uLEJ DEKLA SEM GOSPODOVA ZGODI SE MI PO TVOJI BESEDI MAfT Advent je zopet tu. Se nekaj tečTnSv'' in Gospod bo prišel.' Kako želi priti k slehernemu izmed nas,, hrepeni priti k slehernemu človeku na zemlji. Njegovo Srce žari ljubezni do ljudi. Ta ljubezen ga nagnila, da se je rodil ubožen v revnem hlevcu. da bi nam mo= gel biti enak; približal se je vsej človeški revščini. Kakor Njegovo Srce hrepeni priti k vsakemu izmed nas, se nikomur ne ponuja, nikogar ne sili. Želij^da ga vsak svobodno povabi v svojo hišo. In tako On išče nas in mi iščemo Njega. Toda pota so različna. Zato pa mnogi vse življenje_tavajo, iščejo sreče p^ temnih in neznanih poteh. Hrepenijo po Njem in On hrepeni po njih. • * Pripravimo pot Gospoduj Najprej pripravimo pot, da bo mogel Gaspod k nam samim. Ne more Gospod pod vsako streho v vsako hišo, ampak mu je treba preje pripraviti pot. Ko prihaja želi hrepenečih, čistih src, src brez gre ha. Zato se moramo ponižati, priznati meramo svojo grešnost,^odstra¬ niti svoj napuli in ošabnost, priznati svoje slabosti in vso človeško revščino. Nato nas mora v>diti pot k spovedi, kjer bomo deležni pr= vega prihoda Gospodovega, ko nas bo sprejel, kot je sprejel oče svo= jega izgubljenega sina, ko se je vrnil, priznal svoj greh, ga obža= loval in bil pripravljen vse popraviti. Nato bo pa prišel Gospod k nam pod podobo belega kruha v svetem obhajilu. Mnogi dvomijo v Njegovo pričujočnost. Lačen človek si pa ničesar ne želi take kot kruha in zato se nam tudi Gospod daje pod podobo belega kruha, da bi tildi mi Njega želeli ob naši duševni lakoti. In ko to Hrano prejemamo, prihaja Gospod kot Bog in človek, kot naš Kralj in Prijatelj. Kdor je pripravil pod' Gospodu, bo on sam razlil nanj bla= goslav blagavesti'svete noči kot so jo peli angeli na betlehemskih poljanah« ”SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN MIE LJUDEM NA ZEMLJI, KI SO B0= GU PO VOLJI!” In še prihaja Gospodj Ako bomo odstranili In svojega srca.vse malike, ki stoje Štev. 22., Let« II. - 2 - 30. novembra 1947,% na poti, ko prihaja Gospod, da nam zasenčujejc Njegovo obličje, te=| daj ne >o prišel Gospod k nsm samo kot usmiljeni oče, ne samo pod p«dobo belega kruha, ne samo s svojo milostjo, ampak se bo naselij v nas kot večni Kralj nebes in zemlje, Jezus je usmiljen in rm'če nikogar zavreči. Toda on se ne želi pokazati samo kot neskončno usmiljeni Gosp®d, ampak hrepeni po dušah, ki hočejo odstraniti iz svojega srca vse malike posvetnih^ želja, strasti in uživanja zaradi Njega in zaradi Njega samega. Že= li duš, ki hočejo ljubiti Njega samega z vsem ognjem, kar ga premore človeško srce in na tem ognju ljubezni do našega Gospoda, ki prihaja iz ljubezni d® nas na svet, naj bi zgorele vse posvetne zelje, naj bi zgorelo vse kar je časnega, posvetnega in materijalnega, zgorel« naj bi vse človeško trpljenje, vse naše misli, vse naše želje, sploh vse, kar je časnega - vse iz ljubezni do Jezusa. Kdaj-bom® tako pripravili pot Gospodu? To bo takrat, ko bo naša duša zahrepenela po tem, da se^re= ši umrljivega telesa zato, da bi mogla čimpreje iz obličja