SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogrsko: Vi leta K 2-— Vi leta K 4-— celo leto K 8-— za inozemstvo :	„	„ 2 50	„	„5 —	„	„10 —		Urendištvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znašn celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 20 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto II.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 38.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino.						
Evharistični kongres na Dunaju L 1912 : Vsled deža, ki je 15. t. m. kar curkoma lil, se je program velike evharistične procesije skrčil; izpustili so slavnostno mašo na Heldenplatzu in procesija s cesarjem, nadvojvodi, kardinali itd. se je pomikalafod cerkve sv. Stefana cez Ring, Heldenplatz k dvornemu gradu, kjer je bila na to v grajski kapeli slovesna služba božja. 1. Evharistična procesija na Heldenplatzu. 2. Stekleni galavoz, ki so ga peljali 4 pari črnih konjev in v katerem je bila monstranca z Najsvetejšim, v vozu sta se peljala tudi papežev delegat kardinal Van Rossum in dunajski knez in nadškof dr. Nagi. 3. Galavoz Nj. Veličanstva cesarja, ki so ga peljali 4 pari belih lipicanskih konj. 4. Dunajska duhovščina z zastavami.
DR. VELIMIR DEŽELIC:
V službi kalifa.
Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski.
In kako ga je ljubila? ! Sedaj ni več nje, ni več materine ljubezni. Oh! Ali je kaj lepšega, kakor ta ljubav, ali je kaj dražjega, kaj slajšega? Ko ga je pogledala, se mu je zdelo, da ga gledajo nebesa. In sedaj, ko se je spomnil nje, je čutil vonj nadzemskega cvetja, čutil neko nepopisno čuvstvo. Slika njegove matere je stala pred njim, sprva nejasna, kakor v megli, a nato jasnejša in svetlejša, kakor bi bila živa.
Uboga mati! Ubogi oče! Kaj sta pretrpela, kaj preplakala, ko se sin ni več vrnil v vajino naročje.
Oče ga je uvedel na kraljevski dvor in tam se je družil s kraljeviči Sveto-slavom Surinjom, Držislavom, Krešimirom in Gojslavom. Vsi so ga ljubili, kakor brata.
À naenkrat udari kakor strela z neba.
Bila je temna noč, nebo oblačno. Iz črnih oblakov se je tuintam prikazala ogromna, okrvavljena lunina krogla. Sprehajal se je s tremi tovariši ob morski obali. V razgovoru se je oddaljil nekoliko iz vasi. Naenkrat čuti udarec po glavi. Omahnil je, a imel je še vendar toliko moči, da se je obrnil. Tedaj je zagledal napadalce, ki so mu med tem urno vrgli nekako vrečo čez glavo in ga zvezali.
Nato se je onesvestil.
Ko se je zavedel, je bil na krovu velike ladje. Na nebu so lesketale zvezde. Temni oblaki so izginili, kakor da je nekdo s čarobno palico udaril po njih. Mesec je svetil jasno in krasno. Bila je bajna, prekrasna noč. Oh, ona prokleta noč!
Ko je zapazil nebo, se je spomnil vsega. Ni bilo redko, da so na hrvatskih obalih ropali Benečani in Saraceni sužnje, največ mlada dekleta in dečke. In ko je začul kraj sebe beneško govorico, in beneški je dobro razumel, mu je bilo popolnoma jasno, da je na ladji beneških roparjev, ki ga peljejo v daljne kraje, kjer ga prodajo.
On, sin hrvatskega plemiča in plemenite matere, naj postane suženj ? Ta misel ga je tako prevzela, da je napel vse moči hoteč potrgati vezi. Zaman ! Vezi so se mu globje vrezale v meso, da je začutil bolečine. Porogljiv nasmeh kraj njega ga je pa poučil, da bi tudi, ako bi potrgal vezi, ne pomagalo nič, zakaj bedeče oči čuvaja so pazile na njega.
In ni več mislil na rešitev . . .
Tako je minilo tudi to.
Spočetka se je mislil umoriti z gladom. Ali kmalu je prevladala v njem želja po življenju in nada, da se lahko pozneje vrne v domovino. In ni več odklanjal jedi. Ali bol, nepopisna bol po domovini ga ni zapustila. Ta bol ga je spremljala vse življenje. In ko so ga kot lepega in zdravega mladca kupili za kalifovo telesno stražo v Kordovi, se je še povečala. Nu, ko je spoznal, da to življenje ne bo prehudo, se je nekoliko omilila. Ko se je pomikal po lestvi časti vedno višje in višje, mu je postajalo lažje in misel na dom ga ni nikdar zapustila. Počivala je v njem in se oglašala, kakor gavrani nad bojnim poljem, pokritim s padlimi junaki. In sedaj, ko se je povzpel do najvišje časti, katero si je mogel misliti, mu je bila v srcu bolest. Neki notranji glas mu je pravil : Neumnež, jej, in ne toguj ! Ali ni bedasto, da togu-ješ za nečim, kar ti ni sojeno, mesto da se veseliš tega, kar imaš. Za domovino plakaš? Ali ni to neumno? Kdo te pozna
v domovini? Tvoji roditelji, ki so te poznali, so mrtvi že davno, in če bi tudi še živeli, bi se ne spominjali več na te, niti te spoznali, ako bi se vrnil v kraj, kjer si se rodil. In če bi ostal tam, kdo ve, ali bi ne bil nepoznan in neupoštevan, kakor pravi latinski pregovor : nemo propheta in patria.* Tu si pa dospel do sijajne časti. Imaš vsega, kar ti poželi srce. Zlato in drago kamenje je tvoje in pred teboj se klanja ne samo Kor dova, ne samo Španija, temveč, lahko se reče, cela Evropa. Zakaj tedaj žalost, zakaj tuga? . . .
A ta glas je govoril zaman. Drugi, močnejši, mu je pripovedoval o žitorodnih poljih, zelenih gorah, o onem rodnem, milem morju in o krasni hrvatski govorici . . .
Tako je prebil Wadha el Ameri prvo noč, kot prvi dostojanstvenik kalifov, kot hadžib . . .
Ko je naposled prišel čas, da vstane, so mu bile oči krvave in globoke. Okrog njih so pa bili modri kolobarji, a obraz mu je bil bledejši, kakor navadno. Duša pa mu je bila zmučena na smrt.
V službi kalifa : V tem se je začul iz minareta glas mojerina (klicarja).
Tako zmučenemu prijavi suženj, da ga čaka popotnik iz daljnih krajev, človek iz daljne Hrvatske, ki je prišel, da se mu poklojii.
Človek iz Hrvatske, Hrvat. To ime ga je elektriziralo.
