LITIJA ★ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITU V DECEMBER 1987, ŠTEVILKA 12 \ Volilno-programska seja občinske konference SZDL Na volilno-programski seji Občinske konference SZDL Litija 9. decembra 1987 so izvolili vodstvo OK SZDL. Predsednik bo tudi v prihodnje tov. Slavko Rokavec, eden novih podpredsednikov je tov. Janez Kres, podpredsednik ostane še nadalje tov. Jože Sevljak in sekretar tov. Anton Pavliha. Izvolili so tudi nove člane predsedstva OK SZDL, nadzornega odbora, plenuma SZDL in delegacijo v republiško in regijsko konferenco SZDL. V uvodu k poročilu o delu OK SZDL, njenih organov in oblik dela v letih 1983 — 1987 in programskim usmeritvam za obdobje 1988 — 1992 je predsednik navedel nekatere neuresničene naloge, dopolnil poročilo in opozoril na pravočasno izdelavo in sprejem konkretnih programov za delo OK SZDL. V razpravi so izpostavljena področja, naloge in aktivnosti, katerim bo SZDL v prihodnje morala namenjati več pozornosti, in predlogi za dopolnitve programskih usmeritev. Hišna in krajevna samouprava, predvsem v mestu Litija, ni zaživela tako kot je bilo predvideno z usmeritvami SZDL za leto 1987. SZDL v preteklem obdobju ni uresničila svoje vloge pri volitvah v hišno samoupravo, zato je nujno izvesti vse aktivnosti za delovanje hišne in krajevne samouprave kakor tudi opredeliti razvoj stanovanjske gradnje. Na področju kulture bo neobhodno potrebno zavzemanje za ustvarjanje možnosti in pogojev za zadovoljevanje kulturnih potreb delovnih ljudi in občanov. Temeljito in celovito je treba analizirati organiziranost in delovanje krajevne samouprave, zlasti v mestnih krajevnih skupnostih, delovanje delegatskega sistema in odnosov ter delovanje družbenih organizacij in društev v občini. Prednostna naloga SZDL bo vodenje javne razprave o spremembah in dopolnitvah Ustav SFRJ in SRS. Razprava je opozorila na vlogo, delo in položaj mladih v občini, kar bo v SZDL deležno posebne pozornosti. Anton Pavliha Slavko Rokavec, dosedanji in novi predsednik OK SZDL Litija (levo) in Janez Kres, podpredsednik OKSZDL Litija (desno) (Foto: M. Susteršič Pred praznikom 24. december. Tišje. Bele planjave ovite v tišino. Zmrzal vsepovsod. Na parobkih temne smreke z belimi kučmami, v sinjino opoldanskega neba spuščen pasji lajež. Govorica lovcev, hrskanje korakov. Na toplih ognjiščih skromna kosila. Predpraz-nični nemir, suhi krhlji — praznična sladica. Okna hiš — okvir preiskujočih oči, roke stisnjene v pest, prsti na petelinih. Potem oglušujoči pok, regljanje mitraljezov, zamolkle detonacije, nemški: »Vorwarts« Zelenci v čeladah, ki lezejo izza parobka, silijo med hiše in po pobočjih kot zalega... Junaški: »Juriš! Naprej!« Uničiti sovraga, razbiti obroč. Prebiti se v nove dalje. Izmeriti vesolje volje, stehtati atome moči. Dalje. Z Dušanom in Stanetom. Z OF. S prebujajočo voljo, s srdom ljudskih množic proti tiranu. Enotni, zvesti. Zvesti sebi in ljudstvu. 24. december. Tišje. Datum spomina, datum obveze. Za naše in prihajajoče rodove. Velik je narod v svoji odločitvi, da hoče biti in ostati narod. Zato je Tišje mejnik, zato je Tišje kapižpot, je naša pravica in dolžnost. Za danes in jutri! R. J. Ob 24. decembru, prazniku občine Litija, čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom in jim želijo srečno novo leto 1988 Skupščina občine Litija, Izvršni svet, Družbenopolitične organizacije. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo Transportne naprave Dole: KAKO NAPREJ? HUDA BORBA ZA OBSTANEK IN RAZVOJ (nadaljevanje) Težave kovinsko predelovalne industrije opljusknile tudi dolske kovinarje. Zapostavljen in pozabljen del litijske občine. Lanskoletno stalno naraščanje izgube v takratnem največjem litijskem izgubarju je bilo zaustavljeno v prvem trimesečju leta 1987. Kljub negativnim mnenjem priznanih finančnih strokovnjakov je kolektiv takrat pričel boj za obstanek in ohranitev industrijske proizvodnje v tem oddaljenem kraju občine. V sanacijskem programu je bila predvidena osamosvojitev in naslonitev na industrijsko kooperacijo z večjimi kolektivi kovinsko predelovalne industrije v Sloveniji (Gostol, Metalna, Imko itd.). To naj bi dalo takojšen učinek, saj Vpliv sprejetih ukrepov na naše gospodarstvo Predsedstvo OK ZKS Litija je na svoji seji v začetku decembra obravnavalo vpliv ukrepov, ki so bili sprejeti na podlagi protiinflacijskega programa, na litijsko gospodarstvo. Ugotovili so, da imajo ti ukrepi za naše gospodarstvo negativni vpliv, saj so največje organizacije združenega dela v naši občini zelo odvisne od uvoza. Ob zamrznitvi cen pa to pomeni, da so se znašle v brezizhodnem položaju. Tako so na primer v Predilnici Litija ugotovili, da se cena surovin približuje prodajni ceni preje. V TOZDU Usnjarna Šmarno morajo uvoziti kar 50% surovin, podobno pa velja tudi za proizvodnjo plastike v Lesni industriji Litija. Rešitev obstaja v povečanju izvoza, kjer je to seveda možno. Ugotavlja se, da je bil v številnih OZD pozitiven učinek devalvacije izničen z istočasno ukinitvijo izvoznih stimulacij ter povečanjem cen storitev in energije. Pri izvozu je treba razvijati vse možne oblike vključevanja v mednarodno delitev dela od kooperacije do lon-poslov. Osebni dohodki delavcev v našem združenem delu so v primerjavi z regijo realno nizki; izvajanje sprejetih ukrepov pa ne bo omogočilo njihovega povečanja, kar bo povzročilo še dodatne težave. Predsedstvo smatra, da morajo osnovne organizacije ZK voditi stalne aktivnosti preko samoupravnih organov v OZD za podrobno seznanjanje delavcev z nastalimi razmerami in pripravljanje čimboljših razvojnih programov. Marina Krnel je bil zakloniščni program opuščen. Ta predpostavka seje izkazala za pravilno, saj so delavci že v prvem kvartal u 1987 poslovali pozitivno, družba pa jim je za hvaležnost zagotovila zajamčene osebne dohodke za tri mesece. Toda delavci so zdržali kljub novim težavam. Ob koncu drugega in v začetku tretjega četrtletja so vse sodelavke v računovodstvu nastopile porodniški dopust. Nastala je praznina, ki bi lahko resno ogrozila poslovanje in obstoj. Takrat so se delavci odločili za pripojitev k črnuškemu Imku. Referendum je bil izveden konec maja, vendar pa do združitve ni prišlo. V drugi polovici leta se je kriza v kovinsko predelovalni industriji še poglobila in neposredno prizadela tudi dolske kovinarje, saj so njihovi dotedanji poslovni partnerji Gostol, Metalna in Imko že imeli prve težave. Prva dva sta poslovala z izgubo, Imko pa je v sredini oktobra izrazil željo 0 preklicu referenduma o združitvi. Bil je namreč močno prizadet, saj mu je In-dos zmanjšal naročila za polovico. Na podlagi teh dejstev so delavci na referendumu preklicali prejšnji sklep. Zopet so ostali sami. Seveda ob priporočilih izvršnega sveta SO Litija, da naj tesno sodelujejo z. Imkom. Tesno sodelovanje pa je seveda v prvi vrsti odvisno od naročil, ki pa jih ne ena ne druga OZD nima dovolj. V oktobru so delavci z Dol spet navezovali stike z novimi poslovnimi partnerji. Razgovorov je bilo veliko in prvi rezultati so se že pokazali. Kapacitete so zasedene 95%. Tečejo pa pogovori za mesec januar in februar. Povedati pa moramo, da se kažejo prvi znaki izsiljevanja in zbijanja cen. Vendar pa so večji poslovni partnerji korektnejši. Delavci ugotavljajo, daje edini izhod v lastnem programu, ki bo zmanjšal odvisnost v kooperacijah. Vendar se zavedajo, da so za razvoj potrebni čas (vsaj 5 do 6 mesecev), finančna sredstva in kader. Tu se pokažejo prve težave, saj sredstev ne dobimo, lastnih pa nimamo. V tem trenutku bi še kako prav prišlo tistih letošnjih 8 starih milijard, ki so jih delavci zavestno izločili za pokrivanje lanskoletne izgube. To je letošnji dohodek. Delavci so bili prikrajšani tudi pri osebnem dohodku. Tudi ustreznega kadra za razvoj ni, kar pa je seveda povezano s sredstvi. Medvedjo uslugo dolskim kovinarjem delajo popačene informacije, kijih novinarji pošiljajo med ljudi. Skoda, ki nastane, je dvojna: malodušje med ljudmi in poslovna škoda. Vendar izgleda, da v Litiji nismo tako močni, da bi novinarske race znali ujeti. Družbenopolitična skupnost se premalo vž.ivlja v ta najbolj oddaljeni konec litijske občine, ob problemih pa se vsakdo samo »zgrozi«. Zato ni čudno, da se krajani obnašajo samorast-niško. Pred vojno je ta KS imela 2000 prebivalcev, do nedavnega je število padlo pod 900, sedaj jih je nekaj čez. Ves dohodek iz kmetijstva in gozdarstva se je stekal drugam. Kraj je začel propadati. Edini izhod iz tega položaja bi bil v povečevanju zaposlovanja v dolskih obratih. Malokdo ve, da najbolj oddaljeni delavci hodijo tudi po 15 do 20 km daleč, vendar javnih prevoznih sredstev ni. Edino prevozno sredstvo je bil šolski avtobus, ki je enkrat na dan vozil tudi delavce Letos poleti je šola Gabrovka ta prevoz, odpovedala z obrazložitvijo, da niso kvalificirani za organizacijo prevozov, kar pa je tudi res. Da bi problem rešili, so se sestali predstavniki šole, Presada in Transportnih naprav, vendar ustrezne rešitve še ni. Dobili smo Integralovo pobudo za organiziranje prevozov, ki pa zahteva 27 starih milijonov na dan. Podana je bila pobuda za