v obličje gledati Srce svojega Kralja, katero gori ljubezni do nas in bo poleg Njega naše srce izgorevalo večno v neskončni ljubezni dc Njega. Kdor bo tako'pripravil pot Gospodu, k temu bo Gospod tudi prišel z vsem kar ima in premore. Iz bornih-jasli se b« sklonil k njemu, ga sprejel z razprostrtimi rokami, ga nalahno in ljubeče ob= jel, ga pritisnil na svoje ljubezni polno srce. Prišel bo k njemu kot nedosegljiva Lepota, večna Ljubezen, neizčrpna Dobrota. Ne bo pri šel samo za danes ali za jutri, ne samo za sto ali tisoč let, ampak za večno. Pripravimo pot Gospodu! Ko smo pripravili pot Gospodu in se je Gospod naselil pri nas, On želi, da tudi drugim pomagamo najti in pripraviti pot d* Nje= ga. Svet si želi sreče, svet zeli odrešenja toda ne najde prave po= ti. Pokažimo jo z lepim zgledom, s toplo besedo, z resnim opominom, z molitvijo t z žrtvami. Gospod to peli in od nas pričakuje. Danes Kristus ne zeli ničesar bolj kot vnetih in gorečih apostolov, da bi. ljudem zopet pokazali in pripravili pot k Njegovemu božjemu Srcu, ki jih'tak® željno pričakuje. Pripravimo pot GospoduI In Gospod bo prišel tudi k -našemu bratu, k naši sestri, k našemu tovarišu in prijatelju. yetudi v begunstvu, brez-vsega, zavr= ženi od vseh, bo prišlo v teh bdžičnih dneh k nam božje Dete, ako mu .bomo pripravili pot do naših src. Zapoj Pripravimo pot Gospodu! D) E lcb 1B> S t® hesedo označuje sv. Pišimo krono stvarstva - človeka. Od večnosti je bil človek v načrtih božjih, Bog ni rabil, za_svojo srečo ničesar, ne angela, ne človeka, ne nobene.druge stvari, njeg®= va sreča je neskončna. Pa je tudi Njegova dobrota neskončna. Zato je hotel svoj© neskončno srečo deležijui drugim in je od vekov sklenil ustvariti tudi človeka. - Ustvariti ga je hotel podobpega sebi. Ne^_tako, ? kot druge stvari. Pekel je: Bodi-zemlja, bodi puč, naj bodo živali Itd. Pri človeku je storil drugače. 1 Vse je pripravil za njegovč bivhnje. Ustvaril.zemljo in j® uredil, pripravil vse potrebno za^n.jegdvo življenje in končno ni rekel; Bodi Človek, ampak* Naredimo človeka po svoji podobi. Zato, Aa bi bil krona stvarstva, vladah na jemlji, ■ 3tev. 22.,Leto II. - 3 - , $Q, novembra. 1947. Kako čudovit načrt božje Modrosti je stvarstvo. In vladar-, krona tega stvarstva naj bi bil človek, po telesu ustvarjen kot del tega stvarstva iz zemlje, po duši kot podoba božja. Dal mu je razum, da vlada in urejuje in prenareja na.zemlji, kot On sam vlada in ureja vse, dal razum, da dopolnjuje z Njim stvarstvo-in vanj položene silo in skrivnosti do tiste popolnosti, katero je odločil. Dal »u zmožnost da soustvarja nova življenja in v njih dalja živi in napolnjuje sen« Ijo. Dal mu svobodno voljo, da lahko izbira in zameta, kar sam prešo* di za dobro - od nikogar siljen. Da, res podoba božje. Od Boga ustvarjen za večno Breče.n«^ bi vladal in kraljeval stvarstvu kot viden zastopnik stvarnika, kot Njegova podoba. Z vsemi lepotami, odlikami ga je obdaril, vse mu pri« pravil, kar je bilo potrebno aa lopo, srečno življenje, So RoVoie prve strani sv. pisma. Obdržimo si v opominu in večkrat razmišljajmo. Bog