— Kje je ta človek ? — vzklikne razburjen, da se je suženj, ki mu je prinesel to vest, prestrašil tako, da se ni mogel niti ganiti.
— Pripelji mi ga, kaj čakaš — je dejal Wadha el Ameri.
— Ali gospodar — reče suženj boječe
—	tako v nočni obleki ga hočeš sprejeti?
— Ah, kaj — odvrne Wadha el Ameri
—	kaj te skrbi moja obleka. Privedi mi prišleca !
Suženj se ni upal dalje obotavljati, nego je šel po prišleca.
Ni minulo mnogo časa, ko se je prikazal med vrati Strezinja. Postal je za trenutek, kakor da se hoče prepričati, če je človek, pred katerim stoji, v resnici oni, katerega išče.
Med tem je Wadha el Ameri premeril Strezinjo od glave do nog in vljuden nasmeh se mu objavi na licu. Videlo se je da mu je ta mladi človek simpatičen.
* Nikdo ni prerok v domovini
Strezinja se prikloni in molči. Vsekakor je čakal, da ga prvi ogovori oni, h kateremu je prišel.
Ni mu trebalo dolgo čakati. Wadha el Ameri mu reče v lepi hrvaščini, katero je Strezinja takrat prvikrat slišal, odkar se je nahajal v Španiji:
— Reklo se mi je, da si Hrvat. Iz katerega kraja si, katerega rodu in kako ti je ime? Katera sreča te je privedla sem?
— Da si mi zdrav, veliki Wadha. In ker me vprašaš, ti hočem odgovoriti. Ime mi je Strezinja in sem hrvatsko - kraljevskega rodu. Moja zibelka je tekla na obali jadranskega morja, nedaleč od Splita. Prihajam sem na željo samega kralja Sveto-slava Surinje, kateri, kar ti je gotovo znano, vlada že šesto leto hrvatskemu narodu. Poslal me je sem, da vidim vaše znamenite šole in si naberem znanja ter jih presadim v hrvatski narod in hrvatski dom.
— Lepo je to od tvojega kralja, da skrbi za napredek znanosti v hrvatskih deželah. Tem lepše, ker je zaradi spora s prejšnjim kraljem in lastnim bratom Držislavom mnogo škodoval Hrvatski.
— Ali so ti poznani naši spori ?
— Misliš morda, da spim? Ako bi bil tvoj kralj Svetoslav živel v slogi z Držislavom, bi Peter Orseolo, dož beneški, nikdar ne napadel Zader, Trogir, Split, Dubrovnik, Krk, Osor in Rab, nikdar bi ne osvojil Beligrad, otokov Korčulu In Lastovo, nikdar se imenoval „dux Dalmatiae“. O, ta tvoj Surin j a mi ni ljub. Mesto da se pridruži, kakor izdajica, Petru Orseolu, ter mu pošlje lastnega sina za jamstvo, bi naj raje z mečem v roki navalil na proklete Benečane. Ako bi se zgodilo tako, bi Benečani še danes plačevali davek Hrvatom, kakor so ga plačevali čez stoletja. Ali tvoj kralj Šurinja je pustil, da so zasedli mogočna dalmatinska mesta, in kdo ve, morda bodo pretekla stoletja, predilo se hrvatski narod reši teh pijavk.
— Veliki Wadha, ne srdi se. Položaj je bil takšen, in ni bilo pomoči. Hrvati sami na sebi niso dovolj močni.
— Neumnost — se razsrdi Wadha. — Vi Jugoslovani najdete vedno izgovor in če bi ga iskali na mesecu, samo da prikri] ete malodušje in bojazljivost. Sedaj se bojite tega, potem zopet onega, a bali bi se raje slovanske nesloge in prepirov. In tedaj bi imeli državo močno in slavno, kakršne ni daleč naokrog. Mesto da trepetate sedaj pred Bizancem, sedaj pred Franki, zopet pred Benečani in se jim ponujate kot robovi sedaj tem, sedaj onim, bi se naj raje tresli pred velikim Bogom in zaupali v lastno moč.
Strezinja je poslušal te besede mirno in lice mu je žarelo sramu.
— Oprosti — reče naposled — morda je tvoj ukor vendar prestrog. Mi nismo izgubili samostalnosti. Pač pa je dobil Svetoslav za svojega sina Stefana, Hicelo, hčer slavnega beneškega doža Petra Or-seola. Obenem je postal član rodbine ogrskega kralja Štefana, zakaj brat Hicelin, Oton, ima Štefanovo sestro za ženo.
— Hm, kolika sreča za Hrvatsko — se poroga Wadha. — A vprašam te, ali je Hicela prinesla od doža za doto svojemu hrvatskemu soprogu nazaj mesta in otoke?^ Ni! Ali vprašam te, ali je ogrski kralj Štefan prenehal svojemu sorodniku ogrožati meje kraljestva? Ni! Ko je Svetoslav ženil svojega sina, bi moral zahtevati večjo doto . . . Sicer pa — se prekine Wadha el Ameri sam — preidemo k tebi. Po vsem tem se ti bo zdelo, da mi nisi dobrodošel. Kaj ? Nü, varaš se! Na tvojem licu čitam, in laskam se samemu sebi, da vem čitati z obrazov, si ti plemenit mladec.	(Dalje.)
- - ~ - . ' '~
Vljudno opozarjamo vse tiste, ki jim koncem t. m. poteče naročnina, da jo naj pravočasno obnove, v to svrho priložimo prihodnji številki poštne položnice, ki se jih naj posluži j o ta-::	koj, da ne bo nerodnosti. ::
.-IM .	'
Na Balkanu se pripravljajo važne stvari. Ker Turčija ne more oz. noče narediti reda, se vrše vstaje dan za dnevom. Albanci so se že opetovano uprli turškim nasilnostim, a Turki so jih znali še vsa-kikrat z lepimi obljubami potolažiti, da so odložili orožje in se razišli na svoje domove. Tudi letos se je vršila velika albanska vstaja. V zadnjem času pa so postale med Bolgarsko in Turčijo razmere zelo napete in prevladuje med Bolgari bojno razpoloženje. Baje sta sklenili Bolgarija in Srbija zvezo in bi v slučaju vojne s Turčijo postavili skupno armado na bojišče. Da bomo mogli naše čitatelje točno informirati, če pride do resnih dogodkov na Balkanu, smo stopili v zvezo s centralo ilustracij v Belgradu, ki nam bo pošiljala fotografije in slike, da jih bomo priobčevali v Slov. Ilustrovanem Tedniku. Centrala ilustracij v Belgradu ima zvezo po vseh večjih krajih na Balkanu, kjer njeni sotrudniki napravljajo fotografije o raznih dogodkih itd. ter jih pošiljajo v Belgrad centrali, a ta jih oddaja raznim listom i. dr. v uporabo. Slov. Ilustrovani Tednik bo torej priobčeval izvirne slike z Balkana in sicer bo točno informiran ter bo priobčeval slike takoj iz prvega vira. — Seve nam bo to povzročilo nove stroške, a upamo, da razmere naših slovanskih bratov na Balkanu zanimajo naše čitatelje, da nam ostanejo zvesti stari naročniki ter nam pridobe še novih.
