Š*ev. 64. Posamezna Številka 1 Din. V ifübftarti, v oetek 13. aorlla 19^3. Poštnina pavšali rana. Leto I. JUT VOfTl HAg|0»N® RAMRAhlig S®SE%'?älK fchaja vsak dan z]utra!. izv^emši p onda ,ike. Mesečna naročnina: vUnbQanl Din ID—, po pošti Din 12*—, Inozemstvo Din 20*- Urednlštvo: VVolfcva ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „HovostMlubljana*. Upravnlštvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št 44. Oslcsi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. PIstnenin vprašanjem naj se priloži znamka za odsovor. Račun pri poštnem itfc. uradu št 13.238. Češkoslovaško • jugo- slovenska solidarnost. \ (1918 — 13. april — 1923.) Konferenca v Zagrebu. Zfrfsrmaflvii! značaj sestanka med radikalnim! odposlanci in federalisti. Sestanek v Parizu. PosvEtovanja med Polncarejem In Theunlsom o o neutral zaci ji Poruhrja. »Zvestoba za zvestobo.* Danes poteče pet let, odkar se je y zlati Pragi položil temelj češkoslovaško —Jugoslovanskega bratstva. Manifest, ki ga j‘e tistega dne prečital v Reprezentančnem domu osiveli in popularni pisatelj Alojzi) Jirasek, ni bil več resen me-mento trl;li Avstro-Ogrski, ne, to je bila velika poslanica izven domovine stoječih naj'boliših sinov obeh bratskih narodov, ki so pripravljali končno svobodo, neodvisnost in ujedinjenje. V tem manifestu je ves češkoslovaški narod prisegel borbo do končne zmage in — kar je zgodovinskega pomena — ta bratski narod je ob tej priliki slovesno izjavil svojo neomajno, na usodo obeh narodov tesno navezano solidarnost z Jugoslo-venskim narodom. Mnogo se je spremenilo v petih letih. Po dnevih demobilizacije je napočila doba ureditve s krvjo in solzami priborjenih nadjonalnih držav. Češkoslovaški narod je bil na veliki dan svojega vstajenja pripravljen. T. Q. Masaryk, dr. KramaF, pokojni dr. Rašin, dr,. Engliš, dr, Beneš in cela vrsta najodličnejših voditeljev je bila takoj na svojih mestih, ko je pričelo iz ruševin habsburške monarhije kliti novo življenje. Našli so od vojne izmozgano domovino, oslabljeno in za vojne dobave urejeno industrija, toda ti možje so dvignili svojo domovino iz gospodarskega kaosa v ono višino, na kateri uživa danes vpliv In ugled v vsem svetu. Priznana češka žilavost je premagala vse ovire. Medtem smo sl tudi mi, Srbi, Hrvati m Slovenci, uredili svojo nacijonalno «hzavo. Ni še vse tako, kakor bi moralo hiti, ali naše razmere se bistveno razločujejo od razmer, ki vladajo v bratski republiki. Globoka resnica leži v besedah, ki Jih je pred petimi leti za Jiraskom iz-pregovoril znani češki borec dr. Kra-maf: »Historičen trenutek nas je združil za večne čase, ne le naše zastopnike, temveč naše narode...c Danes, ko gledamo v Beneševem delu, v Mali antanti, veliko garancijo našega skupnega upliva v Srednji Evropi, se šele zavedamo, kaj pomerjajo Kramarove be-»ede. Češkoslovaški narod se je že od vsega početka zavedal, da mu brez dob-in trajne zaslombe v jugoslovenskem fiarodu ne bo mogoče krotiti notranjih flemšldh aspiracij. Bistri pogledi češkoslovaških državnikov so veljali ne-razdružljivi zvezi s Srbi, Hrvati in Slovenci; vedeli so, da je gospodarska in kulturna povzdiga obeh narodov mogo-ča le potom najtesnejše politične koo ; Peracije. Tudi nam ni preostalo nič dru- gega. Obdani od sovražnikov, ki še da-*»es ne verujejo v trajnost nacijonahie-*a in državnega obstoja, ne moremo dovolj oceniti Previdnosti, ki nam je «dmertla skupni delokrog s češkoslovaškim narodom. v«i^utMP8i T razv°iu skupnega de-K* antanta- To * Jamstvo, rib nn^hdvkn° nedotakliivost mirov-Ä SC petih !e^h ni zgo- ^ ozemlju in Pripravljajo no\ njuiovi proglasi, kaj se m ^ Južni Srbiji Zadnje dni je do v8eb ta.kc Proglase, ki so ime -•Äyetdke pošte. En tak izvod ®ki Boško, in tudi na tem pro ** ■&&&&* pošte, ODPOSLANCA NRS V ZAGREBU. Beograd, 12. aprila. (Z) Pri današnjem sprejemu novinarjev je sporočil minister pravde dr. Markovič, da sta šnoči odpotovala v Zagreb minister n. r. dr. Marko Gjuričič in dr. Vojislav Janjič, da stopita kot odposlanca Narodne radikalne stranice v stik s Stjepanom Radićem. To se je zgodilo zato, da se do soje radikalnih poslancev, ki se sestanejo v soboto, 14. t. na., zberejo potrebni podatki o stališču Radičeve stranke. Radičeva delegata, poslanca dr. Maček in dr. Krnje-vič, sta namreč v Beogradu naglašala potrebo sporazuma, ker pa nista imela zadostnih instrukcij, nista mogla nič definitivnega reči in sta zaradi tega prosila delegata, naj prida kaka cscba Iz Beograda v Zagreb, da se tamkaj nadaljujejo pregovori in da dobi ta odposlanec avtentične izjave in podatke. — O snočnji seji ministrskega sveta je dejal minister dr. Markovič, da je vlada odobrila predlog finančnega ministra glede raznih izrednih kreditov, in sicer ministroma za prosveto in za notranje zadeve. Nato se je načela debata o političnem položaju. Zagreb, 12. aprila. (Z) Z današnjim jutranjim brzim vlakom sta dospela v Zagreb iz Beograda minister n. t. dr. Marko Gjuričič in tajnik radikalne stranke dr. Vojislav Janjič. Nastanila sta se v Palace Hotelu. Kmalu potem je dr. Gjuričič posetil pokrajinskega namestnika dr. Cimiča. POSVETOVANJA. >v- Zagreb, 12. aprila. (Z) Danes dopoldne je bila konferenca med odposlancema Narodne radkalne stranke dr. Gjuričičem in dr. Janjičem ter predsednikom hrvatske republikanske seljačke stranke Stjepanom Radičem, ki se je začela ob 11 in pol. Po tej konferenci je bila seja revizijonističnega bloka, na kateri je Radič poročal o svoji konferenci z radikalnima delegatoma. Kasneje se je vršila skupna seja odposlancev Narodne radikalne stran, ke x delegati federalističnega bloka. Zagreb, 12. aprila. (Z) Iz Sarajeva poročajo, da sta včeraj odpotovala v Zagreb voditelja muslimanov dr. Spaho in dr. Hrasnica h konferenci z zastopniki Radiča in dr. Korošca. RADICEVSKA MENTALITETA. Breje la Kremžar, kakor tudi delegati jugoslovenske muslimanske organizacije dr. Djafer Kulenovič, Kapetanovič in Ajanovič, ki so prišli v Zagreb na brzojavno povabilo podpredsednika hrvatske republikanske seljačke stranke dr. Mačka. V krogih hrvatske republikanske seljačke stranke smatrajo, da imajo ti porazgovori namen, pokazati svojim pristašem poskus za dosego sporazuma s srbskimi strankami, do-čim vse te konference ne pomenjajo nič drugega kot pripraviti podlago za morebitni prihod v Beograd. Dr. Korošec in dr. Spaho ne želita vezati usode svojih strank z Radičem, zlasti ne za prmer njegove abstinence in polagata veliko važnost na pomoč Radiča samega v narodni skupščini, ker vesta, da brez njega njihova pozicija ne more priti v parlament v poštev. Kakor vse kaže, še ne pomenjajo vsi porazgovori, ki so se vršili v Beogradu In se sedaj nadaljujejo v Zagrebu med zastopniki radikalcev in Radičevcev, zbližan ja glede skupnega delovanja, ampak so le iiLonnativnega značaja. To se da sklepati tudi iz izjav bivšega ministra dr. Gjuričiča nekemu novinarju, kateremu je med drugim dejal da sedanji korak Narodne radikalne stranke ni nič drugega kot poskus, da se vidi, ah in kaj se da napraviti z Radičem. Ponavlja, da ni naš poset r' drugega, kot odgovor na obisk Radičevih delegatov v Beograd. Posebnih navodil nimamo od svoje stranke. Nadalje je baje izjavil, da se ne bo n!č odločilo na tem sestanku v Zagrebu, ampak šeia 14. t. m, ko se sestane glavni odbor radikalno stranke.