je početaik človekov, zase, za večno sre¬ čo ga je poklical v življenje. In ne kot druga stvari, ampak kož kro¬ no vsega, kar je ustvaril, kot podobo božjo, ki je deležna razuma, svobode m stvariteljske moči božje. Zavedajmo so resno svojega izvora, svojega namena, za ka* fcorsga smo ustvarjeni in svojega dostojanstva med stvarstvom in ži* vino tako, d& bomo tega vredni. ZWU6k. VJMMi PBJD1 / « Adventni čas v tujini budi nam upanje, tolažba v bolečini nam bodo zornice. Marija 1» višave prihaja spet med nasf prepevajmo pozdrave, ji ves adventni čast Človeški rod zdihuje po Tebi, o Gospod, V bridkosti pričakuje, da &a boš rešil zmot. Zveličar, kmalu pridi, v temi nam luč prižgi, da mogli veseliti se bomo milostit Marija, tolažnica, pomoč kristjanov si, popotnikov vodnica V naročja večnosti. Gospoda. Mati sveta, nam vrni. prosimo, Srezma&eiaspočetft* mi v tebe upamo 1 Štev, 22., Leto II. 4 - 30.novembra 194?. J3^TCMlh 5LST^\M1^\ZP^ENIA PO TUJINI Tujina in begunstvo. Zapisal sem za naslov dve mrzli besedij druga je še hujša od^prve. Pa ze o tujini poje naš pesnik: "...zakaj mačeha je tujina." Nič ne pomagat če hočemo begunci prav prenesti težave svojega stanu, mu moramo brez strahu pogledati v oči, • Tujci in begunci smo. Kaj to pomeni? Zapustili smo dom, o katerem pravi naš pregovori "Ljubo doma, kdor ga ima*‘ ! Ne smemo od. tujcev pričakovati tega, kar po pravici smemo pričakovati od domačih. Doma poznamo ljudi, se prijazno pozdravljamo, arug z drugim sočustvu=> jemo, si v težavah pomagamo. Tujina ima pač srce le bolj za svoje o= troke, ki jim' je mati. Tujec pa je nekam tuje, telo v kraju in med ljudmi. Pozna se .mu na obrazu, v govorici t vedenju. Tujec je zanimiv morda nekaj dnii vse je prijazno z njim, be je morda gost za nekaj časa, vse mu streže, če je^letoviščar, ki bo denar pustil v deželi'. Toda begunca se vse ustrašit kdaj bo odšel, nič ne bo dal zaslužiti, samo zajeda nasj te in podobne misli obletavajo domačine In priznajmoi mi nasproti tuj= cem večkrat ne bi bili 'nič boljši, včasih morda še slabši. Iz vsega tega bi dal tale nasvet vsakemu sotrpinui "Stanu se^svojega spomni - in trpi ? potrpi..." Ne zabavljaj čez ljudi - do= mačine in mirno presojaj njihove navade. Ne govoril Pri;na's je vse boljšo, zakaj s tem jih žališ. Le v dejanju - vedenju in govorjenju pokaži, da si boljši. Bodi z malim zadovoljen, ža vse, tudi za malen= kosti hvaležen in gotovo postaneš kaj večj-ega vreden. Vedno bodimo pripravljeni več dati kot dobiti* to velja sicer tudi v življenju, posebno pa še za tujca in begunca. Vse težave pa imajo ta namen, da bi se večkrat spomnili, da nismo tu doma, da smo pač tujci in begun= cif naša usoda je težka, pa ne nečastna# o našem poslanstvu v tujini pa prihodnjič nekaj misli... STARE IN NOVE ZAVEZE .