Evharistični kongres na Dunaju.
(Izvirno poročilo »Slov. Ilustr. Tedniku.)
Dunaj, 17. sept. 1912.
Svetovna cerkvena slavnost, kakor-šne menda ne pomnijo avstrijski narodi se
je vršila na Dunaju v dnevih 12. do 15. t. m. Od vseh strani Evrope so prihajali udeleženci. Do 100 posebnih vlakov je pripeljalo na Dunaj nad 300.000 ljudi in poleg tega so bili nabito polni še tudi vsi navadni vlaki, ki vozijo na Dunaj.
Slovencev je prišlo na Dunaj blizu 4000 in sicer s Kranjskega nad 1500, Štajercev nad 1200, Goričanov 500, Korošcev nad 400, Tržačanov nad 200 in konečno tudi nekaj beneških Slovencev. Slovakov je prišlo na Dunaj nad 10.000, katere je pripeljala grofica Henrieta Chottek — sorodnica soproge prestolonaslednika — s 25 romarskimi vlaki. Čehov se je udeležilo do 5000, približno ravno toliko Po-
ljakov iz Galicije. Za prehranitev vse te ogromne množice so skrbele vse dunajske zasebne in javne kuhinje, hoteli, restavracije in poleg tega je bilo na raznih krajih nastavljenih 150 vojaških transportnih kuhinj, kjer so kuhali vojaški kuha-
rji. Italijo je zastopalo 23 nadškofov in škofov, iz Francoske je bilo nad 1000 oseb med njimi 10 škofov.
Papež je odposlal svojega posebnega zastopnika na ta kongres, kardinala-legata Vilhelma Van Rossuma, ki je prišel 10. t. m. na Dunaj. Sprejet je bil zelo slovesno, s kraljevskimi častmi. Van Rossum je postal kardinal istočasno, kakor Nagi dne 17. novem. 1911 in je eden naj mlajših kardinalov.
Evharistični kongres se je končal z veliko teoforično procesijo. Radi deževja, ki je lil celi petek in soboto in v nedeljo med celo procesijo do treh popoldne se ta ni mogla razviti tako, kakor so želeli prireditelji. Vendar je množica vkljub temu napolnila vse prostore in se ni dala pregnati. Ob polu 8. uri zjutraj se je začela procesija. Otvorila jo je vojaška godba. Sledile so druga za drugo razne skupine, ki so korakale v širokih do 20 oseb broječih kolonah. Vmes so se vrstile godbe. Vsaka skupina je imela napis kraja ali organizacije, ter je nosila tudi kako zastavo ali križ. Posebno pozornost se vzbujale tirolske skupine v narodnih nošah. Slovaške in hrvaške skupine so imele s seboj tudi godbo. Zelo je je Dunajčanom ugajala tudi slovenska narodna noša. Vrstile so se pa tudi bero-linske, angleške, amerikanske, španske in portugalske skupine in še druge, katerih naštevati bi bilo odveč. Med slovenskimi skupinami je bil tudi »Orel«.
Po skupinah narodov — z gledalci v špalirju 150.000 ljudi j — so korakali v ožjih kolonah kleriki, redovniki, duhovniki v koretljih za njimi kanonki in neinfu-lirani prelati, okoli 6000 duhovnikov, za
Petletnica N.[D. O. v Trstu ^Razvitje zastave zidarske skupine na veseličnem prostoru pri Sv. Ja-$kobu. (Zastava jepe^zavita — poleg ob strani je zastava N. D. O.) Fot. E. Ceregato.
Razvitje zastave zidarske skupine N. D. O. v Trstu dne 1. septembra 1912 : Odbor z zastavo.
Fot. E. Ceregato.

njimi infulirani prelati in škofje, okoli 300, v polnih, krasnih ornatih z infulami. Za temi je prijezdilo cesarsko spremstvo s trobentači, ki so naznanjali prihod dvora, za njimi so prišli krasni galavozovi v katerih so se vozili visoki dvorni in državni dostojanstveniki, okoli 20 vozov. Nato so se peljali nadškofje in kardinali, bilo jih je 27; na vsaki strani voza so nosili kleriki škofovske palice. Zatem se
Evharistični kongres na Dunaju : Papežev delegat kardinal Viljem Van Rossum.
je peljal krasen dvorni voz v steklu, v katerega je bilo vpreženo osem črnih konj. V vozu sta klečala pred Najsvetejšim v moštranci kardinal-legat van Rossum in kardinal Nagi ter blagoslavljala množice. Duhovno spremstvo — asistenca — je sledila s kadilom temu vozu. Zatem se je peljal naš cesar s prestolonaslednikom, v vozu, v katerem je bilo vpreženih osem belcev. Videti je bilo, da je procesija imela bolj značaj posvetne, ne pa cerkvene prireditve. Občinstvo se nikakor ni ponašalo tako, kakor bi šlo za cerkveno procesijo. Voza z monštranco občinstvo ni posebno upoštevalo, pač pa je vso svojo pozornost posvečalo cesarskemu vozu ter pozdravljalo cesarja z viharnimi »Hoch«-klici in petjem cesarske himne, kar je pač dokaz, da nihče ni mislil na molitev in cekveno pobožnost. Slovenci so stali tri korake proč in klicali »Živio«. Cesar je ves čas, smehljaje se, odzdravljal s salutiranjem občinstvu za ovacije, ki mu jih je prirejalo.
Za cesarjevim vozom so še prišli štirje vozovi, ki so jih vozili po šesteri belci. V prvem je sedel nadvojvoda, drugi prestolonaslednik, mladi Karol Franc Jožef in smehljaje odzdravljal množici. Iz trga junakov je šla dtihovska procesija s celim dvornim spremstvom v cerkev sv. Štefana, kjer je bila sv. maša, ki bi bila ob lepem vremenu pri vhodnem balkonu cesarskega gradu. Ostala procesija se je razpustila in godbe so igraje odkorakale na svoja bivališča.
*
(Dalje prih.)
