Sad ,,kultnrne borbe". Ko je železni Bismark pobil Francoze in pruskega kralja proglasil za nemikega cesarja, pričel je rkulturno borbo in preganja uže več let katoličane tako, da je v dušnem pastirstvu na Pruskem 1100 služeb izpraznjenih. Vendar se pa ta vlada ne sramuje trditi, da vse pomanjkanje dubovnov nima nebenega vpliva na ljudsko nravo t. j. pošteno življenje. Da je ta trditev gola laž, razkazuje in spričuje berolinski sodnijski časnik s številkami. Ta vladni časnik dokazuje, da je bilo četrto leto kulturne borbe, to je 1. 1877, na Pruskem 2340 samomorcev; sodnijskih preiskav je bilo v tistem letu 834.000, t. j. 200.000 več kot v prejšnjih letih. Kaznovanib je bilo: 890 oseb zavolj krive prisege, 1969 zavolj budodelstev zoper nravo, 9000 zavolj razžaljenja časti, 13.000 zarad kaljenja očitnega mirii, 15.000 zavolj telesnega poškodovanja, 47 zavolj tatvine, 885 zavolj umora in uboja, 3000 zavolj goljufije, 1022 zavolj ponareje pisem itd.; vse to v enem letu v državi kulturne borbe! Stevilke govore glasnejše kakor zamorejo besede govoriti. Na Prn8kem znaša množitev hudodelstev v zadnjih 5 letih 40°/0, in v glavnem mestu Berolinu so se številke podvojile. — L. 1873. je bilo na Pruskem 652.000 obsojenih; leta 1878 pa uže 868.000! Jetnišnica v Bobumu je imela 1. 1872. 356 jetnikov, 1. 1878. pa 2140. Od porotne sodnije kaznovana hudodelstva so se od 1. 1871 pomnožila za 1OO°/O, budodelstva zoper nravnoat pa za 294%- — Posebno se pa razodeva kulturna borba v pešanji vere, in obdivjanji ljudstva. V Berolinu tako rekoč ni več sledi bogaboječnosti; brezverstvo je povsod na dnevnem redu. Izmed 100 zakouovjib je le 31 cerkveno blagoslovljenih in izmed 100 otrok le 42 krščenih! Se bolj očitno se kaže društveno spridenje pri sklepanji zakonov. V protestanškem Berolinu ni nič redkega, da se kdo zaporedoma poroči s tremi, štirimi baburami in se potem zopet od njib da lociti brez drugega vzroka, kakor da se z njimi ne more porazumevati. — Tako zabrede ljudstvo, pri kterem zarad liberalstva ginevera! Liberaluhi paujejo papeža in duhovne s ,,6rno gardo", in njegove vladarje a n6rnim gospodarstvom-'; toda poznamnjane številke so grozne 6rne pike, po kterib se sme prusko vladanje po vsi pravici imenovati rcrno gospodarstvo". Dauašnje brezverske šole pod liberalnimi učitelji povsod delajo ne le črnih pik, ampak strahotno črne oblake živinskih ostudnost in hudobij, zlasti pri šolski mladini in velikrat še pri smerkovih pobalinih! Zgledov ni treba hoditi iskat na Prusko, zadosti jih naznanjajo domači časniki, sodnijske preiskave.