->• KNJIGA PSALMOV 4 Psalm 24. (Prošnja za odpuščanje; in rešitev iz vseh stisk) K Tebi dvigam svojo dušo, Gospod, Bog moj. ' v Vate zaupam, naj ne bom osramočen! Naj se ob meni ne vesele moji sovražniki! Saj nihče,ki vate zaupa,ne pride v sramoto') osramočeni naj bodo vsi, ki zvestobo tjavdan prelamljajo. Svoja'peta, Gospod, mi pokaži in svojih steza, me uči, - Vodi me po svoji resničnosti.in me p*učuj, ker si Ti Bog moj in Rešitelji vate zaupam nenehoma. Spomni se svojega usmiljenja, Gospod, in svoje milosrčnosti, ki je večna. Grehov moje mladosti in napak mojih se ne spominjaj) P M -o iT v * 22., Leto II. - 5 ~ 30. novembra 1947* * ■ —— - — ..i ■ , , . - , .... ,- ■ ■ ■„ - I- • , !'■ ■ ■ - , ... .- v svojem usmiljenju misli name, zaradi svoje dobrote, o Gospod. - Dober in^pravičen je Gospod! zato grešnike navaja na pravo pot. Vodi ponižne v pravičnosti, uči skromne svojo pot. Gospodova pota so sama milost in zvestoba zanje,ki drže zavezo z Njim in spolnjujejo zapovedi. Zaradi svojega imena, o Gospod, boš odpustil moj greh; zares velik je. Kdo je., ki se boji Boga? On ga bo učil, katero pot naj izbere, Sam bo užival dobrote in njegov rod bo vzel zemljo v last, Tako domač je Gospod z njimi, ki se ga boje, svojo zavezo jim razodeva. Moje oči so večno uprte v Gospoda, zakaj on sam dviga moje noge iz zank. - Poglej name in se me usmili, zakaj tako sam in ubog sem. Olajšaj mi stiske srca iz mojih zadreg me reši. Poglej mo^e uboštvo in mojo nadlogo, odpusti mi vse moje grehe. Poglej moje sovražnike, koliko jih je, in kako smrtno me sovražijo. Varuj mojo dušo in resi me, da ne bom osramočen, ker sem se k Tebi zatekel, Nedolžnost in poštenje naj me varujejo, zakaj vate zaupam, Gospod. Osvobodi, o Bog, Izraela vseh njegovih stisk, ZIVLJONJL BOZJIU OTI^Ok^ * * JlSi AA posvečujočo mil ost bo z jo je večje delo kakor ustva= riti nebo in zemljo.” (Sv. Tomaž: "Akvinskr), Evangelist in apostol sv. Janez nam je kot priča ohra= nil, kar se je zgodilo na večer Kristusovega vstajenja. Apostoli so bili zbrani .v dvorani zadnje _ večerje v Jeruzalemu, Jezus se.je prikazal sredi med njimi, Da bi_ ga spoznali, jim je pokazal svoje rane in desno stran, ki jo je prebodla stotnikova sulica. Rece ; jim* ”Mir vam bodi”. "Prejmite Sv. Duhaj katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni, katerim jih zadržite, so jim zadržani.” (Jn 20,22 - 23). Tedaj so apostoli in njihovi nasledniki - kajti Jezus je usta= navil Cerkev za vse dni do konca sveta - prejeli od Jezusa samega oblast obuditi mrtve duše (duše obtežene s smrtnim grehom) k nadna~ ; ravnemu življenju. Poglobimo se v dobroto odveze, ki jo deli spovednik v ime= I.VJ OJ \ > v ' V® Štev. 22. , Leto II._ - 6 - _ 50« novembra 1947 ,* l nu Kristusovem, \ I. Odveza pri sv, spovedi vrne ali pa poveča posvečujočo milost božjo, V trenutku je grešnik spremenjen. Njegova duša je umrla zaradi smrtnih grehov. Po duhovnikovi odvezi postane čista ih polna nadnaravne lepote, ki je odsev božje lepote. Bog v njej zopet živi. Po pravici.sme govoriti z največjim zaupanjem? "Oče naš". Postala je zo^et božji otrok, V njej kroži božje življenje, ki bo prinašalo božje sadove. Zopet si bo mogla pridobivali zasluge za nebesa. Sv, Avguštin piše: "Občudujem stvarjenje neba in zemlje, a še bolj obču= dujem delo duhovnika, ki spremeni zakrknjenega grešnika v pravične^ ga." * v Ce duša v trenutku odveze ni obtežena s smrtnim grehom, se božja milost v njej pomnoži. Zveza z Bogom se utrdi. Božje življenje v.