20 let predstojnik obrtne zadruge. Ko
so se na mesto svojčasnih »cunftov« začele na podlagi obrtnega reda ustanavljati obrtniške zadruge, se je za Laški okraj ustanovila taka leta 1884. in pričela stanovski in organizacijski razvoj svojih udov. Julija 1892. se je izvolil predstojnikom mizarski mojster g. M. Wuzdarié,
ki opravlja ta posel sedaj 20 let. Ustanovila si je podporni sklad, tako, da če odmrje ud, plača vsak ud K 2 in dobi na ta način vdova ali dediči po umrlem K 250, (lepi prvi pripomoček za vdovo) priredila je strokovne tečaje, uvedla strogo zasledovanje obrtnih škodljivcev, ustanovila za Laško in Trbovlje nadaljevalne šole, uvedla mojsterski izpit itd. Udov zadruga šteje sedaj 126. Pa tudi na narodnem polju ni v zadnjem času zaostala, sodelovala je za tako impozanten I. spod. štajerski obrtni shod in pravkar je ona duša se snujoči velepomembni »zvezi južnoštajerskih obrtnili zadrug«. Po njenem vzoru naj bi se razvijale vse slovenske zadruge, in bilo bi obrtništvo to, kar mu gre. Procvit je pripisovati marljivemu odboru zlasti tajniku g. Zupancu. V proslavo 251etnice se namerava prirediti letos velika veselica. Le naprej in pro-cvitaj! Jubilantu g. Wuzdariču pa. ki že 20 let tako spretno vodi zadrugo ter si je pridobil velikih zaslug, naše iskrene častilke!
Pogreb japonskega cesarja Dne 13.
septembra so se vršile v Tokio, stolnem mestu Japonske pogrebne slavnosti za umrlim mikadom Mutsuhitom. 15. septembra so ga še le pokopali. Trajale so torej 3 dni in je dovolil parlament za to 1 in pol milijona jenov, to je po našem približno 3 in pol milijona kron. Ker pa še s to vsoto ne bodo poplačani vsi stroški, prispeva ostalo cesarska rodbina iz svojega. Starojaponski običaj je tudi za nas posebnost, mrtvaški voz peljejo namreč štirje črni voli, z belo liso na čelu, krasne živali, ki so je iskali že 4 tedne po celi državi. Ti voli bodo po starojapon-skih tradicijah povišani v dvornike. Živali se več ne smejo uporabljati za delo in uživajo ves čas svojega življenja pre-
Jožef L«. Na dan pogreba se je v svoji sobi usmrtil general Nogi in njegova žena. Tudi to je stari japonski običaj in general Nogi, poznan iz rusko-japonske vojne je šel s svojo soprogo za starim cesarjem na drugi svet.
Petletnica »Narodne Delavske Organizacije« v Trstu. V Trstu, ki je največje slovensko mesto, obstoja že pet let »Naroda Delavska Organizacija«, ki ima namen združiti v močno organizacijo vse narodne slovenske delavce, da bi s svojo številno in moralno močjo zastopala zahteve slovenskega delavstva. »Narodna Del. Organ.« je zasnovana na narodno socialni podlagi in jako lepo uspeva, kar je zasluga zavednega tržaškega slovenskega delavstva in tudi zasluga tamošnjih voditeljev, ki so prožeti res demokratičnega narodnega duha ter ljubezni do slovenskega delavstva. Poskušali so svoj čas osnovati »Nar. Del. Organizacije« tudi po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Ostalo pa je le v prvih povojih, namreč samo pri pripravljalnih odborih, ljubljanska »Nar. Del. Organ.« pa je bila oblastveno razpuščena in le edino po primorskih deželah so se ohranile, kjer pridno delujejo in se lepo razvijajo. Dne L t. m. pa je praznovala tržaška »Nar. Del. Org.« peteltnico. Prišli so ta dan v Trst zastopniki slovenskega delavstva iz vseh slovenskih dežel, zlasti pa z Goriškega in z Istre. Ljubljančani pa so priredili poseben vlak v Trst. Vkljub temu, da so Italijani že tedne prej ščuvali, je potekla vsa slavnost mirno in dostojno. Ob polu 9. zjutraj je bil slovesen sprejem Ljubljančanov na kolodvoru. Impozanten je bil sprevod z godbo in zastavo »N. D. 0.« na čelu s kolodvora v Nar. dom. Pred to ogromno slovensko množico, so se italijanski hujskači kar poskrili. Potem so bili
Odbor obrtne zadruge za laški okraj na Spodnjem Štajerskem : (Od leve na desno sedeči) Ivan Berger, blagajnik, Trbovlje; Mihael Wuzdarié, ki je že 20 let predstojnik zadruge; BI Zupanc, tajnik, Laški trg; (stoječi od leve na desno) Ant. Počivavšek, Trbovlje; Jos. Dolinšek in Peter Bauerheim, oba v Hrastniku;
Niko Pinterič, Trbovlje.
hrano od dvora. Pri teh slovesnostih je zastopal Prusko princ Henrik, Angleška je bila zastopana po princu Arturju Con-nougthu, Združene države ameriške po državnem tajniku Knoku. Našega cesarja je zastopal poslanik baron pl. Müller. Na povelje našega cesarja se je udeležila slovesnosti tudi vojna ladja »Kaiser Franc
v veliki dvorani Nar. doma navdušeni pozdravni govori. Govorili so zastopniki tržaškega, ljubljanskega, goriškega, puljskega in češkega delavstva. Popoldan je bila zabavna vožnja po morju, ki je vse udeležnike zelo zadovoljila, ker je nudila vsem obilo užitka. Vršil se je tudi kongres narodnih socialistov, ki je razmotrival
položaj delavstva po Slovenskem. Sklenilo se je pričeti s sistematičnim organiziranjem slov. delavstva in s snovanjem mladinskih društev. —- Ob 4. uri se je pa pričela pri sv. Jakobu velika veselica združena z manifestacijskim zborovanjem in razvitjem prapora zidarske skupine »Nar. Del. Org.« Veselice se je udeležila ogromna množica ljudstva. Manifestacij-sko zborovanje in razvitje prapora se je
domačo potrebo dovolj rži in pšenice, ali ju pa celo izvažati v inozemstvo, trebo njiju pridelek še precej zvišati. Večji pridelki se pa dosežejo z izdatnim gnojenjem s fosforovo kislino, ker je prav fosforova kislina najiz-datneja tvoriteljica zrnja. Najboljše fosforovo kislo gnojilo za ozimino je kakor uči izkušnja Thomasova moka. 400 kg. Thomasove moke „Sternmarke“ na ha poleg hlevskega gnoja, ali 500 do 600 kg Thomasove moke „Stern-
Abadie — kotiček.
^ Zapomni si vendar že tri zloge
Evharistični kongres na Dunaju 1912: Škofi dunajske nadškofije, ki so se peš udeležili evharistične
procesije.
izvršilo kar najslavnejše in je vladalo velikansko navdušenje. Žal, da nam pičel prostor ne dovoljeju, da bi natančneje popisali te pomembne slovesnosti. Petletnica »N. D. 0.« je bila velepomembno slavje. ki bo mejnik na polju gibanja in organizacije slovenskega delavstva. Omenimo naj še, da si italijanska fakinaža ni upala —- vkljub temu, da so jo hujskali k nasilnostim — napadati Slovencev v Trstu pač pa si je ohladila svojo onemoglo jezo s tem, da je bombardirala s kamenjem posebni vlak, s katerim so se Ljubljančani odpeljali iz Trsta nazaj. Iz zasede so jih napadli kakor kalabreški roparji in to kaže propalost Italijanstva. Mi gremo naprej in vas je strah. »Narodna Delavska Organizacija« naj se razvija in proevita v korist slovenskega delavstva v blagor slovenskega naroda.
Sli ■■		in modno blago za gospode in HTlTlTTiTl gospe priporoča izvozna hiša / н H I U H Prokop Skorkovsky in sin Iliji Цш v Humpolcu na Češkem. Vzorci na željo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu izgotoviti gosposke obleke.	
			
hi	NOVICE.		Ш
Ako bi se primerjalo vse one stroške, ki nastajajo z vzdrževanjem nočne straže pred stanovanjem, trgovino ali delavnico — z neznatno zavarovalnino, kakor tudi dejstvo, da se premeten tat ne boji niti straže, katera itak ne nudi nobenega sigurnega poroštva proti tatvini zastraženih predmetov, na drugi strani pa preprosto enostavnost zavarovanja proti tatvini, katero nudi popolno varnost imetja, ker ukradene stvari se zopet nadomesté z odškodnino, bi pač ne bilo nikogar, ki bi ne zahteval takoj — lahko z dopisnico — potrebnih pojasnil gledé tega zavarovanja od generalnega zastopa banke „Slavije“ v Ljubljani.
Poljedelstvo in ljudsko prehranjevanje sta dve neločljivi stvari. Če hočemo imeti za
marke“ poleg kalijevih ali ogljikovih gnojil pripomore prav mnogo k bogatejšim žetvam.
Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke.
Odvaditi. Najboljša hrana za otroke je pač le materino mleko. Ako pa istega ni dovolj, ali je mati radi ene ali druge bolezni oslabela, tedaj je pač skrajni čas, da se pusti mati pri miru in se ji ne krati spanja. Po noči se naj da otroku lahka hrana N ostiè-
re vol verjem ustrelil svojo ženo, ki je živela ločena od njega. Po izvršenem činu si je skušal z britvijo prerezati vrat, kar so pa preprečili došli sostanovalci. Se živega so ga prenesli v mestno bolnišnico. Funke je bil že pred več časom v neki blaznici, iz katere so pa izpustili — ozdravljenega.
Iz Londona v Indijo v aeroplanu. V Londonu se je sestavil odbor, ki mu je namen, organizirati polet iz Londona v Indijo. Letalci bodo morali leteti preko Nemčije, pasirati nad Dunajem in Carigradom, preko Male Azije, Bagdada, obale Perzijskega zaliva do Arabskega morja. Skupna daljava znaša 7200 kilometrov. Polet se bo vršil, ako se priglasijo vsaj trije letalci.
Voda ga je umorila. Neki John Gore v Syracusi je spil na zelo vroč dan liter zelo mrzle vode, v katero je primešal ledu, da je bila bolj mrzla, ter se je zgrudil mrtev.
Novoodkriti zlati rudniki. V vzhodnem delu sajsanskega okrožja v ruski osrednji Aziji so odkrili zlata bogata polja.
Obrambna razstava, ki je bila te dni v Ljubljani, je za vsakega zavednega Slovenca zelo poučna in priporočamo vsem, da si jo ogledajo, ko se prenese v Trst in potem v Gorico, Celje in Maribor. Nujno potrebno bi

Evharistični kongres na Dunaju 1912: Slovenski Orli v sprevodu.
j e ve moke za otroke; to naj se vrši potem vedno pogosteje in brez vsake težave se otrok odvadi materinskih prsi in privadi Ne s tl é - j e v i moki. Otrok se bo krepko razvijal, kosti se bodo krepile — kratko, otrok bo vesel in zdvav.
Rodbinska tragedija. Na Lipskem v Nemčiji je vratar in delavec Hermann Funke z
bilo, da se ustanovi v Ljubljani obramben muzej, ki bi bil jasna slika našega narodnega stanja in — nazadovanja.
Dramatično društvo v Mariboru upozarja slavno občinstvo vljudno, da se prične letošnja gledališka sezona dne 6. vinotoka z uprizoritvijo igre: „V Dolini“, narodne drame v h eh dejanjih, koje snov je povzeta iz kmet-
skega življenja in bode kot taka naredila na slavno občinstvo najboljše utise.
Knjižnica za slepce v Londonu. Pri nas še za navadne ljudi nimamo knjižnic, drugod jih pa imajo celo za — slepce. Največja taka knjižnica je v Londonu, glavnem mestu Angleške. Knjižnica obstoja že 20 let ter vsebuje nad 13.000 knjig in zvezkov, seve so vse tiskane z izbočeno pisavo za slepce. Knjižnico uporablja 5.500 slepcev.
Težka nesreča pri gradnji predora. Pri gradnji predora v Mont d‘ Ora je vsled mokrih tal popustila neka lesna naprava. Osem laških delavcev je bilo pri tem težko poškodovanih. Dva sta kmalu nato umrla.
Nove bojne ladje. Anglija je sklenila graditi še večje vojne ladje. Imele bodejo 14 palčne topove in zgorenji krov bo tako delan, da bo lahko nosil topove, ki bodejo streljali navzgor proti morebitnim zrakoplovom.
Pogreb japonskega cesarja : Črni voli z belimi lisami na čelu. ki so peljali mrtvaški voz s krsto.
Gramofon učno sredstvo v šolah. Na Francoskem in Angleškem so uvedli gramofone v šole kot učno sredstvo za učenje tujih jezikov, da se učenci privadijo pravilnemu naglašanju in izgovarjanju. Tudi s Hamburga v kolonialnem zavodu in na dunajski znanstveni akademiji jih že imajo. Gramofon namreč ponovi ta ali oni stavek lahko tolikokrat, da si dijak zapomni naglas in ga natančno posname.
Stoletnica parobrodarstva. Letos je sto let, kar je bil napravljen prvi parnik. L. 1812 je vozil prvi parnik na Angleškem in sedem let potem, 1. 1819 še le, je prvi parnik preplul Atlantsko morje iz Liverpola na Angleškem v Novi Jork v Severni Ameriki.
