TRST, četrtek 31. oktobra 1957 Leto XIII. . Št. 259 (3794) PRIMORSKI DNEVHIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 St. 6, H. nad. — TELEFON 93-»0» IN 94-63» — poitnl predal 559 — OPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 3« — Tel. MALI OGLASI: 30 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 Ur. FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, K. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pelllco 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ; Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna zaiozDa siovenij^ višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB -1 • Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska u. ' Končno zares «nagrobni kamen» na socialistično združitev Saragat ob podpori desnice tajnik PSDI Togliatti bo danes odpotoval v Moskvo Parlament je zaključil debato o proračunih za ministrstva in ostane do 12. novembra na počitnicah - Med MSI in PNM ne bo sporazuma za volitve (Od našega dopisnika) RIM, 30. — Vsi tisti, ki so po kongresu PSDI izjavljali, da bodo laže podali kako sodbo, ko bo izvoljeno vodstvo, imajo sedaj pred seboj jasno sliko. Sicer ta slika ne potrebuje niti posebnega komentarja, ker jo lahko razume vsak laik. Vidimo PSDI razdeljeno na dvoje: na eni strani center z desnico, na drugi pa levi center z levico. Stranka pa ni le razdeljena na dve številčno približno enaki skupini, temveč v stranki sta tudi dve politiki in končno dvoje različnih svetov, ki med seboj nista več združljiva. Danes je bilo še precej fazprave in predlogov za sestavo vodstva stranke. Toda končno je pnišlo do sporazuma med Saragatom in oimoninijem. Pri glasovanju sta prejela 34 glasov, na dru-S- strani pa jih je bilo 27. Poleg njiju dveh so izvoljeni v vodstvo še Tanassi, Preti, Rossi, Romita, Lupiš, Righetti, Bucalossi, Cariglia in Ippo-jlto. Domenjeno je, da bo 'ainik stranke Saragat, medtem ko bosta namestnika taj-hika Simonini in Tanassi. Preti ho direktor #Giustizie», ki namerava začeti zopet izhaja- .Združitev Saragata z des-jhoo pomeni popolno opusti-tev socialistične združitve ter Povratek k centrizmu. Zaga-r*'je izjavil, da je Saragat napravil veliko napako, ko se 1® združil z desnico. Ce bi namreč že na kongresu kazal take namere, potem bi gotovo izgubil še nekaj glasov in oanes ne bi mogel niti z desnico sestaviti večine. Ta ^ngarijeva trditev je lahko toena, toda Saragatova povezava z desnico ne preč stavba nikakega presenečenja; zdi Se nam celo, da bi bilo bolj Presenetljivo, če bi tako ne napravil. Jutri bo Palmiro Togliatti odpotoval z vlakom do Pra-in od tu z letalom v Moskvo. Udeležil se bo sloves-nosti ob 40-letnioi oktobrske revolucije. Z njim bodo oc-Potovali še nekateri člani delegacije KPI, medtem ko bodo drugi sledili pozneje kar dhektno z letalom. Togliatti-■'d so namreč zdravniki odsvetovali vožno z letalom v rnatnih višinah, do katerih mora letalo dvigniti ob Preletu Alp. V razgovoru z novinarji je Togliatti dejal, a nima kakih točnih obvestil o dogodkih v SZ. Rekel pa je, do upa, da bo taka obvestila dobil v Moskvi. Pač pa je iz-ezul trdno prepričanje, da v ni prišlo do kakih nasproti med partijo in vojsko. Po-je še rekel, kakor Hru-®Cev, da je tudi v ZDa pred nedavnim državni tajnik za dhrambo odstopil, pa to ni “Učilo kake posebne senza-oij e. Za jutrišnjo «Unita« pa je Togliatti se napisal uvodniK, v katerem pravi, da se ne jdhe imenovat, irontizem vsako enotno stalisce demokratičnih m socialističnih sn; na-Pžka pa je izenačevanje iron-hzma s centrizmom. Front.z-(na kot strašila so se poslu-,jVaii nasprotniKi enotnosti in družitve^ Nihče pa ne mili na Dlok strank izven realnost,, pa^ pa je treoa misliti ”a Združitev naporov, ua se dosežejo nekateri cilji, ki so j Upni vsem demokratičnim si-am levice.' To pa je mogoče P°d pogojem, da se ne pade antiKoinunisticno past, k, ,° jo klerikalci nastavili za lePce. Posianska zbornica je da-zvečer dosegia cilj, ki si je postavna; da namreč fo i:1' oktobra odoori proračune . seh m.nistrstev. Danes so ‘h namreč oaooreni se pro-aeuni ministrstva za mduatri-”■ za pošte tn za poljedelec. Senat pa je danes odo-U se proračun ministrstva ~a Prosveto in trgov.nsko mor-aLco, tano da ,e panament d danes dalje na počitnicah ? 12. novemura. v ten pocit-t. a|i pa bo zDornica na Mon-ditoriu na razpolago za zadnje evropskega sveta. Areasec nuk poslanske zbor-j Ce Leone je hotel določiti hevn, red seje 12. novembra, tediagai je diskusijo o dveh str° lah 0 neapeljski indu-v Ii m nadaljevanje razpravi o ukrepin za reiormo a-»rarnih pogodb. Komunist Li agrarne pogodbe, ter izjavil, da je KD odločena, da izvede diskusijo o tej točki čo konca. V klopeh levice so se tej izjavi Agrimija smejali, saj je prav KD bila tista, ki je povzročila, da se je razpravljanje o tej stvari vedno odlagalo. Republikanec De Vita je tudi pohvalil sklep o prepustitvi zbornice zasedanju evropskega sveta ter se nato izrekel za takojšnjo razpravo o agrarnih pogodbah. Socialist Ferri je sporočil, da se bodo socialisti glasovanja vzdržali. Poudaril je, da bi glasovanje za predlog pomenilo tudi pristanek na sklep o evropskem svetu, medtem ko so bili socialisti vedno za prioriteto agrarnih pogodb. Vendar je bil Leonejev dnevni red odobren. Se pred to diskusijo pa je poslanska zbornica uspela izvoliti manjkajoče člane italijanskega predstavništva v evropskem svetu. Izvoljeni so bili še Sabatini in Roselli (oba KD), Gaetano Martino (PLI) in Cantalupo (PNM). Tako v nekem mednarodnem forumu predstavlja Italijo tudi desnica — in vse je v najlepšem redu. Toda gorje pomisliti na levico V senatu je namesto obolelega prosvetnega ministra Mora govoril podtajnik Scaglia, ki ni zavzel stališča do zahtev učnega osebja. Iz njegovih besed se je razumelo, da so bile te sprejete le deloma. Med debato o trgovinski mornarici je senator Menghi zahteval, naj se v Jadransko morje pošljejo enote vojnega brodovja za zaščito .talijan-skih ribiških ladij pred »jugoslovanskim nasilstvom«. Senator Ravagnan (KPI) pa je dejal, da se s to zahtevo ne strinja, kajti italijansko-jugo-slovanski sporazum določa, da pripada odločanje o sporih, ki nastanejo na mestu ribolova, brez možnosti priziva jugoslovanskim oblastem S sporazumom med neofa-šisti in Laurovimi monarhisti pa ne bo nič. To noč je imel izvršni odbor MSI dolgo sejo, ki je bila večkrat zelo dramatična. Michelini, ki je bil zagovornik sporazuma, je končno ostal v manjšini, ker so se nekateri člani izvršnega odbora nenadoma premislili Sprejet je bil odgovor, v katerem misini sicer sporočajo svoje odobravanje Lau-rovi pobudi, da se zajezi komunizem in da se Krščanska demokracija postavi pred določene pogoje, vendar pa poudarjajo, da se ta cilj ne bi mogel doseči z volilnim sporazumom, ki bi zajel samo PNM in MSI Ta argument bi lahko veljal, samo potem je nerazumljivo, zakaj so misini sploh začeli ta pogajanja in zakaj so se tudi toliko časa z Laurom pogajali. In seveda bi bilo tudi nerazumljivo, kako so mogli kar nenadoma priti do omenjenega zaključka prav to noč. Toda to se je zgodilo zaradi tega, ker je začel An-fuso groziti, da bo zapustil politiko, če pride do sporazuma. In vidi se, da ima mož v vodstvu MSI mnogo veljave in vpliva, da je večino potegnil na svojo stran. A. P. Blagonravov o raketah v ZDA MOSKVA, 30. — Sovjetski znanstvenik Blagonravov, ki je necavno obiskal ZDA, izjavlja v intervjuju neki sovjetski reviji, da so ZDA, kar se tiče tehnike raket, «mnogo za Sovjetsko zvezo«. Prof. Blagonravov, ki je za- ] stopal Sovjetsko zvezo na mednarodni konferenci za rakete prve dni oktobra v Wa-shingtonu, je izjavil; »ZDA so, kar se tiče tehnike pri raketah, precej naprej, toda prav gotovo mnogo za Sovjetsko zvezo«. Dodal je, da so nekateri sistemi za izstrelitev raket, ki so jih preizkušali v ZDA, kakor na primer balon napolnjen s helijem, »nedvomno zanimivi«, pripomnil pa je: «Ta sistem, ki je ekonomičen, pa ima tudi svoje slabe strani«. Sovjetski znanstvenik je dalje izjavil, da imajo ameriški znanstveniki sicer v načrtu izstrelitev svojega prvega satelita za december. »Vendar pa so nekateri vzroki, je nadaljeval Blagonravov, zaradi katerih lahko dvomimo, ker morajo ameriški znanstveniki premagati še nekatere težave za izstrelitev raket, ki bodo nosile satelit in ki jih šele preizkušajo.« Prof. Stanjukovič pa je v intervjuju moskovskemu radiu izjavil, da bo »sputnik« verjetno lahko napravil pot okoli Zemlje še več stokrat, da pa se ni mogoče točno izreči o tem. Sovjetski znanstvenik je dodal, da bi se utegnila raketa, ki je zgrajena z bolj odpornim materialom od aluminija, razkrojiti, ko bo padla v gostejše plasti atmosfere in da ni izključeno, da bo kak njen kos lahko padel na Zemljo. «»------- Obnovitev pogajanj Anglija - Egipt LONDON, 30. — Predstavnik Poreign Officea je danes sporočil, da je Velika Britanija pristala na nadaljevanje angleško - egiptovskih finančnih razgovorov, ki naj bi se začeli prihodnji teden v Rimu. Dodal je, da ni mogoče določiti, na kakšni podlagi se bodo razgovori nadaljevali, dokler ne bodo v celoti pripravljena navodila za .britansko delegacijo. Znano je, da je do sedaj švicarska vlada posredovala Drugo zasedanje v Beogradu 6. novembra t. 1. Mešani odbor bo razpravljal o šolstvu in uporabi jezika Delegaciji vodita Vošnjak in Pasquinelli - Skupna izjava patriarhov Alekseja in Vikentija (Od našega dopisnika) I Clan zveznega izvršnega "BEOGRAD, 30. — V Beo-'sveta S!avk“ Komar bo vodil gradu se bo 6. novembra začelo drugo zasedanje jugo-slovansko-italijanskega me- šanega odbora za manjšinska vprašanja, ki je bil ustanovljen na podlagi čl. 8 posebnega statuta londonske spomenice o soglasju. Predvidevajo, da bo odbor na svojem drugem sestanku (prvi je bil letos spomladi v Rimu) proučil vprašanje manjšinskega šolstva in uporabe jezika na področju pod italijansko oziroma pod jugoslovansko upravo. Načelnik jugoslovanskega dela odbora je generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak, italijanskega dela odbora pa zastopnik italijanskega zunanjega ministrstva v Trstu Cesare Pasqui-nelli. jugoslovansko delegacijo na deveti konferenci mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano, ki bo od 2. do 26. novembra v Rimu. Jugoslavija, ki aktivno sodeluje s FAO, je podprla doslej vse akcije organizacije, ki so imele 'rra-men okrepiti mednarodno sodelovanje. Ruski patriarh Aleksej in srbski patriarh Viikentije sta danes podpisala skupno izjavo o razgovorih, v kateri obe cerkvi pozdravljata napore jugoslovanske in sovjetske vlade za razvoj dobrih meddržavnih odnosov. «V skladu s stremljenji svojih narodov, poudarja izjava, obe cerkvi iskreno pozdravljata bratske stike med obema cerkvama in izjavljata, da bosta tudi v bodoče nadaljevali delo v ko- Začela je popuščati napetost na meji med Turčijo in Sirijo Sirska in zahodna resolucija predloženi v skupščini OZN ■ Odbor za skrbništvo je sprejel resolucijo 19 držav, ki obsoja povezavo afriških neavtonomnih ozemelj z evropskim skupnim tržiščem Zaključena splošna debata o razorožitvi rist ohranitve miru. Delegati- gacije Japonske. Kanade. Dan-ja ruske pravoslavne cerkve ske, Norveške, Paragvaja, Pe-odhaja jutri v domovino. ruja in Španije predložile dru-B. B. I go resolucijo, s katero poziva- PARIZ, 30. — Felix Gaillard je danes po polurnem razgovoru s predsednikom republike sporočil, da sprejema nalogo za sestavo vlade. Nekaterim prijateljem 'je izjavil, da bi se rad predstavil skupščini za investi-turo v torek, ko bo imel 38 let. Radikalna skupina »Cadil- lac«, ki je sestavljena iz vodstva stranke in parlamentarne skupine, je izrekla zaupnico Gaillardu. Skupina «neodvisnih in kmetov socialne akcije« je po poročilu, ki ga je podal Pinay o razgovoru z Gaillar-dom, izrekla naklonjenost Gaillardu in se strinja z idejo ožje vlade, v kateri naj bodo zastopane sikupine od socialistov do neodvisnih. Kar se tiče programa, izjavlja skupina, da pričakuje podrobnejših informacij. Gaillard vključuje v svoj program najvažnejša vprašanja, ki so: obramba franka, Alžvr, pozneje pa ustavna m volilna reforma. Na finančnem področju pa pospešitev politike varčevanja, ki jo je on odločno zagovarjal v prejšnji vladi; poleg tega misli razpisati nove davke, toda v kolikor mogoče omejeni obliki. Glede Alžira ima Gaillard baje namen čimprej predložiti načrt statuta, ki bi nudil Alžiru neko upravno avtonomijo, ohranil pa bi tesne vezi med Alžirom in Francijo. Medtem javljajo, da so se francoski parlamentarci zaradi finančne krize odrekli povišanju plač za sto tisoč frankov mesečno od 1. novembra dalje. Poslanci dobivajo sedaj mesečno plačo 215.000 frankov, ki je za dve tretjini prosta davkov. Kakor rečeno, So zmerni «načelno» pripravljeni podpre- . .aHsi se je izrekel proti pre-'‘,’Uv: dela poslanske zoor-‘®e ter je predlagal, da se Pr?6} skl'Ce za 5. november, »udaril je, c’a je mnogo te-vhih in nujnih problemov, katerih bo morala zborni-* ie razpravljati, kot n. pr. “Cit za pov.sanje pokojnine hin'aineKa skrbstva, za pokoj-t "e gospodinjam, za izvoli-y deželnih organov itd.. , .J-^one je nato odvrnil, da je j.f sklep o tem, da bo skup-ina evropskega sveta zase- la v dvorani Montecitoria. sočasno sporočen vodjem kat^‘n ln teBaj n' Bilo m-jk®ga nasprotovanja. Demo-DrSJan. Agrimi se je nele , hružil predlogu Leoneja *** je tudi izrazil začovolj-br °’ Ba je bil prav Rim iz-ran k0t sedež prihodnjega za-te^n.ja evropskega sveta. Po- . Eisenhower se bo udeležil pariškega zasedanja NATO Svet NA TO je sklenil, da bo to zasedanje na ^najvišji ravni» ■ Posredno priznanje neuspeha «doktrine» na Srednjem vzhodu Je dostavil, da so najbolj a2en predmet razpravljanja PARIZ, 30. — Svet NATO je danes sporbčil, da se bodo njegovega prihodnjega zasedanja, ki bo v decembru v Parizu, udeležili predsedniki vlad Ta sklep je bil sprejet na današnji seji sveta na podlagi predloga glavnega tajniki Spaaka. Spaak je izjavil, da je namen njegovega predloga «okrepiti solidarnost med petnajstimi državami članicami in dati sodelovanju teh držav največjo prednost«. Zasedanje bo 16., 17, in 18. decembra. Predstavnik NATO je izjavi' d>’ so članice stalnega sveta sporočile danes pristanek prizadetih vlad’.. naJ B° zasedanje «na najvišji ravni«. Svet se bo ponovno sestal, da pripravi dnevni red. Predstavnik je dodal, da ni izključeno, da bo zasedanje trajalo več ko tri dni. čeprav je to normalen čas trajanja letnih zasedanj sveta. V Londonu pa so danes sporočili, da bo glavni tajnik NATO Spaak prišel na uraden obisk v Veliko Britanijo od 5. do 10, novembra. WASHINGTON. 30. — Predsednik Eisenhower je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bo sprejel udeležbo na zasedanju sveta NATO, če se bo večina predsednikov vlad držav članic udeležila tega zasedanja, Predsednik je pripomnil, da se bo pred svojim odhodom v Pariz sestal v Wa shingtonu z republikanskimi in demokratičnimi voditelji kongresa. Dalje je predsednik izjavil, da on sicer želi obiskati kraljico Elizabeto ob priliki pariškega zasedanja NATO, da pa še ne ve, ali bo to lahko napravil. Na vprašanje, kaj misli o odstavitvi maršala Zukova, je Eisenhower dejal, da so tolmačenja, ki se dajejo s tem v zvezi, navadne domneve, ter je izrekel upanje, da — kakor zatrjujejo v Moskvi — «gre za popolnoma prostovoljno gesto, kakor se je to nedavno dogodilo z ostavko a-meriškega obrambnega ministra Wilsona». Pripomnil je, da ni mogoče reči. ali odstavitev Zukova pomeni izboljšanje ali poslabšanje mednarodnega položaja. Kar se tiče sredstev za tesnejše sodelovanje med ZDA in njih zavezniki na vojaškem in znanstvenem področju ni hotel Eisenhower komentirati podrobnosti. Dejal je. da bo potrebno zadevne načrte izdelati na podlagi poprejšnjih posvetovanj med njim in voditelji kongresa. Omenil je zatem, da bo potrebno menjati ameriško zakonodajo, in je dodal, da bo kljub temu mogoče že sedaj uveljaviti v okviru sedanjih zakonov nekatera načela, ki so bila določena na razgovorih med njim in Mac Millanom, Predsednik je omenil tudi svoje nedavne razgovore s skupino ameriških znanstvenikov. Dejal je, da ameriški znanstveniki posvečajo manj naporov, da bi v bližnji prihodnosti pridobili ((dozdevno zaostalost ZDA na področju umetnega satelita«, kakor pa pripravljanju terena za prihodnost za razdobje vsaj desetih let. Eisenhower je tudi izjavil, da ameriška vlada nima v načrtu nobene razširitve Eisen-hovverjeve doktrine v zvezi s Srednjim vzhodom. Dodal je, da ne verjame, da bi se ta doktrina lahko mnogo razširila, ne da bi naletela na odpor držav prizadetega področja, kakor tudi ameriškega kongresa in ljudstva. Avstralska raketa CANBERRA, 30.*— Avstralski minister za dobave Ho-ward Beale je sporočil, da so z oporišča v Woomeri izstrelili raketo, ki je dosegla višino 128 kilometrov. Dodal je, da o raketo našli približno 150 kilometrov od kraja izstrelitve. Raketa je bila o-premljena z znanstvenimi in elektronskimi napravami. Znanstveniki sedaj proučujejo podatke, ki jih je oddajala meč svojim letenjem. Minister je dodal, da poizkus ne spada v okvir poizkusov, ki so v programu v mednarodnem geofizižnem letu. V tem' programu je tudi izstrelitev avstralskih raket «Sky-park« in »Ronckoon«, ti Gaillarda. Zdi se, da so tudi socialisti pripravljeni podpreti ga. Ce bi prišlo do pomirjenja med tema dvema skupinama, bi verjetno sodelovali tudi demokristjani. Po mnenju opazovalcev bo Gaillard sestavil vlado, ki bo podobna vladi Bourgcs-Maunou-ryja. Slo bi torej za »pre-ho-dno« vlado, kakor je bila vlada Bourges-Maunouryja. Ce pa bi Gaillard uspel zbrati okoh svojega programa glasove glavnih skupin, bi njegova vlada lahko trajala. Čeprav za sedaj niso znane podrobnosti o njegovih namenih, se Gaillardu pripisuje gospodarski program na podlagi «bolj liberalne« politike, kakor jo je predlagal Mollet; hkrati pa bi se zatekel k novim davkom. Tudi glede Alžira bi program ubral neko srednjo pot med stališčem SFIO in desnice. Kar se tiče volilne reforme, pa se bo Gaillard baje zavzemal samo za okrepitev izvršilne oblasti prepustil pa bi skupščini, naj odloča. Jurri se bo večina političnih skupin sestala, da se dogovori o stališču, ki naj ga zavzamejo. V zvezi z Alžirom pa poročajo iz Tunisa, da je tamkajšnja Splošna zveza dela proglasila dan solidarnosti z alžirskim ljudstvom za 1. november. Tunizijska sindikalna organizacija poudarja dalje da bi konferenca voditeljev narodnoosvobodilne fronte s predstavniki Francije, Tunizije in Maroka prispevala k obnovitvi miru. Izvršilni in koordinacijski odbor alžirske narodnoosvobodilne fronte, ki je te dni zasedal v Tunisu, je danes objavil izjavo, v kateri se zavzema za sklicanje konference Maroka, Alžira in Tunizije, da se pripravi skupna politika, ki naj pospeši pridobitev alžirske neodvisnosti. Izjava dodaja: «Ce namerava francosko ljudstvo napraviti nove napore, da si zagotovi trajnost francoskih kolonialnih struktur, ki so obsojene na propast, je potrebno, da se zaveda, da je alžirsko ljudstvo prijelo za orožje, ker hoče enkrat za vselej izvoje-vati svojo svobodo. Alžirske ljudstvo ne gre nazaj.« »Nasproti francoskim predlogom, pravi dalje izjava, »ostaja izvršilni in koordinacijski odbor v imenu že svobodnega ljudstva pri jasni ponudbi za mir na podlagi pogajanj, pri čemer naj se neodvisnost Almira že prej prizna.« Izjava dodaja, da člani skupnega tržišča »ne smejo mimo dejstva, da Alžir ne more biti vezan na pogodbe, dogovore, konvencije ali druge določbe, ki jih je Francija prevzela ali bi jih prevzela v njegovem imenu«. Na koncu poziva alžirska narodnoosvobodilna fronta OZN, naj se zavzame za ustavitev sovražnosti, ter obtožuje Francijo rodomora v Alžiru. «»------ Aretacije vTureiji ANKARA, *30, — Predsednik turške vlade Adnan Men-deres je včeraj objavil proglas, v katerem omenja incidente, ki so se dogodili v Gaziantepu, in pravi da »ljudska republikanska stranka skuša povzročiti incidente v vsej državi, a vlada je že sprejela vse ukrepe da prepreči nove incidente in da kaznuje krivce« Menderes je pobija) trditve, da rezultati volitev še niso znani »Tisti, ki objavljajo ta- ke informacije, je dejal, delajo to z namenom, da vznemirjajo javnost in povzročajo incidente«. Zatem je Menderes dejal, da ostane demokratična stranka na oblasti z ogromno večino, ter je zaključil; ((Pozivam državljane, naj se izogibajo slehernemu pretiravanju ter naj ostanejo mirni.« Medtem se je izvedelo, da je zaradi včerajšnjih incidentov. pri katerih sta zgubila življenje en policist in en šestletni otrok, policija aretirala 55 oseb. Ljudssa republikanska stran ka, ki je najmočnejša opozicijska stranka, spodbija rezultate volitev v .številnih okrožjih za približno 70 poslanskih mest, posebno pa še v Istanbulu in Smirni, Omenjena stranka poudarja, da nekateri državljani niso mogli glasovati, čeprav so imeli volilne izkaznice, ker niso bili vpisani v volilnih seznamih. Drugi pa. ki so bili vpisani v sezname, so volilne izkaznice dobili zadnji hip. NEW YORK, 30. — Sirska delegacija v OZN je danes formalno predložila v skupščini resolucijo, s katero zahteva, naj se imenuje preiskovalna komisija, ki naj ugotovi utemeljenost sirskih obtožb proti Turčiji. Komisija naj bi imela sedem članov in njena naloga naj bi bila izvesti preiskavo na obeh straneh sir-sko-turške melje. Dva člana komisije bi' imenovala Sirija, dva Turčija, druge v tri pa bi imenovali obe državi sporazumno v roku- treh dni. Komisija naj bi takoj odšla na sirsiko-turšlko mejo, da lahko pošlje najpozneje v dveh tednih glavni skupščini in Varnostnemu svetu prvo poročilo. Na drugi strani pa so dele- pri diplomatskih stikih med E. giptom in Veliko Britanijo, potem ko so bili prekinjeni diplomatski odnosi. Razgovori so bili prekinjeni prve dni oktobra. ker se obe delegaciji nista mogla sporazumeti. Prec-stavnik Foreign Officea je izjavil, da bi bilo zgrešeno misliti, da so bili postavljeni pogoji za nadaljevanje razgovorov. «»-- FLAGSTAFF, 30. — Neko a-meriško vojaško letalo je zadelo pobočje neke gore v Severni Arizoni. V letalu je bilo 16 oseb. Do sedaj so našli 8 trupel, domnevajo pa ča je izgubilo življenje vseh 16 oseb. Novo alžirsko opo Felix_Gaillard je Alžirci, Maročani in Tunizijci naj pripravijo skupno politiko, ki naj prispeva k alžirski neodvisnosti ša, čeprav je še vedno resno. Zunanja ministrica Meir pa bo lahko zapustila bolnišnico jutri, medtem ko bo moral minister za promet Carnel ostati v bolnišnici še pet dni. Minister za zdravstvo Barzilai je zapustil bolnišnico že sinoči. Policija, ki vodi preiskavo o atentatu, je nocoj sporočila, da «do sedaj niso našli nobenega političnega vzroka za atentat«. Erhard podkancler BONN, 30. — Zahodnonem-ški minister ,za gospodarstvo prof, Ludvvig Erhard je bil danes imenovan za podkanclerja, V prejšnjih dveh A-Ornauerjevih vladah je to mesto zavzemal Franz Bluecher, ki je bil član liberalne s.ran-ke in je nato pristopil v nemško stranko. «»----- Gospodarski razgovori ZDA - Poljska jo glavnega tajnika OZN, na; začne posvetovanja s predstavniki Sirije in Turčije in tudi s predstavniki drugih držav, ki bi lahko prispevali k rešitvi spora. Resolucija aoloča, naj glavni tajnik po potrebi odpotuje tudi v Turčijo in Sirijo Zatem ie indijski delegat Krišna Menon predlagal, naj predstavniki Sirije in Turčije stopijo v s'ik, eventualno s posredovanjem glavnega tajnika OZN, da se sporazumejo o postopku glede ugotavljanja dogajanj ob sirsko-turski meji. Za Menonom je govoril kanadski delegat, ki je ugovarjal u-temeljenosti sirskega protesta, in nato je bila seja odložena na jutri popoldne. Poslaništva Saudove Arabije v arabskih državah pa so danes objavila novo uradno sporočilo o Saudovi ponudbi za posredovanje. V tem sporočilu pravi kralj Saud. da se njegovo stališče ni spremenilo ter da je njegova ponudba o posredovanju, «ki sta jo sprejeli obe prizadeti stranki, še vedno veljavna«. Kakor javljajo iz Damaska, pa je baie predstavnik sirskega zunanjega ministrstva Kal-les izjavil, da se je položaj ob turški meii izboljšal in da bo Turčija veijetno začela postopno umikati svoje čete z meje prihoanji teden. Predstavnik pa je dodal: »Nasa prva dolžnost pa je biti pievidni m budni.« Medtem pa poročajo iz Damaska, da je včeraj neke turško letalo letelo nad Lata-ki jo. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da je zadovoljen zaradi včerajšnje izjave Hrusčeva, da se napetost na Srednjem vzhodu manjša. Dodal je. da se je »zatrjevana« sirsko-turška kriza ((napihovala s propagtndo in ne odgovarja stvarnosti«. Zatem je izjavil: ((Zadovoljni smo zaradi tega. ker se zdi. da začenja sovjetska vlada imeti enako mnenje o tem.« Svet za varuštvo OZN se ni oziral na ugovore držav članic evropskega skupnega tržišča ter je z 51 glasovi proti 13 ,n 8 vzdržanimi sprejel resolucijo. ki poziva države upraviteljice. naj pošljejo glavnemu tajniku OZN informacije o pridružitvi necvtonomnih ozemelj, ki so ped njihovo upravo < omenjenemu tržišču. Resolucija, ki jo je predložilo 19 afriških in azijskih držav ter držav Latinske Amerike. poziva dalje giavi.ega tajnika OZN. nai za prihodnje zasedanje skupščine pripravi poročilo o novih dejstvih, ki b WASHINGTON, 30. — Urad. no so sporočili, da se bodo gospodarski razgovori med utegnila biti povezana s to za- ZDA in Poljsko začeli jutri v državnem departmaju. Poga- Po atentatu v Jeruzalemu TEL AVIV, 30. — Danes so odredili izredne varnostne u- j j ali se bodo o morebitnem krepe, da preprečijo nerede j poljskem nakupu ameriških med prisego predsednika re-' kmetijskih presežkov. Prvi del publike Ben Zvi. Prisege so gospodarskih razgovorov med se udeležili vsi člani vlace. obema državama je bil pole-razen včeraj ranjenih mini- ti. Tedaj je bil dosežen spora-strov. zum o kreditih Poljski in Zdravniško sporočilo javljalo prodaji žita, bombaža in nocoj, da mora Ben Gurion drugih pridelkov. Omenjeni ostati še v postelji. Stanje sporazum je določal kredit 95 ministra Sapira se rahlo bolj-1 milijonov dolarjev Poljski. llliillllllliiilililliiiliiiiliiliiiilillilinnilllllliiiiiiiiiiililiiiiiitiiiiiiiiiliiiiHiiiiiiilliiiiiliiliiiiiiiiiiniiiilllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiillllliiMlll CK KP ZSSR je že odločil o novem mestu Zukova? glasovale Avstralija. Belgija, Kanada, Danska, Francija. Ita-lija, Luksemburg, Holandska, Nova Zelandija, Norveška, Švedska, Velika Britanija in ZDA. Zlasti so se upirale vključitvi afriških ozemelj v področje skupnega tržišča države Latinske Amerike, ki se bojijo, da bi Afrika nadomestila njih kontinent pri izvažanju surovin. Afriške in azijske držav; pa se protivijo okrepitvi vezi med afriškimi ozemlji in evropskimi državami, ker bi to pomenilo nadaljevanje kolonializma in preprečilo priznanje neodvisnosti tem ozemljem. Zahodne države, ki so se resoluciji upirale, pa so zatrjevale. da je resolucija izraz »netočnega tolmačenja« listine OZN. ki ua ne daje glavni skupščini nobene pravice »nadzorstva« na tem področju. Francoski delegat je dejal, da gre resolucija preko pristojnosti odbora za varustvo in da predstavlja «prezgodnjo» odločitev. Dejal je tudi, da pomeni resolucija diskriminacijsko ravnanje, ceš: nikoli se ni zahtevalo od glavnega tajnika, naj prouči posledice neke pogodbe, ki še ne obstaja m ki mu ni bila še sporočena. Dalje je francoski delegat dejal, da vsebuje pogodba o skupnem tržišču v svojem členu 229 določbo, na podlagi katere se bo določila povezava med evropsko skupnostjo in Združenimi narodi. Politični odbor OZN pa je danes zaključil sptosno razpravo o razorožitvi. Na današnji seji je indijski delegat Krišna Menon kritiziral spletkarjenje zahodnih držav, da bi v skupščini dosegle večino za svoje predloge. Poudaril je, ča je to stališče v nasprotju s trditvami zahednih držav, da samo sporazum med velesilami lahko pripomore k napredovanju na tem področju. Za Menonom je govoril sovjetski delegat Kuznecov, ki je poudar.l, da zahodni načrt ne more biti podlaga za sporazum o zmanjšanju oborožitve, Zagovarjal je sovjetsko resolucijo, ki predlaga ustanovitev nove komisije, v kateri naj bodo zastopane vse č rzave članice. Pripomnil je, da so na razorožitvi zainteresirane vse države in ne samo velesile in zaradi tega morajo pri zadevnih razgovorih sodelovati vse države. Zadnji je govoril japonski delegat, ki je zagovarjal ja-ponsKu resolucijo o prekinitvi jedrskih poizkusov. Odbor bo začel razpravo o posameznih resolucijah jutri ali pa v petek. devo, ter določa, naj se proučevanje tega vprašanja nadaljuje ‘na prihodnjem zasedanju skupščine. Omenjeno resolucijo so predložile iz različnih gospodarskih in političnih ta/logov sledeče države: Saudova Ara bi ja. Argentina, Burma, Bolivija Cejlon, Kostarika. Egipt. Ekva dor, Etiopija. Gana. Gvatema la. Haiti. Indija, Lihci.ja, Panama. Pakistan, Sudan. CSR in Urugvaj. Proti resoluciji so Uradno poročilo bo. morda objavljeno že danes - Komentarji izjav llruščeva v turškem veleposlaništvu MOSKVA, 30. — Po včerajšnjih izjavah Hruščeva v turškem veleposlaništvu se danes n,i moglo zvedeti nič novega o usodi' odstavljenega maršala 2ukova. Po nekaterih domnevah naj bi centralni komite že včeraj odločil o novi funkciji bivšega obrambnega ministra, po drugih pa naj bi zasedanje, na katerem se o tem odloča, trajalo ie danes. Vsekakor pa se pričakuje uradna vest o tem že jutri. Medtem pa v Moskvi nadaljujejo s pripravami za proslavo 40, obletnice oktobrske revolucije. Skupine delavcev so zaposlene z okraševanjem poslo-pij. Na nekaterih krajih so se pojavile tudi slike sovjetskih voditeljev, v prvi vrsti Bulganina, Hruščeva in Mikojana. V mesto še vedno prihajajo turisti in novinarji v vedno večjem številu. Davi se je zvedelo, da bo madžarsko delegacijo vodil Kadar, romunsko pa Georgiu Dej in predsednik vlade Cbivu Stoi-ca. Vreme je izredno lepo in zdi se, kot da je zima že minila, kajti meščani se sprehajajo po ulicah brez plaščev. Ob_ pomanjkanju uradnih poročil o 2ukovu seveda zahodni tisk nadaljuje z domnevami in vsakovrstnimi komentarji s lem v zvezi. Pariški ((France Soir« je mnenja, da je Hruščev glede Zukova in Srednjega vzhoda pristal na kompromis. «S svojimi izjavami, šaljivimi stavki in smehljaji, ki jih je Hruščev delil med sprejemom, je poskušal odstraniti zaskrbljenost, ki je nastala v zadnjih tednih v Moskvi in v svetu zaradi nje; govih sklepov in prejšnjih izjav.« Clankar je mnenja, da je jedro spora med Hrušče-vom m Zukovom prav politika SZ na Srednjem vzhodu, in-trdi, da je možno, da so Hruščeva na zasedanju CK KP SZ obdolžili, da je šel predaleč; sedaj pa je s svojimi izjavami hotel Hruščev članom CK izbiti iz rok njihovo orožje. Tudi »Le Monde« je v zvezi s to zadevo napisal članek po.1 naslovom «Hruščev in volk«. Po mnenju pisca čianka se bo Hruščevu zgodilo tisto, kar se je zgodilo pastirju v znameni ti basni: da ga ne bo nihče več jemal resno, ker prehitro in svojevoljno prehaja od optimizma k pesimizmu in narobe. Nato se list sprašuje, ali je kaka povezava med odstranitvijo Žukova in pomiritvijo, ki jo je najavil Hruščev. Vprašuje se ali je bil maršal prijatelj pustolovščin, ah pa je moral centralni komite zmanjšati gorečnost samega Hruščeva. List tr di, da so vse domneve dovoljene, toda da je le ena stvar gotova: nič ni takega v sve tovnem mednarodnem položaju kar bi dopuščalo vsaj približno podlago za nenaden opti mizem Hrusčeva, kajti položaj ni ne bolj ne manj napet, kot je bil takrat, ko se je Hruščev pogovarjal z Restonom Bev i-nom in drugimi, katerim je izrazil svojo bojazen. Komunistična «Humamte» pa piše. da je centralni komite zaključil svoje delo. List bo jutri objavil članek, v katerem piše med drugim: «CK je hotel, obdržati v vojaških enotah živega političnega duha. Hotel je. da bi se partijske im mladinske organizacije v vojski v tesnem sodelovanju s poveljstvom sestajale, razpravljale, branile materialne in duhovne koristi vojakov ter dvigale njihovo moralo in borbenega duha. V tem smislu je partija pred nekaj meseci dala zadevne smernice. Ukrep v zvezi z maršalom 2ukovom ka že, da nameravajo KP. njen CK in sovjetska vojska ostati zvesti duhu. ki jih je prežemal takrat, ko je njihovo na: vdušenje in junaštvo prema galo intervencioniste in belogardiste, ko so strn lašizem in zagotovili zmago Komunizmu.« Angleško posredovanje med Bonnom in Beogradom? BONN, 30. — v zahodno-nemškem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da jim ni nič znanega v zvozi z glasovi, ki pripisujejo Veliki Britaniji namen, da bi ponudila dobre usluge za vzpostavitev diplomatskih odnosov med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo. Obsedno stanje v Boliviji LA PAZ, 30. — Bolivijski kongres je odobril uvedbo obsednega stanja, ki ga je včeraj razglasila vlada. S tem v zvezi je vlada poslala kongresu puslanico, v kateri o-pravičuje svoj sklep s potrebo, da se upre «zaroti, ki se pripravlja v tujini in ki pomeni »zdajstvo domovine, ker se neposredno tiče težavnih mednarodni^ pogajanj, ki jih sedaj oblasti vodijo«, Vlada pravi, da so posamezne skupine »povzročile nevarne regionalne reakcije ter ogrožajo državno suverenost in varnost«. Obsedno stanje je bilo proglašeno zaradi neredov, ki so nastali na področju Santa Cruz, kjer gradijp mednarodni naftovod. Nobelovi nagradi za liziko in kemijo Podeljena tudi nagiaua »Enrico Fcrinin STOCKHOLM, 30. — Nobelova nagrada za kemijo za leto 1957 je bila podeljena angleškemu znanstveniku Ale-xandru Toddu. Nobelovo nagrado za f,ziko pa sta prejela skupno kitajska znanstvenika Tsung uao Lee in Chen Nin Yang, ki delujeta v ZDA, prvi na kolumbijski univerzi, drugi pa na univerzi v Prm-cetonu. VV ASHINGTON, 30. — Ameriška komisija za atomsko e-nergijo je podelila tretjo nagrado «Ennco Fermi« dr. Ernestu 0’Lawrenceu, ravnatelju laboratorija za izžarevanje na kaliforn.jski univerzi. Nagrajenec prejme zlato kolajno in 50.0Qo dolarjev. Nagrada je bila ustanovljena leta 1954 m jo je prvi prejel En-rico Fermi; po njegovi smrti pa je po njem dobila ime. Drugi nagrajenec je bil John von Neuman, član ameriške komisije za atomsko energijo. Tretjo nagrado pa je prejel sedaj Q’Lawrence za svoj i-dejni načrt ciklotrona in pa za svoj prispevek na področju jedrske fizike od 1940 dalje. Leta 1939 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko, leta 1937 kolajno Hughes britanskega kraljevskega društva ter leta 1940 kolajno Duddel londonskega društva za fiziko. Vreme včeraj. Najvišja tempe, ratura 17,8, najnižja 12,9, zračni tlak 1015,7, vlaiga 72-oAltOVI IN FKISrKVKl) V počastitev spomina pok. M. Sile daruje za Dijaško Matico Ema Tomažič 2.000 lir, Emil' in Tončka Colja 2.000 lir. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 30. oktobra t. 1. se je v Tistu rodilo 9 otrok, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 13. POROČILI SO SE: mehanik Ennio Esposito in likalka Iolan-da Gia, uradnik Ugo Verza In gospodinja Marija Radovič, brivec FuJvio De Nardi in bolničarka Lutgia Ambrosi, natakar VVal-ter Uabuder in gospodinja Mad-dalena Merolillo, oficir Federico de Lella in gospodinja Eleonora Bonelli, pomorščak Enzo Bennari in odv. pripravnica Mirella Gre-co, lesar Luclano Furlani in gospodinja Annamaria Bachi, uradnik Enzo Acjuilanie in uradnica Concetta Tatarella, tesar Dome-nico Steffe in gospodinja Ana-scasia Barbir, uradnik Adelmo Voinich in gospodinja Nerina detla Vatle, delavec Ottone Schneider in gospodinja Angela Srebot, Giorgio Zeugna in gospodinja Giovanna Dracheler. UMRLI SO: 56-letni Eugenio Bcntempo, 45-letni Domenico Tof. folet, 72-letrri Josip Sirca, 74-let-na Josiplna Taučer por. Hreščak, 77-letna Čarobna Pezzicar vd. Musina, 68-letni Franc Skodler, 64-letru Alberto Biloslavo, 60-let-ni Umberto Palumbo, 74-letna Elena Ruzzier vd. Razza. NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Davanzo, Ul. Bernini 4; Giustl, Strada del Friuli 7 (Greta); Mulo, Ul. Buonarrot) 11; Mlzzan, Trg Venezia 2: Tamarol-Neri, Ul Dante 7 RADIO PRISPEVAJTE /A DIJAŠKO MATICO! T:> i-j ifA \ V f ■■ *■ * • ■ ; !. p J 7. ^ Menda Opčine Še niso doživele tako velikega pogreba, kot je bil včeraj popoldne, ko smo spremili na zadnji poti nenadoma preminulega Rika Malalana. Pred hišo žalosti se je zbralo nad dva tisoč Opencev, ljudi iz sosednjih vasi in iz niesta, med njimi tudi predstavniki raznih političnih skupin, in tu se je od pokojnika v ganljivem govoru poslovil njegov dober prijatelj prof. Ivan Sosič. Ko je pevski zbor zapel žalostinko, so krsto zavito v rdečo zastavo, dvignili na ramena in pogrebni sprevod se je začel pomikati proti domačemu pokopališču. Na čelu sprevoda, so nosili dve partijski zastavi, za njimi pa številne vence in cvetje, medtem ko je godba igrala žalne konačniče. Ko so krsto spustili v sveže izkopani grob, so se od pokojnika poslovili Murina Bernetič, Vidfili in Just Košuta, potem pa je pevski zbor spet zapel žalostinko. Množica je nato še dolgo ostala na pokopališču, da se s prgiščem zemlje na krsto zadnjikrat poslovi od nepozabnega pokojnika ČETRTEK, 31. oktobra 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Ansambla Fallabrino in Vallisneri; 12.00 Potovanje po Italiji, turistični razgledi M. A. Bernonija; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Yvette Horner s svojim orkestrom Musette; 13.30 Priljubljene melodije; 13.50 Violinski virtuozi; 17.30 Plesna čajanka: 18.00 Saint-Saens: Drugi koncert v g-molu op. 22 za klavir in orkester; 18.25 VVagner: Uvertura k operi «Leieči Holandec*; 18.35 Podeželska glasba; 18.53 Koncert baritonista Dušana Popoviča; 19.15 Evropska kolonialna ekspanzija; »Zgodovinske značilnosti italijanske kolonialne politike*; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Odlomki iz francoskih oper; 21.00 Dramatizirana zgodba: Antonija Curk: «Vitez Erazem Predjam- ski*, drugi in zadnji del; igrajo člani Radijskega odra; 22.00 Nove knjige in izdaje: Vaino Linna: »Križi v Kareliji*; 22.15 Dalmatinske narodne pesmi; 22.35 Skladbe Bedricha Smetane; 23.00 Moderni ritmi. KOPE n Poročila v ItaUjanšCnl; 6.30 12.30. 10 30. 17.30. 19 15, 23 00 Poročna v slovenščini: /30 13 30. 15.00 5.00-6.15 Spored Iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 11.00 A Hačaturjan: «M»- scherata* suita; 11.15 Otroška ura; 13.40 Kmetijska univerza; »Naše žene v prizadevanjih za pospeševanje kmetijske proizvod-nje»: 13.50 E. De FalJa: «Trtvo-gelnik*, baletna suita; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci; »Govori predsednik OLO Nova Gorica inž. Karmelo Bu-dihna*; 15.10 Zabavna 8lasb^i 15.25 Za razvedrilo; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane: 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Slušna igra V ital.; 18.15 Plesna glasba; 18.30 Igra orkester Slovenske filharmonije; 19.00 Veseli ritmi; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane: 22.13 Lionel Hanvpton in njegov vibrafon. SLOVENIJA 327.) m 202.1 m. 212.4 in Poročila: a.uu, 6.O0, V.U0, 8(»t 10.00, ,3.00, 15.UO. 17.00. 19 30 22 00 5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 V veselem narodnem tonu; 8.35 Odlomki z javne oddaje radia Koeln (ponovitev): 9.30 Znameniti liki v glasbeni obdelavi; 10.10 Zabavni glasbeni magazin; 11.00 Arije iz oper, ki jih radi poslušate (pojo domači solisti); 11.30 Cicibanom — dober dam, 11.45 Pesmi za naše male; 12.00 Instrumenti govorijo (solisti v zabavni glasbi); 12.40 Slovenski vokalni oktet vam prepeva; 13,15 Zabavni intermezzo; 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 14,35 Naši poslušalci čestitajo, in pozdravljajo; 15.40 Humoreska tega tedna — A. P. cehov: Maska; 16.00 Z našimi M inozemskimi’solisti in skladatelji. 17.10 Nagradne uganke iz zabavne glasbe; 17.30 V prijetnem ritmu z majhnimi in velikimi ansambli in solisti; 18.00 Radijska univerza — Dr. Erik Hauptmann: Levkemija — rakasto obolenje krvi; 18.15 Iz zapuščine starih italijanskih mojstrov; 18.45 Četrtkova reportaža; 19.50 Tedenski notramje-politični pregled; 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi jh napevov; 21.00 Aleksander Blok: Dvanajst (poema o oktobru); 21.30 L. M. Škerjanc; Godalni kvartet št, 5 v fis-molu; 22.15 «Vrba žalujka, joče za menoj* (spominska oddaja za domačimi padlimi izvajalci jazza). TELEV IZIJ A 17.30 Spored za otroke: 18.30 Naš dom; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ. [ KINO J Excelsior. 15.00; «Prlnc in pl^ salka*, Marilyn Monroe in LaU-rence Olivier. Fenice. 15.00: «Ogenj v podpa' lubju*, R. Hayworth, R. MK-chum. Naziouale. 16.00: «Dolga zelena dolina*, Bruce Bennett, L. Cha-ney in F. Young. Supercinema. 16.00: »Navihana Marisai), M. Allasio, R. Salva-tori, E. Manni. . Filodrainmatico. 16.00: »Trikra1 ženske*, S. Koščina, Nino MaO-fredi, Grattacielo. 16.00: «Velika ljubezen Elizabete Barett*, J. Jones. I. Gielgud, technicolor. 21.00; «Odnehaš ali nadaljuješ*. Supercinema. 16.00; »Povratek Joe Dakota*, J. Mahoney, tecn-nicolor. Arcobaleno. 14.30: »Sonce bo zopet vzšlo*, T. Power, A. Gar®-ner, Mel Ferrer. Astra Rojan. 16.30: »Neurje o* Nilu*, A. Steel. Capitci. 16.30: «Otok v soncu*. Cinemascope, technicolor. U. Mason, J. Fontaine, J. Da«-dridge, H. Belafonte. 21.00; «Odnehaš ali nadaljuješ*. CristaHo. 16.00: »Sijajna ljube- zen*, G. Grant, Deborah Kerr. 21.00; »Odnehaš ali nadaljuje**" Alabarda. 15.30: «Trije mušketirji*, L. Turner in G. Kelly. Aldebaran. 16.00: «Branim svojo ljubezen*, M. Carol, G. Fef' zetti, V. Gassman. Ariston. 16.00; »Zgodba dr. Was-sella*, G. Cooper. Armonia. 15.00: «Mošeja v P"* ščavi*, R. COnte. Aurora. 15.00: »Arianna*, A. Hepburn, G. Cooper in M. Che-valier. Garibaldi. 16.30: ((Libanonska Srreliikl0 nedeljo, se ga je kljub azijski gripi udeležilo precejšnje število članov 'h prisotni smo lahko opazili živahnost in razgibanost teh mladincev, ki se skušajo čim bolj aiktivizirati in pritegniti v svojo sredo čim več mladine. Iz leta v leto se rod Modrega vala vedno bolj popularizira in danes je v njem včlanjenih veliko število srednješolcev in nižješolcev; taborniki pa so znali pritegniti v svoje vrste tudi več vajencev in celo delavcev, kar je še Posebno razveseljivo V okviru RMV je vključenih sedem taborniških družin, in sicer družine «Jadranskih delfinov«, «Sumečiih borov«, «Be-lih galebov«, «Zapadnih mejašev«, »Morskih zvezd«, »Žarečega slapa« in »Sokolov s Silivca«. Te družine tudi tekmujejo med seboj, katera od njih bo med letom dosegla največ točk; vse taborniško delovanje pa vodi skupna mi-SB,1: vzljubiti naravo in pri-rodne lepote, hkrati pa krepiti narodno zavest. Mladi taborniki segajo P° svoji taborniški literaturi, iz katere cepajo pravi smisel taborniškega življenja ter si tako pridobivajo novega strokovnega rnanja, organizacija pa si tako tudi utira pot v javnost. Osrednja aktivnost vsake taborniške organizacije pa o-*t»ne vedno to, da priredi v Poletnem času taborenje. Letos so naši taborniki krenili v Slovenijo, medtem ko so morali dve leti taboriti ob Belo-Peških jezerih. Zveza tabornikov Slovenije je dala našim tabornikom na razpolago dva taborna prostora: enega v Ribnem pri Bledu, drugega Pa pri Otočcu pri Novem medu, Ker je vodstvo RMV pulilo izbiro prostora ZTS, jim 3e le-ta določila kraj Otočec °b Kuki na Dolenjskem, in tržaški taborniki so bili ve-*eli te izbire, ker se jim je Poleg drugega tako nudila Prilika, da nekoliko pobllže spoznajo naim sorazmerno malo poznano Dolenjsko. Ob Krki o prirejali taborniške j" gozdne igre, reka sama pa 3* dala velike možnosti zabave z veslanjem na čolnih ter spuščanjem po brzicah. Iz tabornega prostora so priredili tudi več izletov v bližnjo °kolico na Gorjance, v Nov« btesto itd. Taborniki se prav radi spominjajo tistih dni in °bujaj0 dogodke, ki so jih Prebili v veselju in sprošče-n3u v tistih lepih krajih tako J7 lastni sredi kot tudi v druž-‘bi drugih slovenskih taborni- re v bližini.. Iz Otočca je skupina 15 aktivnejših članov nadaljevala pot v Bosno na II. veliki zlet tabornikov Jugoslavije, ki se je vršil na Palah pri Sarajevu ter je trajal od 7. do 16. avgusta t. 1. V oddaljenosti dveh kilometrov od postaje je udeležencem zleta stal na razpolago ogromen taborni prostor, na katerem je nad 5000 prisotnih tabornikov iz vseh delov Jugoslavije in tudi iz inozemstva uvrstilo in razpelo svoje šotore v 3 km dolgo platneno mesto. Iz drugih držav so bili prisotni predstavniki nacionalnih taborniških organizacij iz Belgije, Francije, Nizozemske, Poljske. Romunije in Zapadne Nemčije. Naši udeleženci tega zleta s ponosom pripovedujejo o programu, ki so ga sestavili za Radio Pale. Ob priliki zleta so si ogltdali mesto Sarajevo, se podali na goro Romanijo, znano iz časov narodnoosvobodilne borbe ter na goro Ja-horino. Nakar so potovali preko Mostarja v Dubrovnik ter nadalje po lepi Dalmaciji do Splita, z vlakom k Plitvič-kim jezerom, nato preko Zagreba in Ljubljane v Trst. Iz poletnega delovanj., je še omeniti osei-.dnevno kolesarjenje nekaterih tabornikov, ki so se podali s svojimi kolesi v Avstrijo ter obiskali sloven' ske kraje na Koroškem. Ob priliki so ponesli čestitke DSS koroškim srednješolcem ob u-stanovit.vv - slovenske gimnazija Taborniška organizacija pa ne vidi svojega edinega cilja samo v tem, da prireja vsakoletna taborjenja, ki pa naj o-stanejo vseeno nekak vrhunec taborniške aktivnosti, ko ima vsak tabornik možnost, da st sprosti v naravi, daleč od mestnega hrupa in zatohlih mestnih ulic Med šolskim letom taborniki povezujejo svojo dejavnost s tem, da posamezne družine ali pa tudi skupno ves rod prirejajo razne izlete v bližnje kraje, predvsem na naš Kras, tako da si mladi tabornik ogleda in spoznava tudi naše bližnje pri-rodne lepote in n»ravo, ki jo še vedno premalo poznamo. Na takih ekskurzijah v na.o bližnjo okolico more mladina veliko pridobiti pri spoznavanju ožjo domovine, velika pa j je tudi vzgojna vrednost tikih izletov, ker se na njih skuša mladina sama disciplinirati. Med take izlete naj o-menimo tiste v Gročano. "a Grmado, k Doberdobskemu Jezeru, v Škocjansko jamo, na Volrik, Slavnik in druge. Posamezne družine pa so poleg izletov imele še druge prireditve, kot loterije, šahovske in namiznoteniške turnirje, predavanja, fotoamaterske tečaje in drugo. Iz tega površnega pregleda je videti, da so naši taborniki vsestransko aktivni; vzgojni cilji organizacije sr tudi važni, ker h čejo izoblikovali svoje člane tako, da bodo ti postali dobri, zavedni in koristni člani človeške družbe r.asploh. S' takim delovanjem bodo dajali lep vzgled tudi o-stalim mladincem, ki niso taborniki, ampak gledajo s simpatijo na to organizacijo. Mlademu taborniku je potrebnih več lepih čednosti, krt so: potrpežljivost, strpnost, samo-premagovanje, vztrajnost in samoiniciativnost; vse te čednosti skupaj pomagajo mladini v veliki meri do tiste sa-rr.ovzgoje, ki je poleg ostalih tudi ena glavnih namer ov taborniške organizacije. Vse to pa ji hkrati pomaga tudi pri učenju v šoli. S svojega občnega zbora so taborniki iz Rodu modrega vala razposlali pozdrave vsem tistim taborniškim organizacijam, s katerimi so ob raznih prilikah navezali prijateljske stike. BAN H * ' Delovno predsedstvo na letošnjem občnem zboru tržaške taborniške organizacije Rodu modrega vala 0 ženski neplodnosti Od česa je odvisna in kako jo zdravimo Neplodnih zakonov, ki trajajo tri ali več let, je okrog 10-15 odstotkov. Vzrok temu je žena, včasih pa tudi mož. Računajo, da je žena v ve« kot polovici primerov odgovorna za sterilnost, Vz roki ženske sterilnosti so mnogoštevilni in jih ne moremo na tem mestu podrobno navajati, pa se bomo zato omejili na najbolj pogoste. Eden najbolj pogostih vzrokov neplodnosti je splav, zlasti še, če je bil izvršen v prvi nosečnosti. Umetni prekinitvi nosečnosH navadno sledi vnetje jajčnih vodov, oziroma maternice, kar ima za posledico neplodnost. Vnetje, kot nezaželena komplikacija, lahko nastane tudi po porodu. Klice, ki ga izzovejo, se nahajajo že predhodno v telesu žpne ati se pa vanj zanesejo posredno pri nestrokovno vodenih porodih. Cesto poVz.ro- lillliiilIllliilltiHtilllHlllMlllllliliiiitillllllimiilllilliiimmiiiiilllllllllliiM llllllllllllllllHIIrtlllllllllllllllllllllllllllUlllllllltllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllilllllHIIIIIlllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIHIIIItIMIIIItlllHHIItllMIIIINIIIIIIIIIHIIIin PRED OČMI AMERIŠKIH ZAKONODAJNIH IN IZVRŠNIH OBLASTI Kako je nastala organizacija «dru Sedanje ameriško gangsterstvo izhaja iz krogov, ki so v dobi prohibicionizma izdelovali in razpečavali alkoholne pijače - Vlado «druge Amerike» tvorijo poznejši naseljenci Ko so 25. t.m. v nekem brivskem salonu v New Yor-ku umorili Alberta Anastasia, so o tem dogodku časopisi na veliko pisali. Pri tem ni bil poudarek na načinu umora: pač pa na osebnosti, ki je bila umorjena, kot bi šlo za atentat na kakega državnika Kdo pa je bil ta Anastasia? In čemu tolikšna važnost? Anastasia je priimek več bratov z italijanskega juga ki so se že pred desetletji izselili v ZDA povečini na skrivaj. Albert in Tony Anasiasia pc sta že zdavnaj zaslovela kot velika gangsterja in Alberto je bil celo na vrhu lestvice v maihni skupinici voditeljev ameriškega podzemlja, ki jo v ZDA imenujejo «vlado druge Amerike«. Za Albertom ne bo ostala neka dediščina, ki bi bila vredna besede, pač pa predstavljajo njegovo d?di.šči-no spretno in v amerišaem merilu organizirani zločini. Časopisi so mu po atentatu pripisovali 50 umorov, ameriške policijske in sodne oblasti pa menijo, da bi mu jih mogle pripisati le 30. Z druge strani pa vprav najbolj kvotiran ameriški tisk pravi, da gre število njegovih umorov v stotine, verjetno celo nad tisoč. Kako pa d» mu a-tneriške policijske in sodne ■-rrrrc- jsm-r f dL Tak Je «Voikswagen», ce se nanj zavali tovornik. Nesreča se Je zaradi goste megle zgodila v Darmstadtu v Zapadni Nemčiji, na srečo pa ni bilo človeških žrtev oblasti niso prišle do živega? Zadeva je zelo enostavna. A-meriška zakonodaja zahteva, da se pri takih umorih mora vedno najti priča, ki neibpod-bitno dokaže, kdo je izvršilec umora ali kdo je tisti, ki je umor «naročil», poleg tega pa še to, da priča ni v nobenem primeru niti v sorodstvu z umorjenim niti kakor koli povezana s tisto stranjo, ki bi bila »v nasprotju z int-resi« žrtve. S tem se pač hoče zagotoviti. da bi pričanje nikakor ne bilo pod «tujim vplivom«, da ne bi bilo pač tendenčno. In Albert Anastasia j? glede tega bil pravi mojster. Sicer pa nam bo o tem čudnem odnosu ameriških zakonodajnih in izvršnih oblasti do tega pojava še največ povedal sledeči primer; Leta 1940 so new.vorš’ke policijske sile začele veliko kampanjo proti gangsterstvu v svojem mestu, v ta namen so ustanovile celo talto imenovani District Attorne.v John O’ Dwyer. Ustanova je bila torej namenjena uničevanju gangsterstva. Pozneje pa se je izkazalo, da je ta organizacija bila dejansko najboliši zaščitnik gangsterstva, pa čeprav je zaradi javnosti včasih spravila pod ključ kako manj važno osebnost iz ameriškega podzemlja. In v tem okolju je delal Anastasia in nekoč Torrio, v tem okolju še dela Costello in številni drugi voditelji gangsterstva ali člani «vlade druge Amerike«, kot jih Američani sami imenuje* jo. Za Franka Costella pravijo, da ima položaj Eisenhowerja, Johnny Torrio pa. ki živi danes udobno življenje na račun svoje bivše «kariere», uživa sloves velikega Washingtona. Ne bomo pisali toliko o »figurah« tega ameriškega pojava — gangsterstva, pač pa bolj o pojavu kot takem. Vsi tisti, ki se podrobneje ukvarjajo s tem vprašanjem, zatrjujejo in dejstva jim dajejo tudi prav, da predstavljajo «drugo Ameriko« po veliki večini «novejši priseljenci«. Sama njihova imena povedo, da predstavniki ameriškega gangsterstva ne pripadajo Anglosaksom. Nemcem, Holandcem in Francozom, ki so se pred več stoletji kot prvi naselili na novi celini. Pač pa da tvorijo ameriško podzemlje povečini južnoitalijanski p iseljenci, Irci ali pa ljudje iz vzhodne Evrope. Čeprav tega zares ne moremo posplošiti, nam imena zgovorno pričajo. Kako pa je ta pojav nastal? Verjetno ne bodo daleč od resnice oni. ki pravijo, da je sodobno ameriško gangsterstvo vzniklo proti koncu prohibicionizma. V dobi, ko je bilo v ZDA prepovedano pridelovanje in izdelovanje alkoholnih pijač in tudi njihovo točenje, so drznejši ljudje to opravljali h« sitrivaj, kar jim je — kot vsaka prepovedana trgovina — nosilo velike zaslužke. Ko pa so v Washing-tenu prohibicionizem ukinili, so se ti ljude znašli — na cesti. Tovarne piva, whiskyja in drugih pijač s° začele normalno obratovati in bivši tajni producenti in razpečevalci, ki so bili v času prohibicije navajeni na velike zaslužke, so si morali najti novo zaposlitev. Poleg tega je treba vzeti v poštev še dejstvo, da je večina teh ljudi že itak bila izven zakona. Prvič zato, ker se je povečini prikradla v ZBa na skrivaj in je zato morala živeti tako reicoč v i-legali, drugič pa zato, ker jih je policija že zaradi njihove protizakonite dejavnosti preganjala. In volk dlako menja, navad pa ne — zato so si ti ljudje v novih razmerah izbrali le novo področje dela, Kdaj se je pojavil, zakaj in 1 nikakor pa se niso vključili v kako? | normalno življenje. Od začet- '•iitiitiitimiiiitmiiiiiiiiiiitiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mltiliiiui iiiiiiiiiiiimiiHiniiiomiiniiiiiiiilrtiiiu .milimi ........................iiimiiiiiiw SKRB OBLASTI ZA DVIG ŽIVLJENJSKE RAVNI V JUGOSLAVIJI Prednost industriji (Od našega dopisnika) Reograd, oktobra. NI tajnost, da je porast o-**bnih dohodkov prebivalstva Jugoslavije po vojni zaostajal ** splošnim razvojem. To je litdi razumljivo. Bilo je po-*rebno vlagati ogromna sred-,,v» za obnovo znostalega in nietl vojno uničenega gospodarstva; nadalje, velika sred-,,v* v izgradnjo objektov, ki iele nedavno pričeli s svoja proizvodnjo vračati skupnosti vložena sredstva, zago-*r,viti letno vedno večja sred-**v* zg neobhodne splošne Potrebe (prosveto, zdravstvo. Sl čialno skrbstvo, obrambo "d.j, S spremembo družbenih odnosov je sicer po vojni prišlo do spremembe osebnih dn-Oodkov in s tefn tudi dt> spremembe osebne potrošnje v korist delavskega razreda in ’ralega kmeta, toda te pozi-‘Vne spremembe niso rasle. '* omenjenih razlogov, sorazmerno » povečanjem skupnih d< hodkov. Pripomniti po je hotrebno, da to zaostajanje n-s bne potrošnje za splošno po-Došnjo ni bilo tako veliko kot kažejo številke, ker so precejšnji zneski, ki so prikazani med splošno potrošnio (socialno skrbstvo, zdravstvo itd.) posredno povečevali o-sebne dohodke, ker so dejansko zmanjševali osebno po trn.šnjo. Druga značilnost dosedanje osebne potrošnje, ppleg zaostajanja za splošnim razvojem, je njena struktura, v kateri prevladujejo izdatki za prehrano. Gledano po letih, so struktura sicer polagoma m»nja v korist izdatkov za Industrijsko blago in druae usluge. Ta pojav ni le posle dica nizkih osebnih izdatkov, ki so dovoljevali prvenstveno zadovoljitev najnujnejših po treb. temveč tudi dejstva, de ja vse do nedavnega domača industrija sorazmerno malo proizvajala za potrebe široke potrošnje in da je bil tudi u Voz artiklov osebne potrošnje neznaten. Zadnji dve leti, po sobno letos, se opaža občutne povečanje osebne potrošnje wi sprememba njene strukture v korist industrijskih iz- delkov in uslug. To je posledica porasta osebnili, dohodkov, to je kupne moči preb' valstva m blagovnih skladov. Po statističnih podatkih so osebni dohodki prebivalstva, v primeri * lanskoletnimi, v letošnjem letu poveča I' za 21 odst. Ugodne perspek tive za nadaljnje povečanje o-sebnih dohodkov so se odrazi |. v 'povečanju izkoriščanja potresnih kreditov za na‘kup ndustrijskega blaga, ki »o porasli za 53.9 odst. Rezultat te občutno povečanje osebne potrošnje, ki je v primeri z lanskoletno porasla za 13 od stotkov, oziroma računano na prebivalca (katerih število se vsako leto veča zaradi narav nega prirastka) za 11 odst. Pri tem je osebna potrošnja delavcev in nameščencev porasla za 11.5 odst., vaškega prebivalstva za 10 odst. To pa je šele začetek občutnega stalnega dviga živ Ijenjske ravni prebivalstva Jugoslavije. Zvezna skupščin« j,- na zadnjem zasedanju s sprejemom resolucije o perspektivnem razvoju osebne in splošne potrošnje priporočila I dana prednost rekonstrukciji, ukrepe za zagotovitev hitrej- povečanju zmogljivosti in iz šega povečanja osebne potroš gradnji novih objektov, ki bc, nje. Zvezna skupščina je med I do proizvajali blago za širok drugim s svojimi priporočili Vala zveznemu izvršnemu svetu nalogo, da s spremembe gospodarskega sistema; 1. omogoči tako formiranje osebnega dohodka zaposlenih, ki bo v skladu z doseženim' rezultati in produktivnostjo drla; 2. da se pri razdelitvi skup-"ega dohodka da prednost o vrbni potrošnji pred drugim oblikami potrošnje; 3. da se z večjimi razlikami v dohodkih med visoko kvalificiranimi, kvalificiranimi in nekvalficranmi vzpodbuja li rtvgu strokovnega znRnja, k povečanju produktivnosti de 'a. to je v končni liniji k pc večanju osebnega dohodka Vzporedno z. ukrepi, ki be do zagotovili povečanje oseb nega dohodka, bodo sprejel-ukrepe, ki bodo omogočili, da bodo delovni ljudje zadovolji li s svojimi osebnimi dohodk čim več osebnih potreb. V bodoči investicijski politiki bo potrošnjo. Forsiralo se bo pc večanje proizvodnje kmetij skih pridelkov, uvoz blaga S roke potrošnje, uvoz surov.n z-\ proizvodnjo takega blaga Sprejeli bodo nadalje gospodarske in organizacijske ukrepe za povečanje števila raznih uslug (uslužnostnih obrtniških podjbtij), ukrepe za zboljšanje oskrbe velikih mest in indu strijskih središč itd. Vsi ri ukrepi bodo dejansko poveča li realne dohodke prebival-stvn, Vzpcedno s povečanjem o sebne potrošnje bodo povečali tudi sredstva za potrebe šolstva. znanosti, zdravstva, so cialnega skrbstva in zavaro vanja, za izgradtrio stanovanj itd. ter zagotovili najširšo kontrolo uporabe teh sredstev. Končni učinek vseh teh ukrepov bo zagotovitev stal nega in hitrejšega dviga živ Ijenjske ravni prebivalstva Ju-aoslavije. BOZO BOŽIC ka so se začeli ukvarjati z. izsiljevanjem. Nagel ekonomski razvoj ZDA je ustvaril veliko možnosti dela in trgovina in industrija sta cveteli. Zato pa konkurenčna borba ni bila nič manjša. In skupina organiziranih gangsterjev je začela posameznim trgovcem ali manjšim industrljcem vsiljevati «svojo zaščito« pred konkurenti. V kolikor trgovec ni bil pripravljen »zaščito« sprejeti, je s tem tvegal, da mu podjetje uničijo. Ce pa je na »zaščito« pristal, je ?c itak bil v njihovi mreži in je moral plesati po njihovi volji. Izsiljevanje se je torej začelo. Tedaj ni bil i lek primer, da je to ali ono trgovsko podjetje pogorelo, vendar so se tolažili, da so to le naključja. Resnica pa je bila vse kaj drugega. Frank Costello se je na primer naglo povzpel in imel »svojo metodo«. Od trgovcev na primor ni za -zaščito« zahteval odškodnine, pač pa je podjetje prisilil, da je v svoj lokal sprejelo enega izmed številnih bi’jardov», kot jih vidimo na primer po naših javnih lokalih. Pri tem mu je uspelo ustvariti si popoln monopol in p i ameriških podatkih je v letih okoli 1950 imel letnih dohodkov na račun teh biljardov 2 milijardi dolarjev, oziroma 1250 milijard lir. Seveda so te vsote, ki so tudi za ameriške razmere nenavadne in tovrstno gangsterstvo je postalo že nekakšna industrija. Tovrstnih dejavnosti pa j« več Med njimi je tudi znano izsiljevanje delavcev v pristaniških sindikalnih družbah. Sem se je bil že zdavnaj vrinil Albert Anastasia. Čeprav precej prikrojeno sliko o tem nam je pokazal film »Fronta v pristanišču«, v katerem je glavno vlogo igral Marlon Brando. Ce bi hoteli pisati podrobno o tem, bi zašli predaleč. Pač na se bomo omejili le na še ^no plat gangsterstva. V začetku se je posamezn i skupina gangsterjev s številnimi pomočniki lotila le ene panoge tovrstne gangsterske dejavnosti In jo izkoriščala kot svoj monopol. Pogosto pa so se interesi dveh tolp križali in tedaj je prišlo do prave vojne med njimi in padale so glaVe, ki s0 se pridružile glavam bivših »stanovskih vražnikov«, to je onih, ki »zaščite« niso hoteli sprejeti in so se gangsterstvu upirali. Pozneje pa so i voditelji začeli združevati in tako je prišlo do tako imenovane »vla- de druge Amerike«. Gangsterska fronta se je torej strnila, tu pa tam pa je vendarle kdo izmed njih izgubil glavo, pa čeprav je spadal pod skup no poveljstvo, To so bili po navadi ljudje, ki so se hoteli iz vrst umakniti in postali nevarni, ali pa ljudje, ki so delali proti interesom »družbe«. In verjetno je tudi sam Albert Anastasia ena teh »žrtev«. 7,a vodstvo vsega tega gangsterstva ve vsa Amerika. Njihove slike zasledimo povsod. Nihče pa jim baje ne more do živega. Zakaj, smo že prej rekli. Kvečjemu se ameriške oblasti včasih nad nekom »znesejo« tako, da ga pošljejo v njegov rojstni kraj, od koder je prišel, ali pa ga »zašijejo«, ker da je prijavil premalo obdavčljivih dohodkov. In gangsterstvo, ki baje nekoliko pojema, še vedno živi svoje bonotno življenje v »čast« družbi, ki ga je rodila in dopušča. Č» tudi kapavica, t katero je mož okužil ženo, vnetje notranjih spolovil, kar ima pozneje za posledico sterilnost. Četudi so vnetja ženskih spolovil najbolj pogost vzrok neplodnosti, poznamo |e celo vrsto drugih vzrokov. Tu je treba omeniti nepravilen ali nepopoln razvoj ženskih spolnih organov, zlasti maternice in jajčnikov, v drugih primerih zopet jajčnik ni sposoben producirati jajčec za oplojevanje ali pa je sluzni čep, ki zapira maternični vrat, neprehoden za moške spermije. Zdravnik, ki ga bo žena konzultirala -zaradi neplodno-Iti, bo skušal s temeljitimi preiskavami poiskati vzroke sterilnosti. Najprej bo razčistil osnovno vprašanje, ali je vzrok sterilnosti pri možu ali ženi. To bo dosegel s pregledom obeh zakoncev in možu bo poleg tega določil tako i-menovani spermogram. Pri možu se včasih odkrijejo nekatere razvojne nepravilnosti, obolenja spolnih žle-z, gonoreja ali tuberkuloza spolovil in podobno. S pomočjo spermograma lahko zdravnik ugotovi število spermijev hjih obliko in gibljivost. Ce doženemo, da je pri moškem vse v redu, še to ne pomeni, da je treba z vso gotovostjo .skati vzroke sterilnosti pri ženi. V nekaterih primerih neplodnosti gre namreč za neznane činitelje, ki imajo vzrok v notranji strukturi moške semenčice. Teh vzrokov pa z današnjimi metodami še ne moremo odkriti. Ginekološk' pregled žene navadno pokaže, če gre za akutno ali kronično vnetje spolovil, za nepravilen razvoj ali lego maternice. Zgodi se, da z navadnim ginekološkim pregledom ni moč od kriti vzroka neplodnosti. Tedaj se je treba zateči k drugim metodam. Kar ustreza spermatogrsmu pri moškem, predstavlja pri ženi ugotavljanje, če njeni jaičniki lahko producirajo za on'ojevanje sposobna jajčeca. Pri normalna razviti zdrav ženi se jajčece osvobodi iz jajčnika v sredi intervala med dvema menstruacijama, pride v jajcevod, kjer ga eventualno oplodi moški spermij, nato pa prispe v maternico, kjer se v sočni sluznici vgnezdi in dalje razvije v plod. V nekaterih primerih pa do formiranja jajčec sploh ne pride ali se pa to dogaja le v večjih časovnih presledkih Ce ženska jajčnika ne ustvarjata jajčec, do oploditve ne more priti tako dolgo, dokler ta anomalija traja. Tudi sladkorno bolne Žen" zlasti če svoje bolezni ne zdravijo, so neplodne. To ima ivoj vzrok v preveliki acidno-sti vaginalnega izločka. Povečana acidnost omejuje giblji vost spermijev, tako da ne morejo priti na normalen način skozi maternico in dalje v jajcevode, kjer bi morali ©-ploditi jajčece. Včasih je tudi notranja zgradba maternice in jajčnikov defektna. Da ugotovimo, kako je na stvari, zlasti če »o jajčniki neprehodni, moramo rentgenološko pregledati maternico in jajčnika. Sluzni čep v materničnem vratu, o katerem smo že govorili, predstavlja pogosto resen vzrok neplodnosti. Njegova fiziološka naloga je, da ščiti notranjost maternice nred prodirartjem klic iz zunanjega sveta in vagine ter tako preprečuje infekcijo. V nenormalnih, primerih se ta čep tol.ko Spremeni, da onemogoča prodiranje spermijev ,v maternico. Zdravljenje neplodnosti. C* smo odkrili vzrok neplodnosti; je zdravljenje lažje. Pri vnetjih se poslužujemo zdravljenja s toploto v najrazličnejših oblikah. Hormonalno zdravrie-nje pride V poštev tam, kjer smo ugovovili endokrine motnje. »Oboleli« sluzni čep r vratu maternice zdravimo s hormoni ter antibiotiki, ki jih njicirartio neposredno v obolelo mesto. Včasih se poslužujemo tudi kirurškega zdravljenja, ki nam daje v določenih primerih lepe uspehe. Neplodna žena. ki želi otroka, s: bo z zaupanjem obrnila do svojega zdravnika, ki jo bo zdravil v svoji ordinaciji ali jo pa napotil k specialistu, oziroma v bolnico, saj s*, moderna medicina v zdravljenju neplodnosti danes poslužuje uspešnih metod. —*-«»----- Umrl je Kazantsakis V soboto je v Frie-burgu umrl grški pisatelj in javni delavec Nikos Kazantsakis. Podlegel je levkemiji v starosti 72 let. V Frieburgu je bil na zdravljenju, ker je sicer živel že dlje časa v An-tibesu v Franciji. Ko smo pred mesecem dni govorili o možnih kandidatih za letošnjo Nobelovo nagrado za slovstvo, smo Kasantsakisa omenili med prvimi tremi kandidati in ta njegova kandidatura se je vlekla vse od leta 1954. .Sedaj pa mu je smrt, žal, odvzela možnost za priznanje, ki ga je bil vreden. Leta 1954 je močno zaslovel zaradi svojega dela »Kristusovo življenje«, ki je kmalu prišlo na indeks, pa čeprav so mu že naslednje leto na Dunaju dodelili mednarodno nagrado za mir, Nikos Kazantsakis se je uveljavil tudi v političnem življenju, in sicer kot socialist in v prvi povojni grški vladi bil tudi minister za nulturo. niiimiiiiiiiimiiiiMiiiMiHiiiimHiiiHiniimiiiiiMitmiiitiimmiiiimiiiiuiiiiiiiimmiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHimiiHnmHmnimiHH KDO BO NOVI «KRALJ MODE« IIIIIIIIIIUIIIIIIOIIMIIIHIIMIIIIOIIHilM llllllli II IM Filipa Mcde Ko je »Espresso« objavil vest, da je bivši državni pod-tajnik Filippo Meda zahteval zase tako volilno okrožje, kjer bi bila zagotovljena zmaga demokristjanov pri volitvah v senat, je 15 tajnikov demokr Ščunskih sekcij v Milanu (od :i4) poslalo pismo pokrajinske mu odboru svoje stranke, katerem groze z ostavko, če bi sprejeli zahtevo Filippa Me-dc, Filippo Meda je sedaj voditelj demokrščanskč skupine svetovalcev v milanskem »b finskem svetu. Tajniki milanskih sekcij ga obtožujejo, da je v vseh teh poslednjih letih sabnriral vzpostavitev učinkovite občinske uprave, ki bi temeljila na sporazumu med DC in PSi. Nedvomno je v ienskem sve-1 Ui močno odjeknila vest o ne-na-aiii smrti Cristiana Dior« — kralja mode. Prišel je na kratko zdravljenje v italijansko zdravilišče Montecatini, pa ga i« nenadoma zadela kap. Čeprav smo prepričani, da ni bita niti ena izmed naših čitateljic njegova klientka (saj je bil to krojač le kraljic, princes in bogatih dam), bo njegovo ime znano vsem ženskam že po revoluciji, ki jo je Uta 1947 povzročil s svojo odločitvijo, da se krila razširijo podaljšajo. Do tedaj so bila namreč v modi zelo kratka in ozka krila. Prvi njegovi modeli so zato vzbudili precejšnje razburjenje. Od tedaj naprej je njegov slovet med ženskim svetom vedno bolj rasel m lahko rečemo, da je danes s svojimi modeli diktiral modo v svetu ter da *° več ali manj sledile skoraj vse modne hiše to in onstran oceana. Cristian Dior je tudi tisti, ki je usttiaril modo ohlapnih oblek brez pasu, ki jih lahko zasledimo sedaj v vseh modnih časopisih in revijah. Ne moremo reči, da nam je ta modna novost najbolj všeč, a nekatere to se z njo že sprijaznile. Mislimo pa, da je hotel Dior kot velik estet s to modo uekaj doseči. Odvaditi e namreč hotel ženske, da bi se vnaprej oblačile samo v tesno se prilegajoče, obleke in jih pripraviti do tega, da u-berejo srednjo pot, ki Jtrn vrača njihovo dražest, ljubkost in ženskost. Ce je bil to v resnici njegov namen, potem lahko z večjim razumevanjem gledamo na njegove jesenske modele, ki bi nam bili sicer v veliki meri nerazumljivi in nesprejem(j:vi. Nedvomno je bil Dior velik modni ustvarjalec, ki Je mnogo prispeval k prestižu čroti-cije v modnem svetu. V hran-ciji je sicer še mnogo drugih krojačev in šivilj, ki uživajo velik sloves, a se kljub vsemu niso tako uveljavili. Pričakovati je zato, da bodo to izgubo izkoristile italijanske, predvsem pa ameriške modne hiše, ki so zaradi svojih ju e prostih in praktičnih modelov danes najbliže oktlsu pretež- pretekle jeseni; vendar pa so našemu okusu in našim potrebam mnogo bližji od teh, ki jih je ustvaril sam Dior, alt pa so jih pokazale drug* medne hiše. Plašči so praktični m preprosti, prav take tudi obleke in klobuki. Kakšna razlika s plašči, oblekami in klobuki, ki jih zasledimo V italijanskih, francoskih in angleških revijah! Ce je Diorn uspelo s svojim ugleaom zajeziti prodiranje ameriška mode, bo za njegove naslednike ta naloga mnogo težja. Zenske si žele oblek, ki jih polepšajo, a ki so kljub temti. preproste in praktične. Dioro-vi modeli po večini niso bili lakšnt, to pa zaradi tega, ker je imel Dior za svoje klient-ke le izredno bogate ženske, ki so si lahko privoščile mane modne muhavosti. Diorova smrt nedvomno najbolj prizadene 120g njegovih uslužbencev in uslužbenk, ki utegnejo ostati tudi brez službe, Dior namreč ni bil poročen m ni zapustil naslednika, ki bi vodil njegovo modno hišo, Tako se danes še ne ve, če bo podjetje Dior, ki je izdelovalo ne samo obleke, p’ašče in klobuke, temveč tudi parfeme, kozmetična sredstva tn vse mogoče okraske, sploh še obstajalo. Letos so zelo v modi volnene obleke. Slika nam kaže obleko iz jerseya nega števila žensk. O ameriških jesenskih modelih moramo spregovoriti še posr jej neka) besed. V7 vrsti vseh mogočih modelov, ki so jih pokazale francoske, italijanske in angleške hiše, vplivaj o ti modeli mladostno, prijetno in osvežujoče. Saj morda ne povedo nič novega; podobni so celo zelo onim iz tiiiiiiiiiiiiiiHtimitmimiiiiiiimiimimiutmiiuiiiimmimMimmiimMiiimiimimmitiiiimi — Do sedaj komaj slabih 2001 besed; ali je kaj naroba, draga? Gorlško-beneški dnevnik S sinočnje seje občinskega sveta v Gorici Komisija poslanske zbornice podaljšala zakon o prosti coni Dolga razprava o pravilnika, ki določa zdravniško pomoč socialno potrebnim občanom Sinočja seja občinskega sveta v Gorici se je pričela z županovim sporočilom, da je komisija za finance pri poslanski zbornici odobrila zakonski osnutek s popravkom člena št. 4. Ker je senatna komisija iz a finance sprejela zakonski osnutek brez omenjenega popravka, bo osnutek ponovno prišel pred senat, vendar lahko že sedaj rečemo, da bo zakon za podaljšanje proste cone sprejet in da bodo Goričani še vnaprej prejemali sladkor, kavo, olivno olje in bencin po znižanih cenah. K temu je sledila dolga razprava o posameznih členih pravilnika za zdravniško pomoč socialno potrebnim občanom. Največ popravkov so predložili odv. Sfiligoj, Battel-lo in odv. Eedroni. Svetovalec Battello je nasprotoval sestavu komisije, ki bo proučevala prošnje prosilcev. Po njegovem mnenju ne more duhovnik, ki je tudi član komisije, nuditi večjih podatkov o potrebi prosilcev kot izvoljena svetovalca in poveljnik mestnih stražnikov. Prosilcem se ne izkazuje pomoč na podlagi ideologije, ampak ustave, ki jamči pomoč socialno potrebnim osebam. Odv. Pedroni pa je zahteval, naj se spremeni tisti del pravilnika, ki govori o vrstnem redu članov omenjene komisije. Za županom ali njegovim namestnikom naj bosta občinska svetovalca (eden bo predstavljal stranko, ki ni zastopana v občinskem odboru), sledi naj poveljnik mestnih stražnikov, šele za njim pa župnik. V besedilu odbora je bil župnik takoj na drugem mestu za županom. «» —— SEJA ODBORA POK. SVETA Lokal «Lanterna d'oro» bo dobil novega lastnika V torek je bila v pokrajinski palači seja odbora pokrajinskega sveta, kateri je predsedoval dr. Polesi. Najprej so odborniki sklenili, da izdajo Bearziju, lastniku gostilne «A1 fogolar« na Majnici, obrtnico za «Lanterno d’oro» na gradu, ker upajo, da bo novi lastnik skušal lokal urediti tako, da bo čim bolj tipično odražal našo pokrajino; Bear-zi namerava namreč zazidati v lokalu tipično goriško ognjišče. Tako naj bi se priskočilo na pomoč turističnemu u-radu in potrebam turizma sploh, saj že reveč časa krožijo po mestu dokaj utemeljene govorice, da turisti res nimajo v Gorici lokala, v katerem bi se lahko prijetno domače počutili. Ko so razpravljali o personalnih vprašanjih so odborniki sprejeli več sklepov, ki zadevajo ureditev službenega položaja nekaterih uslužbencev, sprejem novih, itd. Nato so prešli odborniki na razpravo o javnih delih in odobrili stroške za dokončno popravilo prefektove palače. Odobrili so tudi izplačilo sedmega obroka v znesku 5 milijonov lir podjetju, ki gradi novo trgovsko šolo v Dl. Diaz. Zavodu INA-Casa so odobrili prošnjo za gradnjo o-graj okoli novih stavb ob pokrajinski cesti, ki vodi na Majnico. Odborniki so tudi o-dobrili nakup novih svetilk v kapelici zavoda Duca D’Ao-sta v Gradiški in nabavo novega kuhinjskega aparata v istem zavodu. Nato so sprejeli Sklep o manjši spremembi v obraču-un pokrajine za leto 1957 in izplačilo raznih znesikov1 pokrajinskim ustanovam za popravila in nakup materiala v preteklih mesecih. Odbornik Polesi je nato poročal o težavah na katere je pokrajina naletela potem, ko je pokrajinski svet odobril načrt za gradnjo novega teh-nično-industrijskega zavoda v Gorici, za katerega bi bila pokrajina pripravljena letno prispevati 2 milijona lir. Medtem, ko so zastopniki pokrajine pri lokalni financi naleteli na razumevanje in pomoč, pa naj bi bile še nekatere ovire pri goriških občinskih upraviteljih. Prefektura nasprotuje prostemu dnevu kavarnarjev Ker prefektura ni odobrila zahteve Zveze trgovcev, da bi lastniki barov in kavarn imeli vsak teden po en lokal zaprt, bo kavarna Bratuž odslej imela lokal odprt tudi ob ponedeljkih. »»------- Novi objekti za obmejne stražnike Na seji občinskega odbora je župan seznanil odbornike s proslavo 4. novembra v Re-dipulji in v Gorici. Odobrili so strošek 3.800.000 lir civilni bolnišnici v Gorici za bolniške stroške v mesecu avgustu. Med javnimi deli so odobrili znesek en milijon in pol lir za ureditev in asfaltiranje ulice T. Grossi. Poleg tega so odobrili načrte za gradnjo obmejnih blokov v Ul. V. Veneto in na Svetogorski cesti za obmejno policijo in financo, kakršne so pred časom zgradili na Rafutu. Na koncu so proučili več prošenj za stalno bivališče. Večina prosilcev je prišla iz Jugoslavije. IZ TRZICA Saje iz GAMMA povzročajo skrbi Prebivalci novih poslopij pri tovarni GAMMA v Tržiču se že precej let pritožujejo, ker se saje, ki jih širi industrijski obrat nabirajo po vsej okolici in predstavljajo poleg neprijetnosti za gospodinje tudi nevarnost za zdravje. V tem so si precej na istem kot prebivalci severozahodnega dela Gorice, ki morajo prenašati smrad iz predilnice. ali prebivalci industrijskih mest, ki jih preganja «smog». Ker je bila mera polna, so te dni odšli k županu in od njega zahtevali, naj posreduje. Ko se je pozanimal pri ravnateljstvu GAMMA, je izvedel, da bo podjetje morda že v nekaj tednih namestilo posebne priprave, ki bodo odpravile širjenje saj po okolici. «»------- kAzilska« še vedno razsaja Samo v Gorici včeraj 151 obolenj Goriške zdravstvene oblasti so bile včeraj obveščene o 151 novih primerih obolenj za azijsko gripo. V Moši so obolele za to neprijetno boleznijo 4 osebe, v Medei 3, v San Lorenzu 1 in v Kapri-vi 3. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves cran ta ponoči lekarna Urbani-Albane se, Ul. Rossini 1, tel. 24-43. - KINO ~ CORSO. 16.30 in 20.30: «Vojna in mira’, A. Hepburn, M. Ferrer, vistavision m v barvah. VERDI. 16.30: «11 quartiere de; lilla», H. Vidal. VITTORIA. 17.00: »Invasionc degli ultracorpi«, D. Winter. Od M. do 22. «Qjdnghaš ali nadaljuješ)). CENTRALE. 17.00: «L'ultimo bazooca tuona», M. Free-man. Od 21. do 22. »Odnehaš alt. nadaljuješ#. MODERNO. 17.00; »Rdeča džungla#. Urnik trgovin od 1. do 4. novembra Goriška zveza trgovcev je te dni objavila urnik trgovin, ki bo v veljavi v prvih dneh novembra, ko bo dnevu vseh mrtvih sledil še drugi praznik in sicer 4. november. V petek 1. novembra, na dan vseh svetnikov bodo v dopoldanskih urah odprte samo pekarne, mlekarne, prodajalne z zelenjavo in sadjem ter cvetličarne, medtem ko bočo vse ostale trgovine in tudi mesnice ves dan zaprte. V soboto 2. novembra bodo trgovine po Želji lahko zaprte. V nedeljo 3. novembra bodo v dopoldanskih urah odprte mesnice, pekarne, mlekarne, prodajalne z zelenjavo in sadjem ter cvetličarne. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. V ponedeljek 4. novembra, na dan obletnice zmage v prvi svetovni vojni, bodo vse trgovine ves čan zaprte. Izjemno bodo dopoldne odprte samo pekarne, mlekarne in cvetličarne. * * * Na osnovi prefektovega u-krepa z dne 18. februarja 1957 so mlekarne v vseh občinah naše pokrajine odprte od 1. oktobra do 31. marca od 7. ure do 12.30 in od 16. do 19. ure (in ne do 18.30, kakor je bilo najprej objavljeno). Športni dnevnik man iii n 1111111111111111111 n mn m m iii amil n ih iuj n n um n n mm n n milili 111111111111111 m imiiiiii Včeraj na gorički preturi Nepodpisani ameriški ček hoteli vriniti nevednežem 55-letnega Tržačana, ki je tudi brez stalnega bivališča, obsodili na o mesecev zapora Pred goriškega pretorja sta so hoteli tako na lahek način morala včeraj 55-letni Miche- zaslužiti tuji denar, le Lombardi iz Trsta, brez stalnega bivališča in pa 62-letni Amelio Scalfoni iz Rima, Trg Re 1, ker sta hotela novembra 1954 prodati Pietru Missiaggiju iz Gorice ameriške čeke v vrednosti 190 dolarjev, čeprav ti čeki niso bili veljavni. Zadeva morda ne bi prišla na dan, če se ne bi 18, novembra 1954. leta obtoženi Lombardi in Missiaggia glasno prerekala pred lokalom «Aurora» v Gorici v Ul. Car-ducci. V njuni bližini sta bila dva agenta, ker se jima je njun prerek zdel sumljiv, sta oba odpeljala na policijo, kjer so pri Lombardiju našli a-meriški «treveller cheques» izdan od «Bank of America# na ime Cristine Tripodi. Cek je bil vreden 190 dolarjev, vendar pa se je ugotovilo, da ga nihče ne bi mogel dvigniti, ker je manjkal podpis lastnice. Missiaggia je povedal, kako ga je Lombardi, ki ga ni prej sploh poznal, že več dni skupno s prijateljem Scalfonijem nadlegoval naj kupi ček, ker bo lahko pri vsakem dolarju zaslužil 100 lir. Poleg tega naj b; za zahvalo prejel tudi darilo in pozneje še več dolarjev po izredno nizki ceni. Missiaggiu se je zadeva zdela malce sumljiva in je ponudbo čez dva dni odbil, pri tem pa je prišlo do prepira, v katerem pa Scalfoni ni bil prisoten. Ko je pretor Lombardija vprašal, kaj meni na to izjavo, je slednji dejal, da je ček prejel v Rimu od nekega ameriškega turista v zameno za zlat prstan z briljantom in ga je seveda hotel spraviti v denar. Bančni izvedenci so bili v teku preiskave mnenja, da je ček njegova lastnica Tripodija verjetno na poti po Italiji izgubila in prišel je v roke ljudem, ki Michela Lombardija je pretor obsodil na 5 mesecev zapora, Scalfanija pa je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Za igralce loterije Zaradi praznika v petek, bodo igralnice lotta odprte samo do četrtka zvečer. V kavarno v jopiču iz nje v plašču Bila je že Skoraj polnoč, ko je neznanec stopil v kavarno Garibaldi. Naročil je Šilce konjaka, ga spil in odšel v igralnico. Iz nje se je vrnil z dežnim plaščem v rokah. Misleč, da ga nihče ni videl, je urnih nog zapustil lokal in jo ubral po Ul. XIV. Maggio proti Ul. Capuccini. Toda lastnik lokala Luigi Zanetti je kot dober kavarnar spremljal vsak gib zakasnelega gosta, zato mu ni ušla nobena potankost. Ko je neznanec zapustil lokal, je videl v njegovih rokah dežni plašč, ki ga prej ni imel. Stopil je za njim. Ko je neznanec v Ul. Cappuccini opazil »senco#, se je ustavil in izročil plašč Za-nettiju. V zameno pa je hotel imeti njegovo listnico. Ker mu je Zanetti ni hotel dati, ga je večkrat udaril po obrazu in izginil v noč. Kavarnar je brž odhitel na kvesturo in agente seznanil z vsemi podrobnostmi dogodka. Leteči oddelek je čez nekaj časa že aretiral nepridiprava v Ul. Arcivescovado. V njem so spoznali starega znanca 20-letnega B. P. iz Ul. Ita-lico Brass, ki se bo moral zagovarjati zaradi tatvine in poskusa ropa. Dežni plašč pa so vrnili lastniku Stefanu Lutmanu, uslužbencu agencije Appiani. Trening tekma kandidatov za nogometno reprezentanco Mnogo golov v Bologni igra pa še vedno slaba Kandidati so premagali Cagliari s 6:1 (2:0) - Najboljši na igrišču Montuori BOLOGNA, 30 — V današnji trening tekmi na stadionu v Bologni so kandidati za držav, no noogmeino reprezentanco, ki se bo 4. dec. pomerila s Severno Irsko v Beifa tu, odigrali trening tekmo z enajsto-rico Cagliarija in zmagali z rezultatom 6:1. Prvi polčas tekme je trajal 45 minut, drugi pa 35 minut. V prvem polčasu sta pod vodstvom dr. Fon: ia nastopili enajstorici v naslednjih postavah: Kandidat;. Bugatti; Corrad:, Cervato; Chiappella, Ferrari:-, Segato; Ghiggia, Gratton, Di Giacomo, Montuori, Prim. Cagliari: Panetti, De Toni, Loriga; M.uchisio, Bertoia. Mi-lia; Congiu. Bernascom, Kega-lia, Colomban, Meanti. Rezultat prvega polčasa: 2:0. Strelci: v 14’ Marchi-sio avtogol. v 24’ Gratton. Prve minute igre so pripadle Cagliariju, ki je izvedel dva strela na gol. Kandidati so izvedli prvo pomembno akcijo v 9’ s kombinacijo Montuori-Prini-Montuori, katerega strel je Panetti prestregel. V 10’ je Montuori preigral vso obiam bo. zaključnega strela pa n: zmogel. V 14’ je Di Giacomo pripravil Montuoriju idealno priložnost, toda njegov strel, ki bi sicer šel mimo droga, je z nogo preusmeril krilec Ivl.ir-chisio tako nerodno, da je ±. ga preskočila Panettija in obtičala v mreži. V 19’ je Ghiggia lepo prodrl po desnem krilu m centriral. Žogo je Di Giaccmo v voleju streljal proti v-a-tom, toda eden izmed branilcev je rešil nevarno situaciio. Pet minut kasneje so kandidati dosegli drugi gol. Akcijo je začel Montuori, ki je po_lal zo. go Di Giacomu, ta pa Gratto-nu, ki jo je iz težkega položaja poslal mimo. depia.S;rcnečc Panettija v mrežo. Slediio je nekaj ne pn -br.o uspešnih akcij kandidatov, katerih duša je bil v glavnem Montuori. V 36’ je naglo pobegnil Ghiggia, ki je nekaj metrov pred vrati ideair.0 zaposlil Di Giacoma, Katerega strel pa je zdrsel mimo droga. V 42’ je Montuori preigral dva branilca in priznano streljal proti vratom, toda Panetti je ubranil z dvojno intervencijo. V 44' se je spustil v napad bra. nilec Cervato, katerega strel je il previsok. V drugem polčasu so kandidati igrali v naslednjem sestavu: Panetti: Vincenzi, Cervato; Invernizzi, Ferrario, Segato: Ghiggia, Montuori, Di Giacomo. Tagnin, Lojodice. Bu gg a ti je zavzel mesto v vratih sparing-partnerja. Rezultat: 4:1. Strelci: v 4’ Di Giacomo, v 10’ Tagnin, v 12. Lojodice, v 28’ Ghiggia, v 33 Meanti. Koti 4:0 (2:0) za kandidate. . V drugem polčasu je Cagliari zaigral znatno slabše v o-brambi in kandidati so imel; več možnosti za manevriranje v kazenskem prostoru. Že v 4 je po lepi kombinaciji v globino z Ghiggiom in Lojodice-jem Di Giacomo z ostrim strelom ukanil Bugattija. Drugo akcijo je v 10' izvedel Montun. ri, ki pa je nekaj metrov pred vrati žogo nesebično podal Ta_ gninu, ki je zaradi Bugattije-ve prepozne intervencije do. segel četrti gol za kandidate. Kmalu nato je Bertoia z roko zaustavil žogo na poti v mrežo. toda Foni ni priznal limet rovke. V 12’ je zopet Montuori začel izredno, akcijo, jo privedel do kazenskega, prostora. oddal žogo Lojodiceju, kateri jo je brez posebnih težav plasiral mimo Bugattija v mrežo. V 16’ je Montuori pogodil drog, v 28’ pa je Ghiggia dosegel zadnji gol za kandidate na precizen predlozek Lojo-diceja. Sredi drugega polčasa sta Di Giacomo in Lojodice zamenjala mesti, v 33’ pa je Cagliari dosegel svoj edini gol. Bernasconi je prodrl po desni strani, njegovo centrirano žogo pa je Meanti z glavo usmeril v mrežo. Za razliko od prvega treninga v Modeni so tokrat kan. didati dosegli kar lepo število golov, vendar pa tudi njihovo današnja igra ni mogla zadovoljiti tehnikov. Slabost nasprotnikov je sicer omogočila napadalni vrsti, da je gospodarila v kazenskem prostoru, o. bramba pa je bila le malo zaposlena. Velika plodovitost napada je bila neposredno ali pa posredno delo Montuorija, ki je bil najboljši na igrišču in pobudnik vseh pomembnejših akcij napada. Njegov je bil v bistvu prvi gol, za drugega, tretjega in četrtega pa je sam izpeljal akcije prav do zaključnega strela. Razen Mon tuorija je na trenutke zablestel s hitrostjo Ghiggia. Gratton in Prini nista imela posebno srečnega dne, Di Giacomo kot Bonipertijev namestnik pa je bil nezanesljiv posebno v zaključnih fazah. V u-godnih pozicijah je vse preveč okleval. Delno se je oddolžil le s krasnim golom. V drugem polčasu, ko je bilo delovanje napada olajšano, se je dobro uveljavil Tagnin, katerega slaba točka pa so streli na gol. Lojodice je igral izmenično na krilu in Centru. Njegova igra je bila normalna. V krilski vrsti je bil kot vedno zanesljiv Ferrario, dober je bil Chiappella, zelo slab pa Segato. Ožja obramba je imela malo dela zaradi majhne prodornosti nasprotnikov in je zaradi tega ni mogoče oceniti. Krivdo za edini gol nosita branilca. Od vratarjev je bil Bugatti večkrat nesigu-ren.- BOKS Toni Demarco K. 0. Boston, 30. — Virgil Akins, peti na svetovni lestvici wel-ter kategorije, je premagal s knock-outom v 14. rundi bivšega svetovnega prvaka sred-njelahke kategorije Tonija De-marca. Dvoboj, ki bi po zamislih organizatorjev moral veljati za naslov, bo upoštevan le kot izločilno srečanje za ta j naslov, ki je prost po prehodu j bo V petek od Lugana do Lecca 20 tujcev in 40 domačiti v hitri hoji na 100 km Favoriti so Sved Ljungreen, Anglež Thompson in Italijan Pamich Bastlia v višjo kategorijo. Lecco, 30. — V petek zjutraj bodo v Luganu startali udeleženci 38. klasičnega tekmova nja v hitri hoji na 100 km, katerega cilj bo v Leccu. Na seznamu prijavljenih je 20 inozemskih tekmovalcev ,z 9 držav in okrog 40 tekmovalcev iz Italije. Od inozemcev so 4 Švedi, 3 Angleži. 2 Francoza, 2 Nemca, 5 Švicarjev ter po en Španec, Holandec, Belgijec in Luksemburžan. Med njimi so tudi trije zmagovalci tega tekmovanja v preteklosti in sicer Šved Werner Ljungreen, lanski zmagovalec v Riva del Garda, Anglež Thompson, ki je zmagal pred dvemi leti v Se-regnu in Francoz Claude Hubert, ki je zmagal Kar trikrat zapovrstjo v letih 1950, 1951 in 1952 in ki že osem iet redno nastopa na tem masakrantnem tekmovanju. Ti trije so seveda tudi letos favoriti, predvsem mlajša An glež in Šved, ki imata določeno prednost pred 45-letnim Hubertom. Prognoze so torej še enkrat na strani tujcev, čeprav ekipa italijanskih tekmo- valcev letos znatno močnejša MiiHiiiiiiiitiiiimuiiiiitiiiiiiiiitiiiiJiiiiiiiiiiiiiutiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiimmtiiiiiiiiiniiiMiiiiimiiiHiiiiii Pokal evropskih nogometnih prvakov Milan-Rapld 4:2 v odločilni tekmi Z zmago se je Milan uvrstil v osmino finala, v katerem se bo sestal z Rangersom iz Glasgowa Zuerich, 30. — V tretji in odločilni tekmi za nadaljnjo kvalifikacijo za pokal evropskih prva ijov. je Milan nocoj na nevtralnem terenu v Zuerichu premagal dunajskega Rapida z rezultatom 4:2 (2:1). V osmin, finala se bo Milan srečal z Rangersom iz Glasgowa. Pred 24.000 gledalci sta enai-storici nastopili v naslednjih postavah: Milan: Soldan; Baldini, Be-raldo; Fontana, Zannier, Bei-gamachi, Marian, Schiaffino, Bean, Grillo. Baruffi. Rapid: Gartner; Lenzinger, Hoeit; Hanappi, Happel, Bilek; Halla, Riegler, Dienst, Koer-ner II, Bertalan. Sodnik: Daniel Mellet iz Lou sanrie. Strelci: v prvem polčasu v 7’ Bean, v 38’ Happel, v 43’ Bergamaschi; v drugem polčasu: v 11’ Schiaffino, v 28 Bertalan, v 38’ Bean. Svojo začetno premoč je Milan ze v 7’ uveljavil z golom. Grillo je žogo podal Baruffiju, ki jo je centriral. Bean se je osvobodil Happela in streljal v sam spodnji kot. Rapid je ostro reagiral, toda v 14’ se je teže poškodoval njegov branilec Lenzinger, ki je moral zapustiti igrišče m se do konca tekme ni več vrnil. Rapid je bil z .-gralcem manj seveda močno handikapiran. Milan je znova prevzel iniciativo s hitrimi akcijami, ki pa jih je obramba Rapida dobro zadrževala. V 33’ je Happel nepravilno zaustavil Grilla, toda sodnik ni žvižgal. Pet minut pozneje pa je bil Halle zrušen v italijanskem kazenskem prostoru in dosojeno ll-me-trovko je Happel pretvoril v gol. Toda v 43 so Milančani znova v vodstvu. Mariani je s same korner-črte centriral visoko pred vrata. Na žogo je najviše skočil Bergamaschi in jo z glavo usmeril v mrežo. Do konca polčasa je moral Gartner še večkrat posredovati. Po prvih treh streiih iz daljave v drugem polčasu, ki jih je Gartner ubranil, je v 11' Schiaffinp povečal vodstvo na 3:1 iz kazenskega streia nad živim zidom. Megla, ki je že o.l začetka ležala nad igriščem, je začela dekaj ovirati vidljivost. Soldan je odlično ubranil oster kazenski strel Happela, v 28' pa je Rapidu le uspelo zmanjšati razliko. Dolg Riglerjev predložek med zmedeno obrambo je Bertalan plasiral mimo Soldana v mrežo. Rapid se je poslej z vsemi silami vrgel v napad, da bi rešil rezultat. V 30’, 31’ in 32’ je Koerner II. trikrat zaporedoma ostro streljal v vrata, toda Soldan je branil najtežje zoge in žel za svoje parade buren a-plavz. V 38’ je Bean končno zapečatil Rapidovo usodo po izključno osebni zaslugi. Milan se je odlikoval predvsem v napadu po zaslugi Grilla in Schiaffina. Najboljši v italijanski enajstorici pa je bil vsekakor vratar Soldan. Avstrijci imajo za svoj poraz olajševalno okolnost, da so skoraj vso tekmo odigrali z igralcem manj, v ostalem pa so imeli dobro obrambo. KOLESARSTVO Seznam udeležencev za pokal Baracchi Bergamo, 30. — Dokončni seznam udeležencev kolesarsKe dirke dvojic za pokal Barac chi, ki bo 4. nov., je naslednji: 1. Amjuetii — Darrigade (Franci ja-Bianchi), 2. Bobet — Bouvet (Francija-Mercier B. P.), 3. Impania — Vlaeyen (Belgi-ja-Cora Sive), 4. Graf — Vaucher (Svica-Cilo), 6. Coppi—Baldini (Carpano-C opp l-Leg n an o), 7. Moser — Magni Or. (Chlo-rodoint), 8. Sabbadin — Dante (S. Pel-legrino), 9. Ronchini — Bruni (Bian chi), 10. Cesta i — Taddeucci (A-tala-S. Pellegrino). Klasična 100 km dolga proga Bergamo-Milano se bo končala na dirkališču Vigorelli v Milanu. Dirkači Vodo startali v Bergamu ob 12.15 v presledku treh minut. Na dirkališču Vigorelli, kjer bo cilj za cestni del dirke, bodo morali udeleženci opraviti še dve dodatni vožnji: en krog z letečim startom na kro nometer in avstralsko vožnjo med prvimi štirimi in drugimi štirimi dvojicami v cestni dirki. Za klasifikacijo za Baracchi se bodo tako rezultati cestne dirke kot dirk na dirkališču. DISCIPLINSKI UKREPI Mnogo izključitev toda pogojnih... MILANO, 30 — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je med drugimi podvze-la naslednje ukrepe proti moštvom in posameznikom: Na pritožbo F. C. Genoe je znižala globo 500.000 lir v zvezi s tekmo Genoa-Fio-enti-na 13. 10. 1957 na 400.000 lir. Z globami so bila kaznovana moštva; 30.000 lir Siena, 25.000 lir Spal, 12.000 lir Fedit, 10.000 lir Bari in Salernitana. Za tri efektivne nedelje je bil diskvalificiran Gardoni (Reggiana); za dve nedelji pogojno Bearzot (Torino); za e-no nedeljo Arce (Torino); za eno nedeljo pogojno. Loriga (Cagliari), Tonegutti (Fro Vei-celli), Ferruli (Reggiana), Mor binedini (Catanza.ro). Strogi opomin so dobili: Dal Pos (Napoli), Prenna (Spal). Nascimbene (Livorno), Nova (Brescia), Žanom (Mestrina*. Navadni opomin poleg drugih tudi: Vukas (Bologna), Noniar di (Alessandria). Capucci (La nerossi), Ganzer (Torino), Leoni (Genoa). Carlini (Genoa), Viciani (Genoa). Albini (Nova-ra), Bettini (Udinese), Lorenzi (Inter) itd. kot prejšnja leta. Tako bo Rs> tos prvič nastopil Abdon Pa* mich, poleg njega pa Rota iz Bergama, ki je bil lani drugi, Milančan Resta. ki se je že večkrat uvrstil med prvo desetorp co, mladi Manzoni, ki se _ j« lepo uveljavil lansko ieto, RirJr lja-n Baldassari, ki je leta 1951' vodil od petega km do 300 tn pred ciljem, kjer se je zrušil, in še številni drugi. Pamich bo seveda skušal ponoviti podvig Dordonija iz 1. 1949, ki je takrat prvič nastopil in zmagal. Proga bo potekala najprej o-krog 20 km po Švici, nato pa po Italiji mimo Coma do Lee-ca. MODERNI PETEROBOJ Igor Novikov svetovni prvak STOCKHOLM, 30. — Sovjetski tekmovalec Igor NoviikoV je ponovno postal svetovni prvak v modernem peteroboju, V petih disciplinah ie skupno dosegel 4769 točk. V ekipnem plas-naju ;e prav tako osvojila prvo mesto Sovjetska zveza * 13.538 točkami. Končni vrstni red posameznikov: 1. Novikov (SZ) 4769 točk, *• Tarasov (SZ) 4445, 3. Tatari-nov (SZ) 4348, 4. Korhonen (Fin.) 4328, 5. Ferdinamdy (Madžarska) 4296, 15. Facchmi (It-’ 3914, 30. Scsla (It.) 2962, 32. Putz (It.) 2947. Vrstni red ekip: 1. Sovjetska zveza 13.533, 2. Finska 12.173, 3. Madžarska 11.967 , 4. Švedska 11.917, 5. ZDA 11.568, 6. Švica 11.354, 11. Italija 9674. V zadnji disciplini, ki je bila na programu daines, v Krosu na 4000 m, je zmagal Poljak Przy-bylski v času 14’26”8 pred RU' som Tairaisovom (14’34”5), Angležem Cobleyem (14’44”7) itd. Italijani so se uvrstili: 28. Fac-chimi 16’3fi”3, 30. Putz 16’42’4, 35. Scala 17'il”8. V ekipnem vrstnem redu * krosu je biia prva ekipa SZ z 2835 točkami, druga je bil* Madžarska (2652), 3. Poljska (2598). Italija je bila enajsta * 2016 točkami. TENIS STOCKHOLM, 30. — Znani švedski tenisar Lennart Berge* lin, ki je pied dvemi leti skie-ni.1 prenehati aktivno nastopati zaradi disciplinskega opomina, se je sedaj premislil in bo zopet uradno nastopal za švedsko reprezentanco. S AH BOKS Houston, 30. — Boksar težke kategorije Roy Harris iz Teksasa je premagal po točkan v 10 rundah Nemca Wulia Bes-nanoffa. To je že 23. zaporedna zmaga Harrisa. * * * GENOVA, 30. - Rezultati mednarodne boksarske prireuit-ve v gledališču «Massimo». Welter kat.: Funo (lt.) — Berthellier K.O. v prvi rundi; Lahka kat.: Paini (It.) — Gillet (Fr.) po točkah v 10 rundah. ii Qlp Gillet je zamenjal rojaku pokal I Santembiena. ki je v zadnjem upošteval. I hipu zbolel za influenco. III. conski turnir za svet. prvenstvo WAGENINGEN, 30. — Rezultati prvih dveh kol III. conskega šahovskega turnirja za sV®-tovno prvenstvo: I. kolo: Uhlman Trojane-scu 1:0, Donner : Orban 1:0, Al* ster : Clarck 1:0, Szabo : Lint-blom 1:0. Stahlberg : Larsen 0:1, Ivkov . Trifunovič remi. Teschner : Niephaus remi, medtem ko sta bili partiji Dick-stein : Kola rov in Haninen • Olafson prekinjeni. II. kolo: Trifunovič : Troja-nescu remi, Ivkov : Larsen remi, Niephaus : Stahlberg remi, Olafson ' Teschner 1:0, KO' larov : Teschner remi, Lind-blom : Dickstein prekinjeno, Clarck : Szabo 0:1, Orban : Alster 0:1, Uhlman : Donnef prek. Stanje na tabeli po drugem kolu: Szabo in Alster P° 2, Larsen 1.5, Uhlman, Donnef, in Olafson po 1 (1), Ivkov, Trifunovič in Niephaus 1 (1) itd# oniovorm uredanc STANISLAV HENKO riška Tlskarslr* zavod ZTT • Ttfl LOJZ KRAIGHER SKR0BAR Romun Zakaj bi ne poskusil? — Na vsak način sem ji prijeten. Ko bi ne mislila, da sem oddan, bi se me lotila — z odločnostjo... Ali ni sumljivo? f— Da bi hie večkrat videla, naj bi imel sestanke z Miliko pri nijih. Prijateljici privošči daljšo pot po blatu in po mrazu, da jo prihrani meni. Izprehodim se malce proti Ambrožu in se zopet vrnem po ovinkih. Krčma je zaprta, okna temna; pri Ciliki je luč. Previdno splezam po brajdi in potrkam narahlo... Luč ugasne... Notranje okno se odpre, k šipi se pritisne bel obraz... V poltemi razločim, da je veselo presenečena, a obenem vsa v skrbeh in strahu. Zavita je v črno ogrinjalo. Bela roka se približa in odpre okno za kukanje. «Vi ste, gospod kontrolor? Za božjo voljo, če se zlomi lata!> Lonec z nageljni odmakne, prisloni se k okvirju in se pripravi za nedolžno vasovanje. Še na misel ji ne pride, da bi me spustila v sobo. «Odpri, Cilika!» «Za božjo voljo! Kaj vendar mislite?» «Ce se zlomi lata?» Ona se zahihiče: «Boste hitreje spodaj. Kaj iščete pri meni? K Sv. Ambrožu pojdite!» . Mimo njenega obraza sežem m odprem zapah. Cilika odskoči: ♦Kaj delate?# A že sem na oknu. Ona se obme vsa prestrašena in steče k vratom, da jih zaklene. ♦Tiho! Tiho! Tak ropot! Morda še ne spe!» Okno priprem za seboj in stopim počasi v sobo. «Kje si, Cilika?# Cma senca stoji pred menoj. Objamem jo in jo pritisnem k sebi. Obraz tišči v roke in joka. ♦Ne jokaj, dušica!# Poljubim jo na ustnice in ji stisnem vroča lica; z ogrinjačo ji obrišem solze. Pa se obrnem, da bi se razgledal, kam bi sedel. Suknja mi zadene ob stol, da zaropota. «Jezus, Marija! če pride oče gledat?# Zgrabi me za roke in me vleče za seboj... Ali se je zgodilo zavedno ali podzavedno, da me je vodila k postelji? Ali je bila volja, ali je bil le slep nagon?... Sedem na rob in si jo potegnem na kolena. «Ti si skoraj oblečena?! Kdaj si utegnila?# Zasmeje se pridušeno: «človek mora biti na vse pripravljen! Le proč z rokami!* šal ji stržem s pleč in jo poljubim... «Ne boš, moj dragi!# se smeje ona. Zgrabim jo surovo in vgriznem v usta. ♦če ženska noče — nima nihče te moči!# Ko popustim, je zopet zadovoljna; veselo se hihita in se ne brani ljubkovanja. «Ali poznate Plojevo šolasto?# ♦Zakaj me ne tikaš, Cilika?# «Ali si moj ženin?# «Seveda sem — in rad te imam!# «Ponoči ne verjamem, pridite podnevi, pa bom verjela!# ♦Zakaj si huda?# ♦Nič nisem huda... A kaj bi rekla Milika?# ♦Pusti Miliko! Zdaj imam tebe rad!# «In ko se mene zopet naveličate?# «Ti si neusmiljena!# Čez nekaj časa se zahihiče iznova: ♦ če je k Plojevi šolasti prišel vasovalec, je zlezla z nogami v vrečo, in si jo prevezala čez pas.# ♦Pa ga ni razrezal s pibčem?# ♦Hahaha... To ne gre kar... Pusti me! Pusti me!» Odrine me s tako silo, da zadenem zadaj z nogo ob stol... Koliko je stolov v ti vražji kletki?... Cilika stoji tik mene, poslušajoč prestrašena: ♦Moj bog... že prihajajo...# Res pridrsajo koraki... Trkanje... «Cilika! Cilika, odpri!# «Mati so! Beži, Amošt!# «Cilika! Odpri mi, pravim! Kaj je to? Kak ropot je to?» ♦Saj ni nič! V stol sem se zaletela.# «Odpri, ti pravim!# Trkanje je silnejše. Vzpnem se na okno in po brajdi dol. Še plezal nisem, skočil sem; komaj s prsti sem se oprijemal. A bil je zadnji čas. ♦Čakaj, lump! Jaz ti pokažem!# Izza ogla pridrvi Košar z polenom. Ze sem pri plotu. Poleno prileti in me oplazi s koncem ob uhelj. Na zdravje, Cilika!™ H Košarjevim si nisem več upal. Ali naj grem snubit? — To bi bila edina možnost sprave; vendar: ne, za to mi ni!... Hodil sem dalje k Miliki; četudi sem vedno rajši izostajal. Prizori ljubosumja in očitanj, ki so nato sledili, pa so me le še bolj odbijali. K spiritističnim večerom sem le redkokdaj zahajal; proti božiču pa so tako ponehali; dame so imele posla s pripravljanjem božičnice. Nemci so nameravali v društvenem domu sijajno prireditev. Slidmarka jim je pomagala, da so si nabavili obleke in daril za vso šolsko mladež. Slovencem je bila konkurenca seveda nemogoča. A da bi skomine njih otrok ne bile že ravno prevelike, so se potrudili oskrbeti vsaj drevesce in nekaj malega darilc. Deklamacije in petje in kaka igrica naj bi povzdignila svečanost. Nemci so se vrgli na otroški rop. Iz mladih src so že kopali ljubezen do materinega jezika. Vcepljali so jim zaničevanje in sovraštvo do slovenstva in jih u£ili smešiti zaslepljence, ki so še verovali v bodočnost svojega beraškega rodu in niso uvideli, da je le v nemštvu blagor in dobiček. O nemški boli pojejo, o prodiranju slovenstva trobijo, ves nemški rod od Belta dol vznemirjajo s strašečimi vestmi ° nevarnosti, ki jim preti od juga. Ves nemški rod naj gleda in pomaga, da ne propade posest na Spodnjem Štajerskem! Roš-segger čara milijone za manjšinske šole, za tiste uboge nemške reve ob slovenski meji, ki jim grozi pogin v sovražnem morju. Nemški duševni velikan se zlaže sebi samemu, ker ga je sram priznati, da ne veljajo milijoni rešitvi lastnih duš na meji* marveč pridobitvi in nakupovanju slovenskih src, ki naj po* magajo pri zidanju mostu do Adrije. Nemški duševni velikan nabira milijone za vzgojo neznačajnežev, odpadnikov in rene-gatov, za šole boja in zased, hinavstva in nestrpnosti, za šole izdajstva in nevere. To je — ♦včliko nasledstvo!# In ♦včliko nasledstvo# je poziv graškega dnevnika na dve tisočini milijonarjev, hamburških in ljubeskih in bremenskih, naj kupijo pas zemlje od Maribora do Adrije in naj ga naselij® z Nemci. Preko naših trupel gre pot do Adrije, gre ♦sla včlikega nasledstva#. Preko naših’trupel gre tudi pot do Drave — če vzdihuje Bartsch: «TJa do Drave, vsaj tja do Drave!# Nemško posest na Spodnjem štajerskem morajo rešiti po-plave; ta posest, ki je sestavljena iz odpadništva in renegat-stva, zabeljena le v mestih tu in tam s priseljenimi Nemci •" ker ti posiljeni otoki nemški na Spodnjem štajerskem so ostrogi trdnjave tiste blažene «kulture», ki jo prinašajo barbarom germanski prosvetljenci. Kakor so nekdaj prihajali * mečem roki oznanjevat nam sveti krst, tako nam oznanjujejo današnji dan ♦kulturo# z bičem in škorpijoni narodnostnega sovraštva in zatiranja, raznarodovanja in ponemčevanja. Tja do Drave, vsaj do Drave! Zato naj pade paradiž slovenske zemlje, ti prisrčni holmi in dolinice, rodovitne njive, mastni travniki, vinogradi, lesovi, domačega kostanja gaji — zato naj padejo — Slovenske gorice! /Nadaljevanje sledi),