« Urednik Je v razgovoru z dr. Gjuričičem dobil vtis, da izgledi za sporazum in za rešitev sedanje politične krize niso preveč rožnati, najmanj pa glede sporazuma med radkalcl In hrvatsko republikansko seljačko stranko. STALIŠČE DŽEMIJETA. Skoplje, 12. aprila. (B) Doslej se. nc more doznati še nič pozitivnega o odločitvah, ki so padle na sestanku muslimanskih poslancev iz Južne Srbije. Celo glasilo »Hak« ne piše nič o tem. Njihov poslanec Čenak-Zija je s tremi tovariši odpotoval v Beograd,* najbrže v posebni misiji. Ostali poslanci, ki ostanejo zaenkrat še v Skop-Iju, gredo v par dneh v Beograd. Pariz, 12. aprila, (T) Jutri 13-t. m. dospeta v Pariz belgijski min. predsednik Thennis in zunanji minister Jaspar, da se sestaneta s člani francoske vlade. Sestanek jo v zvezi z Lou-cheurjevim potovanjem v London in z Jasperjevim sestankom v Milanu. Kakor poročajo iz vladnih krogov, se bo na tem sestanku razpravljalo v glavnem o vprašanju nevfrafizaclje Poruhrja. Pariz, 12. (T) V svojem govoru, ki ga bo imel v Dunkerque v Lou-cheurjevi navzočnosti, bo izvajal Po-incare stališče francoske vlade o po-ruhrskem vprašanju. (Glej članek »Francosko-angleško zbližanje« na drugi strani. Urcdn.) POLOŽAJ ANGLEŠKE VLADE. London, 12. aprila. (T) Casop!sje komentira izid glasovanja kot nepričakovano neprevidnost, ki nikakor ne more škodovati vladi. Kabinetna kriza je za sedaj izključena. Bcnar Lav/a smatrajo tudi opozicijonalci za edinega moža, ki naj vodi do končne rešitve re-paracijska vprašanja politiko Velike Britanije. NEMŠKI PREDLO a Berlin, 12. aprila. (K) »Vorw3rtsc je ponatisnil vost »Chicago Tribune«, da govore v na;viš ih berlinskih vladnih krogih, da naj Netnči'a stavi svoje predloge glede reparacij. Kabinet se je prepričal, da mora Nemčija poprijeti inicijativo in opustiti svoje pasivno vedenje. Minister zuna-n'ih zadev dr. v. Rcsenberg ba stavil dalekosežno ponudbo v reparaci skent vprašanju, ki naj se izroči na pariški konieren- Torino, 12. aprila. (T) Ljudska stranka se je razdelila v dve krili, in sicer je stopila desnica, ki ceni pozitivne vrednote fašizma, v ostro nasprotje z omahujočo levico, ki vidi v fašizmu samo negacijo. Desnica želi sodelovanja s fašisti, toda ne iz potrebe, ampak z odkritosrčnostjo, ki pri-stoja stranki, katero se mora upoštevati. Narodni katoličani, ki se ne strinjajo z zadržanjem don Sturza in želijo sodelovanja s fašisti, so izdali včeraj na italijanski narod proglas za ustanovitev nove politične formacTc, in sicer za stranko, ki bo združevala zvestobo in ljubezen napram domovini in se bo borila proti vsaki boljševlškj demagogiji | cl. V Berlinu mis'ijo, da bi bila Anglija pripravljena dovplli večje kredite za nakup surovin in da bi pristala na to, da se uspeh mednarodnega posolila, za katero bi morala NemčPa jamčiti, stavi na razpolago zavezniškim silam. Nemčija bi ponudila tri milijarde zlatih mark, od teh pa bi dobila največll del Fran'Ta. Industrijalci bi se izjavili, da so voljni za zunanje posojilo s svojimi podjetji jamčiti. Do sklepa, da se stavi reparacijska ponudba, je privedel po-scb.io pritisk iz Anglije. Anglija se boji franccske politične hegemonije na kontinentu In bo zato vsako pametno nemško ponudbo podpirala. »Vorwärtsu« poročajo dalje, da se bo nova nemška ponudba gibala v smeri, ki se razvije iz Loucheuf-j e v I h predlogov. Posebno bo Nemčija najavila, da je pripravljena prevzeti francoske, Italijanske in belgi ske dolgove Ameriki in Angliji, če bi se Francija zadovoljil* z manjšimi rcparacijskiml plačili. DRŽAVNI TAJNIK HAMAi IZPUŠČEN. Pariz, 12. aprila. (T) V Scharnhor-stu aretiranega državnega tajnika Hamma so fronccske okupacijske oblasti Izpustile. Do demarkacijske črte ga le spremljal francoski oficir, ki mu je Izročil povelje, da se ne sme nikdar več povrniti v poruhr-sko ozemlje. Hamm je proti tej odredbi poslal pismeni protest generalu Degoutteu. IZ NEMŠKEGA PARLAMENTA Berlin, 12. aprila. (D) Na seji dr* Žavnega zbora Je imel predsednik Loebe protestni govor proti Franciji. Med drugim je izvajal: Zdi se, da hočejo Francozi pognali nemški narod v obup. Ako Se to res načrt Francozov In Belgijcev, potem se močno varajo, ker bodo s tem ie povečali naš odpor. FRANCOZI V MAINZU. Berlin, 12. aprila. (D) Včeraj francoske čete zasedle v Mainzu tovarna in arzenale. Proglas se tiče predvsem notranje politike in pravi, da desničarji želijo močne domovine in odločne vlade, ki pa bo vpoštevala tudi resno želje manjšin. Glede zunanje politike pravi proglas, da je potrebna odkrita želja po miru, kf pa ne sme vsebovati škodljivih odpovedi. Končno povdarja, da stopajo narodni katoličani z odprtim vezirjem na polje v zavesti, da jih njihove direktive zbližujejo z narodnimi strankami, ki so dale državi močno in odločno vlado. Preglas je med drugimi podpisalo precej uglednih oseb, ki imajo ozke zvez« z Vatikanom. Kakor izgleda, bo ostala don Sturzova skupina v veliki manjšini. Razkol med Italijanskimi klerikalci. »NARODNI KATOLIČANI« ZA FAŠISTOVSKO VLADO. Beograd. 12. aprila. (Z) Današ-nja »Politika«, objavlja oster napad na Radičevega odposlanca dr. Mačka zaradi njegovih izjav, ki so izšle v listih. »Politika« pravi, da ta gospod advo-katizlra in da bi morali mi po njegovi razlagi mirno čakati na polom bivše Avstro-ogrske monarhije in da tudi ne bi potrebovali zloma na solunski fronti Ta članek je vzbudil veliko pozornost. Sedaj se pričakuje odgovor dr. Mačka. SLABI IZGLEDI. Zagreb, 12. aprila. (Z) Danes dopoldne se je vršila konferenca med radikalnima delegatoma dr. Gjuričičem in dr. Janjičem, ki sta dospela semkaj, ter zastopniki Radičeve stranke. Konferenca je bila v hiši zagrebškega industrijalca Prpiča. Semkaj so dospeli tudi zastopniki slovenske ljudske stranke dr. Korošec, Smodej. Ur. PRVA DEMOKRATSKA SEJA. Beograd, 12. aprila. (Z) Danes dopoldne so se sestali prvič po volitvah novi poslanci demokratske stranke k seji. Prisotnih je bib 41 poslancev. ki so zastopali 45 mandatov, manjkalo pa j h je šest. Sejo Je otvoril najstarejši poslanec, Ljuba Davidovič, ki je pedal kratek pregled o političnem položaju in dejal da je zelo nejasen. Med demokrati in radikalci ni bilo nl-kakih pogajanj. Radikalci se namreč odkrito razgovarjajo z neko drugo stranko, oziroma skupino. Predlagal je, naj se seja nadaljuje v soboto, ko bodo vsi poslanci v Beogradu. Po kratki debati se je določil dnevni red prihodnje seje, v zmislu katerega naj se razpravlja o vseh nepravilnostih pri volitvah na škodo demokratske stranke in naj se odrede volitve za verifikacijski odbor v zbornici Naš spor z Stalijo. Beograd, 12. aprila. (B) Naš poslanik v Rimu Airtonijevič je bil danes dopoldne ob 11. uri pri ministrskem Predsedniku Pašiču. Ta njegov poset Pri predsedniku vlade se spravlja v zvezo z ureditvijo odnošajev med našo državo in Italijo, za katero deluje kot predsednik naše delegacije. Poslanik Antonijevič se te dni povrne na svoje mesto v Rimu z novimi navodJJ za na-dajnja pogajanja z lialljani. Beograd, 12. aprila. (Z) Današnja »Politika« pravi, da se bo morda nadaljevalo delo paritetne komisije v Opatiji. Oficijelni vzrok za prekinjenje koherence so bili velikonočni prazniki. v resnici pa dejstvo, da siavlj'js Ilarjani tako pogoje, da j;h bo težko mogočo spre je.L List meni, da se po-Eajanja najbrže ne bodo nadaljevala in da je lahko mogoče, da se paritetna komisija sploh več ne sestane. Anglija sprejela turški predlog. PRIČETEK LAUSANNSKE KONFERENCE 23. T. M. London. U- apnla. (T) Vlada Ve- i Za načelnika britanske delegacije je like Britanije je spreje.a predlog turške ; imenovan sir Rombold, vrhovni angle-vlade, ki je predlagala, da naj se pri- ški komisar v Carigradu, čas i&usatmska konferenca 23, t m, | , Ljeninova krvava dedščina. KRIZA SOVJETSKE VLADE. — VSTAJA VERNIKOV V MOSKVI. — KR- VAVI POCOJL — LJENIN UMIRA. Pariz, 12. aprila. (D) Kakor poročajo listi, preživlja sovjetska Rusija strašno krizo. Zdi se, da pride z Ljeni-novo smrtjo, ki se pričakuje vsak trenutek, ker je bolnik takorekoč v agoniji, do popolnega preokreta v politiki Rusije. Vedno bolj se ponavljajo nemiri, ki jih deloma inspirirajo ruski emigranti starega režima v Parizu, Londonu in Berlinu. Kmetje se upirajo strašnemu pritisku fcoljševiških komisarjev, posebno pa neusmiljenim rekvizicilam živil in živine. Zadnje dni pa je vslei ukrepov sovjetske vlade proti cerkvi, ki hoče popolnoma zatreti vsak verski čut v duši ruskega naroda in ga ovira v izvrševanju verskih dolžnosti, prišlo do pravcate vstaje v Moskvi, zlasti zaradi obravnave proti verskemu poglavarju patriarhu Tihonu, ki ga namerava sovjetska vlada obsoditi na smrt. Upor so zanetili duhovniki, ki so organizirali kmete, da so pridrveli.v Moskvo iz vse bližnje