40 žensk ustreljenih. V Južni Ameriki so večne revolucije in iz Manague poročajo, da so ustaši ustrelili 40 žensk, ki so pomagale moškim pri streljanju.
Železniška nesreča. Pri Eriju v Pensilvaniji se je 11. t. m. zlomila vlaku os in vlak je skočil s tira. Mrtvih je 6 in ranjenih čez 500 oseb.
Brada od glave do nog. V augsburškem muzeju hranijo brado moža, ki je izredno dolga in čestljive starosti. Brado je nosil svoj čas mestni svetovalec Hans Steininger v Brau-nauu, kjer je umrl 28. septembra 1567. leta. Mestna kronika pripoveduje, da je Steininger-jevo smrt povzročila njegova brada. Ko je šel po stopnicah, je stopil na brado, padel in se ubil. Po njegovi smrti so mu odrezali brado in jo spravili kot relikvijo. Mesto Braunau se pogaja sedaj z augsburškim muzejem glede nakupa brade.
Poplave in sneg. Po vsej srednji Evropi so nastale vsled silnega dežja poplave in ker je po gorah zapadel sneg, je mrzlo kakor v pozni jeseni, kar slabo vpliva na pridelke in zlasti na grozdje. Imeli bomo letos torej slabo letino.
Štirje požari v eni noči. V Vižmarjih je 11. t. m. ob pol 1. po noči na štirih krajih gorelo. Jasno je, da je zlobna roka podtaknila ogenj. K sreči je bil dež in ni bilo vetra ter se je posrečilo požarnim hrambam ogenj omejiti in udušiti. Žandarmarija je aretirala nekega slaboumnega človeka, ki je osumljen podžiga.
Roka pravice. Vesela sodna razprava je bila te dni v City-County v njujorški državi. Bostonska krojačica je tožila gledališko igralko za plačilo 500 kron. Toženka je izjavila, da ni dobila niti vinarja plače od svojega ravna-natelja in ji je torej nemogoče, da bi poplačala svoj dolg. Zastopnik tožiteljice je temu ugovarjal, češ da nosi igralka na nogavicah z dijamanti okrašene trakove, kojih vrednost znaša 1200 dolarjev. Predlagal je, da jo zarubijo. Toda sodnik je odločil, da se rubežen ne more izvršiti, češ da se nahajajo omenjeni predmeti, ki se imajo zarubiti, na „prostoru, kamor ne more seči roka pravice“ !
Prezgodnja zima na Tirolskem. Vsled abnormalno nizke temperature je po tirolskem gorovju zapadel sneg, ki sega prav nizko. Planine so povsod z visokim snegom pokrite, Vode zelo močno naraščajo. Iz okolice Tri-denta pa poročajo o močni toči, ki je uničila več nego tretjino vinskega pridelka.
Požrešni kozli. Žid Izidor Spein v Novem Jorku ima tri kozle, in prepričal se je neljubo o njih požrešnosti. Ko je štel skopuh denar, pridirjali so k njemu in v trenotku pograbili ter požrli več bankovcev. Snedli so 145 dolarjev t. j. približno 740 K.
Koncem t. m. izdamo za naše naročnike 47/68 cm veliko sliko A. M. Slomšeka.
Kriza na Kitajskem. Šest južnih kneževin Mongolije se je odtrgalo od kitajske republike ; pridružile so se neodvisni Mongoliji in se pripravljajo na vojno zoper republiko. Fanatiki ščuvajo množico na pogrom zoper kitajske uradnike in priseljence, vsled česar je med kitajskim prebivalstvom zavladala velika panika in kar trumoma zapušča mongolske pokrajine.
Požari. V Londonu je v soboto pogorela hiša, kjer je bil nastanjen glavni telegrafični urad. Za nekaj dni je vsled tega pretrgana zveza z Ameriko in z drugimi deželami. — V Petrogradu je v delavnici na Nevi ogenj uničil več lokomitiv, ves oddelek, kjer so kotli in druga poslopja, tako da znaša škoda nad 250.000 rubljev. — V Muknaču je pogorelo lesno skladišče in škoda znaša lOO.OOO kron.
— V Jasi je pogorela tovarna „Fortuna“. Ogenj se je razširil po vsi tisti ulici in jo uničil. Škode je nad en miljon. — V Berlinu je zadnjo nedeljo pogorelo tekom poldruge ure gledališče. Zažgali so najbrže hudobneži, ki so malo poprej pisali ravnatelju, da bodo zažgali gledališče, ako jim ne pošlje gotove vsote denarja. — V Stambulu pa je v ponedeljek pogorel en mestni okraj, kjer je stalo 23 hiš, 60 prodajalen in ena mošeja, kar je vse pogorelo. — V Pragi se je vnelo v tovarni za pohištvo, a se je ognjegascem posrečilo, da se ogenj ni razširil dalje, kar bi bila največja nevarnost za Prago.
List, ki „nese“. „Narodni Politika“ v Pragi je te dni zaključila bilanco za preteklo leto 1911. Bilanca izkazuje 1,600.000 kron čistega dobička in dobe delničarji ISOodstotno dividendo.
Lepi zakonski stan. Zakonska dvojica je z velikim trudom in naporom dospela na Triglav in občudujč ogledovala veličastvo planin.
Žena: Ni čuda, da se v hribih zgodi toliko nesreč. Povej, ljubi Joško, kaj bi ti storil, če bi jaz padla v kako brezno in se ubila ?
Mož: Oh veš da — znorel bi, gotovo bi znorel.
Žena: Meni se pa zdi, da bi se kmalu spet oženil.
Možr Ne—gtako hudo pa ne bi znorel.
NESTLE JEVA
moka za otroke I
Pepele» fena» n вцЈеввк». otroke In botnjVe na àeloden.	Z.
Vsebuje pravo planinsko mleko.
Sketlja K 1.80 ▼ v*akl lekarni in drogeriji.
ХХХХХХХ.ХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХ.ХХ'
Ivanka "Praznik
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom
Ljubljana, Stari trg štev. 24.
priporoča vedno v veliki izberi najnovejše razglednice in druge, raznovrsten pisemski papir, pisalne in risalne potrebščine, mašne knjige, umetne cvetlice ter šopke in vence za neveste- — Solidne cene, postrežba točna.
V
X
X
X
X
X
X
X
X
X
v
X
ХХХХХХ.ХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХ
št
št.
št.
št.
št.
št.
št.
Zastonj
dobi
zlato uro
kdor, zahteva po dopisnici
I. velikost.
1123. 14 karat zlato K 3.80 HI. velikost.
1122. 14 karat zlato K 5.-
1122. Zlato na srebre K 2.20
cenik za ure, zlatnino in srebrnino
HI. velikost.
1121. 14 karat zlato K 5.60
1121. Zlato na srebro K 2.50
IV. velikost.
1120. 14 karat zlato
K 6.80	in srebro po nizki
1120. Zlato na srebro |naj se obrne do imenovane K 2.70	; solidne damače tvrdke
v Ljubljani, Mestni trg, 25.
ter izpolni v ceniku navedene naročilne pogoje Kdor želi kupiti res dobro švircarsko uro, pravo zlato “	1 po nizki ceni,
Pišite naslov natanko tako-le : H. Suttner, Ljubljana 5, Mestni trg 25.
Krasni lasje. — Moja žena ima krasne lase. Ko jih razplete, ji padejo do gležnjev.
— Moja jih ima še lepše ! Ko jih razplete, ji padejo kar na — tla!
Oče naš, ki si v nebesih. — Mož: Torej tvoj oče nama neče posoditi 10.000 K? Žena: Noče in noče . . .
Mož: O, moj Bog, kdaj pride čas, ko bova lahko rekla : Oče naš, ki si v nebesih ...
Kratkobesedna. Gospod (dekli) : Slišite, Mica, kaj pa je to — ali poje moja žena ali cvili pes? —
Dekla: Oba.
Inserat. „Mlad človek, sposoben za vse išče službe, najrajše kot blagajnik.“
Pravdoslovno. Učitelj : „Kdo zadene tole nalogo ?“ — Nace (ki vrže svojo kučmo v tablo) : „Jaz gospod učitelj.“
Izdala se je. Gospa: „Zakaj Te ni tako dolgo, ko sem vendar zvonila?“ — Služkinja : „Oprostite, gospa, prvega in drugega zvonjenja nisem slišala, šele tretje sem čula.“
Zadnja želja. Duhovnik (nevarno bolnemu) : „No, ali imaš še kako željo na srcu?“
—	„O, ja — ozdravil bi rad.“
Vedno dobre volje. Nace: „Ja za Boga, Pepe, odkod pa imaš tako zatečeno lice?“
—	Pepe: „To? — to je žensko ročno delo.“
M. Kocjan
Sv. Petra c. 28. Nasproti Zlate kaplje.
Največja zaloga pariških, dunajskih, otročjih, dekliških higijeničnih steznikov, životkov, oprsnikov, ravno-držalcev, trebušnih mesečnih pasov. Izdelovanje steznikov in pasov po navodilih gg. zdravnikov.
Kirurgicne obveze, potrebščine za babice, gumijevo platno, nogavice, „Luna Tetra“ plenice.
Izpsoimnje leliice za штјме.
Zunanja naročila točno in solidno.
ran
Obvarujte
svojo obleko prahu in poškodb !
Specialni zavod za higienična stanovanjska oblačila
M. JBLLETZ
Dunaj 1, Do m gasse 5.
Izdeluje stanovska'[oblačila'fza vse poklice. — Zahtevajte! zastonj in poštnine prosto ilustri-cenik z vzorci in navodilom za mero.
Za brezhibno umerjenost in trpežnost se jamči. Zmožni zastopniki se v vseh krajih sprejmejo.
Dobro idoča gostilna,
s točenjem vina in žganja, jedil itd. se proda pri Sv. Križu na Murskem polju, okraj Ljutomer, tik cerkve na najboljšem prostoru. Hišno poslopje ima pet sob, dve kuhinji, prekajalnico mesa, ledenico, velike, suhe spodnje kleti, mesnico, dva velika hleva za živino, tri kleti, velik Skedenj z uto, kegljišče pokrito, s pečjo, da se po zimi lahko keglja. Drugo za sebe stoječe hišno poslopje, ena soba, kuhinja, hlev za živino, klavnica za živino, klet za druge shrambe. — Vrt za zelenjavo in sadonosnik. V bližini so tri opekarne (fabrike), iz katerih pride v gostilno veliko ljudi, posebno ob letnih sejmih, ker je poslopje tik cerkvenega trga in okrajne ceste Ljutomer-Radgona. Vpeljana je že dolga leta gostilna in trgovina. Cena je samo 24.000 kron z lahkimi plačilnimi pogoji, natančna pojasnila daje veleposestnik in trgovec Anton Vrabl, pošta Križevci pri Ljutomeru.
Priznanje. Velespoštovani gospod Weixl! Naznanjam Vam, da sem drugo pošiljatev „Palma“ dobil, koje se je pri perutnini, psih in kuncih do sedaj prav dobro obneslo. Tudi sem nekaj oddal nekaterim sosedom v poizkus in je tudi tam pri difteričnih kokoših dobro služilo. — Z velespoštovani em Joh. Weberndorfer m. p. — Frauenthal, 17. febrnarja 1911. — Opozarjamo na inserat.
Vi ste sovražnik
Vašega lastnega denarja,fako"kupujete izgotovljen
— RUM —
Altvaterliker, Aljaš-Kiimel itd.
z mojimi izbornimi esenci lahko naredite, brez truda najhitrejše likerje za polovico tega denarja.
1 steklenica zadostuje za 5 litrov la ruma ali 3 litre najfin. altvaterja аИ^З litre najfin. aljaš-ktimel Z natančnim navodilom stane le 1 K 20 v. vse tri steklenice skupaj samo 3 K. — Posamezne steklenice se pošiljajo le, ako se pošlje denar naprej, ki pa =e lahko pošlje tudi potom poštnih znamk. Tri steklenice tudi po poštnem povzetju, franko na vsako pošto.
Hitschmann
izdelovatelj esenc
Humpolee 153, Češko.
Tisoč prlinalnih pisem.	Nobene podružnice.
^Moč in kri
daje oslabelemu in utrujenemu organizmu sloveče redilno sredstvo Nu-trigen, ki si je pridobilo po vsej pravici svetovno ime zaradi kri tvorečih in živce
okrepčujo-čih lastnosti.
Bolniki, ne obupavajte, redilno sredstvo Nutrigen vam zopet vrne vaše zdravje!
Nutrigen vsakomur zastonj !
Kdor se čuti bolnega, zahtevaj tako I po skušnjo Nutrigena, ki jo c c h: zastonj in zdravniški popis.
Nobenega redilnega sredstva ni, ki I bi imelo tako izvrsten uspeh kakor po U vsem svetu sloveči Nutrigen ! Prepričajte ■ se ojtem, to storite lahko zastonj in brez I vsakršne obveze.
NUTRIGEN-podjetje.
I gl Budapest VI Hajós-u. 3, Abt. 179.
Sprejme se takoj
dva mizarska vajenca v pouk. Ant. Merovar, mizarski mojster, Trbovlje, Spodnje Štajersko.
Iščem službe
v kakšni pisarni, vstopim tudi v kakšno drugo temu podobno službo. Več se poizve pismeno.
Naslov pove upravni-štvo tega lista.
II
55
«<
s
ee
y
o
5
M
СГЗ
BS
Moji gramofoni in godbeni automati
so vendar le najboljši.
A. Rasberger,
Ljubljana, Sodna ul. 5. Prva in največja zaloga gramofonov,automatov, plošč, šivank itd.
ceno
posteljno perje
in puti
1	kg sivega skubljenega K 2—, boljšega K 2 40, pol belega prima K 2 80, belega K 4'—, finega mehkega puha K 6 —, prvovrstnega K 7*—, 8*— in 9‘60. Sivega puha K 0-—, 7*—, belega finega K 10-—, prsnega puha K 12'—, od pet kg naprej franko,
Dovršene napolnj'ene postelje
iz gostega, trpežnega, rdečega, modrega ali belega inlet (nanking) blaga. 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z
2	vzglavnicama. vsaka, 80 cm dolga, 60 cm široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16"—, s pol pubom K 20 —, s pub perjem K 24 —. Posamezne pernice K 10*—, 12’—, 14*—, 16-—. Posamezne vzglavnice K 3 —, 3 50, 4*—. Pernice 200><140 cm vel. K 13—, 15"—, 18*—, 20'—. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4 50. 5*-, 5'50. Spod. pernice iz najbolj, gradla za postelje 180X116 cm velike K 13'—, 15'—, razpošilja od K 10'— naprej franko,
proti povzetju ali naprej vplačilu
Maks Berger, Dešenica 219/a Češki les.
Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bo-gžti ilustrovani ceniki vsega postelnega blaga zastonj.
Iv. Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino ::	in srebrnino ::
LjiMjana, Sf. Petra c. 44.
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim eno : :	leto.	::
Lastna delavnica za popravila in vsakršna nova dela.
Odda se v najem
gostilna, kakor tudi soba za trgovino s potrebno opravo, ter skladiščem, ob deželni cesti. Več se poizve pri Ivanu Štritofu v Starem trgu pri Rakeku.
Srebrno plaketo. — Dunaj 1910.
Vsakršno perutnino in nje piščeta, golobe, sobne ptice, kunce, svinje, pse itd. ozdravite sigurno s „Palma“. To že v premnogih slučajih najza-dovoljnejše učinkujoče sredstvo dobite poštnine prosto, če pošljete 1 K poštnih znamk (za veleposestvu zadostuje letno le 4 K) — J. E. Weixl, Maribor, Zofijin trg, Štajersko.

da izide naš koledar za leto 1913 — v začetku novembra t. 1. Ker ga dobe vsi naročniki »Slov. Ilustrovanega Tednika« brezplačno in poštnine prosto in ker ga bomo mnogo razdali v reklamne svrhe, bo naš koledar — poleg Mohorjevega
najbolj razširjen slovenski koledar
• • • e
Oglaševanje (inseriranje) v njem bo zelo koristno in uspešno. — Trgovci in obrtniki, podjetniki in zasebniki oglašujte v koledarju »Slov. Ilustrovanega Tednika«. Cena oglasom cela stran 80 K, pol strani 45 K, četrt strani 25 K in osminka strani 14 K. Sklep sprejemanja oglasov je 15. oktobra t. 1.
тш,шттттт
шкштж.гж
Velika zaloga dvokoles, šiv. in kmet. strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga pošlje takoj emajlirat, ki stane 6 K, v različnih barvah 8 K pri
BATJEL-U
Gorica, Stolna ulica št. 2—4.
Prodaja na obroke. Ceniki franko. Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
I
- -c -- - - -	-
= Teodor Korn =
poprej
Henrik Korn
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
LJUBLJANA, Poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoškim in tuzemskim škriljem, z asbest, cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska-kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava.
Knjigoveznica R. Feldstein
v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12
===== se toplo priporoča. ==
Stampilije
vseh vrst za
urade, društva, trgovce itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg 20
Ceniki franko.
Oglašujte (inseriraite) v Slovenskem Ilnstrovanem Tedniku !
V. Plachota
civilni in vojaški krojač Vegova ulica št. 2 priporoča se slav-občinstvu za obilna naročila. Postrežba solidna in točna. Cene jako zmerne.
,Ti:qtTXrS^rXrTrT>fgTTT^r~'
Mazilo za lase
napravi gospa jtna Križaj v Spod. Šiški 222 pri Ljubljani. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Zadostuje samo ena steklenica.
Gregor Jenko
čevljarski mojster,
Ljubljana,
Sv. Petra nasip štev. 43.
se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo galoš.
famo Tolstovrško slatino
ki se naroča v Tolstemvrhu p. Guštajn (Koroško).
Ana Goreč
— Ljubljana —
Marija Terezija cesta štev. 14,
gostilna pri „Novem svetu“.
Trgovina s kolesi in deli. : Najboljše pnevmatike. : Izposoj e vanje koles.
Skrivalnica.
Ali ne prihaja gori po bregu debeli Jurij? Kje?
= Priporočam svojo bogato zalogo =
nagrobnih spomenikov
iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrbništvs. Istotam so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Naročila, bodisi iz granita, sijenita, labradorja, kraškega in beljaškega marmorja itd., jako točno in z nizkimi cenami. Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah.
FR. KUNOVAR, kamnosek
= Ljubljana, novo pokopališče. =
a ---------------- 1	•
IVAN MOHORIČ, krojač
213 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov.
) BBlK
1
vv
O
Gričar & Mejač
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 9.
Največja zaloga zgotovljenih oblek za gospode,


::	dečke in otroke. ::
Konfekcija za dame
Točna postrežba. Solidne cene.

O
NiMBiflC

Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se priporoča
I. ZAMLJEN
čevljarski mojster
Ljubljana, Gradišče št. 4.
Zaloga izgotovljenih čevljev ter izdelovanje gorskih in telov. čevljev.
Špecialiteta : Železne svetilke.
Načrti in proračuni so na zahtevo na razpolago.
Se priporoča sl. občinstvu kakor tudi prč. duhovščini za sprejemanje vseh v to stroko spadajočih del kakor : obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, žično omrežje, žično omrežje na stroj, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, železne stopnice, svetilke, ograje na pokopališču i. t. d. : Solidna postrežba.
FRANC JAKOPIČ
Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 11
Vodmat. (Zraven mestne ubožnice.)
Stavbeno umetno in konstruk-
Trgovina s steklom
MaTlSŠCkj Ljubljana
Stari trg štev. 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih sip in okvirov za podobe. Prevzema vsa v steklarsko stroko spadajoča dela
Najsolidnejša in točna postrežba.
=!3
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. .*. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.