človeku raste in se veča, posebno pod vplivom zakramentov. Ne poza= bimo, da odgovarja vsaki stopnji milosti, stopnja slave v nebesih. Zato nas svetniki^pogosto opominjajo, naj večkrat prejemamo zakra= ment sv, pokore, čeprav nimamo smrtnega greha, ker nam zakrament sv. pokore_pomnoži in utrdi nadnaravno življenje. Papež Pij XII. v svoji okrožnici o skrivnostnem telesu Kristusovem tudi govori o pogosti sv. spovedi in pcvdarja, da zelo napak ravnajo vsi tisti, ki ovirajo pogosto sv, spoved«Cnim, ki v pogosto prejemajo sv, obhajilo, se pripo= roča sv, spoved na 14 dni. Če čutijo potrebo gredo lahko vsak teden k sv, spovedi. Pij XII. resno svari duhovnike, ki ovirajo pogosto • sv. spoved. II, Po duhovnikovi odvezi so vsi grehi izbrisani. M M r-H -P ® i) TD »> P4H O O *ro « p> >tsl ;> o c CQ TTi rO Odveza izbriše vse smrtne grehe spokornikove, ki se jih spove in resnično kesa. Kamor prodre posvečujoča milost božja, tja pride Bog in vsi smrtni grehi morajo izginiti. Smrtni grehi so ne= združljivi z navzočnostjo Boga. Občudovati moramo vsemogočnost onega, ki je ustanovil ta zakrament. Ne odpušča le grehov, marveč jih tudi izbriše. "Jaz - pravi Bog - izbrišem tvoje napake in se več ne bom spominjal tvojih grehov." (Iz XLXXX 25) Človek more in mora odpustiti krivice, ki so mu bile povzro= čene^ toda ne more jih pozabiti in izbrisati iz spomina, Bog je bolj mogočen in neskončno boljši od nas: ne spominja se več grehov. Po= žabi na vse žalitve. Po preroku Izaiju pravi: "On je vrgel naše gre= he za hrbet" t.j. v^našem izražanju: pozabil jih je... Pri preroku Ezehijelu beremo: "če se hudobnež vrne od svojih grehov, ki jih je storil, sc Bog več ne bo spominjal njegovih prestopkov,"^(Hz,XVIII, 21 - 22). "Obrnite se od svojih grehov" pomeni danes: obžalovati jih in se jih spovedati t.j. prejeti zakrament sv. pokore. Pod tem pogo= jem jih Bog popolnoma pozabi. Ako Bog pri sv. spovedi odpusti vse smrtne grehe, odpusti tudi male, ki jih obžalujemd, So pa tudi druga sredstva, da zbrišemo male grehe: sv. obhajilo, zakramentali, miloščina... Šestega in sedmega septembra letošnjega leta je KA mož v Italiji priredila svoj prvi katoliški dan. K proslavi 25 letnice ital, KA za može se je zbral® iz vseh delov Italije nad 50.000 mož v večnem mestu. Velike manifestacije vdanosti Cerkvi in papežu^ ki so se raz=_ vile že v soboto, so bile krasen, uvod v nepozabna svečanosti v cerkvi *ev, 22., Leto II. - 7 - 30* novembra 1947 sv. Petra in v lateranski baziliki v nedeljo. S posebnim papeževim dovoljenjem so v noči od sobote na nedeljo imeli slovesno službo božjo, katero je opravil njih duhovni voditelj škpf Urbani. Udeleži= l r ' se je te službe božje nad 100,000 ljudi v Karakšlovih toplicah. Šestdeset duhovnikov je obhajalo množice. Globok vtis so napravile te množice zbrane na kraju, kjer je za časa preganjanja kristjanov moralo opravljati prisilna dela 30 - 40,000 kristjanov. Posebno po= zornost je zbudila tudi navzočnost več ministrov. De Gasperi