.
•
Opisovanje mnogih pivovarniških prostorov je odveč, ker kar sproti rastejo novi. Številke, ki izr ražajo vrednost podjetja in zalog, so impozantne, najmočnejši pa je vtis, ki ga dobiš v živahnem obratu ter med njegovimi ustanovitelji in vodniki. Navda te s prepričanjem, da ima podjetje velik pomen in lepo bodočnost ne samo kot ustanova na zdravi podlagi, temveč tudi kot regulator kakovosti in cene piva.
HtBhirzi - poravnave
Končan je poravnalni postopek Antona Sajovica, avtoprevoznika v Petrovčah, ker je poravnava potrjena in so vse omejitve razveljavljene.
Potrjena je poravnava izven stečaja Konrada Vrečkota v Dobju pri Celju s 40% no kvoto, plačljivo v 10 mesečnih obrokih, prvim 60 dni po pravnomočnosti poravnave.
Občni zbori Industrija platnenih izdelkov d. d.
v Jaršah bo imela VI. občni zbor v sredo 10. julija ob 10.30 v sejni dvorani Kreditnega zavoda v Ljubljani.
Ko so ministrskega predsednika Churchilla opozorili, da je v Angliji še danes mnogo pacifistov, je odgovoril:	»Lev	ima
bolhe 1«
Stran o.
Grič
Zagreb, Poslovalnica: Jurišičeva ul. Tovarna: Pile I. št 10
čokolada
bonboni
marmelada_________
desevli Zastopnik za Slovenijo: Bon*Bon, Ljubljana, Miklošičeva c SO. Tel. 44-42
Doma in po svetu
Seji vlade v Beogradu dne 3. julija dopoldne, ki je obravnavala najvažnejša državna vprašanja, so prisostvovali predsednik in podpredsednik vlade, ter ministri dr. šutej, Mihaldžič, general Nedič in pa ravnatelj Prizada dr. Toth; ves čas pa je sodeloval tudi minister dr. Konstantanovič. Prejšnji dan je bila seja posebnega vladnega odbora, ki jo je vodil dr. Maček.
Na Bled se je pripeljal včeraj predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki je dospel v Ljubljano z letalom. Z njim potuje tajnik B. Anastasijevič.
. 1» -
i	i,1 .r i i
'. a i / i j ir
Madžarski pravosodni minister r. Radoczay dospe danes v Beograd, da vrne obisk našemu ministru dr. Markoviču, in bo tudi en predaval.
Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček je sprejel v svojem kabinetu glavnega tajnika JNS dr. Alberta Kramerja.
Konference opozicijskih strank v Beogradu so se ta teden udeležili za demokrate Milan Grol in Božidar Vlajič, za radikale Miša Trifunovič in dr. M. Ninčič, za JNS pa Jovan Banjanin in dr. A. Kramer.
Mohorjeva družba praznuje danes 801etnico svojega obstanka In vztrajnega delovanja, ki zasluži vse priznanje. Sorazmerno so takšna dejanja, kot je bila ustanovitev te družbe, žal pri nas zelo redka. še Jasneje se pa to čuti, če vemo, da je bilo takrat najprej v načrtu še širše kulturno podjetje.
V naših obmorskih krajih je ljudstvo zelo razburjeno, ker se mnogi ljudje z zadnjih voženj še zdaj niso vrnili domov.
»Nova Riječ«, tednik senatorja V. Wilderja, je s 186. številko prenehala izhajati. Ustavitev lista se utemeljuje z razmerami in zadnjimi dogodki. Ustanovi se pa knjižnica z enakim naslovom.
Za predsednika »Šipada« je bil v Sarajevu spet izvoljen dr. žarko Miletič, pomočnik ministra za gozdove in rudnike.
Imena odlikovanih koroških borcev je objavil »Vojni list« z dne 28. junija. Odlikovani so s spomenico in trakom rdeče barve.
Mestni kulturni odbor si je soglasno izvolil za predsednika gimnazijskega ravnatelja Josipa Osano. Dosedanji predsednik insp. S. Kranjec po zakonu ne more delovati v občinski funkciji.
Zadruga »Mariborski teden« je imela včeraj občni zbor, ki je sprejel nova pravila in izvedel volitve novega odbora z dr. Lipoldom na čelu.
Obrtnih pravic je mestni gistrat mariborski izdal v
Okrožni urad za zavarova nje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu ljeni plačilni nalogi zapadli čilo. Prispevki morajo ravnani v osmih dneh po jemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
lem mesecu juniju 7, izbrisal pa jih je 6.
Žale pri pokopališču v Ljubljani bodo blagoslovili v nedeljo ob 11. uri dopoldne. Na tramvaju veljajo znižane cene.
Dan Rdečega križa je dal v Ljubljani zbirko skoro 60 tisoč din, večinoma so darovali ta denar Ljubljančani.
V Bonačevi tovarni na Količevem je zgorelo v torek skladišče celuloze; škode je dva milijona dinarjev, ki pa je krita z zavarovalnino.
Davek na poslovni promet se bo
z novo uredbo zvišal splošno za po en odstotek. Izjema bo po poročilu »Jug. Gvoždarja« železo.
Hud mraz je v srednji Bosni. Že več dni nosijo spet zimske obleke in v pisarnah morajo kuriti. Na Vranici je dvakrat snežilo.
Hrvatska banska oblast je predpisala z uredbo omejitev prodaje drv in olj. Veletrgovine so že ustavile prodajo drv, trgovci pa omejili prodajo olja. Po novi uredbi za Hrvatsko bodo morale lesne tvrdke rezervirati polovico drv za potrebe banovine, le ostanek pa bodo smele svobodno prodajati. Občina Zagreb si bo nakupila 5000 vagonov drv za revne sloje. Cene bodo maksimirane kasneje. Olje pa se težko dobi že po 24 dinarjev, 9 din nad dovoljeno ceno, oz. francosko po 22 ali 7 din nad uradno ceno.
Maksimalna cena za olje dvojne rafinacije je določena v Beogradu na dinarjev 19-30 za kg. Zunaj Beograda mora biti cena za din 1-50 nižja, šleski premog je po 775 dinarjev tona.
Uredba o uvedbi treh brezmesnih dni ne velja za območje banovine Hrvatske;' tako objavljajo na uradno zahtevo zagrebški listi, ki so dostikrat v zadregi z objavljanjem
novih uredb. Veljala bo pa ta uredba, če jo banska oblast sama usvoji in objavi.
Konferenco gozdarskih in kmetijskih strokovnjakov je sklicala hrvatska banska oblast, da bi se dosegla večja skladnost dela za zboljšanje gospodarstva v gorskih in kraških okrajih.
Oljnato repico bo odkupoval Pri-zad samo v tem mesecu. Prometna cena je z uredbo določena na 322-50 din za proizvajalce in 336 25 din za trgovinsko blago franko vagon postaja tovarne. Prizad pa bo po doseženem sporazumu s tovarnami jedilnega olja plačeval 370-— in 383-75 din za stot.
Italijanskega in nemškega posla-niKa v Sofiji so obiskali zastopni ki mnogih nacionalnih in humanitarnih društev ter jima izročili spomenico o sedanjih zahtevah Bolgarske.
Štiri največje danske stranke so
sprejele predlog, da se združijo in opustijo vse dosedanje medsebojne spore.
Vrhovni poveljnik nizozemske vojske je bil aretiran in odveden v Berlin, ker ni hotel pravilno izvajati določil sklenjenega premirja, Londonski sovjetski poslanik Majski je obiskal v zunanjem uradu tajnika Butlerja in razpravljal z njim o tekočih poslih, kar je pa trajalo precej časa. Nato je obiskal tudi Churchilla.
Zveza angleških železniških delavcev je na kongresu sprejela predlog, naj odstopijo iz vlade Chamberlain in visi njegovi pristaši.
Gandi je izdal proglas na vse Angleže, naj se odločijo za reševanje sporov brez orožja, in v tem smislu je ponudil tudi svojo pomoč indijskemu podkralju.
Vodja indijskih revolucionarjev
Subhaz Čandra Boze je bil aretiran po določbah novega zakona o zaščiti Indije.
Panameriška konferenca se prične dne 20. julija v La Havani. USA bo zastopal tajnik za zunanje posle C. Hull.
Komisar sovjetske petrolejske industrije Kaganovič je bil razrešen te dolžnosti in je namesto njega imenovan Sedin, za komisarja ribarstva pa je imenovan Izkov.
Ford, ki ni hotel izdelovati letal za Anglijo, dobiva grozilna pisma. Tvrdka Pacard pa je prevzela naročilo za 9000 motorjev.
Blizu francoske obale se je potopil 28.000tonski prekomorski parnik »Champagne«, ker je zadel na mino. Vsi potniki so rešeni.
Angleško ladjo »Andoro Star«, ki je vozila internirance v Kanado, je torpedirala nemška podmornica Utonilo je nad 600 Nemcev in Italijanov, 1000 oseb se je rešilo. Ladja je imela 15.500 ton.
Angleški kamelski, zdaj motoriziran, oddelek je napadel utrdbo Bosantino v Abesiniji in prizadejal Italijanom hude izgube.
Rečne avtomobile imenujejo v Sovjetski Rusiji male čolne, ki uporabljajo generatorski plin in lahko opravljajo službo vlačilcev.
Pri velikih vajah vojne mornarice so se ponesrečili japonski admiral Macuo in mnogi častniki.
što Tržič. — Z desetimi dinarji kol-kovane ponudbe se sprejemajo do 15. julija t. 1. do enajste ure. —• Pogoji so interesentom na vpogled v ekonomnem odseku.
LICITACIJE:
Dne 15. julija bo pri štabu zrako-plovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo materiala za avtogeno varjenje; 16. julija raznega usnjenega materiala in dne 17. julija za dobavo raznih kemikalij.
Dne 15. julija bo pri Upravi zavoda za izdelavo vojne opreme v Beogradu licitacija za dobavo gotove vojaške opreme ter raznega subna.
Rezan in tesan les
male in večje partije 12, 18, 24, late in morale, tombante in IV,
klasa, tesani 8/8, 8/10, 10/10, 10/13, 13/16, 16/18, kupuje in plača za gotov denar na duplikat tov. lista večja zagrebška tvrdka. Detajlne ponudbe z dobavnim rokom poslati pod »Les P-6290« na lnter-reklain, Zagreb, Masarykova 28.
Dobave - licitacije
Poštna direkcija v Ljubljani razpisuje dobavo 200 in8 bukovih drv za pošte v Ljubljani, 50 m8 za pošto Ptuj, 50 m8 za Novo mesto, 40 m8 za Mursko Soboto in 39 m8 za po-
mojemu
______
»m m m ■■■■■■■
,,.v.,.v.v.v
.v.v.v.v.v.v ■ ■■■■■
■ ■■■■■■■■■ ■ ■■■■■■■■■
■ ■■■■■■■■■■ ■ ■■■■■■■■■
■ ■■■■■■■■■ ■ ■■■■■■■■■■ ■■■■■■■ ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■
■ ■■■■■■■■■ ■
■ ■■■■■■■■ ■ ■ ■
v.v.v.v.v.v.
v.v.v.v.v.v.
v.v.v.v.v.v.
■ ■ ■
.v.v.v.v.v.v
.v.v.v.v.v.v
.V.V.V.V.V.V
luaoceška
■ ■ ■ ■ a ■■■■■!
■ a a a ■ a
■ ■■■■■■■■■■ a a a ■ a a ■■■■■<
a a a e a
■ ■aaaaaaaaa a a a a a a a a a a o
v.v.v.v.v.v. . . ....
.V.V.V.V....
T£VA/?VA amlisskih babv IV KtniČMU IZPCLKOV
Celje
riporoča svoje specijaine izdelke
a a a
v. v
Iv.v V.V.V.V. v-v-v-v.
■ a a a B ■
V.V.V.
V. V.
•
a ■
jugoslovensko-češka tekstilna industrija
a a a a a a
-Xv-*
barve za obleko v zavitkih, barve za luženje lesa v zav., barve za tla v zavitkih, barve za pirhe v zavitkih, Vilbra barve za usnje.
Anilinsbe barve za
d.
d.
obrtniške podrebe
L" “J"
Kranj
pre-
P r o
banano
■
iz
bombaža in umetne svile
izvaja:
in tiskano blago
barve za volno,
barve za bombaž, barve za živila, barve topljive v masti, barve topljive v olju, barve za sveče, barve topljive v vodi, barve topljive v špiritu.
lažne kemične
izdelke za gospo-
i m ■ ■■ i
ZaUtevafo pcoizvode,
te do-mace b/acnUe!
mmm	mmm
iliniitvo i" obrl
Zahtevajte cenike
LIUDSKA POSOJILNICA, v LJUBLJANI
^	#%ia.Amla>ia	kvamllMA	..1»^	*	M	Alf	A	lil
z. z neom. I- Ljubljana, MikloiKeva cesta 6, v lastni palaii nasproti hotela „Union“
Obrestuje hranilne vloge najugodneje • Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak las razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi po 5%