in dalnje okolice. Rdeče čete so navalile na množice, ki se niso hotele umakniti. BoljSeviškl vojaki so ndušili upor šele po krvavem boju s Seljaki. Ubitih je bilo na stotine kmetov in duhovnikov. Toda vsi znaki kažejo, da upor ni zatrt, ampak da bo vstaja izbruhnila pri prvi priložnosti. Pariz, 12. aprila. (D) Kakor doznava »Petit Parisien« iz Helsingforsa, je Ljenin izrazil željo, naj preide po njegovi smrti vladna oblast na njegove osebne prijatelje, ki jih smatra za najbolj sposobne, da napravijo red v sedanji zmedi, namreč na Krasim, Kamenjava in Rikova. Smatra se, da pride do triumvirata teh boljševiških voditeljev. Po drugih vesteh pa označujejo Trockega kot Ljeniaoveza na^ienniK^, — TRIUMVIRAT ALI TROCKU? RDEČE ČETE V VLADIVOSTOKU. Pariz, 12. aprila. (K) »Journal« poroča iz Moskve, da so sovjetske bojne čete zasedle Vladivostok. PROCES PROTI PATRIJARHU TIHONU. Varšava, 12. aprila. (D) Listi poročajo, da se je pričel včeraj v Moskvi proces proti patrijarhu Tihonu In drugim svečenikom. Boijševiške oblasti so ga obtožile veleizdaje, češ da 'e bil v zvezi .z raznimi buržujskimi državami. PETRO GRAJSKI METROPOLIT USTRELJEN. London, 12. aprila. (K) Sotrudnlk »Daily Telegrcpha« poroča, da Je bil petro-grajskl metropolit Benjamin, ki je bil pred nekai leti obsojen na smrt in čegar usoda is bila dosedai neznana, kakor se tedai izve, v krvavi kleti izredne komisije ustre-liea (W) AMERIŠKE REPRESALIJE PROTI RUSIJL Pariz, 12. aprila. (T) Iz Washtngto-na poročajo, da ,'e vlada Zedinjenih držav odtegnila potni vizum Rusinji Kalcninovt ki je prišla v Ameriko v svrho propagande za lačno Rusijo. S tem činom je pričela vlada izvajati represalije piod Rusiji radi obsodbe katoliških duhovnikov. Današnja prireditve. V Ljubljani: Drama: »Idijot.« Red D. Opera: »Plesni ve^cr.« Izv, Kino Tivoli: »Devojka iz Plccadfla** Lya Mara. Kino Ideal: »Throdora.« Kino Alatka: »Leteči avto,« 0. del V Mariboru: Narodno gledišče: Akadcmfia »Ferijalne ga Savtza«. Ncčaa lekarniška siužba v Ljubljani; Tekoči teden: lekarna Sušnik na M», filiseis trsu la Kunüt; ug üi »JUTRANJE NOVOSTI.* Pismo is @rlšce. <3rSka In konferenca v Niš«. — Vprašanje solunskega pristanišča Je vprašanje prijateljstva z Jugoslavijo. — Grška Javnost in iausannska konferenca. Ateno, v začetku aprila. GrSko jlavno mnenje se bavl v zadnjem času dosledno s problemi bližnjega vzhoda Iz Balkana. Zlasti jo je skrbel — spričo druge lausannske konference -- potek Jugoslovensko-bol-garskih pogajanj v Nišu. Pisavo beograjskih in sofijskih merodajnih listov so grški organi komentirali sicer po svoje, toda odkrito Je dalo vse grško Časopisje razumeti, da mu prav nič ne ugajalo beograjske in sofijske ali.zijc glede rešitve »egejskega vprašanja«. Tako n. pr. je pisala »Politika«, da jo srbsko-bolgarski sporazum navdaja z zadovoljstvom, da pa ne more odobravati nekaterih namiga-vanj glede egejskih pritanišč. Grška da ni delala realizaciji jugoslovenskega projekta v vprašanju solunske cone nobenih težkoč, vsled česar da je pisanje srbskih listov neutemeljeno. V političnih krogih prevladuje mnenje, da zahtevajo posamezni detalji tega projekta podrobno proučevanje le na iskreno željo Grške, ki noče v vprašanju svo bodne cone pustiti nič nepredvidenega, kar bi moglo povzročiti trzavice med dvema neprijateljskima narodoma. Kot dokaz za to dobro se navaja dejstvo, da je bil izhod na Egejsko morje ponujen tudi Bolgarski, ki te ponudbe ni marala sprejeti. Morda je dobro, če upoznam našo javnost s stališčem, ki ga je glede solunske cone označil v listu »Opinio» neki solunski trgovec. Clankar izvaja: »Ideja, da se v Solunu ustvarite dve svobodni coni, seveda ni mogla zadovoljiti beograjsko vlado, ki zahteva popolno jugoslovensko cono s skladišči, administracijo in enim delom mesta. Tega Je bilo pričakovati. Naši sosedje so uvideli, da ti dve coni — ena grška, druga jugoslovenska — ne moreta pomeniti v življenju ono, kar je bilo sklenjeno na papirju. Grška vlada bi mogla grško cono vedno protežirati na račun jugoslovenske cone; tako se nahajamo, na žalost, v istem položaju kot preje: mi ne moremo sprejeti beograjskih predlogov, a oni ne morejo izpolniti naših zahtev. V tem pričakovanju delujejo v Beogradu aktivno za zbližanje z Bolgarsko, kateri hočejo pomagati do njenih revindikacij, medtem pa pripravljajo •— Delovanje Drnštva narodov. Na zborovanju prihodnje seje Društva narodov se bodo razpravljala nekatera nova politična vprašanja, med drugim se bo določila meja med Madžarsko in češkoslovaško. Tudi generalni komisar sveta Društva narodov na Dunaju dr. Zimmermann bo poročal o tem, kako napreduje po Društvu narodov v Avstriji započeto sanacijsko delo. «* Vojaška diktatura na Ruskem. Iz Moskve poročajo listom: Neizogibna Lje-nlnova smrt le povzročila veliko vznemirjenje v komunističnih krogih. Vsi so upali, da bo LJenln preživel shod stranke, ki se bo vršil dne 15. aprila, torej v znamenju avtoritete še živega Ljenina. Zdaj jim je ta up splaval po vodi In ]e bojazen, da bo shod srbski listi razpoloženje proti sprejetju Grške v Malo antanto. Edini Izhod, da se ne žrtvuje prijateljstva Jugoslavije, je; svobodno mesto Solun. Pred pet do šest leti se je govorilo, da se iz Soluna ne more ustvariti svobodnega pristanišča, ker govore za to, politični obziri. Danes to ne velja več- Grška vlada naj ne razmišlja veliko: svobodna luka ja trgovska institucija, ne politična, in nikakor ne zmanjšuje grške suverenosti nad Solunom...« V ospredju diskusije pa je vsekakor vprašanje bližnjega vzhoda, kar je zelo razumljivo, saj je Grška na tem vprašanju neposredno zainteresirana. »Embros« je pred par dnevi komentiral zaključke zavezniških ekspertov v Londonu. List je izrazil nado, da bo v Lausanni prišlo do miru. To da je utemeljeno v odločnosti zaveznikov. Ali ta odločnost je po mnenju grškega časopisja lahko povod za novo vojno, če Turki ne bodo pokazali več popustljivosti. Lausannska konferenca da odpira samo dve možnosti: vojno ali mir. S tem pa je stopilo orijentalno vraša-nje v odločilno fazo. Srednja rešitev, t. j. ponovno odlaganje, se smatra tu kot nemogoče. Grška javnost si želi, da se pogajanja v Lausanni tokrat ne zavlačejo čez mesec dni. Grško popuščanje — tako naglašajo listi — ima tudi svoje skrajne meje, ki se bodo morale v Lausanni vpoštevati. Zanimivo pa je to-le: »Embros« je v uvodniku, ki razpravlja o stališču Grške do zaveznikov, odkrito priznal, da je revolucijonarno gibanje na Grškem imelo en namen: »vrniti deželo v naročje zaveznikov ter razbiti katastrofalno dogmo, o samoodločbi njene politike...« Some, ki ga je vrgla angleška politika v grško brazdo, je bilo orošeno s krvjo ustreljenih ministrov, svet je bil par dni ogorčen nad brutalnostjo grškega revolucijo-narnega tribunala, pozneje pa je utihnilo vse. Tako se nazadnje znajdeta realno življenje in politika sebičnosti. Življenje je sedaj v Grški že bolj normalno. Ljudstvo si še ni opomoglo od strahovitih porazov zadnje vojne, finančno stanje ni ravno razveseljivo, a zdi se, da bo tudi Grška sčasoma prebolela svoje notranje težave. I. M. D—č. začetek velikih sporov. V zvezi s tem dejstvom se poroča iz Moskve, da so načelniki komunistične stranke sklenili, uvesti po Ljeninovi smrti vojaško diktaturo, ki bi naj trajala, dokler se ne reši vprašanje gledč krize sovjetske vlade. Diktator bo Troc-kij. Pomagal mu bo kolegij, ki bo sestavljen iz vojaških komisarjev-komunistov, ki se Imenujejo: Podvoiski, Variš, Frunze (vo-jarin ukrajinske rdeče armade), Blücher ter Tuhačevskl. Kako bodo ti možje Rusijo osrečili, si lehko mislimo. Darujte finjige za fco;T’:3 niladfno! Kabifslä’j pred Prsteeiin! spomenilioni- Francosko • angleško zMlfsnle. Potovanje g. Loucherurja v London je predmet živahne novinarske in politične diskuzije med Londonom in Parizom. Govori se že o francosko-angleškem zbližanju, ker je prišel razgovor o reparacijskem vprašanju po več tednov trajajočem odmoru v tok, dasi se možnost francosko-nemških direktnih pogajanj s tem ni premaknila niti za en milimeter- Nekaj fatalnega je v tem vprašanju; v istem času, ko izmenjavata Pariz in London svoja mnenja o reparacijskem načrtu, ki ga je na Loucheurjevo incijativo objavil »Daily Telegraph«, se pojavlja v Berlinu mnenje, da je Nemčija pripravljena »vztrajati do konca«. Merodajni činite v Berlinu, predvsem jeguljasti kancelar dr. Cuno, so gluhi za pametni in po-mirjvalni nasvet »Vorwärtsa«, češ, da bo morala Nemčija v sedanjem trenutku pokazati svoje jasne protipredloge, sicer da jo bodo dogodki — z angleško-francosko fronto — prehiteli. Značilno in zanimivo obenem je, kako presoja francosko časopisje Lou-cheurjev poskus zbližanja med Anglijo in Francijo. Skrajna desnica je v svoji ogorčnosti — kakor znano — poslala Lčona Daudeta s posebno interpelacijo v ospredje. Ni ji prav, da se vozari bivši minister po inozemstvu in da se razgovarja v delikatnih zadevah z Inozemskimi politiki, kakor da bi bil aktiven minister. Ni izključeno, da igrajo tu notranje-politični motivi posebno vlogo. Pariško javno mnenje pozna ambicijo g. Loucheurja, vsled česar Je razumljivo, da smatrajo nekateri wa-shigtonski listi njegovo osebo kot naslednika g. Poincareja. Nacijonalistični »Eclair« pa vidi v Loucheurjevi akciji tudi zunanje-poli-(ične razloge. V njem postavlja Emil Bure dve možensti: Če je poslal g. Po-ircarž Loucheurja k Bonar Lawu, je to znamenje, da se mu mudi iz Poruhrja-Če pa Loucheur ni njegov odposlanec, potem jo s svojim potovanjem napravil napačen korak. Nacijonalisti odklanjajo misel o redukciji nemških dolgov. Po mnenju »Matina« bi se francoski eksperti zadovoljili s pavšalno svoto cb milijard za Francijo, češ, da bi Nemčija mogla to svoto s pomočjo mednarodnega posojila takoj plačati. Temu se nacijonalisti upirajo. Silno zanimivo je dejstvo, da je po raportu g. Loucheurja min- predsedniku Poincareju in Millerandu javnost postala takoj bolj optomistična. O na- = Amerika in Društvo narodov. Iz Washingtona poročajo, da Smatra prezident Harding od nekaterih strani zastopano trditev, da bi pristop Zedinjenih držav k stalnemu mednarodnemu sodišču pomenjal z.i Zedinjene države neposreden vstop v Društvo narodov, za neutemeljeno. Prezidani je mnenja, da hočejo pristaši Društva narodov vprašanje pristopa Zedinjenih držav k mednarodnemu sodišču porabiti v to, da bi vplivali na Ameriko v tej smeri, da res vstopi v Društvo narodov. = Madžarska In Mala antanta. Te dni je objavil »Pester Lloyd« nekako razpravo o Mali antanti. »P. L.« dokazuje svojim čitateljem, kako lepi da so izgledi madžarske politike sedaj, ko je antanta v — razsulu. Tudi vezi, ki spajajo države Male antante, so baje silno(D zrahljane. Ta prepotentni Črtu, ki ga je objavil »Daily Telegraph« se več ne govori; to je bil samo nekak signal za nova razmotrivanja o nastalem položaju. Sedaj je skoro gotovo, da je potoval Loucheur s privoljenjem g. Poincarčja, verjetno pa je, da tudi na inicijativo predsednika Milleranda. Neovrgljivo je dejstvo, da so v Londonu pripravljeni na diskuzijo o celoletnem reparacijskem vprašanju, da b: se tako ustvarila enotna fronta zaveznikov. Nemčija se v svoji sedanji politik’ vara. Uvideti bo morala brezplodnost svojga odpora. Prihodnji teden se bodo vršili francosko-belgijski ‘ razgovori tudi v Bruslju, kjer je izolirana inicijativa Francije vzbudila nekoliko nevolje. »Petit Parlsien«, ki ga inspicirajo naravnost iz Elizeja, zatrjuje, da je Anglija popolni kompenzaciji medn. dolgov zeio naklonjena. Celo »Matin«, glasilo g. Poincareja, povdarja, da je Anglija voljna pristati na izvestno velike koncesije Franciji. Pripravljena je naprtiti anuitete ameriških dolgov — Nemčiji Francija je s spretno politiko g. Po-incarčja prepričala Anglijo, da ne gre, mirno gledati, kako uničuje Nemčija svoje narodno gospodarstvo. V Berlinu se bojno razpoloženje spričo slabih iz-gledov na »angleško intervencijo« že primerno hladi, ali kljub temu izmotava vlada ogromne milijarde papirnatih mark v svrho podpiranja poruhrske sabotaže. Skrajni čas je že, da se zavezniki vsedejo zopet k mizi. Morda je imela »Oeuvre« prav, ko Je pisala, da bodo stali zavezniki, če se posreči ustanovitev nove fronte, na istem stališču, kakor da Francija nikoli ne bi šla v Poruhrje, razen, če bi sedaj morala Francija plačati stroške akcije. V Franciji ni nikdo vznesen nad uspehi poruhrske akcije, toda jamstva ji nikdo ne more iztrgali iz rok. V nedeljo bo govoril g. Poincare v Dunkerque (Dünkirchen), ob priliki razkritja spomenika padiim junakom, s proti angleški obali obrnjenim obrazom o neomajnih stremljenjih francoske politike. Po\ daril bo, da se Francija nikdar ne bo odpovedala svojim pravičnim zahtevam. Inje meseci nemškega odpora se lahko podaljšajo še za tri mesece, ali prišel bo dan, ko bo nemški narod spregledal katastrofalni polom Čunove repa.acijske politike. Ali ne bo že prepozno? 7c spoznanje je sedaj že prehitela tendenca angleško-francoske-ga zbližanja. list bndimpeštanskega židovstva pravi, đa si želijo sedmograški Romuni »dobrih starih časov unije z Madžarsko«. Hrvati da nimajo drugega cilja, kakor da sl izvojujeK» potom revolucije svojo avtonomijo, »kakršno so imeli pod zaščito krone sv. Stefana, a je niso znali ceniti«. Pod takimi pogoji da niste ne Jugoslavija in ne Romunija v stanju. reprezentirati na zunaj moč in silo. V resnici je ta stvar vse drugačna. V Romuniji ni izključeno, da pride do izmenjave vladajočega sistema, in verjetno je, da bodo sedmograški Romuni, ki si čisto nič ne želijo Madžarske, stopili iz opozicije v tabor nove koalicijske vlade. Napačna je tndi slika o hrvatskem problemu, ki je od revolucionarne rešitve zelo oddaljen. Pobožne želje in nade »Pester Lloyda« se ne bodo uresničile, zato bo že skrbela Mala antanta. Stojan Smiljanič: Politične razmere v Srbiji pred ustanoviti?!:® Narodne radikalne stranke. Za točno in pravilno oceno vloge, ki jo je igrala Narodna radikalna stranka v zgodovini našega naroda, je ne-obhodno potrebno, da sl ogledamo politične razmere Srbije v dobi, ko je bila stranka ustanovljena in Je pričela s svojim delom. Ob drugi priliki se bomo bavili s socijalnim! in kulturnimi razmerami da dobimo na ta način jasno sliko vpliva NRS na celo javno življenje, Z ustavo, s hatišerifom iz 1. 1830 so bili urejeni odnošaji Srbije napram Turčiji. S to ustavo je bila Srbija priznana kot avtonomna kneževina pod vrhovno oblastjo sultana in knez Miloš Obrenovič je bil priznan za dednega kneza Srbije. Knez Miloš je vladal popolnoma samovoljno. To je seveda naletelo na odpor, predvsem srbskih starejšin, ki so hoteli imeti svoj vpliv na državne zadeve, za tem pa tudi na odpor celokupnega naroda. Tudi Rusija, ki se je zelo interesirala za usodo balkanskih Slovanov je bila nasprotna Milošu, ki se je radi tega še bolj trudil da bi obdržal svojo oblast Želja po omejitvi knežje oblasti je dovedla celo do vstaje; narod se je dvignil z orožjem v roki in 1. 1835 je bila izdana ustava, ki je omejila knežjo oblast Toda tudi ta ustava je padla na izrecno željo Rusije in Turčije. Po hudi borbi, v katero se je vmešala celo Angleška, jc bila L 1838 izdana nova ustava. Z novo ustavo Je bho ustanovljeno novo politično telo z velikimi političnimi atriburijami; ustanovil se je Sa-ytt, ki je stal na strani kneza. Člani Saveta so bili voljeni za dosmrtno dobo in so imeli v državi veliko oblast; odstaviti jih ni mogel niti sam knez. Knez Miloš, ki je videl v novi ustavi omejitev knežje oblasti, se z njo nikakor ni mogel sprijazniti in je odstopil v korist svojega sina Milana. Milan pa je kmalu nato umrl in sledil mu Je njegov brat Mihajlo. Kakor njegov oče se ie tudi knez Mihajlo upiral ustavi l 1838, ter ni hotel na noben način vladati s pomočjo Saveta. Tedaj so se proti Obrenovi-čem dvignili takozvani ustavobranilci. Naslanjali so se na turško pomoč in leta 1843 je bil Mihajlo vržen s prestola in za novega kneza izvoljen Aleksander Karadjordjevič, ded našega kralja Aleksandra L Knez Aleksander je vladal s pomočjo Saveta, vendar pa z majhnimi uspehi Samo po sebi je umevno, da se v državi brez prave kulture in politične zrelosti oligarhijska vlada, kar je bila vlada s Savetom, ni mogla dolgo držati. Ta oligarhija, ki je sčasoma zadobila velik vpliv na državne zadeve je seveda pogosto prišla navzkriž s knezom samim. Z ustanovitvijo Saveta so popolnoma omejili knežjo oblast. Ko je torej nastala borba med oligarhi samimi, se je pričela vmešavati v srbijanske notranje zadeve ne samo Turčija, ampak tudi Avstro-Ogrska. Razume se, da je bila taka vlada slabotna in da se ni mogla udejstvovati, tako kakor je narod od nje pričakoval. Narod, ki je čutil vse posledice slabe vlade, Je želel iz-premembe na bolje. Knez Aleksander je bil radi tega Prisiljen. da je sklical Narodno skupščino, ki do leta 1848 sploh ni bila sklicana. Narodna skupščina je 12. decembra leta 1858 vrgla kneza Aleksandra s prestola in je znova izvolila »starega gospoda« kneza Miloša Obrenoviča. Od tedaj je pričela Narodna skupščina s svojim delom in ie tako dobila polit, značaj, ki ji je sčasoma dal važnost in ugled. Na ta način je postala Narodna skupščina faktor v državnem življenju, čeravno se je še nahajala pod direktnim varuštvom novega kneza-Oblast Saveta je tedaj pričela naglo padati. _ . Pred očmi moramo imeti da ie bila tedanja Srbija majhna, Cisto vazalna država; država, ki je izšla iz vstaj in revolucije. Povdariti moramo seveda tudi to, da ni imela tedanja Srbija nikakih zvez z veliko srbsko državo srednjega veka. Dokler ni začela Narodna skupščina s svojim delom, je bil knez neomejen gospodar. Radi tega je popolnoma razumljivo, da se v takih razmerah niso mogle razviti politične stranke v današnjem smislu. Umevno je, da je imel knez poleg osebnih prijateljev tudi osebne sovražnike in tako se je narod grupiral v dva tabora, za in proti knezu. Kakor sem že prej omenil, so se v borbi knezov Miloša in Mihajla proti ustavi iz 1. 1838 pojavili takozvani ustavobra-nilcl Čeravno so se tu združili osebni knezovi sovražniki, je imela ta grupacija tudi polit, motive. Ustavobranil-ce je vodil Vučič, ki je v resnici bil knezov osebni nasprotnik ali med njimi se je nahajal tudi zviti in dober diplomat Petronijevič, Harošanin in drugi, o katerih ne moremo trditi, ^ 80 branili ustavo zgolj iz osebnega sovraštva napram knezu Milošu. Ako torej vse to upoštevamo, moramo smatraH, da so ustavobranilci tvorili prvo politično stranko Srbije. Vendar pa so se prvi in pravi predpogoji za obrazovanje političnih strank v modernem smislu, izcimili šele iz delovanja Narodne skupščine iz 1. 1858, kadar je pravzaprav pričelo pravo politično življenje v Srbiji. Medtem pa so se v Evropi razvili dogodki ki so imeli velik vpliv na po- litično življenje cele Evrope, posebno pa na politične razmere na Balkanu. Ko je bila Avstrija 1. 1859 v franco-sko-avstrijski vojski popolnoma poražena in oslabljena, ni zgubila samo svojega vpliva na Balkanu, ampk je bila predvsem prisiljena, da uredi svoje notranje-politične razmere. Bahov sistem centralizacije in germanizacije, se je moral ukiniti z oktobarsko diplomo l 1860 in s februarskim patentom iz leta 1861. S tem se je vstvarila v Avstriji podlaga za svobodno politično življenje. Srbska omladina v Avstriji, posebno v Vojvodini se je prohujala, organizirala in pričela z borbo za politične pravice in svobodo srbskega naroda v Avstriji, proglašala je idejo narodnega edinstva in osvoboditve. Srbi in Hrvati v Ogrski so vodili skupen boj proti Dunaju, v Dalmaciji pa boj proti Italijanstvu, katero je Avstrija vsestransko podpirala. Medtem je L 1860 knez Miloš Obrenovič umrl; njegov naslednik je bil sin Mihajlo. Knez Mihajlo je bil prežet in navdušen za ideje srbske omladine njegove dobe. Ideje te omladine je hotel vre-sničiti v praksi; njegov program je bil: Ujedinjenje In osvoboditev našega naroda. Takoj spočktka svoje vlade je energično obstojal na svoji osvoboditvi izpod turške oblasti in turškega vpliva. Kakor pa je bil v zunanji politiki napreden, tako je bil v notranji politiki skrajni reakcijonarec. V svoji notranji politiki se je naslanjal na najreakcijo-natnejše elemente, največje konservativce in je preganjal liberalne može. Bil je nasprotnik državljanskih svo-bodščin, kar se nikakor ni moglo spraviti v sklad z njegovmi liberalnimi in naprednimi ideiami v zunanji politiki Jatmf ys!n!&@m! in la- l@miiar!š ¥ krušna bor&l »Akcijski odbor« je sklical snoči širšo sejo, da pouči vse udružence o dosedanjem delu odbora in si ugotovi nove smernice za skupno bodoče delo in sl začrta nadaljno pot. — Preds. odbora Blaž Korošec je pozdravil nepričakovano številne udeležence in omenil, da so bile rezolucije od 11. in 16. marca predane na merodajna mesta in da se pripravlja v tej enotni fronti za krušno borbo odločen nastop brez vsakega poiitičnega barvanja. Zastopnik finančne straže Deržaj je poudarjal, da se morajo Iztisniti iz stanovske politike vsi poskusi intrig in obsojal dejstvo, da se najmanjša akcija za gmotno zboljšanje drž. nameščencev smatra za protidržavno. — Strok, organizacije ne smejo biti politične ali vladne ekspoziture. Pozival je vse stranke, da jih podpirajo. Zastopnik »Zveze jugosl. železničarjev« Zore je orisal delo odbora in ugotovil, da se pripravlja obraz« ložba k znanim rezolucijam, katero pošljejo vsem poslancem, ker so pred volitvami obljubljali vsi poslanci drž. nameščencem in železničarjem resno pomoč. Dosedanje izenačenje ni nobeno zvišanje in to boja ne ustavi. O. L e ga t je zahteval, naj da država državotvornemu elementu uslužbencu, kar mu gre. Q. Makove je rekel, da se mora vztrajati v edinosti do konca. CL E i 1 e s je predlagal previdno odločnost, g. Ogrin je Izrazil v imenu delavstva neodvisne organizacije drž. železničarjev solidarnost z akcijskim odborom in priporočal nujnost. G. Repanšek j« opozarjal na pravice delavstva. G. Miklavc je zahteval avtomatično zvišanj* doklad z rastočo draginjo. G. Zlahtič is Maribora je zahteval za vse enake dra» ginjske doklade, ker tudi v trgovinah in na stojnicah ne vprašujejo gospodinj in kuharic, če so uradniške, poduradniške ali de» lavske gospodinje. V imenu policijskih nameščencev je priporočal g. Benedičič vsem strok, organizacijam strogo solidarnost in »zasiguranje«. Po precej živahnih ostrih debatah je zaključil g. Korošec sejo s pozivom na delo do končne zmage. = Lonchenr o svojh londonskih vtisih. Po svojem povratim iz Londona Je Loucheur izjavil, da njecovo potovanje ni Imelo oficijelnoga in ne oficijoznega značaja. V Angliji da ni dajal nikakih Interyiew-ov. Svoje mnenje o reparacijskem vprašanju ter o vojaški sigurnosti Francije je Izrazil nedavno v parlamentu in v Grenobleu. To mnenje je ostalo do danes neizpremenjeno. Loucheur je nadalje izjavil na neko vprašanje, da se mu dozdeva, da angleško javno mnenje pričenja spoznavati stališče Francije. Temu spoznanju se politični krogi ne bodo mogli odtegniti. Te simpatije bi utesnile trpeti vsled vznemirjenja radi možnih posledic francoske akcije v Poruhrju fn vsled negotovosti glede resničnih ciljev francoske politike. V Angliji ni našel nob&> nega politika (brez ozira, kako misli o ruhn» ski politiki), ki ne bi pritrdil Franciji z ozirom na odločnost, s katero hoče vztrajati do konca. Niti Lloyd George, s katerim sta o tem razpravljala, ni ugovarjal, ko mu je on — Loucheur — zagotovil da Francija ne zasleduje vojaških, niti Imperijalistlčnih ciljev. Belgijsko francoska izjava, kot dodatek k sklepom bruseljske konference, I® vzbudila v angleški javnosti precejšen vti* in ie veliko pripomogla k preobratu razpo-poioženja. Vsi vollJcl ki so glasovali za Narodno radikalno stranko, naj prijavijo ▼ organizacijske svrfce svoje naslove glavnemu tajništvu NRS, Ljubljana, Wolfova ulica U I. nad. Krajevnim organizacijam, ki so to že storile, ni tre* ba. GL tajništvo NRS. Zdrtnajti d cse!i jaeniii loH JUTRANJE NOVOSTI! Knez Mihajlo je I. 1861 prinesel zakon o Narodni skupščini in o Državnem svetu. Ta zakona sta ukinila premoč Saveta m ustanovila vladarsko oblast; oblast, ki je pod knezom Aleksandrom Karadjordjevičem zguba» vsako važnost Zatem jo knez Mihajlo izdal še en važen zakon, ki je imel velik pomen in sicer zakon o ustroju narodne vojska. Na ta način je knez Mihajlo praktično deloval na izvedbi idealov srbske omladine šestdesetih let Predvsem pa je deloval za emancipacijo od Turške, zatem pa za ujedinjenje In osvoboditev vsega našega naroda, ter ko» dno na zbližanju vseh balkanskih narodov. Knez Mihajlo, ta veliki cUptomai M mu ni büa usojena osvoboditev in ujedinjenje celokupnega našega naroda, je bil od zarotniške roke ubit 29. maj« 1868. Z njegovo smrtjo 80 Propadli tudi vsi njegovi veliki in ženijahii načrti. Na knežjem prestolu mu je sledil njegov maloletni sin Milan. Po ustavi je torej prišla vsa državna oblast Y roke namestnikov, v roke reakcijonar-nih, konservativnih in birokratskih elementov, ki niso imeli skoro nobenega ali vsaj zelo malenkosten vpliv na narod. Prvo kar so namestniki vstvariH, )• bila nova ustava, ki je bila po njih nazvana namestniška ustava Iz k 1869. Ta ustava je bila v resnici nekak osnovni zakon, ki je bil bolj primeren za dobo prosvitljenega absolutizma, kakor pa za dobo parlamentarizma. Po tej ustavi je imel vladar tako moč. da je mogel poleg izvoljenih poslancev imenovati v skupščino tudi svoje kraljevske poslance. Naravno Je, da Je imel knez na ta način zasigurano večino v Narodni skupščini in da je bilo delo Nar. skupščine odvisno od njegove volje. fiConecjadhJ Štev. 64. »JUTRANJE NOVOSTI. Stran 3. IlüSlWUll il©W®St — Prfsesa predsednikov upravnih sodišč. Včeraj dopoldne so v ministrstvu za pravosodje prisegli novi predsedniki «pravnih sodišč v Skoplju, Celju, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Dubrovniku. Potem jim je pravosodni minister dal potrebna navodila za končne priprave in otvoritev teh sodišč. — Nova delavska stranka. Kako? doznavamo iz verodostojnega vira, je Socijalistična Stranka Delovnega Ljudstva (SSDL) vsled nesoglasja med gospodoma Fabijančičem in Klemenčičem na eni, dr. Lemeža na drugi in dr. Periča na tretji strani — razpadla. V nedeljo nameravajo ustanoviti novo »Radničko Partijo« pod vodstvom dr. Lemeža in Marcela Žorge. Proces cepljenja proletarskih vrst še, kakor kažejo vsa znamenja, ni končan. — Predavanje v kinu Matica. V nedeljo, dne 15. L m. ob 10. uri dopoldne se vrši v kinu Matica predavanje o Veliki Romuniji. Predava priv. doc. dr. Valter Bohinec. Vstopnina 2 Din. — Ruska predstava. V soboto, dne 14, aprila se vrši v dvorani hotela »Tivoli ruska umetniška gledališka predstava. Vprizorjene bodo sledeče veseloigre: »Radi prijateljstva«, enodejanka, Začni Don Jouan«, enodejanka in »Bivaljščina«, pokrajinska slika v enem dejanju. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Gostje dobrodošli! — Z beograjske univerze. Na jurldlč-n! fakulteti beograjske univerze se 5e ustanovila stolica za statistiko. 2a profesorja je bil imenovan dr. Dušan Plantič. — Z zagrebške univerze. Za docenta tJoznanstva na gospodarsko-šumarski fakulteti v Zagrebu je imenovan ing. dr. Ad. Seiwerh, bivši predsednik agrikulturnega zavoda gospodarskega društva v Osijeku. Razen tega je imenovan tudi za izpraševal-nega komisarja za prvi državni izpit na omenjeni fakulteti. — Pohvala pošžnega in brzojavnega osofjfa. Minister pošte in brzojava je izrekel vsem poštnim in brzojavnim uradom naše države svoje pohvalno priznanje, ker so za časa volitev izborno funkcijonirali. Njihovi vestnosti gre zahvala za to, da je bilo omogočeno hitro in točno obveščava-nle državnih oblasti o redu v državi In o vohtnih rezultatih. — Za vestno službo. Prometno ministrstvo Je doznalo, da je mnogo postajenačel-nikov, ki se premalo brigajo za vestno izvrševanje službe od strani podrejenih organov. Dognalo se Je, da so uslužbenci prihajali zelo pozno v službo, ker so se predstojniki premalo brigali, za zadostno kontrolo, vsled česar je administracija zelo trpela. V bodoče bodo taki predstojniki brezpogojno odpuščeni in zamenjani z vestnimi uradniki. “ Izrcdn* krediti za pisarne. Finančni j ms ter namerava predložiti vladi v odo-orenie predlog glede kreditov za pokritje v,se,t onU* državnih pisarniških ’ ki k*1® Predvidene v proračunu ; Lio, , — O®11 »Jadranske Straže« je bi\ y ne-, deljo proslavljen v Sarajevu z ve : , moralnim in gmotnim uspehom. »Jadranska Straža« je poslala Sarajevčanom pozdrav z Jadrana z zrakoplovom, ki je v poletu nad mestom spuščal letake. — Zaak in diploma »Jadranske Straže«. Kakor znano, le »Jadranska Straža« nedavno razpisala natečaj za izdelavo njenega znaka in diplome. Te dni se je vršila Jfbera med doposlaninti deli. Poslanih je "Ho 5 del od naših umetnikov. Nagrada se priznala znanemu umetniku prof. Rade iomaseu in sicer tako za znak kakor tudi Za diplomo. V kratkem se bodo diplome «delale in poslale članom, dobrotnikom in “stanoviteljem. . — Akademski slikar prof. Zlatko Šu- »entfd Je dne 4. t. m. odšel na znanstveno štovanje v Brazilijo in Argentinijo. — Dovoljenje za bivanje madžarskih optantov podaljšano. V smislu trianonske Pogodbe bi morali oni Madžari, ki bivajo v ugoslavijl in so optirali za Madžarsko, najkasneje do 26. junija t. L zapustiti našo »r>z?vo- Vendar pa se je dosegel med na- kraljevino in Madžarsko sporazum, gla-?e Je ta TOk Podaljša! do 16-0D a1^- Tekom tega časa pa ne bodo optant! vživali nikakih političnih pravic. Ialnr^refp,ose!"ost v Eshrt“* Naš gene-vlads Fuwat* v K,Mlru ie sporočil Vladi, da «aš? delavcPk! ™brlzP°seInost. Mnogi »rislužMLsn LS,Vu v Ez'Pt- da bi si kaj se torei v^t de,a- Opozarjajo »Lii vsVnt,eresenti, da ne poturio v Egipt, ako nimajo tam zasiguranega mesta . ” Za a®eri5ke izseljence. Povodom fazburjenja med izseljeniškimi krogi ki za 10 povzročila vest, da namerava kongres v Washingtonu znižati kvoto priseljencev se obrnil generalni izseljeniški komisarijat \ Zagrebu na vse oblasti, s prošnjo, da j® nadaljnih naredb ne sprejemajo več pro-C.0! za potovanje v Zedinjene države. Steljo izdanih, pa še ne uporabljenih potnih h»s je precej veliko in razen tega se na-DtJ^Pri komlsarijatu nadaljnih 5 do 6000 dtrpCL Evidenca inozemcev. Kr. policijska v Ljubljani razglaša: Po naredbi za i1 rstva za notranje zadeve, odelenje j* °ržavno zaščito z dne 9. marca 1923, mtL J Z?29' smelQ dopotujoči inozemci sa-koiiw časa v naši kraljevini prebivati, «OT«?LIrn Je t0 od našega inozemskega za-točne evmoP0tllem llstu označeno. V svrho S odiaxM .äe treba ob prljavi došlih v smislu z°&0^ inozemcev, kl se vrši zslasllnicaml, predložit Zu* P^đP,^ s® v Istemu prijava ozir «h- 1)0111 Zkt ^ oddelku za izdajo in l P° V važnih slučajih sme Z- politična oblast dovoHen^ a dlrekc)ja «opstva še za toliko časa SdamÄ Z' k, 1540 prvotno veljalo. Za^sako3«»^«^ _ivanje v naši državi (to je preko 2 nfiia° 86 -S: & Javno zaščito. Tozadevna prošnja6 Z nod' va«ra kclek°vim 3 Din. Dovoljuije pr^bt PotnpmV iP5' državi mora bi« vpisano v Kov,ltetu- Kršitev te naredbe s" bo sent^K10 1,0 ministrski naredbi z dne 30 «te 1Ä«1®?7' drž' zak' W z «lobi 000 «^ev oziroma zara de I £9 — Kredit za bolnice. Finančno ministrstvo je edobriio kredit 8 milijonov 250.000 dinarjev za vzdrževanje vseh bolnic v naši kraljevini. Kredit se bo porabil predvsem za nabavo posteljnega materijala, zdravil in drugih stvari, ki so potrebne za moderno urejeno bolnico. — Za člane Društva upokojenih učiteljev. Legitimacije za polovično vožnjo po državnih železnicah, leže že 14 dni pripravljene pri finančnem ravnateljstvu v H. nadstropju v Ljubljani. Ker prosilci niso navedli svojega stanovanja, se jim knjižice ne morejo doposlati. Spoštovano občinstvo, znanci in prijatelji tukaj navedenih prosilcev, naj dotičnike opozorijo, da takoj pridejo po legitimacije v fin. ravnateljstvo v II. nadstropje. Tam dobijo zraven knjižice tudi ček, da plačajo društvu upokojenega učiteljstva vsoto in stroške, ker je društvo založilo denar za legitimacije. Legitimacije dobijo: Skvarča, Vadnjal 2, Stare, Cermek, Škrobi 2, Kosem, Lopar, Malič, Kolar, Gestrin, Berzin 2, Bogataj 6, Riehteržlč, Su-pančič, Sremčevič, Sušnik 2, Lončar 2, Kušar, Plevčak, Kadunc, Židan, Perko 2, Zupančič, Justin, Milavc, Stibenek, Dolinar, Bratina, Arh, Cutul, Dr. Travner, Malič, Rakovec, Zupančič. — Poškodovan denar. Za poškodovan denar se smatra tak kovani denar, pri katerem se na prvi pogled vidi, da je namenoma poškodovan (s preluknjanjem, piljenjem itd.), ne pa s samoobrabo. — Papirnate novčanice se smatrajo splošno za poškodovane in za promet nerabne, ako jim manjkajo posamezni, tudi manjši deli (ne samo rob), ako so napisi in podobe izbrisane in nečitljive, ako so s črnilom In drugo tvarino zamazane, ali če so raztrgane na več koščkov pa ti koščki niso zlepljeni s prozornim papirjem. Poškodovanega denarja pošte ne sprejemajo in tudi ne izplačujejo. — Otvoritev telefonske centrale v Litiji. Pri pošti Litija je bila dne 5. aprila t. I. o. aprUa. ZaHtočekt Berfa 560, Hotandiiii ž!4_’5, New V«* 54740, London 25.55, Pariz 3655, Mftaa ZtJ~ ga 16,40, Budimpešta 12, Zagreb ffla 4.27, Varšava 1.40, ftauö 73, we 7L2Ä. , Praga. 12. aprBa. Dunaj M, Berita 16, Rim 169.25, avstrijsko krone 449, lU-e 16923, Budimpešta 75J5, Parki 226.75, London 158.7«, New York 3420, gtorfh 618,75, Beograd 35.75. Berlin, 12. aprila. Dunaj____ dirapešta 463, Milan 104.388, Praga Pariz 140.248, London 97.879.68, f 'Ouiiii .rimm a—»mit; Stnat »JUTRANJE NOVOST».* Štev. ^ospodarsl¥@a NsInulnaJI! problemi naše gospodarske politike. - Naše gospodarstvo se izboljšuje dan za dnem. Dasiravuo gre ta proces skoro nevidno, vendar ga ni mogoče utajiti. Gospodarska kriza, ki je nujna posSedica doslednega izvajanja deflacijske politike, sicer še vedno traja, toda ta kri*a še z daleka ni tako težka, kakor se je prvotno pričakovalo. Nekatera podjetja se sicer bore z naravnimi iežkočami, toda cjidova solidna podlaga — seveda, le če je res solidna — j« In bo prenesla vse stresljale. ’ Doslednost politike narodne radfcainc stranke je že pokazala prve sadove. Zaupanje tozemcev v našo gospodarsko moč s« je utrdilo, kar se zrcali v lahnem dvigu In močnem učvrščanju dinarja. To zaupanje bo in mora vplivati tudi na inozemstvo; kal pa pomeni to zaupanje za valuto in gospodarstvo kake države, ni treba še posebej poudarjati, saj še ni dolgo tega, kar «mo pisali o tem. Gotovo je, da se je naše gospodarstvo izboljšalo. In kaj sedaj? Pred vsem je treba stremiti za tem, da se položaj ne poslabša in to bomo dosegli z doslednostjo In stalnostjo v naši gospodarski politiki In pa z ureditvijo naših ostalih političnih vprašanj. - Od doslednosti ne smemo popustiti niti i* las. Gospodarsko politiko je treba izvajati popolnoma v dosedanjem pravcu. Varovati se je treba vseh nevarnih poizkusov, ki nas lahko strmoglavijo navzdol. Taki poskusi v gospodarski politiki povzročajo — zlasti, če se ponesrečijo — ogromno škodo, ki jo navadno vsaj nekaj let ni mogoče popraviti. Najeklatantnejši dokaz je polomljena politika madžarskega finančnega ministra Kallaya, ki je vzela cadžarski kroni polovico njene že itak majhne vrednosti, in pa eksperimentalna finančna politika dr. Kumanudija, ki je najprej dinar dvignila, da je potem, ko so se Izkazali njegovi poskusi za ponesrečene, prav pošteno zdrknil navzdol Potom doslednosti bomo dosegli tudi Stabilnost. Trgovcu in industrijcu ne bo reč treba, računati z vsemi mogočimi iz-teemembami, kalkulira! bo aa sigurni in «vrsti podlagi ia s tem bo prišla stabilnost f vso asi« trgovino ia industrijo. ; Veliko dela bo še treba pri ureditvi in boBSanju našega poljedelstva. Treba ga postaviti na moderno podlago, za vzor mora služiti poljedelstvo Danske. Po- «boi ta p Ijedelstvo našo državo preživlja, v njem leži naša moč in bodočnost Zato ga Ss treba člmprej izpopolniti, da bo preživljalo državo in da bo dalo še zadostne količine za izvoz, ki ga moramo kolikor mogoče podpirati in če ]e treba, tudi nadzirati. O nadziranju izvoza m trgovine sploh je težko govoriti. Trgovina in Industrija ne preneseta brez škode skoro nikakih omejitev; čim večjo prostost imata, tem večji je njun razmah. To velja tudi za našo trgovino; predvsem kar največ svobode. Toda sedanje razmere, povzročene vsled silnega vojnega pokenčevanja, so preobrnile marsikatero teoretsko, pa tudi v praksi preizkušeno narodnogospodarsko načelo. Menim, da našega izvoza sedaj že ne smemo puščati brez kontrole, kajti to bi nam moglo prav občutno škodovati Zadnje tržno poročilo z živinskega semnja v Aia-riboru nam to jasno dokazuje, kajti tam so se plačevale za živino cene, ki jih domači mesarji-neizvozničarji ne zmorejo več, tem manj jih bo seveda zmoglo prebivalstvo. Inozemska konkurenca je tu prebada, zato je treba to vprašanje na vsak način urediti. H koncu naj omenim še naš promet Promet igra v gospodarskem življenju silno važno vlogo. Cim popolnejši je — tem gladkeje se razvija !n napreduje gospodarstvo. Zato mora vlada napeti vse sile, da ga izpopolni. V zadnjem času je naš promet že mnogo boljši, kakor je bil n. pr. pred enim letom. Vendar še ni na svojem višku, čemur pa se ni čuditi, ker tako ogromno delo potrebuje tudi odgovarjajočo dobo za izvršitev. m, X Ponarejeni monopolski predmeti Osiješka policija je odkrila celo tovarno za izdelovanje tobaka in cigaret izven monopola. Tovarna je dobro uspevala že preko enega leta.. X Kako Nmci izdelujejo dragocen ies. Neka nemška družba dela zadnji čas poizkuse v vezerskih gozdovih z umeialnira barvanjem živega drevja. Na deblo privežejo posodo z barvilom, ki je v zvezi po kavčukovih ceveh z najmočnejšimi koreninami. Barva se, vbrizgava z električnim aparatom v korenine, prodira iz korenin v deblo, veje, mladike in listje, ki dobi potem enako barvo. To vbrizgavanje traja mesec dni, ng kar drevo posekajo in porabilo njegov les za dragocene tnobilije. Najlepši uspeh z navedenim barvanjem se doseže pri bukovem drevju. Ta najnovejša nemška obrt se jadrno širi po nemški deželi INDUSTRIJA. PoosirKsv stavke Stalšrskih rudarjev. Gradec, 12. aprila. (K) Pri danzlnidiz predhodnem glasovanju je glasovalo za nadaljevanje stavke v štajerskih premogovnikih 9S% delavstva alpinske družbe. Stavka je sedaj stopila edino v štadij mezdne borbe. Ponudbo alpinske družbe je delavstvo zaradi tega odklonilo, ker mu je ta družba ponuajala 5% povišanje od 23. marca t. 1, dočim je delavstvo zahtevalo, da prejšnja mezdna pogodba preneha z 9- marcem in da se od 10. marca naprej zviša mezda za 10?«. Posestniki srednještajerskih premogovnikov so odklonili s to h vsako zvišanje. Stavka se je v obratih alpinske družbe bistveno poostrila. X Koncesije za eksploatacijo lesa v Rusiji, Osrednji komite za koncesije v svetu ljudskih komisarjev je dovoli! rusko-ho-landski družbi »Russchollanles« in rusko-angleški družbi »Russoangloles« koncesijo za eksploatiranje gozdov v diverznih okrajih severne Rusije. Koncesija traja 20 let. Ruska vlada si je pridržala kupno pravico za ves eksportni materijal X Podražitev železa na Madžarskem. Madžarska vlada zeio pospešuje izvoz železa v Nemčijo, ker plačuje Nemčija to železo v funtih. Izvoz se je radi tega zeio pozivÖ In so tudi cene narastle od 220 na 292. Pričakujejo pa še nadaljnega porasta cen železu. X Znižanje cen gorenješiezkenra premogu. Premog iz gorhješlezkih državnih premogovnikov stane po poročilu prodajne pisarne odslej 106.862 mark za kosovec In 67.913 za prah. Dosedanje cene so biie 116 tisoč, odnosno 73.720 mark. X Preuredba tovarn vojnega materijala v Madžarski Ker mnogo tovarn, ki so med vojno na Madžarskem izdelovale vojni materija!, sedaj stoji, nameravajo Madžari te tovarne preurediti Vlada je že preuredila eno jmmlcijsko tovarno v tovarno tekstilnega blaga. Neko drugo tovarno za topove bosta vzeli dve veliki podjetji od vlade v zakup ter fo pretvorili v tovarno za steklo za ogledala. Podjetje bo osnovano v obliki delniške družbe. X Rekord produkcije železa v Ameriki V mesecu marcu Je dosegla produkcija surovega železa v severni Ameriki svoj rekord. Produkcija znaša v tem mesecu I milijone 521.000 ton, to je 05 milijona ton več, kakor v februarju. Tako ogromne številke ameriška produkcija še ni nikoli dosegla ter odgovarja letni produkciji 42.2 milijona ton, med tem ko je producirala severna Amerika leta 1922 26.5 milijona, ieta 1920 36.4 milfjcaa is pred vojno 30.6 milijona ton na leto. TRGOVINA. X Konferenca za enoten tnrovsM ia. zfk. Te d: J je pričela v'trgovski zbonvci v Veneciji mednarodna konferenca za enoten trgovski jezik. Prisostvovalo^ je preko 250 odposlancev tulih držav. Konferenca je konstatirala, đa bi bilo najbolje, da se uvede za enotni trgovski jezik esperanto. X Cene sladkorja na Pd'skcr'. Na Poljskem znaša cona sladkorja 303 tisoč mark za 100 kg v veletrgovini. V nadrobni trgovini stane kg sladkorja Si00 poljskih mark. X Zabrana uvoza čevljev v Avstrijo. Ker trpi avstrijsa industrija čevljev vsled velike nezaposlenosti, so zaprosili ti industrije! vlado, da zabrani uvoz čevljev v Avstrijo. Vlada je tej zahtevi baje že t’podna ter bodo odposlane številne pošiljke čevljev Iz inozemstva nazaj iz Avstrije. X Italijanska trgovinska bilanca bta 1922. Vsled naraslega izvoza in zmanjšanega uvoza se je skrčila pasivnost italijanske trgovinske bilance leta 1922 za preko 2 In poi milijarde lir, t. j. od približno 9 nuUjard v letu 1921 na 6.4 milijard, Italija je uvozila v letu 1922 za 15 in tri četrt milijard lir blaga, leta 1921 za 17 in en četrt milijarde lir. Izvozila pa je za 9.3 milijarde proti 8 in enčetrt milijarde lir leta 1921. izboljšanje trgovinske bilance je samo deloma povzročila množina izvoženega blaga,, deloma pa Izpremembe v cenah blaga in deviz. OAVTUL — CARINE. X Carinski nadavek na Balgerskem je določen za meseca april in maj ponovno na 1400 odstotkov (1 zlati lev — 15 papirnatih levov.) X Carinski aadavek v ItcLTi znaša od 2, t m. 239 odstotkov (100 zlatih lir — 393 papirnatih lir). Italijanske carinarnice sprejemajo carino le do zneske 100 papirnatih lir v bankovcih ali državnih papirjih. Večje vsote je treba plačati v zlatu ali s certifikat! emisUskih institutov, KMETIJSTVO. X Kriza v angleškem kmetijstvu. Posebna komisija za preiskavo položaja angleškega kmetijstva je prošli teden objavila Svoje poročilo, V tem poročilu predlaga razne korake v varstvo kmetijstva, zlasti uvedbo posebne uvozne pristojbine pri uvozu gotovih produktov, tako pri ječmenu za varjenje, pri nekaterih vrstah inozemske moke eto. Poleg tega predlaga komisija gotove olajšave za kmetijstvo, tako dovolitev kreditov, znižanje železniških tarii itd. v** - DENARSTVO. X jSpfj&scua imovino predsednik* i'DojicmicTOp r a g c, J 2 aprila. (K) Kakor poročajo üralki lic \ jo bila zasežena imovina predalnika »Bchcmia tanke« poslanca dr. Kirafczka, k; jo je imel pri icj banki vloženo v znesku t:i in pol milijona češkoslovaških kr c n. X Francosko poselilo Grčiji Grška vlada je odbila ponuđeno francosko posojilo 203 milijonov frankov, kor so bili pogoji posojila pretežki. X Prvo žrebanje ruskega posojila. Komisariat za rusko finance le službeno objavil, da se vrši 1. tna'u t 1. žrebanje ruskega 6 odstotnega poselila. Skupna vsota znaša 800.033 zlatih rubljev. P avico do rezultata žrebanja imajo samo do 1. maja realizirane obveznice. X Poleta veliko danske banko. Ogromno krizo je povzročil na Danskem pad -Danska^ kmetijske, banke« (Landrnanns-bank). Kapital banke je znašal 103, rezerve 200 milijonov danskih kron, izguba banke pa znaša preko 230 milijonov danskih K Polom je zakrivil bančni ravnatelj Glück-stad s_ svojim pretirano razkošnim življenjem, ki je presegalo razkošje marsikake viadasite_hlše„_ Tudi danska kraljeva obitelj je izgubila pri polomu te banke svojo privatno imovino. Ravnatelj je v preiskoval» nem zaporu. X Boni angleške državne blagajne. Angleška vlada je izdala 15 milijonov lir šterlingov v blagajniških bonih. Te bone ba mogoče odkupiti V letih 1931 in 1933 po tečaju 94 in pol odstotka. X Nemško dolarsko poscjfio. Nemško dolarsko posojilo se bo že prihodnji teden upeljak» na borzah. Te dni so se vršila posvetovanja vlade z bankami da se izvede ta uvedba čim prej. X Težave s preskrbo deviz na Mad žarskem, Z ozirom na to, da vladajo na Madžarskem pri preskrbi deviz velike tel,-koče, je odredila madžarska devizna centrala, da odslej ne bo več izdajala deviz, za uvoz lesa. Vsled tega je v najkrajšem; času pričakovati na Madžarskem občutnega pomanjkanja rezanega lesa. Lesa za kurjav» pa je za enkrat še zadosti v državi , PROMET. X Južna železnica. Rim, 12. aprila. (K) Ministrski svet je sklenil, da se podaljšanje »provizornega režima« južne železnice odobri do 31. oktobra 1923. Glavni «rednik: Ivan Podržat Odgovorni urednik: Miha Gaberšek» Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Ena Gabona«: Akt itev. 113« Roman. ^Nadaljevanje.) »Dosti, t! vel, da sva se zmenila oni dan, ko pem te iztrgal iz največje bede, da ostanem jaz gospodar?« »Oprosti. Tl pozabljaš, da gre za moje življenje, vsaj pa za mojo prostost Kar drži sam Zarte, jaz tl bom svetoval.« Še dolgo sta preudarjala lopova svoj položaj $n polnoč je minila, ko se je začel Louis bati, da bi ga mogel njegov brat zaradi ponočnega izpre-fifoda izpraševati. »Tja v en dan govoriva,* je rekel Raoulu. »Popolnoma tvojih misli sem. Stvart stoje tako, da #e moirava odločiti Toda , jaz se ne morem kar tako kratkomalo odločiti. Čakaj me jutri ob tem Času zopet tu Do takrat imam svoj načtrt napravljen.* »Torej dobro, jutri« »In bodi previden.« »Kakor vidiš, mi ni za to, da bi sne spoznali. V Parizu sem tako lepo napeljal, da bi rad poznal onega, ki bi mi mogel dokazati, da nisem bil ves Ž»s doma. Celo tako previden sem bil, da sem se peljal v tretjem razredu in to je res prava muka. Lahko noč, jaz grem v svojo gostilno.« Odšel je in niti slutil ni, da je v srcu svojega sokrivca vzbudil sum. V svojem pustolovskem življenju j« imel Clameran dosti sokrivcev, da je mogel vedeti, koliko sme zaupati človeku, kakršen je RaouL Lopovi imajo svoje vrste poštenost, to je znana stvar, nekateri jo poveličujejo nad poštenost resnično poštenih ljudi, toda po Izvršeni lopovščini tudi poštenost ni več ista, kakor je bila prej. Šele pri delitvi se prično ovire. »Zakaj,« se je vprašal Clameran, »se je Raoul tako skrbno skril, da je prišel sem? Zakaj ta skrb V Parizu? Ali mi hoče nastaviti past? Res, da ga imam v rokah, toda tudi on ima mene v pesti Vsa pisma, ki sem mu jih pisal, odkar sem pri Gastonu, sb sami dokazi proti meni. Ali se ml hoče upreti se me otresti da sam žanje?« Tudi to noč Louis ni zatisnil očesa; zjutraj pa je bil njegov sklep storjen, in nestrpno je pričakoval večera. »Torej,« je rekel Raoul, ki je ležal na istem mestu, kjer sta bila prejšnji večer govorila, ter kadil, »ali sl se odločil?« »Da. dva načrta imam, nobeden se ne more ponesrečiti.: »Govori« »Prvi načrt je odvisen od tvojega privoljenja, Kaj bi rekel če bi ti predlagal, da pustiva to tivar?« »O!...« »AH bi bil zadovoljen s tem, da izgineš, da zapustiš Francosko, da se vrneš v London, če ti dam primerno vsoto?« »Višino te vsote bi moral najprej poznati« »Morem ti dati stopetdesettisoč frankov.« Raoul je zmajal z ramo. »Dragi stric,« je rekel, »v svojo žalost vidim, da me ne poznaš dobro ali prav nič. Ti mi nekaj prikrivaš in to ni niti velikodušno, niti pametno. To ni plemenito, stric marki ker je proti dogovoru, & ni pametno, ker sem ti kos, to dobro veš.« »Ne razumem te več.« »To mi je zelo žal, jaz pa se razumem, jn to zadostuje. Poznam te, stric, presodil sera te z oč- mi sebičnosti in te so dobre. Spregledal sem te. Ce mi ponudiš stopetdeset tisoč frankov, veš za gotovo, da boš dobil en milijon.« Clameran se je poskusil kazati «žaljenega poštenjaka. »Tl nisi pri zdravi pameti,« je pričel. »Sem. Jaz sodim bodočnost po preteklosti. Kaj sem dobil jaz od vseh onih vsot, ki sva jih, pogosto proti moji volji iztisnila iz gospe Fauvel? Komaj deset! del« »Zato pa imava rezervo.« »KI je v tvojih rokah. To je res, ljubi stric, tako da bi mogel, če pride stvar na dan, rešiti denar, jaz pa, brez denarja, bi romal v ječo.