je pr= vi pristopil k sv. obhajilu. V nedeljo zjutraj pa je bila slavnostna proslava petindvajsetletnice v Domicijanovem cirkusu na Palatinu, Bivši voditelj italijanske katoliške mladine prof. Gedd&t, -ki je znan. znanstvenik, je v svojem programatičnem slavnostnem govoru povdaril, ' da' se katoliški možje v Italiji zavedajo sedanjega položaja in da so pripravljeni za delo v službi Cerkve in domovine. Višek kat. dneva.v Rimu pa je bila slavnostna procesija nad 100.000 mož, ki se je raz= vila od koloseja skozi mesto proti cerkvi sv. Petra. V poldrugi uri je bil velikanski trg pred cerkvijo nabito po3.n udeležencev proce= sije in rimskega ljudstva. Od 300 - 400.000 ljudi je čakalo, kdaj se bo prikazal sv. Oče. prinesli so ga skozi bronasta vrata, kjer je bil s silnim navdušenjem pozdravljen. Dal je množici blagoslov, po= tem pa je šel na mogočni prestol, .ki je bil prirejen ob pročelju cerkve sv, Petra in je pred mikrofonom govoril o delu italijanskih katoličanov v službi Cerkve, o posvečevanju nedelj, o družini in o pokristjanjenju javnega življenja. Med papeževim govorom je.začel nalahno pršiti dež. Prav v trenutku, ko je sv. Oče z velikim pov= darkom govoril o temeljih svetovnega miru, se je prikazala Krasna mavrica - znamenje miru nad trgom sv. Petra. Ob koncu je dal še sv. Oče slovesen blagoslov in so blagoslovili prapor severnoitalijanskih katoliških mož. 0 slovesnosti je drugi dan poročal vatikanski listi Osservatore Romano, da je bila manifestacija zvestobe- papežu in da jo bo ohranila tudi zgodovina. Še nikdar ni bilo na trgu.sv, Petra tako svečane in tako res navdušene avdijence pred največjo cerkvijo krščanstva. ktVA lOvENS/A N3/QMA?NIK£v Četrtega novembra sta bila v.Rimu posvečena dva slovenska novomašnika in prvo sv. daritev darovala 11. novembra. Marsikdo^se jih bo še spominjal iz Peggeza. Sta to: Jeretina Janez iz Rafolc in Petek Janez, ^ __ Tudi ta dva sta naša. V najtežjih razmerah sta' stopila v božjo službo, Bog nam ju je dal. Zato mu bodimo hvaležni. Veliko mo= limo, da bosta zvesta in ljubeča vrtnarja božja. Ob tej priliki je prav, da se spomnimo, da imamo še toliko bogoslovcev v tujini. Tudi za te pridno molimo, da bodo postali vred= ni in delavni duhovniki božji. l^ZCVIT IjATOLI^ CD^EV J Strašna vojna je v Španiji odprla oči kam človek pride brez Boga in brez vere. Posledica je splošno versko prebujenje?, Znak te= ga je veliko število duhovniških poklicev. Vsa semenišča so polna. Po 400, 500 in 600 bogoslovcev se pripravlja v.največjih semeniščih na svojo službo. Tudi število redovniških poklicev.se zelo.množi, Samo v Kastilski-provinciji. je nad 200 novincev.pri jezuitih. Viso= košolska mladina,se je v celobi^obrnila- k Cerkvi. Povsod prevladuje S1 22 , jeto II. 8 - 30. novembra 1947, duh žrtve in zavest dolžnosti. Verouk se poučuje tudi na univer= zah kot obvezen predmet. Katoliška akcija cvete tudi med vojaštvom* Zelo veliko visokošolcev dela vsako leto duhovne vaje. Isto delavstvom. Delodajalci so toliko zavedni, da žati tudi med plačajo tudi dneve Katoličana, in s ponosom, da Cerkev kristjanov, V