odprtje privatne linije. Našli so že tudi interesenta, ki bi vozil za 50% ceneje Vendar od izvršnega sveta še nismo dobili ustreznega odgovora. Zasebni prevozniki so nakazali tudi možnost odprtja še drugih linij, ki bi Dole približale Litiji (smučarska linija pozimi itd). Prav gotovo bi to pripomoglo k razvoju kraja. Očitno pa je, da marsikje prevladujejo ozki osebni interesi, ki zavirajo reševanje te problematike. Kljub temu so delavci prepričani, da bodo vse težave premagane in leto 1988 bo prav gotovo nov čas, obdan s trdim delom, optimizmom in upanjem. F. Grošelj Usoda družbenih dejavnosti v prihodnjem letu Prihajajoče leto prinaša na področju skupne porabe bistvene spremembe in postavlja družbene dejavnosti v težko borbo za ohranitev obstoječih programov. Nov obračunski sistem, ki je bil sprejet v decembru 1986, seje postopno uveljavljal že v letošnjem letu, v celoti pa stopi v veljavo s 1 /1 -1988. Ena izmed bistvenih sprememb, ki jo prinaša, je drugačen način združevanja sredstev za izvajanje programov družbenih dejavnosti. Le-to se bo za 95% program zdravstvenega varstva, 30% program zaposlovanja in 98% program IPZ-ja preneslo iz dohodka na bruto osebni dohodek po principu delovnega mesta. Za celotne programe kulturne, telesnokulturne in raziskovalne dejavnosti ter ostali del programov zdravstva, zaposlovanja in IPZ-ja se bodo sredstva združevala na podlagi posebne davčne osnove A, ki bo odvisna od ustvarjenega dohodka v gospodarstvu, medtem ko bo za programe izobraževanja, otroškega varstva in socialnega skrbstva združevanje sredstev ostalo nespremenjeno. Na podlagi navodil in metodologije Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje so bili opravljeni izračuni, s katerimi je bil določen vpliv prenosa združevanja sredstev iz dohodka v breme bruto osebnega dohodka in obratno. Rezultati so pokazali, da je zaradi teh sprememb v naši občini potrebno približno 16% povečanje sedanjega bruto osebnega dohodka. Na podlagi ugotovljene nove višine mase bruto osebnih dohodkov so bile izračunane prispevne stopnje za združevanje sredstev za programe posameznih OSIS družbenih dejavnosti v letu 1988. Le-te bodo iz BOD po domicilnem principu (izobraževanje, otroško varstvo-redna dejavnost in socialno skrbstvo) znašale 7,41%,, iz BOD po delovnem mestu (95%, zdravstvo, 30% zaposlovanja in skupni program SOV SRS) 15,47%, in iz dohodka po davčni osnovi A (kultura, telesna kultura, raziskovanje in ostali del programa zdravstva in zaposlovanja) 3,04%. Za invalidsko in pokojninsko zavarovanje pa bo prispevna stopnja v prihodnjem letu znašala 20,70% iz BOD po delovnem mestu. Izračuni prispevnih stopenj za leto 1988 še vedno ostajajo le predpostavke, saj je pri sedanjih izračunih upoštevano, da nobena OZD v naši občini nima izgube; kar vpliva na določeno višino davčne osnove. V nasprotnem primeru bo višina davčne osnove nižja in s tem manjši dotok sredstev ob nespremenjenih prispevnih stopnjah za posamezno SIS, ki se financira iz dohodka. Za nadomestilo izpada teh sredstev bo potrebno na ravni republike uvesti solidarnostne sklade, kajti moč združenega dela posameznih občin je zelo različna. Spremenjen način združevanja sredstev za skupno porabo in povečan bruto osebni dohodek bo za združeno delo pomenil tudi povečane obremenitve. Tako so v Predilnici Litija na osnovi 9-mescčnih podatkov ugotovili, da so za IPZ v tem obdobju letos združili 200 milijonov dinarjev, medlem ko bi po novem načinu združevanja morali združiti 560 milijonov dinarjev. Torej, v prihodnjem letu se z novimi ukrepi združenemu delu in vzporedno z njim družbenim dejavnostim ne obetajo rožnati časi. Marina Krnel Sprejem v pionirsko organizacijo Ob letošnjem prazniku republike je 316 cicibanov iz vse občine v dvorani na Stavbah izreklo svečano zaprisego in tako so postali iz cicibanov pionirji. Svečanega sprejema so se udeležili tudi predstavniki DPO, ki so mladim spregovorili o njihovih pravicah in dolžnostih. Po sprejemu so jim zavrteli še nekaj risank, na šolah pa so pripravili zanje še druga presenečenja. Vsa pohvala in priznanje velja tokrat tudi delovnemu kolektivu IUV izŠmartna, ki je za vse pionirje prispeval pionirske kape in rutke. J: S. Proslava ob dnevu krvodajalcev V petek, 20. novembra, so se na Vačah zbrali krvodajalci iz. vse občine. Vabljeni so bili vsi tisti, ki so kri darovali več kot 15-krat. Ob svojem prazniku so prejeli lična priznanja za svoja humana dejanja. Med njimi sta bila tudi darovalca, ki sta največkrat darovala kri. To sta Stanislav Rink, kije kri daroval več kot 50-krat, in Franc Izlakar s 45 darovanji. Po pozdravnih nagovorih in prisrčnem kulturnem programu vaških osnovnošolcev, so se darovalci zadržali še na veselem tovariškem srečanju. J. S., foto: M. Šušteršič RAZPIS prijav kandidatov za nagrade in priznanja »INOVATOR LETA 1987« 1. Za nagrade in priznanja »»INOVATOR LETA 1987« lahko kandidirajo delavci iz združenega dela in družbenih dejavnosti v občini Litija, ki so v letu 1987 uresničili dosežke s področja inventivne dejavnosti oziroma inovacije (izumi, tehnične izboljšave, koristni predlogi, nasveti, opozorila, tehnološki dosežki). 2. Kandidate za nagrade in priznanja »»INOVATOR LETA 1987« lahko predlagajo: — komisija za inventivno dejavnost v TOZD ali DO, — delavski sveti TOZD ali DO, — družbenopolitične organizacije, — društva in — fizične osebe. 3. Pisna prijava naj vsebuje: — osebne in splošne podatke avtorja dosežka inventivne dejav-' nosti oz. inovacij, — kratek opis, iz katerega bodo razvidni pomembnost, pogoji in mesto nastanka, prihranek pri materialu, energiji itd., uporabnost, izvirnost in ekonomski ali drugi učinki, kijih dosežek inventivne dejavnosti oz. inovacije zagotavlja, — risbo ali pregledno skico, — dokazilo, da je dosežek inventivne dejavnosti oz. inovacije obravnavala in ugodno rešila komisija za inventivno dejavnost ali drug pristojni organ. 4. Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj »Inovator leta« bo Odbor za pospeševanje inovacijskih in raziskovalnih dejavnosti Občinske raziskovalne skupnosti Litija ocenil predlagane dosežke in določil denarne nagrade. Nagrada in priznanja bodo podeljena na seji skupščine ORS Litija marca 1988. 5. Prijave pošljite na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Litija, Valvasorjev trg 9a, 61270 Litija. Rok prijav je do 10. februarja 1988. Stanislav Rink in Franc Izlakar, ki sta največkrat darovala kri. Solidarnostna akcija »Človek — človeku« — 22. oktober 1987 Skupščina Rdečega križa Jugoslavije je 7. maja 1987 sprejela sklep o enotni akciji zbiranja sredstev v korist Rdečega križa. Akcija je potekala po vsej Jugoslaviji 22. oktobra 1987. Vse republike razen Slovenije so zbirale denarna sredstva, oblačila in poljske pridelke. V Sloveniji se zbirajo rabljena oblačila vsako leto v mesecu maju (zadnji četrtek). Zato se je Rdeči križ Slovenije opredeli! za zbiranje denarnih sredstev in odpadnega papirja. Posebej za to akcijo so bili tiskani darilni listični v vrednosti 50.—, 100.—, 500. in 1.000. din. Za našo občino smo jih prejeli v vrednosti 300.000. — din. Te vrednostne lističe smo razdelili vsem šolam, manjšim delovnim organizacijam in delovnim skupnostim. Večje delovne organizacije in krajevne organizacije Rdečega križa pa smo zaprosili, da zbirajo prispevke z, zbiralnimi polarni. Od razdeljenih darilnih lističev so nam jih za 13.800. din zavrnili. V akciji je sodelovalo 35 delovnih organizacij in delovnih skupnosti, 2 krajevni organizaciji RK (Dole in Javorje) in vse šole v občini. Vrednost zbranih sredstev je: — OZD in delov. skup. 407.325. - din — KO RK (Dole in Javorje) 148.400. - din — šole 127.600.—din Skupaj: 683.325.— din Na skupščini RKS 18.11.1987 je bil sprejet sklep, da se od vsote zbranih sredstev (zmanjšane za stroške akcije) prizna skupščini RKS 15% in RK.I 5%. Ostanek zbranih sredstev bo namensko uporabljen. V kakšne namene se bodo porabila ta sredstva, bomo poročali v Glasilu občanov. Vsem, ki so sodelovali v tej solidarnostni akciji, se zahvaljujemo v imenu tistih, ki so pomoči potrebni in so jim ta zbrana sredstva tudi namenjena. HVALA! Občinski odbor RK Litija Teritorialci o svojem delu v letu 1987 Konec novembra letos so starešine enot teritorialne obrambe naše občine na rednem letnem posvetu o usposabljanju enot TO ocenili delo na tem področju in se seznanili z okvirnim programom dela za prihodnje leto. Posvet je vodil komandant Občinskega štaba TO Litija tov. Rihard Urbane, kije pozdravil vse prisotne in jih seznanil z bojno pripravljenostjo pripadnikov in vseh enot TO naše občine ter s problematiko, ki je spremljala usposabljanje v letošnjem letu. Poročilo 0 usposabljanju štaba in enot TO je pokazalo, da so bila tudi letošnja usposabljanja uspešno izvedena. Tako vojaško-strokovna kot moralno-politična vzgoja sta bili dobro pripravljeni. Tudi sodelovanje z ostalimi strukturami, ki delajo na področju SLO in DS, je bilo dobro; predvsem s komiteji za SLO in DS tistih krajevnih skupnosti, na katerih območju so se izvajala usposabljanja enot. Problem, ki tare našo teritorialno obrambo, pa je nezadovoljiva materialna popolnjenost, za kar je potreb- no v prihodnje poiskati ustrezne rešitve. Na posvetu je bil poudarjen tudi pomen predhodnih priprav za izvajanje usposabljanja. Le-te morajo biti v prihodnje še temeljitejše in kvalitetnejše, za kar se bodo morali truditi starešine enot sami. V sedanji težki gospodarski krizi pa bo potrebno paziti tudi na čim krajšo odsotnost delavcev — obveznikov TO iz OZD ter izvajati usposabljanja s čim manjšimi stroški. Na posvetu so bili prisotni tudi predstavniki družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij naše občine, ki tudi sicer redno obiskujejo enote TO na usposabljanjih. Prisotnim je spregovoril tudi predsednik Skupščine občine Litija tov. Mirko Kaplja, predsednik ZZB NOV Litija tov. Ivan Belec pa je vsem pripadnikom enot TO zaželel, da jih pri vseh usposabljanjih spremljajo: poštenost, vztrajnost, pogum in tovarištvo, kar je med narodnoosvobodilno borbo vseskozi spremljalo naše partizane. Marina Krne! IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI KRAJEVNA SKUPNOST KOSTREVNICA _i Na tesno za uvedbo samoprispevka Na svojevrsten način so dan republike proslavili v kostrevniški krajevni skupnosti. Tedaj je okrog 600 glasovalnih upravičencev na dveh glasovnih mestih z referendumom odločalo o uvedbi tretjega krajevnega samoprispevka. Le malo je manjkalo, da bi samoprispevka ne izglasovali, saj je za uvedbo glasovalo 52,09 odstotka glasovalcev. Ob tem zapišimo, da je na glasovalnem mestu na Libergi za uvedbo glasovalo kar 88 odstotkov, v Kos-trevnici pa le borih 36 odstotkov glasovalnih upravičencev. Odslej bodo krajani in lastniki vikend hišic prihodnjih pet let združevali po dva odstotka sredstev iz osebnih dohodkov mesečno. Predvidevajo, da bodo zbrali okrog 10 milijonov dinarjev, in jih bodo namenili asfaltiranju ceste Kostrevnica — Liberga, sanaciji opornega zidu pokopališča na Libergi z izgradnjo mrliške vežice, asfaltiranju poti do šole in poti do konca vasi, razširitvi ceste na Višnjem grmu in gradnji cest Bernadovec — Razbore, izgradnji avtobusnega postajališča v Mali Kos-trevnici in sanaciji krajevnega vodovoda. Za uresničitev programa samoprispevka seveda denarja ne bo dovolj, zato bodo, denimo, za asfaltiranje ceste na Libergo krajani v prihodnih desetih mesecih združevali še po 50 tisočakov mesečno. Minuli konec meseca so že dobili lokacijsko dovoljenje za ureditev omenjene ceste, tako da bodo z zemeljskimi deli lahko končali še letos, nam je po uspešno izvedenem referendumu povedal Vinko Berčon, predsednik sveta KS Kostrevnica. O samoprispevku smo se pogovarjali tudi z Marjanom Poglajnom, Tone- tom Dragarjem in nekaterimi mladinci. Veseli jih, daje bil samoprispevek izglasovan, čeprav jih moti, po njihovem mnenju, nekorektno obnašanje nekaterih posameznjkov pred referendumom in po njem. Že pred izvedbo referenduma so nekateri s svojimi propagandnimi akcijami želeli glasovalce odvrniti od tega, da bi glasovali za uvedbo. In vse kaže, da nekateri niso odnehali tudi po izvedbi glasovanja, saj so se na območju krajevne skupnosti, pa tudi v Smartnem in v Litiji, pojavili različni plakati, s katerimi poskušajo na nesramen način dopovedati, daje rezultat referenduma posledica »bande štirih,...«. Odgovorni zatrjujejo, da so bili rezultati izračunani povsem pravilno in vse kaže, da gre zdaj za nasprotja med obema soseskama v krajevni skupnosti. »Morda so nekateri pozabili, da smo tudi na Libergi deset let plačevali samoprispevek. Tudi s temi sredstvi je bila asfaltirana cesta v Kostrevnici. Zakaj ne bi danes, ko gre za asfalt na Libergi, tisti v dolini bili solidarni, saj gre za skupen razvoj krajevne skupnosti,« pravi Tone Dragar, predsednik soseske Liberga. Nasprotniki uvedbe samoprispevka s svojimi akcijami niso odvrnili krajanov v meri, ki bi vplivala na uvedbo samoprispevka. In čeprav ima navsezadnje vsakdo pravico do svoje propagande za samoprispevek (to se je pokazalo tudi ob ljubljanskem samoprispevku), je v kostrevniškem primeru nekaj več kot očitno. Ko se nekomu izpolnijo vse želje (ali vsaj približno vse), pozabi na solidarnost do tistih, ki so bili z. njim solidarni še pred kratkim. Tokrat resničnih argumentov za »proti« skorajda ni bilo... Rudi Bregar KRAJEVNA SKUPNOST VAČE Morali bi poprijeti vsi Staro vaško jedro se je prebudilo iz stoletnega spanja. Tak občutek imajo domačini, ko jih korak zanese preko vasi, obiskovalci pa se čudijo, kaj se dogaja na Vačah. Velika gradbenajama in kupi peska okoli nje res niso vasi v okras, vzbujajo pa upanje, da se bodo končno uresničila večletna prizadevanja krajanov, da bi na tem mestu zrasla nova trgovina. Zaradi številnih zapletov okoli gradnje nekateri krajani tega še vedno ne morejo verjeti. Vprašanja se pletejo tudi okoli zgradbe nekdanje gostilne, ki kot ostanek starega spomina še vztraja in na pol porušena zapuščeno ždi sredi trga. Ostale hiše, ki obdajajo gradbeno .";<>. pa hitijo s svojim pomlajevanjem, kol da bi se bala. da se bodo mogočni stroji zarili tudi vanje. Z novim pročeljem se že postavlja Osoletova hiša, v nekdanjo Zarnikovo hišo pa se je znova vrnilo življenje. Njena temeljita notranja prenova obeta, da bo tu prav kmalu prijeten gostinski lokal. Tudi rojstna hiša jezikoslovca Matevža Ravnikarja in skladatelja Antona Lajovca kaže, daje po dolgem stopican-ju na mestu obnova vendarle stekla. Dogajanje v njej pa mirno opazuje stari gasilski dom, ki ves betežen čaka samo še na svoj konec. Kljub času, ki ni najbolj naklonjen uresničevanju potreb in želja krajanov, gre razvoj naprej. Voz, ki ga vlečemo, pa bo hitreje stekel, če bomo zanj popri-jeli vsi. Milka Rogelj ZKO Litija in KUD Jevnica prirejata OBČINSKO SREČANJE HARMONIKARJEV, ki bo v soboto, 23.1.1988, ob 18. uri v dvorani Zadružnega doma v vJevnici v počastitev krajevnega praznika. Predstavili se vam bodo harmonikarji na diatonični in klavirski harmoniki z manj ali bolj znanimi vižami. Večer bodo popestrili tudi znani gostje, po predstavi pa bo družabno srečanje. VABLJENI! Za srečanje harmonikarjev se prijavite do 17. 1. 1988 na ZKO Litija, Parmova 9, 61270 Litija, tel. 881-617, 881-102, ali na naslov Jože Končar, Golišče, 61281 Kresnice, tel. 877-110. Prijava naj vsebuje ime in priimek, leto rojstva, točen naslov, telefonsko številko, dur diatonične harmonike. Prireditev nima tekmovalnega značaja, namenjena je zabavi in razvedrilu ter popularizaciji tovrstne glasbe in kulture med ljudmi. Vsak nastopajoči naj za svoj nastop pripravi dve skladbi (nrp. valček ali polko) ali pa kako drugo znano melodijo. Vsi harmonikarji, ki se boste prijavili za nastop, se morate obvezno zbrati na tonski vaji, ki bo na dan nastopa ob 16.30 v dvorani zadružnega doma v .levnici. Diplomska naloga v knjižnici Šmarčanka Nataša Kolar je kot diplomantka Filozofske fakultete v Ljubljani, oddelka za zgodovino, pripravila za diplomsko nalogo temo »Šmartno pri Litiji v prvi polovici XIX. stoletja«. Vire je črpala iz Arhiva SR Slovenije in Nadškofijskega arhiva v Ljubljani, vse gradivo pa je bilo napisano v nemškem jeziku, v pisani gotici. Nataša pravi, daje vesela, ker je kot občanka Litije in krajanka Šmartna s tem svojim delom prispevala h kulturni obogativi občine oziroma kraja. Naloga je zanimiva tudi za širšo javnost, zato je en izvod podarila Občinski kulturni skupnosti Litija, le-ta pa ga je izročila litijski Matični knjižnici. Kdor se želi seznaniti z vsebino omenjene diplomske naloge, mu je na voljo v čitalnici knjižnice, Nataši pa se zahvaljujemo za njeno pozornost. Boris Žužek Gledališka karavana Cankarjevega doma v naši občini Predzadnjo novembrsko nedeljo sta imela Zveza kulturnih organizacij ter Zavod za izobraževanje in kulturo Litija v gosteh 160 članov gledališke karavane Cankarjevega doma iz Ljubljane V Spodnjem Hotiču so pričakale vse tri avtobuse vodnice Joža Konjar, Mili Rogelj in Simona Petković ter jih skozi Vače popeljale do Kimovca na Spodnji Slivni. Tu so jih pričakale domačinke v narodnih nošah s kruhom, soljo in domačim žganjem. Karavana seje peš napotila do geometričnega središča Slovenije, kjer smo jih pozdravili v imenu obeh gostiteljev ter jim predstavili zgodovino Vač, v pozdrav pa jim je zapel tudi vaški moški zbor. Druga postaja karavane je bila litijska dvorana na Stavbah, v kateri je potekala osrednja prireditev »Plesat me pelji«, ki stajo izvedla Folklorna skupina Javorje ter njen Tamburaški orkester, v avli pa je gostom predstavil likovno dejavnost Pavle Smolej ter jih povabil na ogled razstave občinskega srečanja mladih likovnikov, kije bilo letošnjega junija v šmarski Usnjarni. Od tu nas je vodila pot na Valvasorjev Bogcnšperk, kjer so nas ob prihodu pozdravile fanfare Zasavskih rogistov. Med ogledom gradu so zaigrali na grajskem dvorišču še nekaj skladb, medtem pa seje tudi že z.nočilo. Udeležence karavane smo nato odpeljali v Šmartno, kjer so si najprej ogledali cerkev; po prikazu njenih znamenitosti jim je na lani obnovljenih or-glah zaigrala nekaj skladb Urška Meglic. Potovanje karavane smo sklenili v avli šmarske šole. Ko smo jim predstavili dejavnost Šolskega kulturnega društva Zvonček, ki vključuje vokalno, instrumentalno, dramsko, lutkovno in plesno dejavnost, so zaigrali še tamburaši, največ odobravanja pa je požel nastop Piškurjevc družine z Riharjcvca, ki se je predstavila z ljudskim petjem; pojejo vsi: mama, sinovi, hčere in vnuki. Dve so zapeli sami, tretji pa je »pritegnila« vsa dvorana. Po večerji, kjer smo jim postregli z domačim riče-tom in sadno kupo, je zaigral ansambel Trio z Dol in skrbel za prijetno razpoloženje vse do 21. ure. Omenjena kulturna akcija nam je zadala veliko skrbi in dela, vendar je, zahvaljujoč prizadevnosti vseh nastopajočih ter organizatorjev, uspela, saj nam je bilo naklonjeno celo vreme Ob slovesu so nam gostje, med katerimi jih je bilo veliko prvič pri nas, zatrjevali, da se bodo k nam še vračali, kar pomeni, da je naš program dosegel svoj namen. Boris Žužek Razstava v počastitev praznika V avli občinske skupščine smo v počastitev dneva republike pripravili razstavo pisatelja in slikarja Jožeta Petcrnelja Mausarja iz Žirov. Peternelj je naš »stari« znanec, saj že več let sodeluje na naših srečanjih pisateljev kmetiških povesti, kot slikar naivce pa se nam je letos predstavil prvič. Slikar Jože Peternelj je danes pojem v slovenski likovni kulturi. S svojimi slikami živi vaško življenje žirovskega kota, v njegovih podobah odkrivamo preprosto, anekdotično resnico o njegovem okolju, pa tudi bolj komplicirane slikarske in vsebinske razsežnosti. Kot slikarje poznan domala po vsem svetu, saj je razstavjal od Japonske pa do Kanade in amerike. Žal pa se, kot kaže, Litijani na vse skupaj požvižgajo: na kulturno vrednoto, ki človeka bogati, pa tudi na počastitev praznika republike, saj je bilo na otvoritvi le nekaj zanesenjakov, ki pa jih več ali manj vidimo skoraj na vseh naših prireditvah. R. M. K. Center interesnih dejavnosti mladih Litija,Litija, Maistrova 6, tel. 881-269 vabi na poučno, kulturno in vzgojno prireditev ENAJSTA ŠOLA v soboto, 26. decembra 1987 v dvorani na Stavbah v Litiji Program za otroke vstopnina: 500 din, za starše ni vstopnine 10.00 10.30 ura pravljic 10.30 — 11.00 dramska igrica OS Lilija 11.00 — 11.30 čarovnik iz Oza v sodelovanju z Dnevnikom Ljubljana) 11.30 — 12.00 obisk dedka Mraza 12.00 14.00 risanje, kiparjenje, igrice, rajanje 14.00 15.30 otroški film na velikem platnu (Poletje v školjki) Spremljajoče prireditve od 10. do 16. ure — 13.00 Policijska akademija 4. del (video film) — 15.00 Top Gun (video film) — prodaja otroške in mladinske literature (DZS Litija) — prodaja igrač (Centromerkur Litija) sejem igrač in knjig predstavitev računalnikov in računalniških knjig (ZOTKS) — razstava mirovnega in ekološkega gibanja s stojnicami — stojnica s čajem, pijačami, hrenovkami in sladkorno peno — video risanke prodaja zimskih aranžmajev Centra za mladinski turizem (ugodno) — bogat srečelov za najmlajše Glasbeni večer od 20. do 1. ure — 20.00 Don Menttoni Blues Band (koncert) — 20.30- 1.00 ples s skupino Vedrina (Trbovlje) — licitacija torte, praktične nagrade in še marsikatero presenečenje Enajsta podelitev priznanj Slikar Jože Peternelj med svojimi deli V petek, 4. decembra, je potekalo v dvorani na Stavbah že XI. srečanje delavcev vzgoje, izobraževanja ter kulture v občini Litija. Po uvodnem baletnem prizoru in pozdravu gostitelja je o sedanjem položaju družbenih dejavnosti spregovorila predsednica skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Litija Vlasta Grom, kije podelila tudi letošnja priznanja. Tokrat so jih prejele: Anica Groboljšek in Mojca Maček / obe OS Dušan Kveder-Tomaž Litija), Mija Razpotnik (OŠ Franc Rozman-Stane Šmartno) in Milena Meglic / Vzgojno- varstvena organizacija Litija. Po drugem baletnem prizoru se nam je predstavil kvartet MUZICA DEL ARTE iz Ljubljane in za svoj nastop ob zaključku požel zaslužen aplavz. V drugem delu, družabnem srečanju, so se izkazali delavci Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija, letošnji or-ganizatoji; kljub temu da so maloštevilni kolektiv, so se potrudili, da je preostali del večera potekal v prijetnem razpoloženju. Boris Žužek ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIK Predilnica Litija Vzgojnovarstvena organizacija Litija Cvetličarna Vijolica Ulanec Tončka in Zvonko, Litija Cvetličarna Vrtnica Zadražnik Marija Cankarjeva 1, Litija H P Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole Prcsad Gabrovka Industrija usnja Vrhnika TOZD Usnjarna Šmartno Osnovna šola Dušan-Kveder- Tomaž Litija Kozmetični izdelki Berčon Litija Kovina Šmartno Tekstil — TOZD Pletilja Litija ^)ZD Gradmetal Litija Državna založba Slovenije Knjigarna Litija Lesna industrij Osnovna šola Rozman-S* Šmartno pri Obrtno združen i Kmetijska zadrug beograjska PE Litij KOP Kom, Litija Elektromehar, Izlakar Milan, Por Litija, tel 881 IZ MA TIĆNEGA URADA IN NOVEM LETU Litija Industrija apna Kresnice rane ne kiji Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka ......________„, -,' Litija Foto atelje Zofka Litija Mesarija in prekajevalnica Litija Litija Dom počitka Tišje Poroke, rojstva, smrti... V mesecu novembru seje v občini Litija rodilo 11 deklic in 3 dečki. Na Dvoru pri Bogenšperku seje v mesecu novembru poročilo 46 parov, med njimi: Obolnar Jože, zidar iz. Šmartna pri Litiji, in Praznik Vida, delavka iz Sel pri Sobračah, Derganc Aleš, ključavničar iz Ljubljane, in Djuzelovič Vesna, boničarka iz Ljubljane, Tome Miran, mesar iz Jablaniških Laz, in Sladic Barbka, delavka iz. Stranskega Vrha, Sadar Jože, ekonomist iz Ivančne Gorice, in Ostanek Justina, bančna delavka iz Ivančne Gorice, Stare Andrej, doktor medicine iz Ljubljane, in Paškulin Karin, študentka iz Ljubljane, Kožar Janko, strojni tehnik iz Trebnjega, in Ilnikar Alojzija, obutveni tehnolog iz Trebnjega, Ocepck srečko, delovodja iz Kandrš, in Vidergar Sonja, kom. tehnik iz, Mlinš, Goljuf Tomaž, natkar iz Trbovelj, in Meličar Vladimira, administratorka iz Trbovelj, Cerar Anton, šofer iz Bitič, in Dolinšek Marija, medicinska sestra iz Domžal, Leban Tomaž, strojni ing. iz Ljubljane, in Bedenc Mihelca, ekon. tehnik iz Gorenje vasi, Hafner Mihael, strugar iz Varburge. in Čarman Zdenka, prodajalka iz Valburge, Zidar Franci, rudar iz Trbovelj, in Leskovšek Marija, prešivalka iz Hrastnika, Gojkovič IZtok. strugar iz Hrastnika, in Skale Andreja, delavka iz Hrastnika. Kastelic Avgust, mizar iz Ljubljane, in Šuštaršič Brigila, dijakinja iz Ljubljane. Dragar Bojan, natakar iz Hrastnika, in Draksler Irena, ref. za obrač. OD iz Dola pri Hrastniku, Dolžan Martin, delavec iz Trebnjega, in Mrkalj Jasminka, rač. tehnik iz Trebnjega, Kastelic Rajko, delavec iz Dolgega Brda. in Kotar Majda, delavka iz. Javorja pri Gabrovki, Mihelčič JOže. papirni tehnik iz Ljubljane, in Bučar Alanka, bančna usl. iz Litije Drobež Marjan, pismonoša iz Široke Scti, in Tomelj Suzana, natakarica z Vač, Grom Niko, mizar iz Vintarjcvca. in Lovše Stanislava, administratorka iz Zgornjega Hotiča, Martinšek Iztok, oblikovalec iz Radeč, in Počivalšek Leonida, pedagoginja i/ Radeč, Muhvič Vladimir, jamomerilec iz Hrastnika, in Prazen Nina, študentka iz Hrastnika, Gašperič anton, vlakovni odpravnik iz Mirne peči, in Barlc Lidija, administratorka iz Radohove vasi. Sever Milan, strojni ključavničar iz Grosupljega, in Sadar Martina, tajnica iz Grosupljega, Kosec Dušan, orodjar iz Trbovelj, in Malkoč Manca, konfekcionarka iz Trbovelj, Skrinar Darijan, ključavničar iz. Trbovelj, in Zadobovšek Gordana, dijakinja i/ Trbovelj, Plankar Boris, strojni mehanik iz Šentvida pri Stični, in Cve-lko\ič Matejka. administratorka iz Grosupljega, Sašek Peter, dipl. ekonomist iz Ljubljane, in Grošelj Marta, dipl. tekstilni ing. iz Zagorja ob Savi, I amovšek Božidar, orodjar iz Mokronoga, in Bevec Marija, administratorka Z Mirne. Umrli v mesecu novembru: Derenčini Leopold, 62 let, iz Litije, Razpotnik Franc, 58 let, iz K upniškega Vrha, Birk Zvonka, 19 let, iz Cerovice, Zupančič Rudolf, 50 let, iz Kresnic, Kralj Sandi, 26 let, iz Litije, Pire Frančiška, 69 let, iz. Stranskega vrha, Štok Anton, 87 let, z Brega pri Litiji, Rozman Stanislav, 39 let, iz Litije, Krhlikar Pavla, 78 let, iz Litije, Rozman Irena, 66 let, iz Črnega potoka, Ccglar Frančiška, 77 let, iz Volčje jame. Rak Karolina. 73 let, iz Črnega potoka, Permc Julijana, 80 let, iz Javorja, Krhlikar Matilda, 70 let. iz Zgornjega Loga, Zupan Pavla. 74 let. iz Javorja pri Gabrovki. Jelka Bric Ljubljanska banka Ljubljana — PE Litija Zavod za izobraževanje in kulturo Litija Angl eščina in nemščina za najmlajše Znanje enega izmed tujih jezikov je danes nuja in potreba vsakega človeka. Prej, ko se človek spozna vsaj z osnovami tujega jezika, toliko bolje je. Za' o bo med zimskimi počitnicami CIDM Litija pričel z začetnimi tečaji angleškega in nemškega jezika za učence od 1. do 4. razreda osnovne šole. Prijavite se lahko takoj na naslov CIDM Litija, Maistrova 6, ali po telefonu 881 -269. kjer boste lahko dobili še natančnejše informacije. Odločitev je predvsem v rokah staršev in če boste ugotovili, daje vaš otrok nadarjen, zakaj ga ne bi vpisali v tečaj. Začetni tečaj obsega dvajset ur pouka, ki bo prilagojen starostni strukturi udeležencev in bo potekal trikrat po tri ure v drugem tednu počitnic in po počitnicah vsak teden enkrat po dve uri Njihov moto je »znanja ni nikoli preveč«. Rudi Brcgar ZAKAJ TAKO? Odgovor na prispevek z naslovom Naš vsakdanji kruh 1 V zadnjem glasilu (24. 12.) je bil v rubriki Zakaj tako? objavljen prispevek »Naš vsakdanji kruh«, v katerem nepodpisani avtor tega članka kritizira kruh, ki ga pečemo v pekarni Šmartno. Siguren sem, da ta oseba ne pozna dosti tehnologije pekarstva in ker vem, da je takih veliko, kritiziramo pa zelo radi, predvsem finalista — v tem primeru peka, se čutim dolžnega, da delno pojasnim in naštejem najpogostejše vzroke za slabo kvaliteto kruha, če do nje pride. Namreč, vse prevečkrat je kriv pek, ki pa se ne more braniti, saj potrošnika ne zanima, zakaj je kruh slab — plača pošteno in hoče tudi kvaliteto. Popolnoma se strinjam, saj smo vsi potrošniki in vsak dan se prevečkrat srečujemo s kvantiteto izdelkov — denarja pa ni... Avtor članka ne definira točno, amnak govori na splošno, čeprav ni vedno in ves kruh slab. Sklicuje se na odgovornost, ki pa je pekarstvu močno prisotna — saj smo prehrambena industrija. Da je kruh slabše kvalitete, lahko vpliva več faktorjev. Najpogosteje pa so: slaba kvaliteta surovin (moka, voda, kvas in aditivi), obstoječa tehnologija, vremenski pogoji in delavec v proizvodnji. Pogostoma pa tudi potrošnik, ki hoče imeti še topel kruh. Vemo pa, da sme kruh v prodajo šele po šestih do osmih urah. Tako pa vroče, lepo oblikovane štruce natlačimo v plastične košare, kjer izgubijo prvotno obliko, specifičen vonj in okus. Za moko fc vsi vemo. kakšne kvalitete je, čcpri, so mlinarji zelo malo ali nič krivi za I »kc ' ";c. Danes se gleda predvsem iu..... s tem pa tudi na hek- tarski donos, ne pa tudi na kvaliteto pšenice. Če pa je ta pšenica še nedozorela ali je že začela kaliti, mogoče še slabo posušena in skladiščena... Pri taki moki pride do slabe pecilne oz. predelovalne vrednosti. Rado pa se zgodi, da ima še slab vonj, okus in visoko kislinsko stopnjo, kar še dodatno vpliva na volumen, okus, rahlost in prepečenost sredice, barvo skorje in specifičen vonj kruha. Tudi voda oz. sestava vode bistveno vpliva na lastnosti testa in pozneje kruha. Za pekarne je boljša trda voda, ki vsebuje več kalcija. Testo iz. take vode je bolj pro rio in odporno proti raztrezan-ju i ' rr>< čneje shaja, kar se odraža na kruhu. '. .uknjičavost je bolj enakomerna <■—>'■■ -t ic bolj suha, sočna in prožna, pozr i •> ■■ c tudi na barvi skorje ter vonji: " okusu izdelka. Mi pa vsi vemo, kakšne vodo imamo... Seveda imamo za izboljšanje pecilne vrednosti moke tudi aditive — dodatke, ravno tako pri kvarjenju, ki pa tudi niso najboljše kvalitete, uvoza pa nimamo (smo premajhni izvozniki). Zelo velik problem v pekarstvu pa je tudi tehnologija-tehnološka opremljenost (ni denarja) in pa seveda znanje. Če povem, da vsako leto v Šmartnem (pekarna) razpiše tri štipendije in da se nihče ne prijavi, sem povedal dovolj, koliko KV pekov imamo. Vseeno pa lahko avtorju članka zatrdim, da v mojem 20-letnem delu v pekarni še ne poznam primera, da bi se kdo zastrupil s kruhom (pa smo jedli tudi pokvarjenega in plesnivega). Obenem pa tudi jaz njemu postavljam Bolšji sejem tudi v Litiji C1DM Litija z novim letom pripravlja novost in osvežitev v Litiji. Novost za Litijo, saj podoben sejem že neerj let poznajo v Ljubljani. Verjetno ste takoj uganili, da gre za litijsko inačico bolšjega sejma, z razliko, da bo litijski nekoliko manjši in vsaj v zimskih mesecih spravljen pod streho v klubu MEDO na Maistrovi 6 na Rozmanovem trgu. Prvi bolšji sejem bo že v soboto, 9. januarja, med 9. in 13. uro in potem naprej vsak drugi torek v mesecu. Na sejmu boste lahko prodali vse, kar vam je v stanovanju ali na podstrešju v napo- to, čeprav si organizatorji želijo, da se sejem ne bi sprevrgel v mesto prekupčevanj ali prodajo najrazličnejše kičaste krame. Morda imate doma stare knjige, plošče, kasete, glasbene aparate in instrumente, obleko in obutev, česar ne potrebujete več, pa je dobro ohranjeno. Prinesti vse to v klub MEDO. Če blaga ne želite sami prodajati, bodo to delo namesto vas opravili organizatorji sejma, če jim boste stvari prinesli na Maistrovo 6 na dan sejma med 8. in 9. uro. Torej, prvič že drugi torek v januarju. Rudi Bregar PISIMA BRALCEV Kdaj avtobusna postaja Ko so se izboljšali cestno prometni pogoji in je bilo zgrajenih tudi nekaj novih cestnih odsekov, je avtobusno podjetje uvedlo prevoze z avtobusi tudi v oddaljene kraje. Seveda pa h kulturnemu prevozu spada tudi avtobusna postaja, ki pa je v Litiji ni in kamor bi se lahko zatekli čakajoči potniki, da jim ne bi bilo treba stati na prostem, poleti na soncu in dežju, pozimi pa v snegu in mrazu: fo posebno občutijo šolarji, ki se vozijo, ter starci"' in bolni potniki. Tako bi sc izognili tudi gneči na pločniku. Želimo, da bi se gradma avtobusne postaje čimprej pričela, saj bi sc le tako lahko izognili omenjenim težavam. Ignac Žibred vprašanje ZAKAJ TAKO? (brez podpisa in naravnost v časopis), saj smo ljudje in vsako reklamacijo takoj upoštevamo, če je mogoče. Pritožb o slabo pečenem kruhu letos tudi ni bilo, razen ko smo dobili pokvarjeno moko in je kruh napadla bolezen nitkavost, za katero pa ni vzrok slabo pečenje ampak bacilus mesenterikus. Menim, da je lahko nekoga očrniti, težko mu je pomagati. Lahko bi še nadaljeval, vendar naj bo dovolj z zagotovilom, da sc bomo trudili, da bo čim manj slabega kruha. Vsem potrošnikom pa se zahvalju- jem za zaupanje in jim iskreno želim ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1988! Vodja pekarne Šmartno Marjan Rabuza Pripis uredništva: Avtor prispevka Naš vsakdanji kruh je za prejšnjo številko glasila pripravil dva prispevka, pod katera seje tudi podpisal. Pri tehničnem urejanju smo bili prisiljeni prispevka ločiti in tako je izpadel tudi podpis. Ime avtorja je v uredništvu. Krajevna skupnost Polšnik Avtobusno postajališče na Veliki Preski v temi Pred nekaj leti je bila pri avtobusnem postajališču na Veliki Preski nameščena javna razsvetljava, ki pa je sedaj že dlje časa pokvarjena. Potniki morajo v temi iskati vrata na avtobusu. Čeprav smo o tem že večkrat seznanili KS Polšnik, potniki še vedno čakajo v temi. I, Žibred ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi našega dragega sina in brata SANDIJA KRALJA iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Predilnice Litija, sostanovalcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo župniku za lepo opravljen obred, glasbeniku za zaigrano žalostniko, govorniku za poslovilne besede ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih lajšali bolečino. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice JULIJ ANE PERME roj. Kuhelj iz Javorja št. 17 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter sodelavcem vseh delovnih organizacij, v katerih smo zaposleni njeni otroci, za podarjeno cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi dr. Sašiču in dr. Tičarju za lajšanje trpljenja v njenih zadnjih dneh. Posebna zahvala Sindikalnemu pihalnemu orkestru Litija, pevcem iz. Šmartna, g. dekanu iz Litije in g. župniku iz Šmartna za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame FRANČIŠKE CEGLAR iz Volčje jame št. 2 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki sle nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo duhovniku za opravljen obred in poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob smrti našega očeta, dedka in pradedka ANTONA STOKA Mežnarčkovega ata z Brega pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in drugim vaščanom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojniku darovali cvetje in vence in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala upravi in strežnemu osebju Doma počitka Tišje za skrbno nego in razumevanje. Hvala tudi predstavniku ZZB NOV Litija Albinu Jesensku za poslovilne besede in duhovniku za obred, godbi na pihala in pevcem Lipe za žalostinkc, gasilcem z domačega Brega in vsem, ki so ga v jeseni življenja obiskovali. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani izgubi najine sestre MARIJE SMREKAR iz Podšentjurja št. 5 se najlepše zahvaljujeva sorodnikom, vaščanom in znancem za spremstvo na zadnji poti in za podarjeno cvetje. Posebno zahvalo sva dolžna tudi g. župniku in kaplanu za spremstvo, lepo opravljen ceikvcni obred in tople besede slovesa. Hvala tudi Lojzetu Lukančiču in Pavli Damjan. Brata Ivan in Viktor, nečaki Janez, Viko in Meta z družinami ZAHVALA Ob izgubi našega najdražjega moža, očeta in starega očeta BOJANA CEDILNIKA zobotehnika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustno, pisno sožalje, darovali cvetje ter sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni njegovemu sodelavcu Jožetu Zoretu, sodelavcem in delavcem Zdravstvenega doma Litija, vsem, ki so ga zdravili, nam pomagali in mu vlivali pogum med njegovim dolgoletnim zdravljenjem. Hvala Binetu Jesensku za poslovilne in tolažilne besede, pevcem iz Šmartna in Jožetu Sctničarju za izvedeno melodijo »Tišina«. Žena Ladka, sin Matjaž z družino in sin Bojan z. družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice TEREZIJE ČOPAR iz Sirmanskega hriba št. 8 se. iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso izkazano pomoč v teh težkih trenutkih, izrečena sožalja in darovano cvetje. Še posebej smo se dolžni zahvaliti družini Janežič, Milki Kaplja, Marjani Merzel, Tonetu Rojšku in Ivanki Hauptman za ves trud in požrtvovalnost. Hvala gospodu dekanu Tonetu Masniku za njegove obiske in gospodu Lojzetu Kavčiču za lepo opravljeni cerkveni obred. Vgloboki žalosti smo ostali brez tebe: hčeri Marija in Silva in sin Edi V Litiji 3 12 1987 Novembrsko sonce je nežno sijalo, pošiljalo je očiju zadnji pozdrav. ZAHVALA Ob nepričakovani, boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, dedka in strica JANEZA PRELOGARJA iz Gobnika pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se delavcem predilnice Litija, HP KZ Gabro-vka, gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku Ivanu Sotlarju za tople poslovilne besede, pevcem iz. Gabrovke ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih lajšali bolečino in sočustvovali z nami. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerke Metka in Ivanka, sinova Jože in Ivan, vnučki ter ostali sorodniki ZAHVALA Ta V 20. letu starosti nas je 17. 11. 1987 po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustila ZVONKA BIRK ■'UP1 ■"' iz Cerovice 21 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki sle nam ustno in pisno izrekli sožalje ali nam kakorkoli pomagali in počastili spomin z venci in cvetjem ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem IUV TOZD Usnjarna Šmartno. DO Gradmetal Litija, OS Litija, dr. Pajntarju in sestri Karli, govornikoma Tonetu in Brigiti, pevcem iz Litije in pevkam iz Ljubljane ter gospodu župniku. Vsi njeni Geometrično središče Slovenije ★ l I K|iiiihm m n m i 11 i i ■ ■ jpj\MMWL ,| i* J [ Piše: j i KI wm Al Ju IkTl 11 iff 111AWi * <% M M | vili * ★ ★ * * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ * * ★ ★ ★ ★ * * * -A ■A * 4 4 •A 4 A 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * * 4 ★ * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4 4 * * ★ * * * 4-* ★ 4r 4: ★ * 4: * * ★ ★ * * * 4-* * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ 4 4 4 4 Spomin na dogodek 29. decembra 1944 Decembra lani je minilo že dvainš-tirideset let od razburljivih dogodkov v tesni okolici današnjega ponosa slovenske geodezije — geometričnega središča Slovenije — v Spodnji Slivni pri Vačah. Ta vasica je med narodnoosvobodilno borbo vedno nudila zatočišče tudi večjim partizanskim enotam. Med tistimi, ki so se pogosto zadrževali v vasi, je bil tudi Kamniško-zasavski odred. Taje bil tu tudi ustanovljen. V spomin na ustanovitev je postavljeno v središču vasi obeležje pred gostiščem Kimovec. Borci v Kamniško-zasavskem odredu smo se vedno razveselili, kadar je kolona v pohodu zavila proti Spodnji Slivni. To je bil znak za potreben oddih in za polne kotle dobre menaže. 29. decembra 1944 pa je bil to kraj mnogih zlih usod in velika preizkušnja za partizanski odred. Odred s približno 300 borci je že nekaj dni bival v vasi. Razmere v teh decembrskih dneh partizanom v teh predelih niso bile naklonjene. Nemci in domobranci so imeli pobudo na vseh koncih. Bili smo sredi hude zimske ofenzive, s katero so si nemška poveljstva hotela zavarovati vse prometne poti skozi ozemlja Štajerske, da bi se lahko hitro in čimbolj nemoteno umaknili nazaj v Nemčijo. Poročila naših obveščevalcev so bila iz dneva v dan bolj zaskrbljujoča. V času decembrske ofenzive je ostal naš odred zadnja velika enota, katere še Nemci niso ujeli v precep in je razbili. Taka usoda je doletela že vse večje enote, ki so se gibale na tem območju. Vsak dan smo poslušali regljanje strojnic in eksplozije, enkrat bliže, drugič bolj oddaljeno. V zrakuje viselo, kdaj se bodo spravili nad naš odred in kako silovit bo ta napad. Zadnji spopad z tjimi_smo imeli 11. decembra, ko smo na Črnivcu branili prodor s kamniške strani v pol leta svobodno Zgornjo Savinjsko dolino. Noč iz. 28. na 29. december je bila polna vznemirjenja. Zadnje novice naših obveščevalcev so jasno nakazovale, da bomo kmalu obkoljeni z vseh strani. Moravska dolina je bila zasedena, prav tako dolina Save, iz. Litije pa seje premikala večja kolona proti Vačam. To noč je malokdo spal. Že proti jutru, vendar še v trdi temi, meje poklical odredni obveščevalni oficir Bil sem njegov stalni spremljevalec. Poslal meje v kilometer oddaljeni zaselek Sela. da bi poizvedel, če Nemci nastopajo tudi že s te strani. Pot sem dobro poznal, zato sem tekel, da bi čimprej zvedel, kaj se dogaja na tej strani. Pri Koroščevi hiši so me dobro poznali. Bili so že pokonci in zelo vznemirjeni Pri Nemcih je bil ta zaselek slabo zapisan, saj so do zadnjega vsi podpirali partizane. Nekdo od domačinov je že odhitel na poizvedovanje proti Hotiču, zato sem sprejel predlog, da počakam. Koroščeva mama je hitro pristavila v zakurjeno peč lonček mleka. Nisem še napravil požirka, ko je pridrvel v hišo sosed in zavpil, da so Nen.ci že pri kozolcu na robu zaselka. Skočil sem hiz išc in na vso moč odhitel nazaj v Spodnjo Slivno, da bi čimprej sporočil to novico. Odred je bil že na nogah in z vso opremo čakal povelje za odhod. Vesti o prihodu Nemcev so prihajale tudi z. drugih strani, zato se je štab odreda odločil za takojšen umik iz vasi. Ukazan je bil premik proti grebenu Zgornje Slivne. Počasi seje odred zvrstil v pohodno kolono. Ob prebujanju dneva smo se začeli pomikati proti zaselku Gora in dalje proti Štancim Lazam. Poveljnik odreda je s svojim štabom ocenil, da bo manevriranje v obkolitveni situaciji še najbolj uspešno v pobočju grebena, ki je posejan z vrtačami in zaraščen z iglastim drevjem. Sicer pa je bila ta smer tudi edina odprta, v katero je bil trenutni premik možen, ne da bi takoj naleteli na sovražnika. Razen borcev in rednega moštva se je z odredom pomikalo tudi precej neborcev, lažjih ranjencev, domačinov in terenskih aktivistov. Taki spremljevalci so v danih okoliščinah ovirali manevriranje ter povzročali našemu poveljstvu dodatne serbi, saj je bilo treba skrbeti tudi zanje. Zato se je odred pomikal proti grebenu dokaj okorno in počasi. Hiter pohod pa je ovirala še poledica. Bilo je precej hladno. Ponoči je zapadlo na mokra tla nekaj centimetrov snega, kije proti jutru po kamnitem svetu začel zmrzo-vati. Pihal je veter in v mračno sivino žalostnega jutra seje tu in tam pripo-dila še megla. Z obveščevalnim oficirjem Načetom sva korakala nekje v spodnjem delu kolone. Ko smo se začeli vzpenjati po poledeneli kamniti poti, Nace ni mogel napraviti skorej nobenega pravega koraka več. Pri vsakem prestopu mu je spodrsavalo. Na glas je preklinjal. Povedal je, da mu je ponoči čevljar v vasi nabil na škornje nove podplate, zmanjkalo pa je časa, da bi nabil žeblje. Takrat podplatov iz nasekane gume še niso poznali. Upal je, da bo šlo tudi brez žebljev, izkazalo pa se je, da je hoja v hrib obupna in nemogoča. Sklenila sva, da bova poiskala pomoč pri prvi hiši, mimo katere bomo šli. Res sva dobila nekaj navadnih žebljev za les, jih z. muko zabila v podplate ter poščipala, tako dr so škornji izgledali kot tekaške sprinterice. Ko sva ponovno zakorakala v pomrz.njeni sneg, sva se oba veselo zasmejala, kajti uspeh je bil popoln. Eljub resnosti trenutka sva zbijala šale na račun njegovih škornjev. Nace je zrtrjeval, da bo lahko tekal v obe smeri. Hitro sva ujela svoje v koloni in se z njimi pomikala proti grebenu. Počasi se je popolnoma zdanilo. Zimske sive megle so se počasi razkrajale. Le tu in tam je veter prignal še kakšno meglico nad kolono, ki se je molče, zaskrbljeno približevala grebenu. Del kolone, v kateri sem bilje prišel do večjega travnika. Prav takrat smo zaslišali brnenje letala, ki smo mu rekli štorklja. Bilo je izvidniško letalo, ki bi lahko odvrglo bombo ali uprizorilo strojnični napad. In prav tu na čistini nas bi lahko odkrilo, brez možnosti kritja in obrambe. Hitro smo se razkropili in prav v tem trenutku je veter prignal megleni oblak in zakril čistino. Kakšno srečno naključje! Letalo nas je preletelo in odletelo, ne da bi se kaj zgodilo. Zopet smo se ravnali v vrsto. Temna gomazača kača se je vzpenjala po razdrapanem gozdnem pobočju proti vrhu grebena. Izza vedno redkejšega drevja se je prikazal zvonik stare skromne cerkvice na vrhu Zgornje Slivne. Od nekdje seje pojavil načelnik štaba. Komandirjem in posameznikom je odkazoval borbena mesta. Vsak sije tiho in mirno piskal primeren zaklon za drevesom ali za skalo. Teh ob robu gozda ni manjkalo. Legel sem za skalo na zmrznjena, s tanko plastjo snega pokrita tla. Odprl sem puškin zapirač in pogledal, če je naboj v cevi. Iz. torbice sem izvlekel še en par saržerjev z naboji, da bi bilo vse pri roki, ko se bo začel bojni ples. Da se bo začelo, je bilo popolnoma jasno. Borci izvidniške patrulje so povedali, da Nemci že rinejo v breg proti vrhu Zgornje Slivne. Vznemirjenost med nami je naraščala. Kako dolga je bila vsaka minuta v napetem pričakovanju spopada. Nihče pa ni vedel, kako se bo končalo. Do tedaj se v svojem enoinpollet-nem partizanskem vojskovanju še nikoli nisem znašel v taki negotomos-ti kot takrat. Odred in še prej terenska četa, v kateri sem bil pred ustanovitvijo odreda, sta se vedno pravočasto izvijala tudi iz kritičnih situacij, ki jih nikoli ni manjkalo. Partizanih smo na teritoriju, ki so ga Nemci skrbno nadzirali. Dolina ob reki Savi s strateško pomembno dvotirno progo je bila vedno močno zavarovana, prav tako rudarski Revirji. Se največ miru smo imeli na zgornjem delu Moravske doline in po njenih obronkih na levi in desni strani. In prav tu, na najbolj našem ozemlju, so nas ujeli v precep. Na položajih, ki smo jih zasedli, je postalo vse tiho. Poveljnik odreda se je kradoma pomikal od skupine do skupine in dajal zadnja navodila, »nihče ne sme sprožiti, dokler ne bom dal povelja«. Napeto sem opre-zal v gozd pred seboj. Siva megla seje že večkrat pripodila in spet izginila. Vsakič, ko mije nekaj trenutko zastrla pogled, sem se z.bal da se bo pod okriljem megle pred menoj nenadoma pojavil sovražni vojak. Končno sme zagledal prvo sivo čelado. Postava pod čelado se je pomikala počasi od drevesa k drevesu. Skok za drevo, nekaj časa nič, pa zopet skok. Zagledal sem tudi drugo pa tretjo postavo in vse več postav. Postalo mi je vroče. Mraz, ki mi je od dolgega ležanja na zmrznjenih tleh že pošteno zlezel v kosti, je hipoma izginil. Stisnil sem puško, jo nameril nekam v gozd in čakal na povelja. Stisnil sem se še bolj ob tla in napeto čakal. Našemu poveljniku odreda sem zaupal. Bilje izkušen borec že od srede leta 1942. Vedel sem, da bo dal povelje za napad v pravem trenutku. Nenadoma je odjeknil kratek rafal iz brzostrelke in zadoncl je glas — ogenj! Zagrmela je salva iz. vsega orožja, kar smo ga premogli, naenkrat. Pokale so puške, vmes pa so se mešali rafali avtomatskega orožja, strojnic in brzostrelk. Hitro sem izstrelil prvih pet nabojev in s pripravljenim saržerjem spet nabil puško. Takrat je vnovič zavpil poveljnik: juriš! Hura! Dvignil se je soborec na levi pa na desni in hitro sem se postavil na noge tudi sam. Vse okrog seje drlo na vso moč juriš! Tudi jaz sem zarjovel juriš in se pognal naprej in med tekom streljal navzdol v gozd. Postave s čeladami so za trenutek obstale, oddale nekaj strelov proti naši tuleči bojni črti, se zasukale in se na vso moč pognale v beg po gozdu navzdol. Poganjali smo se po razdrapanem kraškem svetu čez podrto drevje in med grmovjem za njimi. Bojni trušč seje počasi polegel. Tu in tam je še odjeknil strel ali pa je za-regljala strojnica. Sovražni vojaki so nam izginili izpred oči. Med jurišem smo se razkropili po gozdu. V nekem trenutku sem opazil, da sem sam. Ko sem ponovno zagledal soborca, sem stekel do njega. Podobno seje dogajalo tudi drugim. Ponovno smo se začeli zbirati v skupino. V skupini smo se nenadoma znašli pred večjo jaso. Partizani se nismo radi spuščali v prostor brez. kritja. Po nekaj trenutkih oprezanja smo se izza kritja, ki nam gaje nudilo drevje ob robu gozda, le pognali naprej. V tistem hipu je zaregljalo orožje izza skal in dreves na nasprotni strani jase. Nekdo je zavpil: Nazaj!« V tem trenutku pa sta dva soborca že omahnila, zadeta od dobro naravnanega rafala nasprotnikove strojnice. Z ostalimi sem se zavalil po tleh in poiskal kritje. Nad glavo so zasikale krogle in parale zrak z značilnim pju, pju... nastalo je klavrno razpoloženje ob upanju, da smo se že prebili in da je konec najhujšega. Sedaj pa nazaj v strmino gozda, kajti Nemci na drugi strani so se začeli dvigati in se bodriti z, njihovim bojnim klicem vorvvartz! Pehali smo se navzgor z vso močjo, ki pa je pod težo dogodkov tega d:ic že popuščala. Ob robu gozda, od koder smo se pognali v prvi naskok, smo ponovno polegli za drevesa in skale in čakali. Tokrat seveda drugače, saj smo vedeli, da so tik pred nami. Približevali so se s streljanjem. Ko smo jih začutili dovolj blizu, smo z. ognjem odgovoriili tudi mi. Tako obstreljevanje je trajalo nekaj časa. Z naše strani seje orožje oglašalo že bolj poredko, saj je vsem začelo zmanjkovati nabojev. V takem vzdrušju se je nenadoma skupina partizanov ponovno dvignila, zalučala nekaj ročnih bomb in zavpila: hura, juriš! V trenutku smo bili pokonci tudi drugi. Kričali smo, streljali in se ponovno poganjali navzdol po gozdu. Tako kot prvič so se tudi tokrat Nemci obrnili in bežali navzdol. ★ Tokrat smo se ustavili še v gozdu. Polagoma se je začelo že mračiti in naletaval je droban sneg. Večja skupina se nas je zbrala okrog poveljnika odreda na dnu večje vrtače. Nihče ni imel več pregleda nad stanjem, kje so ostali, terenci in drugi ljudje, ki so se zjutraj umaknili skupaj z nami. V bližino našega zbirališča je nenadoma udarila minometna granata. Takoj še ena in še m še Nemci so z minometal-ci Z vso močjo obstreljevali območje gozda, v katerem so nas slutili. Granate so padale na vseh straneh, kar nas je še posebej zbegalo. Gozd je bil poln dima in smradu po smodniku. Medtem seje popolnoma stemnilo. No, vsaj en sovražnik manj. V takih razmerah smo belino dne sovražili. Noč je bila vedno na naši strani. Po temni noči smo se z lahkoto gibali. Poveljnik in štab odreda sta se odločila, naj bi se poskušali ponoči iz obroča prebiti po skupinah. Priključil sem se skupini, ki se ji je za vodiča postavil domačin, soborec iz bližnjega zaselka. Dobro je poznal ta gozd, poti in drče v njem. Odplazili smo se iz vrtače tesno eden za drugim, da se v temi gozda ne bi porazgubili. Počasi, tipaje, z naperjenim orožjem, pripravljeni, da vsak trenutek skočimo v kritje, če bi nenadoma pred nami zaropotalo. Pretihotapili smo se do strme drče, po kateri so spuščali drvarji debla do ceste Vodnik se je odločil, da se le po tej drči lahko neopazno izvlečemo iz. bojišča. Druge izbire ni bilo, kot da se spustimo po njej v globel. Prvi, ki je bil na vrsti, seje za trenutek obotavljal, kako zastaviti varen spust. Kot nalašč seje nekje v bližini oglasilo nemško orožje in takrat smo se kar vsuli navzdol. Med noge smo si za zavoro postavili puške. Poskušal sem se obdržati na nogah, pa me je vrglo naprej, tako da sem dobil na vrat nahrbtnik in s puško udarec po glavi. Podobno seje godilo tudi drugim. Strmina seje končala ob cesti, po kateri so se Nemci ta dan nenehno sprehajali in prevažali. Vse, ki smo pridrčali navzdol, nas je zmetalo na cesto na glavo, noge, hrbet ali trebuh. Kot mački smo se hitro pobrali in se pognali v globel na drugi strani ceste V zrak je švignila bela osvetljevalna raketa, izza ovinka pa seje izvila črna gmota oklepnega vozila. Ponovno je zaregljala strojnica, bolj za korajžo, v temno noč. Naša skupina je bila po prečkanju ceste že izven obroča. Na dnu, v dolini ob potoku, smo se zbrali upehani in lačni, zabredli smo v mrzlo vodo in odhiteli, da bi še pod okriljem noči prečkali Moravsko dolino in dosegli nasprotno pobočje. RAZPIS za podelitev VALVASORJEVIH PLAKET za leto 1987 Objavljamo razpis za podelitev Valvasorjevih plaket za leto 1987. Koordinacijski odbor za podeljevanje Valvasorjevih plaket pri OIS Litija podeljuje plakete za nadpovprečne uspehe pri delu družbenih institucij in posameznikov za vzgojo in izobraževanje, kulturo, raziskovanje, telesno kulturo, zdravstvo in druga področja. Po pravilniku so kriteriji za izbiro prejemnikov Valvasorjevih plaket naslednji: — da je institucija oziroma posameznik (v nadaljnjem besedilu kandidat) s svojim delom oziroma družbenopolitično aktivnostjo dosegel nadpovprečne uspehe, — da je kandidat uspehe dosegel s svojim rednim delom in družbenopolitično aktivnostjo v okviru ene od samoupravnih interesnih skupnosti društvene ali druge interesne aktivnosti na področju občine Litija, — da so rezultati aktivnosti kandidata nadpovprečno pomembni za delo sredine, kjer kandidat dela, in je zato družbenopolitična skupnost še posebej zainteresirana za tako družbeno priznanje kot vzpodbudo za druge sodelavce, — da so uspehi določene samoupravne interesne skupnosti oziroma druge sredine, od koder predlog prihaja, takšni, da upra-vičujejo upoštevanje predloga kandidata, — da kandidat poleg svojih delovnih uspehov v ožjem pomenu besede praviloma dosega tudi uspehe kot aktiven samoupravljata v svojem okolju. Predloge za kandidate pošljite do 15. januarja 1988 na naslov: Občinska izobraževalna skupnost Litija, Koordinacijski odbor za podeljevanje Valvasorjevih plaket. Valvasorjev trg 9a, Litija. Pripis: Jeseni leta 1973 sem se z Jožetom Rotarjcm in Janezom Kobilico udeležil seminarja nemških kartografov v Karlsruhu v Nemčiji. Po petdnevnih predavanjih so nemški kolegi pripravili družaben večer. Ob kozarčkih renskega rizlinga se je razvnel živahen pogovor. Nekdo pri omizju je omenil, daje bil v času vojne kot vojak v Jugoslaviji. Gostobesedni Jože je pokazal name, rekoč: »Ta je bil pa partizan.« Sledilo je živahno izpraševanje z ene in druge strani kdaj, kje kako ... Z nemškim kolegom sva hitro ugotovila, da sva se 29. decembra 1944 borila drug proti drugemu na Zgornji Slivni... Kako čuden je ta naš svet! (lana skupine obvezna smer »Zvon« v Domu Tišje V začetku decembra so pevke in pevci šmarskega Zvona obiskali člane domske skupnosti v Domu Tišje v Črnem potoku. Z izbranim sporedom narodnih, umetnih in ljudskih pesmi so ustvarili prijetno vzdušje v polno zasedeni prostorni jedilnici. Zbor je vodila Marija Celestina, za vezno besedo pa je skrbela Lojza Korilnik. Nastop so Šmarčani zaključili z venčkom ljudskih napevov, kjer so se jim pridružili tudi navdušeni poslušalci. Boris Žužek Tekme na kegljišču v Litiji Na kegljišču v Litiji bo v tekoči sezoni precej živahno. Kegljači Litije in Proletarca iz Zagorja bodo tekmovali v I. in II. slovenski ligi po naslednjem razporedu: sobota, 9.1.88, od 12*— 16^ : Litija — Ingrad Celje 16h—20h : Proletarec Slovan Ljubljana sobota, 16.1.88, od 12h—16h 16h-20h sobota, 30.1.88, od 12h—16h 16*- 20h sobota, 20.2.88, od 12h 16h sobota, 12.3.88, od 12h 16" sobota, 26.3.88, od 12h 16h : 20h ; 16h : 20h : 16h : Litija — Hmezad Žalec Proletarec Radenska Radenci Litija Prebold — Proletarec — Donit Medvode Litija Branik Maribor Proletarec — Hidro Medvode Litija Rudnik Hrastnik Proletarec — SCT Ljubljana Litija — Slovenj Gradec 16h— 20h — Proletarec — Brest Cerknica V okviru praznovanja občinskega praznika je potekalo v novembru in decembru odprto prvenstvo Lilije v kegljanju. Od 130 tekmovalcev si jih je 16 najboljših zagotovilo še en nastop, ki bo v ponedeljek, 28. 12., ob 16. uri. S 1. januarjem bo startala trim liga. Ekipe, ki štejejo 5 tekmovalcev (iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti), bodo nastopile ob ponedeljkih od 16. ure dalje. Predvidoma v aprilu bo občinsko prvenstvo v kegljanju za posameznike (200 lučajev A, B in C skupina). Pridite in nas vzpodbujajte! Vabimo pa vas tudi k sodelovanju! ' K K Litija Obvezna smer v Litiji V času zimskih počitnic bo C1DM Litija povabil na gostovanje nekaj časa že zelo znano skupino Obvezna smer. V dvorani na stavbah se bodo predstavili v petek, 23. januarja, ob 20. uri, njihov nastop pa je namenjen tako tistim, ki bi jih radi zgolj poslušali, kot tistim, ki bi se radi zavrteli ob zvokih plesne glasbe. Za člane CIDM in Študentskega servisa Litija je 10 odstotkov popusta. Obvezna smer so Ivo Žaubi (klaviature), Toni Kapušin (vokal), Slavko Vesel (bas kitara), Božo Bohinc (solo kitara) in Jani Šalamun (bobni). Kranjčani so se na svoji glasbeni poti srečali pred tremi leti in v svojih analih že beležijo nekaj vidnih uspehov. Največji je vsekakor podelitev zlate kasete za število prodanih kaset »Srce je popotnik.« Sodelovali so na različnih festivalih in ponekod tudi zmagovali. Letos so se s skladbo »Lahko je reči, ljubim te« prijavili tudi na natečaj za izbor popevke Evrovizije. Ob dobrem obiskuje uspeh večera zagotovljen. Rudi Bregar 21. decembra 1987 bom v Litiji, Cankarjeva ulica 1 (v zgradbi Restavracije Pošta — poleg cvetličarne) odprla komisijsko trgovino MAGAZIN, v kateri boste lahko prodajali in kupovali različno blago (pletenine, tehnične predmete, akustiko, športne rekvizite, otroško opremo in ostalo). V trgovini boste lahko dobili informacije tudi o prodaji ostalih večjih rekvizitov. Vabljeni! Zdenka Klarič, Zg. Hotič, tel. št. 877-033. tovarna gospodinjskih aparatov in elektr oiriafenala ljubljana, n sd! o T0ZD „PROIZVODNJA ELEKTROMATERIALA" ČATEŽ VSEM NAŠIM CENJENIM KUPCEM SE PRIPOROČAMO ) ŠPORT IN REKREACIJA ] »Osvežilci zraka« — zmagovalci Ekipa OSVEŽILCI ZRAKA z Vač je zmagovalka VIII. turnirja v malem nogometu v okviru občinskega prvenstva, ki seje odvijalo v dvorani Šolskega centra v Ivančni gorici. Na tem tradicionalnem turnirju je sodelovalo 19 ekip, ki so prikazale zelo borben in kvaliteten nogomet. Sodelovali sta tudi dve ekipi (Predilnica in Dole) z igralci nad 32 let, žal pa je v zadnjem trenutku odpovedala ekipa Rekreativcev 77, kije s tem povzročila nemalo težav organizattorju turnirja. Rezultati: I. kolo Osvežilci zraka Dole Čeznem Ustje Štrumpfi Zavrstnik Gradec Lesna Lesna II. kolo Ustje Osvežilci zraka Zavrstnik Gradec Polfinale: Osvežilci zraka Zavrstnik Za 3 mesto: Ustje ZL Dobrava Hotič II. Sava I. NK Litija ml. Krotendorf Dolina Sava II. Hotič I. Dole Štrumpfi Lesna, Ustje Gradec Gradec Za 1. mesto: OSVEŽILCI ZRAKA nad 32 let: PREDILNICA Najboljši igralec : Čarman Igor Najboljši vratar : Žust J. Najboljši strelec : Vrhove Andrej ZAVRSTNIK DOLE 3 : 1 4 : 1 6: 1 Plaznik Mirko TEK NA SMUČEH Čedalje več zanimanja Tekaški sekciji litijskega Partizana gre zasluga, da sta se tek in hoja na smučeh pričela uveljavljati tudi v naši občini. Še pred tremi leti ni bilo pravih smučin za tek in hojo, nato pa so prizadevni člani sekcije uspeli nabaviti posebno ploščo za urezovanje tekaških smučin, ki jo je vlekel konj (!) Zadeva je GLASILO OBČANOV — Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Dušan Gnezda, Franc Končar, Marina Krnel, Gorazd Mavretič, Slavko Rokavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektorica Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Vid Praunseis, Roža Urbane. Predsednik izdajateljskega sveta: Miro Kaplja. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: A. Jovano vič, Litija. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-102. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. bila malce nerodna in zamudna, zato so se odločili za nakup manjšega teptalne-ga stroja za izdelavo tekaških smučin. S pomočjo nekaterih organizacij združenega dela iz občine je Partizan uspel nabaviti ta dobrodošel stroj, ki pa je — tako kot vsa tehnika — tudi postal malce zastarel. Predvsem dve pomanjkljivosti ima: prešibek in prepočasen je. Ker pa želijo ljudje takoj v tekaške smučine, ko zapade sneg, kar je povsem razumljivo, se znajdejo člani takške sekcije pred problemom, kako čim prej potegniti tekaške smučine. Ker je interes med ljudmi velik, so v pretekli sezoni potegnili proge na Graški Dobravi, nogometnem igrišču in na litijskem polju. To pa je že kar precej kilometrov, pa še obnavljati jih je treba. Za amatersko dejavnost je to delo že kar stalna naloga. Da bi bili letos hitrejši pri pripravi prog, so se v sekciji odločili, da bodo skušali še pred letošnjo sezono teptalni stroj precej izboljšati z močnejšim motorjem in drugačnimi gosenicami, kar bi omogočilo hitrejšo izdelavo tekaških smučin. Pri tem bo društvu pomagala tudi ZTKO Litija in Telesnokulturna skupnost. Ljubitelji teka in hoje na smučeh bodo — ko bo zapadel sneg — tudi letos dobili informacije o tekaških prograh pri članih sekcije TVD Partizan Litija. Š. S. Prijave za akcijo »ZDRAVO« samo še do 30.12. 87! NOGOMET Skupaj do (ponovne) kvalitete Na pobudo ZTKO Litija so se sestali predstavniki vseh treh nogometnih klubov iz litijske občine, ki so razpravljali o različnih možnostih za ponoven dvig kvalitete nogometa v občini. NK Litija, NK Apnar in NK Enotnost imajo sicer vse ekipe od pionirjev do članov, ki igrajo v raznih ligah, vendar pravih uspehov že dolgo ni. Predstavniki vseh treh klubov so ugotovili, da bi bilo možno bistveno zvišati kvaliteto nogometa v občini le s skupnim delom vseh treh klubov, in sicer z združevanjem strokovnega, igralskega in organizacijskega potenciala, kar naj bi v nekaj letih prineslo igranje ene članske ekipe v republiški ligi. Sredi januarja naslednjega leta se bodo predstavniki vseh treh klubov ponovno sestali in skušali načelne dogovore konkretizirati s posebnim dokumentom — sporazumom, po katerem bi skupaj delali v prihodnjih letih. T. B. KEGLJANJE Moški v II. slovenski ligi — vzhod Z osvojitvijo prvega mesta v Območni kegljaški skupnosti Trbovlje sije KK Litija pridobila pravico do napredovanja v višji rang tekmovanja. Prvaki celjske, trboveljske in novomeške območne skupnosti so se na kegljiščih v Črnomlju, Litiji in Preboldu v treh nastopih (tekmah) pomerili vsak z. vsakim. Ekipa Prebolda je bila najuspešnejša inje napredovala v II. slovensko ligo. Drugouvrščeno ekipo mariborske območne skupnosti MTT Maribor in zadnjih dveh iz sezone 86/87 II. lige — vzhod, ekipi Novega mesta in Prepolja, v dveh kvalifikacijskih nastopih zagotovi nastop v II. slovenski ligi vzhod. Na kegljiščih v Domžalah in Kamniku sije ekipa Litije z. osvojitvijo 2. mesta v Domžalah in 1. mesta v Kamniku s skupno 5 keglji razlike proti ekipi Prepolja pridobila pravico do vstopa v II. slovensko ligo — vzhod. Sama uvrstitev je plod intenzivnega in strokovnega dela vseh struktur v klubu v zadnjih dveh letih ter srečno vkomponirane mladosti z izkušenostjo, saj je razlika med najmlajšim in najstarejšim tekmovalcev kar 32 let. Milan Amon Obvestilo Na proslavo praznika občine Litija, ki bo 24. decembra ob 18. uri na Bogenšperku, bo vozil posebni avtobus, in sicer: — ob 17.15 in — ob 17.45 izpred zgradbe SO Litija, Jerebova 14. Prireditve za dedka Mraza v Litiji Učenci pripravljajo spevoigro Da kljub težkim finančnim problemom Glasbene šole Litija delo ne miruje, nam kaže študij spevoigre R. Gobca KRESNIČEK, ki jo pripravljajo učenci te ustanove. Z njo se bodo prvič predstavili 28. in 29. decembra v dvorani na Stavbah, ko jo bodo prikazali za vse mlade obiskovalce prireditev dedka Mraza. Igrico so pripravljeni predstaviti tudi delovnim organizacijam in vsem šolam v občini, treba se bo samo dogovoriti za termine. J. S.