d e opa= jim . __ _„_ so toliko zavedni, duhovnih vaj, ki čuti s Cerkvijo navdaja to z zadoščenjem zmaguje. Kri mučencev je vedno seme novih OTih DXOTQ 0)®A\®V (Nadaljevanje) Tega seveda niso mogli umeti tisti, ki so s svojimi mislimi in deli. bili zakopani samo v ta svet. Tudi knez tega ni mogel umeti. Težko je. prenašal bridko grenki kelih in se pritoževal nad nesrečno, sle= po usodo, ki ga je tako kruto udarila. Zato je ob neki priložnosti vprašal Krištofa, kakšen smisel je imel njegov poklic; igrati kome« dijo "Marijinega viteza " t kaj je koristila njegova kri in njegovo stradanje v ogljarski koci, ko pa Lavretka nikoli ni bila deležna poročnega vendaiz jabolčnih cvetov. Z bledimi ustmi je odgovoril mladenič; "Moj poklic? Lav= retka je bila moj poklic. Ko bo nekoč radi mene Bog sedel na svoj . sodni stol in bom jaz stal pred Njim, me bo vprašal: Krištof, ali je bilo tvoje življenje klas, ki je imel kaj zrnja? Tedaj mu bom lahko odgovoril: Gospod, moj klas je imel eno samo zrno - to srno je bila Lavretkina duša! Zato lahko rečem, da je bila Lavretkina du= ša moj poklic, Bog bo pa tedaj zaprl svojo sodno knjigo in rekel: Če si le eno samo dušo pripeljal k meni, nisi živel zastonj! Pa to vam ni jasno, kaj je koristila moja.kri in moje stradanje, ko pa ni= koli nisva prišla v jabolčnem cvetju pred oltar? Ali bi naju moglo združenje rok pred altarjem kdaj tako tesno povezati, kot naju je tista ura, ko je morala reči: Njegova kri mi je spet vrnila pravo vero o Vidite zato jaz ob grobu ne žalujem tako kot tisti, ki za gro=- bom vidijo le pusto, temno praznino, Jaz menim, da je pravo, popol= no združenje v večnosti prvi sad, ki ga hoče Bog tedaj, ko položi ljubezen v naše človeško srce... Ljubezen, ki nima korenin v večnosti je kakor vrtnica, ki če je odtrgana dehti in^cvete par ur, potem pa ovene. Zato ljubezen, ki ne ljubi najprej duše, ni^ljubezen. Prava ljubezen pa vedno bolj in bolj postaja molitev in žrtev... Pri teh besedah je knez utihnil in potem dolgo dni raz= misijal. Ta resnica mu je bila. dosedaj čisto nova. Ko je pa premis= lil, kako je "Blažena" rešila tudi čast njegove hčere, se je po dol« gem boju tudi on vrnil v naročje stare Cerkve. Mladi graščak in gosji pastir pa sta od tedaj ostala pri= jatelja za celo življenje. Premnogokrat sta se v_svojih pogovorih povračala nazaj v dneve, ko*je še živela "Marjetica" in tako živela samo za pretekle dni.. ,Iz njunih pogovorov pa je vedno odsevala ve = - čarna zarja tistega julijskega dno, ko je "Blažena" stopila doli v rožni jezerski vrt in odtrgala cvet za nebeške poljane. Mirko je do konca natančno vedel, kako se je tisti dan končal? Pokazala se- je cesarska vojska. Švedi so zbežali, na obrežju pa so ob Svitu julij¬ skih zvezd našli splav, na katerem je ležal nezavestni Krištof,Glo= boko rano je imel na roki, iz katere mu je odteklo že kar preveč krvi. Poleg njega pa je bila Lavretka.••-mrtva... Vse to je znal povedati Mirko prav do tistih časov, ko mu ja starost že potisnila palico v roke. (Dalje prihodnjič). Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu.