■—.^"■'.rrtH — T' •
Sili 19 • 1 1
Poštnina plačana s gotovini, "
Lcto XII., štev. 123
1
si.

pr'°aLjublJana, nedelja 31. maja I93I
Cena 2 Din
Upravaištvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 245i Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842, Praha čislo 78.180 \Vien št 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telef. št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Mednarodna kontrola avstrijskih financ
Sanacijska akcija reparacijske banke za Kreditanstalt Inozemski »svetovalci« pri Kreditanstalt in pri avstrijski Narodni banki
Londou, 30. maia AA. Posvetovanja za sanacijo Kreditanstalta so včeraj dalje na-piedovala. Odbor za sanacijo je imel se-.i.ek z interesiranimi krogi, ki so ga po-zvai:. riaj naprosi druge denarne zavode v inozemstvu, naj ne odpovedo KreditanstaL tu dovoljene kredite. Pogajanja z bančnik: drugih središč se nadaljujejo. Pričakujejo, da bodo ti razgovori uspeli in da bo dosežen sporazum za skupno akcijo v korist Kreditanstalta.
K akciij za sanacijo te banke je veliko pripomogla Banka za mednarodna izplačila v Baslu. Deset največjih osrednjih bank, ki so zastopane v tej reparacijski banki, je ■Vr' c 'i ;-> dati avstrijski Narodni banki na zpo-ago kredit. Ti ukrepi bodo gotovo i • igo pripomogli tudi k stabilizaciji av-sirijske valute	a
Dunaj, ■>(). maja d. Banka za mednarodna plačiia objavlja, da so ukrepi, ki so se obravnavali na zadnji seji upravnega sveta v s!u v zvezi s težkočami avstrijske Kreditanstalt. končno odobreni in da bodo v kratkem uveljavljeni. Razen banke za mednarodna plačila je izjavilo tudi 10 ve-
likih centralnih bank svojo pripravljenost dati avstrijski Narodni banki na razpolago potrebni devizni kredit. Banka za mednarodna plačila je prepričana, da bo avstnj-ska NaroJna banka s pomočjo teh in že razpoložljivih sredstev, kakor tudi s podporo drugih centralnih bank mogla zagotoviti normalno funkcioniranje pri zagotovitvi Dlačljivosti in stabilnosti avstrijske valute.
Temu komunikeju je dodala avstrijska. Narodna banka pojasnilo, da bo pri Kreditanstalt posloval kot nadzorstveni organ poseben zastopnik inozemskih interesentov. Avstrijska Narodna banka bo dalje pozvala bivšega oodguvernerja Francoske banke ter finančnega eksperta prof. Charles a Ri-sta kot inozemskega svetovalca, da jo pod. pira v njenih nalogah.
Dunaj. 30. maia d. Kot zastopnik inozemskih interesentov pri Kreditanstalt bo bržkone imenovan ravnatelj amsterdamske trgovske banke Hengel. Razen tega bosta pozvana v upravo tudi po en francoski in angleški zastopnik.
Nova ofenziva madžarskih habsburgovcev
Vlada bo pri volitvah izločila vse one vladne poslance, ki se upirajo povratku Habsburžanov - Legitimistiena
demonstracija
Budimpešta. 30. maia h. Z vso gotovostjo
se pričakuje razpust parlamenta za 3. ju-n j. Nadalje je gotovo, da bo 4. junija izšel <->diok notranjega ministrstva o terminu in načinu novih volitev. Vlada je poki'ca'a v Budimpešto vse velike župane. Že dva dni se vršijo konference o kandidatnih listah vladnih strank. Že danes se more ugotoviti da bo prišlo v novi parlament veliko število legitimistov. Dosedanji poslane' vladnih strank, ki so proti restavraciji Usbsburžancv, ne bodo več kandidirali. Pristaši madžarske aristokracije prijavljajo v velikem številu svoje kandidature. Iz vrst Mera bodo kandidirali samo eni. katerih
mpatije do Habsburžanov so znane. Gle-'e na to bo v volilni agitaciji prednjaoilo vprašanje kraljestva in revizije mirovnih nogodb.
Veliko zanimanje za vprašanje kraljestva se le ojačilo tudi z nastopom knezoškofa pr;masa Szeredya v Rimu, ki je od tam 25. maja odpotoval v Pariz, kjer je po za-nesljivh vesteh imel konference s pariškim nadškofom, -*-;ucem Siskstom Bourbonskim mad žarskim poslanikom Villanyiem in bru-
seljskim nuncijem Micaro. V Grenoblu se bo Szeredv sestal z Žito, katero bo spremljal v Rim.
Legitimistični politiki pričakujejo nove volitve z velikim upanjem. Računajo celo z obiskom Ziite jy Gtona v času volitev na Madžarskem.
Budimpešta. 30. maja d. Na slavnostni seji državnega zbora h kateri sta se včeraj sestala poslanska in zgornja zbornica, je bil na mesto za zunanjega ministra imenovanega grofa Julija Karolyja izvoljen za čuvarja krone sv. Štefana grof Emil Szeche-nyi. državni upravnik Horfhy, ki je prišel kasneje na sejo. iP grofa Szechenjiiia takoj slovesno zaprisegel.
Grof Szechenyi .je imel ob tei prilik! govor v katerem je poudarjal, da bo krona sv. Štefana preživela tudi trianonski mirovni diktat. ta »največii zločin v zgodovini«. sedanjo ponižujočo ter žalostno dobo in doživela vstaj eni«5 dneva, ko bo neodvisni madžarski narod ob zagotovitvi novih uspešnih 'amstev neodvisnosti in ustave položil na glavo apostolskega kralja krono sv. Štefana.
Jugosloveni na konferenci za delo
Naši delegati v raznih komisijah mednarodne konference za delo v Ženevi — Meritorno delo se bo začelo v ponedeljek
in gdč. Atanackovič in delodaialska dele« gata čurčin in Gregor,ič; v komisijo za po* ročilo o izvedbi konvencij delegat vlade Jeremič, delavski delegat Nikolič in delo« dajalski delegat Čurčin; v komisijo za iz« vršitev pravilnika konference kot predsed* rak delavski delegat dr. Živko Topelovič. za člana pa delodajalki delegat Gregorič.
Danes so se komisije konstituirale, glav« no delo konference pa se začne v ponede« Ijek.
Ženeva, 30. maia. AA. Na včerajšnji seji konference za delo so izvolili komisije. V Komisijo za delovni čas v rudnikih so bil-1 '/voljeni: iugoslovenska vladna delegata Gosak in Rudolf, delavska delegata Art in Pavičevič ter delodajalski delegat Gregorič; v komisijo za delovni čas v industrijskih podjetjih kot delegatinja vlade gdč. Ata« --'ck-ovič in delavska delegata Živko Topa« ' vič in Krekič: v komisijo za nočno delo žensk delegata vlade dr. Ilija Šumenkovič
Nadaljnji vzleti v zračne višine
Piccard bo jeseni ponovil pripravlja vzlet
Solden, 30. maja. d. Bržikone se .ie prvič 7.z Hilo, da se je zbralo približno 100 novinarjev raznih narodnosti na ledeniku v vi-š:jii" 2.700 m, kakor sedaj ob priliki prl-nka prof. Piccarda na Gurglfernu. Prof. !'' mrd je novinarjem na razna vprašanja, Via.i bo obnovil svoje znanstvene uspe ne, ■ r.javil, da. se bo s svojim asistentom lotil dola takoj in da upa., da bo mogel v dveti ali t it h tednih objaviti točno poročilo o svojih ugotovitvah pri poletu v stratosfero.
Na vprašanje, ali bo morda še kdaj po-i :'■: 11i 1 izvršiti sličen polet, je odgovoril, da sp bo to bržkone zgodilo v jeseni, ako t>* ho usodno vreme, celo že poprej. Vreme preteklo sredo je bilo za vzlet naravnost idealno, če bi polet odgodil samo za en dan. bi naletel na mnogo bolj neugodne atmosfera e razmere. Tako bi na primer zašel v neurje, ki je v četrtek zvečer divjalo nad Tirolsko. Sicer bi se nahajal s svojim balonom visoko nad oblaki, vendar pa bi pristanek znatno tiolj otežkočen.
Berlin. 30. maja. V zvezi s poletom prof. Piccarda v stratosfero objavljajo, da se bavijo že dalje časa povsem na skrivaj tudi .Tunkerseve tvornice v Dessau-u z izdelavo letala, .ki naj bi se dvignilo v stratosfero. Letalo bi bilo v ta namen za toliko bolje od običajnega balona, ker se more po volji kretati, dočim je balon odvisen od vetrovnih razmer in se more dvigniti samo do gotove višine. Največja težkoča, ki se mora premagati, je v višinah razredčeni zrak. v katerem sta človek in stroj brez moči. Zato bodo morali konstruirati poseben motor, ki bo dovajal v stratosferi v eliso potrebno množino zraka. Nadaljnji problem je sestava kabine za posadko.
svoj drzni vzlet - Junkers s posebnim letalom
Smatrajo, da. bodo prvi poleti v stratosfero z novim letalom mogoči že prihodnje leto.
Inomost, 30. maia g. Gondolo z balona pror. Piccarda je danes 20 mož zvezne armade in 20 prostovoljcev spravilo z ledenika brez nesreče v dolino.
Kriza avstrijske vlade
Dunaj, 30. maja. d. Včeraj je tudi zvez« ni svet odobri zakon za sanacijo Kredit« anstalt. Takoj nato pa je minister za pra* vosodje dr. Schiirff sporočil zveznemu kan* celarja dr. Enderju svojo ostavko. Zvezni kancelar je naprosil dr. Schurffa, naj od* godi svojo odločitev za par dni. nakar je takoj pričel pogajanja z velenemci za pre« precitev vladne krize. Pogajanja so se na« daljevala tudi danes.
Kakor znano, je velenemška ljudska stranka &klen:la, da ne bo pod nobenim pogojem pristala na kakršnokoli zmanjša« nie plač državnih nameščencev Ker je vlada kljub temu preteki" torek v odsot* nosti ministra dr. Schurffa sklenila, da predloži Narodnemu svetu predlo? za zmanjšanje plač, je smatrala velenemška ljudska stranka ta sklep za nenrijateljski čin rn njen nrnister dr Schiirff je podal svoio demisijo. Radikalni del velenemške ljudske stranke vztraja na zahtevi po iz* stopu iz vladne večine, če bo vlada vztra* jala na svojem predlogu po zmanjšanju uradniških prejemkov. Zmernejši član' kluba so se sicer zavzeli za to. da bi se ponovno sklicalo vodstvo stranke ki naj bi sporazumno z uradništvom proučilo ne« katere kompromisne predloge. Ta.predlog je ostal v klubu v manj.š:ni, ./'
KATOLIŠKE ORGANIZACIJE
V ITALIJI RAZPUŠČENE
Generalni naskok fašizma na Katoliško akcijo — Skrajna napetost
med Vatikanom in fašistično vlade
Rim, 30. maja. o. Napetost, ki je zavladala zlasti zadnje dni med fašizmom in Vatikanom zaradi protifašističnega delovanja Katoliške akcije, je dosegla danes vrhunec. Očitki lista »Lavoro Fascista« o protifašističnem delovanju Katoliške akcije so vzbudili v fašističnih krogih, zlasti v vrstah mladofašistov in fašistične univerzitetne mladine silno ogorčenje, ki se je tako stopnjevalo, da so bili napadi in izgredi proti katoliškim organizacijam in njihovim članom na dnevnem redu.
Razburjenje je zavzelo že take oblike, da so kakor zatrjuje »Popolo di Roma« celo mnogi ugledni voditelji Katoliške akcije svetovali svojim mladim varovancem, naj se izogibajo društvenih lokalov in naj se tudi ne izpostavljajo nikakim spopadom. Z utemeljitvijo, da sta javni red in mir v resni nevarnosti, je vlada naročila pokrajinskim oblastem, naj na podlagi zakona o zaščiti države razpuste vsa katoliška mladinska društva in njihovo premoženje zaplenijo. Pokrajinske oblasti so ta
odlok vlade takoj z največjo doslednostjo izvršile.
Vest o razpustu katoliških organizacij je povzročila v fašističnih krogih veliko zadovoljstvo, ker so smatrali Katoliško akcijo za najresnejšo konkurenco fašizmu, med katoličani pa je izzval odlok vlade veliko nervoznost in presenečenje. ' Nihče ni pričakoval, da se bo vlada odločila za tako energične ukrepe, zlasti še, ker so smatrali, da lateranska pogodba popolnoma ščiti katoliški pokret v Italiji.
V Vatikanu so za enkrat Še skrajno rezervirani. Opozarjajo samo na to, da je korak italijanske vlade silno daleko-sežnega pomena. Kakor se zatrjuje, pripravlja Vatikan demaršo pri italijanski vladi, ker smatra, da je vlada z razpustom katoliških organizacij kršila konkordat odnosno lateransko pogodbo, ki v čl. 43 jamči svobodno udejstvovanje Katoliške akcije in organiziranje mladine v katoliških društvih. V fašističnih krogih pa poudarjajo, da je prišla italijanska vlada v toku zad-
njih dveh' let, odkar je v veljavi z lateransko pogodbo sklenjeni konkordat, do prepričanja, da ta konkordat ne odgovarja danim prilikam in je zato že delj časa stremela po reviziji odnošajev do Vatikana. V političnih krogih z največjo napetostjo spremljajo dogodke in čakajo na nadaljnji razvoj tega morda usodnega spora.
Pozno zvečer se je izvedelo, da je Vatikan na razpust katoliških organizacij odgovoril s sklepom, da se odgodi evharistični kongres v Rimu, ki bi se imel vršiti z največjo svečanostjo in ki bi se ga udeležilo več sto tisoč vernikov iz vsega sveta. Katoliška akcija, ki je bila do sedaj v rokah vse duhovščine, se poveri izključno škofom, tako da duhovščina ne bo več izpostavljena fašističnemu preganjanju. Končno je Vatikan odredil, da ne jrre noben zastopnik Vatikana v Padovo na svečanosti Sv. Antona, češ da ne bi bil varen pred napadi, ker fašistične oblasti ne nudijo nobenih garancij za varnost papeževih odposlancev.
Proces proti italijanskim intelektualcem
Po dvodnevni razpravi je bila včeraj razglašena sodba Glavna obtoženca obsojena na 20 let
Bim, 80. maja. o.tPred izrednim fašističnim tribunalom se if pričel včeraj popoldne proces proti uglednim italijanskim intelektualcem, ki so bili obtoženi rovarenja proti fašističnemu režimu in ki so igrali v italijanskem javnem življenju vidno ulogo. Kakor znano, je aretacija teh ljudi že svoječa-sno zbudila v mednarodnih krogih največjo pozornost.
Razprava se je vršila pod predsedstvom generala Saporittia. Citanie obtožnice je trajalo več ur. Obtožnica naglasa, da je fašistična politična policija Ovra lani meseca decembra prišla na sled tajni organizaciji pod imenom ^Pravica in svobodac, ki so ji pripadali bivši republikanci, socijalisti in demokratski liberalci. Ta organizacija je hotela obnoviti prostozidarsko ložo ter odstraniti z oboroženo vstajo fašistični režim. Za financiranje svoje akcije je razpisala posojilo in je tudi dosegla velik uspeh. Vzdrževala je zveze s protifašisti v inozemstvu, pripravljala bombe in orožje ter širila med narod prevratne in protifašistične brošure.
GJavni obtoženec je bil trgovec Rihartl Bauer iz Milana, intelektualni vodja orga-
nizacije Da je bil profesor gospodarske no. litike Rossi. Organizaciji je pripadal tudi letalec Jordan Viezolli iz Trsta, ki ie nameraval meseca novembra lanskega leta poleteti s Korzike na Riim. da bi tam metal z letala prevratne letake. Polet je izo-. stal zaradi slabega vremena.
Danes so bili zaslišani obtoženci in nekatere priče, večinoma policijski uradniki. Popoldne ob 4. je bila razglašena sodba, s katero so obsojeni: Trgovec Bauer iz Milana in univ. prof. Rossi iz Caserte kot "lavna voditelja te organizacije na 20 let. inž. Galaze in trgovski zastopnik Robert na 10 let. pilot Viezolli pa na 6 let zapora, dočim so bili ostali obtoženci zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni.
V fašističnih krogih so pričakovali mnogo hujšo kazen in za glavne voditelje smrtno kazen, zdi pa se. da ie protest intelektualcev vsega sveta vendarle nekoliko za-legel in da se ie fašistična vlada le zbala posledic, ki bi jih lahko rodil ta proces v inozemstvu.
Ogromen deficit v italijanskem budžetu
Finančni minister Moscogni o uspehu notranjega posojila — Primanjkljaj v državnem proračunu znaša dve milijardi Br
" *	nju svojega govora napovedal, da znaša de-
ficit v državnem proračunu za leto 1930-1931 nič manj kakor 1.900,000.000 lir. Zato je priporočal skrajno štedenje tako v državnem kakor v zasebnem gospodarstvu. Potolažil pa je poslanee z zatrjevanjem, da se je uspehom notranjega posojila ugled italijanskih financ v inozemstvu zopet dvignil in da zaradi tega proračunski deficit ne bo imel težjih posledic. Naposled je napovedal, da bo glede uporabe presežka 3 milijard lir iz notranjega posojila sklepal ministrski svet na eni svojih prihodnjih sej, dočim je 4 milijarde notranjega posojila določenih za konverzijo starega notranjega posojila.
Rim, 30. maja. č. V fašističnem parlamentu je govoril danes finančni minister Moscogni o uspehu notranjega posojila. V uvodu je naglašal, da je doseglo posojilo izreden uspeh. Raapisane so bile samo 4 milijarde, vpisanih pa je 7 milijard, mnogo več, kakor je mogel pričakovati najsmelejši optimist. To dokazuje, je poudarjal Moscogni, da je italijansko narodno gospodarstvo krepko in da ne bo treba več zniževati plač državnih uradnikov.
Navdušenje, ki so ga izzvale te besede finančnega ministra med fašističnimi poslanci, pa se je kmalu spremenilo v hudo poparjenost, ko je Moscogni v nadaljeva-
Sestanek v Chequersu
London, 30. maja. AA. Listi posvečajo pose tu nemškega kancelarja Briininga in zunanjega ministra Curtiusa vedno večjo pozornost. Državnika prispeta v Southamp« ton 5. junija s parnikom »Hamburg«. V lu> ko bo spremljala goste križarka VVinche« ster. Pri prihodu priredijo gostoma v zu« nanjem ministrstvu slavnosten banket. Mi« nistra bosta 6. in 7. junija gosta zunanje« ga ministra Hendersona v Chequersu. Pri« čakujejo, da se udeleži posvetovanj tudi prvi lord admiralitete Ale\ander. Listi na« glašajo, da bodo državniki razpravljali o vprašanjih, ki interesirajo obe državi. Dne 8. junija bodo predstavili nemška ministra kralju v buckinghamski palači.
Španska valuta ogrožena
Madrid, 30. maia. AA. Španska pezeta čedalje bolj izgublja na vrednosti. Vlada se trudi na vse načine, da bi t njen padec zaustavila in jo obvarovala pred usodo nemške marke. Zato ie izdala razne odredbe, ki pa niso doseele zažel.ienega uspeha in so le otežkočrle trgovske posle. Uradni krogi menijo, da so samostani spravili na varno veliko denarja ali na ga odnesli preko meje. Vlada je prepovedala bankam, da izplačuje čeke. ki so bili izdani v inozemstvu brez opravičila. Nadalje menijo, da so odnesli politični begunci preko meie precej denarja. Da preprečijo beg, so zastražili španske meje. Politični krogi poudarjajo, d-a se bo pezeta popravila, ker njen padec ni upravičen. Trgovinska biUanoa je aktivna in tudi letina ho ugodna. Zato upajo, da sp bo prebivalstvo pomirilo in popravil tečaj pezete.
Poboji v Berlinu
Berlin, 30. maja, AA. Listi poročajo: Snoči je v berlinskem predmestju prišlo do krvavega spopada med kommrsti in stahlhelmovci. Skupina stahlhelmovcev se je pripravljala, da pojde na proslavo biv« ših bojevnikov v Vratislavi. Komunisti pa so jih napadli s kamejem. palicam1 in re« volverji. Enega nacijonalista so ubili, 5 pa nevarno ranili. Policija je komaj napravila red. Tud' v njenih vrstah je več ranjen« cev. Ubijalce zasledujejo.
Start podmornice ,NautiIus'
New London (Conectitut), 30. maja. d. Podmornica »Nautilus«, s katero namerava NVilkins doseči severni tečaj, je bila danes pripravljena za start za prvi del vožnje preko Atlantskega oceana. Podmornica je dopoldne v razmeroma plitvi vodi preiz« kusila nove stroje, s katerimi je bila oprem® ljena. Na podmornico je treba spraviti še 10.000 galon goriva in 1300 galon olja za mazanje, nakar bo dvignila sidra, bodisi že danes opolnoči a& najkasneje jutri opol« dne.
Katastrofalen požar v francoski vojašnici
Pariz, 30. maja. s. V vojašnici 2> letal« skega polka v Toulouseu je nastal požar. Neki stražar je napolnil svoj vžigalnik pri bencinskem tanku in "ga je tamkaj tudi preizkusil. Iskra je vnela bencin v tanku, ki je eksplodiral. V hipu je bilo vse po« slopje z več avtomobili in vozovi za ba» Ione v plamenih in je do tal pogorelo. Ne« previdni vojak je našel smrt v plamenih.
Tilman in Kirdimajer pomiloščena
Beograd, 30. maia. AA. Z ukazom NJ. Vel. kralja z dne 25. maja t. 1. sta pomiloščena smrtne kazni Andrija Tilman in Josip Kirchmajer, ki sta bila od državnega sodišča obsojena na smrt. Kazen jima je izpremenjena v dosmrtno robijo.
Posmrtnica za pokojnim ministrom Hadžicem
Beograd, 30. maja. p. Danes dopoldne se je vršila štiridesetdnevna posmrtna cerkve« na svečanost za pokojnim ministrom voj» ske in mornarice generalom Hadžicem. Cer« kvena opravila je opravil pa t rija rh Varna« va ob veliki asistenci duhovščine, so pri* sostvovali zastopnik kralja, skoro vsi čla® ni vlade z ministrskim predsednikom ge* neralom Žiivkovičem na čelu, generaliteta in admiraliteta, veliko število oficirjev in pokojnikovi osebni prijatelji.
Sprememba zakona o notariih
«r
Beograd, 30. maja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra pravde predpisal in proglasil zakon o spremembah in dopolni* lih zakona o javnih beležnikib (notarjih). Po zakonu o javnih beležnikib je moral minister pravde v gotovem roku izpolniti javna beležniška mesta. Toda med tem ča* som so bili izraženi resni ugovori in stav« ljeni predlogi, ki dajejo nove elemente gle« de Imenovanega zakona. Stvar je nujna za* radi tega, da se ukinejo odredbe, ki govo* re o rokih za izpolnitev javnih belezniških mest, da se da kraljevski vladi možnost, da prouči vse ono, kar je bilo izraženo v ugovorih.
Kmetijska razstava v Pragi
Praga, 30. maja. h. Danes opoldne je bi« la na svečan način otvorjena letna kmetij* ska razstav. Pri otvoritvi so bili navzoči mnogi ministri, poslanci vseh strank ter zastopniki inozemskih držav, med njimi tu« di jugoslovenski poslanik dr. Kramer. Raz* stava nudi pregled češkoslovaškega kmeti i* stva v splošnem in v posameznih strokah.
Jugos loven s k ega poslanika dr. Kramer j a ie vodil po razstavi glavni tajnnk kmetij* ske družbe in organizator razstave inž. Sa« par, ki mu je podrobno tolmačil posamez* ne oddelke. Posebno svečano je bil posla* nik dr. Kramer sprejet v oddelku ljubite« Ijev plemenitih osov, kjer mu je predsed« stvo sporočilo, d>a je zaprosilo za dovolje* nje, da bi smelo podariti jugoslovenski kraljici Mariji dve plemenski kitajski psici.
Iz državne službe
Beograd, 30. maia. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na lastno prošnjo upokojen Vladimir Katioič, načelnik sanitetnega od« delka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Za njegovega naslednika je imenovan dr. Vojislav Milovanovič, šef oddelka kr. banske uorave vardarske ba* novine v Skoplju. Za administrativnega uradnika v bolnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani v 8. po lož a j mi sku* pini je imenovan Avgust Vrinkele.
Napredovanje pri Poštni hranilnici
Beograd, 30. maja p. Z odlokom ministra za promet so napredovali v višjo skupino direktor podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani dr. Vladimin Vidmar ter uradniki Leopold Bregar, Josip Magolič, Josip Potokar, Josip Lavrič, Viktor Tre-ven, Frančiška Lavrič, Maks Komar, Fran Kramar, Marija Burger, Vitoslav Kline, Franja černič in Marija Zor.
Sofcolsfci zlet y zagrebški okolici
Zagreb, 30. maja n. Sokolskegra zleta, ki bo jutri v Veliki Gorici pri Zagrebu, se bodo udeležila tudi vsa zagrebška in okoliška sokolska društva. Prijavljenih je več posebnih vlakov, tako da računajo na izredno Številna udeležbo.
Slovanska internacionala
Pričetki velikega slovanskega strokovnega gibanja
Uveljavljenje trgovinske pogodbe s ČSR
Vsebina dodatnega sporazuma k trgovinski pogodbi — Določbe tarifnega dela in veterinarske pogodbe
lo, steklena strešna opeka, plošče za tla-
Praga, 29. maja.
Danes je bil uradno objavljen dopolnilni sporazum med republiko Češkoslovaško in kraljevino Jugoslavijo k pogodbi o trgovini in plovbi od 14. novembra 1928. Ta dopolnilni sporazum ie v stvarni tar. del trgovinske pogodbe in obsega v prilogi A pogodbene carine za jugos 10vensko blago pri uvozu v Češkoslovaško, v prilogi B pogodbene carine za češkoslovaško.blago pri uvozu v Jugoslavijo, v prilogi C pa poseben sporazum za reguliranje uvoza in prevoza živine in živinskih proizvodov (veterinar-sko konvencijo), ki predstavlja sestavni del dopolnilnega sporazuma.
Pogodbene carine v jugoslovenski tarifi
Tarifni del pogodbe je zelo obširen. V pogodbi je deloma znižanih, deloma pa vezanih preko GO carinskih postavk naše carinske tarife in preko 70 postavk češkoslovaške carinske tarife. Iz priloge B, ki vsebuje pogodbene carine na teritoriju kraljevine Jugoslavije, posnemamo naslednje tarifne postavke (vse v zlatih dinarjih, in sicer za 100 kg, če ni drugače navedeno): Tarifna številka 9/2: kisle" kumarice 12.50. — Tar- št. 42/2: cikorija tudi zdrobljena in prešana, suha 5. Tar. št. 121: pivo vseh vrst: 1.) v sodih 30; 2.) v steklenicah 40. Tar. št. 143/1: rastlinske in sadne konzerve: _kon-cerve od kumaric v skupni teži preko o kg 40. Tar. št. 277: gladke bombažne tkanine: 1.) katerih 1 m2 tehta nad 120 kff, če ima vsak cm2 v votku in snutku: a) 50 niti ali manj. 120; b) nad 50—80 niti 140; c) preko 80 niti 180; 2.) gladke tkanine v teži nad
00	do 120 gramov, če je v vodku in snutku: a) 50 niti in manj 1S0; b) 50 do 80 niti ISO; c) preko 80 niti 200 ; 3.) gladke tkanine v teži 60 gr- ali manj, ki imajo v votku rn snutku: a) 50 niti in manj, 200; pajčolaui 180; b) 50 — 80 niti 200; c) preko 80 niti 24<j. — Tar. št. 293: enonitno predivo od jute, manile in ostalih rastlinskih vlakcu: iz
1-)	št. 7 in manj: a) sirova: od manile in sizala za vezanje snopov 5; iz 2.) nad št. 7: iz a) sirova: prediva od manile in sizala <3. — Tar. št. 294: večnitna prediva od jute, manile in ostalih rastlinskih vlaken: 1 a) sirova od manile in sizala 7; 2 a) sirova od manile in sizala 8. — Tar. št. 296: Tkanine od lanu, konoplje in ostalih rastlinskih vlaken: 2.) ki imajo preko 18 — 36 niti v votku in snutku 120; 3.) ki imajo preko 36 do 60 niti 270; 4.) ki imajo preko 60 niti 350; tkanine od lami za- izdelavo žimnic 340. — Tar. št. 306: preproge za tla: 1.) tkane v obliki žameta 160; 2.) ostale 120- — Tar. št. 315: preproge za tla: 1.) navadne 150; fine.
a)	v obliki žameta 600; b) na drug način 350. _ Tar. št. 316: grobe odeje in koci (če-bad) v teži nad 700 gr za 1 m- 200; odeje \z odpadkov v isti težini 120; čebad naravno siva 200. — Tar. št. 317: volnene tkanine: 1.) preko 700 gr. 180; 2.) preko 500 — 700 gr 230 ; 3.) preko 300 — 500 cr 2S0; 4.) 300 gr ali manj 300. — Tar. št. 339: pozamteri-ja, pozaniterijski in gumbarski izdelki: lz
2-)	polsViL iz umet. svile 80O. Tar. št. S4S:
1	Izdelki iz napojenih in premazanih tkanin: i»*i b) pokrivači, sešiti in opremljeni 180.—. Tar. št. 365: Fesi: 2) brez čopa iprosti. Tar. št. 370: usnje strojeno in dalje pripravljeno: 1) podplati a) kruponi 130.—,
b)	ostalo usnje za podplate 90.—. Pripomba k tar. št. 455. 472 ta 473: Objave, plakati in brošure, ki se z njimi priporoča poset češkoslovaških kopališč, letovišč in sploh turistični promet v češkoslovaški, so ne glede na obseg oglasnega dela po tar. št. 455 prosti carine. Tar. št. 494: opeka: 1. iz nepregorljive tvarkio: b) iz samota, dinasa, bavksita, magnezita in podobno: iz dinasa 1___Tar. št. 504/1: izdelki iz-porcelana: a) beli ali enobarvni brez reljef-nih okraskov 25.—, b) večbarvni, pozlačeni, z relijefnimi okraski itd. 40.—, 504 2: izdelki iz ostale keramične tvarine: a) beli ali enobarvni 20.—,• b) večbarvni 35---
Tar. št. 512; steklo za žico, brazdasto stek-
kovanie, 2. ostalo (n©brušeno, nebarvano itd.) jO—. Tar. št. 521: steklene posode: 1. navadne: a) zelene 20.—, b) bele ali polbele 26.—, c) bele neiprozome 31.—, d)
z okraski 47__; 2. brušene, polirane, ma-
tirane 63.—; 3. pobarvane 90.—; 4. od rezanega kristalnega stekla 100.—. Tar. št. 523: izdelki iz stekla, drugje neimenovani: 1. umetno cvetje in galanterijski izdelki
400__; 3. slika.ni, pozlačeni, posrebreni
90.-—, c) reflektorji za elektr. svetiljke, ostala stekla za odbijanje svetlobe 60.—. Tar. št. 560: posode iz kovanega in litega železa: b) obdelane 33.—. Tar. št. 562: posode iz pločevine; iz 5) popolnoma ali deloma prevlečeno z nikljem, ali aluminijem, bakrom 130.—. Tar. št. 585: galanterijski izdelki: i z 2. igle, naprstniki, avtomatični gumbi, podveze, sipone za vezanje aktov itd. 160.—. Tar. št. 686: glasbeni instrumenti: 6. violine, tambure, citre 150—; 7. klarineti, flavte, fagoti 130.—. V tarifi naše izvozne tarife so tar. post. 20. oproščeni izivozne carine odpadki od bale pločevine.
Veterinarski sporazum
Uvoz živine, živinskih proizvodov in predmetov, ki so lahko nosilci povzročitp-iiev živinskih kužnih bolezni, iz ene pogodbene države v drugo, se lahko omeji na posebno določene obmejne postaje in se tam podvrže veterinski kontroli. Živali morajo biti opremljene z izpričevalom o poreklu in o zdravju, izdanem od pristojne krajevne oblasti. Poleg tega mora državni ali od države v to svrho posebno pooblaščeni veterinar na podlagi pregleda živali neposredno pred utovarjenjem v vagone ali ladje na izpričevalo potrdili, da jih ie spoznal za zdrave in nesumljive in da je bila občina porekla v času odpošiljanja prosta živalskih kužnih bolezni, ki se dajo prenesti na dotične živali (razen tuberkuloze!, kakor tudi. da so bile proste teh kužnih bolezni občine, preko katerih so bile živali eventualno prignane do natovorne postaje. Ta izpričevala veljajo 10 dni. Ako rok veljavnosti izpričevala poteče med prevozom v izvozni -državi, tedaj ga lahko državni ali v ta namen posebno pooblaščeni veterinar, po pregledu živali podaljša za nadaljnjih 10 dni. Če pa rok veljavnosti poteče med prevozom na območju kake tretje države, potem velja izpričevalo do prihoda pošiljke na mejo namembne države. Za konje in govedo se izdajajo poedina potrdila, za ovce. koze, svinje in perutnino pa skupna potrdila.
Sirovine in proizvodi živinskega izvora (razen mesnih) morajo biti za uvoz v drugo pogodbeno državo opremljeni prav tako z izpričevalom o poreklu in zdravju in z izjavo državnega veterinarja, da so ti proizvodi po svoji provenjenci prosti kužnih bolezni- To izpričevalo se ne bo zahtevalo, če so bili proizvodi podvrženi postopanju, ki se s stališča veterinarske profilakse lahko smatra kot zadostno. Uvoz mlečnih proizvodov in jajc je dovoljen tudi brez izpričevala o poreklu in zdravju.
Zaklana živina, sveže in hlajeno meso, mast in vsi mesni proizvodi, namenjeni za prehrano, moraio biti za uvoz v drugo pogodbeno državo opremljeni z izpričevalom državnega ali od države v to svrho posebno pooblaščenega veterinarja, da so bile živali (od katerih izvirajo pioizvodi) pred klanjem in po klanju podvržene veterinarskemu pregledu in da je bilo meso spoznano kot zdravo in primerno za človeško hrano.
Živina, ki ne odgovarja navedenim zahtevam in ki .jo flbmejni veterinar uvozne države spozna kot bolno ali sumljivo, sa lahko, če je to mogoče, vrne obmejni postaji izvozne države, pri čemer mora ^veterinar s podpisom potrditi razlog vračanja. Če pa tranzitna država prevoza ne bi dopustila. tedaj se živina na stroške pošiljatelja zakolje na obmejni postaji ali kje drugje.
V zgodovini slovanskih narodov bo bin-koštnim praznikom 1. 1931. ohranjeno častno mesto. Te dni so bili v Pragi na kongresu Češkoslovaške delavske zveze (če-skoslovenska obec delnicka) položeni temeljni kamni slovanski delavski solidarnosti v obrambo interesov delavcev in nameščencev v slovanskih državah.
Kongresa so se udeležili zastopniki ju-goslovenskih narodnih strokovnih organizacij, združenih v »Federaciji nacionalnih sindkatov delavcev in nameščencev kraljevine Jugoslavije«, da s svojo prisotnostjo pozdravijo bratsko češkoslovaško delavstvo in nameščenstvo in da pokažejo, kako tudi med delavstvom in nameščen-stvom živo gori zavest slovanske vzajemnosti in skupnosti.
Posebno točko kongresnega dnevnega reda je tvorila razprava o ustanovitvi slovanske narodne strokovne skupnosti, predvsem med iugoslovenskimi in češkoslovaškimi strokovnimi organizacijami, nato pa tudi med strokovnimi organizacijami vseh slovanskih narodov. Na binkoštno nedeljo je bil na posebni konferenci dosežen sporazum med zastopniki jugoslovenskih in češkoslovaških narodnih strokovnih crga-nizacij. Sporazum je bil utrjen v posebni ^ustanovni listini«, ki pravi med drugim:
»Zastopniki jugoslovenskih narodnih strokovnih organizacij, združenih v »Federaciji nacionalnih sindikatov delavcev in nameščencev kraljevine Jugoslavije«, Izjavljajo, da stoje s strokovnim gibanjfeni Ceskoslovenske obce delnicke v republiki češkoslovaški na isti idejni podlagi.
Kongres strokovnih organizacij Ceskoslovenske obce delnicke sklene zato v soglasju z zastopniki imenovane jugoslovsn-ske strokovne centrale, da se na podlagi te idejne enakosti ustvari praktična interesna zajednica.
Kongres jemlje navdušeno na znanje ustvaritev skupnega odbora obeh strokovnih central, ki je izraz te zajednice, in ustanavlja izvršni organ v svrho njene izvedbe.
Narodni jugoslovenski strokovni pokret in strokovni pokret Ceskoslovenske obce delnicke proglašata z današnjim dnem začetek vzajemnosti, ki ima biti podlaga za združitev strokovnega pokreta vseh slovanskih narodov.«
Ob veličastni tišini je zbor češkoslovaškega narodnega delavstva posHšal jugo-slovenskega delegata dr. Jožo Bohinjca, ki jc v imenu jugoslovenskih narodrv"! strokovnih organizacij dokazoval, kako nujno
Pred razpustom madžarske zbornice
Dunaj, 27. maja
Ena izmed značilnih kurioznosti madžarskega javnega življenja je brez dvoma tudi ta, da državni zbor še ni razpuščen, pa se vendar vse stranke že pripravljajo na volitve, kakor bi bilo do njih le še nekaj dni. V tej posebnosti madžarskih volitev tiči kos uganke, zakaj' ima vlada pri volitvah vedno tako čvrsto večino. Skupščino razpusti vlada namreč šele tedaj, ko je sama za svoj vladni blok že vse pripravila ter ima ob razpisu volitev že skoro odločilno prednost pred drugimi strankami. Tajnosti razpusta skupščine ne izvabi predsedniku vlade nihče za nobeno ceno, zato pa opozicija pazno zasleduje početje vladnih mož, da posname iz njega znake za bližajočo se volilno borbo. Iz raznih okoliščin sklepa danes madžarska javnost, da bo skupščina razpuščena začetkom junija, mesec dni kasneje pa pristopi narod k volilnim žaram.
Bethlenov blok je očividno že vse pripravil za ta veliki dan. Procedura ni tako enostavna, kakor bi človek mislil, kajti vlada nima samo namena, da tudi pri novih volitvah doseže večino, marveč je v tem globoko uverjena. Doslej madžarska parlamentarna zgodovina menda še ni zabeležila primera, da bi vlada pri volitvah ne dobila večine. Kandidatne liste vladnega bloka so že sestavljene ob sodelovanju predsednika bloka Pavla Pesthyja, državnega tajnika v ministrskem predsedstvu dr. Daranyija in državnega tajnika v notranjem ministrstvu Sztranyavszkega. Po tradicionalnem običaju pa je grofu Bethlenu pridržana pravica, da potrdi listo, jo po svoji uvidevnosti izpremeni in ji da zagotovilo, da bo za tako poslansko listo poslal v boi ves državni aparat. Brez tega slednjega blagoslova bi poslanski spisek ne imel preveč izgledov na uspeh.
Kakor poročajo, si bo grof Bethlen dovolil izdatno spremeniti predloženo listo. Predvsem bo zmanjšal število kandidatov, ki so po svoji uradni lastnosti dolžni iti z vlado. Ne morda iz demokratičnih nagibov, marveč ker mora v poslanski spisek vnesti nekoliko osebnosti, ki naj paralizi-rajo nastop narodnih liberalcev pod dr. Rattayem in gibanje malih kmetov s konservativnim agrarcem Gaalom. Obe ti dve novi opozicionalni stranki sta kolikor toliko nevarni vladnemu bloku in bi znali privabiti glasove levičarsko usmerjenega meščanstva in poljedelskega prebivalstva.
Na drugi strani pa mora Bethlen skrbeti za podmladek plemiških vrst, da tako ohrani večno tradicijo plemiške nadvlade v madžarskem javnem življenju. Sinovi madžarskih plemiških rodbin, predestini-rani vodje madžarskega ljudstva v bodočnosti, so se priglasili h kandidaturi na listi vladnega bloka. Imena Szechenyi, Zic-
je, da si jugoslovenski in češkoslovaški delavec in nameščenec podata roke v IvU-sko medsebojno pomoč. Imamo že državno politično skupnost, izraženo v i;ai: an-tanti, nova trgovinska pogu.it)a do ustvarila skupnost na gospodarskem p lju, p o-11 ebna pa nam je kot železen obroč na politično in gospodarsko skupnost tudi an-tanta dela za gospodarsko svobod 3 in socialni napredek malega delovnega človeka in nameščenca. Potrebni sta nam vzajenir na pomoč in vzpodbuda, saj vidimo, da niti nemška, niti angleška in niti francoska socialna demokracija nima pravega razumevanja za gospodarske in socialne težnje in potrebe malih slovanskih narodov.
Delegati 54 strokovnih organizacij, v katerih je včlanjenih nad 300.000 narodnih delavcev in nameščencev, so stoje in resno, zavedajoč se velikega trenutka, poslušali čitanje ustanovne listine. Nepopisno navdušenje in ovacije Jugoslaviji so spremljale ugotovitev,. da je kongres češkoslovaškega narodnega delavstva soglasno sprejel ta proglas.
Na posebni konferenci po kongresu so bile dogovorjene prve potrebne organizacijske formalnosti, češkoslovaško in jugo-slovensko delavstvo in nameščenstvo je združeno v skupni organizaciji pod nazivom: »Slovanska narodna strokovna enota« (Slovanske narodni odborove sjednoce-ni) s sedežem v Pragi. Organizacijo vodita skupni upravni odbor in posebna ekse-kutiva, ki ima izdelati statut in poslovnik ter pripraviti manifest na delavstvo in nameščenstvo slovanskih narodov.
Za nas Jugoslovene je to zgodovinsko dejstvo še prav izredne važnosti. Zunanjepolitično dobimo pojačano bratsko oporo v čustvih in simpatijah češkoslovaškega delavca m nameščenca, ki imata po svoji politični moči odločujoč vpliv tudi na zunanjo politiko bratske republike. Zavest skupnosti s solidnim in narodno zavednim slovanskim delavcem in nameščencem mora v nas samih poglabljati narodno zavednost in požrtvovalnost, utrjevati mora državljansko zavest in samozavest. Praktično sodelovanje v meddržavni slovanski organizaciji je nov doprinos k ugledu naše države na zunaj in mora v tujem svetu vzbuditi pozornost na našo narodno organizacijsko silo in na naš narodni napredek. Tesno povezana čustva brastva in prijateljstva, src in duš med preprostim delovnim ljudstvom na obeh straneh so kakor iz železa lita veriga, ki drži tudi v najhujših viharjih.	Dr. J. B.
hy, Apponyi, Erdody, Haddik in druga služijo seveda v velik okrasek liste kandidatov. Nekatera imena t-j. gospode se čitajo tudi na spisku nestrankarske opozicije. Nenavadna politična delavnost aristokratskega podmladka vzbuja misel, da se ti krogi že pripravljajo na restavracijo toliko zaželjenega kraljest/a in da stopajo iz rezerve samo zato, da bi bili v pripravnem trenutku takoj pri roki.
Med temi volilnimi pripravami pa je vzbudil nenavadno senzacijo poziv socialističnega poslanca Propperja vsem opo-zicionalcem na skupni pasivni odpor proti volitvam. Položaj za opozicijo mora biti nad vse obupen, da madžarski socialisti že drugič predlagajo abstinenco od volitev, češ da je vsaka nada na svobodo volitev in na njih pravičen izid popolnoma neumestna. Propper naziva volitve komedijo, ki jo je državi pripravil Bethlen. Socialna demokracija želi, da opozicija z abstinenco dokaže vsemu svetu, da je na Madžarskem še vedno v cvetju staro znano volilno nasilje, ki se protivi ustavi in ki ne da volji naroda do pravega izraza.
Na ta predlog, ki je po svoji obupnosti nad vse značilen za madžarske razmere, ostale opozicionalne stranke niso pristale. Ni bil deležen nedeljenega odobravanja niti v sami stranki socialistov, narodni liberalci in stranka malih kmetov pa sta ga odklonili že zavoljo svojega prestiža. Obeh se Bethlen najbolj boji in se z njima stalno pogaja, kei imata precej izgleda na dober izid volitev. Tako fco šla opozicija na volitve zopet razcepljena in bo bojevala proti Bethlenovemu bloku boj Drez upa zmage, kakor še vselej. Usoda nadaljnjih petih let madžarske politike bo tedaj zopet v rokah plemiške in birokratske oligarhije.
Novi davki v Nemčiji
Berlin, 30. maja. AA. Včeraj sta predlo* žila kancelar in finančni minister *ninistr« skemu svetu izredni zakon za izboljšanje nemških financ. Po poročilu listov bo ta zakon zvišal dohodninski davek od 1 na 6 odstotkov. Dalje predvideva odlok zni« žanje plač državnim uradnikom. Končno bodo po tem zakonu strogo zmanjšani vsi državni izdatki. Upajo, da bo država tako dobila 900 milijonov mark, kar bo dovolj za uravnoteženje državnega proračuna. Razen tega bo ostalo državi še 200 milijo« nov mark za razne potrebe.
Prijateljska pogodba Avstrije in Madžarske
Budimpešta, 30. maja s. Zunanji odbor zgornje zbornice je danes soglasno sprejel zakonski osnutek o inaj-tikulaciji med Avstrijo in Madžarsko sklenjene prijateljske, razsodiščne in sodne pogodbe.
[ Zaroka Otona Habsburga z italijansko princeso
London, 30. maja. g. »Daily Expres« po» roča pod naslovom »Tri kraljevske idile« o zaroki princese Beatrice s princem Alva« rom Orlean«Bourbonskim, princese Kristi« ne Španske s princem Alfonzom Orlean« Bourbonskim in končno o zaroki najmlaj« še hčerke italijanske kraljevske princese Marije z Otonom Habsburškim. Princesa Marija je nedavno slavila svoj 19. rojstni dan.
Umor italijanskega fašista v Parizu
Pariz, 30. maja. AA. V Seini so našli truplo fašista Spere, ki je pred dnevi pri« spel iz Neapla. Truplo je imelo na glavi rane. Gre za političen zločin. Sperovii so« rodniki v Neaplu so prejeli denar in kiju* če njegovih potnih torb. Predmete so po« slale neznane osebe.
Revna Avstrija?
Dunaj, 27. maja 1931.
Ko odhaja ta dopi6 na pošto, še ni znano, kako se bo končal spor v avstrijski vladni koaliciji. Ni še mogoče reči, ali bodo vele« nemci končno popustili svoj odpor in pri« stali na znižanje uradniških plač v tej ali oni obliki, ali pa bodo prešli, kakor groze, v opozicijo. Je pa tudi dokaj postranskega pomena za celotni avstrijski problem. Av« strija se nahaja pred nujnostmi, ki ee jim ne bo mogla dolgo umikati, pa naj bo vlada takšna ali drugačna.
Nepobitno je dejstvo, da je Avstrija do= slej preveč zapravljala. Razsipala jc drža« va, razsipale so dežele, preko meje in me« re so trošile občine. Ne bom ponavljal šte« vilk. ki sem jih navajal svojca« v drugem članku, saj danes ve že vsak, ki 6e zanima za javno življenje, da spada avstrijska uprava med najdražje na svetu, da v iz« datkib razmeroma nadkriljuje vse sosede in celo vse velesile. To Avstrijci sami prizna« vajo. na drugi strani pa že ves čas po voj« ni jadikujejo nad svojo revščino...
Š to revščino je nckij posebnega. Da živi na Dunaju in po industrijskih kraiih mnogo ljudi v veliki bedi. to ic že res. Ta beda izhaja iz brezposelnosti. Brezposel« nost v Avstriji je kakor drugod poslcdica svetovne gospodarske krize. Toda ne samo te. V izdatni meri jo je izzvala avstrijska agrarna politika v zadnjih letih,-Vladajoči krščanski 6oci.ialci in landbundovci na vse kriplje pospešujejo domače poljedelstvo, živinorejo in vinogradništvo z očividnim ciljem, da se čim prej in čim bolj zniža uvoz kmetijskih pridelkov. V tej smeri 6p se doslej dosegli že ogromni uspehi. Ven« dar agTarci še nikakor niso zadovoljni. Pri« pravlja se novo ogromno zvišanje uvoznih carin, ki naj se izenačijo z nemškimi, uprav prohibitivnimi carinami na uvoz kmetijskih pridelkov. Da se s to docela ne« naravno pevzdigo avstrijskega kmetijstva mora oškodovati avstrijska izvozna indu« strija, leži na dlani. Nemogoče ic zahte« vati, da bi agrarne države .samo kuppvaje.; od Avstrije, a ji obenem ne bi tudi. pro« dajale. Za ogromno nezaposlenost, ki.ubtia avstrijsko industrijo, se stradajoči delavci nimajo zahvaliti samo splošni gospodarski krizi.' ampak tudi pretirani sebičnosti vlada 'očih agrarnih elementov.
Beda torei je v Avstriji, in sicer jc je precej. Vendar ni hujša nego v soseščini. Če se sme soditi po tistem, kar človek vidi dan za dnem na svoje oči. bi ceio dejal, da je v Avstriji beda maniša nege marsikje drugje. Dunaj sicer ne živi tako ko pred voino, vsekakor pa hrupne ige in ve?e!ejše nego Budimpešta, Praga, Bukarešta, Be->* grad itd. Kakor je res, da veliko ljudi ▼ Avstriji tare skrb za vsakdanji kruh, ta.<o pada v oči. koliko ;e šc tu ljudi, ki žive brez skrbi tja v en dan To ni nikako oo;e« kovanje, marveč g(.ta resnica, ki jo potr/j« je vsak dan avstrijsko časopisje samo. Prav danes pričaš \ »Neues Wiener Journal« čla« nek francoskega natika Borca, »i prav. da se divi silnemu napredku Dun-ija v zad« njih petih letih ...	v. „ .
Ni res, da Avst iia ^e bi mogi* žive i t/ lastnih virov. Prav "tako lahko živi, kakor n. pr. živi od narave n;č bolj o'--lagodarje-n Švica: lahko živ!. ž i le Hoče. Seveda pa ne more privoščiti tistega izjemnega sta« lišča kakor v bivši monarhiji, ko so za Du« naij in Budimpešto, za Nemce in Madžare marali vsi slovanski in romanski narodi Av« stroogrske. Tistemu brezskrbnemu, para« zitskemu življenju je odklenkalo. Pošteni Nemci to sami uvidevajo. Zato na se mno» <*i drugi Avstrijci ne morejo vživeti v no« vo stanje. In ti najbolj jadikujejo. čeprav je njihov življenski standard še sedaj bo'j« ši kakor v marsikateri »nasledstveni« dr«
žavi.	...
Avstrijci so dobri propagandisti. bijamo so se znali celemu svetu predstaviti kot najhujši reveži. To opravilo jih ni prav nič žemralo. In so vedno dosegli vse. Znali so in še znaio imenitno trgovati z bavbdvom boljševizma in z grožnjo priključitve Nem« čiji Zadeva KreditanstaHa je silno pouč« na in značilna s tega vidika Ves svet mu je nriskočil na pomoč. R&vnatelii in uprav« niki te banke. T»od kiterih vodstvom je slo •čez miliiarde dinarjev v nič ki pa navzlic temu vleče;o milijone na leto. se lahko smehl i a jo. E. če bi se tak polom zgodil v kaki drugi deželi, ki bi manj spretno iz« rahljala svoi politični položaj, bi si danes f.ki ravnatelji gotovo ne meli rok, še manj pa vlagatelji.
Navzlic vsem razvadam, ki so g,onoKo vkoreninjene pri bivšem vladajočem naro« du na je tudi v AvstriM vedno več resnih ljudi, ki jih je strah za bodočnost :n k; uvidevaio. da se z miloščino in na posodo ne bo dalo večno živeti. Avstriia se bo počasi le morala pri1o<?ad:t' novim -szme-. ram in si dati tisti živlienski standard. <i ji gre po nienem pri-m-ženju m men h dp« jan-^ih možbostih. M"d »e .nrdevne spada zlasti sam predsednik zvezne -lade rir Ender. ki e resno tr^d' da zn ži iz« datke iavne uprave in napravi red v striisk.ih financah. Ali bo zmagal v težki borbi, ki jo vodi z dem^go^iio :n z onimi, ki še niso prišli do spornan'*. da mora in more živeti Avstriia i* lastnih virov, se bo kai Vm*1u izkazalo. Če rm^g« dr. Ender. ne bo Avstriji tfotovo nič	kot mno»
tfim sosedom. Ako na bo hotela Avstrija koristiti svoii indu<s^riri in obenem nripo« moči k omiljeniu snlošne krize v Podunav< in. na bo morala iz temel'« pr*nsnovati svo»o sedanjo agrarno politiko Ted^i bo gotova tiH; rtr5 cr*?"dih ra i še , razumevanje in sotrudništvo.
Fabius.
Več racionalne veliko-poteznosti pri popravilu naših cest!
Prejeli smo:
Avtomobili n motocikii 6o zelo ^bdav« čeni ne glede na vsoko trošarino na ben« cin, ceste pa so kljub večjim razpoložlji« vim sredstvom slabe. Imamo sicer dovolj strokovnjakov, a malo bolj velikopoteznih organizatorjev.
Naj navedem primer. V gornji Italiji sem v:del potujočo avtomobilsko kolono za pravljanje cest. Pred njo je bila cesta pol« na lukenj, za njo pa gladko izvaljana in vzbočena. Kolona je imela dva parna valjar« ja, škrop;lni avto, tri tovorne avte za dovoz gramoza in veliki stanovanjski avtobus. To bi se moralo uvesti tud; pri nas.
Znano je, da je dobila naša država na račun reparacij obilico parnih valjarjev, ki jih je ponekod preveč, pri nas pa sploh nobenega ne vidiš Šropihrh avtov imajo posebno naša mesta naravnost preveč. Na« mesto da bi glavne dovozne ceste proti prah impregnirali z oljem, jih vsak dan štirikrat preplavijo z vodo, ki j;h zmehča, da jih potem avtobusi lažje uničijo.. Vpra« sanje gramoza pri nas v Sloveniji pač ne mOre obstajati, sa> imamo tol;ko prvovrst« nega apnenca in kamnolomov tik ob želez« niči.
Da je treba luknje v cesti izpolniti z drobnim gramozom in sicer ga natro6;ti v jeseni ali prvi pomladi, dokler so ceste še mokre, tega naši strokovnjak; menda često ne vedo. Letos so zopet nasuli obilo po večini okroglega :n nerabnega proda na že suhe ceste in nagomilili posebno na ovin« kih. V Avstriji so dali avtomobilski klub; cestim nadzornikom brezplačno za službe« no uporabo motocikle, ki so neprimerno boli občutljivi za slabe ceste kakor avto« mob;li in so bili z uspehom te akcije prav zadovoljni.
Da obilni gramoz na suhi cesti avtom*}« bili le razpršijo na sosedna polja, je dovolj zinno. cesta sama pa od tega le trpi Okrogli prod predstavlja po tehnični vred« nos t i komaj tretj-no vrednosti dobrega ap« nenčevega gramoza, v ceni obeh je pa do« sti manjša razlika. Cestni lehniki bi mo« rali več na ceste in ne 'e v pisarne. Poseb« no dobre organizacije zahteva tud' zap o« slitev neizučenih kuluk opravljajočih de« lavcev. Vozniki odklldajo gramoz, kjer se jim baš zljubi. Ce^'2 pa so potem čisto ne« enakomerno posute.
----------- Inž. V. R
Kongres slovanskih železničarjev
Varša\'a, 30. maja. AA. Liga slovanskih železniških uradnikov je imela te dni svoj drugi kongres v Lvovu. Na mestu doseda« njega češkoslovaškega predsednika društva je bil izvoljen za prihodnja tri leta Poljak, in sicer predsednik poljskega društva že« lezniearjev«maturantov Vaclav Česnohov« ski.	'
Jugoslovenske, poljske, češkoslovaške in bolgarske železničarje sta 25. t. m. spre« jela namestnik vojvode v Lvovu in direk« tor železnic, 26. t. m. pa sta jih spreje'a predsednik republike in predsednik vlade v Varšavi. Jugoslovenske železničarje sta zastopala gg. Obad iz Zagreba in Soklič iz Ljubljane.
Inozemski športniki v Beogradu
Beograd, 30. maja. p. Jutri se bo vršila svečana proslava dvajsetletnice obstoja Beograjskega športnega kluba. Proslava je združena z velikimi športnimi prireditva* mi. na katerih bo sodelovalo tudi več ino» zemskih športnih klubov. Med drugimi sta danes prispeli moštvi francoskega športne« ga kluba »Set« in moštvo SK Eintracht iz Leipziga. Beograjski športniki so svoje go» ste na kolodvoru svečano sprejeli, na igri« šču pa so na čast gostom izobešene franco' ske in nemške državne zastave. Jutri pri« spejo še Madžari in Avstrijci, napovedani pa so tudi Rumuni in Grki.
Vremenska napoved
Zazrebška vremenska napoved za dane«;:
Spremenljiva oblačnost, toplo, naklonjenost k lokalnem nevihtam. Situacija včerai-šnieea dne: Pod vplivom širjenja batome-terske depresije s področja srednjega Atlantika proti notranjosti kontinenta in južni Evropi je barometerski pritisk v stalnem padanju. Temperature so narastle, orevladujejo iužno-vzhodni vetrovi. Barometerski pritisk je ostal skoro brez iznre-membe, le v severnih pokrajinah je padel za 0.1 do 1.5 mm. Temperature so večinama neizpremenjene, le ponekod so padle ali oa narasle za 1 do 3 stopanje.
Dunajska vremenska napoved nedelio: Morda krajevne nevihte, sicer še maio spremenjeno.
Zadnje priče v zagrebškem procesu
Zasliševanje staršev glavnih obtožencev — Prihodnji teden se začno pledojeji državnega tožilca in zagovornikov
Zagreb. 30. maja. n. V procesu proli Hraniloviču in tovarišem so bile danes zaslišane zadnje priče.
Prva ie bila pozvana mati glavnega obtoženca Milka Hranilovičeva. Sprva je odklonila zakonsko pravico, da ne priča, pozneje pa se je na prigovarjanje sina Marka Hra-nilovica odrekla pričevanju.
Delavec Gjuro Babic je zatrjeval, da je one noči, ko je bil izvršen atentat na žan-darmerijsko kasarno, prenočeval Soldin pri svoii ljubici šubašičevi. On je slučajno tega dne prenočil pri njenem bratu v istem sta-tiovanju in se dobro spominja, da je bil Soldin vso noč tam. V nadaljnjem izpraševanju se je zapletel v protislovja, trdeč, da ie imel Soldin dolge črne, na prečko počesane lase, dočim Soldin sam trdi, da je bil lakrat na kratko ostriZen.
Nasledrtja priča, mati obtoženega Soldlna, Karolina Soldin. se je na zahtevo svojega sina odrekla pričevanju, pač pa je odklonil to zakonsko pravico Soldinov oče Janko Soldin, ki je trdiL da je sin vedno spal doma; le enkrat je izostal, ko je spal pri svoji zaročenki.
Ko ga je predsednik opozoril na protislovja z izpovedmi sina samega, je oče izjavil, da vprašanja ni dobro razumel in da ie sin tudi že prej enkrat izostal tri dni od doma.
Zasliševanje prič je bilo s tem končano In je predsednik razpravo prekinil. Nadaljevala se bo v torek. Ko bodo prečita ni še razni sodni spisi, bo dokazno postopanje ze-kliučeno, nakar bodo dobili besedo državni tožilec in zagovorniki obtožencev.
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za mal denar
zelo ugodno. — Tudi na obroke!
A.PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra e. 14
tSauherfa
POT K SLAVI
ga društvenega načelnika Matije Sušnika. V šoli je bil Friderik med najboljšimi učenci in ko je končal osnovno šolo, je stopil med svetovno vojno kot ključavni« carski vajenec v mehaniško delavnico KID na Jesenicah, kjer se je izučil tega roko« delstva. Želja po čim večji izpopolnitvi ga je privedla do tega, da se je v jeseni leta 1930. napotil v Ameriko, kjer je nekaj ča« sa delal kot mehanik v Fordovih avtomo« bilsicih tvornacah v Dctroitu, dokler ga ni spoznal sin nekega japonskega vseučiliške« ga profesorja, ki ga je uvedel v hišo svo» jega očeta, kateremu je razumni mladenič zelo ugajal, zlasti ker je videl v njem po* leg (izrednega talenta tudi veliko voljo do dela. Omogočil mu je študije na raznihvse« ueiliščih Zedinjenih držav in tako je Čam« pa 13. t. m. napravil diplomski izpit za in« ženjerja stavbne stroke in agrikulture na univerzi v San Franciscu v Kaliforniji.
Mladi Friderik kot bivši Sokol tudi ni opuščal telesne vzgoje. Na vseh univerzah, kjer je študiral, je veljal kot eden najbolj« ših telovadcev med dijaki in 9? je pribo« rih se je udeležila mladina številnih univerz čimer je dokazal, da je sokolski telovadni sestav najboljši, ker je najbolj vsestran« ski. Nedavno so se vršile v Los Angelesu velike visokošolske telovadne tekme, kate« rihs e je udelž^la mladina številnih univerz Zedinjenih držav. Med visokošolsko mladi« no je bila tudi vrsta telovadcev visokošol« cev iz San Francisca z našim mladim Jese« ničanom. Ta vrsta jc dosegla pri tekmah eno prvih mest, čeprav je bila konkurenca izredno huda.
Svojemu rednnku g. Šlibarju je pisal na Jesenice, da ni pozabil njega, domovine in jeseniškega Sokola, ki mu je dal pravo podlago v hudi borbi za življenski obstoj «n mu je vcepil trdno voljo, s katero je z uspehom premagal številne ovire na potu do cflja.
Danes ob 17.45 Igrišče SK Ilirije nad velesejmom
državno prvenstvo
Gradjanski : Ilirija
SK (Zagreb)
Pred tekma ob 15. Gradjanski jun. : Ilirija jun. ob 16. Gradjanski rez. : Ilirija rez.
OB VSAKEM VREMENU Blagajne odprte ob 14.30
Globoko znižane letne cene!
Hitite, da ne zamudite! Le še nekaj dni!
Najlepši govoreči film slavnega tenorja:
Micharda
V ponedeljek 25. t. m. se je na vrhu Sv Duha na Kozjaku zbrala lepa četa Mejašev in pa mladi Sokol iz Selnice ob Dravi kor-porativno s članstvom, naraščajem in deco. Mladi, čili selniški Sokol, ki se je pod krepkim vodstvom staroste žunka in pod-staroste Volmajerja tekom 6 mesecev krep-
ko razmahnil, je imel na tej skrajni severni točki naše domovine svoj prvi javni nastop.
Slika nam kaže v ospredju sokolsko skupino s starosto br. žunkom (X), v ozadju pa Mejaše m domačine.
Otvoritveni govor bana dr. Marušiča. Od leve na desno: ravnatelj velesejma dr. Dular, ban dr. Marušič, predsednik velesejma Ivan Bonač, predsednik Trgovske
zbornice in divizionar B. Ilič.
Spomenik legionarjem, padlim za
osvoboditev Prekmurja
Murska Sobota, ob koncu maja.
Dne 7. junija bo po dosedaj že najav« ljenem programu odkritje nagrobnega spo« menika legijonarjem, padlim za osvobodi« tev Prekmurja. Ker je z odkritjem obeliska zvezan tudi izlet vseh prekmurskih sokol« skih drtištev in čet in ker je dovoljena vsa« komur polovična vožnja, bo marsikdo, ki sicer ni seznanjen s prilikami v Prekmurju in z njegovo zgodovino, pohitel ta dan v to našo prelepo obmejno deželico, da se na lastne oči prepriča o velikem napredku, ki ga moremo tam v enajstih letih beležiti. Tem naj služi tudi ta kratka zgodovinska reminiscenca o drznem podjetju mladega oficirja, ki jo hočemo tukaj v najbolj zgo« ščeni obliki podati.
Ko so se po velikem klanju osvajali av« strijski narodi, se je zbudilo tudi nesreč« no slovensko prebivalstvo stare Ogrske. Za« htevalo je neodvisnost in se tudi samo obo« rožilo, da bi pregnalo iz svojih središč ti« sočletnega tirana.
Zadnje dni meseca decembra 1. 1918. je drdrala po cesti, ki vodi iz Dolnje Lendave, kočija, v kateri je sedelo nekaj oficirjev v staroavstroogrskih uniformah, toda z ju« goslovenskimi kokardami na čepicah in ju« goslovensko trobojnico ob nasu. Bil je to Hrvat Jurišič s svojimi pobočniki, ki je uvidel, da ne more škodovati naši stvari, ako imamo center Prekmurja, Mursko So« boto trdno v svojih rokah, ko utemeljuje« mo pred internacionalno komisijo svoje na« rodno pravo do Prekmurja. Kočijo je spremljalo nekaj dragoncev na konjih. Voz je neovirano nadaljeval svojo pot do Mur« ske Sobote, ker tudi nihče ni prav vedel, kaj ta poset pomeni. Za pravi cilj so ljud« je šele zaznali, ko so se popoldne okrog tretje u.re pred ljudsko šolo v Murski So« boti pričeli zbirati Jurišičevi oddelk', skup« no okrog 150 mož z dvema neuporabnima topovoma, ki so jih vozili s seboj bolj za strah kakor za krvavo resnico.
Po večini so bili ti Jurišičevi ljudje hr« vatski mornarji, bile pa so zastopane tudi druge edinice. Za vse je skrbel poveljnik po očetovsko, saj so imeli po 10 kron pla« ie. Razvrstili so se po vsem mestu, po ve« čini seveda v ljudski in meščanski šoli, ofi® cirjti pa so dobili prenočišča v gradu, kjer se je tedaj še mudil lastnik grof Szaparv.
Ker ni četa naletela na nikak odpor, so se prve strožje odredbe (dajatve kruha, prepoved pohajanja po 8. zvečer po cestah in žgati luč itd.) že po prvih dnevih omili« le.
Vojaki so bffi seveda trn v peti madžar« ski gospodi, ki je takrat še vsa verovala v trajnost svoje posesti. Na skrivaj in ze« lo pretkano so pričeli širiti med sicer mir«
nim prebivalstvom vesti, da je Jurišičev odred le samozvana formacija zelenega kaora, ki jo je treba čimprej izgnati. Po« slali so svoje ljudi tudi takoj v Budimpe« što in res se je organiziral v Madžarski pod vodstvom dveh oficirjev, katerih eden je bil prekmurski učitelj, drugi pa v civilu odvetnik, blizu j00 mož broječi odred, ka« teremu je uspelo pripeljati se neopaženo do Puconcev, postaje pred Mursko Soboto. Tam so izstopili in korakali v dveh ločenih kolonah proti mestu.
Ena je imela nalogo, napasti meščansko šolo (sedanjo gimnazijo), druga pa je pro« dirala po progi do kolodvora. Ker so bili med prostovoljci sami domačini, jim ni bi« lo težko presenetiti na napad nepripravlje« ne naše vojake. Vseeno se se ti dokaj hitro znašli v situacijo in se zagrebli v jarke pred šolo. Bilo je to 3. januarja 1919 na vse zgo« daj zjutraj. Boj je trajal približno do de« vete ure in Jurišičevi vojaki so se pričeli umikati. Bili so brez pravega poveljstva, kajti oficirji so bili zajeti, še preden jih je kdo mogel avizirati o napadu. .Turišič sam je bil pri tem ranjen in so mu pozne« je amputirali roko.
Skupno je padlo v tem boju pet legijo« narjev, katerim je sklenilo .Sokolsko dru« štvo v Murski Soboti postaviti nagrobni spomenik, da se Prekmurje tako malo od« dolži bratom, ki so prihiteli žrtvovat svoje mlado življenje za osvoboditev slovenske zemlje. Slovesno odkritje spomenika bn 7. junija in bodo ob tej priliki okrašeni prav vsi vojaški grobovi.
Požar zaradi vnetja saj
Slovenjgradec, 30. m-ria.
Žena posestnika Franca Kotnika v Sta« rem trgu je zakurila v štedilniku, da si se« greje vodo za ribanje. Naenkrat pa so se vnele saje v dimniku. Ogenj so k sreči pr :» vočasno zapazili bližnji sosedi, ki so takoj prihiteli na pomoč. Med tem se je dimnik zaradi velike vročine sesedel in se z velikim hruščem sesul po leseni strehi, ki je takoj začela močno goreti.
Posestnik Krebs in po njem poklicani so« sedje so hitro postavili lestve in po njih donašali vodo na streho, ki je b:!a že vsa v plamenu. Tako se jim ie posrečilo omejiti požar, ki bi se bil lahko raztegnil na vso hišo in še na gospodarska poslopja.
Na kraj nesreče sta takoj prihiteli gasil« ni društvi iz Slovenjgradca in Starega trga. vendar jima ni bilo potrebno stopiti v aks oijo. ker so domačini že sami medtem ome« jrli in porjasili ogenj. Škoda po požaru :e po večini krita z zavarovalnino.
Sokoli in Mejaši na Ostrem vrhu
Danes ob 3-, 5., 7. in 9. uri zvečer. Predprodaja vstopnic od IL do pol 13.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
ke oddaljenosti igrišč od središča mesta mogle privabljati samo najnavdušenejše ljubitelje športa, imele veliko več občinstva in tako tudi več sredstev za svoj razvoj in napredek.
Beograjska javnost, ki se je ob lanskem vsesokolskem zletu silno navdušila za So-kolstvo, je vest o zgradbi monumentalne-ga sokolskega stadiona, v katerem bo prostora za skoro 7000 telovadcev in do 80.000 gledalcev, sprejela z velikim zadovoljstvom. Je pač ponosen naš Beograd, da bo imel stadion, ki bo drugi največji v vsej
Evropi, takoj za praškim.
• ■ ■ -
Zanimiva karijera talentiranega Jeseničana v Ameriki
Jesenice, 29. maja.
Da je med našo delavsko mladino dosti izrednih talentov, nam je primer mlad Je« seničan. ki se je pred leti napotil v Ame« riko. Friderik Čampa se je rodil pred 28 le« ti v Novi gori pri Novem mestu kot neza« konsko dete. Njegov oče je šel v tujino, kjer je pozneje postal hotelir. Njegova mati pa je prosila tukajšnjega bolniškega nadziratelja g. Jožeta ŠHbarja, naj šest ted« nov starega nebogljenčka vzame proti od« škodnini v rejo. Mati jc nato odšla v Ame« riko, kjer je prav tako pozabila na svoje dete kakor njegov oče.
G. Šliibar je imel zalega dečka prav rad. Ko je bil deček star 10 let. je pristopil k sokolski deci na Jesenicah, kjer je več let marljivo telovadil pod vodstvom takratne«
Med slavnostno otvoritvijo
Glej poročilo na prihodnji strani.
Sokolski stadion v Beogradu
Stadion bo imel prostora za 7000 telovadcev in 80.000 gledalcev
ter bo drugi največji v Evropi
Otvoritev razstave Centralnega presbiroja
v Ljubjani
da-li jo pravilno negujete ali ne. Ona ni mrtva prevleka, nasprotno prav občutljiv organ. Radi tega mora začeti pravilno negovanje kože s pravim milom, to pa je ELIDA FAVORIT MILO. Obilna in dišeča pena tega mila čisti temeljito, pri tem pa je izvanredno blaga. Koža postane mehka in gladka. Ako redno uporabljate ELIDA FAVORIT MILO bo Vaš teint zavidno čist.
Beograd, 29. maja.
Kakor se jc z vso gotovostjo predvidevalo, se je tudi v resnici zgodilo: mestna občina beograjska odstopa v smislu sklepa mestnega občinskega odbora, storjenega na seji 19. t. m., Sokolu KJ zemljišč »na Prokopu« za zgradbo monumentalnega sokolskega stadiona. Zemljišče ne prihaja v last Sokola KJ, temveč se mu daje v najem za dobo 99 let in za letno najemnino 1 dinarja. Obenem se pa obvezuje mestna občina beograjska, da bo zgradila in uredila kraju, potrebam in svrhi stadiona primerno vse potrebne dohode k stadionu. Zgradba stadiona samega in vseh z njim zvezanih poslopij, postranskih stavb in vežbališč ter ureditev nasadov na zemlji-šču, ki prehaja v najem Sokola KJ, pa je seveda stvar Sokolstva.
Kakor že znano, mora biti stadion popolnoma dovršen do poletja leta 1935., ko ge bo zopet vršil vsesokolski zlet v Beogradu. Načrti za stadion z vsemi pritiklinami so že izdelani in se dela na terenu prično v najkrajšem času. Koliko ho znašal proračun za vsa ta dela, še ni točno znano, ker se bo najbrž še kaj izpreme-nilo ali dodalo, toda gradnja je zagotovljena in sicer iz državnih sredstev.
Z zgradnjo stadiona na Prokopu se bo popolnoma izpremenilo lice tega beograjskega predmestja in še tem bolj, ker mestna občina prav sedaj tudi proučuje po-
polno prezidavo predela »Jatagan mala«, ki leži v neposredni bližini bodočega stadiona in je sedaj skup propadajočih koč in preperelih barak, ki bodo izginile v kratkem in se nadomestijo z dostojnimi človeškimi bivališči po vrtnem sistemu, čez »Jatagan malo« bo vodil do stadiona viadukt. Zgradi se tudi nova avtomobilska cesta in več drugih poti in dostopov za pešce. Tako bo ves ta predel vse do Kara-gjorgjevega spomenika in avtomobilske ceste, ki vodi na Dedinje, popolnoma preurejen. Ker se bodo na malem stadionu, poletnem vežbališču beograjske sokolske župe, vršile tudi športne in druge narodne prireditve ,ki se vršijo sedaj daleč zunaj na skrajni periferiji mesta, bo na stadionu, ko bo dovršen, gotovo vse leto vladalo zelo živahno življenje in bodo zlasti športne prireditve, ki so doslej zaradi veli-
Od K ji desno: g. Milovič od Presbiroja, škof dr. Rozman, ljubljanski dopisnik Centralnega presbiroja Toni Zobec, ban dr. Drago Marušič in divizionar B. Ilič.
Glej poročilo na prihodnji strani.
Otvoritev ljubljanskega velesejma
Zanimiva razstava o napredku Jugoslavije
Razstava Centralnega presbiroja dokazuje velik napredek naše države
na vseh poljih
Ban g. dr. Marušič je v začetku svojega govora na kratko orisal namen razstave in njene uspehe v tujini in v raznih pokrajin r.ah naše domovine, potem pa je prešel na
Ljubljana, 30. maja.
Danes ob 9. je bila v Jakopičevem pavi« ljonu otvorjena razstava Centralnega pres« biroja o razvoju naše države tekom lO let. Otvoritve so se udeležili zastopniki vsah oblastev, konzulatov, vseh pomembnejših organizacij in korporacij. Tako je bil na« vzoč ban g. dr. Marušič z nekaterimi na« čelniki banske uprave, komandant divizije general g. Ilič, škof g. dr. Ro-žman, podžu« pan g. prof. Jarc, načelnik direkcije drž. železnic g. dr. Fatur, za univerzo gg- dr. Ilinterlechner in dr. Slavič, starosta Soko« la g. Kaj zel j, predsednik SPD dr. Tomin« šek, starosta ljubljanske sokolske 'župe g. dr. Pipenbacher, upravnik policije g. Ker« ševan, generalni direktor Putnika g. Siri« ščevič iz Beograda, za konzorcij »Jutra« načelnik g. Ribnikar, upravnik Narodne banke g. Gregorič, ravnatelj muzeja g. dr. M al, tajnik Zveze industrijcev inž. Šuklje. za OUZD gg. dr. Krek in dr. Bohinjec itd. Samoumevno so bili v velikem številu za; stopani ljubljanski novinarji, med njimi tudi glavni uredniki vseh ljubljanskih dnev« nikov.
Goste sta sprejela in vodila po razstavi g Milovič, član Presbiroja iz Beograda in fiub lian ski dopisnik Presbiroja g. Zobec. G. Milovič je v kratkem govoru razložil velike uspehe, ki jih je ta razstava dosegla v inozemstvu. Končno se je zahvalil g. banu in zastopniku mestne občine za pomoč pri prireditvi razstave ter prosil g. bana, naj razstavo otvori.
to, kar je iz razstave razivdno o napredku dravske banovine. Podal je pregled razvoja in napredka na vseh poljih kulturnega in gospodarskega življenja. Svoj govor je za« ključil takole:
Gospodarski in duhovni razmah Dravske banvoiine je bil pač mogoč v tem silnem obsegu samo v okviru kraljevine Jugosla« vije, ker je šele z osvobojenjem slovenski del troimenega naroda našel možnost vse« stranskega udejstvovanja.
Naš narod je srečen, da ima na čelu vla« darja, kateri ga je preko vseh bivših stran« karskih sporov z močno roko in jasnim po« gledom v bodočnost vodil k napredku in ki je dosegel, da je Jugoslavija močna na znotraj in spoštovana na zunaj.
Otvarjam razstavo z željo, da bi se iz nje naučili, kaj vse lahko dosežemo s sloZ« nim sodelovanjem ter da bi nam vsem da« la močno j>obiido. da tudi v bodoče posve« tirno svoje sile za srečo in napredek naro« da — za kralia in domovino.
Vsi navzoči so pozdravili govor z naj« toplejšim odobravanjem, potem pa so se podali na ogled razstave, ki je tako po« učna in zanimiva, da bi jo moral vsakdo ogledati že zaradi tega, da dobi pravo sli« ko našega gospodarskega in duhovnega raz« maha, ki ga je ustvarilo osvobojenje tro« imenega naroda.
Enajsta revija naše gospodarske pridnosti
Svečana otvoritev ljubljanskega velesejma — Velesejem je otvoril ban
dr. Marušič
Ljubljana, 30. maja. I
Danes je z otvoritvijo 11. ljubljanskega veleseima stopila ta važna gospodarska Institucija v dru20 desetletje svojega plodp-nosnp^a dela. Ljubljanski velesejem je ze z dosedanjimi uspehi svojih prireditev pokazal svojo veliko življensko silo. Gospodarski pomen velesejmskih prireditev se odkrito priznava v naši ožji, kakor tudi sirsi domovini. Iz skromnih začetkov se je nas velesejem tako naglo razmahnil, kakor malo-katera podobna institucija v inozemstvu pod enakimi razmerami in okoliščinami. JNaj-boliše priznanje za prizadevanje in orgam-zatorično delo velesejmske uprave pa bo brez dvoma letošnja prireditev k^ bo navzlic znanim gospodarskim tezkocam prekosila po notranji vsebini razstave inpo številu razstavijalcev. ki jih je okrog 800, celo lansko jubilejno prireditev. Irdno pričakujemo. da o tudi najširša publika zna a pravilno ceniti trud in prizadevnost velese.im-ske uprave, kakor tudi številnih razstavljal-rev Naš velesejem ima od leta do leta na-raščujoči krog prijateljev in posetnikov, ki bodo "otovo tudi letos pokazali ono zaniina-nie ki jo ta prireditev v resnici zasluzi.
Danes dopSldne ob 10. so se pred vele-sejmskim uradom zbrali številni odlični gostje, da prisostvuiejo svečani otvoritvi vele-, cpjma- Goste sta pričakovala predsednik g. Fran Bona? z upravnim odborom m ravnateljem dr. Dularjem. Proslave so se udeležili: zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski general g. Bogoljub Ilič s soprogo, ban dr Marušič kot zastopnik častnega predsednika velesejma trgovinskega ministra gosp. Jurja Pemetroviča, ljubljanski škof gosp. dr. Orc-"orii Rožman. zastopnik finančnega ministra finančni direktor Povalej, brigadni general cr Djordje Popovič kot zastopnik vojnega ministra, dekan dr. Hinterlehner v zastopstvu rektorja vseučilišča, ljubljanski podžupan profesor Jarc, predsednik konzorcija »Jutra« načelnik g. Adolf Ribnikar. predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelaein s ta mikom dr. Piessom, zbornični tajnik gosp. Ivan Mohorič kot zastopnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, konzularni zbor z generalnim konzulom dr. Pleinartom na čelu, trgovski ataše francoskega poslaništva v Beogradu g. Muzet. finančni svetnik Jovan Radiilovič kot zastopnik načelnika oddelka carine pri finančnem ministrstvu, poddirektor finančne direkcije v Ljubljani g. Martin Spindler. predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, višji državni pravdnik g- dr. Grasselh, ravnatelj državnih železnic dr. Borko, magistratnl ravnatelj dr. Zamik, rudarski glavar mz. Stergar, direktor pošte g. Gregorič, sreski poglavar dr. Andrejka, predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Josip Kavtič, glavni tajnik Zveze industrijcev inž. Šuklje, predsednik Kmetijske družbe dr. Detela, komisar OUZD dr. Miha Krek in direktor OUZD dr. Bohinjec, načelnik Jugoslovenske gasilske zveez g. Josip Turk, ravnatelj tehniške srednje šole dr. Reissner, predsednik Notarske zbornice dr. Kuhar, predsednik Pokojninskega zavoda g. Vekoslav Trtovec, ravnatelj Poštne hranilnice dr. Vidmar, upravnik Narodne banke g. Gregorič. predsednik Zveze obrtnih zadrug g- Josip Rebek. podpredsednik Odvetniške zbornice dr. Žirov-nik, šumarski direktor v p. inž. Rustija, predsednik Glasbene Matice dr. Ravnikar in predsednik Društva denarnih zavodov dr. Slokar.
Točno ob 10. je številne goste in občinstvo pozdravil predsednik velesejma g. Fran Bo-r.ač, ki je imenoma pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja divizijskega generala g. Bogoljuba Uiaa, bana dr. Marušiča, škofa dr. Rož-mana, podžupana prof. Jarca, konzularni zbor in zastopnike naše hrabre vojske, kle-ra, državne uprave ter gospodarskih, kulturnih in socijalnih korporacij in organizacij. V svojem govoru je poudaril, da je ljubljanski velesejem naši prerojeni in mladi državi nujno potreben, ker združuje razmetane gospodarske sile, ker je izraz naše živ-ljenske moči in ker krepi naše nade v lepšo in krepkejšo dobo. Nadaljnje delo mora roditi tem več uspeha, ker je velesejmu najvišji pokrovitelj Nj. Vel. kralj, ki mu je sreča in blagostanje naroda navišji zakon. Zato je pozval navzoče goste, da Nj. Vel. kralju zakličejo trikratni »Živio!« Vzkliku predsednika se je pridružila vsa množica, godba pa je zaigrala narodno himno.
Za predsednikom g. Bonačom je sprego« voril ban g. dr. Marušič, ki je ugotovil, da je ljubljanski velesejem postal stalna go« spodarska institucija dravske banovine. Dejstvo, da se velesejem danes otvarja že 11. leto je dokaz, da stojijo na čelu te in« stitucije može, ki znajo z vztrajnostjo in s smotrenim delom premagati vse ovire in da je velesejem po6tal nujno potreben za razvoj slovenskega gospodarstva. Zado« ščenje nad doseženem uspehom mora dati tem možem svežih sil, da svoje delo e po«
dvojenim pogumom nadaljujejo. Velesejem je etapa v razvoju gospodarskega udejstvo« vanja, kjer premerimo svoje delo in na podlagi doseženih uspehov črpamo nove pobude. Ljubljanski velesejem pa je tudi revija tega, kar je ustvaril sloveski um ;n kar je zgradila slovenska roka. Iz vele« 6ejmskih prireditev odseva gospodarska in socialna struktura ljudstva, ki živi v dravsk' banovini. Kmetijstvo polagoma prehaja v intenzivno delovanje in skuša s kakovostjo pridelkov nadoknaditi ono, česar mu pičlo odmerjena zemlja ne do« voljuje pridelovati v večji količin;. Močna in krepka Jugoslavija je zato neobhodno potrebna slovenskemu gospodarstvu, ki stremi za tem, da ostane koristna kompe« tentna pri zgradbi naše ljubljene domov'« ne. Na koncu je izrazil prijetno dolžnost, da v imenu ministra za trgovino in indu« strijo g. Jurja Demetroviča, ki je po dr« žavnih poslih zadržan, otvori velesejem in da tudi osebno čestita prirediteljem na tem novem velikem delu za gospodarski napredek dravske banovine.
Govor g. bana je b;l sprejet z velikim odobravanjem, nakar so s? dostojanstveni« ki in gostje ogledali pod vodstvom vele« sejmsk-ih iankcijonarjev v&e razstavne pro« store in objekte. Letošnja prireditev je na vse navzoče napravila najboljši vtis 'n je pri vseh zbudila izraze odkritosrčnega pri« znanja. Velesejmska uprava je o>b 13. pri« redila v prostorih ljubljanskega kluba sve« čan banket, na katerem je goste pozdravil v imenu velesejmske uprave predsednik g. Fran Bonač, v imenu Ljubljanskega kluba in kot domačin pa odvetnik dr. Fran No« vak v slovenskem in francoskem jeziku. V prijetnem razpoloženju so bile izražene številne napitnice m so med drugim go« vorili še predsednik Zbornice g. Ivan Je« lačin. podžupan prof. Jarc, tajnik zagreb« ške Zbornice za TOJ dr Mitrovič in v •menu konzularnega zbora italijanski ge« neralni konzul g. Rainaldi.
Jubilej prve hrvatske novinarke Zagorke
Te dni bo hrvatska prestolica proslavila 301etno delovanje prve hrvatske novinarke in popularne književnike ge. Marije Juri« čeve«Zagorke, ki je v hudi dobi mad/ar« skega gospodstva nad hrvatskim narodom mnogo pomagala s svojim delovanjem svo« jemu narodu. Zbral se je poseben priprav* Ijalni odbor zastopnikov zagrebških kultur« nih društev, da izvede čim dostojnejšo pro« slavo in se tako oddolži zaslužni hčeri svo* jega naroda. Odbor namerava zbrati po« treben denar, da se Zagorki zgradi prijeten dom.
Svojo popularnost ima zahvaliti Zagorka svojemu krepkemu književnemu talentu, ki ga je uporabljala za opisovanje domače zemlje in razmer, ki so težile hrvatski na« rod pod tujim jarmom. Njena dela so tako živa in resnična, da jih berejo najširji slo* ji hrvatskega naroda. Napisala je preko 50 novel in 18 romanov, izmed katerih je največje delo »Grišk? vještica«. Romani »Roblje«, »Vladko Šaretič« in »Gornjograd« ska kneginja«, so pisani pod vtisom ostrih političnih bojev izza časa Avstro«Ogrske. Roman »Roblje«, s katerim pričenja Zagor« ka svoje plodonosno pisateljsko delovanje, je založil sam škccf Strossmaver, ki je ra« no spoznal Zagork.ine zmožnosti.
Zagorka pa se n;i udejstvovala samo kot pisateljica, temveč tudi kot priznana novi* narka. Njeni politični članki proti madžar« skemu režimu niso vzbujali pozornosti le doma, temveč tudi v inozemstvu. Z njimi so se bavili celo v hrvatskem saboru. S svojo politično aktivnostjo je navdušila škofa Strossmaver ja. ki ji je pripomogel do mesta v uredništvu zagrebškega lista »Obzora«. Razen pri »Obzoru« je sodelova« la še pri »Jutarniem listu«, »Večeru«, »No» vostib«, »Malih Novinah«, »Novem listu«, »Jedinstvu« in »Narodnem listu«. Danes pa deluje zelo agilno kot glavna urednica »Ženskega lista«. Obenem sodeluje tudi pri mladinskem sodišču in se uvidevno zavze*
Danes ob 17.45 Igrišče SK Ilirije nad velesejmom
državno prvenstvo
Gradjanski : Ilirija
TVORNICA CIKORIJE
n 1
Okusna in zdrava je
KOLINSKA KAVA!
ma za zapuščeno in nepreskrbljeno mladi«
no.
ŠK (Zagreb)
7088
Njeno delovanje je od prvih početkov, ko je stopila v javnost, nad vse plodonos« > no. Naj ji bo presojenih še 11111030 let uspešnega dela.
Gostovanje baritonista Grbe v Beogradu
Pred kratkim je gostoval v beograjski operi naš znani baritonist ljubljanske opere g. Grba. Pel je naslovno vlogo v »Knezu Igorju«. Publika ga je navdušeno sprem« Ijala in je bil po ariji na odprtem j dru frenetično aklamiran.
Pred tekma ob 15. Gradjanski jun. : Ilirija jun. ob 16. Gradjanski rez. : Ilirija rez.
OB VSAKEM VREMENU Blagajne odprte ob 14.30
Vse kritike so zelo ugodne. Kritika »Pravde« in »Politike« se ne strinjata v tem, ali je g. Grba lirični ali dramatični bariton. Poznani strogi kritik dr. Milojevič (Politika) razpravlja v dolgem članku o prihološkem podajanju partije. Po njego« vem mnenju zahteva partija več patosa in geste.
Dr. Manojlovič (Vreme) pozdravlja g. Grbo kot resnega umetnika, ki ne išče ce« nenih tea trških efektov in mu prerokuje veliko bodočnost. Soominja ga v pojavu in v glasu na slavnega bas^baritona Žitka. Pozdravlja gostovanje g. Grbe kot dogo« dek v seriji ne baš srečnih gostovanj in priporoča upravi, da ga angažira. G. Grbi iskreno čestitamo na lepem uspehu.
Obupno pismo iz Savinjske doline
Žalec. 30. maja.
Komaj za meter je hmelja na drogih, p& že prodajajo bodoči pridelek. Prav slabo kaže letos z našo »rožico«. Kar nič se ji ne mudi v rast in je zaostala napram dru-giim letom za cele tri tedne. Ob koncu maja je bil hmelj normalno že vrh drogov, letos pa še marsikje išče opore. Hmeljni-ki so pač oslabeli, zaradi obilnih pridelkov zadnjih let, nekaj je pa zadržalo rastline v razvoju mrzlo vreme, saj tudi krompir in koruza komaj že bodeta na plan. Ker že tri tedne ni bilo izdatnega dežja, se po prodih že občuti suša. Ker je zrak suh in stalno piha vzhodnjak, se kmetski vremenski preroki še ne nadejajo izpremembe vremena.
Toliko se je že pisalo o kvarah pred-prodaje hmelja. Prav res je. da tako »ze-lenaštvo« mnogo škoduje splošni hmeliski konjunkturi, ker normira že v naprej cene na nizki bazi. Toda. kaj hoče hmeljar, ki nima denarja niti za sol. Dve leti je živel na kredit v nadi na boljše čase. Med tem so .se pa močno spremenile kmetske razmere tudi drugod in so cene zemljiščem pričele padati. Hitro so pograbili to okol-nost denarni zavodi in so enostavno zaprli kredit hmeljarjem sredi leta. Vse to nujno sili hmeljarje k predprodaii. V zadnjih tednih je bil zato iz silne potrebe prodanih po 8—10 Din za kg kakih 2000 me-terskih stotov bodočega pridelka, ki bo vsekakor nenavadno pičel in nikakor ne bo dosegel 10.000 met. stotov.
Prepovedati je treba predprodajo! se čujejo glasovi. Lahiko rečeno! Toda kje naj vzame kmet denar za davke, obresti in posle, da ne govorimo o obleki in obutvi ter tekočih izdatkih za gospodarstvo. Danes še zaloputajo vsa vrata pred hmeljarji. Danes, ko je hmeljar v stiski nI zanj nobene pomoči od nikoder. Vsem mogočim panogam dajejo nizkoobrestna posojila, le za hmeljarje ni od nikoder niti pare. Dan za dnem gredo najlepša vzorna kmetska posestva na boben._
3AHVALA
s katero se javno zahvaljujem novomeSkim gasilcem in vsem ostalim, ki so se z požrtvovalnostjo in vso vnemo trudiU, da so ogenj, ki je iznenada nastal na binkoštni ponedeljek ob 23. uri v podstrešju moje hiše, omejili in pogasili ter mi tako vsaj deloma rešili mojo hišico pred popolnim uničenjem.
Kandija, 28. maja 1931.	7154
JAKOB POGAČAH.
Komisijski pregled tramvajske proge do
Danes se otvori redni promet s štirimi novimi vozovi
Ljubljana, 30. maja.
Na zaprosilo Splošne maloželezn»ške družbe je bil danes dopoldne izvršen teh« nični pregled cestnoželezniške proge odli« govca do gornje Šiške pri Kmetu. Komisije so se udeležili zastopniki banske uprave, policije, družbe same in zastopnikov brod* ske tvornice vagonov in podjetja Siemens« Schuckert, ki je zgradilo progo. Za ljub« ljansko direkcijo državne železnice so bili prisotni inšpektor Venčeslav černigoj kot vodja komisije, inž. Ciril Peteržela za pro* govzdrževalno sekcijo omenjene direkcije, dalje inšpektor Lcnard Srečko kot šef od* seka za signalne naprave, inž. lionzak Fran kot šef elektrotehničnega odseka, Veri Švajger za strojni odsek, dr. Viktor Meliva za pravni odsek direkcije, inž. Karel Plas ninšek za progovno sekcijo Ljubljana glav« ni kolodvor, za bansko upravo sreski na« čelnik dr. Fran Mramor, za državno cestno upravo inž. Rudolf Zaje, banski svetnik dr. Štefan Škubic. inž. Avrelij Kobal kot šef tehničnega odseka banske uprave, za policijsko upravo policijski svetnik Karel Pestevšek, za upravo pošte in brzojava inž. Matko Kolarič in Miro Kossler in kot elek«
trotehnični izvedenec banske uprave inž. Josip Štolfa. Dalje so komisijskemu ogledu prisostvovali za Splošno maloželezniško družbo predsednik dr. Oton Fettich in inž. Janko Ženko, a za tvrdko Siemens«Schu« ckert inž. Friderik Xayerhofer in inž. Pa* vel Neusser.
Ob 9. dopoldne je komisija najprej z no« vim vozom krenila do Šelenburgove ulice in nato nazaj dalje proti Zgornji Šiški do gostilne pri Kmetu. Od tam je komisija peš pregledala vso progo v pogledu tehnične iz« vršitve. Po odhodu se je vršila še enkrat« na poizkusna vožnja in se je novi voz pre« iskal gfede na delovanje zavor.
Vse izjave tehničnih strokovnjakov so poudarjale, da je proga izvršena popolnoma po odobrenih načrtih. Komisijski cgled jc trajal vse do L popoldne.
Jutri ob 8.30 dopoldne se bo še izvršil ogled transformatorske postaje na B!ehve;» sovi cesti, nato bo še ponoven obhod pro« ge od glavne pošte do gostilne Kmet v Zgornji Šiški. S tem br- združena tudi sve« čana otvoritev proge. Po otvoritvi se ho tekoi pričel reden tramvajski promet. \o» žili bodo na novi progi 4 novi vozovi.
Tragedija zapeljane mladenke
19-Ietna mladenka je pila lizol,
Kranj, 30. maja 1931.
Ljubezen se je zopet poigrala s človeškim življenjem. Davi je 191etna Rozika M., do« ma iz Mirne pri Novem mestu in uslužbena kot natakarica v tukajšnjem hotelu »Sta* ri pošti«, v obupu zaradi nesrečne ljubezni izpila en deciliter lizola.
Pred dnevi se je vršila v Ljubljani sod« na obravnava. Nesrečno dekle je tožilo svo« jega ljubčka, ljubljanskega gostilničarja, ki je na oklicih, ker je z njim v drugem stanu. Po obravnavi se je vrnila v Kranj, kjer je te dni nastopila službo v omenjenem ho* telu; prej je bila uslužbena v neki ljubijan* ski gostilni. Tovarišice, katerim je zaupala tragedijo svoje ljubezni, so jo tolažile in so že menile, da se je mladenka udala v svojo usodo. Bila pa je le na zunaj mirna, dočim je v njeni duši divjal vihar, kajti po 8. uri se je odločila, da izvrši samomor. Poslala je vratarja po lizol, češ, da ga po« trebuje za desinfekcijo. Možu se je zdel argument nekoliko čuden. Ko ji je dal pol« no steklenico tekočine, je rekel, da bo o
Dvajsetletnica Šentjakobske knjižnice
Ljubljana, 30. maja.
Danes 30. t. m- je poteklo dvajset let, odkar je pričela s svojim kulturnim delovanjem Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11. Sprva majhna, le šentjakobskemu okraju znana, se je knjižnica v teku 20 let razviia v knjižnico, ki je danes znana ze vsej državi in je le v ponos mestu Ljubljani. Od ustanovitve pa do danes jo vodi gosp. Rode Matija, višji uradnik Mestne hranilnice liubljanske, tako dobro, da knjižnica uspeva brez kake subvencije in plačuje zadnja leta še občutne državne davke.
Šentjakobska knjižnica nudi veliko izbiro najrazličnejših slovenskih, srbohrvatskih, nemških, ruskih, francoskih, italijanskih, poljskih, angleških in esperantskih knjig. Ponaša se i najizbranejšimi novostmi v domači in tujih literaturah, da zadovolji vsakega še tako razvajenega bralca.
Ob 20letnici Šentjakobski knjižnici, posebno pa njenemu voditelju iskreno čestitamo z željo, da kljub vsem nasorotstvom še nadalje tako odlično vodi knjižnico!
Hrastniške novice
Hrastnik, 30. maja.
V	kemični tovarni je bil zaposlen pri izpraznjevanju cisterne delavec Alojzij Cen t ril i. Pri tem se je polil s kislino po prsih, roki in očesu. K sreči ne txj imela ta nesreča težkih posledic.
V	rudniku bi se skoraj pripetila v sredo večja nesreča, ko bi ne prišel pravočasno paznik po rovu. Paznik je našel v rovu vodjo motorja Alaufa in vozača Vovčka nezavestna. Paznik j*e hitro odredil, da so oba ponesrečenca odnesli v rudniško bol* nico. Vovčko je prišel kmalu k zavesti, Alauf pa šele čez nekaj ur. — Nesrečo ni zakrivil Jamski plin, temveč v prevoznem motorju iz bencola uhajajoč strupen plin.
Preteklo nedeljo se je poročil železni* čar g. Feliks Smodej z gdč. Lojzko Perkovo iz narodne železničarske rodbine. Ko so se svatje vrnili iz cerkve, je došel glas, da Je medtem umrla ženinova mati. Takoj sta mladoporočenca zapustila svate Jn se po* dala k mrtvi materi oziroma tašči.
Pestri metliški dogodki
Metlika, v maju.
Gradnja daljnovoda Ozalj-Metlika se bliža koncu. Vsa dela vodita elektromon-terja gg. Cvitkovič in Dicecco s štiridesetimi delavci. Izgraditev transformatorske postaje v Obrhu je bila oddana g. Hočevarju, stavbeniku iz Novega mesta, kot najnižjemu ponudniku za ceno 21.000 Din. Transformatorska postaja bo tudi v nekaj dneh gotova. Dela na notranjem omrežju so v zastoju, kajti komisijski ogled za ta dela, ki bi se bil lahko izvršil istočasno z ogledom daljnovoda, je določen šele za 28. t. m. Medtem se pa dela na novih hišnih inštalacijah, oziroma na popravilu dosedanjih inštalacij. Ce bodo Skodove tovarne iz Ljubljane prav pridne pri notranjem omrežju, lahko računamo, da bo naše mesto dobilo razsvetljavo s 1. julijem.
Malo pozno se je letos izvršil dečji po-gozdovalni dan. Vršiti bi se moral 7. aprila, a je bil zaradi nagajivega aprilskega vremena preložen na 1. maja. Pogozdoval-nl dan je vodil naš gozdarski strokovnjak g. Ružič Ante, gozdni nadsvetnik iz Kar-lovca. Zbrala se je k pogozdovanju starejša šolska mladina s svojimi učitelji iz Metlike, Drašič, Božakova in Radovice. Deca je zasadila dve parceli 8 1500 drevesnimi sadikami.
Tudi proslava materinskega dneva, ki jo je priredilo Kolo jugoslovenskih sester v Metliki na šolskem odra 10. t. m. je dobro uspela. Uvodni govor o mamici je imel učenec Pretnar Andrej, ki je mamico izgubil v lanskih počitnicah. Tudi pri-godne deklamacije in pevske točke so globoko potresle vse navzoče. Igrica
ker jo je zapeljivec zapustil
tem obvestil šefa.
Kmalu nato je dekle odšlo v svojo sobo v tretje nadstropje, izpilo lizol in šele na* to napisalo pismo na gospodarja. V pismu zatrjuje, da njene smrti ni nihče kriv, Obupni korak je napravila, ker jo je zapu« stil fant. Pisava je okorna, črke so velike in ni nobene zveze. iVdi se, da je pisala pismo, ko so se pojavile bolečine. Dekle je imelo še toliko moči, da se je vrnilo v prvo nadstropje. Na hodniku jo je srečala sobarica, ki jo je, ker se ji je videla taka čudna in bleda, odpedla v bližnjo sobo in jo spravila v posteljo.
Ko so zaduhali lizol, je bilo vsem iasno. kaj se je zgodilo. O poizkusu samomora ie bil takoj obveščen šef ekspoziture OUZD dr. Globočnik, ki je mladenki izpral želo« dec. Dekle je padlo v nezavest in je začelo hropeti. Popoldne so nesrečnico, k- se še ni zavedla, prepeljali z reševalnim avtomo* bilom v ljubljansko bolnico. Stanje nesreč« niče je zelo resno, vendar je upati, da bo mladenka ostala pri življenju.
»Janko in Metka« je lepo uspela.
Na Florjanovo je imelo gasilno društvo svoj redni občni zbor. Iz poročila tajnika in blagajnika g. Morela Leopolda je razvidno, da društvo še vedno lepo napreduje, ima 117 članov. Izvoljen je bil ožji odbor za proslavo 601etnice društvenega obstoja. Občni zbor je vodil načelnik gosp. Weiss. Proslava društvene 601etnice bo ob koncu julija ali v začetku avgusta.
Upravni oddelek banske uprave v Zagrebu je baje izdal načelno rešenje, s katerim se Metlika in Črnomelj ne priznavata za mesti. Vest je povzročila razburjenje pri meščanih, zlasti pa pri uradni-štvu, ki bi bilo na ta način prizadeto pri dokladah. Sicer je pa razburjenje nepotrebno, ker obstojajo zgodovinski dokazi in listine, ki jih obe mesti še posedujeta.
Letos so se pa naši fantje slabo odrezali, ker niso nikjer postavili mlaja. Pač, eden stoji na Strnišču, a ta je otroški, ker so si ga zamislili, kupili, pripeljali in postavili sami dečki šolarji. Za štirinajst dinarjev so ga kupili. Pa ni pritlikav mlaj, ampak je celih 14 metrov visok.
Oprostite, še eno posebnost imamo. Stavka! Huda reč je to! Naš organist stavka, ker ni dobil že tri mesece plačo od svojega gospodarja, ki poseduje ogro men kompleks najboljše zemlje v Sloveniji. Križevniški red je to, nekdanji nemški viteški red! Iz ljube solidarnosti so potegnile z organistom tudi pevke, tako da ne bo petja v cerkvi, dokler ne pride gaža!
Šempetrsko prosvetno pismo
št. Peter v Savinjski dolini, 30. maja.
Vprašujejo, kaj je novega pri nas. Nesreče so, hvala Bogu. redke, tudi v pobojih in tatvinah ne moremo tekmovati z drugimi kraji. Denarja je zelo na pičlo, zato je pa več smisla za prosvetno delo, katerega duša je naš šolski upravitelj g. Božo Ma-horčič. šele tri leta je med nami, pa že veje osvežujoč veter po naši prej tako zapuščeni občini. Na vnebohod je napravilo naše pevsko društvo -»Savinjski zvon«, ki ga je ustanovil in izvežbal g. upravitelj, izlet na Goro Oljsko. Lep dan in krasna pesem sta privabilo na goro toliko izletnikov, da jih ni bilo že leta tudi ob največjih slovesnosti toliko gori.
Za binkošti je naučil g. upravitelj podmladek Rdečega križa dve igri. Mnogo truda je dala ta prireditev, a šolska dvorana je bila na binkoštno nedeljo nabito polna. Na praznik pa je bil poset klavrnejši, ker se nekaj občanov še vedno da strahovati. če del javnosti ne podpira Sokola, je glede na staro tradicijo kolikor toliko umlji-vo. Da pa se odvrača mladina od podmladka Rdečega križa ki goji treznost, snago in dejansko ljubezen do bližnjega, samo zaradi tega, ker vodi podmladek g. upravitelj, ki ni navajen plesati kakor druga godba svira, presega že vse meje krščanske mržnje. Radovedni smo, kaj ukrene prosvetna uprava proti takšnim ovirateljem prosvetnega dela.
Koliko prizadevanja je že bilo od nasprotnikov, da bi se iznebili njim neljubega upravitelja. Prav sedaj tečejo neverjetno čudne pravde, ki mečejo žarko luč v rovarjenje proti temu marljivemu prosvetnemu delavcu. Javnost želi tudi v tem primeru jasnosti.
šempeterski Sokol je pridno študiral Meškovo »Mater«, ki jo vprizori v nedeljo 31. t. m. Pokažite, občani in sosedje, da je prosvetnemu delu zagotovljena zmaga, in pridite vsi na sokolsko prireditev, če bo pa koga zavist zadušila, mu zapoje naš »Savinjski Zvon« na grobu.
Čitjute ilmtrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Na sliki: 1. Peter Mravijak, 2. F. Lahovnik, 3. S. Blatnik, 4. J. Klun, 5. N. Kresnik, 6. F. Škof, 7. Ig. Kaiser, 8. O. Pajek, 9. V. Rozman, 10. I. Rojnik, 11. Jos. Druškovič, 12. J. Pahemik, 13. F. čebular, 14. I. šumer, 15. A. Remic, 16. L Senica, 17. a!
Peče, 18. L. Voj.
Trgovstvo slovenjegraškega in prevalj-skega sreza je praznovalo nedavno 10-let-nico obstoja svojega gremija. Jubilejna proslava se je vršila v dvorani novega So-kolskega doma v Slovenjgradcu. Pred vojno je bila v Slovenjgradcu trgovska zadruga, ki se je po inicijativi g. Janka Kluna 9. avgusta 1921 reorganizirala v trgovski gremij. Zgodovina tega gremija je tesno zvezana z osebnostjo g. Klima, ki se je leta 1920. naselil v Slovenjgradcu, ko je moral po nesrečnem koroškem plebiscitu,
preganjan od Nemcev zbežati s svojega doma v Kotmarovi vasi. Pod njegovim spretnim vodstvom se je gremij razvil v vzorno stanovsko organizacijo, ki šteje danes že nad 500 članov. Z načelnikom vred so agilni in požrtvovalni tudi vsi odborniki in ker je tudi članstvo zelo zavzeto za svojo organizacijo, je gotovo, da bo gremij slovenjgraških trgovcev v vedno večjem in uspešnejšem razmahu praznoval še mnogo jubilejev.
Po zimski sezoni
Kranjska gora, v maju.
Statistika tukajšnjega tujsko«prometnega društva kaže silen napredek, ki ga je poka* zala Kranjska gora v pretekli zimi, kar se tiče stalne frekvence športnikov in izlet; nikov. Povod lepemu napredku je bila pač v prvi vrsti ugodna in dolga zima ter kras« ne snežne prilike; na drugem mestu priha« ja v poštev seveda tudi podrobna organi« zacija in propaganda zimskega športa.
Izvedbe zimskega športa so bile po ve« čini v rokah smuškega odseka podružnice SPD, ki se je zadosti trudil, da bi organi« ziral zimski šport tako, kot hočejo moder« ne zahteve. Priznati moramo, da je odsek v prvem letu svojega obstanka napravil precejšnje delo..
Maj in junij, tako zvana mrtva meseca, sta velik kontrast napram zimskemu in po« letnemu vrvenju. Ta mrtva sezona je v veliko škodo kraju in prebivalstvu in vse naše stremljenje mora iti za tem, da se v6aj skrajša in omili, če jc že ni mogoče odpraviti. Zveza za tujski promet je že pred leti načela vprašanje tako zvanih po« sezon in medsezon. ki naj bi se redno otvarjale po naših leten-išči h. Toda ta po« buda ni našla pravega razumevanja, še v Kranjski gori ne, ki je na glasu, da je do« vnetna za vsak pameten predlog. O kriv« di ne bomo razpravljali na tem mestu. Or« ganizacija krajevnih tujsko«prometnih in« teresentov je skrajna potreba, če hočemo letovišču zagotoviti ono bodočnost, ki jo resnično zasluži. Dolžnost borovškega tuji sko«prometnega društva je, da razmišlja v zvezi z vsemi tujsko«prometnimi interesen« ti o uvedbi predsezon in medsezon ter ta« ko pokaže drugim postojankam, koliko ka« pitala bi donašalo vse to ljudskem« gospo« darstvu.
Univ. pro£. dr. Vojeslav Mole v Krakovu
(Glej interview ž njim v »Kulturnem pregledu« na str. 12)
G. Alojz Pintar iz Slovenske Bistrice,
brat veletrgovca z železnino v Mariboru, ki se vozi v popolno zadovoljnost na najnovejšem kolesu »Tribuna«, mon ti ranem z motorjem »Sachs«, ki jih toplo priporoča tovarna »Tribuna« F. B. L. v Ljubljani. Razstavljeni so na ljubljanskem velesejmu v paviljonu »J« pri glavnem vhodu d^sno, v zunanjih kojah.
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrv-nih, korpulentnih osebah satikarjih in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Velik živinorejski uspeh
Od poseetnice Ane žveglerjeve v Rifniku pri Sv. Juriju ob južni železnici je kupil neki celjski mesar 830 kg težko teiico, staro (komaj 2 in ped leta.
Gojenke tretjega razreda meščanske šole
pou
Ljubljana, 30. maja.
Meščanska šola v št. Vidu nad Ljubljano je vzor svoje vrste. Bila je ustanovljena leta 1928 in ima komaj tri letnike, katere pa že obiskuje 110 dijakov in dijakinj. šola se ponaša z največjim vrtom daleč okoli, kar je za učenje praktičnih predmetov še prav pomembno, šola ima v pri-zemlju tudi veliko kuhinjo, kjer se poučuje praktično gospodinjstvo po tri ure v vseh razredih. Letos se uče gospodinjstva le učenke tretjega letnika, s prihodnjim letom pride pa še četrti razred na vrsto. Za vse te razrede pa je obvezen pouk o gospodinjstvu po eno uro tedensko.
Za pouk praktičnega gospodinjstva se vozi iz Ljubljane strokovna učiteljica, ki jo plačuje banska uprava.
Da bi videli te mlade gospodinje. V zna-žnih belih predpasnikih z belimi čepicami se sukajo okoli ognjišča in miz in žarečih lic pripravljajo kosilo po navodilih učiteljice. Ko sva sedela z njihovim ravnateljem R Pečjakom za dolgo mizo sredi med njimi so se kar postavile Kit vsestransko ver-zirane gospodinje in nama uslužno stregle, kakor bi šlo zares.
Ta praktični pouk ima ps še drugo lepo plat Ob vsakem vremenu, posebno pozimi, kadar je tudi popoldanski pouk, skuhajo učenke kosilo za oddaljenejše tovariše iz Medvod in šmartnega. Za dva do štiri dinarje dobe ti oddaljeni šolarji kosilo, revnim pa plača Podmladek Rdečega križa. Doslej so vsako leto enkrat priredili kosilo za vse dečke, da so jih poučili o lepem ve-
v št. Vidu pri praktičnem gospodinjskem tu
denju pri pogrnjeni mizi. S prihodnjim letom se bo tudi ta pouk razširil in bodo napravili več takih vzgojnih »pojedin«.
Ravnatelj g. Pečjak mi je razkazal tudi obširni vrt, na katerem se otroci uče vrtnarstva in sadjarstva. V drevesnici se učenci uče predvsem gojenja pritiklavega drevja, kajti ni je hiše v št. Vidu in okolici, kjer ne bi imeli na vrtu pritiklavega drevja. Ni treba poudarjati, da ta pouk ne bo ostal brez haska za razvoj domačega sadjarstva.
Zgradili so tudi toplo gredo, v kratkem pa postavijo še malo kokošjo farmo, na kateri bodo gojili dve pasmi kokoši.
Da je pa tudi sicer ves pouk na šofi usmerjen v praktično delovanje, kaže velika zbirka učil, ki so jo vso izgotovili učenci sami. Skoro ni mogoče popisati vseh številnih pripomočkov, od katerih so nekateri nazornejše in točnejše izdelani kot marsikak tovarniški izdelek. S tem delom se učenci pripravljajo -vjl samostojno delo v življenju, pri dostih se pokaže izrazit čut, veselje in nadarjenost za obrt, v kateri se pozneje izuče in postanejo samostojni obrtniki. V tem pa je vsa potreba in pomen meščanskošolske vzgoje, ki so ji za lep razvoj dani vsi pogoji.
MiiWiMMiM«l—IIH—IM
„Kandid" je izšel!
Ali že poznate Volterja? Citajte! Izdala *Tiskovna zadruga«.
Ob lSOletnlci obstoja osnovne šole v Flegeričevi domačiji
Sv. Bolfenk na Kogu, maja.
Na robu prijazne Prlekije
Sv. Bolfenk na Kogu, ki se nahaja na skrajnem vzhodnem robu Prlekije, je po svoji višinski legi poleg Huma in Jeruzalema ena najlepših razglednih točk v or-moško-ljutomerskih goricah. Osrednjo vas tvori prav za prav samo nekaj hiš in po-
zator prosvetnega in gospodarskega dela v šolskem okolišu. Po burnih sejah so leta 1893. naposled dvignili sedanje šolsko poslopje za eno nadstropje in taka stoji šola še danes. Za Slancem je nastopil naduči-teljsko mesto Fran Canjko, ki je služboval v tem kraju do upokojitve leta 1918. Kot dober pedagog je poznan tudi učitelj Košar. Po prevratu se je učiteljstvo močno
šolsko poslopje
»lopij: cerkev z župniščem in šolo, dve posojilnici, pošta in trgovina z gostilno. Proti dravski strani se spušča bolfenški hrib v rahlo valovito in široko ravnico mladih bu-K vih in borovih šum in žitnega polja. Med sadovnjaki pa se skrivajo ponosni krnetski domovi občin Jastrebeov, Vitana in Vo-drancev. Nasprotni del Sv. Bolfenka pa je v obliki podkve močno raztegnjen po greben i košKega hriba in sosednjih odrastkov MaJ.^ga Koga in Gomile, ki dajeta na jesen skrbnim vinogradnikom tako dobro žlaht-rino. Ob obeh straneh koške ceste, ki zdrži i sak avtomobil, se svetijo v poletnem soln-cu številne viničarije in bele zidanice, tesno druga za drugo v širokem polkrogu kakor vrste belih golobčkov.
Na bolfenškem pokopališču počiva tukajšnji rojak Božidar Flegerič, ljudski pesnik Slovenskih goric. Tudi pokojni tukajšnji župnik Fran Planine je našel na tem mestu svoj poslednji dom. šolska mladina pa še oskrbuje grob pokojnega domač', ga nadučitelja Stuheca in učitelja Pu-glja.
BoJfenška šola od L 1779. naprej
^v. Bolfenk na Kogu je dobil svojo prvo j ji dsko šolo leta 1779., torej že pred 152 let L Vzdrževala jo je podružnica nemške-c a viteškega reda, pozneje pa štajerski ver-f-ki zaklad. Takratni pouk je oskrboval
\nik Ivan Šef v cerkvenem hramu z eno n- no sobo. ki je bila obenem njegovo stanovanje. Kot prvi pravi učitelj po tedanji
Božidar Flegerič
izobrazbi je bil šele njegov brat Josip šef. Po nekoliko letih je cerkev uporabila prvotno zasilno šolsko poslopje za gospodarske svrhe, a za šolo in stanovanje uči-elja so postavili poleg cerkvenega hrama leseno šolsko barako, šolski pouk je bil tedaj neobvezen in pod nadzorstvom cerkvenih oblastev. Leta 1847. so podrli šolsko barako m sezidali na istem mestu novo pritlično šolsko poslopje, ki stoji še danes.
Novi šolski zakon leta 1869. je izboljšal šolski obisk in učvrstil učiteljev ugled. Posebno zaslužni šolniki so bili po tem času: Anton Stuhec, Megla, Fran Rakuša, zlasti j>a Ernest Slane, ki je bil najboljši organi-
menjalo. Danes službujejo na šoli: Albert žerjav kot šolski upravitelj, Zalar, Podboj, Slekovec, šešek in Koršič. Predsednik krajevnega šolskega odbora pa je župan Anton Borko.
širjenje šole od enorazrednice naprej je bilo naslednje: od leta 1779. do 1883. eno-razrednica (104 leta), od leta 1883. do 1884. dvorazrednica, od leta 1884. do 1893. tri-razrednica, od leta 1894. do 1911. štiriraz-rednica, od leta 1912. naprej petrazrednica. Lani pa je bila otvorjena še ena vzpored-nica.
Nekaj besed z nad učiteljem Franjom Canjkom
Stopil sem k bivšemu dolgoletnemu tukajšnjemu nadučitelju Franju .Canjku na kratek pomenek. Pozna se mu, da sta ga upognila življenje in 42-letna učiteljska služba.
»No, kak je bil pouk v šolah pred polsto-
letjem?«
»Hm, kako bi Vam povedal. Učili smo se samo nekaj predmetov: abecedo, poštevan-ko, memoriranje, verouk — To so bile glavne reči. Risanje, petje in drugo je bilo bolj po učiteljevi volji in uvidevnosti. Pedagogiko kot znanost je poznalo samo nekaj učenjakov velikih mest; mi smo vzgajali in učili bolj po lastnih izkušnjah in osebnem daru. Vendar smo dobro razločevali talente in dvigali tudi manj nadarjene v šoli do lepih uspehov. Posegali pa smo tudi v narodnoobrambno delo za slovensko ljudstvo.«
»Kako je bilo takrat s slovenskim učnim jezikom v šoli?«
»Poglejte, leta 1895. je bila menda učiteljska konferenca za ptujsko glavarstvo. Bilo je to burno zborovanje zaradi slovenščine kot učnega jezika. S Slovenci je glasoval tudi neki ptujski učitelj Nemec, ki pa je bil potem za kazen premeščen nekam blizu Judenburga. Ko je prišel v tiste kraje sam cesar na lov, se mu je imenovani osebno pritožil zaradi premestitve in je bil pozneje na cesarjev ukaz imenovan za ravnatelja neke dunajske meščanske šole. To pa je bil menda tudi edini primer, ko je uradni Dunaj potegnil s pravico!«
»Kdaj ste dobili prvo učiteljico na šolo?«
»Veste, to je bilo na moji šoli šele leta 1896. Ko smo leta 1895. zborovali v Ptuju, je bilo na uradni konferenci samo sedem učiteljic iz vsega takratnega ptujskega glavarstva. Pa še to naj povem, da smo imeli prvo šolsko veselico tistega dne, ko je bil ustreljen cesar Maksimilijan.«
»In majniška deklaracija?«
»Podpisali smo jo vsi učitelji na šoli in še agitirali med ljudstvom za njo. Dobili smo črno piko za to! Danes sem pa staro-upokojenec in čutim razliko med nami in novoupokojenci, ki so dosti na boljšem. Nas sicer ni več mnogo živih, pa vendar ... Nič še nevem, če nam je prinesel novi uradniški zakon tega leta kak priboljšek.«
Albert žerjav.
Ali si že član Vodnikove dražbe?
Jubilej gremija slove nje graških trgovcev
Velik uspeh prevaljskih diletantov
V prevaljah deluje ljudski oder, ki ga tvorijo zelo nadarjeni diletanti. Slika nam predstavlja najagilnejše člane tega odra, ki so igrali glavne uloge v uspešno podani burki »Sladkosti rodbinskega življenja«.
Spredaj sedijo od leve na desnoc Soršak Marica, Mastek Micka in Vajncerl Angela, stoje pa Spetič Franc. Rakitnik Ivan, Kem-perle Mirko, Stres Boris in režiser Klub Darinko.
Mlade gospodinje z meščanskih šol
V propagandne namene oddamo za časa letošnjega pomladanskega velesejma večje število kompletnih
DETEKTORSKIH RADIO APARATOV
s kristalom, slušalko in antenskim materijalom.
POPOLNOMA BREZPLAČNO!
Pogoji so sledeči:
1.	Detektorski aparat more dobiti vsakdo, ki ima stalno .zaposlitev in stalno bivališče v detektorskem območju ljubljanske radio oddajne postaje ter dosedaj še nima radijo aparata.
2.	Prejemnik brezplačnega aparata se obveže, da bo aparat vpo-rabljal vsaj eno leto. Če ga hoče preje odpovedati, je dolžan aparat nam vrniti ter plačati za vsak mesec porabe odškodnine 7.— Din.
Prijave se sprejemajo v glavni pisarni radio oddajne postaje na Miklošičevi cesti št 5, Akademski dom, ter na naši razstavi na Velesejmu, paviljon K.
Ker je število radio aparatov iz finančnih razlogov omejeno, prosimo Vaše takojšnje prijave.
RADIO ODDAJNA POSTAJA V LJUBLJANI.
Domače vesti
*	Vojaške vesti. Kakor javlja »Vojni list® je rezervni poročnik Rudolf Marn imenovan za pehotnega kapetana 2. razreda z rangom z dne 17. decembra 1929. Prevedeni so v rezervi: v sanitetno stroko dr. Jo-ško Picej, konjiški kapetan; dr. Josip Ko-po.rc, dr. Bruno Novak, dr. Roman Lesnika, dr. Alojzij Turšič, dr. Gvido Debeljak in dr. Ludovik Merčun — pehotni poročniki: dr. Dragotin Župnik, pehotni podporočnik in dr. Milan Perko, artiljerijski podporočnik; v veterinarsko stroko administrativni podporočnik Vekosiav Štiblar, v vojno mornarico pa sanitetni poročnik dr. Milan Žepič. Prideljeni so na službovanje: intendantski podporočnik Rudolf Lubaj kot blagainiik 18. artilierijskemu polku; art. kapetan 2. razr. Franjo Golob kot adjutant art. inšpekciji; artili, poročnik Frančišek Zidar kot manipulant skladišču 1. diviziona težke artiljerije; artili. poročnik Feliks Rus kot manipulant skladišču 2. divizijona težke artilieriie; artiljerijski poročnik Jožef Goleč artili. inšpekciji; sodni kapetan 2. razr. Andrej Klančlč pa kot preiskovalni sodnik komandi Šibemka. Ženitev je dovoljena: pehotnemu poročniku Stanku Cviimu s hčerko železniškega uslužbenca v pokoju Justino Kranjčevo v Mariboru; konjiškemu poročniku Borisu Plavšku s trgovčevo hčerko Ivanko Simičevo v Smederevski Palanki: kapetanu 1. razreda Antonu Špro-cu s hčerko posestnika Berto Pustovo v Marija-Gradcu, in zrakoplovnemu poročniku Božidarju Rovšku s hčerko direktorja vodne zadruge Emo Zelderjevo v Perlezu.
*	Imenovanja v zdravniški službi. Imenovani so za sekundarne zdravnike v državni bolnici v Ljubljani dosedanji sekundarni zdravniki banovinske bolnice v L.iub-Jjani dr. Reiner Basin, dr. Tomaž Furlan, dr. Henrik Heferle in dr. Ivan Kavkler. za administrativne uradnike iste bolnice Anton Manfreda, Franc Tominec in Josip Buraj. za uradniškega pripravnika Viktor Šolar, za administrativnega uradnika bolnice za ženske bo-lezni pa Leopold Šarabon.
*	Osebna vest. Za ministrskega odposlanca pri letošnji maturi na gimnazijah v Bi-tolju in Prilepu je imenovan gosp. dr. Niko Zupanič, bivši minister.
- N?cyv pooblaščeni inženjer-arhitekt. Ministrstvo za promet je izdalo g. inž. Husu Karlu pooblaščenje za izvrševanje javne prakse iz arhitektonske stroke za celotno ozemlje Jugoslavije.___
Pač najboljše testenine so priljubljene „Jajnine"
*	Prvi ženski kustos muzeja v naš? državi. Za kustosa narodnega muzeja v Beogradu je bila te dni imenovana gdč. Zorka Simičeva. To je prvi ženski kustos muzeja v naš; državi. Simičeva je spisala že več
znanstvenih del.	_	_
*	Bivši minister Korač se zdravi v Ormožu. V Ormož je prispel na zdravljenje bivši minister za socialno politiko g. Korač. Minister korač ostane v Ormožu vsaj 14 dni.
* Češkoslovaški učitelji na našem Primor-
ju. Na Sušak je prispela skupina češkoslovaških učiteljev, ki je nedavno posetila tudi Ljubljano. S Sušaka so odpotovali v Si-benik in dalje v Dalmacijo.
*	Poroki. V Beogradu sta se poročila g. dr. Janko Qli<n in gdč. Marica Pretnarjeva z Bleda. — Danes se poroči v Beogradu garažni mojster Arzenškovega avtobusnega podjetja g. Ti ne Bizjak z gdč. Miciko Mai-dičevo iz Trbovelj. Čestitamo!
Znatne stavbne prihranke
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg št. 25/L
*	Pozdrav »Jutru« od slapov Niagare. Od
Niagarskih slapov na meji Zedinienih držav in Kanade smo prejeli zanimivo razglednico, s katero pošiljajo »Jutru« prisrčne pozdrave rojaki gg. Božidar Jakac, Alojzij Belle. Alojzij Erste m Anton Bošca.
*	Nova pravila Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Minister prosvete je odobril pravila Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, ki so bila sprejeta na glavni skupščini Udruženja jugoslovenskega uči telistrva v Beogradu. Ta pravila so prilago-dena uradniškemu zakonu od 31. marca letos. Po novih pravilih, ki končno ustanavljajo edinstveno učiteljsko organizacijo v
»KINO IDEAL« Danes ob 3., %5., 8., in 9.
Pat in Patachon
v burki
Kot potnika
zastonj k ar j a
Salve smeha! — Smeh na smeh!
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta pa<favdn. padavine v rum 30. maja.
Ljubljana 7, 757.9, 16.8, 90, SE1, megla, —, —: Maribor 7. 757.0. 17.6, 89, tiho. 0 —, —; Zagreb 7 757.6. 18.9. 85, tiho, 0, —. —; Beograd 7, 758.0. 20.7, 65. SSE4. 0, —, —; Sarajevo 7, 759.1. 16.6, 79 ESEl, 0, —, —i Skoplie 7. 759.6. 17.8. 84, E2, 4. — —. Kumbor 7, 756.5, 18.9, 82, tiho, 0. —, —; Split 7, 757.0. 22.8 61. ESE2, 0. — —; Rab 7 757.9. 21.7. 52, tiho. 0, —, —; Vis 7, 756.6, 20.6. 56, tiho, 0. —. —; Mostar 7, 757.2. 18.9. 87. tiho, 0, —, —.
Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo: v Ljubljani 23.0. 14.8, Mariboru 24.8. 15.7. Zagrebu 30.6. 16.6. Beogradu 30.5, 17J. Sarajevu 25.3. 12.3, Skopi ju 27.4, 12.2. Kumboru 28.4, 16.7, Splitu 29.2, 19.6. Rabu 28.9. 18.8, Visu 28.6, 18.2. Mostarju 30.8. 15.0. Solnce vzhaja ob 4.18, zahaja ob 19.38. Luna vzhaja ofo 20.24, zahaja ob 3.22.
naši državi, se organizacija zove odslej Jugoslovensko učiteljsko udruženje (JUU). Udruženje se sestavlja iz okrajnih društev, grupiranih v devet banovinskih sekcij in sekcije na teritoriju mesta Beograda. Redni član udružcitia moreta biti aktivni učitelj in aktivna učiteljica, izmed upokojencev pa samo oni, ki so bili člani udruženja tudi v aktivni službi. Uprava se voli na tri leta. kongres učiteljstva pa se skliče vsako četrto leto. Banovinske sekcije in okrajna društva nimajo posebnih pravdi Za njihovo poslovanje se bodo predpisali posebni poslovniki.
*	Pismeni diplomski izpiti na tehniški srednji šoli v Ljubljani so se pričeli v petek in bodo trajali do sobote 6. junija. Ustni diplomski izpiti se bodo pričeli 14 junija in bodo trajali do 19. junija. Za predsednika izpraševalnega odbora je kot odposlanec ministrstva za trgovino in industrijo imenovan vseučilišk; profesor v Ljubljani g. dr. inž. Kralj Alojzij. Diplomski izpit opravlja na arhitektonsko-grad-benem odseku 19 kandidatov, na strojnem odseku 26. na elektrotehniškem odseku D5 Ln na geometrskem odseku 36 kandidatov.
*	Slovensko planinsko društvo opozarja člane, ki so vložili prošnje za legitimacije za obmejni turistovski promet z Italijo, da nam je policijska uprava javila naknadno zaradi došlih predpisov, da so nekatere vložene slike neporabne, ker so premajhne ali pa zadaj popisane. Zato bo pisarna pismeno pozvala prizadete člane, ki nam naj takoj po prejemu tega opozorila pošljejo nove slike, in sicer v formatu 6.5XU cm.
*	«Službeni list dravske banovine® objavlja v 33. številki zakon o odobritvi mednarodnega stabilizacijskega posojila po 7% v zlatu iz leta 1931., pravilnik za uporabo zakona o prometu in kontroli umetnih sladil, banovo uredbo o zdravniški tarifi zdravnikom samostalnih in združenih zdravstvenih občin dravske banovine za zdravljenje onega dela stanovništva. ki nima pravice do brezplačnega zdravljenja, in objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
*	Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3, priporoča posetni-kom velesejma nakup knjig v raznih jezikih- Ima v zalogi razno zabavno čtivo za počitnice. Priporoča novosti francoske književnosti, zlasti razne zbirke v cenenih izdajah. Ljubitelji lepih knjig se vabijo k brezobvez-nemu ogledu knjižne zaloge v prodajalni. Opozarja se tudi na velemestne izložbe, ki nudijo vedno kaj novega.
*	Velik gasilski praznik Kamniške gasilske župe bo danes popoldne v Mostah pri Komendi, kjer bo zlet vse župe. Vršila se bo tam blagoslovitev Gasilnega doma, ki ga ličnejšega menda ne najdete med Slovenci« Meščani so prav vneti in marljivi gasilci. Njihovo društvo je bilo ustanovljeno šele lansko leto. pa so že lani blagoslovili svojo motorno brizgalno in letos imajo dograjen dom, ki je postavljen pretežno s prostovoljnim delom. Zato pobitimo danes čestitat mlademu gasilnemu društvu na obiln;h uspehih.
*	Obletnica ljutomerskega gasilnega društva se bo proslavila 4. in 5. julija. Na to izredno slavnost se pripravljajo gasilci vsega Murskega polja. Društva bodo izvajala ob tej priliki vaje s sekiricami in vršile se bodo tudi velike skupne vaje z motornimi brizgalnami. Na slovesnost pa se pripravlja tudi vse prebivalstvo prijaznega Ljutomera in okolice in pričakuje po-seta tudi od drugod. Vožnja od Ormoža proti Ljutomeru je prav zanimiva: med vinorodnimi grički, posejanimi s cerkvami in kapelicami, vozi vlak počasi, da ne bi popotnik prezrl lepote teh krajev. Pri povratku iz Ljutomera pa marsikateri prijatelj narave rad vzame palico v roke in gre peš čez te hribčke. Po slavnostnih dneh se bodo vršili izleti po ljutomerskih goricah. Zveza z vlaki je ugodna in je direkcija državnih železnic že dovolila znižane vozne cene.
*	Velik uspeh komornega večera državnega konservatorija v Mariboru. Gojenci oddelka za komorno glasbo ljubljanskega državnega konservatorija so svoj komorni večer, ki so ga igrali 15- t. m. v Ljubljani, ponovili 18. t. m. pod okriljem mariborske Ljudske univerze v Mariboru. Oba mariborska dnevnika »Večernik« in »Mariborer Zei-tungc se o izvedbi najlaskaveje izražata. »Večernik« pravi: »Vse točke, polne najbolj kompliciranih muzikalnih težkoč, so bile virtuozno izvajane. Sigurnost in vsa njihova izvedba sta nas očarali, da smo imeli priliko preživeti res umetniški večer. Koncert je zapustil v mariborski javnosti najboljši utis.c — »Mariborer Zeitung« pa piše: »Gojenci državnega konservatorija so nam nudili nepozaben umetniški užitek. Celotno podavanje je bilo izpričevalo o visoki vrednosti razreda, kateremu pripadajo koncer-tanti in njihov voditelj prof. Jan. Šlais.«
*	Težave naših žebljarjev. Iz Kamne gorice smo prejeli: Gospodarska kriza tudi žebljarstvu v Kamni gorici in Kropi ne prizanaša. Večina žebljarjev izdeluje žeblje za tračnice. Glavni njihov konsument so šumska podjetja in rudniki v naši državi. Kriza pri teh podjetjih je zajela tudi tukajšnjo žebljarsko obrt, ki se odraža v skrčenju delovnega časa in kupičenju zalog tako pri Žebljarski zadrugi kakor pri ostalih podjetnikih; pri zadnjih morda šp v večji meri. ker naketari glede produkcije žebljev za tračnice kvantitativno zadrugo dosegajo ali presegajo. Vsak produ-cent skuša plasirati svoje izdelke in zaposliti svoje žebljarje. To početje rodi konkurenčni boj, ki se zlasti zrcali v nizkih cenah. Povzročitelji nizkih cen tračnih žebljev so vsa podjetja, in sicer nekatera v manjši, druga v večji meri. Zadruga uživa po zakonih marsikake davčne in druge ugodnosti, ki jih drugi podjetniki niso deležni; vrhu tega pa nekateri podjetniki plačujejo svoje žebljarje bolje kakor zadruga. Alksiom je za vsakega podjetnika, da zna pravilno kalkulirati. Kriza bi se dala ublažiti na ta način, da bi država nabavljala žeblje za tračnice izključno samo pri domačih podjetjih. Domači izdelki so inozemskim kvalitativno enako vredni. Upamo. da bo stabilizacijsko posojilo, ki se bo delno investiralo za gradnjo železnic, prineslo olajšavo vsem tukajšnjim podjetjem in s tem vsemu domačemu žebljarskemu delavstvu.
*	Novi grobovi. Rodbini g. Janka G ri v-ca je umrl v ormoški bolnici edini sinček 8-letni Miran. Deček je bil že več dni bolan za vnetjem slepiča, a" ni o bolezni ni_ česar povedal svojim strašem. Ko se je ben
Mišice in živce krepi soln-čenje, ako se maže telo s originalnim Niggerol oljem ali kremo (Patent št. 5922) za solnčenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
lezen poslabšala, so ga prepeljali v bolnico, a je bil ves trud zdravnikov zaman, ker je vnetje slepiča že močno napredovalo. — V Mariboru je umrla ga. Marija B ra u-e r j e v a, soproga trgovca z delikatesami. Fokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Sprejem gojencev v pomorsko vojno akademijo. V prvi letnik pomorske vojne akademije v Dubrovniku se sprejme letos 25 gojencev. Letnik se otvori 1. oktobra in bo trajal tri leta. Upoštevajo se kandidati, ki so opravili izpit zrelosti na gimnaziji, realki aH realni gimnaziji ali pa maturo na navtičnj akademiji.
*	Za bolničarje in bolničarke dravske banovine. Ustanovilo se je Društvo bolničarjev dravske banovine s sedežem pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. Društvo ima namen, podpirati svoje člane, jim pomagati za časa brezposelnosti in jim nuditi gmotno pomoč v bolezni. Društvo obstaja šele nekaj mesecev, vendar že kaže dosti napredka in tudi že precejšnje šte-cilo članov. Priporoča se vsem. ki so v službi po bolnišnicah dravske banovine, da pristopijo k temu društvu. V društvo lahko vstopi vsak uslužbenec in vsaka uslužbenka bolnišnic dravske banovine, čeprav morda nimata bolničarakega opravila.
Izprememba posesti na Bledu. Vilo Jan na Bledu je kupil g. Josip Mikuličič, konzul republike Peru v Zagrebu.
*	Ljubezen preko groba. Kakor po-ročajo iz Vdrovitice, je tamkaj umrla Cecilija Pecičeva, žena ruskega emigranta. Osamelega moža je to tako pretreslo, da je po pogrebu svoje življenske družice izpil tri decilitre ocetne kisline Ln kmalu v groznih mukah umrl.
*	Ne sme v krčme. Čevljarskemu pomočniku Stanku Lesarju v Sodražici je z razsodbo okrajnega sodišča v Ribnici prepovedano zahajati v krome za dobo enega
leta.	. ,
*	Stavbišče v Zagrebu lahko ugodno
kupite sedaj ob priliki parcelacije v podaljšani Markičevi ulici. To so prekrasna stavbišča v odličnem trgovinskem središču Zagreba prav blizu borze in le nekoliko korakov od velesejmišča. Načrte in podrob_ nejše opise najdete v današnji številki lista.
*	Velesejmski katalog je izšel tudi letos ob otvoritvi ljubljanskega velesejma. Katalog prinaša seznam vseh razstavljalcev, urejen po abecednem redu. po paviljonih in po vrsti razstavljenega blaga, tako da lahko vsak takoj najde tvrdko ali blago, ki ga zanima. Vrh tega obsega katalog, ki tvori 150 strani debelo knjigo, še vrsto drugih zanimivih in koristnih prispevkov, ki bodo vsakemu dobrodošli. Zato kataloga ne priporočamo samo obiskovalcem velesejma. temveč tudi vsem drugim, ki si hočejo ustvariti nazorno sliko o kretanju našega narodnega gospodarstva. Knjigo je natisnila in opremila Narodna tiskarna izredno okusno, tako da dela čast tudi naši domači tiskarski industriji. Katalog velja samo 10 Din, tako da si ga lahko nabavi vsak.
*	Uradniška posojila! Beogradska zadruga daje 5 ietna posojila vsem državnim uslužbencem z najmanj 10 let državne službe. štete za pokojnino (uradnikom, oficirjem, podoficirjem in ostalim uslužbencem, ki imajo pravico na pokojnino, ter tudi upokojencem) iti sicer na podlagi niih nlače in zavarovalne police. Pojasnila daje Beogradska zadruga, zastopstvo v Ljubljani, poštni predal 307.
*	Ob veliki žeji nas najbolj skrbi, s kakšno pijačo bi osvežili svoj organizem. So hladne pijače, ki nas trenotno uteše na ta način, da sprejme naše telo večjo količino tekočine, kar pa seveda poveča in pospeši znojenje. Hladna ovomaltina pa je najboljša osvežujoča pijača, ker ne nadomešča v vročini samo izgube vode, temveč nas tudi hrani s svojo koncentrirano hranilnostjo. Hladna ovomaltina se prireja v posebnem peharju iz aluminija, v tako zvanem ovo-mixu. V tej posodi je treba ovomaltino nekaj sekund mešati s hladnim mlekom, potem pa se dobi osvežujoča pijača, ki daje novo moč. Pehar ovomix se dobi za 15 dinarjev povsod, kjer se prodaja ovomaltina.
• * Posebrto pozornost bo vzbujaj na ljubljanskem velesejmu, najnovejši domači izum avtomat »Heratao«. električni snažilec čevljev. Automat je posebno pripraven za hotele, zavode, železniške postaje itd. Izdelovala ga bo domača tvrdka, družba »Hera-ko« Ljublitana, Dunajska cesta 37. Obiskovalcem veilesejma in iteresentom se ta praktični automat najtoplejše priporoča.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva. nlisira in lika tovarna Jos. Reich.
*	Opozarjamo na oglas družbe Oomerce Lijtiblijana. Tavčarjeva ulica 2-1.
*	Legitimacije za jubilej Majke božje ka-menite v Zagrebu se dobe pri »PutniTku«. Ljubljana, Dunajska cesta 1. po ceni 10 Din Četrtinska vožnja po železnici.
*	Opozarjamo na oglas družbe Commerce srečke državne razredne loterije tvrdke M. S. Serdarušič, Beograd.
*	Pozor avtomobilisti! Ličanje. tapecira-tije avtomobilov točno in po nizki ceni izvršuje Ignac Kastrin, Ljubljana. Karlovska cesta 22.
*	Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kunovar, poko-oališče Sv. Križ, Ljubljana, telefon 2787.
ITO zobna pasta najboljša!
*	Darujte podpornemu društvu slepih. Ljubljana. Pod trančo 2-111.
Iz Ljubljane
n— Posebni vlak iz Zagreba prispe v Ljubljano danes okrog 11. dopoldne zaradi nogometne tekme za državno prvenstvo med SK Gradjanskim iz Zagreba in ljubljansko Ilirijo, ki se vrši ob 17.45 na športnem prostoru SK Ilirije ob Celovški cesti. S posebnim vlakom je najavljenih nad 1H00 Zagrebčanov, torej bo prisostvovalo tekmi do 4000 gledalcev, ker je tudi v Ljubljani za to tekmo izredno veliko zanimanja. Posebni vlak odhaja ob 9. zvečer nazaj v Zagreb.
u— Simfonični koncert pod vodstvom skladatelja škerjanca bo izvajal na IV rednem koncertu v petek 5. junija med drugim tudi Musorgskega simfonično pesnitev »Noč na Lisi gori«. To sinfe-nično de lo je bilo prvtno komnonirano za klavir in orkester, kar pa je že Musorgski sam zavrgel in začel pisati novo simfonično pesnitev. ki jo je dokončal potem slavni Rimski Korsakov. Vsebina je nekako naslednja: »Podzemski vik nečloveških glasov. Pojavljajo se duhovi teme in nato Crnobog. Poveličevanje Crnoboga in črna maša. Sabat. Na višku sabata se oglasi iz daljave zvon vaške cerkve iti prežene duhove teme. Jutro. Glasba ilustrira vse te dogodke in je razdeljena v več delov, ki oblikovno popolnoma ustrezajo. Izvajanje ie novo za Ljubljano. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
u— Kopalna sezona v polnem razmahu.
Že na binkoštno nedeljo je nastopila tudi pri nas in ne samo v našem Primorju silna vročina, zato 60 se ljudje mahoma odločili in pohiteli v vodo. Na enkrat so oživeli vsi bregovi, naših voda. Ni bilo veselo te dni samo v ljubljanski Iliriji, velik živžav je vladal tudi na Savi na Jezici, v Toma« čevem, v Malem grabnu, na Ljubljanici se= veda in ob Gradaščici. Ker pa je Sava še precej mrzla in tudi druge vode niso še tako tople, je vsakogaT zamikalo najbolj v Soro, ki je za pričetek kopalne sezone najbolj prikladna voda. Sora je vsekakor mnogo toplejša od ostalih voda in nudi kopalcem zaradi svojih slikovitih bregov in mirnih kotičkov obilo užitka. Kakor vsako leto, je pohitelo največ ljudi na Soro v Re« teče, kjer je pod bifejem g. Gosarja naj* idealnejši* prostor za kopalce. Železniška direkcija se je odločila, da uvede na Gos renjsko spet posebne kopalne vlake.
u— Praznik, ki spominja na dobo naše_ ga osvobojenja, praznuje 5. junija 16. artiljerijski polk v vojašnici kralja Aleksandra I. Za svoj praznik ali slavo si je vzel ta polk zgodovinski in spominski dan, ko so njegove baterije prvič prispele na Go_ sposvetsko polje leta 1919 ter se tam udeležile bojev za naše osvobojenje. Sedanji 16. artiljerijski polk je sledil takoj pehoti, ki je prodrla nemško črto in zato sledi tudi slava tega polka slavi Triglavskega, ki se je udeležil bojev pri Kotlah. Na dan pol-kove slave 5. junija bo ob 10. dopoldne bogoslužje v vojašnici in bodo službi božji sledile razne prireditve, ki bodo zopet dokumentirale veliko moralno silo naše vojske.
n— Promenadni koncert »Sloge« bo danes v primeru lepega vremena ob 11 v Zvezdi. Spored: Fučikova koračnica, fantazija iz Bizetove »Carmen«, Zaje: »Beneške elegije«. Fučikov valček, Bloudek: »V vodnjaku« {operni potpuri;, Eisenmann: »Ti si moja zvezda« (tango). Stolz: Gardni oficir« (foks). Urbanek: »Zlata Praga« (potpuri čeških narodnih), zaključna koračnica. Dirigent Heri Svetel.
u— Prostovoljno gasilno in reševalno dmštvJo Ljubljana severni del. Letos marca se ie ustanovilo za severni del Ljubljane, v prvi vrsti za Bežigrad in okolico, novo gasilno in reševalno društvo. V društvo ie stopilo mnogo odličnih gospodov, med ostalimi tudi oficirji 16. artilierijskega polka. Polk je društvu dal na razpolago in v porabo s privoljenjem komandanta dravske divizije vse gasilno, orodje, ki ga polk rabi za vojašnico. Med oficirji polka vlada veliko zanimanje za napredek društva. Člani pa so se z največjo požrtvovalnostjo in radevolje obvezali, da bodo moštvo polka vadili v gasilskih akcijah. Društvo šteie doslej že 60 rednih članov. Nabavilo si ie pri Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani tudi dvokolno motorno brizgalno, ki ;e sedai razstavljena na vzorčnem velesej-mu. Društveni lokali se sedaj nahajajo na Dunajski cesti 47.
u— Jadranaši! Članski sestanek društva bo 3. junija ob 20. Tov. predsednik bo poročaj o dosedanjem delu »Jadrana« na univerzi. PO poročilu debata. Udeležba strogo obvezna!
u— Iz gledališča. »Pri belem konjičku« se uprizori poslednjič v sezoni drevH po znižanih cenah. — V operi se ponovi drevi opereta »Olj. ta prešmentana ljubezen« kot poslednja ljudska predstava do znižanih
ofitl 3 ti
u—* Organizacija diplomiranih tehnikov vabi člane na širši sestanek 2. junija ob 20. v kletni dvorani hotela »Miklič«. Zaradi važnosti dnevnega reda udeležba obvezna!
e— Zgradba novih hodnikov v Razlagovj ulici. Ob priliiiki zgradbe novega cestišča v Razlagovi ulici bo treba tudi obnoviti oba hodnika. Obstojata 2 varijanti: zgradba be-
M. U. dr. Mira Fink
specialistka za ženske bolezni in porodništvo
zopet redno ordinira
in sicer
od 9.—11. dop. in od 3.—6. pop. Gledališka 7/1.	Telefon 3008
7139
Užitek
prav posebne vrste Vam nudi obisk našega avtomatičnega buffeta
družba z o. z. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica
nX
Gospodje
poizkusite naš gurmandski zendvič, ki ga je sestavila umetniška roka. vodeča po
profinjeneP1 skusu. Zakuske, plošče, hors d' oeuvre, dostavljamo na dom.	7193
Naročila oddati pravočasno pri avtomatičnem buffetu
10.
to-nskih hodnikov bi veljala 40 Din za m", asfaltnih pa 95 Den za m2. Želeti b; bilo, da se v interesu olepšanja in moderniziranja mesta napravijo asfaltni hodniki, kar bodo uvideli nedvomno tudi prizadeti hišni posestniki.
u— Čevljarska zadruga v Ljubljani vab! člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba zadružnega člana g. Požarja Ivana, ki bo danes iz mrtvašnice javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
u— Neznosen smrad na nabrežjih Ljubljanice. Stanovalci na nabrežjih Ljubljanice trpe naravnost peklenske muke zaradi neznosnega smradu iz Ljubljanice. Posebno ob večernih urah je smrad tolik, da človek tam niti dihati, ne more. Pole« tega se po mlakužah zbira razen mrčes in prenaša bacile, da ie resno ogroženo zdravje ljubljanskega prebivalstva. Na ljubljanskem veleseimu je bila pravkar otvorjena res zanimiva in poučna higijenska razstava. Da se ne bo videla taka razstava samo kot bridka ironija, pozivamo poklicane činitelje, da nemudoma napravijo potrebne ukrepe v zaščito zdravja obljubljaničnih stanovalcev.
u— Zatvorniea ob Ljubljanici. Zadnje dni ie bila naposled zgrajena popolna zatvorniea na Ljubljanici ob izlivu Gradaščice v Trnovem. Poprej je bila napravljena le pro-vizorična. Delavci, ki so zaposleni pri gradnji zatvornice, so morali včasih do stesnia broditi po umazani vodi. Zadnje čase se en~ jejo mnogoštevilne pritožbe zaradi neznosnega smradu, ki se zlasti razširja iz Ljubljanice od zmajskega mostu dalje proti Mostam. Stanovalci ob Ljubljanici ne morejo nikdar primerno prezračiti svojih sob, ker neprestano udarja v hiše silen smrad. Mastni fizikat prejema vsak dan nebrojne pritožbe in prošnje, naj se kaj ukrene proti smradu. Pa ni pomoči! Treba bo potrpeli, pravijo gospodje.
u— S krampom po glavi. Pri gradbenih delih tramvaja v Zg. Šiški sta bila zaposlena delavca Tomaž Brejc in Ivan Pregelj s kopanjem zemlje za temelj. Pri tem sta delala v taki bližini, da je Brejc po nesreči zadel s krampom Preglia po hrbtu s tako silo, da so ga morali prepeljati hudo poškodovanega z reševalnim avtom v boi-nlco.
u— Kopalci, pazite na dolgoprstneže.
Komaj se ie pričela kopalna sezona, že so se spravili na delo tudi tatovi, ki oprezuje-jo okrog mest, kier spraviiajo obleko ljudje, ki se kopaio na prostem. Te dni je biia ukradena Antonu Bončarju, ki se je kopal v Malem grabnu, iz žepa obleke srebrna ura s kratko pozlačeno verižico in kompasom. tobačna doza in vžigalnik v skupili vrednosti okrog 600 Din. Tatvino je izvršil najbrže nepoznan mladenič, star okoli 20 let ki se ie dalje časa sumljivo potikal okoli, ne da bi se kopal.
u— Neprijeten obisk v stanovanju. Pred par dnevi ie bilo vlomljeno v zasilno stanovanje na stavbi »Jerko« na Dunajski cesti 94. Neznani storilec je ukradel kompletno zelenkasto moško obleko, par moških čevljev, davčno knjižico na ime Jakob Otroček in še nekaj drugih malenkosti. Istotam je zmanjkalo tudi delavca Lst Kokotu iz zaklenjene košare več perila, ukradeni pa sta mu bili še dve url Celokupna škoda znaša nekaj nad 1000 DLa-Enako se je nekdo vtihotapil v noči na četrtek v stanovanje Franceta Lampija ▼ Mencingerjevi ul. 15 ter mu odnesel za okrog 500 Din obleke.
u— Kaj vse kradejo. Ivanka Kosova, stanujoča v Zg. Šiški 153.. ie prijavila, da ji je zmanjkala te dni ponoči z domačega vrta težka hrastova miza. Ker mize kljub iskanju ni bilo mogoče najti, je prav gotovo, da jo je odnesel in skril neznan tat Ukradena miza je bila vredna okrog 150 dinarjev.
u— Aretiran slepar. Po deželi se ie že dalje časa klatil okrog 40 letni Stanko 'L, ki se ie pečal s prodajo srečk na obroke. Pri tem ie sleparil ljudi na ta način, da je jemal od svojih strank na račun razna na-plačila. a so morali ljudje pozneje plačevati še enkrat celo vrednost srečk. Ker ie v teku časa osleparil precej ljudi, so se oškodovanci obrnili na varnostna oblastva in je bil 2. včeraj dopoldne aretiran v
LJubljani. . . _ .. , .
* Najboljše naložen kapital je m ostane
v stavbišču. D^ si tako stavbišče kupite, Vam nudi najboljšo priliko parcelacija v podaljšani Markičevi ulici v Zagrebu. Tu so na razpolago prekrasna stavbišča v odličnem središču in le par korakov od zagrebškega velesejmišča. Načrte in podrobnejše opise prinaša današnja številka.
u— »PAN« ovratnik je lepo snežno beL
u— Tatvini koles. Topniški mojster Ivan Delničar, stanujoč v Mostah, je pustil za trenutek svoje kolo v veži hiše v Gospo-
Telefon št. 29-97
je dobilo TEHTNICARSKO podjetje LOVRO ROZMAN, Pred Prulami št. 5, Ljubljana.	7196
GLEJ DANAŠNJI OGLAS!
4-taMna
motorna kolesa
350 ccm Din lS.^SO.— Dvoletna garancija. Prodaja na 12 obrokov;
Zastop: H. KENDA, Ljubljana, Mestni trg 17 6613
Dr. Drago švajger
Beethovnova ul. St. 2, ordinira od 1. VX. do 1. IX. samo od 10. do 1. ure.	7129
Opozorilo se jmskim obiskovalcem!
Prve svetovne tovarne klavirjev Bosendorfer, Steinway, Forster, Holzl, Stingl original, Dalibor imajo razstavljene svoje prvorazredne KLAVIRJE in PIANINE v klavirskih salonih
ALFONZA BREZNIKA na Mestnem trgn 3
poleg magistrata.	7144
Obroki po 400 Din. — Cena od 15.200.— Din naprej.
ski ulici 10 brez nadzorstva. Priliko je opazil neznan tat in mu kolo odpeljal. Enako nezgodo bi skoro doživel kleparski mojster Avgust Puc. Mož je pustil kolo pred trgovino Medica na Tržaški cesti in stopil v lokal. Trenutek za tem pa si je ze c!.i! opravka pri kolesu neznan mladenič, k; je kolo tudi zasedel in se odpeljal proti mestu K sreči pa je njegovo početje Puc še pravočasno opazil in ga dohitel. Jatu, 24 letnega bivšega pekovskega pomočnika Franceta P- je izročil policiji.
u— Le »PAN« ovratnik vas napravi ele-j;;* nlnega.
u— Bučno olje, pristno štajersko, liter po 14 Din dobite vedno sveže pri Resmanu v Florijanski ul. 22.
u— Izgubil se je pes volčje pasme z znamko št. 444. Pošten najditelj naj ga od-da na Vodovodni cesti št. 7-1.
u— Ali ste se že prepričali o eleganci in lepi obliki traine ondulacije, izvršene z aparatom Gallia Pariš? Ce še ne. posetite nemudoma salon Navinšek, Ljubljana, be-
ienburgova ulica.
u— Bluze, damsko perilo, torbice, v krasni izbiri pri Šterk nasl. Karnicnik.
Stari trg 18.	,	. .
u— Za pomladne izlete nudi najbogatejši izbiro provijanta velemesarija Slamič Gosposvetski cesti, u— Moške srajce, kravate, rokavice, nogavice, naramnice ima najceneje Sterk uasl. Karuičnik, Stari trg 18
Iz Celja
C_ Klavirski večer celjske Glasbene Matice. Preieli smo: V petek je priredila cel i ska Glasbena Matica v gledališču kla-v rski večer svojih gojencev višie stopnje. Celjski glasbeni zavod je tudi tokrat dokazal. da se na njem goji pod veščim vodstvom ravnatelja g. Karla Sancina resna glasba. Poslušalci, ki so v lepem številu pretili prireditev, so bili z izvajanji prav zadovoHni. Na skromnem instrumentu se je kot prvi predstavil e. Mastnak^ Tine z Vla-digerovim »Itnpromtujem«. Gdč. Smigovče-va Je igrala Chopinovo »Polonezo op. 26;« j:i Lisztovo »Rajanje palčkov«. Gdč. Oraž-11 nova je podala \Vebrov »Poziv k plesu« v Tausigo-vi koncertni predelavi. Zelo je uga-j. la tudi gdč Elza Sernčeva s Chopinovim »Nocturnom« in Reinholdovo etido za levo rc-ko. Ta gospodična je poleg gdč. Oražmo-ve menda največ obetajoča pianistka celjske glasbene šole. Igrale so še gospe Natz-keieva Pukmeistrova in Požar jeva. Koncert je zaključil g. Kunej Egon z Lisztovo »Dvanajsto rapsodijo«. Izvaialciso bili nagrajeni z zasluženo pohvalo. Žal, je bil K'a\ r slab. Nevšečna je bila tudi okolnost, d.i so nekateri gojenci igrali iz not. Učiteljici sa. Mirca Sancinova in ga. Ljudmila j Rožič-Novakova sta pokazali resno peda-• .sko delo.
e— Ekspozitura OUZD v Celju bo od 1. Hiniia uvedla letni delovni čas. Ob ponedeljkih in petkih bo redno uradovanie od 7. do 13. in od 16. do 18.; ob torkih, sredah in četrtkih pa od 7. do 13. Popoldne bo vršil za nujne primere samo en nameščenec dežurno službo od 16. do 18. Ob sobotah bo redno uradovatije od 7. do 12. in dežurna po enem nameščencu od 12. do 13. ure. Na nedelje in praznike bo delo počivalo, a za nujne primere bo vršil samo en nameščenec dežurno službo od 9. do 11. Za sprejemanje strank je odrejen
čas od 8 do 13.__
Keklamne cene!	Reklamne cene!
Trajna osidtilacija
120—150 Din, zajamčeno mojstrsko delo, brez bolečin in opeklin. E. Paidasch, frizer 7i dame v hiši trgov. Konig, Fr. Kranjc, frizer za dame, Glavni trg štev. 18. Celje.
e_ Pritožbe proti prodaji mesa na Glav-nem trgu. V zadnjem času, zlasti odkar je za promet zaprta Razlagova ulica, se med prizadetim prebivalstvom množe pritožbe i ; -ti nehigijeničnemu načinu prodaje mesa na Glavnem trgu. Brezštevilna motoma vozila dvigajo goste oblake prahu, ki se vlega ra meso na stojnicah. Občinski svet je sklenil, naj se Glavni trg vsako jutro med in 6 temeljito opere z vodo iz hidran-tov in ;e bila prošnja mestne klavnice, da bi se Glavni trg škropil vsaki 2 uri odklonjena. ker primanjkuje vode in bi bil ta način škropljenja predrag.
e_ Najbolj blago dišeča reka v državi je nedvomno Voglajna v Celju, za kar skrbi z neverjetno vnemo in doslednostjo \Vestnova tovarna v Gaberju. Včeraj pa je smrad dosegel v tekoči sezoni svoj višek. Prebivanje v poslopjih ob Voglajni je nemogoče in življenjsko nevarno. Ce bodo te škandalozne razmere trajale še dalje, bo moralo sanitetno oblastvo odrediti prisilno evakuacijo vse Zavodne in gornjega dela Celja. Kaj res ni mogoče tukaj napraviti reda? Za pospeševanje tujskega prometa ie Voglajna, katere smrad visoko nadkriijuie vsako greznico, pač najboljše sredstvo. Kopanje v kopališču »Diani« pri Grenardirjevi brvi je izključeno in je občina na ta način vrgla težke tisočake ta-korekoč v vodo, ker kopališče propada in se ga nihče noče posluževati.
e— Hotel Union. Od torka naprej vsak večer koncert prvovrstnega orkestra. S deluje virtuoz na harmoniko g. Pillich.
.Ako pri nakupu mila izrecno ne zahtevate PARACELSUS lahkega mila za deco, te-naj škodite zdravju svojega otroka. Tudi zase kupujte PARACELSUS-ovo lilijino mlečno milo, pa bo vaša koža nežna kakor otroška. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah PARACELSUS k. d., Zagreb ,3.
MALES SKA — OTOK KKK
Hotel „SLAVIJA"
Krasno kopanje in solnčenje; dunajska in domača kuhinja. Čiste sobe. Dnevna parobrodska zveza s Sušakom. Pension Din 60.—. Zahtevajte prospekte.	6935
e— Izlet na Brezje in Bled. Izlet na Brezje in Bled je zaradi gasilske slavno-sti v Celju preložen na 13. junij. Posebni vlak bo vozil iz Celja v soboto 13. junija in bo imel postanek na postajah do Trbovelj. Vozna cena iz Celja 60 Din, za šolarje 30 Din, z ostalih postaj nekaj manj. Izletne izkaznice po 5 Din dobite pri članih pevskega društva »Oljke«, celjskih skavtih in prof. Pavliču. Pevsko društvo »Oljka« poje pri maši na Brezjah in priredi koncert na Bledu. Odhod z Bleda bo v nedeljo ob 20.30, prihod v Celje 0.30. Prenočišče in poceni hrana preskrbljena, čas za prijavo je do 8. junija.
e— Občni zbor ženske in moške podružnice CMD v Celju se bo vršil v torek 2. junija ob 20.30. Na občnem zboru bo poročal član glavnega odbora CMD g. Ivan Prekoršek. članstvo in prijatelji Družbe sv. Cirila in Metoda naj se v čim večjem številu udeležijo občnega zbora.
e— Zveza čevljarskih zadrug za dravsko banovino bo imela svoj ustanovni občni zbor danes s pričetkom ob 8. zjutraj v hotelu »Evropa« v Celju.
e— Poskus samomora. V Arclinu pri Vojniku si je v petek 29. t. m. zvečer 32-letni posestnik Martin Grohar po nekem prepiru z britvijo prerezal vrat in sapnik. Težko poškodovanega Groharja so takoj prepeljali v celjsko bolnico.
e— Mestni kino predvaja danes ob 16.30, 18.30 in 21. kolorirano zvočno revijo »Paramountova parada« in zvočno enode-janko, v ponedeljek ob 20.30 pa 100-odstot-no zvočno opereto »Mirozov« in zvočni žurnal.
Iz Maribora
a_ župan na dopustu. Mestni načelnik g. dr. Juvan je z današnjim dnem nastopil enomesečni dopust. V odsotnosti ga bo nadomeščal podžupan g. dr. Lipold.
a— Proslava 10 letnice uradniškega zadružništva. Včeraj popoldne so se pričele v Mariboru tamošnje prireditve povodom proslave 10 letnice uradniških nabavljalnih zadrug. Ob 15. je v dvorani tukajšnje na-bavljame zadruge otvoril predsednik save-za, prvi pomočnik finančnega ministra g. Letica, jubilejni občni zbor saveza s pozdravom na vse delegate, k se jih je zbralo okrog 150 iz vseh delov države ter s pozdravom na zastopnike oblasti, raznih kor-poracij, organizacij i.td. Sledila so poročila funkcijonarjev. Zvečer se je vršil v Gam-brinovi dvorani prijateljski sestanek delegatov in članov mariborske nabavljalne zadruge, ki je istočasno proslavila 10 letnico svojega obstoja.
a— Nagrade za najboljšo nalogo o Jadranu. Mariborska podružnica Jadranske straže, ki je zelo dobro organizirala svoj Pomladek, v katerem je 733 dijakov in dijakinj, .ie v pobudo mladine razpisala 6 nagrad za najboljše pismeno delo o našem Jadranu, oziroma morju. Prispelo je 13 del, ki jih bodo ocenili od oblastnega odbora Jadranske Straže dr. Leskovar, inž. Ku-kovec in Lavrenčič. od mestnega odbora pa dr. Ra.potec, gospa Kollerjeva in tajnik Jadranske straže. Kot prva nagrada je določen, znesek 900 Din, in sicer kot prispevek za mesečno letovanje na Martinščici, potem sta dve drugi nagradi po 600 Din, tri pa po 300 Din, pa tudi vse te so mišljene kot prispevek za mesečno letovanje. Za ostale naloge je odbor doloftil tolažilne nagrade po 100 Din. Svečan" razdelitev nagrad bo v nedeljo 31. t. m. ob 10.30 v veliki dvorani Narodnega doma.
a— Sodniški izpit je položil s prav dobrim uspehom pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Mariboru dr. Božidar Tominšek sin gimnazijskega ravnatelja.
a— Srebrno poroko je slavil včeraj v ožjem rodbinskem krogu bivši učitelj za vrtnarstvo na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, vrtnar g. Urbamek. Čestitamo!
a— Poročila sta se danes pri Sv. Petru pri Mariboru g. Miroslav Sibeniik, železniški uradnik iz Prevalj in gdč. Angela Raz-boršek iz Rač. Bilo srečno!
a— Produkcije gojencev Glasbene Matice v Mariboru se bodo vršile v torek, 2., sredo. 3. (nižji tečaji) ob pol 6. popoldne ter v petek 5. in soboto 6. junija ob 8. zvečer (višji tečaii) v mali Unionski dvorani. Vstop prost. Spored 5 Din, dijaštvo 2 Din.
a— Občni zbor v planinah. O priliki otvoritve pohorskega doma dne 14. junija se bo vršila tam letošnja skupščina Zveze občinskih uslužbencev dravske banovine.
a— Feršjalna kolonija pri Sv. Duhu na Kozjaku padla v vodo. Kakor smo že poročali, ie hotel Rdeči križ iz Studencev letos ustanoviti za slabotno deco ferijalno kolonijo v večjem obsegu na krasni točki, nri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. V zadnjem času pa so se pojavila v društvu nesoglasja, zadme dni pa je velik del odbora z organizatorji kolonije vred odstopil. S tem je ideja kolonije za letos menda pokopana.
a— Enodnevni tečaj za zeleno precep-ljanle šmarnice in za poletna dela v vinogradih se bo vršil v ponedeljek 8. junija na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk bo teoretičen in praktičen od 8. do 12. in od 14. do 18. Potrebni, ki to dokažejo z uradnim potrdilom pristojne občine, dobijo cepilne nože in gumijeve trakce.
a— Tombola v prid »Počitniškega doma kraljice Marije« preložena. Ker se Vrši dne 7. junija okrožni sokolski zlet v Studencih in bi bil vsled tega uspeh tombole ne-siguren, smo primorani preložiti tombolo na 20. septembra. Ker imamo mnogo krasnih dobitkov, zlasti tudi ročnih del, želimo, da delo, ki smo ga vložili v predpriprave, prinese zaželjeni uspeh v prid naše hu manitarne ustanove, že kupljene karte veljajo jeseni. — Mariborsko slov. žensko društvo.
a— Otvoritev »Počitniškega doma« zadruge mestnih uslužbencev na Pohorju bo 14. junija. Natančnejši spored bo še objav ljen.
a— 7. junija v Studence! Okrožni zlet mariborskega sokolskega okrožja obeta pokazati velik naipredek sokolske misli v Mariboru in okolici. Društva so z vso vnemo pri delu in prav gotovo bo tudi javnost pokazala razumevanje za sokolska stremljenja.
a— Sokolsko društvo Pobrežje otvori
svoje novo letno telovadišče v nedeljo 21. junija. Prosimo bližnja društva, da se na to oziriajo.
a— Lep uspeh našega perutninarja. Na
perutninarski razstavi v Zagrebu, ki je bila te dni v okviru zagrebškega velesejma, je član mariborske perutninarske zadruge, veleposestnik Kuhn iz Radvanja, edini dosegel s svojimi rasnimi eksemplarji štajerske pasme prvo nagrado, zlato kolajno in lepo denarno darilo. Konkurenca je bila velika, saj je razstavilo 260 perutninarjev iz cele države.
a_ 30.000 mladih sulčkov je spustilo te dni v Dravo tukajšnje ribarsko društvo, da dvigne sulčje ribarstvo v Dravi.
a— Udušen požar v tovarni. V petek zvečer med 22. in 23. so stanovalci hiše v Taborski ulici 7 in tudi pasanti opazili, da se iz pritličja hiše, kjer je Hochmuller-jeva tovarna za bučno olje, vali dim. Stanovalci so vdrli v tovarno, kjer so gorele luščine bučnic, in so ogenj hitro pogasili, tako da požarna bramba, ki je tudi takoj prihitela, ni imela več posla.
a— Utopljenec v Dravi agnosciran. Predvčerajšnjim smo poročali, da je okrog 16. plaval po Dravi mimo Maribora neznan utopljenec Na naše poročilo se je oglasil posestnik Verdonik iz Selnice ob Dravi, ki je po našem opisu izjavil, da je utopljenec najbrže identičen z Ivanom Weltom, 50 letnim hlapcem pri posestniku Krepcu v Selnici. Pred tremi tedni je skočil v Dravo. Vsi znaki kažejo, da gre res za Welta iz Selnice.
a— Nezgode in nesreče. V Limbušu je zaradi nenadne oslabelosti 55-letna voda po rudniškem ravnatelju Magdalena Turn-več reber. Prepeljali so jo v bolnico. Posestnik Ivan Babič iz Stanetincev pri Ljutomeru je na cesti proti Mariboru tako nesrečno padel s kolesa, da si je zlomil desno ključnico. Prepeljali so ga v bolnico. — V Bistrici pri Limbušu je na Kobijevi žagi zaposlenemu 25-letnemu Josipu Petričiču iz Ločnice pri nakladanju hlod zlomil levo nogo.
a— Nesreče. Pri nakladanju pragov ,si je 50 letni viničar Anton Horvat iz občine Kozjak ori Gornji Kungoti zlomil desno roko. Levo roko si je zlomila 3 letna hčerka posestnika Avrelija Korena iz Ramšni-ka, i>n sicer med igro na klancu. Malo po-nesrečenko so morali prepeljati v bolnico.
a— Nezgoda na cesti. Žena državnega cestarja, 50 letna Marija Lovrenčičeva iz Slemena pri Selnici, je padla pred svojo hišo po cestnih stopnicah tako nesrečno, da si je zlomila desno ključnico. Domači so jo prepeljali v bolnioo".
a— Poškodbam podlegel 20 letni Josip Kfec. o katerem smo včeraj poročali, da mu je med delom na zidarskem odru padel na glavo tram, je včeraj predpoldne za-dobljenim poškodbal podlegel.
e— Neznan obešenec v Košakih. Včeraj okrog 16. je dobila orožniška postaja obvestilo. da so v gozdu v Peklu, desno od viadukta na cesti v št. Lenart našli neznanega obešenca. Komisija je odšla na lice mesta ter je odredila prevoz samomorilca čigar identitete niso mogli dognati, v mrtvašnico. Orožniki so uvedli preiskavo.
a— Usoden padec po stopnicah. V Stu-denoih. je včeraj opoldne 21 letna Sonja Dedičeva po stopnjicah tako nesrečno padla, da si ie razbila $0i>ani& in je nezavestna obležala. Hudo ranjeno so prepeljali z re--ševalnim avtom v bolnico.
a— Jugoslovensko vojsko je psoval ko-čijaž Avgust Kaiser, uslužben pri grofu Zabeo na Fali. Mož ima navado, da večkrat zabavlja proti naši državi. Lani v avgustu in septembru se je ponovno žaljivo izrazil o jugoslovenski vojski. Senat mariborskega okrožnega sodišča ga je na obtožbo držav, tožilstva te dni obsodil na tri mesece zapora, pogojno pa na tri leta.
a— Ukraden prstan je kupil 28. januarja tukajšnji urar K. I., in sicer vreden najmanj 1000 do 1500 Din za smešno nizko ceno za 280 Din, dasi bi moral vedeti, da je ukraden. Ukradla ga je služkinja Štefka Korenjak. Državni tožilec je urarja obtožil in je bil te dni obsojen na 1680 Din globe, oogoino pa na 3 mesece zapora.
a— Pod ključ. Včeraj je bil v Mariboru aretiran 291etni brezposelni ključavničar Alojiz čep radi suma taitvine. Prodal je namreč nekemu starinarju 1200 Din vredno kolo (Waffenrad A 3,110.215) za 400 Din in obstoji sum, da je kolo ukradel, čep trdi, da ga je kupil v Avstriji. Policija pa je obenem ugotovila, da čepa zasleduje sodišče v Slov. Gradcu radi vlomne tatvine dne 15. februarja t. 1. pri posestniku Tretjaku tamkaj. Tudi so raztegnili preiskavo na slučaj neke vlomne tatvine v Avstriji, ker se opis storilca, ki so ga poslale avstrijske oblasti, zelo vjema s če-povo zunanjostjo. Izročili ga bodo sodišču.
Iz Kranja
r— Vodnikova družba opozarja one člane, ki še niso poravnali članarine za letošnje leto, da to čim preje store. Vsi oni pa, ki še niso prejeli lanskoletnih publikacij, naj se zglase v tiskarni »Savi« pri po-verjenici družbe.
r— Avtobusni promet. Na progi Kranj - Jezersko je avtobusna družba izpreme-nila vozni red. Iz Kranja odhaja avtobus ob 9.30 in 19.10, ob nedeljah in praznikih je zveza tudi s turistovskim vlakom, ki odhaja ob 6.15. Odhod z Jezerskega ob delavnikih ob 6.30 in 17., ob nedeljah in praznikih tudi ob 19.30. Cene iste kakor lansko leto.
r— Predavanje. Krožek prijateljev Ftrandje v Kiraniju bo priredil po povratku ekskurzije v Pariz predavanje gosp. prof. Prezl j a iz Ljubljane. Predaval bo v slovenščini o znameniti pariški kolonij atlnd razstavi. Dan predavanja bo pravočasno j a vil j en.
Z Jesenic
6— »Soča«, podružnica Jesenice, je pre«
jela od banske uprave pravila potrjena. Ustanovni občni zbor bo 4. junija ob četrt na 15. na Jesenicah. Pozivaijo se vsi v oko« lišu Jesenic živeči Primorci in enako tudi domačini, da se zbora udeleže polnoštevil« no. Priglašajite se za člane v lekarni pisme* no ali ustmeno.
Iz škofje Loke
šl— Kopališče škofjeloškega Olepševalnega društva se otvori danes 31. t. m. Idealno lepi prostor je popolnoma preurejen, sipa na novo navožena, preskrbljeno je za ležišča in za senco. Prostori kopališča so renovirani, oskrbovano je okrepčevali-šče, voda ima temperaturo 18 stopinj Cel zija. Pri otvoritvi bo svirala godba.
šl— Kmetijska strojna zadruga v Pevnn pri Stari Loki razveseljivo deluje. Coprav šteje zadruga le 12 kmetskih gospodarjev, si je nabavila slamoreznico, mlatilnico, cirku-larko- Sedaj pa je storjen sklep, da se zgra-
Jutri" si kupimo srečko
državne razredne loterije 22. kola. Z njo si zasiguramo srečo, če nam je nje prihod usojen po tej poti. Mnogo stotisočev dinarjev se razdeli v vsakem kolu med igralce, zato je prav, da si vsakdo kupi srečko.
Srečke so v prodaji v vseh podružnicah „ Jutra", v obeh oglasnih oddelkih „Jutra" in v Zadružni hranilnici r. z.zo.L, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19
di sredi vasice Kmetijski dom, v katerem bo sušilnica za sadje in prostor za shranjevanje poljskih strojev. Zadruga, ki jo vodi g. Kalan, zasluži vse priznanje.
šl_ Ferijalna kolonija bo tudi letos v Škofji Loki. Študentje iz južnih pokrajin bodo ložirali po škofjeloških šolah.
Iz Tržiča
C— Kino bo predvajal v nedeljo in ponedeljek »Pat m Patachon med ljudožrci«. Predstave v nedeljo ob 4., 7. in pol 9., v ponedeljek ob pol 9.
Iz Kamnika
ka—' Cestna vprašanja. Cestni odbor prične graditi te dni betonsko steno ob Nevljici prav do kopališča. Izčistili bodo tudi strugo, da bo odtok vode hiter. Dolgo časa se že bavijo s preložitvijo nevarnega ovinka ob bivši Pohlinovi žagi. Sedaj bodo razlastili lastniku svet in bo cesta skoro ravna z malim ovinkom. V Stranjah je svoječasno bila prav dobra cesta, ki je vodila pod cerkvico in ob desni strani Bi» strice in prišla v Stahovico za Korlom. Zahtevalo se je, že pred letom, da se ta cesta vpostavi in se tako omogoči promet z vozovi, ki bi se ognili silnim zavojem na cesti na levi strani struge. Takrat se je ob» čina Županje njive pritožila na bansko upravo proti vpostavitvi te ceste in čaka rešitve v Ljubljani. Občini Stranje in Bi« strišca, po katerih gre ta cesta, pa uvide« vata potrebo poprave te ceste in je upati, da bo v kratkem vse rešeno.
ka— Kamnik na razstavi mest in tujsko* prometni razstavi. Te dni se je kon sti tu* kal odbor, ki bo vodil vsa dela za^razsta* vo. Predsednik je župan g. Franc Kratnar, tajnik Rajko Kos in blagajnik g. Miloš Kra. mar. Tujskoprometno razstavo bo priredil širši odsek, ki mu načeluje g. dr. Vidic, razstavo mest pa zopet drug odsek pod vodstvom g. Nika Sadnikarja. Razstavile se bodo tudi lepe slike in diorama mesta Kamnika v merilu 1 : 5000 v verno podani obliki in podobnosti.
ka— Šport. Nogometaši so prosili obči« no, da jim na sejmišču dovoli neke pre« ureditve, tako da bi se lahko prirejale no< gometne tekme z drugimi klubi Občina naj vsekakor upošteva nujnost prošnje. — Teniško igrišče se bo vendarle postavilo, in sicer kar na kopališču samem. Prostor je tako velik, da se tam ne bo nič poznalo, če bo stalo še teniško igrišče. Tu je treba pozdraviti lepo gesto občine, ki gre v vsem športnikom na roko.
ka— KJS je obdarovalo v spomin mate« rinskega dne deset ubožnih mater, ki ima« jo številno deco. Plemenit čin zasluži vso pohvalo.
tr Litije
i— Sokol Lifijasšmartno priredi v nede« ljo 7. juniia ob 3. popoldne v Litiji veliko tombolo. Tablice so po 5 Din, za kar se do« bi jo lepi dobitki: moško kolo, šivalni stroj, krasna kuhinjska oprava in drugo v skupni vrednosti nad 15.000 Din. Segajte pridno po tablicah!
Iz Novega mesta
n— Šport. Danes ob pol 15. bo gostoval v nogometni tekmi na T»ki SK Hermes iz Ljubljane.
n— Zlat poročni prstan je spravljen v podružnici »Jutra« na Ljubljanski cesti. Prstan se je našel v mestnem drevoredu.
n— Vojaški nabori se bodo vršili v gimnazijski telovadnici: za občine Mirno peč, Gorenje polje in Toplice 10. junija; za Novo mesto, črmošnjice, Brusnice in Ore-hovico 11 junija; za Šmihel-Stopiče 12. junija; za Prečno, št. Peter, Poljane in Belo cerkev 13. junija.
Iz Trbovelf
t_Danes sokolska tombola ob 14. Nihče
naj ne ostane doma, danes postane lahko bogat! 30.000 Din je protivrednost dobit* kov, 14 velikih tombol; kompletna spalnica, šivalni stroj, kolesa, ure, otomane itd. 60 kvatern, 250 tern, 320 amb in kar še pride danes. Kupite takoj srečke! _
Cenj. občinstvu naznanjam, da prevzamem 1. junija t. L
brivnleo in česalnico
pri g. Pravdič, Loke 49 (preje Hutar Maks).
Skrbel bom za dobro in čisto postrežbo, izvrševal trajno ondulacijo na najmoder« nejšem »Rušo aparatu« brez bolečin in opeklin, vodno ondulacijo, manikuro itd. Cenjenim damam in gospodom se pripo« roča za obilen obisk
7234	Frano Filipovfč.
t_ Otvoritev letnega kopališča. Občinsko letno kopališče je z današnjim dnem otvorjeno. Glavna napaka pri letnem kopališču je bila pomanjkanje vode. Sedaj se bo odpomoglo tudi temu. V najkrajšem času bo montirana pomožna sesalka, ki bo dala toliko vode, da se bo bazen lahko vsak dan izpraznil in očistil ter tekom noči zopet napolnil.
t_ šolstvo. Obrtno nadaljevalna m tr«
govsko nadaljevalna šola zaključita šolsko leto danes 31. t. m. dopoldne. — Meščan« sko šolo je nadzoraval prosvetni inšpektor g dr. Kotnik. — Vprašanje novega šolskega poslopja na Vodi je zopet na mrtvi točki. To vprašanje se rešuje že najmanj 10 let, do odločitve pa le ne pride.
t— Z naše ceste. Ob glavni cesti od Murnove hiše do »Škrata« postavljajo škar« po, ob kateri bo napeljan obcestni kanal. Ob tej priliki bo za spoznanje tudi razšir« jena cesta, ki je ravno na tem mestu naj«
ožja. _ Prebivalstvo toži nad neznosnim
cestnim prahom. Na merodajnem mestu smo zvedeli, da bo občina v najkrajšem času naročila škropilni avto. Prospekti so že tu nabavo ovira samo vprašanje fi« nansirania. ker nabava takega avtomobila ni predvidena v proračunu. Pa tudi te te« zave ee bo dalo odstraniti in tTdno upa« mo, da bo v par tednih prašna nadloga defireitivno odpravljena. Med tem časom pa naš se škropi s starim vozom.
t— Zasebne klavnice. Z dograditvijo nove centralne klavnice bi morale biti de« montirane vse zasebne klavnice. Oblastva so izdala svoječasno tozadevni odlok, v četrtek pa se je hotela posebna uradna ko« mi^iia prepričati, v koliko so mesarji za« dostili tej odredbi. Komisija je našla, da sta odloku v polni meri zadostila samo 2 mesarja, vsi ostali pa ne, zaradi česar jih bo zadela občutna kazen.
t— Kino Sokol predvaja danes ob 6. in 8. zvečer zvoč. film »Divje orhideje«. Poleg cowboyski film »Junaška desnica«.
Iz Hrastnika
h— Kino Narodni dom predvaja danes film »Tim in Tom kot detektiva«. Za da» nes napovedana igra »Pikov fant« se pre« loži zaradi tehniških ovir na poznejši čas.
Iz Laškega
!— Asfaltiranje cest. Te dni je začela tvrdka »Slograd« asfaltiranje banovinskih cest v območju laške občine. Od preračunanih preureditvenih stToškov je prevzela 50 % cestna uprava. 25 % mestna občina. 25% Da OUZD. oziroma mejaši obcestnih parcel, ki bodo prispevali po določenem ključu 70 Din za dolžinski meter modernizirane cestne proge, ležeče ob njihovih poslopjdh, oziroma zemljiščih.
Iz Konjic
ni— Osebna vest. Konjice zapusti te dni Jožko Javorniik. dosedaj trgovski sotrudnik pri tvrdki Topolšek. in odide v službo k tvrdki Zupane v Pristavo. Javornik se je ves čas svojega bivanja v Konjicah izredno marljivo udejstvoval v sokolskem življenju in bil v sokolskih krogih znan kot izvrsten telovadec, katerega bo Sokolsko društvo v Konjicah zelo pogrešalo. Odhajajočemu bratu Jožku želimo mnogo sreče na novem službenem mestu.
Iz Ptuja
j— Cenjenim damam naznanjam, da izvršujem na izpopolnjenem aparatu trajno ondulacijo. Informacije daje Salon »Lui-za«, Ptuj.
Iz Dolnje Lendave
<jl— Slovo velikega prijatelja Prekmurja, Naš prijatelj in poznavalec Prekmurja general g. Panta Draškič se je poslovil od svojega službenega mesta Varaždina :n odšel v Zaječar. Varaždin mu je priredil poslovilni večer, kakršnega še menda v Varaždinu ni bilo. Prisostvoval je temu večeru domala ves Varaždin, ki je tako pokazal, kako čuti z našo vojsko in kako priljubljen je bil v vsej varaždinski okolici general g. Draškič. Kakor znano, je general g. Draškič predsednik odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. v Dolnji Lendavi. Zanimal se je g. general zelo živo za razmere v Prekmurju; zaradi tega so se udeležili poslovilnega večera tudi Lendav&ini. G. generalu želimo polno uspehov na novem mestu in se mu za vsa simpatije, ki jih je gojil do Prekmurja, iskreno zahvaljujemo.
dl—■ Predavanje o tuberkulozi je ime! br. dr. Lipnjak za člane tukajšnjega Sokola. žal, je bila udeležba bolj pičla, želeli bi, da se v okviru sokolskega društva predavanja še nadaljujejo.
Iz Murske Sobote
mr— Dijaki gimnazije so uprizorili pod vodstvom prof. Staneta Meliharja lepo mladinsko igro, ki je prav dobro uspela. Mladi ljudje so pokazali odlične igralske sposobnosti. Cisti dobiček jc bil namenjen fanfari, ki so si jo dijaki po maciiativi prof. Justina že tudi nabavili. Tudi nekaj glasbenih točk so že kar v kratkem času na študirali. Po predstavi sta se vršila intimen pozdravni večer sokofskim vaditeljem mariborske zvezne šele, ki jih je privede! gosp. Hočevar na majski izlet, in pa odhodpiica profesorju Meliharju ki je dobil bolezenski dopust do konca šolskega leta. a se poda jeseni menda v Pariz; Ves večer je neumorno sodeloval sokolski orkester pod taktirko g. Nadaija.
mr— Nerazumljivo! V Puconcih se samo zaradi par Madžarov redno vrši pridiga tudii v madžarskem jeziku. V župniji Do-brovmik pa, ki ima poleg ene madžarske vasi še nekaj popolnoma slovenskih, je nemogoče doseči, da bi se pridigovalo tudi slovenski. Ni dolgo tega, da so tukajšnje »Novirae« opozarjale oblastvo na ta nedo-staitek in pisale izrecno, da jdh boli. ker se slovensika deca v lastni državi potujčuje. Prosimo, da se napravi red.
mr— Kolavdacfta nove tehtnice na postaji je bila izvršena te dni. Želimo, da bi se čim Drej odpjavaila tudi največja ovira sedanjega prometa postajno poslopje samo. Blagovni promet je v Murski Soboti večji kakor na lljutoimerski in ormoški postaji skupaj, vendar nimamo dovolj osobja in ne zadostnih lokalov.
Iz življenja na deželi
BRASLOVČE. Naš lepi trg je med najstarejšimi v bližini, saj imamo pol ure od Braslovč rojstni grad Celjskih grofov, a v trgu samem njihov lovski gradič, sedaj tako zvani Legant, ki je last trgovca g. Pauerja. V našem lepem trgu pa imamo, žal, neznosen prah. Lani smo si pomagali z velikim sodom, da smo škropili cesto. Proti prahu bo treba tudi letos nekaj ukreniti. — V okolici trga so kozolci, pod katere spravljajo lastniki reči, ki jih ne morejo doma shranjevati. V zadnjem času pa se dogaja, da neznani dolgoprstniki odnašajo izpod kozolcev verige, ročice, vage vozov in druge reči. Upamo, da bomo prišli tatičem kmalu na sled.
GRADAC V BELI KRAJINI. Z nastopom pomladi so začeli Sokoli zopet vaditi v dvorani br. staroste. Z reorganizacijo Sokola se je društveni delokrog povečal in potreba po Sokolskem domu je postala ob-čutnejša. Uprava je zato ustanovila fond za zgradbo Sokolskega doma. Temelj fonda bo tombola, ki bo 2. avgusta, združena s telovadnim nastopom in veselico. Razprodajo kart je prevzelo agilno članstvo. Gradačani, izkažite se! Društvo je prišlo po novi razdelitvi okrožij v karlovško žu-po. — GasilnO društvo pripravlja blagoslovitev nove društvene zastave.
Prvi poizkus z električno lučjo v Ljubljani
pred SO leti
KOČEVJE. 27. maja so imeli gojenci zavoda za slepo deco v Kočevju majski šolski izlet k Sv. Gregorju pri Ortneku. Izlet je uspel v največje veselje slepe dece, k čemer so požrtvovalno pripomogli pri Sv. Gregorju: duhovni svetnik g. Krumpe-star, ki je tamkaj vse lepo pripravil, deco in spremljevalce ljubeznivo sprejel in stavil na razpolago Prosvetni dom in cerkev, upravitelj osnovne šole g. Kadunc z darom 100 Din in gostilna Oblak, ki je deci velikodušno darovala, juho, malinovec, čaj in slaščice. Zavod se dobrotnikom v imenu slepe dece prisrčno zahvaljuje.
MOJSTRANA. Naša planinska vasica je še vedno v onem žalostnem stanju kakor ob času poplave in to že celih 6 let. Govorilo se je, da bo izvršena regulacija Bistrice že pred leti, toda mi še vedno čakamo. Kaj je temu vzrok? Pristojni činitelji bi morali upoštevati, da pasira Mojstržno vsako leto lepo število inozemskih turistov, ki vse to vidijo. Ako se regulacija Bistrice ne izvede, preti velika nevarnost, da se ob ponovni poplavi napravi milijonska škoda in to bi bil silen udarec za va-ščane. Cementarna v Mojstrani bi v primeru regulacije morda dobavljala cement tudi po znižani ceni, tako da bi stroški za regulacijo ne bili veliki.
RUŠE. »Odgodeno noč«, burko, polno smeha, priredi drevi ob 20. gledališki oder. Vloge so zasedene po najboljših močeh v režiji g. Pečarja. Pridite drevi v Sokolski dom, ako se hočete nasmejati!
SLOVENJGRADEC. Rekordni obisk tu-ristovskega doma na Urški gori ob bin-koštnih praznikih je pokazal, kako priljubljena izletna točka je naš sivi Plešivec. — Na binkoštni ponedeljek se je obesil posestnik in delavec v Pergcrjevi tovarni v Mislinju Peter Š. Kaj je nesrečnika gnalo v smrt, ni znano. — Da ustreže zahtevam gostov, se je tudi staroznani Rimski vrelec primerno moderniziral. Instalirala ss je povsod električna luč, a namestu starih poslopij se je na desni strani sezidala lepa terasa. Novost jf tudi to, da se plačuje voda, ki se iz vrelca servira na mize. To bi se lahko opustilo. Rimski vrelec je zelo priljubljena izletna točka tudi za Slovenj-gradčane in je tukajšnja podružnica SPD pot markirala.
SODRAŽICA. V nedeljo 14. junija priredi gasilno društvo večjo slavnost. združeno z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne. Prireditev bo menda ena največjih v letošnjem letu v območju ribniške gasilske župe. Že na predvečer bo podoknica ku-mu. častnemu članu jn županu tov. Evge-nu Ivancu in kumici ge. Samsovi, soprogi tovariša in častnega čliana g. Ivana Sam-se. ki si je stekel velike zasluge pri nabiralni akcij,; za nabavo brizgalne. V nedeljo bo budnica, potem ob 9. sprejem gostov in ob 10. sv. maša z blagoslovitvijo brizgalne. Po sv. maši bodo defile gasilcev. razhod in promenadni koncert na trgu. Ob 15. bo slavnostni sprevod, nato pa veliika vrtna veselica na vrtu ge. Ma-roStove. Pridite!
SELŠKA DOLINA. V binkoštnih praznikih je bilo v naši dolini mnogo izletnikov, ki so obiskali predvsem Ratitovec :n Blegaš. Turisti imajo sedaj romantičnejšo pot na Blegaš, ki je krajša od stare in vodi prsko Sv. Lenarta. Markiral je to pot g. dr. Andrejka, izpopolnila pa bo markacijo gdč. Kettejeva, učiteljica pri Sv. Lenartu. Ker so avtobusne zveze ugodne, je turistom mogoč enodnevni izlet na Ratitovec, oziroma Blegaš. — V dolini je mnogo drevesničarjev in tudi nepoklicanih ljubiteljev njihovih drevesc. Neki Franci si je izvolil vzeti kar sto drevesc na tuj račun. Naposled so mu le prišli na sled in so oškodovani drcvesničarji dobili večino drevesc nazaj. — Ponovno prosimo za avtobusno zvezo ob nedeljah k opoldanskim vlakom, zlasti grede na naraščanje turizma.
SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. G. Petek, postajni načelnik v Ptuju, si je postavil lično enodružinsko hišo. V teku leta si še namerava postaviti lasten dom g. A. Uršič, živinozdravnik v Konjicah. G. Rudolf Ferlež popravlja in modernizira svojo mlekarno. Bivšo Praunseisovo hišo, sedaj last delniSke pivovarne Uniona«, je kupila tukajšnja Kmečka hranilnica in posojilnica. V pritličju bo imela poslovne prostore, v prvem nadstropju pa stanovanja.
(Nadaljevanje na 15 strani.)
Poceni in vendar najboljša je
Severjeva otomana
z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. Velikost 185X78. Nai- mj., ,
550 do 850, po izbiri
Zahtevajte vzorce!	68
SEVER RUDOLF, Marijin trg štev. 2.
Boris Rihteršič:
Pomladno pismo
Ne mislim pisati o pomladi, čeprav sem napravil tak naslov. Preveč so že drugi peli o njej, preveč so pisali o njenih vijolicah, ki diše, kakor bi bile polite z najboljšim vijoličnim parfumom. Preveč so sanjarili o mesečini in sinjem nebu, z belimi oblački okrašenem, o mladih srcih, ki se v teh lepih dneh najdejo in ljubijo. In kaj potem še ostane? Pravijo, da je to vse pomlad. Drugega ni. Razen če bi še omenil bolnike, ki so jo komaj čakali in zdaj silijo na solnce, kakor martinčki. In morda čisto na koncu, že zunaj okvirja ptice selivke, ki se pa tako in tako selijo v vseh letnih časih. In drugega? Nič.
Pa naj pišem o pomladi!
Ne vem, kaj me je zadnjič prijelo. Srečal sem prijatelja. Eden, tistih je, ki jih nikdar ne mine smeh, še takrat ne, ko so lačni. Vprašal sem ga, kaj misli o pomladi?
»O, .vesel sem ie,« mi je rekel. Potem je pokazal čevlje. »Luknje imajo, pa zdaj je pomlad in ni blata. Če pa pride noter malo prahu, nič ne škoduje. In gospodinja mi je odpovedala stanovanje, ker ga nisem mogel plačati. Pa pomladi človek vse to pretrpi. V Tivoliju je dovolj klopi. Prve noči me bo mogoče gospod policaj postrani gledal in me podil domov. Počasi se me. pa že privadi. In pravijo, da je zdravo ležati na zraku, pa tudi to, da preveč mehko leži-
Ob času, ko se pred našimi očmi prenavlja Ljubljana in se bo v nekaj tednih zableste-!a v novi lepoti, k čemur bo poleg tehničnih del in vrtnarske umetnosti posebno pripomogla električna sila, je primerno, da se spomnimo, kako je uspel pred 50 leti prvi poskus z električno lučjo.
Kakor je znano, smo lansko leto obhajali petdesetletnico električne žarnice, s čimer se začenja nova epoha v naši moderni dobi. Kaj bi danes počeli brez električne žarnice? Koliko novih iznaidb in naprav je bilo omogočenih z njo- Tudi Ljubljana si je pred 50 leli zaželela le nove luči. Dne in. maja se je namreč vršila poroka cesarjeviča Rudolfa, kar so proslavila vsa mesta s slavnostno razstvetljavo, serenadami, sprevodi in drugimi prireditvami.
Tudi v Ljubljani je bila velika slavnost na ulicah, pri čemer je bilo vse mesto razsvetljeno — seveda po večini še s plinovimi lučmi. »Slovenski Narod", prinaša o tem obširno poročilo. Sprevod društev po mestu in serenado pa je motil hud naliv, tako da Ljubljančani na ta večer niso doživeli posebnega presenečenja, ki ga je obetalo Kranjsko tehnično društvo z novo električno lučjo. Poizkus se je ponovil v sredo 25. maja, o čemer -poroča "Slovenski Narod: v sobotni številki (28. maja) naslednje:
Poizkušnjo z električno lučjo, ki se ob razsvetljavi dne 9. t. ni. ni posrečila zaradi deževnega vremena, ponovilo .ie Kranjsko tehnično društvo minulo sredo večer. To pot je bil uspeh dosti ugodnejši in z nepopolnimi sredstvi se pač ne da doseči boljši, sploh se ne sme prezirati, da je bila to le poskušnja v malem in da moramo
Ljubljančani društvu hvaležni biti zanjo, ker je vse občinstvo imelo priliko seznaniti se z imenitnim napredkom velevažne iznajdbe. Ljudij je vse mrgolelo od 8. do 10. ure na trgu poleg Zvezde, razsvetljeni skoro kakor po dnevi, da so plinovi plameni samo brleli kakor leščerbe. Se na stolbi pred nunsko cerkvijo je človek lahko bral novine ob svetlobi, ki je izvirala iz svetilnice nastavljene na gledališkem balkonu'.
Če pomislimo, da je bil gledališki balkon pred današnjim kinom Matico, je morala biti pač močna luč. da je Človek pri nunski cerkvi lahko čital novine. To je bilo torej prvo veselo oznanilo, kako bo nekoč Ljubljana razsvetljena z električno lučjo.
V naslednji številki poroča "Slovenski Na-rod«\ da bodo v Bukarešti napravili tramvaj z voli. Torej balkanski Pariz je vozil pred 50 leti svoje tramvajske vozove še z voli! Elektrika je tudi v tem ožini prinesla ogromno izpremembo in ob 50 letnici se obeta že vsej ljubljanski okolici moderen tramvaj. Bog ve, kako se bodo nam čudili čez 50 let!
Ako čitamo poročila tedanjega po večini nemškega občinskega sveta, vidimo, kje je še bila bela Ljubljana, in če izvemo, da so tisto leto šele uvedli slovenščino na učiteljišče, potem se pač z veseljem oziramo po sedanji Ljubljani in njenem zunanjem in notranjem napredku. Ko je tisto leto (18S1.) pogorel tudi Ringteater na Dunaju, so tudi v Ljubljani začeli bolj misliti na požarno nevarnost, ki jo moderna električna luč v toliki meri zmanjšuje. Tako se je torej. Ljubljana seznanila z. »imenitnim napredkom iznajdbe:..
sigurno kot bi bil poklicni p<*vec. Škoda bi bilo, ako bi se nadarjeni pevec ne izšolal. Lep vtis je napravil na vse solistični nastop rutiniranega vijolinista gosp. dr. Neuhcr-gerja, ki z redkim veseljem rad muzictra in je Kanconeto Čajkovskega izvrstno podal. Nalogo klavirskega spremljevalca je pohvalno rešil gosp. Ignatjev.
Ves spored je popolnoma zasedena dvorana sprejela z zanimanjem in živahnim odobravanjem; po vsaki točki je dala duška svoji zadovoljmosti z navdušenim ploskanjem, požrtvovalnemu dirigentu gosp. učitelju Davorinu Čandru pa so poklonili šopek cvetja. Koncert je dokazal, da hrast-niško Glasbeno društvo resno pojmuje današnjo nalogo pevskih dnišiev: prireja redno koncerte z izvajanja vrednim sporedom.
Med obiskovalci koncerta je .bilo častno zastopano pevsko društvo >Zvon< iz Trbovelj s svojim pevovodjo gosp. O. Mollmn. Hubadovo župo JPS je zastopal njen pevo-vodja gosp. Zorko Prelovec. ki je na zbor in orkester naslovil bodrilne besede za na-dalinje vztrajno, smotreno in plemenito delo v čast jugoslovenski pevski umetnosti.
Z. P.
Po naših otokih
(Izlet Jadranske straže)
Toliko je bilo pripravljanja, dela, skrbi in na vse zadnje še ugibanja: Gremo li tudi letos al; ne?
Nekateri navdušenci so se ohladili, se prijavljali in zopet odjavliili, naposled pa ko. je prišel čas, jc vendarle stala pred vas goni na glavnem kolodvoru dobra stotina. Na binkoštno soboto popoldne je zabrliz« gal vlak in šlo je dol po zeleni, od boga bla« gcslovljeni Dolenjski in naprej skozi noč na kraški svet v bregove do vrha. dokler se niso zjutraj uprli pogledi na Plasah v dolino in je zamigotala spodaj v bleščeči se, zaradi neštetih zalivčkov in otokov tam za« dai. Iomljena ploskev morja...
Dva tovariša sva spremljala pot ostalih v duhu, ko sva se odločila za n i pot že zju« traj v kom od nem avtobusu družbe Pečni« kar. V jutranjem hladu sva pričakala a v« tobus pred Češnovarjem na Dolenjski cesti, kjer nima je prijazno oddeFl prostore sam g. Pečnikar. V avtobusu so sedeli po ves čini sami poslovni ljudje, ki so imeli oprav« ka v tem ali onem kraju ob avtobusni pro« gi, ali prav na Sušaku. kamor sva bila na« menjena tudi midva. Bila je to užitka pol« na vožnia mimo lepih kmetskih dvorov v velikolaški dolini, po razmeroma dobro ohranjeni, samo mestoma temeljitega po« pravila potrebni cesti, skozi vonjave gozdo« ve do Ribnice naprej do Kočevja, do Broda ob Kulpi ter dalje »kozi kraje, kjer se že ogl'ša pojoča hrvaška govorica: Delnice« Lokve, po položnih vzpet;na.h v dokajšnje višine, nakar smo se obrnili proti dolini do razgibanega Sušaka. Avtobus je, kakor vsak dan, odrezal tud.i to pot, motor je de« lal kskor motor in počutil' smo 6e v vozu. kakor v Abrahamovem naročju. Idite in poizkusite tudi vi!
< Na Sušaku sva se ozrla za ribami in je kosilo, k* ga je prinesla na mizo zavberska Trboveličaifka preimenitno teknilo. Skočila 6va na Trsat iri padla med 6ame slovenske romarje. Govorilo se je, da je romanje aranžirala neka zveza, ki ne priznava alko« bolnih pijač. Pomešala sva se med ljud;, pi« san narod, in bom zdajle, če mi dovolite — mičkeno pomežiknil — marsikdo »ga« je imel s seboj in 6i ga je v š;lcu ponesel k ustom. Moj Bog, na rajži prideio take stva« ri tako priv.. Popoldne je Sušak priča« koval obisk bana dr. Pcroviča in se je vi« sok i gospod podal na Trsatu tud: med naše ljudstvo.
Zjutraj se je solnce okopalo v morju in vsplavalo tako čisto na prejasno nebo, da sva komaj* čakala kdaj prispejo za nami ostali, da i oni uživajo vso to krasoto. Pri* čakala sva izletnike »Jadranske straže« v hotelu Jadran, kamor so prispeli z zamudo po krivdi vlaka. Tu smo se strnili v eno samo veliko družino in pričel se je razgo« vor. Pustili smo vso slabo voljo ob strani in šli po zajtrku po obrežju m.mo mrtvega mesta onkraj Rečine do našega salonskega parnika »Triglava«. Komaj smo se nalovili vsi na parnik in se ogledali okrog, da smo opazili tik našega parobroda ogromno lad» jo »Karadjordje«, že je zatulila sirena, za* sukal se je tudi rilec naše ladje in že smo jo urezali ven iz pristanišča na morje, v smeri proti Krku. Nad gladino sc je spre« letavalo par galebov, mladi narod na našem krovu se je nekaj časa spogledaval krotko nalik golobčkom, potem pa smo se zazibali ha rahlih valovih, ki jih je povzročil v loko vozeči moderni parnik »Prestolonaslednik Peter« in že smo kar od daleč gledali na« zaj na Sušak in se obračali s pogledi v sme« ri vožnje med italijanskim Čresom in na« šim Krkom. S parobroda smo gledali na Omišalj, Njivice, Malinsko in druge lepe kotičke na naši zemlj.i. pa nas je poklical kmalu ladijski zvonec, ki je pozval h kosi«
mourn-.mrna----- • -_T ' ----------
otožno in žalostno. »Toliko dela, da se iz njega ne vidim«.
»Da, da,« sem mu sočutno pritrdil in prav na skrivaj se mi je zbudila grešna misel, koliko bi ga bilo ostalo, če še obleke ne bi imel.
Tudi to je pomlad.
In še marsikaj.
Pa pustiva to. Ce bi hotel o takih malenkostih govoriti, ne da bi do jutri
Povedati sem hotel nekaj drugega.
Zadnjič sem nekje bral in takrat sem zvedel, kaj je pomlad.
Na Angleškem je bilo. Pred šestimi leti so obsodili moža, ki je v prepiru ubil svojega prijatelja. Deset let so mu prisodili, toda v jetnišnioi se je vedel tako vzorno, da so ga po šestih letih izpustili. Še mesec dni ni tega.
Lahko si mislite, kako mu je bilo pri srcu. Šest let je sedel za debelimi zidovi, šest let je moral od jutra do večera gledati štiri stene in železno posteljo. Majhno okence na dvorišče jetnišnice je bil ves njegov svet Košček sinjega neba, drugačnega kakor ga opisujejo tisti, ki o njem pišejo.
Šest let je moral korakati vsak teden po dve uri v samotnem dvorišču jetnišnice. Ti dve uri sta mu bili večja muka kakor vse drugo, večja muka kakor če-penje za štirimi stenami, kajti takrat je najbolj občutil, kako daleč je od sveta.
In prišel je njegov dan. V ječo je stopil uradnik in mu preoital ukaz o pomilostitvi. Jetnik ga je samo začudeno
1 gledal. Teh šest let ga je izpremenilo v
lu. Pri opulentnem kosilu je marsikdo naših izletnikov ostrmel in za trenutek pozabil na krasoto, ki ga je obdajala krog in krog, kajti i na krožniku je bilo toliko vabljive« ga, kakor ne zlepa. Če zna kdo »pocertlja« ti« svoje potnike, zna to »Jadranska plo* vidba«, ki skrbi v vsakem pogledu za svo» je goste. Ti pač ne pozabijo zlepa dobrot ladijskih kuhinj. Pa se je zopet razgibalo življenje na krovu in na vseh ladijskih pro« štorih, pozabili smo na gastronomske užit« ke in objeli s pogledi v solncu se kodrajoče morje ter vse, kar ga dela živega So po* vedali fantje od pomladka, da se je igrala v bližini ladje družina delfinov in so jih prišli dražit trije galebi. Spustili so se na morje, poskočil je delfin v zrak. pa je zmanjkalo galeba nad površino. Toda se zdi. da je to le pravljica.
Okrog 13.. ko smo deloma obkrožili Krk se je pojavilo pred nami krško mesto. Pri» jeten hlad, ki je vladal na ladji, je pojenjal in ko smo izstopili ter se porazgubili po ozkih mestnih ulicah, kjer je privozil mimo — o čudo, tudi star Ford, — da odidemo dalje na sprehod proti Aleksandrovemu smo se komaj mogli ozreti po leni cerkvi iz XIII. stoletja in škofijsko palačo, v ka« teri domuje krški škof, slovenski rojak dr. Srebrnič. Nap -vili smo dobre 3 km peš« poti do obale, kjer so nas pričakovale ja« drnice. in že smo zdrsnili po morju do otoč» ka Košljuna. kjer so nas sprejeli patri fr<*n» čiškani, povečini slovenski istrska rojaki. R?zkazali so nam zanimivosti cerkve in krasno muzejsko zbirko. Aleksandrovo se po pravici lahko imenuje eno najlepših morskih kopališč na gorniem Jadranu. Me« steče šteie okrog 3400 prebivalcev in je sil« no gostoljubno. Slovenci so se s prebivrlci že popolnoma podomačili in so nam priiaz« ne mamice pripovedovale o raznih ljudeh, zlasti' iz bele Ljubljane, razne šegave dogo« divščine, ki nekaj zaležejo. V pogovorih v vili Luciji in ho'elu Frankopanu je ob krepkem vincu, po par dinarjev liter, kma« lu minil čas in treba se ie bilo zopet vkr« cati na parnik, ki ie čakal " tam zunaj v aleksandrovskem zalivu. Do njega je šlo zopet z jadrnicami in ko smo plezali iz čolnov po lestvicah na parnik. je bilo baš to» liko prijetnih prizorčkov. da je bilo vsem prav. Zopet se je zasukal naš »Triglav«, ki se je med tem priljubil vsem izletnikom s službujočim osobjem in vrlim kapitanom vred. proti odnrtemu morju ter usmeril vožnjo proti Rabu. Pluli smo dalje po v večernem solncu se svetlikajoči morski gla« dini. dokler nismo prispeli do Raba, kjer so nas pričakovali Rabljani, slovenski gost« je, Nemci. Čehi in vsa pestra letoviška družba, ki je mrgolela v prelivajočih se barvah ob prekrasni obali. — Joža.
Pismo izpod Triglava
Mojstrana, 30. maja
V	četrtek 21. t. m. se je vršil v Mojstrani redni občni zbor Smučarskega kluba Dovje-Mojstrana. številna udeležba je pokazala, da zanimanje za smučarstvo od leta do leta narašča. Klub šteje že 90 članov. Zbora se je udeležil tudi tajnik Zim-skosportnega podsaveza g. ščinkovec. Zborovanje je otvorii načelnik g. Josip Zupan, nakar je tajnica gdč. Rabičeva podala poročilo o delovanju kluba, iz katerega je bilo med drugim razvidno, da je klub priredil tečaj za smuške skoke in šest tekem (dve visokoalpski, klubski dan, prvenstveno tekmo za dravsko banovino v skokih, medklubsko štafetno, damsko in mladinsko tekmo). Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari odbor. Nov odbornik je le g. Petrovič in njegov namestnik g. Zima Feliks. Računska preglednika sta pa g. Miha Potočnik in gdč. Pavla Wincigova. Ker je pri vodstvu kluba več agilnih delavcev, bo smučarstvo pri nas gotovo še napredovalo.
V	zadnjem času je zadel našo občino občuten udarec. Obrat tovarne cementa v Mojstrani bo v bližnjih dneh ustavljen in s tem bo prizadeto lepo število družinskih očetov, ki že itak zaradi krize lesne industrije nimajo nikakega zaslužka. Vzrok ustavitve obrata je, ker tovarna s svojimi zastarelimi napravami ne more več konkurirati. Edina rešitev bi bila, da se obrat modernizira. Z junijem bo prenehala obratovati tudi lesna industrija Belca, tako da se bo brezposelnost še povečala.
Agilno Tujsko-prometno društvo se zaveda, da je treba letoviščarjem nuditi vse, kar spada k letovišču. Z elektrifikacijo občine je naš okraj mnogo pridobil, še prav posebno se bo gostom ustreglo s kopališčem, ki ga je pričelo društvo pravkar graditi. Zadnji občni zbor je pokazal, da vlada med ljudstvom premalo zanimanja za to društvo. Tudi skromno število članstva jasno dokazuje, da se občani ne zavedajo gospodarskega pomena tujskega prometa. Društvo naj zastavi vse sile, da se zainteresirajo vsi hišni posestniki, kajti sezona je pred durmi in letoviščarji že prihajajo.
stroj, avtomat, kjer je treba dati vložek za vse. Ko je odhajal iz ječe, je bil žalosten. Tako se je že navadil nanjo, da je skoraj pozabil, da je še kaj drugega na svetu, razen nje.
lin ko je stal na pragu, ga je solnce oslepilo. Ne samo oči, tudi vse, kar je bilo v njem. In bežal je iz mesta, ven, proti domu, in videl je vse, majhnega črva je videl na cesti in ga pobral in položil v jarek, da ga kdo ne pohodi. Videl je otroka na cesti, majhnega nebogljenega in objemal ga je in poljubljal, kakor bi bil njegov.
Vse to je videl in še več. Pomlad je videl.
In ni še! domov.
Drugo jutro v mraku, še pred soln-cem je potrkal na vrata jetnišnice in hotel nazaj v svojo celico, med štiri stene. Preveč je imel neba, on, ki je bil šest let zadovoljen z majhnim koščkom, ki ga je videl skozi zamreženo okno Preveč, ker ga je videl spomladi.
Oddali so ga v blaznico. Mož je izgubil um.
Vidiš, to sem ti hotel povedati o spomladi, in nič drugega. Samo to. Več je, kakor vijolice, ki diše, kakor bi bile polite z najboljšim vijoličnim parfumom, več kaikor mesečina in sinje nebo z le-limi oblački za okrasek, več kakor mlada srca, ki se najdejo in ljubijo. Več kakor bolniki in seMvke, več, več, o, dosti več.
Zanimiv gledališki spor
Beograd, 28. maja.
Snoči je bila v opernem gledališču premi« jera Konjovičeve »Koštane«, ki bi se bila morala vršiti že 15. aprila. Zanimanje za uprizoritev je bilo ogromno, saj je »Košta« na« kot narodna igra s petjem splošno zna« na in je občinstvo komaj čakalo, da jo čuje v novi, operni obliki z glasbo priljubljene« ga skladatelja Konjoviča. Zakasnitev ima zanimivo ozadje.
Konjovič je namreč v februarju sklenil z upravo beograjskega gledališča pogodbo, s katero se je uprava obvezala, da uprizori »Koštano« do 15. aprila letos. Pogodba je obenem določala, da mora opera beograj« skega gledališča, ako bi se »Koštana« ne uprizorila do 1. maja, vrniti Konjoviču nje« govo delo, ako bi on to zahteval, in mu po; leg tega izplačati odškodnino v izmeri 15% kosmatega dohodka treh razprodanih oper« nih predstav. Vkljub tej pogodbi pa se opera ni uprizorila vse do 27. t. m. Priprav« ljeno je pač vse že bilo, toda tedaj je Ko« njovič po tolikem čakanju, ko je že zdav« naj minil v pogodbi določeni rok, po Udru« ženju jugosl o venskih dramskih avtorjev kot svojem pooblaščencu zahteval izpolnitev onega drugega dela pogodbe, ki govori o odškodnini. Uprava beograjskega gledali« šča seveda ni hotela izpolniti pogodbe in tako je reč prišla pred posebno razsod;šče, v katero sta obe stranki imenovali po ene« ga zastopnika, ki sta potem izvolila i.a pred« sednika nekega pravnika.
Pred razsodiščem je gledališka uprava trd'la, da ni kriva, če se je uprizoritev za« kasnila, temveč da je kriv sam Konjovič, češ, ker ji je izročil nečitljive in pogrošne partiture in da je šele na zahtevo gledali« ške uprave po 15. maju, torej po roku, do« ločenem v pogodbi za uprizoritev, poslal popravljene in čitljive partiture. Poleg te« ga pa da je glasba opere strahovito težka in da je orkester zato potreboval mnogo več časa za vaje kakor pri drugih operah. Ko» njovič je 6 svoje strani navajal, da navedbe operne uprave nikakor ne moreio upravičiti zakasnitve, kajti če je zagrebška opera s svojimi pevci in svojim orkestrom mogla uprizoriti opero po istih partiturah, kakor so bile prvotno na razpolago beograjski, bi bila mogla isto storit- tudi beograjska ope« ra.
Razsodišče je imelo svoje seje, ko so se vršile zadnje izkušnje za opero v beograj« skem gledališču in se je Konjovič naposled odrekel svoji pogodbeni pravici, da vzame svoje delo z repertoarja beograjske opere, toda zahteval je izplačilo v pogodbi dolo« čene odškodnine. Gre mu torej v celoti 15% kosmatega dohodka treh razprodanih opernih predstav kot odškodnina, potem 40% kosmatega dohodka snočnje premijere in prve ponovitve in pa po 15% dohodkov vseh naslednjih uprizoritev.
Razsodišče še ni izreklo svoje razsodbe. Določilo pa je, da se »Koštana« uprizori 27. t. m., na snočnji večer. Tako se je zgodilo pač prvič v našem gledališkem življenju, da se je pela opera na podlagi razsodbe raz« sodišča
Koncert hrastniskega Glasbenega društva
Zanimivo ie opažati, da je prebivalstvo naših rudniških krajev silno niuzikalicno in da ima čudovit ritmični čut. Povsod se že otroci uče kakega inštrumenta, harmonike. orglic, gosli ali citer, in v vseh teh krajih naletiš na dobre godbe in pevske zbore, ki imajo za člane same domačine. Tudi v Zagorju, Trbovliah in Hrastniku obstojajo poleg godb na pihala in orkestrov še dobri pevski zbori, saj štejemo trboveljski >Zvonx in ^Glasbeno društvo v Hrastniku« med najboljše zbore izven Ljubljane. Obe družbi sta uspešuo nastopili tudi_ na nedavnem koncertu Hubadove pevske župe v Ljubljani.
Minulo nedeljo popoldne pa je Glasbeno društvo v h častniškem Sokolskem domu priredilo samostojen koncert, na kaierem so nastopili društveni mešani zbor, salonski orkester in dva solista. Koncert je vodil pevovodja gosp. Davorin Čander, ki ima pač največ zaslug, da se je društvo v razmeroma kratkem času dvignilo na dokaj zaviden n ivo-
Mešani zbor hrastniskega Glasbenega društva šteje okoli 40 pevk in pevcov in ima miren, lep nastop, je glasovno razven prvega tenorja dobro zaseden, poje pogumno, živahno ritmizirano, dobro deklamira in nastopa brez not. Zapel je najprej v počastitev Sattnerjeve 80letnice njegovo »Po zimi iz šole prav sveže-, nato Adamičevo »Zabučale gore«, kjer so basi in tenor i v unisonih premalo pazili na enotno predna-šanje in so soprani zvlekli intonacijo precej višje, dasi je skladba zanje naporna in jo je bolie intonirati v E kot F - duru. Alt poie preveč odprto, presilno, tenor je. včasih rezek, tempo je bil za otožno pesem malo prehiter. Zbor je dalje z vervo zapel še dr. A. Schwabovo »Še ena«, ki jo je moral na gromek aplavz ponoviti. Največjega priznanja pa so bili zasluženo deležni zlasti uvodni zbor iz Prodane neveste, odlomek 3-Tam nad jezeroma iz Savinove opere iGosposvetski 6en>% Adamičev >>Poj petelin« in vsepovsod priljubljeni sTanana? iz Jenkove spevoigre »Vračarar. Ti zbori so užgali: podani so bili precizno, ritmično izrazito in harmonično skladno.
Nemalo je k lepemu uspehu pripomogel vrli društveni orkester, ki se rekrutira iz vseh stanov — od zdravnika do uradnika, poduradnika in delavca — in ki je tudi samostojno odsviral Meverbeorovo koračnico iz opere »Prerok?:, Cajkovskega andan-te iz 5. simfonije ter veliko fantazijo iz Puccinijeve opere >Madame Butterfly«. Orkester je, dasi v mali zasedbi, lepo vigran, in se je na nekaterih mestih zlil v harmonično zaokroženo celoto; pazil je na dinamiko, se včasih tudi povzpel do impontra-jočih viškov. Godala so prav dobra, klarineti nekoliko rezki, trompeta dobro ne nastavlja. V celoti pa je bilo izvajanje zadovoljivo, četudi nekatere točke predolge.
Na koncertu se je predstavil poslušalcem kot solist gosp. Milan Mahkota, ki ima prikupen organ precejšnjega obsega in poje
-xiv""
šče človeka pomehkuži«.
»To je že nekaj,« sem mu dejal. »Pa drugače?«
»Pomlad.«
Tako mi je povedal. Pa so mi rekli, da ima umazan gobec. Prav tako so rekli. Da jih le sram ni.
Zadnjič sem srečal starega gospoda. To je bilo takrat, ko so pognali prvi! o-stanji v »Zvezdi«. Ko je to videl, je popil črno kavo, ki je že dobro uro stala pred njim. Počasi je zlezel na noge in se pretegnil. Natakar mu je prinesel suknjo, ki jo je oblekel in jo skrbno zapel. Stopil je na prag in pogledal naokrog.
In potem je še enkrat pogledal, če je vse gumbe zapel.
»Da, da,« je modroval. »Pomlad je zlodej. Najbolj zahrbtna. Zvabi človeka ven in če ni dobro zapet, se prehladi, revmo dobi in kdo ve kaj še vse. Pomlad je zlodej«.
Potem je krenil počasi po Šelembur-govi. To je bilo še takrat, ko so jo podirali. In jezil se je. V Knafljevo je zavil in mimo muzeja v Tivoli. 2e kar iz navade je sedel na prvo klop, ki je bila prazna, spoštljivo je snel klobuk z glave, kakor bi se klanjal samemu sebi in nastavil svojo častitljivo plešo blagodejnim solnčniim žarkom. Zdi se mi, da je celo' na solncu zaspal. Ko se je zbudil, je naglo in prestrašeno nataknil klobuk nazaj na glavo.
»Jezes, preveč je bilo.. Še solnčarico bi utegnil dobiti. Kaj me je zlomek pri-
vlekel iz kavarne? Tam bi bi'1 ostal in ne bi bilo tega strahu. Da, da, pomlad je zlodej. Zahrbtna je«.
Radoveden sem, kaj bi še povedala ta gospod in prijatelj z umazanim gobcem?
In kaj sem ti hotel še povedati. Seveda, skoraj bi bil pozabil.
Zadnjič me je zaneslo na promenado. Tam je baje največ pomladi. Srečal sem fanta, ki o njem splošno mislijo, da je moj prijatelj. Kar začudil sem se.
Bilo je namreč takole. Pozimi sem bil nekoč tudi tam. Šel sem sam vase zaverovan po Aleksandrovi, pa sem čul, da je nekdo zaklical:
»Servus, kam pa tako hitro.' Ali si slep?«
Bil je on. Močan kakor hrast ali pa še bolj. Plečat, da bi jih pet obrnil. Takoj sem mu rekel:
»Moj Bog, saj si cel hrust. Ali telovadiš?«
Pokimal je in izbočil prsi. Zadovoljen nasmešek mu je zali! ustnice.
»Da, da,« je ponavljal vneto, »in prav dobro mi de«.
»Verjamem«.
Mislim, da sem mu tako. nekako odgovoril.
Vidite in zadnjič ga spet srečam prav tam. In spet sem se začudil, flerkuia je bilo pol manj. Seveda, plašča, ni več imel...
»Kaj si nehal telovaditi? sem ga vprašal.
»Da, nimam časa,« mi je odgovoril
V rojstnem kraju
Device Orleanske
Ob 500 letnici smrti francoske narodne mučenice
Domremv la Pucelle, tako se zove po-ptaja stranske železnice, na kateri izstopimo. V čast slavni devi (La Pucelle) in nje rojstnemu kraju so jo zvali tako, dasi je 'iruga vas, večja, koj ob postaji in je pravi I)omremy oddaljen blizu 5 km. Postaja je ezaljšana s trpbojnicami, ki vihrajo danes 710 vsej Franciji v spomin in čast narodni svetnici. 500-letnica nje smrti se letos obhaja. Velike svečanosti se pripravljajo zlasti v Rouenu, kjer je sirota končala svoje glavno in čudovito zvanje, kjer jo je zadela strahovita usoda. Temu je letos 500 let. In 7atn je in bo letos zlasti Domremy, ali kakor tn na kratko izgovarjajo Dormi cilj brez-brojnih izletnikov in romarjev. Tako tudi clanes, ko se slavi nje spomin.
Sveta Ivana Arška Po Ingresovi sliki
Zunaj vasi. ki je ob kolodvoru, na mostu čez reko Meuse poprašam vaščanko. »Tam pred Vami v daljavi pod bregom vidite f-koz meglo vas in koj zatem drugo manjšo. To je Domremy. Bazilika je kilometer dalje na brdu pod hribom. Vidite? Ne? Odimno Pač, glpjte zvonik se vidi iz megle«. Mahnem jo peš. Kakor nalašč za moio di,-šo. Želei sem si proste prirode, polja m cozdov po vseh teh umazanih tvornicah, je-klarnah in livarnah, po vseh teh okoliših napolnjenih z dimom in prahom. Tu ni tovarniških dimnikov in kar jih spremlja. Tu je neoskrunjena priroda, kakor nekdaj ob časih naše Pucelle- Želel sem si samote in miru, da bom sam s svojimi mislimi in spomini. In tu pojdem skoro uro daleč, pa ni nobene hiše, Vasi so oddaljene. Želel sem si zlatega solnca in sinjega neba in omladnega diha po vseh teh mračnih, mrzli, vedno oblačnih dnevih. In glej, sobice je vendar prodrlo skozi oblake, vedro ie nebo in pomlad je zasopla.
Planjava. Na obzorju jo na vse strani končuje nizko bregovje, brdovito, z listnatimi gozdovi. Morda bi bila pokrajina kakor pri nas. In vendar ni. Motijo me dolge vrste visokih topolov, peupliers, ki spremljajo cesto, samevajoči ob Meusi. Pozna so ta drevesa, premnoga se zde še kakor suha. četudi je vse ostalo že zeleno, druga pa š^le razvijajo nežno listje. Nekaj zamegle-nega je v teh drevesih v daljavi, kakor na rekih novodobnih slikah, kakor da predejo bajke v njih. sanje davnine in dalj. Kje sem tn videl? Naše ni. Da, spominjajo me na reke pokrajine med Abruzzi.
Čudna je ta ravnina proti Domremyju. Ni majhna, vendar ne vidiš nikjer nobene njive, niti sadnega drevesa, tam daleč na položnih pobočjih pod gozdovi so obdelana polja, tu pa tam so sami travniki ali bolje rečeno sami z žico ograjeni pasovniki. Živina se pase brez pastirja, goveda, konji... Vidim tri konjiče. Debeli so, zdravi, čisto mladi- Tako krotki. Kakšna ljubezen! Tako ripžno tiščijo vsi trije glave skupaj, neločljivi so. vidi se. Povsod vidiš: goveda se drže v gručah skupaj, konji za sebe: to je aristokracija. Sami pašniki. Čemu, se vprašam? Rjava trava in različna suhljad, ki se obeša na žice. mi razodeva, da Meuse pogosto poplavlja dolino. In ni čudo. Treba je samo pogledati reko. Čisto plitko strugo ima. Skoraj da sedaj ob navadnem stanju napolnjuje mehke prstene bregove, ki jih ob deževnem vremenu gotovo vselej prekorači ter &e razlije po ravnini.
Meuse, da tudi ta ni naša reka. Leno, skoraj nevidno se pomije, ponekod kakor da zaostaja v močvirju. Struga ji je zagle-njena, zarastlin jena.
Domremv je tukaj. Starinska vaška cerkev v romanskem slogu v tri ladje. Nizka. Pred vhodom kamenit spomenik naše slavne Pucelle. Znotraj ob vratih star. star kro-pilnik iz domačega kamna, v podobi okrogle sklede na debelem podstavku. Napis pove, da je iz časov sv. Ivane d'Are. Isto obliko, samo več i o in zaljšo kaže iz sličnega kamna napravljen krstni kamen, ki se nahaja med ograjo v kapeli na levi. Ob njem so krstili tako čudovitemu zvanju namenjeno dekletce. Za krstnim kamnom je v steni vzidana kamen i ta plošča, ki je nekdaj pokrivala grob Ivaninih roditeljev.^ kakor pove francoski napis okoli podob očeta in matere priprosto vrezanih v kamen-To ie vse, kar spominja na junakinjo tukaj v cerkvi. In vendar še tujcu, kam-li Francozu pove srce in spomin mnogo več o priprostem dekletcu. ki je ob tem škropilniku kropilo fcvoje deviško čelo, ki je tu molilo od otroških do deviških svojih let. Saj ie bivala či-slo blizu cerkve. Tu stoji še danes dobro ohranjena ali šele v primeroma novejšem fasu v javno last kupljena hiša nekdanje družine onih d'Are. Z vrtom vred je ograjena. Brezdvoina je prvotna stavba. Kakor so tu hiše trdno zgrajene iz včasih rezanega kamna pač lahko kljubujejo stoletjem.
Večji okni ima prav za prav samo dve, na vsaki strani glavnih vrat in edinih vež-nih vrat s kamenitimi podboji. Nad vrati, gotovo iz davnih časov, star kip Ivane, klečeče v bojni opravi. Okni sta dvodelni z obodi iz rezanega sivega kamna — kakor iih imajo še dandanes vse hiše po loren-skih vaseh, le da so jim vdeli moderna okna. Prvi prostor, obenem kuhinja, ie ču-
va staro chaminee, mi bi rekli ištje, kamin, ob steni iz rezanega belkastega kamna, ki sega skoraj do stropa. Je takšen, kakor jih nahajate še dandanes po vseh hišah, boljših in priprostih po Loreni in Burgundiji in menda celi Franciji, le da stoji dandanašnji poleg železna peč po sobah, po kuhinjah pa železni, prenosni štedilnik. Ali kamine čuvajo povsod z redko ljubeznijo.
Razen tega so še trije prostori v pritličju. Nas zanima predvsem soba, pač spalnica sv. Ivane, v katero se pride iz kuhinje. Pravim spalnica, ker delo v temni sobi skoraj ni bilo mogoče. Sicer je bila pač velika kuhinja, kakor še dandanes po kmetih v nekdanji Loreni, obednica in delavnica ali po moderno stanovanjska soba. družine. Ivanina soba ima priprost lesen strop in samo fcno zelo majhno okence v kotu, čeprav ni ravno tako majhna- Vsi prostori imajo kamnit tlak. Zal, da se sedaj ob tem vrvenju obiskovalcev, došlih ponajveč na avtomobilih, človek ne more razmisliti. Tu je bivalo dekletce, hči priprostega kmeta - vaščana, tu je slišala prvi.poziv svojih zaščitnikov, sv. Mihaela, sv. Katarine in Marjete.
Nekaj korakov oddaljen je muzej, ki vsebuje razen nekaj kamnov iz prvotne kapele, ki je stala na kraju današnje bazilik*, le slike, predočujoče sv. Ivano, nje spomenike, prizore iz nje življenja. Največ jih predstavlja mučenico na grmadi. Na vrtu nad studencem doprsni kip, dar nekega lev-renskega vojvode. Blizu rojstne hiše zadivlia skupina z Ivano iz belega mramorja, delo umetnika Eugena Paula. Vidi se, da mnogi umetniki, pisatelji in učenjaki čuvajo nad spomini narodne svetnice.
Toda sedaj k baziliki, ki je oddaljena četrt ure odtod in stoji pod bregom, kjer jo devica imela prikazni in slišala svoje glasove, kjer je potem že v davni davnini stala spominska kapela v gotskem slogu. Težko je popisati plemenito lepoto krasne bazilike iz rezanega kamna in slik, kar jih je že do-gotovljenih. Poglejte pravkar dovršeno mu-zivično sliko v polioboku apside, ki se spe-nia nad mramornatim velikim oltarjem s soho pastirice Ivane! V prvem trenutku, pač menda pod vtisom, da je človek v sličnih apsidah vajen mozaikom, sem imel misel, muzivične umetnice, zlasti ko sem ogledoval čisto iz zlatih kamenčkov izvedeno podovo sv. Mihaela. Ali čim dalje gledate umotvor, zlasti zgodovinske osebnosti, razvrščene ob vsaki strani sv. Mihaela, Katarine in Maijete, osebnosti deloma šp živeče, deloma pred kratkim umrle, med njimi podobo maršala Focha — vseh ie menda okrog trideset, čim dalje pravim gledate, tem bolj se izgubi vtis muzivičnosti. vsaj jaz nisem mogt*l dobiti še enkrat tega prvega vtisa. Delo je izvršila po osnutkih Pinta (Prix de Rome) Maison Rosin v Chartres. Slične muzivične umetnine, prave bisere, še dobita stranski apsidi in kurvola- Osnutki istega umetnika so na vpogled.
In kaj naj rečem o napresnoslikah umetnika Lionela Rover? Osem jih je. Po pel do šest metrov so menda dolge, 2 metra visoke, preje'več. Predstavljajo prizore iz življenja sv. Ivane, od nje prvega obhajila do mučeniške smrti na grmadi. Nisem umetnik. Toliko vem, da niso v secesiji niti bi rekel v modelnem načinu slikane. Nisem umetnostni kritik, da bi jim vedel iztakniti napake. Le toliko vem, da se nisem mogel ločiti od njih ... Katero bi človek dalje gledal? Ali ono Ivane med čredo na paši v tej ljubki pokrajini... ali ko spozna dauphina, ali ko vodi svoje junake v boj: en avant de par le roy du ciel! ali to le zadnjo_ pretresljivo z neštetimi osebami: Ivana živa na grmadi... Težko, težko sem se poslovil od teh umetnin na presno, katerim se prav posebno priklada ruski Francetu Levstiku priljubljeni naziv: živopis.
V veži pod zvonikom je lepa umetniška skupina; podstavek je iz kamna; hrast, zakrit v oblake, nad oblaki stoje bronasti kipi sv- Mihaela, Katarine, Marjete, zaščitnikov-duhov Ivane, ki posluša zadivljena pastiri-ca pod hrastom. Ob zvoniku na kamenitem podstavku krasna bronasta kipa v nadnaravni velikosti očeta Jakoba d'Arc, kmeta in matere Izabele rojene Bomee.
Sv. Ivana Arška	I
Nizozemska podoba
Tu je pač bila nekdaj popolna samota, v kateri je pasla Ivana s tovarišicami čredo, kjer je poslušala svoje duhove, glasove čudovite, kjer je prejela meč in čelado, videla svoje bandero. kjer je dobila poziv na rešitev domovine. Bodi človek še tako neveren in vsemu nadnaravnemu nasproten, vendar se mora zamisliti, ustaviti pred osebnostjo te priproste deklice iz Domremy in nje čudovitim zvanjem. Priprosta deklica, živeča v tej samoti, oddaljeni nekaj sto kilometrov od Orleansa, kar je pomenilo za tiste časo pred 500 leti daljavo, ki ie danes v dobi časopisov, brzojavov, radijev in letal sploh več ne poznamo, ta kmetiška deklica, jedva 171etna stopi pred dauphina, nevenčanega kralja in mu reče: jaz pojdem v Orleans in dvignem obleganje, nato Vas popeljem v Rheims, da prejmete kraljevo posvetitev... In tako je sto.iila.
In končala je. Tako ii je bilo pisano — žrtev in mučenica svojega visokega zvanja, da je v vsakem oziru mogla biti idealna rešiteljica svojega naroda. Končala je, ko je bila dovršila svojo nalogo. Kaj bi sicer potem? Končala je v slabositi, kakor je bila
Sv. Ivana Arška Francoska slika iz 17. stoletja
pričela, v znak, da je iakost in moč izvršitve velike naloge imela od zgoraj. Končala je z mučeniško smrtjo, da je mogla in more biti vedno idealna žrtev in sprava za svoj narod, da v sramotnem ponižanju — skrivnost žrtvovanja je v tem in tajna zadošče-vanja — prejme kot nagrado proslavo svoje domovine.	cnry.
Vrbnik na Krku
Morje, nemirno in razdraženo nad nestanovitnostjo podnebja, ne kaže baš preveč naklonjenosti napram navdušenim kopalcem. Učka gora, na oni strani »Črnega kotička^ Crikvenici nasproti, se kaj rada in pogosto ogrinja s črnimi in grozečimi oblaki in od časa do časa se od tu vidi razločno, kako sipljejo in spuščajo ti vodni rezervar-ji iz zračnih višin prave hudournike na Opatijo, Moščenice in Lovrano^ V Crikvenici je vseeno nekoliko boljše; če že ne cele dneve, pa vsaj cele popoldneve; in toliko časa zadostuje, da, opazujoč odhajanje in prihaianje ribiških čolnov, okusnih parm-kov in ponosni polet galebov, za spremembo napraviš izlet v bližnji Vrbnik na otok Krk.
Vrbnik na Krku je ena. izmed številnih trdnjav, ki jih je narava sama zgradila tako trdno, močno, nedostopno in nepremagljivo, ob enem vsakemu nasprotniku kljubovalno in ga celo izzivajoče, da bi takšnega dela človeška roka sama nikdar izvršiti ne mogla. Človeku je bilo samo treba, da si na teh visokih iz morja štrlečih stenah, čerih in pečinah iz kamenja, ki ga je tudi narava sama dala njemu na razpolago, da zgradi svoj dom, štiri stene in kamnito streho,_ ki ga naj varuje pred enim samim sovražnikom, pred silovitostjo strašne kraške burje v zimskem času. Sicer pa stara, prastara človeška naselbina kakor Senj na kopnem, na koncu Mavrovlaškega morskega rokava, v svojih prvih postankih sega nazaj v čas rimskega kralija Tarkvinija Ošabnega. Oba kraja, Senj na kopnem še bolj nego Vrbnik na otoku, sta bila skozi sto in stoletja najmočnejša obrambna nasipa proti navalom Avalov, Turkov, Uskokov in Benečanov.
V dobri uri pripelje brzi motorni čoln tz Crikvenice za ne pretirano voznino popotnike tik pod to sivo trdnjavo. Ob prvem pogledu na njo vsak obstrmi nad tem smelim sokolskim gnezdom. V svoji celoti sicer spominja na grad in trdnjavo; a to ni enotno zgrajena stavba; to je skupina mnogih sivih starih, večjih in manjših, ki visijo na strmih skalah in pečinah, kakor da bi bile na nie nalepljene; vse z majhnimi okenci ali prav za prav z odprtinami za okna, kajti steklenih oken tu le prav malo vidiš. Čoln zaokrene na svoji vožnji v pristanišče; bujna južna vegetacija in dolga vrsta majhnih, s kamni ograjenih vrtov in težki, dozorevajoči grozdi vodiio tujca po strmo speljani poti od zadaj na 80 m nad morjem ležeči kraj. Ko stojiš sredi njega, se ti zdi, da si za nekoliko stoletij v razvoju človeških naselbin namah postavljen nazaj, kajti tu je še vse ostalo tako k<?t ie bilo pred stoletji; ozke tesne ulice; starodavne, sive in zelenkaste hiše ali njih razvaline; napol podrti oboki, obokana stopnišča in dvorišča; vse sestavljeno iz apnenih plošč m kvadrov, ki leže drug nad drugim. Skozi odprtine za okna in vrata gledaš v majčkene, kakor votline in jame temne kuhinje, ki od svetlega ognja na odprtem ognjišču razsvetljene, takoj razod.mejo skromnost, revščino in uboštvo prebivalcev. Ulice so povečini tako tesne, da se j>onekod komaj dva človeka lahko pomikata drug poleg drugega skozi nje; povsod sam kamen, nem, molčeč, siv in preperel, na desni, na levi, pod nogami; samo zgoraj nad glavo in (nad) med stenami gleda to mračno tesno ulico ozek trak sinjega južnega neba. V teh ulicah in hišah vidiš skoro same starčke m stare ženice s sivimi in bel'm i lasmi. V kontrastu z belo barvo črno oblečene, resne in molčeče. Tu pa tam še opaziš na primitivni tablici še primitivnejši napis, efe pod pol podrtim obokom ali v temni hišici v raz-sulu ta ali oni obrtnik izvršuje svojo obrt; izstradani oslički cele ure potrpežljivo čakajo, da jih gospodar za jaha ali zaposli; rnrša-ve mačke, ki jim glad gleda iz oči, skačejo bojazljivo preko ulice. Na zidnih hramih naletiš na kak napis v cirilici ali glagolici, preperel, zabrisan in nečitljiv; razpadlo zi-dovje in kamenje objema in druži bržljan s svojimi žilavimi in krepkimi rokami- Kamor se obrneš, povsod novi motivi za slikarje. Pri tem vse mirno in tiho; samo koraki redkih obiskovalcev odmevajo po ozkih ulicah. Krasna in dobro ohranjena je župna cerkev; zanimive so zlasti rezbari je iz lesa na stranskem oltarju, ki s svojimi podobami spominjajo na nepozabne čase krških Fran-kopanov. Cela vas ima samo eno gostilno, a ta je čista in čedna; v njej dobiš pristno vino in surovo gnjat, kakršno moreš dobiti samo na otoku Krku. S terase izpred nje je krasen pogled na morje in na orjaški Ve-lebit v ozadju.
Posebnost celega kraja je knjižnica, ki jo
Za pomladansko zdravljenje
čiščenje krvi in proti slabi prebavi rabite naš nacijonalni produkt
Planinka-čaj Bahovec
Pristen samo v zaprtih in plombiranih paketih z napisom proizvajalca:
APOTEKA MR. BAHOVEC, LJUBLJANA

je ustanovil škof dr. Ivan Vitezič. Šteje 8000 zvezkov od 5000 različnih avtorjev, med njimi tudi dragocene redke izdaje in rokopise; tako z roko pisane biblije v cirilici in latinici s krasnimi incijalikami. Ena je posebno znamenita, ker je pisana v glagolici in zelo redek eksemplar. Ko slugo, ki vse to z veliko Ijub^znjivostjo razkazuje, opozoriš, da bi take dragqcene knjige spa-
dale v večji muzej, se nasmehne in pripomni, da ne prihaja mnogo ljudi, ki bi se za take stvari zanimali. In to je škoda in obžalovanja vredno, kajti Vrbnik na Krku je sam po sebi, posebno pa radi svoje biblioteke in lepe narodne noše njegovih prebivalcev vreden, da ga obišče in si ga ogleda vsakdo, kdor se pride gret in kopat v Crikvenico.	Dr. Fr. Mišic.
Drugo »Jutrovo"
potovanje v Pariz
Na kolonijalno razstavo v dneh od 15* do 25. junija
Kakor smo že javili v četrtkovi številki, je prvo »Jutrovo« potovanje v Pariz na kolonijalno razstavo določeno za čas od 15. do 25. junija. Vsem gg. interesentom, ki so se že prijavili, in onim ki «e še mislijo javiti, sporočamo v naslednjem natančni program in d-. go>e izleta:
15. junija: Odhod iz Ljubljane ob 20.50 z gorenj, brzovlakom. Vožnja v direktnem vozu III. razr. poide čez Jesenice-Schvvar-zach-St. Veit-Innsruck-Buchs-Curih-Base!-Pariz. (Kd>or hoče v nočnem delu vožnie
Hotel Charleston, kjer bivajo »Jutrovi« izletniku
od Podrožčice do Buchsa uporabiti II. razred, lahko doplača razliko 190 Din za tja in ravno toliko za nazaj. Doplačilo za vso vožnjo L.iubliana-Pariz in nazaj v II. razredu, znaša 710 Din. Udeležena se zbero 15. junija med 19.30 in 20.30 uro v vrtnem salonu restavracije glavnega kolodvora v Ljubljani, kjer lahko tudi večerjajo. Družba se bo seznanila in prejme še zadnja potrebna navodila.
16.	junija: Prihod v Pariz ob 23. uri. Po sprejemu na kolodvoru se odpeljejo udeleženci z avtokari v hotel. V hotelu večerja
17.	junija: Celodnevna prehrana v hotelu. Ogled Pariza v avtokarih. Dopoldne: bazilika du Sacre coeur de Montmartre s krasnim razgledom na Pariz, Gare du nond delavska borza. Plače de la Bastille s Co-lonne de Juillet. cerkev Notre dame s slovitimi slikarijami na steklo. Pantheon Ouartier latin, senatna palača z vrtovi du Luxemburg. justična palača Sorbonne (univerza), Louvre. — Popoldne: veliki bul-varji. velika opera, cerkev Madeleine. Palače de la Concorde z .obeliskom Luxorjem in osmimi veličastnimi spomeniki, predstavljaj očimi osem velikih francoskih mest, Champs-Elysee z elizejsko palačo, rezidenco predsednika republike. Grand et Pe-tit Palais. Plače de 1' Etoile in Are de Tri-omphe z grobom neznanega vojaka, Ave-nue du Bois de Boulogne. Dom des Invalide«. Pare Monceau. Slednjič ogled Pariza ob ponočni bajni razsvetljavi.
18 junija: zajtrk in večerja v hotelu. Izlet v avto čez Barbison v Fontainebleau Dopoldne: Obisk malmaisonskega gradu, kjer bnaniio relikvije Napoleona I. Kosilo v Versaillesu. Popoldne: Obisk gradu v Versaillesu s čudovitimi parki in vrtovi. Po-vratek v Pariz čez Bois de Picarde-Ville d' Avrav St. Cloud s krasno panoramo na Pariz in Bois de Bolougne. Zvečer: Obisk predstave v veliki operi (balkonska loža).
19. junija: Zajtrk v hotelu. Celodnevni obisk koloniialne razstave. Kosilo m ve: čerja v razstavni restavraoiji. Po večeru ogled nočnega vrvenja v razstavi. Povra-tek domov proti polnoči.
?0 juniia: Celodnevna prehrana v hotelu." Dopoldne: Ogled velikih javnih živilskih tržišč in potem znamenitega muzeja v Louvru. Popo-ldne: Ogled Trocadera m do-tem dostop na Eifflov stolp.
21	junija: Celodnevna prehrana v hotelu Predpoldne: Obisk velikih bazarov (Printemos ali Louvre). Popoldne: Vožnja na parniku po Seini v Sevres. Ogled znane porcelanske tovarne in muzeja. Povratek po Bois de Boulogne.
22	iuniia: Zajtrk in večerja v hotelu. Izlet v avtokaru ez Barbison v Fontainebleau Ot>isk gradu. Kosilo v Fontainebleau.
23	junija: Celodnevna prehrana v hotelu. Ves dan je na prosto razpolaganje udele-ž on cev. Na želijo so na razpolago vodniki.
24.	junija: Zajtrk v hotelu. Odhod z jutranjim brzovlakom iz Pariza. (Prostori rezervirani).
25.	junija: Prihod v Ljubljano ob 9. dopoldne.
Stroški za osemdnevno potovanje in bivanje v Parizu so proračunaui na 3-300 Din V tem znesku ie obseženo: Vožnja III. razreda iz Ljubljane v Pariz in nazai v Ljubljano, hotelska prehrana v Parizu (sicer zajtrk, kosilo in večerja brez piiače) začenši z večerjo 1. junija do vštevši zajtrk 24. junija (prehrano med vožnjo si mora preskrbeti vsak udeleženec sam), nadalie prenočišče v dobrem hotelu v sobah z eno ali dvema posteljama, avtokari. vsi ogledi in izleti glasom programa, vse vstopnine v muzeje in gradove, na kolonijalno razstavo in v opero (razen posebnih vstopnin v posamezne specijalne paviljone koloni-jahne razstave) (nadalje vodniki, zmožni raznih jezikov po želji, ter napitnine in davščine. Ce bi se gornja pavšalna vsota zaradi kakih nadaljnjih popustov znižala, bomo popust udeležencem odobriii ob sklepnem računu.
Posameznosti programa se lahko dogovorno z voditeljem ekskurzije spremene. Tudi vodstvo ekskurzije si pridržuje event. spremembo kake podrobnosti programa. Potovanje se bo. vršilo, ako se prijavi zanj primernno število udeležencev.
Vsi interesenti, ki so se že doslej prijavili ali se mislijo še prijaviti, prejmejo pismeno gornji program z detajlnimi pogoji in obrazec obvezne prijave, katero naj blagovolijo podpisati in čimprej nam vnoslati. in sicer za vsakega udeleženca posebno prijavo.
Obenem prosimo da nam udeleženci po položnici, ki jo prejmejo, nakažejo pavšalno vsoto 3300 Din čim prei, najkasneje do 8. junija, ker sicer ne bi mogli prevzeti nobene odgovornosti, da bodo pridržana potrebna mesta. Ce kak udeleženec iz kateregakoli vzroka po gornjem roku odstopi od udeležbe, mu zapade iz naslova stroškov za priprave in priiavnino 10% gori določene pavšalne vsote. Vsak udeleženec naj blagovoli preskrbeti si takoi potni list. katerega nai nam tudi vpošlie do gornjega roka in še eno sliko, da bomo preskrbeli francoski i.n avstrijski vizum, katerih stroške bodo udeleženci povrnili na dan odhoda. Stroški za oba vizuma in za razstavno legitimacijo, ki gredo posebej na breme interesenta, stanejo Din 13+30 + 60, skupaj 103 Din. Vse prijave, dopisi in druge pošiljke nai se naslovijo na: Tajništvo uredništva »Jutra«. Ljubljana. Knafljeva ulica 5, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Najvišji angleški vojak
za neki obhod zgodovinskih uniform, ki mu natika tovariš starinsko čelado
i —&SS e-VS «"53	e.^-,	e.?*,
i j/ 1'	it//./, itz/./. /	.t^ ^.ta jc
f—
Kaj naj čita nežno čuteča žena?
Roman R. Tagoreja: »Dom in svet«. Izdala »Tiskovna zadruga«.
Domač glas Iz Argentine
Nogomet — Tisk in Jugoslavija — Premalo propagande za nas — Bombe, atentati in zločinci — Gospodarska premoč tujcev — »Revolucije" — čiščenje korupcije in „E1 Peludo" — Ustanovitev Sokola — Separatisti — Rijavec je došel
Buenos Aires, konec aprila.
Te dni so se odpeljali z ladjo »Duilio« naši nogometaši, »Hajduki« iz Splita. Zal, da po v Buenos Airesu zaradi stavke tukajšnjih nogometašev mogli igrati samo enkrat. Prisostvoval sem igri. V prvem polčasu, po 8 minutah, so zabili svoj prvi in edini gol, Argentinci pa nobenega. Toda v drugi polovici igre so bili precej izčrpani, ker niso bili računali z ogromno razsežnostjo tu kajšnjega igrišča. Tako je boj končal s 3:1 v prid Argentincem, ki so sploh nevarni nasprotniki. Listi so pa naše vendar navdušeno hvalili, posebno vratarja. Racing Club ie liolel enega naših prevzeti med svoje moštvo proti o.Zkodnini 3000 dolarjev ob podpisu pogodbe in mesečni plači 450 dolarjev. Pa ni sprejel, ker je še mladoleten in bi morali šele starši pristati na njegov., bivanje v Ameriki.
Oprav je gospodarska kriza tudi pri nas prav občutna, so športne plače in zaslužki prav lepi. Nogomet je po vsej Južni Ameriki namreč »cuestion del honor nacionak in po njem presojajo »la valsncia v prestigio del puebloe. silo in ugled naroda. Zato naj j z Jugoslavije, če še kdaj, pošiljajo k nam samo dovršena moštva. Tem potom bodo naši Criolli najpreje začeli spoštovati Jugoslavijo in sploh začeli o njej kaj vedeti in se zanjo zanimati. Potem se ne bo več zgodilo, da bi vodilni listi prinašali telegrame iz Beograda pod rubriko »Bulgaria«, kakor se podf včasih sedaj. Če pa gre za kak škandal ali za resnične ali izmišljene atentate, vedo razni novinarji natanko, kie ležita Beograd in Jugoslavija. Saj ie v Argentini skoro vsak drugi človek Italijan ali italijanski potomec in mnogo jih je na vodilnih mestih. Tudi pri časnikarstvu, kjer nam škodujejo, če le morejo.
Mnogo je krivo tudi naše zastopstvo, ki se je doslej, zlasti poslednje čase, vse premalo brigalo za državno propagando, za informiranje argentinske in ostale južnoameriške javnosti o nas in naši državi. Zato smo z navdušenjem doznali za imenovanje gospoda ministra Shvegla poslanikom v Buenos Airesu. To je naroden mož, ki je pokazal svoje srce za rojake že tedaj, ko je bil še avstrijski konzul v Zedinienih državah, radi česar se je na Dunaju tudi zelo zameril in bil premeščen. Ce bo hotel, ga čaka tu doli na jugu jako zaslužno delo, seveda r.e lahko, ker" bo moral takorekoč orati ledino. Ce bo iskal stike z nami izseljenci, bo od nas lahko prejemal prav dragocene informacije v korist prestižu naše države in tudi v korist nas rojakov v tujini.
Ni pa čudno, če tukaj komaj vedo, kje je Jugoslaviia. Buenos Aires je svetovno mesto z 2 milijonoma prebivalcev, domačini ga s silnim ponosom nazivajo »Južnoameriški Pariz«.
Atentata na waleškega princa, o katerem je Evropa toliko pisala^ tudi nameravanega, nikoli ni bilo. Le na lastnino njegovega brata, princa Jurija, se je izvršil atentat. Ker je bil pa tat član ugledne rodbine izmed : zsrornjih 10.000«:, so celo stvar potlačili in jo opravičevali s »kleptomanijo« dotičnega nekrščenega genta.
Bomba, ki je tedaj res v tramvaju eksplodirala, je bila namenjena v čisto druge svr-he. Tudi ni lastniku, italijanskemu anarhistu, padla iz roke. kakor so pisali, nego se je kar sama razpočila, morda zaradi slabe fabrikacije. Sicer pa pokanje bomb ni tu nič ravno posebnega; dejal bi, da je to tudi nekak narodni šport, ki ga prav pridno goje tukajšnji anarhisti, oziroma razbojniki, ali >pistoleros«, kakor jim pravijo. V svojem mojstrstvu prav nic ne zaostajajo za svojimi severnoameriškimi bratci. Napade izvršujejo pri belem dnevu in jih prav nič ne moti, če ulica mrgoli ljudi. Ti se pri prvem strelu razbegnjejo kakor kokoši.
Dva takšna napada sta bila izvršena v zadnjem času. Imamo pa skoro vsak dan po enega, bolj ali manj predrznega, in nič ni pomagalo, da so pred par meseci po pre-kem sodu ustrelili dva glavna anarhista, Giovannija in Scarfo, seveda Italijana.
Neka tolpa si je dovolila tole šalo. Ponoči so napadli po vrsti na križiščih službujoče redarje ter vsakemu odvzeli službeni revolver in piščalko, 5—6, ter z nabranim orožjem izvršili napad na nekega »pagadoria«. S tem so hoteli pokazati, da se policije prav nič ne boje- Odkar narašča brezposelnost, se innože tudi napadi. Policija bo zdaj dobila pištole za izstreljevanje solzilnih plinov, kar bodo razbojniki gotovo takoj tudi sami uvedli. Zasledovanje zločincev je pa tem težav-neje, ker ni nihče dolžan policiji javljati iz-j>rememb svojega bivališča. Zločince iščejo le s pomočjo daktiloskopije, seveda če je • iotičnik že v arhivu daktiloskopiran. Svoboda demokracije je lepa stvar, če ne sega predaleč. Tukaj pa n. pr. policija sploh ne sine vdreti v kako hišo, če se zločinec v njej skrije. Le sodniku je dovoljena »la violacion del domicilioc. Če gre za aretacijo zateklega se zločinca, torej ob vsaki priliki, zbob-najo skupaj velik policijski aparat, da za-morejo hišo obkoliti in oblegati ter na svojega tička čakati, kdaj bo blagovolil zapustiti kletko.
V Montevideu, urugvajski bratski prestolnici, onkraj širokega izliva veletoka La Piate, so pred kratkim ušli kaznjenci, ko so si izkoj>ali rov iz kaznilnice. Nekaj so jih spet polovili. nekaj pa ne. Cele stotnije vojaštva so poleg policije morale odriniti na
lov; še vojna letala so morala pomagati. Napad, ki je bil nedavno izvršen na »pagador-ja«, oziroma inšpektorja omnibusne družbe, pripisujejo baš članom te pobegle tolpe. Predsednika republike imajo obsojenega na smrt, da tako maščujejo ustrelitev Giovannija in Scarfo ja. Nič se ne ve, kaj se jim še lahko posreči. Šefa »orden social« (policije), komisarja Gaboto, ki stanuje nedaleč od pisca teh vrst, so že nekoč pričakovali. Toda tajni policist jih je pravočasno ojjazil in s streli prepodil. Vloviti pa niso mogli nobenega, ker jih čaka vselej »njihs avtomobil, t. j. tak, ki so ga malo preje komu ukradli in mu ga po uporabi zopet »vrnejo« s tem, da puste voz v kakšni zakotni ulici. Zaradi preprečenja prstnih odtisov se poslužujejo gumijevih rokavic- Torej vidite, da so tudi Spanci podjetni ljudje in jim ne gre očitati lenobe.
V trgovini, industriji in bankarstvu prevladujejo tujci, med njimi seveda na prvem mestu Severni Američani, ki ludi delajo »revolucije«, kadar se jim to zljubi. Sicer pa revolucije te vrste niso tako nevarne; ona v septembru nam ie naklonila samo en narodni praznik več v letu. Motil bi se, kdor bi msilil, da tudi ne poznamo nič drugega, nego delo. Praznikov ne zmanjka. Ravno, ko so bili tu »Hajduki«, smo imeli prvikrat neki nov narodni praznik, kar mi je tudi omogočilo, da sem šel gledat nogomet. Bil je to »el dia panamericanoc. V Washingtonu so sklenili, naj bo to 14. april in predsedniki vseh tukajšnjih republik so se strinjali ter nas obdarili z novim prostim dnevom.
Našemu sedanjemu predsedniku velja priznati trud, da bi uvedel v deželi malo bolj evropskim razmeram podoben položaj. Toda, kar dokazujejo ravno zdaj se vršeče volitve, nimajo tukajšnji volilci dosti volje, ga v teh stremljenjih podpirati, kajti doslej so za nasprotno stranko oddali kar za celih 20.000 glasov več. Hočejo korupcije, sem-pleos«, ki je pod sedanjim predsednikom i;i več toliko, kot preie.
Če bi pri vas vedeli, kaj se tukaj godi na tem polju, bi marsikak Savel postal Pavel in bi nikdar več ne zabavljal nad Jugoslavijo, ki je država, kakršna nobena južnoameriška republika ne bo še niti čez 100 let. Zlasti pa ne, odkar je vaš kralj sam prevzel usodo države v roko.
. Ko so po 6. septembru 1930 začeli čistili Avgijev hlev. so prišli na marsikaj zanimivega. »Intervenirali« so, kakor tu nazivajo preiskavo, na univerzi za žive jezike v Pa-rani in ugotovili, da je bilo od 1. 19*26. pa do dne preiskave nameščenih 54 profesorjev po 400 nacionalov (argent. dolarjev) na mesec, dočim je v celem razdobju napravilo 5 slušatev izpit iz francoščine, 7 pa iz angleščine. Koliko torej je veljal državo tak dijak? In med temi »profesores« je bilo tnno-L'o takih, ki so imeli o francoščini ali angleščini toliko oojma. kakor riba o sviranju
— SFH
General Urlburi prezident argentinske republike
klavirja- So to pač sinekure, kakor jih vladajoče stranke dajejo »caudillom«, t. i. svojim političnim priganjačem in zaupnikom.
Prav tako se je našlo tudi prekomerno število »učiteljic«. Imele so le to neprijetno in utrudljivo dolžnost, da so vsakega prvega prišle v šolo po svojo plačo. Vse to je bilo potrebno, da se je vzdrži stari »peludo «, kakor so imenovali bivšega predsednika Iri-goyena, na vladi. Peludo je ona, kakor pujs velika živalica, ki je vsa v oklepih, skoro kakor želva; Erjavec jo nazivlje pasanec ali neko posebno vrsto tudi tripas (Giirteltier). Živi zlasti v provinci Entre Rios (Entre Rios = Med rekami; torej bi to provinco lahko po naše imenovali Medvode); med oklepi in okrog ošpičene glave ima redke kocine. Stari Irigoyen ima glavo, ki spominja na trlpa-sovo. Pravijo, da je tripas, zaklan in pečen na žrjavici v lastnem oklepu, velika deiika-tesa. Baje se dobi včasih kot posebno dragocena jed tudi po boljših hotelih naše pre-stolice. Navadno ga pa poiedo kar lovci ali »gauchos« tam, kjer ga slučajno vlove, če se jim preje ne zarije globoko pod zemljo, kar zna s svojimi ogromnimi kremplji storiti bliskovito.
Pri poštnem ravnateljstvu so našli račune za nov linotvpe tiskarski stroj in za 19 Un-derwood pisalnih strojev; le o strojih samih ni bilo ne duha ne sluha. Denar je poneve-ril ravnatelj poštne tiskarne.
Kakor mali, so delali tudi veliki. Predsednik je poslal na že delj časa nezasedeno po-slaniško mesto v Parizu enega svojih najboljših prijateljev in mu nakazal ne le mesečno plačo in reprezentančni prispevek, nego oboje tudi za ves čas preje, ko je bilo mesto nezasedeno. Vnanji minister Oyhanar-te, ki je prišel na vlado suh kakor cerkvena miš, je zdaj bogat gospod. Poleg svojih pristojnih prejemkov je iz državne blagajne vsak dan poneveril po 1000 nacionalov. Bivši načelnik policije je bil sam tat; našli so pri njem in zaplenili celo vrsto privatnih avtomobilov, ki jih je bila policija službeno shranila, ker jih je našla brez gospodarja. Nekaj podobnega se je zgodilo pri neki policiji tudi že pod novo vlado. Aretirali so šoferje, baje zaradi »kršitve prometnih predpisov«. Vsakega so držali zaprtega, dokler ni odrinil diktirane »globev Eden pa se *e vendar opogumil in stvar ovadil. Med
lUUUULJUUULflJULIUlJO^
1000 Sin plačam
ako Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. ne odstranite v 3 dneh z
RADIO BALZAMOM
Na velesejmu pav. H št. 306 (znotraj) bo nad 100 zahvalnih pisem vsakemu na ogled. Po pošti pošiljam franko: 1 lonček za 10 Din (predplačilo) na povzetje 18 Din; dva 28, tri 38 Din. V inozemstvo več poštnine. R. COTIC, Ljubljana VII., Kamniška ulica lOa (Janševa).	7131
svetovno vojno je Argentina lahko vse žito, celo plesnjivo koruzo, prodajala za vsako ceno in ljudje so se navadili na ta prelahki zaslužek. Odtod sedaj ta demoralizacija m korupcija. In bogata država je prišla v hude dolgove, ki jih svoj čas ni poznala.
Vročino smo letos imeli silno; zato nam pa sedaj nastajajoča jesen (saj letni časi so pri nas razvrščeni narobe od vaših) ne prizanaša s svojim strupenim hladom in zima nas bo gotovo tipala prav do kosti, ko se boste vi v Ljubljanici, Savi in Sori kopali in solnčili. To poletje so ljudje cepali od vročine; take že niso pomnili od 1. 1900. Princ Waleški je bil nad njo menda ves nesrečen. V slabi španščini je rekel: »Aržen-t:na es muy linda pero la temperatura no vale.«1) Nekoč se je iz malega kopališča Mar de Plata sam vračal v avtomobilu domov, a se je na polurni vožnji tako izgubil, da je moral nazaj na izhodišče. V klubu, kjer je bil preje na zabavi, je moral zbuditi vratarja, ki ga je naivno vprašal: »Usted sabe adonde vive yo.t") Nato ga je spremil na novi vožnji.
Na narodnem polju se zadnje čase malo bolj uveljavljamo. Ustanovili smo »Sokola kraljevine Jugoslavije, župa Buenos Aires«. Imeli smo tudi že javen nastop in eden od razširjenih listov je prinesel o tej »Intere-sante fiesta gimnčstica« celo dve sliki; večjo, kako prisostvuje na tribuni naš odpravnik poslov, dr. Dragutinovič s tajnikom konzulata priredbi, manjšo pa o prostih vajah.
Delo je težavno tem bolj, ker tukaj skoro vsakdo misli le na svojo korist in se le pod tem vidikom zanima za kak pokret. Doslej pa smo mi Jugosloveni tukaj še gospodarska ničla. Če bi gosp. minister Shvegel znal navezati za nas stike s tukajšnjimi severoame-riškimi in angleškimi podjetji, da bi ljudje tam dobivali službe, bi bilo io nekaj velikega. Delovanje »Sokolu; ovira tudi tukajšnji delovni čas in pa razdalje (glavna cesta, ki pričenja ob pristanišču, je danes že nad 20 km dolga in se izgublja na drugem koncu mesta s travnato pampo). Toda ne smemo zaostajati za zelo delavnimi nasprotniki-Gotovi separatisti, neki Hrvatje, imajo novega mesijo v nekem dr. Jergoviču, ki je nedavno dopotoval iz Evrope. Snujejo, šču-jejo, zborujejo in skušajo naši mladi državi kakorkoli škodovati na ugledu.
Danes 26. aprila, ko to pismo končujem, slišim v radiju, kako klfčejo ljudje »vivas« generalu Uriburuju, čeprav je bila stranka v provinci ji Buenos Aires poražena za 30.000 glasov. Skrutinij pa-še ni končan. Toda marsikdo, ki kliče danes živijo temu generalu, je včeraj isto klical nekdanjemu predsedniku Alvearju, ki je dopotoval z ladjo »Cap Arcona«.
Tu imamo revolverski list »Criticac, pravcato »Kronenzeitung«, ki pa se izdaja za »independiente y imparcial« (nezavisnega :n nestrankarskega). Zato jo čitajo pristaši vseh strank in ima dnevno naklado 370.000 ter zaradi tega močan vpliv. Preu prevratom je »Critica« divje napadala Irigoyena ter mnogo doprinesla k revoluciji, zdaj pa slavi Alvearja. V resnici piše ta list že zdavnaj za onega, ki mu največ plača. Pri zadnjem prevratu je tudi in-direktno nahujskal drhal, da je razbila inventar konkurenčnih listov »La Gallo« in »La Epoca«. Zdaj prorokuiejo »Criticic za prihodnjo spremembo vlade isto usodo, mogoče že letos.
Od včeraj je tukaj tudi naš slovenski operni pevec Rijavec. Upam, da ga bom kdaj slišal vsaj v radiju. Kajti 'j>atro Colon (Kolumbovo gledišče), menda urugo največje na svetu, kamor je Rijavec angažiran, je za mojo denarnico pač predrago. Morda nam kdaj v radio zapoje kaj slovenskih pesmi, kar bi nam šlo še bolj k srcu, nego najlepša operna glasba, in bi^ imelo tudi propagandni pomen napram Špancem. Morda ga kdaj slišimo na kaki priredbi našega posia-ništva.
Nekoč je na radiju pel tudi že naš pevski zbor slovenske, hrvatske, srbske in češke pesmi, pa sem prepozno izvedel.
Pozdrav vsem dobromislečim v stari domovini!
^ »Argentina je zelo krasna, toda njena temperatura ni zanič.«
2) Odkod pa veste, kje stanujem?«
Čigav je Gronland?
Arktični odlbor v Oslou, ki je uradni po* svetovalni organ za vprašanja o arktič« nem ozemlju, je naprosil norveško vlado, naj takoj razširi norveško suverenost na ti« sti del vzhodnega Gronlanda, ki leži se« verno od Sc o r esb y * Sund a in je poseljen z norveškimi' lovci. Morda je še komu v »po« minu, da se je Danska branila priznati su« verenost Norveške nad vsem Gronlan« dom. V Kodanju so se namreč postavili na stališče, da je vzhodni Gronland »dežela nikogar«. Kakor poročajo dansk; listi, je iskati povod za zahtevo arktičnega odbora v dejstvu, da izvaja v omenjenih krajih policijsko oblast velika danska ekspedicija v vzhodnem Gronlandu.
V ostalem pa 6por za suverenost v dalj« njih arktičnih zemljah ni zgolj vprašanje prestiža. .Treba je pri tem upoštevati res« ne gospodarske ;n p r om etno «po I iti čn e pro« bleme kot je n. r. odkritje dragocenih pre« mogovnikov na Grumantih (Spitzbengih). Ta ležišča rude so bila šele 1920, na pod; lagi mednarodne pogodbe prsojena konč« noveljavno Norveški. Tudi v pogledu Gronlanda nj dansko«norveš|ki spor od vče« raj. Gronland, ki 60 ga bili zavzeli pred več nego dvesto leti E>anci, je ostal tudi potem, ko se je Norveška 1814 ločila od Danske, pod dansko suverenostjo. Ampak pri zemljepisni negotovosti severne meje Gronlanda je Norveška v pogodbi 1917, ki priznava dansko suverenost nad Gron« landom, odklonila podpis pogodbe. V na« slednjih letih se je ta spor vedno bolj za« ostreval. 1924 je prišlo med Dansko ;n Norveško do pogodbe, ki pa je samo od« godila spor, ker ima Norveška še vedno neke zahteve glede vzhodne obale Gron« landa.
Josip Fr. Knaftič:
Skrivnostni preganjalec
gospoda žulaja
Te čudne, a resnične zgodbe prevratno poglavje
Tistega dne se je zgodilo, da me je stari gospod Žulaj poklical na telefonu. In jedva sem bil končal pogovor z njim m odložil slušalko, je spet zvonilo. Halo, detektiv Klop se je javil, moj prijatelj.
Dolgo časa se že nisva videla, večkrat sem ga zaman iskal, zdaj me je klical:
—	Zelo važna in nujna zadeva! Prosim vas, pridite takoj k meni.
Deset minut pozneje sem že s^xlel pri Klopu v njegovem, kabinetu in napenjal ušesa, kaj mi razodene.
—	Prihaiam iz Zagreba, je pričel. — Od gospe Brežanove. In vam prinašam njene jx>zdrave. Najlepše pozdrave!
—	O hvala, sem vzkliknil razve-seljen. — Ali se je že kaj potolažila za svojim Pusijem?
—	Kakor je videti, se je. Meni vsaj se ni nič potožila. Sicer ji pa rojijo zdaj vse druge reči po glavi... in po srcu, je pristavil detektiv in smehljal svoj tenki smehljaj.
Tudi jaz sem se takole tenko smehljal, škileč na detektiva skoz polzaprte trepalnice, češ, vem jaz, bratec, kaj roji gospe Brežanovi zdaj po glavi in po srcu, hehe, vem jaz to na.ibollje!
Po tem uvodu si je prijatelj Klop prižgal piipico, nabral obraz v globokores-ne gube in je nadaljeval:
—Poslušajte torej. Kako je zdaj v hiši gospoda Žulaja, to približno že veste. Zdaj vam bom pa še nekaj povedal: tisti dohtar Kunde in njegova družba, ki je našla v hiši gospoda Žulaja tako prijeten in varen brlog, to je prav čedna družba, da, pravcata apa-ška banda! Dobil sem na policiji nekaj prav zanimivih podatkov... je včasih le dobro imeti tudi s policijo kaj rtikov. (Detektiv je spet smehljal svoj tenki smehljaj). Skratka, razumeli boste zdaj, da ima gospa Brežanova več ko dovolj razlogov poseči v to... Pregnati iz bratove hiše podgane, da se poslužim njenega izraza. Poverila je to nalogo meni. Odkrito povedano, mi ta reč ni bogvekako všeč: smrdi malo po kriminalu ... in to ni moja stroka. Ampak, saj veste, gospa Brežanova je dobrot-nica naše bratovščine »V znamenju srca« in zato ji rad ustrežem. Potrebujem pa še pomoči — ali mi hočete pomagati?
Meni je lebdelo pred očmi samo to eno: Dohtar Kunde bo zletel iz raja! In sem vzkliknil: Z veseljem! Kdaj in kako udarimo?
Veselo presenečen me je pogledal detektiv Klop:
—	Bravo, prijatelj. Bal sem se, da bodo težave z vami. Tudi gospa Brežanova je bila takih misli, da je bolje, vam ničesar ne praviti o tem. Ste se menda takrat pri njej silno potegovali za doh-tarja Kundeta in tisto ptičko... Jaz seveda nisem maral ničesar storiti brez vaše vednosti oziroma za vašim hrbtom, kar zadeva osebo gospoda Žulaja.
—	No, takrat pač nisem vsega tega nič vedel. Ampak da bi se jaz zavzemal za apaše? Ho, prosim lepo: jaz sem spodoben meščan! Sicer pa, gospe Bre-žamovi na ljubo tudi jaz rad vse storim. Zakaj ona mi je zelo simpatična.
To sem izrekel s poudarkom, z občutkom, in sem pomenljivo pogledal Klopa, češ, ako si kaj prida prijatelj, ji boš to tudi povedal.
Klop je zadovoljno pokimal.
—Gospa Brežanova vam bo gotovo hvaležna, je pripomnil. In me je nato vprašal, kakšni so kaj zdaj odnošaji med mano in gospodom Žulajem.
Povedal sem mu vse, in da sem baš prejle telefonsko govoril z gospodom Žulajem. Dogovorila sva se, da se danes popeljeva malo na Gorenjsko, z njegovim avtom: Tam med Kranjem, Bledom in Kranjsko goro straši namreč zdaj tisti skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja. Včeraj ga je spet videl. In tako ga upava tudi danes kje srečati. Pa se boni jaz tega človeka kar lotil. Ker hoče imeti gospod Žulaj enkrat za vselej mir pred njim.
Detektiv si je med mojim pripovedovanjem čedalje veseleje mencal roke. In je zdaj skočil na noge:
—	Ah, to je imenitno! To je kakor nalašč. Tako lahko še danes to opravim. Poslušajte, prijatelj, moj načrt: Med tem ko se bosta vidva z gospodom Žulajem vozila okolL mu jaz počistim hišo. In ko se gospod Žulaj povrne —
Vam razbije glavo, sem opomnil. — Pazite se, ljubi doktor, stari gospod je na punčko ves nor, to vem jaz.
—	Ko zve resnico, bo takoj trezen, to vem pa jaz! je odvrni? detektiv z mirno gotovostjo. In je pristavil: — Vsekakor bomo mi s punčko napravili lepše, kakor bi napravil z njo gospod Žulaj v svoji jezi.
Naravno, da me je -silno zanimalo, kako bo detektiv počistil hišo gospoda Žulaja in sem izrazil željo, da bi bil rad zraven. Ali bi se ne dalo vseeno kako zvabiti gospoda Žulaja iz hiše, dokler ni tisto opravljeno?
—	Hm, hm, je premišljeval detektiv.
—	Prav rad bi vas imel s seboj. V dveh bo šlo še bolie. Amr»ak, ampak... Ha, že imam! je vzkliknil veselo. — Takole napravimo: Telefoniral bom zdajle gospodu Žulaju da ste morali nenadoma, po službenih opravkih odpotovati na Jesenice. In da se tam dobita. Naj le
pride popoldne za vami z avtom, kakor je bilo dogovorjeno. Potem ko v njegovi hiši vse lepo opraviva, mu boni pa telefoniral tja na Jesenice, da ie biia žal pomota od mene: Da ste vi šli v Jesenice na Dolenjskem, ne na Gorenjskem. Bodite brez skrbi in prepustite vse meni. Prevzamem vso odgovornost. Torej velja?
Udarila sva v roke. — Vi ste imeniten človek, ljudi doktor! sem vzkliknil 1 navdušeno.
Pred očmi mi je lebdelo samo to eno: Dohtar Kunde bo zletel! In nič drugega
mi ni bilo mar...
* * *
Solnce je pripekalo na ulico, in hiša gospoda Žulaja je z zaprtimi polkni ležala v mirnem opoldanskem spanju, ko sva z detektivom vstopila.
Vežna vrata*niso bila zaklenjena, in v svoji loži je blagoglasno smrčal gospod portir.
—	Težek dečko! mi je pošeoetal detektiv. — Že enajstkrat pod ključem. In še marsikaj neporavnanega, vendar pa spanje pravičnega, kakor vidite. Spustimo mu bolhico v uho...
Detektiv je potrkal s palico na okno lože.
—	Halo, Pik-As! Gazda Pero igra rdeče... Pozor, Pik-As!
Nisem kmalu videl človeka tako se prestrašiti, kakor se je prestrašil težki dečko Pik-As. Ves bled in trd je ždel na svojem stolu, nemo strmel v naju in lovil sapo.
—	Pripravite karte, Pik-As! mu je za-klical detektiv, tenko >se smehljaje. — Ko_ pridem dol, bova midva igrala!
Šla sva gor po stopnicah. Nova mo-stovžna vrata iz debelega, dragocenega stekla so bila tudi odprta, detektiv pa jih ie zapahnil za nama.
Na mostovžu, med zagrnjenimi porti-jerami in zavešenimi okni ie bilo vse temno in tiho. a tam iz salona se je zdaj oglasil gramofon.
—	Najprej moramo govoriti z Marino, je dejal detektiv.
In kakor poklicana, je v tem trenutku prišla ven Marina.
Ko je zagledala Klopa, ji je zastala noga kakor v radostnem strahu. Nato je povesila glavo in položila roko na srce. Tako je stala pred Klopom.
—	Marina! jo je prijazno nagovoril in položil roko na njeno ramo. A pri dotiku njegove roke so Marino premagali občutki; omahnila je Klopu na prsi in pričela krčevito ihteti.
Klop je bil očitno v največji zadregi; milo se je ozrl po meni, češ, bratec, po-, magaj.
Obrnil sem se stran. Neroda! sem si mislil. Na mojih prsih se še nikoli na razjokala ženska. Ampak če bi se, jaz bi gotovo ne gledal tako neumno okoli sebe.
Med tem ko je imel detektiv tako svoje težave z Marino, sem porabil priliko in pokukal noter v salon. Mična slika: Rajska ptička je plesala! Kdo druga pa bi mogla to biti? Tako dražestna, tako gracijozna, tako zapeljiva... Plesala je indijski ples, plesala je kakor bajadera in v tenkem solnčnem traku, ki je prodiral skoz zaklopljena polkna, je zlato-rumeno pobliskavalo njeno vitko, ko kača se zvijajoče telo. Na tleh je na blazini sedel dohtar Kunde. s podkrižanimi nogami, s fesom na glavi in z dolgim čibuikom, zadovoljno majal z glavo in zdaj pa zdaj milostno zaploskal, kakor kak turški paša svoji lepi sužnji, — oi, ta komedijant! Pikantna črnolaska, moja znanka, pa je navijala gramofon.
Ah, prav rajska slika je bila to! In morda je bila to generalna proba za večerno predstavo, staremu gospodu Žulaju v zabavo in kratkočasje. Sploh pa, ka je moglo biti v rajski hiši drugega ko samo rajanje, rajanje noč in dan...
Detektiv me je poklical. Potolažil je bil nekako Marino in ji je dajal zdaj svoje ukaze. — Pojdite noter. Marina, in jim tako povejte: V pol ure morajo vsi zapustiti to hišo. Toliko jim dam časa, da pospravijo svoje reči. A niti minute delj!
Marina je pokimala. njen obraz je izražal brezmejno vdanost in pokornost. Če bi ji bil detektiv ukazal, naj vzame 'nož in vse v hiši pokolje, bi bila Marina to tudi storila.
Ko je Marina bila izginila za portije-ro, je takoj umolknil gramofon... Nato tenek vzkrik ... begajoči koraki... nato tišina, kakor bi bila hiša že prazna.
Detektiv mi je ponudil cigareto.
—	Pa se poigrajva med tem malo tu z ribicami je dejal, krenivši na verando k akvariju. — Ali čakajte, moramo biti kavalirji. Prosim vas, skočite še prej dol k telefonu in pokličite avtotaksi. Gospode vendar ne bomo pustili hoditi peš po tej vročini.
Ko sem prišel dol, sem našel portir-sko ložo prazno. Na kljuki je visela Iiv-reja, — Pik-As je bil že pobral šila kopita.
Posadil sem si na glavo njegovo por-tirsko kapo, — obšlo me je veselo prevratno razpoloženje. Saj prevrati, mali in veliki, so vedno vesela reč. Za pre-vratnike.
_(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.)
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din.
KRALJESTVO MODE
sai
isei na počitnice jo morja ;e
■v
iitek n ouai pričakovanje novm --—sov. ade v tnjetno družabnost še nogiobe ta Mčutek. "Ni hiia tor«?-. <*e se hočemo -a •••-•; -p. —g - -rmemo oborožiti-. ? raviina .n epa rorema ni. kakor se ■ciio napačno sklepa. vprašanje ve ii ki Ti ,:arri sredstev Prav za prav ;e to za-
Potovanje na morje
nac "se zanimivo učinkuje. 'ie jo obrabimo z ozko pTf! progo. Sompiet aa naši zaonji sliki je aa :a način izaeian: jor-ica je opremljena, s širokim šaiom. ki ;e takisto obrobljen s krznom.
Sandale
uoorega nicusa n .
T
e uci t razmeroma skromnimi izaatki egantnc :oremimo. Pri tem se seveda ne ■ m_mo ore--ec zirati na tiste modne ma- | niccsti. a sicer orc tint eno 'ačinsujejo. a najdražji ie! iamske garderobe, lato je "udi - tem primera, važno, ia
-	"~rej napravimo dober kupovalm« .c rt. -ter ,e ".ako -ndemo v položaj, ia -crer-r .- ir?vcarK03i "es ootrebne reči.
.-Ižur nabaviia novosti, nai se predvsem tira na to. ia bodo novi komadi .jasneje iona iobro uporabni. Zato je n. pr.
■	mo jo. * e. ie knpimo barvaste obleke, ki
tudi ooij oraktične. kakor bele. ki se
-	yr-p-a za. mestnih i-ieah nič kaj posebno —o oniesmio.
Kdor se odloči is. pocitmce na morja, ne sme uozabiti. in. so iesto dnevi. ko veje -.avniic somcu mmia ;apa. Zato rabimo .eg- -rnaesra udi nnmemo ogrinjalo, ki ttt m leto3 onnaša moda v obliki napoi ,xesa ta.etoTa. Tak komad, vidimo ga i -.3-5i inr. siiki". je iz barvastega tiav- ;
n ra .aJmco nosimo k "saki obleki. Svet .a ?oieka iz jerseva ae M smela i nanjkati v takšni počitniški garderobi. ;
kdar se namreč ne tmecka n jo moremc •neti naravnost iz kovčeka ter oDieči. Tu-ii ia iaijše potovanje n .adjo je primerna. j ker i ne škoduje noben strapac. Podobno i -ieko —.žimo na naši pr—i sliki. Apartsn ;
■	-".-t nas .n risan sa^. podčrtavata živahno j nt t d tega komada.
slikovite in praktične so maie pletene ~ ze. ki so trcgasto --zorčaste m pih i ah.-
nosimo oreko ■—aiiesa krila aii obleke : ..ka 3).
Seveda ? -akna :ndi večerna obleka. Tu j "ecintma oomagamo s kakšno piesno : raketo z prejšnje sezone, če si pa naba-nto ia: novega, se oomo nedvomno od- ; ili ta kommet iz vzorčastega sifona, iti : - naiooii iekorativen matcnjai in. se uve- j i—nni :r?z oosebnesra :kras"a. Jopica
Dlačice na bradi itd.
Tu; žemraio tem. iame. Svarijo "am Vašo 'enoto, -ienanco in sramežljivost, i Venera« eieksir "as reši v par sekund a n _ irez bolečin. trrez onasnosti — vseh nepotrebnih žlak. Naročite se ianes iepo dišeči > Venera« eiiksir. Ne bo "am zaL Na -eiese-mn: pav. H št. 306 znotraj). ?r pošti: 1 boeica 10 Din predplačilo> na -—v-zetje IS Din: dve 28. tri 38 Din. pošlje: COTIČ, Ljunijana. Kamniška niica iOa Janševa).	7131
zmagujejo na celi črti v mocii čevljev. Teza iejstva se moremo ie veseliti, ker 30 takšni močno izrezan: modeli poleti čisto umestni. Kako različne so obiike sančaL kaže naša slika. Desno spodaj vidimo gu-
mijaste sandale ta kopanje levo pa športne sandale iz trpežnega isnja. Prvi model zgornje vrste kaže večerne sandaie z zaponkami iz kontrastnega ussja. na lesni pa vidimo popoldanske sandaie 3 posečmo fantastično mej enimi zaponkam:
Novosti za tenis
Kakor verna viada na temščn v modi neitakšna tradicionalna enostavnost m zato zbudi :em večjo senzacijo ~saka modna novost, ki se uveljavi. Takšna novost *>
nedvomno nove. na hrbtu globoko .zreza-ne. :emške obleke, ki so zračne m lovciju-"ejo izredno prostost gibanja. Seveda pa tako oblečeni ne moremo hoditi skozi mesto. Zato je iznašla moda kot dopoimio k novi tenis obleki ljubko malo pieteno jopico v obliki telovnika z rokavi.
^CTiuipn«
LJUlLJflNfl
UMJIVIRSlia UUCA 2SII-
Vprašanja in odgovori
(L L. T. v G. R. Vedite, da m ^avobot nrkaar samostojna no;ezen. amnaK .e mak • simptomi drustejca -ooienia. CHavobot se
javi. že so nek' žntm žive kože aster?rani. tudi nasta:ajo v oosebnih siučaiih bolečine v ašavi zami: snrememb ondotne mnskuiarore. la-češče '•a. ker e orzaceta zunanja možganska koža (otmaj. Nadalini! ne tako redk: vzrok: riavoboia so organske .zDremerTrbe: v raznih drugih dnrriinah 5ave on na;raziične';:h katarjih. >nezn: zobovja, žreia. srednjega ušesa . dr. Kakor vidite. Vam :e rra z biro noiitibno mesto. da rte jo-vorrrno le o mnogih obolenjih z zvišano tenrtjerntu-ro n vrhu teh še o edvičiT'h boleznih, -e -?a Tast "na giavo-boi redno n skozi dei: lasa v naoaaih n e 3 bolečina v dražim, e naiverremeje. da nre za migreno, iiavoboi oričenia že zjutraj n s takšno nlo. ia sffi boimJka v posteljo. Prrdrnžco ;e -:mtrtomi s strani očesa mrgolele, mešanje vida) ter biiu-van;e. ZSdraviienje nav -ooia » T»raio vooštevati orave vzroke, ako se dado suioti igoto^tu. drugače naner* eno 20-oer posamezne sinrctorne. Ni uruoročMrvo orenuščati ootmku ceio skiadovrricr nra-škov. aa ;ih bo emai kakor vsakdanjo hrano. Vsekakor -nora biti to zdravljenje adividnaiijo. — O. A. 5. v K. O sržni. rema možganski kar: govonmo. že vesta organa rvo e tei-o-van■ e trentrmo. morda ne doce-ia. -aso ia se no urah a" ineh to zonet nonrav: aii oa ie ooškodba Teot-nravijiva in srrrma. Zdravo srce prenaša žnao\Ttn rmrogo. ootrasiite e. kakšne Taoore prisoja so^mrk on oiavaim tekmi aii oa ort maratonskem teku -vojerrru srni. Ako odrove kako- on srčni kam orzan. te e "ob iosie: pcor-in-ma zdrav, e hi? ie tra\n<ieziTO tako zdrav. Morda ga ,e oslabi ia že v miaaosti orestaia istertja aii draga aieikcaska oo.ezsn. ki tra kad rada zaenšča siedove na srca revnačzem še svoje araijevaii. a "UiKo :e <o®:č:;o tekom Srvijenja ti Sntteijr. ki sicer noiago-•na. amn-ak staino n 1 sietino siateio srce. Ootičmx moraa n: rkdar -me: posešmh makov s stran: svojega siabega srca. ker se m mnogo mba.. \er ti zantevai hujših tauorov txi rvo^ega s rta. avei mirno žav-jenje. se zospim -^a večiii teiesnih vaj. tako ia ;e srce za mrno aviienje oot>oi--jt-rrra za-aostovaio. vesega ine -*a zadene takšno manjvredno srce težji idarec a. ar. aomrvna knžna x):ezer. coje kiice še hoij osiaPt i o- že tak siaoo srčno muskulaturo •ji kaaastroia e rtu V^t se žudijo. kako e tiogei navidezno zdrav človek trodlee, tej hoiezm. IV možganih oa s stvar v to::ko aragačna. ker te tiči vzrok kam v možganih samih, -emveč zešo no gos to v Tooieio-sti možicansKih krvnih M arterij). Zooei nfestenske bolezni n -ma trrosiiria arterioskleroza maj o na vesti večino trrimerov možgansK-e kam. Stena teh krvnih Ž3ic oo-staja -ako toga n Tirati irtata. ia se vda o orrilki zvišanema krvnemu orusku n seda; siea: neszoezna krvavitev v lonanrsko dnolino z vsemi svojimi oosiedicami omrtvičenje mišic aii celih udov. izguba goviora. zoad spomina td..: Je prestane orsjanizem prvi aii ceio irugj napad, oa 5a Teasnrnijeno tiogras; nadaijna posledica Reato. so primen. da se vieče to mučno stanje za boimka in oko.ico cela eta. V obeh primerih url srci: 1 Dri možganih, je oa nesa neskladnost tned kapjo in pripravami zanjo. Je st- ie—te neonažene. zia-sta če ni bolečin, pnae katastrofa kakor z jasnega, če Da boleha dotičmk dei; časa. ;e vendar vsakomur asno. ia se e morala bolezen končati s takim zidom. T"ra-grka ie tem očitnejša, ker -am težje najdemo vzročno zvezo med r. trm tonu .n smrt-
. _ : Prosim«, Ad i) Vko orenuščate žide mm usodi, se bodo -skom časa verjetno še bolj razšinie. Po našem mnenju Vam utegne pomagati 'mešala aii operami a. Tozadevno se posvetujte z zdravnikom. ki nai Vas oregieda. .Ad 2) Ponovno smo že povedaii. da m mogoče spoznati izpuščaja Iz še tašo točnega popisa. Se boste že morali ponuditi v ordinacijo. Ad •3) To ie verjetno simetrični izrastek kosti. .Ako ie na obeh piaten. ne bo telovadba vzrok temu. Odpravila bi -j> lepotno napako kozmetična operne: a. Vprašajte zdravnika pod l). — Maribor. Je pa res škoda, da se niste zadostno niorrmraiL šo ste že bili na najmerodajne-šem mestu. Po
Vasem popisu je bna ta prva kura prekratka io bi jo kazaio ponavljan. .Ampak ne misiite. ia tu ho i j ktoncc.utr.rana zara-
via hoi; zalegla. Če se javijo znaki vnetja kože. takoj preneha te. Najboljše bi _l»io seveda, če bi delati kuro pod zdravniškim nadzorsn-om. — F. K. Haribor. Ker teh sprememb nismo videli, smemo zrem e domnevo, da zre za ekcem kože. ki ga izziva redno naborne visoka etna tempe-raiura aii Da kakšen dreg dražljaj. se roke rade znojijo, bo treba ukreniti ka! proti temu. drugače pa se priporoča mana kožna bjgijena n morda obsevanje. Kakor rečeno, veija ta za slučaj, -ia obolenje -e; nrai odgovarja vsaj -tibilžibo dop vu. Za vsak orrner na vpraša" te zdmvn ka.
Pristooaite le jucosiov. društvu ra TToačevanje in zatiranje raka- pododbor Liuniiana Ženska boHiicaJ.
fJSms beli Ink"...
Hvaljena "xk1L :i zdrava rastima našega juga! Nisi. bo^me. aajlepsa za oko in siepi zaij ubij ene: se te ogibljejo: pre-krepko dišiš: ni da bi poljubljal žeasKO. kdor te ie preveč ponrostai!
Vendar kan bi bila brez *ebe sladka janjeuna? Krompir brez soiL soiata brez i oi;a. nba brez dairnaDnca — puičoca. pravim, puščoba!
Komu bi tekiri nežni odoj^c. > rerkei < — po zagrebško) rak-e. mehak, dišeč, z lepo zanimeneio kožico — aa m :eoe. u nas slavim beii iukacl
Kdo še ni hrvaiU vseh evotjih sladkosti ko :e :e pognzovai i siru s kajmakom n zalival vso to iompozicjio z rujruin prokupcem?
jivaii in slavi te nas hmaški ;xrg. pa tudi k nam. severnim bratcem si s4 že utri pot. dasi slovi naia kuhinja kot pre-— neaunovna!
Čeoei je junak ob ohridskem ezern.
Tolsto rrbo e bil ujei. giacffi jo je z rjavo ničermo in ji govoril:
>Kako zu da te pečen? Ili sas b&er sas masiac? Ili sas beii lak?« Im šco je tzttsdi tvoje spastovaoo ane. mu je sporzniia -ifea z nave ručsnne m — naravnost nazaj v ohridsko jezero!
Krepko se je pridušrl inrak. ni ia oi zapisal lder\-JC0 — papir je ne bi pre-! nesei!
časno pa e. ia ni >psoval tebe — e j svojo nerodnost je kiei in poizko r±o j —. zvest ti e otstal n ž njim m vsi. ki Ljubimo — duhovito imhimo!
Zdravilnost medu
Proti osi-tnvskemn ka&Ura se jemlje krac na lan mo kavno žlico ne pretoplega •odeeoka materne inšice. ki mu je primešana io poio~ce medu-
Pro<ti .Dizebiiiiam se rabi mazilo z me?a dela tneln. -mesa ieia terpentinovega -olja m mesa dela iaTorjeve^a olja.
Pri bolečinah - istni tupiini se ista izpira z 'tMcedkom -rrnesa žag-beljčka. iatert se "ioda na en kozarec mo jedilno žlico medu
in mo žlico kisa.
Nadomestilo m ribje oije je krema, napravljena z mešanjem iveh deknv čaj nesa masia in en.esa ieia medu.
Na-vedeni štirje recepti so odobreni -od zdravmšike zbornice v Angliji-
Proti š«ra vsen aii oereči ogenj) se najprej oddrgne boieče mesto 5 p.atnom na to naveže na boieče mesto v medn namočena piaamena krpa. ki se menja ~saki


JAZ SEM BRITVICA TCDI ZA OBČUTLJIVO KOŽO.
>ive 'iri. To orinoroča ir. 3avwarn ~r Cros-
->ev Dlinois. Amerika
ceo»: _ni med uničuje glivice trose in. bakterije i ooleziii n slcert tekom Ž4- ur giivtce legar-a "ifusai. tekom 10. ur glivice griže "ižsenrterije), vse ostale povzročitelje nalezljivih .Jolezni tekom mesa io pet ini dr. Saokett. NewT-ork:.
Kadar se kdo čati pre-hiaj enega, naj se vieže r -oolo posteljo, naj pije 3 mecc-m • »tajeni itpov čaj iii tudi ie z medom oeta-jeno vodo. na to se bo -znojil potil), 'ur prehlad se uniči že v kali «:r. Amai).
Meti sprav: ob isti. ki običajno v starosti premalo ielirjejo i novemu delovanju dr. Amai). Med -.niaijša živijeule dr. Amail. Men oomešan: z rženo moko v mazilo, -o-aneši zorenje tvorov, ako se jih ž njim obklada. Tobitsch. čehosiov...
Med .e sredstvo zoper gnitje vsakovrstnih -mi.Rana. ki se jo t oDkiad-anjem medn zdravi, se zaceli ne^-rj" - mo uitro. Opekline se zdravijo rez komplikacij, ak-o se -akoj početkom -»kiadaio z medom dr. Saissi.
Smrekovo in hrastovo lnbfe
čresio "etnšnje sečn-e KUPTT-JE po najvišjih i-ena h
tovarna usnja TONE KNAFUČ
Kamnik.	6759
letalec diska*4
T,-
o a o r a v a o:
t
ica. 4. mmo. a. grama karta. o. pieme. 7 pesnite"'. "0. pioščiHska mera. 12. morska živaL '.3. kamenina. 14. rastlina. 15. prealtg. 17. ne-zKušeno. 20. trava. 2L tovarna če?i'iiev. 22. reč.; nem.;. 23. živa- v Afriki. 24. žen-sko me. 26. me tast. 28. star veznik. 29. popoln. 30. sto kot 10. "od.. 31. egipčansko božanstvo. 32. kemtj:sš: znak kovare.
Navpično: 1. dei teršve. 2. iei obraza. 3. posoda za vino. ?. jršša boginja. 9. iorez prepira. 11. žival i2 prislov časa, 14. gora v zatradnih .Julijskih Ašparu 16. par. i-S. moško me 3. skion;. 19. iioroer-eva pesnitev. 20. stavni števnik. 22. >b-Ika pomožnega tjlazoja. 25. planet. 26. država Srednje Amerrae. 27. uasbesž zraz.
Rešitev križal? k e Mornar*4
Na-p i č ti o: iL Mavri: — i. Thomy-croft; — i> broaoiom:_— k Tna; — itits:
—	8. Si: — U. K. F.; — 13. mis: — 16. Sigen: .— 17. iead: — 18. Apia samoal:
—	19. kurs: — 22. li: — IS. oaik: — 2(5. ciso: — 27. a. a: — 28. T.
Vodoravno: '2. 7;ibu: — o. "Tam: — 6. Oro. ass: — X rid!: — 10. Tik: — 12:
Omi: _ 14- SciHv: — 15. Crossi — 17.
Da_Ksa: — '20. Rim: — 21. epur: — 22. I02; _3. Dm: — "24. 12.ieboai: — 29. lasna: — t naia: 3JL RS: — 32. ko.
3oris Rihteršič:
Naš Janez
Vaš Janez je -užaljen. Z mamo ni smei lri v mesto ln zdaj se cmeri. Cine» n se. ia bi ia človek laglje nosii ka? vor posiušai. 'Hodi iz sobe v sobo. od> pira. vrata za -trati, nikjer ne cia miru.
tam sem z njim doma in moram paznti nanj. To je nerodno. Če bi imel čas. bi še ne rekeL toda nimam ga. Jutri moram imeti rokopis, petnajst strani za tiskarno, to je šest sto vrst.« mi je pisal prijateij. Šest sto vrst je iosri. posebno če mora biti drugo ju* tro v stavnici, če mora oditi z večer« jiim viaKom m še ni nanisana niti vr= sta. Le poskusite enkrat, pa boste vi* deli!
Torej šest sto vrst in skrb za brat* za. To ni samo dvakratno delo. to je desetkratno. Devetkratno z bratcem. Neprestano ura moram biti za petami, ia kaj ne obrne in ne razbije. Saj ves ste. povsod je tako. Ce otrok kaj na* pravi, je vselej varuh kriv. Prav za prav je res. In človek mora potem ves iar> požirati očitke. Boga zahvalite, če nimate bratcev. Boga zahvalite.
Pa ne zaradi bratcev. Ne, nei Saj me razumete. Bratci so čisto prijetna
zadevica. posebno dokler se ne shodiš jo. Takrat se ga samo v naročje ne sme vzeti. Ko pa shodijo, je križ z njimi. Zmeraj so na deh. Zmeraj, vam rečem. In vse pretaknejo, kar jim pri= de pod roko. Prav vse.
Zadnjič se je zgodilo tole. Sedim pred hišo in čitam. pa pride bratec s koščkom mila v roki. In pomislite! V usta ga vtakne, češ da je piškot.
Chapiin misli, da je original«!. Pa ni. V »Lučih velemesta« pokaže pri* zor. ko nekakšen nadzornik pometa* čev je milo. Moj bratec ga je že dav* no prej. In se oblizovai se je potem. To je bolj originalno.
Zdaj samo še čakam, kdaj mi pride s steklenico črnila v ustih. Tistega znanega reka da je nekdo »tinto pil za zajtrk« se ne upam na glas pove* dati. Prepričan sem. da bi jo drugi
rlarr OH.
Zdaj pa pero iz rok. Iz kuhinje pri* hajajo sumljivi glasovi, črt renči, ne* ka vrata se odpirajo. Ali pa je okno? Hitro, hitro, da ne pade Janez na uli* co. Kriv bi bil jaz.
Ni bilo tako hudo. Črta je vzel skle* dico. kjer se je jed hladila, odprt je vrata shrambe, privlekel s police za* 1 vojček graha ia ga stresei ▼
Vse samo zato. da bo »Črtek papai«.
Kdo bi si misliL da ima tako dobro srce. Janez namreč.
Vsebino skodelice v stranišče, da ne bi nihče videl. Črt bo sicer lačen, to* da potolažil ga bom s kruhom, -e svo* je dopoldansko mleko bom pi-iiiL Za grah se bom že nekako zgovorii. Mor* da bodo v kuhinji mislili, da so že vsega porabili aii pa da so ga vrgii proč. Naj mislijo kakoikoiL Jaz bi rad samo mir. V kuhinji imamo prt z napisom:
Nikdar ne tare te nadloga, če je v družini: mir m sioga
Slovnično sicer ni pravilno, in naša Danica je že hotela z iglo v roki po* praviti tisti »je«, a pregovor je dober, zato naj bo tudi slovnici prizanešeno. Saj ni treba da bi se povsod tolkli za pdko na »i«.
Ta pregovor je zlata vreden, zato se ga držim. Škoda je Ie, da Janez še ne zna črtati.
Zdaj pa nazaj k rokopisu. Če hi mi le ne šlo tako počasi Nobene volje nimam do dela toda Damoklov mer mi visi nad glavo. In dragi Damoklov meč, Janez, stika po kuhinji In za* kurili bo treba, obljubil sem, da bo kar žacei od vročine, ko se
mama vrne s trga Doma bi že mora* Ia biti. štedilnik pa je še zmeraj mr* zel. ia bi se prehiaciiL če bi nanj se* dei
»... Tiha noč je ležala nad zemljo in oaevaia v temo vso prirodo. Mese* čina je silila v sobo..
Vraga kakšna mesečina! Saj je vse temno! Take neumnosti pišem in šest sto vrst mora biti zvečer na pošti Ko se le ne bi tako mudilo.
Čitam. čitam. Kakšni so ti stavki! In kaj sem spet napisal v začetku po* giavja!
.. Branko je vzpodbodel konja in udaril z bičem ...«
Kdaj imajo jezdeci biče. Seveda Naš Janez ima majhen bič in ko sem imel vsa ušesa polna njegovega poka* nja sem napisai to neumnost. Le kaj bi ljudje rekli če bi to brali.
Janez spet ne da miru. Naj dela kar hoče. vsega imam dovolj. Kliče me. Ne slišim. Gluh sem.
Potem odpre vrata.
»Boris, pojva se igrat!«
Seveda, ravno o pravem času je pri* seL
»Kaj rrrgdiž. da sem tinto pil za zxj* trk!«
m žareči Toda
zaieolo je. Vrnil se je v kuhinji*. Pišem, pisem.
Dve strani sem že napisai tri Ne« kako se mi je oaprio. Hvala 3ogu. Ja* neza ne slišim, čeprav razbija Če bi bilo le že zakurjeno.
Hitro v kuhinjo. Treske, papir, oži* gaiice. premog, polena Vse je prnrrav* Ijeno. V štedilniku 'ion. da je v^eije. Prav zadovoljen sem s samim seboj. Saj nisem kar tako. Vesela bo lahka ženska ki me v-ame. Vsaki nom lah* ko poveaai da znam kuriti
Seveda spet smola Zvonec. Mama s trga? Ne. dimnikar. O mesti hoče dimnik. Zdaj, ko je ogenj v ^"sdii* niku.
Obupan rnu to povem in oba stoji* va v kuhinji in ne veva kaj. In je še bolj v zadregi Ni čuda V tem dimrt in ognju ne bo ometai
Janez se pokaže na praga. Gleda zdaj njega zdaj mene. Potem se okle* ne mojega bedra
»Boris, poglej ga kako je črn. Go* tovo je pil tinto za zajtrki«
KRALJESTVO MODE
Potovanje na morje
že sama misel na počitnice ob morju je ažitek in budi pričakovanje novih vtisov. Nade v prijetno družabnost še poglobe ta občutek. Ni čuda torej, ^e se hočemo sa morje tudi na zunaj primerno »oborožiti«.
Pravilna in lepa oprema ni, kakor se čeEto napačno sklepa, vprašanje velikih denarnih sredstev. Prav za prav je to zadeva primerne izbire in dobrega okusa in se tudi z razmeroma skromnimi izdatki elegantno opremimo. Pri tem se seveda ne smemo preveč ozirati na tiste modne malenkosti, ki sicer profinjeno učinkujejo, a £0 najdražji del damske garderobe.
Zato je tudi v tem primeru važno, da najprej napravimo dober »kupovalni« načrt, ker le tako pridemo v položaj, da i,"beremo s prevdarkom res potrebne reči. Kdor nabavlja novosti, naj se predvsem ozira na to, da bodo novi komadi kasneje tudi doma dobro uporabni. Zato je n. pr. vedno bolje, če kupimo barvaste obleke, ki eo tudi bolj praktične, kakor bele, ki se pozneje na mestnih ulicah nič kaj posebno r.e prilegajo.
Kdor se odloči za počitnice na morju, ne sme pozabiti, da so često dnevi, ko veje navzlic solncu mrzla sapa. Zato rabimo -, oleg drugega tudi primerno ogrinjalo, ki ram ga letos prinaša moda v obliki napol dolgega paletoja. Tak komad, (vidimo ga na naši drugi sliki), je iz barvastega flav-ea in ga lahko nosimo k vsaki obleki.
Svetla obleka iz jerseya ne bi smela manjkati v takšni počitniški garderobi. Nikdar se namreč ne zmečka in jo moremo vzeti naravnost iz kovčeka ter obleči. Tudi za daljše potovanje z ladjo je primerna, ker ji ne škoduje noben štrapac. Podobno obleko vidimo na naši prvi sliki. Aparten širok pas in pisan šal podčrtavata živahno noto tega komada.
Slikovite in praktične so male pletene jopice, ki so progasto vzorčaste in jih lahko nosimo preko vsakega krila ali obleke (slika 3).
Seveda je važna tudi večerna obleka. Tu si večinoma pomagamo s kakšno plesno toaleto iz prejšnje sezone, če si pa nabavimo kaj novega, se bomo nedvomno odločili za komplet iz vzorčastega šifona, ki je najbolj dekorativen materijal in se uveljavlja tudi brez posebnega okrasja. Jopica
Dlačice na bradi itd.
Vas ženirajo cenj. dame. Kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost. »Venera« eleksir Vas reši v par sekundah • brez bolečin, brez opasnosti — vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči »Venera« eliksir. Ne bo Vam žal. Na velesejmu: pav. H št. 306 (znotraj). Po pošti: 1 bočica 10 Din (predplačilo) na povzetje 18 Din; dve 28, tri 38 Din, pošlje: K. COTIC, Ljubljana, Kamniška ulica lOa (Janševa).	7131
nad vse zanimivo učinkuje, če jo obrdbimo z ozko krzneno progo. Komplet na naši zadnji sliki je na ta način izdelan; jopica je opremljena s širokim šalom, ki je takisto obrobljen s krznom.
Sandale
zmagujejo na celi črti v modi čevljev. Tega dejstva se moremo le veseliti, ker so takšni močno izrezani modeli poleti čisto umestni. Kako različne so oblike sandal, kaže naša slika. Desno spodaj vidimo gu-
mijaste sandale za kopanje, levo pa športne sandale iz trpežnega usnja. Prvi model zgornje vrste kaže večerne sandale z zaponkami iz kontrastnega usnja, na desni pa vidimo popoldanske sandale s posebno fantastično urejenimi zaponkami.
Novosti za tenis
Kakor vemo, vlada na tenišču v modi nekakšna tradicionalna enostavnost in zato zbudi tem večjo senzacijo vsaka modna novost, ki se uveljavi. Takšna novost so
nedvomno nove, na hrbtu globoko izrezane, teniške obleke, ki so zračne in dovoljujejo izredno prostost gibanja. Seveda pa tako oblečeni ne moremo hoditi skozi mesto. Zato je iznašla moda kot dopolnilo k novi tenis obleki ljubko malo pleteno jopico v obliki telovnika z rokavi.
^rsSffiR mWM
LJUKLJPNR
NJIVIC UUCP 2tlh
Vprašanja in odgovori
a L. T. v a R. Vedite, da ni glavobol nikdar samostojna bolezen, ampak le znak (simptom) drugega obolenja. Glavobol se javi. če so neki čutni živci kože alterira-ni. tudi nastajajo v posebnih slučajih bolečine v glavi zaradi sprememb ondotne muskulature. najčešče pa ker je prizadeta zunanja možganska koža (opna). Nadaljnji ne tako redki vzroki glavobola so organske iizpremembe v raznih drugih duplinah glave pri najrazličnejših katarjih, bolezni zobovja, žrela, srednjega ušesa i. dr. Kakor vidite. Vam je na izbiro poljubno mesto, da ne govorimo še o mnogih obolenjih z zvišano temperaturo in vrhu teh še o ledvičnih boleznih. Ce pa nastopa glavobol redno in skozi delj časa v napadih in je ta bolečina v družini, je najverjetneje, da gre za migreno. Glavobol pričenja že zjutraj in s takšno silo. da sili bolniika v posteljo. Pridružijo se simptomi s strani očesa (mrgolenje, pešanje vida) ter bljuvanje. Zdravljenje glavobola bo moralo vpoštevati prave vzroke, ako se dado sploh ugotoviti, drugače bo naperjeno zoper posamezne simptome. Ni priporočljivo prepuščati bolniku celo skladovnico praškov. da jih bo jemal kakor vsakdanjo hrano. Vsekakor mora biti to zdravlje/ije individualno. — G. A. S. v K. O srčni, oziroma možganski kapi govorimo, če o*\ro-vesta organa svoje delovanje trenutno, morda ne docela, tako da se po urah ali dneh to zooet popravi ali pa je poškodba nepopravljiva in smrtna. Zdravo srce prenaša čudovito mnogo, pomislite le, kakšne napore prisoja športnik pri plavalni tekmi ali pa pri maratonskem teku svojemu srcu. Aiko odpove kaikor pri srčni kap-i organ, ki je bil doslej popolnorna zdrav, je bril le navidezno tako zdrav. Morda ga je oslabila že v mladosti prestala diifterida ali druga mfekoiijska bolezen, ki pa kaj rada zapušča sledove na srcu revmatizem ie še svoje prispeva:!, in tako se kopičijo tekom žlivijenja ti čmitelji. ki sicer polagoma, ampak stalno in dosledno slabijo srce. Dotičrak morda ni nikdar mtel posebnih anaJkov s strani svojega slabega srca. ker se ni mnogo giibal, ker ni zahteval hujših naporov od svojega srca. žfivei mirno življenje, se izogibal vseh večjih telesnih vaj, tako da je srce za mirno življenje popolnoma zadostovalo. Ne/kega dne pa zadene takšno manjvredno srce težji udarec n. pr. ponovna kužna bolezen, koje klice še bolj oslabijo že itak slabo srčno muskulaturo in katastrofa .ie tu. Vsi se čudijo, kako je mogel navidezno zdrav človek podleči tej bolezni Piri možganih pa ie stvar v toliko drugačna, ker ne tiči vzrok kapi v možganih samih, temveč zelo pogosto v obolelosti možganskih krvnih žil (arterij). Zopet infekcijske bolezni m ona proslula arterioskleroza imajo na vesti večino primerov možganske kapi. Stena teh krvnih žilic postaja tako toga in hirati krhka, da se vda o priliki zvišan emu krvnemu pritisku in sedaj sledi neizbežna krvavitev v lobanjsko duplino z vsemi svojimi posledicama (omrtvičenje mišic ali celih udov, izguba govioTa, izpad spomina itd.) Če prestane organizem prvi ali celo drugti napad, pa ga neusmiljeno pograbi nadaljna posledica Redki so primeri, da se vleče to mučno stanje za bolnika in okolico cela leta. V obeh primerih, pri srcu in pri možganih, je pa neka neskladnost med kapjo in pripravami zanjo. Ce s^> le-te neopažene. zlasti če ni bolečin, pride katastrofa kakor z jasnega, če pa boleha dotičnik delj časa, je vendar vsakomur jasno, da se je morala bolezen končati s takim izidom. Tragika je tem očitnejša, ker tam težje najdemo vzročno zvezo med simptomi in smrtjo. — »Prosim«. Ad l) Ako prepuščate žile njih usodi, se bodo tekom časa verjetno še bolj razširile. Po našem mnenju Vam utegne pomagati injekcija ali operacija. Tozadevno se posvetujte z zdravnikom, ki naj Vas pregleda. Ad 2) Ponovno smo že povedali, da ni mogoče spoznati izpuščaja iz še tako točnega popisa. Se boste že morali potruditi v ordinacijo. Ad 3) To je verjetno simetrični izrastek kosti. Ako je na obeh plateh, ne bo telovadba vzrok temu. Odpravila bi to lepotno napako kozmetična operacija. Vprašajte zdravnika pod l). — Maribor. Je pa res škoda, da se niste zadostno informirali, ko ste že bili na najmerodajnejšem mestu. Po
Vašem popisu Je Ma ta prva kura prekratka m bi jo kazalo ponavljati. Ampak ne mislite, da bi bolj koncentrirana zdravita bolj zalegla. Ce se javijo znaki vnetja kože, takoj prenehajte. Najboljše bi bilo seveda, če bi delali kuro pod zdravniškim nadzorstvom. — F. K. Maribor. Ker teh sprememb nismo videli, smemo izreči le domnevo, da gre za ekcem kože. ki ga izziva redno najbrže visoka letna temperatura aH pa kakšen drug dražljaj. Ako se roke rade znojijo, bo treba ukreniti kal proti temu. drugače pa se priporoča redna kožna higijena in morda obsevanje. Kakor rečeno, velja ta za slučaj, da obolenje res tudi odgovarja vsaj približno popisu. Za vsak primer pa vprašajte zdravnika.
Pristopajte k iugoslov. društvu za proučevan.te in zatiranje raka, pododbor LJubljana (Ženska bolnica)._
„Sas beli luk",..
Hvaljena bodi, ti zdrava rastlina našega juga! Nisi, bogme, najlepša za oko in slepi zaljubljenci se te ogibljejo: pre-kreptko dišiš; ni da bi poljubljal žensko, kdor te je preveč pohrustal!
Vendar kaj bi bila brez tebe sladka janjetina? Krompir brez soli, solata brez olja, riba brez dalmaitinca — puščoba, pravim, puščoba!
Komu bi teknil nežni odojak, (»ferkel« — po zagrebško) taik-le, mehak, dišeč, z lepo zarumenelo kožico — da ni tebe, ti naš slavni beli lukac!
Kdo še ni hvalil vseh tvojih sladkosti, iko te je prigrizoval k siru s kajmakom in zalival vso to kompozicijo z rajnim prokupcem?
Hvali in slavi te naš junaški jug, pa tudi k nam, severnim bratcem si si že utrl pot, dasi slovi naša kuhinja kot precej — neduhovita!
Čepel je junak ob ohridskem jezera. Tolsto ribo je bil ujel, gladil go je z rjavo ručetino in ji govoril:
»Kako ču da te pečen? Hi sas biiber ffli sas maislac? Ili sas beli luk?«
In ko je izustil tvoje spoštovano kne, tnu je spolznila riba iz rjave ručetine in — naravnost nazaj v ohridsko jezero!
Krepko se je pridušil junak, ni da bi zapisal kletvico — papir je ne bi prenesel!
Jasno pa je, da ni opsoval tebe — le svojo nerodnost je klel in polzko ribo —, zvest ti je ostal in ž njim mi vsi, ki
ljubimo — duhovito kuhinjo!
* ____
Zdravilnost medu
Proti oslovskemu kašljoi se jemlje večkrat na dan eno kavno žlico ne pretoplega odcedka materne dušice, ki mu je primešana do polovice medu.
Proti ozeblinam se rabi mazilo 5e enega dela medu, enega dela terp en trnovega olja in enega dela lavorjevega olja.
Pri bolečinah v ustni duplini se ista Izpira z odcedkom vrtnega žajbeljčka, kateri se doda na en kozarec eno jedilno žlico medu dn eno žlico kisa.
Nadomestilo za ribje olje je krema, napravljena z mešanjem dveh delov čajnega masla in enega dela medu.
Navedeni štirje recepti so odobreni od zdravniške zbornice v Angliji.
Proti šenu (všen ali pereči ogenj) se najprej oddrgne boleče mesto s platnom, na to naveže na boleče mesto v medu namočena platnena krpa, ki .se menja vsaki
DAMASCENA
GOLD
JAZ SEM BRITVICA TUDI ZA OBČUTLJIVO KOŽO.
dive uri. To priporoča dr. Hayward v Cros-pey Illinois, Amerika.
čebelni med uničuje glivice (trose in bakterije) bolezni in sicer: tekom 24 ur glivice legaria (tifusa), tekom 10. ur glivice griže (disenterije), vse ostale povzročitelje nalezljivih bolezni tekom enega do pet dni (dr. Saekett, Newyork).
Kadar se kdo čuti prehlajenega, naj se vleže v toplo posteljo, naj pije z medom ostajeni lipov čaj ali tudi le z medom osta-jeno vodo, na to se bo vznojil (potil), in •prehlad se uniči že v kali (dr. Amal).
Med spravi ob isti, ki običajno v starosti premalo delujejo k novemu delovanju (dr. Amal).
Med podaljša življenje (dr. Amal).
Med pomešan z rženo moko v mazilo, pospeši zorenje tvorov, ako se jih ž njim obklada. (Tobitsch, čehoslov.).
Med je sredstvo zoper gnitje vsakovrstnih ran.Rana, ki se jo z obkladanjem medu zdravi, se zaceli neverjetno hitro. Opekline se ozdravijo brez komplikacij, ako se takoj ipočetkom obkladajo z medom (dr. Saiss).
Smrekovo in hrastovo
lubje
(čreslo) letošnje sečnje KUPUJE po najvišjih cenah
tovarna usnja TONE KNAFLIČ
Kamnik.	6789
Križaljka »Metalec diska"
Vodoravno: 1. ptica, 4. čutilo, 3. igralna karta, 6. pleme, 7. pesnitev. 10. ploščinska mera, 12. morska žival, 13. kamenina, 14. rastlina, 15. predlog, 17. neizkušeno, 20. trava, 21. tovarna čevljev, 22. reči (nemj, 23. žival v Afriki. 24. žensko ime. 26. mutast, 28. star veznik, 29. popoln, 30. isto kot 10. vod., 31. egipčansko božanstvo. 32. kemijski znak kovine.
Navpično: 1. de! cerkve. 2. del obraza. 3. posoda za vino. 8. grška boginja. 9. brez prepira, 11. žival. 12. prislov časa. 14. gora v zapadnih Julijskih Alpah, 16. par, 18. moško ime (3. sklon), 19. Homer-jeva pesnitev, 20. glavni števnik. 22. oblika pomožnega glagola, 25. planet. 26. država Srednje Amerike, 27. glasbeni izraz.
Rešitev križaljke »Mornar"
Navpično: 1. Mavri; — 2. Thorny-croft- — 3- brodolom; — 4. Una; — 7. Stlcs;
—	8. Si; — 11. K. F.; - 18. mis; — 16. Rigen; 17. dead; — 18. Apia (samoa);
—	19. kurs; — 22. li; — 25. bark; — 2(5. clso; — 27. a, a; — 28. T.
Vodoravno: 2. Tabu; — 5. Harn; — 6. Oro, ass; — 9. rid!; — 10. Tik; — 12. Omi; — 14- Scilly; — 15. Cross; — 17. Daksa; — 20. Rim; — 21. epur; — 22. log; 23. Din; — 24. Lifeboat; — 29. daska; — 30. tnala; 31. RS; — 32. ko.
Boris Rihteršič:
Naš Janez
Naš Janez je užaljen. Z mamo ni smel iti v mesto in zdaj se cmeri. Cme« ri se, da bi ga človek laglje nosil ka* kor poslušal. Hodi iz sobe v sobo. od* pira vrata za vrati, nikjer ne da miru.
Sam sem z njim doma in moram paziti nanj. To je nerodno. Če bi imel čas, bi še ne rekel, toda nimam ga. »Jutri moram imeti rokopis, petnajst strani za tiskarno, to je šest sto vrst,« mi je pisal prijatelj. Šest sto vrst je dosti, posebno če mora biti drugo ju« tro v stavnici, če mora oditi z večer« nim vlakom in še ni napisana niti vr« sta. Le poskusite enkrat, pa boste vi* deli!
Torej šest sto vrst in skrb za brat« ta. To ni samo dvakratno delo, to je desetkratno. Devetkratno z bratcem. Neprestano mu moram biti za petami, da kaj ne obrne in ne razbije. Saj ve« ste, povsod je tako. Če otrok kaj na« pravi, je vselej varuh kriv. Prav za prav je res. In človek mora potem ves dan požirati očitke. Boga zahvalite, če nimate bratcev. Boga zahvalite.
Pa ne zaradi bratcev. Ne, pe! Saj me razumete. Bratci so čisto prijetna
zadevica, posebno dokler še ne shodi« jo. Takrat se ga samo v naročje ne sme vzeti. Ko pa shodijo, je križ z njimi. Zmeraj so na tleh. Zmeraj, vam rečem. In vse pretaknejo, kar jim pri« de pod roko. Prav vse.
Zadnjič se je zgodilo tole. Sedim pred hišo in čitam, t>a pride bratec s koščkom mila v roki. In pomislite! V usta ga vtakne, češ da je piškot.
Chaplin misli, da je originalen. Pa ni. V »Lučih velemesta« pokaže pri« zor, ko nekakšen nadzornik pometa« čev je milo. Moj bratec ga je že dav« no prej. In še oblizoval se je potem. To je bolj originalno.
Zdaj samo še čakam, kdaj mi pride s steklenico črnila v ustih. Tistega znanega reka, da je nekdo »tinto pil za zajtrk« se ne upam na glas pove« dati. Prepričan sem, da bi jo drugi dan on.
Zdaj pa pero iz rok. Iz kuhinje pri« hajajo sumljivi glasovi. Črt renči, ne« ka vrata se odpirajo. Ali pa je okno? Hitro, hitro, da ne pade Janez na uli« co. Kriv bi bil jaz.
Ni bilo tako hudo. Črtu je vzel skle« dico, kjer se je jed hladila, odprl je vrata shrambe, privlekel s police za* 2 vojček graha in ga stresel t skledico.
Vse samo zato, da bo »Črtek papal«.
Kdo bi si mislil, da ima tako dobro srce. Janez namreč.
Vsebino skodelice v stranišče, da ne bi nihče videl. Črt bo sicer lačen, to« da potolažil ga bom s kruhom. Še svo« je dopoldansko mleko bom prilil. Za grah se bom že nekako zgovoril. Mor« da bodo v kuhinji mislili, da so že vsega porabili, ali pa, da so ga vrgli proč. Naj mislijo kakorkoli. Jaz bi rad samo mir. V kuhinji imamo prt z napisom:
Nikdar ne tare te nadloga, če je v družini: mir ln sloga.
Slovnično sicer ni pravilno, in naša Danica je že hotela z iglo v roki po« praviti tisti »je«, a pregovor je dober, zato naj bo tudi slovnici prizanešeno. Saj ni treba, da bi se povsod tolkli za piko na »i«.
Ta pregovor je zlata vreden, zato se ga držim. Škoda je le, da Janez še ne zna čitati.
Zdaj pa nazaj k rokopisu. Če bi mi le ne šlo tako počasi. Nobene volje nimam do dela, toda Damoklov meč mi visi nad glavo. In drugi Damoklov meč, Janez, stika po kuhinji. In za« kuriti bo treba, obljubil sem, da bo štedilnik kar žarel od vročine, ko se
mama vrne s trga. Doma bi že mora« la biti, štedilnik pa je še zmeraj mr« zel, da bi se prehladil, če bi nanj se« del.
»... Tiha noč je ležala nad zemljo in odevala v temo vso prirodo. Mese« čina je silila v sobo...«
Vraga, kakšna mesečina! Saj je vse temno! Take neumnosti pišem in šest sto vrst mora biti zvečer na pošti. Ko se le ne bi tako mudilo.
Čitam, čitam. Kakšni so ti stavki! In kaj sem spet napisal v začetku po« glavja!
»... Branko je vzpodbodel konja in udaril z bičem...«
Kdaj imajo jezdeci biče. Seveda. Naš Janez ima majhen bič in ko sem imel vsa ušesa polna njegovega poka« nja, sem napisal to neumnost Le kaj bi ljudje rekli, če bi to bralL
Janez spet ne da miru. Naj dela kar hoče, vsega imam dovolj. Kliče me. Ne slišim. Gluh sem.
Potem odpre vrata.
»Boris, pojva se igrat!«
Seveda, ravno o pravem času je pri« šel.
»Kaj misliš, da sem tinto pil za zaj« tik!«
Zlomka, moral sem se žareči Toda
zaleglo je. Vrnil se je v kuhinji*.
Pišem, pisem.
Dve strani sem že napisal, tri. Ne« kako se mi je odprlo. Hvala Bogu. Ja« neza ne slišim, čeprav razbija. Če bi bilo le že zakurjeno.
Hitro v kuhinjo. Treske, papir, uži« galice, premog, polena. Vse je priprav« ljeno. V 'štedilniku gori, da je vselje. Prav zadovoljen s cm s samim seboj. Saj nisem kar tako. Vesela bo lahka ženska, ki me viame. Vsaki bom lah« ko povedal, da znam kuriti.
Seveda spet smola. Zvonec. Mama s trga? Ne, dimnikar. Omesti hoče dimnik. Zdaj, ko je ogenj v š^sdil* niku.
Obupan mu to povem in oba stoji* va v kuhinji in ne veva, kaj. In je šc bolj v zadregi. Ni čuda. V tem dimu in ognju ne bo ometal.
Janez se pokaže na pragu.. Gleda zdaj njega, zdaj mene. Potem se okle* ne mojega bedra.
»Boris, poglej ga kako je črn. Go* tovo je pil tinto za zajtrk!«
Pristopajte k
Vodnikovi dražbi
KULTURNI PR
Srečanja v tujini
Razgovor s prof. dr. Vojeslavom Moletom v Krakovu
LED
Krakov je čudovito mesto: kakor privid poljske preteklosti vstaja pred teboj, ko se prvič napotiš po njegovih ulicah, ki imajo v medli večerni luč: obrise toskan-skih mest. Ta jagellonska prestolnica je muzej — živ muzej, brez lažnjivih etiket Ln praznih številk. Preko krakovskih bohotnih starin se bujno preliva življenje sodobnega mesta — mesta avtomobilov, aeroplanov, tehnike, »doma praszy«. Kakor v vsakem zgodovinskem mestu, ki ga poplavlja moderno življenje, je tudi tu vse polno kontrastov: n. pr. saksofon v starodavnih loggiah Sukiennic. V teh kontrastih in toplih variacijah novega in starega življenja pa je vsa dražest kraljevskega Krakova, poljskih Aten. Samo zvečer, ko nad Vislo ugasnejo odsevi zahodnega neba, obstaneš in čutiš: Zdaj se razliva nad mestom koralna godba zvonov; edin trenutek, ko preteklost prevpije sedanjost, edin poklon sencam zašlih časov in pozdrav v temačne kripte Wawela, kjer spe kralji duha in kralji žezla.
Sredi mesta se pletejo od Rynka na vse strani starinske ulice, ki vodijo v tiha zakotja z baročnimi palačami, s plemiškimi domovi, samostani in cerkvami. To je stari, častitljivi Krakov — vonj stoletij prihaja od njega, se ti kaže. Po takih ulicah sem iskal Poselsko (Poslansko) ulico, kjer je stanoval naš rojak, profesor jagellonske univerze dr. Vojeslav Mole; stanoval je, pravim, čeprav ni še dolgo, kar sem se bil oglasil pri njem. Tiste dni je namreč že mislil na selitev v novo, moderno hišo.
Bilo je nedeljsko popoldne, majniško popoldne v Krakovu z nekam provincialno tišino in gališkim nadihom eksotičnosti. V cerkvah je zvonilo, nekje so šle procesije; tu je mnogo pobožnega sveta, ki čisla taka versko-estetske manifestacije. S prijateljem sva se bila povzpela po stopnicah stare hiše; take trhle in temačne vhode imajo samo stare palače; skoraj tipaje najdeš zaželjena vrata. No. v stanovanju profesorja Moleta je bilo prav takrat živahno: okrog gostoljubne mize se je zbrala sama slovenska družba. Taki dnevi so kajpak redki; daleč ob strani je Krakov, a pisec zbirke »Ko so cvele rože« še ni pozabil domovine.
Ko so gostje odšli, je g. profesor nato-čil kozarec madžarskega vina; skozi okno je padala rahlo zasenčena svetloba, zadaj, v sosedni sobi, so se kazali raznobarvni hrbti velike knjižnice. Umljivo je, da se je razgovor začel pri dejstvu, da je on, Slovenec, profesor staroslavnega jagellon-skega vseučilišča in poljski znanstvenik, dejstvu, ki je vzlic vsem resničnim in namišljenim slovanskim stikom presenetlji-vo.
—	Okolje zame ni novo, — je dejal g. profesor z diskretnim nasmehom. Njegov mladostni, ognjeviti obraz vidno odseva globoko inteligenco in notranjo gibčnost. Govori brezhibno, fino slovenščino, čeprav jo govori redko.
—	No, tako je torej: Poljsko poznam že od 1. 1908., ko sem tu študiral. Na krakovski univerzi predavam že šesto leto zgodovino umetnosti pri Slovanih, ki jo razširjam tudi na kulturno zgodovino; posebej se bavim z Bizantom in njegovimi vplivi. Pravkar je izSlo moje največje dosedanje znanstveno delo; poglejte ga!
G. profesor mi je pokazal sveže dotiska-no, zajetno, obilno ilustrirano knjigo »Hi-storja sztuki starochrzescianskiej i vczes-nobizantnskiej«, ki je izšla v Lvovu. To je samo prvi del obširno zasnovanega dela; drugi del bo še večji in strokovno tudi važnejši.
—	če me vprašate, kaj še delam, naj cmenim »Przegled historiji sztuki«, ki ga urejam za Akademijo umetnosti; sedaj izhaja drugi letnik. V 1. letošnj. številki ie izšel moj članek »Z obmejnega ozemlja Bizantije«. Zaenkrat obdelujem tu staro-bolgarsko umetnost, pridejo pa na vrsto tudi srbska, romunska, ruska. Prihodnje leto bom na univerzi med drugim predaval o temeljili sodobne duševne kulture pri Južnih Slovanih in o duševni kulturi Rusije v luči zgodovine ruske umetnosti.
_ _ _9
—	Da, v Krakovu se mnogo gojijo slovanske študije, čeprav o tem nihče preveč ne kriči. Imamo Slovanski institut, ki je bil široko zasnovan. Dalje imamo stolice za rusko slovstvo, za ruske jezike, za ukra-jinščino, za slovansko etnografijo, za slovansko umetnostno zgodovino, a slavistika se goji tudi izven tega okvira; posebno bujno procvita seveda polonistika. Med našimi jezikoslovci je vrsta odličnih strokovnjakov, n. pr. Lehr-Splawinski, K. Nietch, Roswandowski, potem docent Ma-lecki, ki je spisal obsežno razpravo o istrskih dialektih. Izdaja se tudi posebna re-
vija za slovansko narodopisje: >Lud Slo-
vvianski«.
_ _ _•>
—	Ali sem splošno zadovoljen? O, v takem okolju kot je krakovsko je prijetno delati; človek, ki se hoče znanstveno poglobiti, ima za to lepe pogoje. Vrhu tega je moja stoiica prva te vrste in mi odpira široko delovno področje.
_ _ _1
—	Da, zgodovina slovanske umetnosti je polje, ki ga je treba še precej obdelovati. Rezultat dosedanjih izsledkov, ki ga želite, bi se nemara dal povedati takole: Ni dvoma, da so stari Slovani imeli svojo umetnost, saj so jo imeli vsi narodi. Toda nje zgodnja doba nam leži v megli; nekoliko poznamo keramiko in plastiko, predvsem iz zgodnjih literarnih opisov, toda teh podatkov je bore malo. Stari Slovani so zidali svoje utrdbe in stavili razne zgradbe; o tem ni dvoma, vendar je težko reči, koliko je bilo pri tem slovanskega, izvirnega. Danes vemo. da slovanska umetnost ni bila in kajpak še vedno ni skupna; sama skupnost imena nikakor ne zadošča. Celo v okviru umetnosti istega naroda se pojavljajo razni kulturni krogi; le-te opažamo takoj v zgodnji dobi, ko bi lahko govorili o umetnosti pri Slovanih. Vzemite n. pr. južno Rusijo: tu imate vidne iran-sko-grške, orientalske, barbarske, bizant-ske in druge kroge. Vprašali ste, ali je Strzygowski pojasnil tajno staroslovanske umetnosti? Po mojem se mu dokazi niso .posrečili; njegove teorije slonijo na mnogih podmenah in domislekih, ki so lahko duhoviti, ki pa ne prinašajo znanstvene rešitve. Toda Strzygowski ima vzlic tej pomanjkljivosti velike zasluge za razvoj naše vede.
_ _ _1
—	Kaj mislim o socioloških osnovah umetnostne zgodovine? Rad vam priznam, da me sociologija umetnosti zelo zanima in da se z njo intenzivneje bavim, vendar jo jemljem docela konkrektno: postavim n. pr. neki sociološki problem v umetnosti zgodnje bizantske dobe. Ne maram nobene določene ideologije, izdelam si samo shemo, po kateri zbiram material, nato proučujem predmet in skušam priti k najbolj verjetnemu izsledku, če se bo iz tega razvila kdaj kakšna ideologija, ne vem — to ni moja stvar.
_ _ _9
—	O, stavili ste mi vprašanje, ki vam nanj lahko odgovorim prav odločno. Da, jaz sem popolnoma prelomil s svojo lite-raturno preteklostjo. To pa, to. Nič več nisem slovenski literat. Veste, dragi gospod: duševni delavec se mora prej ali slej popolnoma osredotočiti na reč, ki ga najbolj mika; tako sem se jaz koncentriral na svojo znanstveno stroko. Po zbirki »Tristia ex Siberia« sem nehal literarno delati; res je, da me je pozneje še nekajkrat prijela skušnjava, toda ti poizkusi so obležali v miznici in bodo tu zakopani na vekomaj. Slovensko bom še kdaj pisal, to se mi vidi gotovo, toda kdaj, tega vam ne morem povedati; za sedaj ne utegnem.
_ _ _1
—	Ne vidim, da bi bila tako velika razlika v notranjih postavah mojega prejšnjega literarnega in sedanjega znanstvenega dela. Verjemite mi, da je moje pesniško delovanje bilo tako iskreno, kakor je iskreno sedanje znanstveno delo. Delam, ustvarjam po notranji nuji. Zadovoljen sem, da sem prej delal literarno, ker mi to močno pomaga pri znanstvenih spisih:, tudi tu gre za trdno arhitektoniko in za jasnost mišljenja in izražanja. Literatura je, kakor veste, za to najboljša šola.
G. profesor se je prijetno nasmehnil.
—	Stiki z domovino? O da, domovine človek ne pozabi. Nikar ne mislite, da sem se docela popoljčil. Razmere v domovini stalno zasledujem, kolikor je tu mogoče, kajpak; prednost je v tem, da je odtod mirna in stvarna perspektiva. Imel sem že vrsto poljudnih predavanj o jugoslovenskih temah v Krakovu in drugod. Naša univerza namreč organizira predavanja na kmetih; to smatra za svoj dolg ljudstvu, širokim slojem. Ne predavajo samo vseučili-ški profesorji, marveč tudi gimnazijski profesorji, književniki i. dr. Ministrstvo v Varšavi to akcijo finančno podpira. Posamezni kraji si sami izbirajo predavatelje, ki napovedo svoje teme. Tudi v radiju je bilo že precej predavanj o jugoslovenskih zadevah. To so posredni stiki z domovino — stiki, ki kažejo stalno duhovno vez. Posebej čutim to vez do ožje slovenske domovine. Zadnjič sem v tukajšnjem Slovanskem društvu imel vrsto predavanj, med drugim tudi o slovenski literaturi. Prav
i to predavanje me je napotilo, da sem se 1 zopet poglobil v problem slovenske duhovnosti. šele s sedanieep mirnega zrelišča
sem opazil dotlej mi neznano tragično potezo slovenstva: vsak človek višje kvalitete se mora v slovenskem okolju strahovito boriti z vsem in proti vsemu; da se je kljub tem težkim, v bistvu malenkostnim in vendar včasi nečloveško ostrim bojem razvijala naša kultura, je samo dokaz -ajene pristnosti. Veste, če človek preživi nekoliko mirnih let v tujim, šele dodobra občuti vso tragiko Prešerna, Levstika, Gregorčiča in tolikih drugih. Takrat pa tudi dobi respekt pred slovensko literaturo. Vprašujete me o nje bodočnosti?! Prerok nisem in s krakovske oerspektive ne morem premotriti, kako se razvijajo kulturne sile v Jugoslaviji in kakšne oblike bo poprijel ta razvoj v bodočnosti.
Prijetni spomini so mi ostali za tem razgovorom: spomini na ono, kar se ne da reproducirati niti tako bledo, kakor sem mogel podati ves ta razgibani razgovor, — na notranji ton besed, prežet od simpatične duševnosti in velike, svetle inteligence. To pa je plačilo, ki ga inter-vievvist vzame samo zase. B. Borko.
Najzanimivejša knjiga
letošnje sezone
K. Fedin, »Mesta in leta«
Med novimi knjigami letošnje izdajateljske sezone je brez dvoma najbolj sodoben, zanimiv in vzpodbuden roman ruskega pisatelja K. Fedina »Mesta in leta«, ki je izšel pred tedni v znani zbirki Tiskovne zadruge »Sodobni roman«. O tem romanu smo v »Jutru« že priobčili podlistek po kritiku M. Slominu; sedaj, ko je v rokah čitateljev, moremo samo zabeležiti, da je imel pri vseh resnih in mislečih ljudeh, ki so ga prebrali, popoln uspeh.
Roman »Mesta in leta« je sodobna knjiga vsled tega, ker obravnava čase, ki so nam še vsem v živem spominu: svetovno vojno in nji sledečo revolucijsko kataklizmo Rusije. Način, kako je umel pisec osredotočiti okoli glavnega junaka Andreja stotine prizorov in slik izza teh viharnih, pošastnih dni, kaže pravega umetnika; literarna oblika romana pa pričuje o uspešnem iskanju sodobnega pripovednega izraza. Ne samo zaradi viharnosti dogajanja, marveč tudi zbog svojevrstne usode Andreja, ki po nujnem pritisku izrednih okoliščin pada v vedno večjo razrvanost, živo podobo sodobnega človeka, so »Mesta in leta« zelo živa, zanimiva knjiga. Nje vzpodbudnost pa utegne biti v tem, da se čitatelj zamisli v negativno plat socialne revolucije, v nje razdejanje in tragedije ter spozna v usodi Andreja globok razdor med revolucijo in človekom. Prav zaradi tega odkritega odnosa nasproti ruski revoluciji, ki je ni hotel poveličevati, marveč jo je gledal kot» čuteč človek, je Fedin zašel pri sovjetski vladi v nemilost. Njega nihče ne šteje med »revolucionarne« pisatelje. »Mesta in leta« so knjiga, ki jo moraš večkrat preči tati: zaradi tega ima trajno vrednost.
Nje avtor je ob neki priliki napisal svojo avtobiografijo, ki jo zaradi zanimivosti prinašamo:
Rodil sem se 1 .1892. v Saratovu. Oče je bil kmečkega rodu, še ded je tlačanil gra= ščini Boborikin v guberniji Pensa. Mati je bila iz plemiške hiše. Otroška leta sem preživel pri starših, ob Volgi, skoraj iz« ključno v mestu. Šolal sem se najprej v Saratovu nato pa v Kozlovski trgovski šo= li, ki sem jo bil dovršil 1. 1911.
Od 1. 1911. do 1914. sem obiskoval tečaj na ekonomskem odseku moskovskega Tr« gcvinskega instituta. L. 1914. me je vojna zasačila na Bavarskem). Nemci so me za« drževali kot civilnega vojnega ujetnika vse do konca 1. 1918., ko sem se bil po® n-vno vrnil v Rusijo. Od 1. 1918. do 1921. sem delal v Moskvi in Petrogradu v raz« nih organizacijah, uradih, uredništvih, a služil sem tudi v rdeči vojstki. L. 1921. sem se začel resno baviti s književnim delom.
Zgodnja mladost mi je potekla mirno, če ne štejem dvakraten beg iz domače hiše in potovanje ob Volgi od Nižjega Novgo* roda do Astrahana in po stepah tja do Uralskega. Ko sem prisiljeno bival v ino* zemstvu (Bavarska, Saksonska, Šlezija, Pruska), sem bil godbenik, učitelj ruskega jezika, korist in igralec. Ko pa sem se vr« nil v Rusijo, sem šel skozi šolo raznih po« klicev in opravkov, kakor je v naših dneh že navada; leto lakote sem preživel v Mo« skvi in Petrogradu. \ •
Pisati sem začel že 1. 1910.; 1. 1913. je »Novi satirikon« tiskal moje »Malenkosti«. Precej sem delal v zaporu, vendar so to samo začetniški poizkusi. L. 1919. sem v provinci urejal časnike in časopise. L. 1920. sem se bil seznanil z Gorkim, ki je mnogo storil meni v prid; zlasti je izposloval, da
sem lahko ostavil stalno časnikarsko delo in se posvetil književnemu stvarjanju.
Konstantin Fedin.
Knjige „Slovenske Matice"
Letošnji književni dar »Slovenske Mati« ce« je po obsegu izredno obilen; menda je to maksimum, kar lahko slovenska knjižna družba nudi svojim članom. Samo »Levsti« kova pisma« obsegajo 352 strani, dočim šteje zaključni zvezek »Kmetov« 304 strani, a ostali dve knjigi večjega formata skupaj tudi čez 300 strani. Skoraj 1000 strani za 30 Din — povrh tega še lepa oprema in v eni izmed knjig številne ilustracije, to je nekaj, pred čemer se mora z respektom ustaviti vsak objektiven kulturni kronist.
Leposlovja tudi letos ne zastopa noben domač pisatelj, to pa iz preprostega razlo« ga, ker je naša kvalitetna pripovedna pro« dukcija sila pičla; jalovost, ki tudi drugim izdajateljem dela skrbi. Povprečno izvirno delo pa obilno odtehta G Ion ar j ev od« lični prevod Reymontovih »K me« tov«. Letos je izšel četrti del, ki je posve« čen poletnemu času. Tako je ta mogočna epopeja kmečkega življenja zaključena in naša prevodna književnost je bogatejša za delo, ki v svetovnem slovstvu nima mnogo enakovrednih. »Kmetov« so v naši prevodni literaturi dejanje, ki zaleže za dolgo dobo. Veseli nas, da je sedaj pred nami že celot« no delo, tem bolj, ker »Matica Hrvatska«, ki je tudi začela izdajati prevod tega ro« mana, ni še dospela dalje od prvega zvez« ka. Štiri debele knjige »Kmetov« — to je veselje in ponos slovenskega čitatelja, ki se ob tem delu spominja vseh lepot in trdot kmečkega življenja in čuti tem večjo ljube« zen do naravne preprostosti in lepe pri« rode.
»Levstikova pisma«, ki jih je zbral, vešče uredil in komentiral dr. Avgust P i r j e v e c, je pomembna počastitev sto« letnice Levstikovega rojstva. Šele ta pisma nam odpirajo mnoge, doslej zabrisane pote« ze osebnosti Frana Levstika, poleg Prešer« n? nemara najjačje individualnosti, kar smo jih imeli Slovenci v 19. stoletju. Pisma Er« javcu, Jurčiču, Stritarju in nekaterim dru« gim so prvovrstni dokumenti ne samo o Levstikovi osebnosti, marveč tudi o vsej njegovi dobi na Slovenskem. Kakor vsaka korespondenca, za katero stoji močna osebnost, so tudi Levstikova pisma resnemu čitatelju izredno zanimivo štivo, bodočemu življenjepiscu Levstika, ki nam bo spisal že zdavnaj potrebno monografijo, pa obilen in hvaležen vir. Omeniti je lep tisk in skrbno opremo te knjige.
Po enoletnem presledku smo dobili 2. snopič Kidričeve »Zgodovine slo« venskega slovstva«, dela, čigar vi« soka znanstvena kvaliteta je bila vidna ta« koj ob prvem zvezku in že takrat splošno priznana. V drugem snopiču obdeluje uče« ni pisec prve preporodne generacije, t. j. dobo od 1. 1750 do 1819; v svojem opiso« vanju in tolmačenju te prevažne dobe, v kateri se je začela oblikovati slovenska književna kultura, prihaja do 1. 1795, ko je Vodnik izdal svojo »Veliko pratiko«. Zla« sti po »Dobrovskem«, ki ga je spisal isti avtor, so zadnja desetletja 18. in prva de« setletja 19. stoletja, obdelana tako izčrpno in obenem kritično, da bodo Kidričevi spi« si ostali osnovno delo za ves nadaljmiti stu« dij starejše slovenske književnosti, v ko« likor bo proučevanje teh osnov po Kidriču sploh še potrebno. Z velikim zanimanjem bo pozoren čitatelj pričakoval 3. zvezek; upajmo, da bodo ugodnejše okoliščine omogočile avtorju redno nadaljevanje tega važnega dela, tako da ne bo v izdanju dalj« ših presledkov.
Četrta knjiga je 1. snopič 2. dela I z i« dorja Cankarja »Zgodovina li« kovne umetnosti v zahodni Ev« rop i«. Po daljšem uvodu, v katerem je pisec naznačil splošne poteze in celotno kulturno obličje dobe okrog prvega tisoč« letja po Kr., sledi pregledni oris arhitek« ture, kiparstva in slikarstva tako zvane ro« manske dobe, ki je tudi na jugoslov. tleh zapustila nekatere sledove in bolj ali manj ohranjene spomenike. Kakor vse prejšnje zvezke Cankarjeve »Zgodovine likovne umetnosti«, odliku tudi tega veščina pisa« nja, ki se kaže zlasti v jasnem, čistem slo« gu in pa v tem, da pisec bistro izpušča vse, kar bi otežkočalo razumevanje; nikjer ne kopiči nepotrebnih podrobnosti, marveč povsod z močnim smislom za celoto pla« stično gradi svojo snov in nam tako ustvar« ja ne samo prvo, marveč hkrati tudi za dolgo dobo neprekosljivo slovensko »Zgo« dovino likovne umetnosti«. Knjiga je lepo ilustrirana in časovno zaključena: le zad« nji list pričuje, da pride prihodnjič na vr« sto gotska doba.	B.
Najlepši roman zadnjega časa:
»Dom in svet«. (R. Tagore — VI. Levstik). Izdala »Tiskovna zadruga«.
ipcv-i >'\V, /i-Jv-i /asi Sa-M	i /i^l l
t*
Spor za Grumov »Dogodek v mestu Gogicc
G. režiser Joško Kovic nam je poslal k recenziji našega mariborskega gledališča poročevalca g. A-a K-ca daljše pojasnilo, iz katerega po načelu »Audiatur et altera pars« posnemamo:
Dobro vemo, da ima poročevalec, ki gleda samo enkrat predstavo le trenutno, bežno impresijo; zato mu češče ne kaže zameriti kakoršnekoli pogreške. Tega pa bi se moral zavedati tudi poročevalec naj ne bi govoril o predstavi kakor nezmotljiv uSe-nik. ki razlaga s katedra svojim učencem. Posebno ne tedaj, kadar gre za domače delo, zlasti za krstno predstavo tako pomembnega dela kot je Grumov »Dogodek«. Ce bi bil poročevalec vsaj desetinko toliko proučil »Dogodek« kot sem ga jaz, bi nikakor ne mogel zapisati nekaterih stavkov, ki pomenijo v tem primeru nesmisel in ne bi postavil na glavo baš stvari, ki so bile dobre in pravilne.
Že nekajkrat so se na moj racim brale podobne krilatce: »predstava je bila v splošnem dobra, a idejno napačno pojmovana« ali: »Režija delu idejno ni dorasla«, ali: »Pogrešali smo notranje režije, dasi Je predstava v splošnem uspela ter je občinstvo vse sodelujoče nagradilo z zasluženim priznanjem«. O »Dogodku« je gospod recenzent pisal, da so bili vsi sodelujoči dobri, nekateri celo zelo dobri. O režiji pa se je znebil naslednje učenosti: »Režija se je gibala na lagodnem površju..x to zveni
približno tako, kot da je režiser le aekak »Aufseher«. Gospod K-c, kakšne pojme pa imate vi o režiji? Moje gibanje ni bilo prav nič lagodno, pač pa precej drugačno. Ce »Dogodku« nismo prišli do »dna«, je to zadeva razmer, predvsem časa, ne pa nerazumevanje idejne strani dela. In pa ta večna notranja in zunanja režija! Kaj pa se to pravi še dandanes! Danes ve za to učenost že slehern gledališki anafalbet! Anahronistične fraze! Ali so res nekateri še mnenja, da je režiser boljši ali slabši policijski ali polirski nadzornik?!
Gospod recenzent pravi med drugim: »Okrajšave delu niso v prid, ker zameglijo zamisel in mu dajo drug pomen«. To je: »Režija gospoda J. Kovica ni mogla seči v globine bogate invencije tega dela. Ostala Je na lagodnem površju naturalistične interpretacije gole besede, ki je ni mogla preliti v oživotvorjeno zamisel avtorjeve koncepcije in ji vdahniti veljavnosti in pomembnosti ideje«. Pripomnim: Črte so bile tako neznatne, da je moral sedeti poročevalec pri premijeri s knjigo v roki, da jih je zasledil Drugače mi to ne gre v glavo. Poleg tega so bili črtani samo stavki, ki prav nič ne »zameglijo zamisli«, temveč skrčijo nekatere predloge, odrsko neučinkovite zunanjosti, kar pomeni, da krajšave v danem primeru idejno stran le podčrtavajo. Da je stvar res taka, moram poklicati na pomoč gospoda avtorja (naj mi blagohotno oprosti, da ga vmešava semkaj). Na generalki sem se jaz z dr. Grumom dotaknil vprašanja nekaterih okrajšav. Že med igranjem in v odmoru mi je dejal avtor, da te okrajšave absolutno nič ne motijo, na-
sprotno, da bi nič ne škodilo še to ali ono reč skrajšati, ker nekateri odstavki preveč razblinijo enotnost. Glede scene pa nas te avtor že pred študijem opozoril da naj ostanejo absolutno na realno grotesknih tleh, in Bog ne daj, da bi se spuščali v kakšne simbolične homatiie. Tudi zastor z »Gogo« in pajek pred zastorjem, ki sta recenzentu odveč in »motita, mesto, di bi dokazovala«, sta bili avtorju izredno povše-čni zadevi. Torej sta le — dokazovala!
Proti sklepu pravi gospod K—c: »V splošnem se mora reči, da se je predstava posrečila, četudi bi si želeli jasnejše izdelave (tudi mi!)- Eksperiment, ki opušča šepetal-ca, naj bi se v sedanjih razmerah (ne razumem) ne ponovil! Igralci morajo posvečati vso pažnjo le besedilu namesto vlogi; tako se zabriše marsikaj, kar bi blagodejno dvignilo vso predstavo«.
Te »eksperiment« je bfl eden glavnih vzrokov, da sem vobče reagiral na poročilo. Kakor je resnica, da tehnika še ne dela umetnika, ni nič manjša resnica, da »umetnik« brez tehnike še ni umetnik. Eden najvažnejših tehničnih, poleg mnogih drugih številnih faktorjev, je za igralca nedvomno mnemotehnika. To za igralce ni in ne sme biti eksperiment, temveč samo po sebi umevna zadeva, s katero bi moral biti v današnjem času oborožen sleherni začetnik, ki prvič prestopi gledališke deske. Pred leti so nam očitali, da igra večkrat zelo vidno ali celo glavno vlogo šepetalec, danes pa nekaterim ni všeč, da igralci tekst obvladajo. Vedite gospod K—e, da igralca, ki ima dobro memorirano vlogo prav nič ne moti, da ai šepetalca, temveč je v tem
pogledu docela miren. Besedilo mu teče avtomatično, možgani besedilo le kontrolirajo; igralec pa se lahko docela posveti vlogi, kar po mojih lastnih izkušnjah zelo »blagodejno vpliva na potek predstave«. Je še mnogo drugih prednosti, ki jih ima mnemotehnika za igralca, toda tu ni prostora in tudi nimam namena o tem razpravljati.
Slednjič pa: ali je 50 šepetalcev ali en sam ali pa nobenega, ie to čisto vseeno, dokler ga publika ne vidi, dokler publika tega ne opazL Vsekakor je to povsem interna zadeva zavoda, v katero naj se poročevalec a priori ne vmešava.
Kakor je recenzentova izpoved sine ira et studio, taka je tudi moja. Ne, prav res ne zahteva nihče diletantskega hvalisanja, toda tudi ne neosnovanih in nepotrebnih očitkov ne bo trpel, še eno pa je, česar se moramo zavedati: Mariborsko gledališče je še mlado, mlado tudi občinstvo, gledališče še nima dovoljne tradicije, nima je niti občinstvo. Zato je umljivo, da ie večji del občinstva danes še močno naslonjen na kritiko ter si šele na podlagi kritike kupi vstopnico, to je z drugimi besedami: največkrat si je ne kupu In rezultat takih kritik ie tak, da je bila ena najinteresantnejših, najuspelejšib predstav, to je »Dogodek«, ki je zahtevala ogromnega moralnega in materialnega truda, pri reprizi zelo slabo obiskana.
Ce pa ni publike, ni teatra!
Jože Koviž, gl. režiser mariborskega gledališča.
Op. uredništva: Zaradi pomanjkanja i prostora ta članek m mogel iziti že prejš-I nji teden.
Profesor Cesemann v Jugoslaviji
Beograd, 25. maja
Tudi slovenskemu občinstvu utegne biti znan nemški učenjak, ki po sledovih Jova-na Cvijiča marljivo in vztrajno proučuje naše narodno življenje in njegovo kulturo: namreč dr. Gerhardt Gesemann, profesor nemške univerze v Pragi, ki bo konec junija ali prve dni julija prispel v študijske namene tudi v Slovenijo. Pravkar potuje po Južni Srbiji, kjer posnema na gramofonske plošče naše narodne pesmi. Namerava posneti Kakšnih sto plošč. 20 plošč s petjem srbskega narodnega epa je bil profesor Gesemann posnel že prea leti in se zdaj nahajajo v posebnem arhivu, ki ga je ta marljivi raziskovalec ustanovil v Pragi. Plošče s sedanjega njegovega potovanja pridejo tudi v beograjski Etnografski muzej. S tem prof. Gesemann opravlja brez dvoma koristno delo in izpopolnjuje raziskavanja drugega praškega učenjaka, našega rojaka prof. Murka, ki je na tem področju izvršil že častno delo. Po prof. Gesemannu osnovani arhiv za narodno pesništvo obeta postati pomembno središče takega dela in bo poleg Nemcev zbralo okrog sebe tudi čehoslovake in Ruse.
Prof. dr. Gesemann si je pridobil zaslug za jugoslovensko stvar z izdajo Erlangen-skega rokopisa, pa tudi z znano študijo »Die serbokroatische Literatur«, ki je izšla v obsežno zasnovanem delu ;>Das Hand-buch der Literaturwissenschaft« v založbi Athenaiona v Potsdamu. Sedaj pripravlja knjigo o ritmu in muziki srbskega narodnega epa, v katero bodo sprejeti že izsledki sedanjih njegovih raziskavanj v Južni Srbiji. Spis bo prav za prav skupno delo več odličnih učenjakov: poleg Gese-manna sodelujejo praški muzikolog Be-cking, Rus prof. Trubeckoj, sedaj profesor dunajske univerze, in prof. Jacobson z brnskega vseučilišča. Dalje pripravlja profesor Gesemann voditelja po nekaterih delih naše domovine. Zamislil ga je prav originalno. Spisan bo namreč v obliki romana. V njem bo zgodovina naših Uskokov; vodil bo v vse kraje, kjer so Uskoki delovali, torej v Senj in Hrvatsko Primorje, v Gorski Kotar, Liko, Bosansko Krajino in žumbrek. Ni izključeno, da bo pozneje spisal knjigo podobnega značaja tudi o Sloveniji.
V Slovenijo pride g. Gesemann z namenom, da na licu mesta proučuje oblike, ki jih je ondotna nemško-alpska kultura dobila v slovanski verziji. Upa, da bo prišel do prav zanimivih izsledkov in ugotovil zelo značilne razlike med sedanjo novo slovensko kulturo na tem ozemlju in prejšnjo nemško-alpsko. Pozneje namerava s takimi nameni obiskati tudi Bolgarijo.
Iz zagrebške kulturne kronike
Zagreb, 26. maja
Naša drama je že v tretje odprla vrata beograjskemu književniku Miti Dimitrije-viču. Vprizorila je najprej njegovo »Piro-vanje«, nato »Ljubavnika svoje žene« in sedaj herojsko komedijo v štirih dejanjih »Sestra Leke kapetana«. V svojih prvih komadih je pisec pokazal, da je izkušen gledališki človek, medtem ko ima sedanje delo precej začetniških hib. Naša kritika je ugotovila, da je pisec pokazal negotovost v izvajanju osnovne ideje komada, da je hodil okoli predmeta, ne da bi bil dovolj posegel vanj ter da je površno in nedosledno orisal posamezne osebe; po takem je to delo v primeri s prejšnjimi znak Dimitrijevičevega nazadovanja (»Jutaruji list«).
Orkester čvjške filharmonije, ki je gostoval tudi v Ljubljani, nam je dal te dni umetnostno izredno dovršen koncert. Zadnjič smo slišali ta orkester v maju leta 1926.; tudi tedaj ga je vodil Vaclav Talich. Odveč bi bilo naglašati, da je češka filharmonija eden najboljših evropskih orkestrov in Talich markantna in velika dirigentska osebnost. V Zagrebu je izvajal Smetano, Vivaldija, Martinua, Novaka in čajkovskega; Talich je v vseh teh delih pokazal, da absolutno obvlada orkester in da *je dirigent, ki nas vprav zasleplja s svojimi mirnimi in vendar izrazitimi kretnjami. Koncert se je vršil v veliki dvorani Zagrebškega zbora, ki pa ni bila najbolje zasedena. Opravičuje nemara to, da je bil koncert na binkoštno soboto, ko so mnogi Zagrebčani zapustili mesto. Imel pa je tem večji moralni uspeh.
Hrv. pevsko društvo »Kolo« je izvedlo skupno z društvenim orkestrom Hrv. glasbenega zavoda in s sodelovanjem solistov Maje Strozzi Pečič (sopran), dr. Mladena Deželica (bas,), dr. Aleksandra Manzoni-ja (bas), Franja Dugana (orgle) Handlov oratorij »Izrael v Egiptu«. Delo je bilo solidno pripravljeno in vsi sodelujoči so se potrudili, da bi bilo izvedeno kar moči dobro. V glavnem je ta trud obrodil pozitiven uspeh. Zlasti je treba omeniti zbor »Kola«, ki ga je dirigiral mladi Boris Pa-pandopulo.
B. Papandopulo gotovo spada med najizrazitejše in največje skladateljske talente v naši mlajši glasbeni generaciji, žal, da pri njem nismo mogli ugotoviti enako močnih dirigentskih sposobnosti. Pokazal je sicer, da odlično pozna partituro (dirigiral je skoraj na pamet) in da je izvajalce dobro izvežbal. vendar jim ni mogel dati prave umetnostne fiziognomije. Igrali so res da korektno, toda brez duše in občutja. Odgovornost za to ima mladi dirigent, kateremu izvedba velikega Handlo-vega dela ne leži ne po njegovem umetnostnem nazoru niti po izkušnji. Ta nesklad med dirigentom in značajem dela je zakrivil, da izvedba mimo nekaterih dobrih odlik v celoti vendarle ni mogla zadovoljiti in ogreti.
Naposled naj nam bo dovoljena še ena načelna opazka o Borisu Papandopulu: Od tega umetnika kot skladatelja lahko naša glasba še mnogo pričakuje. Toda Papandopulo še preživlja svojo periodo »Sturma in Dranga«, išče svojih poti, eksperimentira. Dobro je tako: naj jih le išče in naj jih najde! Taka perioda je pri mladih ljudeh povsem naravna. Papandopulo ima tako izrazit dar, da lahko s polnim zaupanjem gledamo tudi njegove mladostne •■unetniške zablode. Drugače pa je z dirigiranjem. V tej smeri bo moral čim prej opustiti sedanji način svojega dirigiranja in si vzeti za vzor velike mojstre, če že ne more samostojno ustvarjati. Smatrali smo, da mu je to treba povedati; hoteli smo le koristiti Papandopulu, priznati njegov nenavadno veliki glasbeni talent in ga privesti do tega, da bo tudi sam čim bolje spoznal svoje sposobnosti. Efemerna in neiskrena priznanja so nesmiselna in niso nikomur v prid.	žiga Hirschler.
Združitev prekmurskih
občin
Dol. I^enaava, maja 1931.
Vprašanja združitve občin je postalo zadnje čase aktualno. To vprašanje je zlasti v Prekmurju take važnosti, da zasluži vsestransko pozornost, razmotrivanje in proučevanje. Oblastva so razposlala na občine neke vrste vprašalne pole, s pozivom, da občinski »*?oori na svojih sejah razpravljajo o stavljenih vprašanjih, ki se tičejo bodoče ureditve občine.
Občinski odbori so o tem razpravljali in kakor je podoba, je uspeh ta, da se večina občin izjavlja proti združitvi. Vzroki in motivi so najrazličnejši, glavni pa so: nerazumevanje občinskih mož, županska mesta in sedeži bodočih združenih občin.
Današnji sistem se je zelo vkoreninil in zlasti občinski činitelji zavračajo vsako misel na združitev občin. Domače, nekontrolirano, svobodno poslovanje in moč, je tako prevzelo občinske uprave, da nikakor ne bi rade pustile vajeti iz rok. Zlasti prejšnja leta so bila za občinske može kaj ugodna. Občinski denar se je razmetaval po mili volji, obračuni so bili med sosedi m sorodniki zelo enostavni: vse se je vzelo na znanje. Avtonomija občine, moč in pravice ki iih ima župan so zelo zapeljive reci, ki so
h mali nekateri župani zelo dobro izrab-3 jati. Koristi občin in občinarjev pravičnost, točno in redno poslovanje, to so bile postranske zadeve, ki marsikaterega naseda župana niso kaj posebno skrbele. Prijateljstvo in sorodstvo je bilo merodajno in le po tem se je odmerjala pravica. To smo zlasti opazovali pri najbolj kočljivem našem vprašanju, - pri agrarni reformi čut odgovornosti in pravilno pojmovanje avtonomnih pravic, ta dva važna duševna faktorja, sta bila povsem prezrta, zato je bilo poslovanje občinskih uprav zelo ko-niodno. Ta patriarhalna domačnost naših občinskih uprav, zasebne koristi, ki so jih zasledovali posamezni občinski možje, --navajajo iste, da se izražajo proti združitvi. V največ slučajih naše občine pac životarijo kakor so bile pred desetletji; umeva-njaza obče narodne koristi, za gospodarski in kulturni napredek občine pa m. _
V	nemali meri pa je odločilno pri odločitvah občinskih odborov pri vprašanju združitve stališče župana, ki je ponekod absolutni gospodar občine. Zupani se iz z-orai navedenih vidikov ne bi radi ločili od svojih položajev. Kadi ohranitve svojih mest, se pač potegujejo za današnje stanje.
Sedeži bodočih občin so kamen spodtike. Zavist in prvenstvo sta činitelja, ki razburjata občinske može. Vsaka sedanja^ občina, bi rada bila sedež bodoče zdruzene občine. Separatizem je v naših obcmah pognal take korenine, da ga je mogoče izrekati samo z eneigično operacijo.
Ti trije motivi so merodajni za današnje občinske uprave, ko le te odločajo o zdruzitvi občin. Ni sicer mišljenje vsega ljudstva enako temu stališču. So ljudje, ki kažejo na te vzroke, ki baš morajo biti odločujoči za združitev. Tu je treba zasekati sekiro in napraviti konec današnjemu stanju po naših občinah. Stara mentaliteta se mora izogniti novim, modernim in naprednim stremljenjem, zato je potrebno marsikje izmenjati stare občinske uprave z novimi. Le novi ljudje z novo miselnostjo bodo prinesli napredne metode v občinske uprave.
V	lendavskem srezu imamo 48 vasi in
prav toliko občin. Tedaj je vsaka neznatna vas, že tudi občina. Tako so občine z 200 prebivalci. Take občine seveda ne morejo razvijati svojega napredka in bremena, ki iih nosijo občani, nikakor niso v sorazmerju z ugodnostmi, ki jim jih nudijo občine. Tako stanje seveda ni zdravo m tudi m koristno. Današnji sistem bi moral biti ze nekdaj ukinjen, prenehati pa mora prej ko
* * v sedanjem stanju ne moremo najti nobenih dobrih strani, ampak le slabe. Nase občine nimajo posebnih poslopij, ali vsaj posebnih sob, kjer bi se nahajala kakšna pisarna. Ves občinski urad je v zasebni sobi župana. Uradni akti, kolikor se jih pploh ohrani, se strpajo v kakšno lado ter se jim odkaže prostor pod posteljo. Uradnih ur seveda ni, te se drže večinoma zvečer, ker ie po dnevi župan zaposlen pri svojih ' opravilih. Uraduje pri hiši vsakdo, če-sto pa ima glavno besedo gospa županja. Občinske seje, ako se sploh vrše, so pogovor, kjer ima vsakdo, ki je slučajno navzoč, svojo besedo. Taka občinska uprava, je kaj primitivna, a je v resnici tako. Kaj šele občinsko poslovanje. — Večine zadev župani niso sposobni rešiti in morajo stranke plačevati druge, da jim napišejo kakšno reč, ki bi se morala rešiti na občini. Uradovanje z oblastmi je tudi zelo težko. Ne moremo reči, da so tega stanja krivi baš župani. Saj je župan lahko dober človek, a kaj more za to, če pisarniško ni izvežban, če ne more imeti tajnika, pisarne itd. Kriv je pač tega stanja sistem.
Administracija in uradovanje z občinami je zelo naporno delo. Uradni odloki, dopisi se morajo odpošiljati v številnih izvodih. To zahteva uradniških moči in stane mnogo
denarja.	.	....
Zlasti za male občine pa je današnji sistem tudi drag. Saj mora vsaka občina imeti vse uradne knjige, pečate, ves pisarniški materijal, napisne deske, blagajne in drugo, kakor vsaka velika občina. Ti izdatki znašajo često zelo visoke zneske, tako, da male občine komaj zmagujejo vzdrževati upravo. Radi tega pa tudi m mogoč kak gospodarski napredek občine.
Vsi momenti govore pač zato, da se nase občine združijo. Iz današnjih 48 občin, bi lahko ustvarili 10 do 14 občin, ki bi štele po dva do tri tisoč prebivalcev. Take združene občine bi bile finančno in gospodarsko močne, imele bi urejene pisarne s kvalificirano pisarniško močjo. Imele bi dobro administracijo, ki bi bila v korist občanov in v razbremenitev državnih uradov. Take občine bi bile sposobne, da svojo občinsko avtonomijo izkoriščajo v blagor in napredek svojih občanov. V občinske urade bi se vpostavil red in smisel za poslovanje. Taki občinski uradi bi uživali tudi ugled in spoštovanje občinstva. V finančnem pogledu bi bile združene občine glede upravnih in pisarniških izdatkov mnogo na boljšem, kakor so danes. Prednosti združenih občin bi se v vseh ozirih kaj kmalu pokazale. Zdrave in močne osnovne upravne edinice so najboljše jamstvo in podlaga za napredek splošnih državnih in narodnih interesov.
Kakor je bilo že prej omenjeno se z združitvijo ustvari iz današnjih 48 občin 10 do
14 velikih občin. Pri združitvi posameznih vasi v občine je treba vpoštevati zemljepisno lego, gospodarsko skupnost, komunikacije, ter težišče posameznih krajev, v narodnostno mešanih krajih pa tudi nacionalne interese. Sedeži bodočih občin naj bi bili v kakem večjem kraju, ali pa v centru svojega okoliša. Da bi vzeli kot središče bodočih občin sedeže bivših notarijatov in bi se združile iste občine, ki so tistokrat bile v enem notarijatu, ne bi odgovarjalo niti v gospodarskem, niti v nacijonalnem, pa tudi ne v upravnem oziru. Notarijatov je bilo v našem srezu devet, a po današnjih izkušnjah in potrebah bi bilo v bodoče 10—14 občin. Ponekod so bili notarijati preveliki, a drugod zopet tedanji sedeži ne bi odgovarjali sedanjim razmeram.
Nemalo neprilik povzroča pri nas tudi premoženje posameznih občin. Nekatere današnje občine črpajo vso svojo finančno moč le iz občinskih doklad, druge -uiajo zopet občinsko nepremično premoženje. To je vsekakor uvaževanja vredno dejstvo. Gre nam tedaj za to ali se naj izvede popolno združitev s skupnim gosgodarstvom, da bo občina i gospodarska i upravna enota, ali pa bodo današnje vasi ostale kot gospo-
darska enota ta bodo tvorile skupaj le upravno celoto? To je v resnici komplicirano vprašanje. Najboljše bi bilo, da je upravna občina tudi gospodarska celota. —
Ce se izvede le upravna združitev, je rešitev problema združitve naših občin le polovična. Treba je najti neko srednjo pot. Vasi z lastnim nepremičnim premoženjem je razmeroma malo, te obdrže ta posestva in dohodki gredo v korist le te vasi. Kjer pa se stekajo dohodki le iz občin, doklad, pa ni nobene ovire, da se ne bi izvršila tudi gospodarska združitev, celo pa tam, kjer ima več današnjih občin skupna premoženja še izza notarijatov.
Razpravlja se pri nas tudi o tem, ali bi se uvedel sistem notarijatov, kakor je na Hrvaškem, torej kakor smo ga imeli za časa Madžarov, ali pa sistem, ki obstoja v Sloveniji. To bo uredil bodoči zakon. Rečemo pa lahko, da sistem notarijatov nima prijateljev. Prevelika oblast bivših nota-rijušev je ponekod ostala v neprijetnem spominu. Bolj prikladen bi bil za nas občinski sistem, kakor je v naši banovini.
Vsi znaki kažejo, da se nahaja vprašanje združitve in bodoče ureditve naših občin v razpravi. Od rešitve tega vprašanja je odvisen gospodarski, nacijonalni in tudi kulturni razvoj naših občin in prebivalstva.
Le interesi skupnosti, vsega naroda morajo biti pri končnih odločitvah merodajni. S prenehanjem današnjih razmer in z uvedbo naprednejše uprave, se naj dvigne naša vas na višjo stopnjo napredka
Iz življenja na deželi
DOBOVA. Sokolsko društvo je uprizorilo s sokolsko deco 2. in 3. t. m. »Siroto Jerico« s petjem po glasbi Adamiča. Velik trud, ki ga je imela režiserka sestra Pečnikova z malčki, je dobil ob vprizoritvi zaželjeni uspeh v moralnem, a tudi v gmotnem oziru. Dolgotrajni aplavz in splošna pohvala sta pričala, da so bili gledalci zelo zadovoljni z igro. S. Rozika Kovačičeva je s spretnim spremljevanjem na klavirju tudi pripomogla do tako sijajnega uspeha. Sestri Ma-rokova Boža in Senekovičeva Milena sta s svojo rutino v petju dosegli, da je deca nastopila pri pevskih točkah sigurno. Brata Jurkas in Zaje Tone sta pokazala, da sta mojstra v dekoriranju. Istotako ima v tem oziru veliko spretnost s- Antolovičeva Cirila. Vsem tem kakor tudi br. Kovačiču Mihi, ki nam je pomagali, bodi izrečena na j iskrene ja zahvala. Ta nastop je pokazal, da se s složnim delom vprizori tudi najtežja igra, ki je mogoča na podeželskem odru. — Naše društvo je izgubilo izvrstno moč na odru in dobro telovadko s. Katičevo Cilko, ki se je s prestopom v 7. sv. zakrament preselila v Rajhenburg. Bratje Sokoli so ji ob tej priliki naredili šrango in se še enkrat poslovili od marljive sestre s primernim nagovorom (br. Vrstovšek) in drugimi ceremonijami. Želimo sestri obilo sreče, rajhenburškemu Sokolu pa čestitamo na dobri pridobitvi.
DOLNJA LENDAVA. Kolo Jugosloven« skih sester je darovalo namesto cvetja na grob sestri odbornici ge. Melamiji dr. Čer* netovi 200 Din za revno deco v zavodu šolskih sester v Dolnji Lendavi
KOČEVJE. KJS je priredilo 9. t. m. lepo uspel koncert in 10. t. m. cvetlični dan. Obe prireditvi sta vrgli 3697 Din čistega dobička. Razdelilo se i e 14 revnim in bolnim materam po 250 Din podpore. Naše agilne Kolašioe zaslužijo vse priznanje.
LJUTOMER. Gosp. Viktor Kukovec, ki je bil nekaj mesecev prvi namestnik načelnika sreskega odbora, je zaprosil ban-sko upravo za razrešitev in sicer iz privatnih razlogov. — Gosp. Veno VilaT, trgovec z železnino, je od ge. Zemljičeve prevzel podružnico trgovine z mešanim blagom na Glavnem trgu in jo vodi kot tako dalje. — Materinski dan, ki ga je priredilo Kolo JS ob lepi udeležbi občin« stva, je uspel prav dobro ter izpričal, ko« liko truda so imele prirediteljice s precej obširnim programom. Upamo, da odgovarja tudi gmotni uspeh moralnemu. — Preteklo nedeljo je posetilo 40 gojencev sokolskega prednjaškega tečaja, ki se vrši v Maribo« ru, na svoji ekskurziji tudi Ljutomer, kjer so si ogledali Sokolski dom, popoldne pa naše lepe gorice. Zvečer so se vrnili v Maribor.
MORAVČE. Sokol Moravče se je udeležil v nedeljo 17. t. m. v lepem številu pešizleta k Sv. Trojici, kjer se je sestal z domžalskim, dobovskim in radomeljskim sokolskim društvom.
ROGATEC. Sokol je priredil 13. t. m. k oncert naj odličnejše slovenske koncertne pevke ge. Paivle Lovšetove, ki jo je sprem« ljala na klavirju gdč. Silvija Hrašovčeva. Koncert sta počast;la z obiskom brat Gangl, prvi namestnik starešine SKJ, in njegova soproga, katerima je ob pozdravu prosve« tarja notarja br. dr. Ivanška občinstvo na« vdušeno vzklikalo. Odlična pevka je s 6vo« jim lepim glasom osvajala občinstvo tako, da je navzPc obširnemu programu morala še in še dodati. Da bi bilo njenega odlič« nega petja deležno še širše občinstvo, jo je naprosila s. Ivanškova, da zaipoje v cerkvi na praznik vnebohoda pri maš'. Ga. Lovše« tova je tudi tej prošnji ljubeznivo ugodila in zapela Ave Marijo. Rogaškim in okoli« škim Slovencem ostane ga. Lovšetova v ne« izbrisnem spominu.
ROGAŠKA SLATINA. Pridašajo se že gostje za junijsko in julijsko sezono, ki ne bo zaostajala za lansko, kakor je sodiii po prijavah. Obisk gostov v sedanjem maju pa ne dosega lanskega v istem času. Kriza! — Koncert vojaške godbe pod vodstvom kapelniika dr. Josip Čerina se vrši že od 14. t. m. v veliko zadovoljnost gostov vsak dan dvakrat ali trikrat izred Zdraviliškega doma. — Obrtna nadaljevalna šola je zaključila 10. t. m. šolsko leto z razstavo, ki je pokatzala lepe uspehe smotremega dela. Vse kaže, da se učiteljstvo (vodja šote gosp. Predan) v polni meri zaveda pomembnosti te za naš kraj važne institucije. Šolski odbor, katerega predsednik je župan g. šarotjurc Stanko, je z zniattmim denarnim prispevkom omogočil da si bodo vajenci in vanenike. Iki so dovršili 2. razred, lalhiko ogledali ljubljanski ve-leseiem. kar obrtništvo toplo pozdravita
PREVALJE. 17. t. m. se ie na našem odru vprizorila burka »Sladkosti rodbinskega življenja«. Zasedba te igre kakor vseh ostalih, ka so se vprizorile v letošnji sezoni, je bfla stalno ista. Barona je izvrstno podal hr. Stres Boris, Adriena brat Szetič Franc, gospoda br. Kemperle Mirko gospo s. Mastkova Micika. Anetto s. Sor šakova Marica, grofa br. Klim Darinko, Angelo s. Vajncerl Angela in slugo br. Ra-kttnik Ivan. Režijo je vodji prosvetar br.
Klun Darinko. Samo osem jih je, ki so bili vso sezono pri delu in zabavali občinstvo. Tej osmerici gre hvala, da prosvetna sekcija našega Sokola tako agilno deluje. —
V	letošnji sezoni nam je dala prosvetna sekcija »Veseli dan ali Matiček se ženi«, »Pred poroko«. »Peg, srček moj«. »Brat Sokol«. »Sladkosti rodbinskega življenja« in »Tekmo«. Vloge so bile vedno dobro razdeljene in dobro podane. Opažal se je stalni napredek posameznikov. Želeti je le. da se v bodoče našim igralcem pridružijo še drugi sposobni bratje in sestre. Potrebno bi bilo, da si sekcija poveča oder jn izboljša odrsko razsvetljavo, da bodo vprizoritve tehnično lažje izvedljive. Toda ne samo oder, tudi predavanja so v poslednjem času malo oživela, kar je za naše razmere razveseljivo, saj smo čuvarji severne meje. Le tako naprej!
SV. LOVRENC NA POHORJU. Letos sta izšla v »Jutru« dva prispevka, ki sta se bavila z razmerami v našem trgu. Najprej se je oglasil neimenovani popotnik, ki se je čudil, da naše impozantno šolsko poslopje ,ki stoji že 35 let, še vedno nima nobenega napisa. Potem pa se je oglasil dopisnik iz našega kraja, ki se je skliceval na odloke, po katerih morajo biti celo lo-tarski vozovi in pohorske gare opremljene z napisi, ter želel, da bi tudi naša šola prišla do dolgo pogrešanega napisa. Vse je končno le zaleglo in v lepem mesecu maju, ko se v naravi vse obnavlja, smo na šoli zagledali napis: Državna narodna šola. Popotniku, ki je s svojimi vtisi sprožil to zadevo, se zahvaljujemo ter ga vabimo, da bi še večkrat obiskal naš idilični kraj in da bi vse, kar je napačno, razglasil, ker mi domačini ne znamo in tudi ne smemo vsega videti in kritizirati.
SEVNICA. Tudi sevniški trg se pripravlja na bližajočo se sezono, da pokaže lepšo zunanjost ob prihodu letoviščarjev. Letos opažamo namreč mnogo živahnejše stavbno gibanje kakor prejšnje leto. Tukajšnji gostilničar in mesar g. Planštaj-ner je dokončal svoje novo enonadstropno poslopje, ki bo med najlepšimi stavbami v Sevnici. Stavbno podjetje g. Ciuhe iz Trbovelj pa je zgradilo na prostoru bivše Valandove hiše povsem novo in lično poslopje, ki je last g. mr. ph. Abramoviča.
V	pritličnih lokalih bo nastanjena lekarna. Občinski urad gradi pri mostu ob Drožanjskem potoku moderno betonsko korito, za pranje Tako perišče je bilo prav potrebno, zlasti ker je pranje v Savi, ki .ie onesnažena s premogom, nemogoče. — Poročil se je v Kranju tukajšnji učitelj g. Dolgan Lojze z učiteljico gdč. Marico Kovačevo. Obema sokolskima delavcema želimo mnogo sreče!
SLOVENSKA BISTRICA. Državni cest« ni erar namerava v smislu določil zakona o cestah izročiti naši mestni občini del dr« žavne ceste, ki vodi skozi mesto. Na ta na« čin bi občina prevzela novo breme, dasi že dosedanje izdatke jedva zmaguje. Za I mesta, koder so sklenjene ulice, je napo« j 6led še razumljivo, da taka bremena pre« i vzemajo. Ne gre pa, da bi dotična določila cestnega zakona uveljavljali za docela po« deželske tnge m mesta. Del trojanske ce« ste, ki vodi skozi naše mesto, nima znača« ja ulice. Za Občinsko upravo pa je že več 'ko dovolj, da skrbi tod za kanalizacijo, razsvetljavo in za pločnike. Poleg tega se stekajo na podstavi novih določil vse glo« be cestno«poliicijskih prestopkov v držav« ni cestni fond in občina od njih nima no« benih koristi. Novo breme bi pomenilo za davkoplačevalce najmanj 5 odst. povišanje občinskih doklad. Občani v sedanjih kri« tečnih časih brez izjeme s težavo zmaguje« jo sploh vse davščine. Zato prosimo pri« stotine činitelje, da namenjeno namero opu« stijo, cestni erar pa naj upravlja progo skozi mesto vsaj na dosedanji način, če že ne more ceste izboljšati tako, kakor bi to zahteval naraščajoči tranzitni promet. — Vinotoči se množijo kakor gobe po dežju. Od prve polovice aprila pa do da« nes jih je v slovenjebistriški okolici že 22. kar je najvidnejši znak velike vinske kri« ze. Cene pa po večini niso v pravem razmer« ju z gostilniškimi cenami in so deloma previsoke. — Slovenjebistriška podružnica SPD in Olepševalno društvo pripravljata materijal za jesensko^tujsko^prometno raz« stavo v Ljubljani. V ta namen razstavlja fotoamaterski odsek uspele posnetke v društveni omarici na hotelu Beogradu, Olepševalno društvo pa zbira anonce za propagandno brošuro. — Odbor SPD pri« redi 14. junija obvezni izlet na Veliki vrh, v začetku julija pa planinsko tombolo. Olepševalno društvo hoče v kratkem zgra« diti lično ograjo pred meščansko šolo in bo v ta namen priredilo 5. julija veliko gozdno veselico v_ bližini kopališča.
TREBNJE. V nedeljo so se sestali v tre« banjski občinski pisarni društveni prosve« tarji mirnsJcega sokolkega okrožja in raz« pravljali o vseh perečih vprašanjih prosvet« nega dela. Po sestanku se je vršila seja tehnične uprave okrožja pod vodstvom okrožnega načelnika br. H. Tomšiča. Bilo
Važno za zunanje
naročnike srečk!
Naročilnice za srečke drž. razredne loterije 22. kola, katerega 1. žrebanje se bo vršilo že 20. junija, bomo priložili torkovi izdaji »Jutra«. Vabimo cenj. čitatelje, da naročajo srečke pri našem zavodu, ki si je pridobil s svojo solidnostjo vsesplošno zaupanje in sloves. Naročilnico točno izpolnite in nam jo takoj pošljite.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19
je tudi določeno, da se "bo vršil prvi zlet mirnskega sokolskega okrožja 14. junija v Št. Rupertu. Poleg tega bodo imela svoje domače prireditve tudi vsa društva, da se kar najbolj pripravijo za jesenske okrožne tekme v Trebnjem. Po sestanku obeh od« borov je predaval br. Lavrenčič Sokolom in učiteljstvu iz novomeškega in krškega sreza o sokolski vzgoji mladine.
VIČ PRI LJUBLJANI. Na tukajšnji osnovni šoli izhaja šolski list pod naslovom »Razredni šolski list«, 5a razred. Res vesel sem te vzgojne novosti in z zanimanjem sem pogledal v tretjo številko. Prav pestra vsebina: pesmi, proza in poučni članki. Vse to prispevajo učenci omenjenega razreda sami. Na koncu so zgodbe v slikah, zastavice v podobah in razne križanke. Pozdravljam to lepo misel, saj se otroci na ta način uvajajo v samostojno delavnost in se vzgajajo za dobre državljane. čestitati je šoli in posebno še učitelju g. Prinčiču, ki uvaja našo mladino na lep način v samostojnost. H koncu bodi še omenjeno, da se list tiska v šoli s šapi-rografom. Za vse to lepo in plemenito delo se zahvaljuje šoli v imenu več staršev oče.
VIŠNJA GORA. Na binkoštni ponede« ljek se je poročil na Brezjah g. Bernik An« drej, posestnik in klobučarski mojster v Višnji gori, z gdč. Francko Zupančičevo iz Stare vasi pri Grosupljem. Isti dan sta sklenila v Višnji gori zakonsko zvezo g. Ambrož Josip, po rodu iz Postojne, in gdč. Rezika Pajkov a iz Višnje gore. Bilo srečnOl — Nenadoma je preminil te dni tukajšnji posestnik g. Zaje Martin. Razne govorice, ki so krožile o povodu njegove smrti, je na mah ustavilo zdravniško iz« pričevalo, izstavljeno po našem zdravniku g. Fedranu.
VRHPOLJE Podmladek Rdečega križa v Vrhpoli u je priredil v nedeljo 17. t. m. pod vodstvom šolsikega upravitelja Borisa Grada materinski dan z govorom, petjem, deklamaciiami in igro »Škrati«. Posebno samozavestno so nastopili šolarčki nižjih razredov. Med odmorom ie deca poklanjala prisotnim mamicam sveže šopke cvetlic, kar je vse prisotne zelo ganilo. Denar se porabi za vzdrževanje šolskega lista in za nabavo tamburaških inštrumentov.
ZALOG. Tukajšnja osnovna šola je priredila 10. maja v dvorani Cirila Požarja materinski dari. Učenci in učenke so se poklonili svojim materam za njihovo ljubezen. Deklamirali so sledeči učenci in učenke: Omahen Stanko, Mara Mirko, Mandič Emil, Andreja Silvestrova, Minka Tavčarjeva in Miti Kosova. Po deklamaciji so vprizorili
Radio
učenci in učenke 4. in 5. razreda v izvrstno uspeli režiji učiteljice g. Anke Celnarjeve ljubki igrospev v treh slikah »Sirota« in burko .Občinski možje iz devete dežele«.
V	igrospevu so nastopile deklice, od katerih sta se odlikovali zlasti v pevskih točkah Marija Silvestrova in Milka Krenosova. Pa tudi ostale učenke so v polni meri izvršile svojo dolžnost. V burki so nastopili učenci.
V	glavni vlogi je jako samozavestno nastopal Kinkov Stanko, ki je župana izvrstno rešil. Pohvaliti je seveda tudi Mirka Klau-sovega kot občinskega svetovalca. Slugo Vilka kot občinskega redarja in sploh vse, ki so pripomogli do lepe prireditve. Ako še nikoli, se je sedaj pokazalo, kako nujno potreben je večji prostor ali vsaj telovadnica s primernim odrom v šoli. Občinski možje razmišljajte o tem!
ZBELOVO PRI POLJČANAH. Pred meseci se je tu ustanovilo zelo potrebno gasilno društvo. V primeru požara bi za« radi strnjenih hiš, ki so deloma tudi še krite s slamo, razen tega pa je v vasi to« varna za upognjeno pohištvo, ki daje tudi zelo gorljiv materijal, lahko bila v četrt ure vpepeljena polovica vasi. Ker društvo trenutno ne more razpolagati še s potreb« nim kapitalom za nabavo brizgalne, tem« več moramo delati od zrna do zrna, bomo napravili 15., odnosno v primeru slabega vremena 16. avgusta veselico na vrtu to« varne Zelenka na Zbelovem. Prosimo vsa sosednja društva, da na omenjeni dan sa« ma ne prirede veselic, nego nam s svojo prisotnostjo priskočijo v čim obilnejšem številu na pomoč!
ZAGORJE. Dobrodelni koncert KJS se je vršil te dni v Solkolskem domu. Vse točke, ki sta jih izvajala gosta, člana ljubljanske opere gdč. Majdičeva in gosp. Go-stič, ie občinstvo nagradilo s prisrčnim odobravanjem. Gdč. Zarnikova, absolventka pariškega konservatorija, jc Chopina odigrala na klavirju bravurozno in je žela nedelieno priznanje. — Obrtna nadaljevalna šola je napravila poučen izlet v Celie. Udeleženci so si pod vodstvom učiteljstva in članov Obrtne zadrug-; ogledali delo v tovarni Westen. strojno mizarstvo Veho-var, muzej in druge zanimivosti mesta. V Obrtnem domu je gosp. Zabkar predaval o aktualnih vprašanjih obrtniškega naraščaja, nakar je bilo skupno kosilo pri Belem volu«. Hvale vredna gesta Obrtniške zadruge, da je 161 gojencem nudila brezplačno vožnjo in kosilo, zasluži priznanje. — Nogometno tekmo med SK »Dobrno« in domačini je boljše moštvo Trboveli-čanov odločilo s 3 : 1 v svoj prid.
Izvleček Iz programov
Nedeljn, 31. maja.
LJUBLJANA 9: Otvoritev nove proge c. železnice v Šiško. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.3U: Knjigovodstvo za hotelirje in gostilničarje. — 11: Koncert sal. kvinteta. — 12: Napoved časa, poročila in plošče. — 15.30: Reja plemenitih kožuharjev. — 16: Salonski kvintet 17.30: Prenos nogometne tekme Iliriia-Gradianski. 19.30: Prof. Pengov: O kožuhovini. — 20: Prenos z velesejma; balalajke »Kremelj«. 21: Prenos iz Zagreba
—	22.30: Napoved časa in poročila.
"BEOGRAD 11: Violi*
Prenos koncerta tamburašev iz Vel. Beč-kereka. — 12.45: Koncert radio-orkestra.
—	16: Popoldanski koncert. — 17.30: Kon-oert godbe vojne šole v Vršcu. — 20: Sokolski slavnostni koncert. — 22.30: Poročila. — 22.50: Plošče. — ZAGREB 9: Prenos cerkvene glasbe. — 18: Koncert godalnega kvarteta. — 21: »Mati božja v Kamenitih vratih«, misterij dr. Deželic ml. in dr. Širola. — PRAGA 16: Koncert iz Mor. Ostrave. — 18: Zborovski koncert.
—	19.25: Plošče. — 20: Koncert godbe na pihala. — 22: Prenos iz Bnna. — 22.25: Lahka glasba. — BRNO 16: Koncert iz Mor. Ostrave. — 18: Orkestralen koncert.
—	19: Pevski koncert. — 19.25: Igra. — 20: Prenos iz Prage. — 21: Poljuden kon-oert orkestra. — 22.25: Prenos iz Prage.
—	VARŠAVA 17.40: Koncert godbe na pihala. — 19.50: Plošče. — 20: Sluhoigra. — 20.30: Mioniuszkov večer. — 21.45: Violinski koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10: Moderne skladbe za orgle. — 11.05: Koncert dunajskega simf. orkestra.
—	13: Opera »La Boheme« na ploščah. — 16.30: Koncert orkestra. — 19.50: Dramski Večer — 22.10: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20.30: Večer lahke glasbe. — 22.30 Godba za ples. — KOENIGSBERG 16.25: Popoldanski koncert. — 18.30: Pevski kon-oert. — 19: Dramski večer. — 20.30: Prenos -vsega programa iz Berlina. — MUH-LACKER 16: Orkestralen in pevski koncert. — 18.30: Narodne pesmi. — 19.30: Križem po nemških deželah. — 21.: Operni večer. — 22.45: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 12: Orkestralen koncert. — 17.10: Operete in valčki. — 19.10: Ciganska godba —20.30: Koncert vojaške godbe. — RIM 17.30: Prenos simf. koncerta. — 19.50: Plošče. — 20.40: Operetni večer.
Ponedeljek, i. iuniia.
LJUBLJANA 12.15: Prenos z Bleda 12.45 Napoved časa. plošče, borza. — 17.30: Koncert zbora ženske real. gimnazije. — 18.30: Italijanščina. — 19: Poljščina. — 1930: Zdravstvena ura. 20: Pevski solistični večer g. Draga Burgerja. — 20.30: Koncert salonskega kvinteta. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 9: Prenos iz Sabo me cerkve.
_ 10.30: Plošče. — 12.30: Konoert rad-io-
orkestra. — 17.20: Narodne oesmi s kitaro.
—	18: Zborovski koncert — 20.30: Narodne pesmi. — 22.50: Poročila. — 23.15: Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 12,30:
Ptogge._ 20.30: Koncertni večer. — 22.50:
Prenašanje tujih postaj. — PRAGA V120:
Plošče. — 19.05: Kabaretni program iz Brna. — 21: Orkestralen koncert .— 22.15: Plesna glasba iz Mior. Ostrave. — BRNO 17.: Pflošče. — 19.05: Kabaretni program.
—	20.40: Iglralski večer. — 22.15: Plesna glasba iz Mor, Ostrave. — VARŠAVA 18: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Operetni večer. — 23: Koncert lahke glasbe. — DUNAJ U: Plošče. — 15.20: Koncert lahke glasbe. — 19.50: Klavirski koncert. — 20.30 Kaj se na Dunaju igra in pleše. — BERLIN 19: Koncert lahke glasbe. — 21.10: Večer komorne glasbe. — 22.30: Godba za ples.
—	KOENIGSBERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 17.55: Skladbe za violino in klavir. — 19.30: Koncert iz Berlina. — 20.15: Zabaven program — 21: Skladbe čaikov-skega. — Plošče. — MOHLACKER 16.30: Pevski koncert. — 19.45: Humor v težkih dneh — 20.30: Orkestralen koncert. — 23: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert orkestra. — 17.30: Pevski koncert
—	1930: Cerkvena glasba. — 21.30: Plošče. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.40: Lahka večerna glasba.
Torek, 2. Iuniia.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. —" 12.43: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Prenos z Velesejma: balalaj-ke »Kremelj« — 19: V tovarni ge. Flore.
—	19.30: Nemščina. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila. — BEOGRAD: 11.30: Plošče. 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17: Koncert tamburaškega zbora.
—	17.30: Koncert radio-orkestra. —» 20.4o: Violinski koncert — 21.15: Spevoigra. — 22: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče.
—	22.30: Violinski koncert. — 21.30: Pevski koncert. 22.40: Godba za ples. — PRAGA 17.10: Plošče. — 19.05: Prenos koncerta iz Bratislave. — 20.10: Koncert moškega pevskega zbora. — 21: Koncert iz Brna.
—	22.20: Plošče. — BRNO 17: Plošče. — 19.05: Poljuden koncert orkestra. — 20: Koncert bolgarskega tamburaškega zbora.
—	21.: Nove orkestralne skladbe. — 22.20: Plošče. — VARŠAVA 18: Prenos simfoničnega koncerta. — 20.15: Orkestralen koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert kvarteta. — 15.20: Plošče. — 20.15: Koncert dunajskih filhar-monikov. — 22.25: Jazz-band. — BERLIN 19.05: Novejša zabavna glasba — 20.30: Dramski večer. — KOENIGSBERG 16.30: Orkestralen koncert. — 18.25: Pesmi za sopran, čelo in klavir. — 19.30: Plošče. — 2030: Prenos iz Berlina. — 22.30: Koncert orkestra. — MUHLACKER 16.30: Orkestralen in pevski koncert. — 19.45: Koncert Filharmoničnega orkestra: poljudna slovanska glasba. — 20.30: Ruski večer. — BUDIMPEŠITA 9.15: Dopoldanski koncert.
—	17.20: Koncert ciganske kapele. — 19: Glasbena produkoija konservatoristov. — Koncert ciganske kapele. — RTM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.40s Mešan glasbeni program.__
Snšak
Park - Hotel - Pen« i on - Pečine.
Najidealnejše bivališče ob morju, na morski obali vlastiti park in kopališče. Prostor za parkiranje avtomobilov. Cene zmerne. Prospekte!	6680
ŠAH
Urejuje dr. MIlan Vidmar
V Berlinu sem 20. maja igral simultan-ko proti 30 nausprotnikom. Več mojstrov je bilo navzočih, ki so tudi včasi pomagali igralcem. Izgubil sem vendarle samo eno igro, enajst jih je ostalo remis, osemnajst sem jih dobil.
Spielmann je v Ljubljani igral 41 partij. Izgubil je dve, ena in dvajset jih je bilo remis, dobil jih je osemnajst. Vsa čast našim šahistom, ki niso imeli pomoči, kakor berlinski, pa tudi ne take pomoči kakor zagrebški v prvi Spielmannovi simultanki.
Spielmann je med tem svoj dvoboj proti Pircu že dobil. Po prvih partijah smo sicer imeli velike nade. Ko je po dveh neodločnih igrah Pire zmagal v tretji, je imel lepe šanse. četrto je remiziral. V peti pa je podlegel in tehtnica je bila zopet v ravnovesju.
šesta partija je postala remis. Toda sedmo in osmo je Spielmann dobil. S tema dvema zmagama si je zasigural 5 točk, polovico vseh možnih torej. Izgubiti dvoboja ni mogel več. Pire bi pa še bil lahko rešil boj, če bi zadnji dve igri dobil.
Toda stari izkušeni velemojster ne izgubi, če ima utrjeno pozicijo. Deveta partija je bila remis, prinesla je zmago Spiel-mannovo. V trenutku, ko pišem te vrstice, izid zadnje igre še ni znan. Za končni rezultat pa je brez pomena. Seveda bi bilo lepo, če bi Pire vsaj zadnjo igro še dobil. Imel bi zelo časten rezultat. Vsekakor pa je pokazal, da je resen konkurent velikih mojstrov in da nam bo gotovo še prinesel lepih zmag.
Naslednja študija velikega komponista Rincka kaže interesantno idejo linijskega presečišča.
abcdefgh
8 7 6 5 4 3 2 1


vm
u
m
......H PPf R |ip |gpž
m
Beli: Kd2, Tel, a6 e6. e2 (5 figur)
Črni: Kh5, Th4, Lc4, d4 (4 figure) Beli na potezi dobi.
Črni ima premoč figure, boriti pa se mora z dvema zelo nevarnima kmetoma. Res je sicer, da lahko prvega zadrži z lovcem, drugega pa s trdnjavo. Res je tudi, da mirno lahko žrtvuje lovca, ne da bi zaradi tega moral izgubiti igro.
Zmaga za belega nikakor ni lahka. Prav za prav bi bila normalno sploh nemogoča. Toda Rinek si je izmislil afiniran trik, ki vodi do uspeha, črni dve figuri sta tako močni, da morata ovirati druga drugo, če naj beli res zmaga.
Prav poučen je poizkus:
1. e6—e7?	---
Tega kmeta lahko zadrži lovec. Toda takoj bi nastopil drugi beli kmet. Tega bi morala zadržati trdnjava, ki pa nerodno stoji. Lovec sam pa seveda ne more ustaviti obeh kmetov hkrati. Pravi odgovor je tedaj:
1	.------Th4—e4!
Beli nima več možnosti uveljaviti svoje kmete:
2.	a6—a7	Lc4—d5
3.	Tel—al	Ld5—a8
V naslednji potezi vzame črna trdnjava kmeta na e7 in partija je remis.
Beli nima časa za kak manever s trdnjavo. Oba važna bela kmeta sta napadena. Lovec bi vsekakor takoj pobral enega ali drugega. Prav nič težko ni uvideti, da bo prava prva poteza:
1. ab—a7!	---
Črni nima izbire:
1	.______Lc4—d5
Če bi sedaj beli nadaljeval z 2. e6—e7,
bi odgovor 2.---Th4—e4 takoj dal
že znano brezupno pozicijo. Samo ena poteza je zmagovita, namreč:
2.	Tel—hI!!!	---
Beli grozi zamenjati trdnjavi in zmagati s kmeti, ki jih lovec sam ne bi zmogel. črni mora torej vzeti žrtvovano trdnjavo. Na 2.---Th4Xhl pa bi seveda 3. e6—e7 takoj odločilo igro. Beli bi dobil damo, n. pr. 3. — — — Ld5—c6, 4. a7—a8 postane dama Lc6Xa8, 5. e7—e8 postane dama s šahom in dobi lovca. Ostane še:
2	.------Ld5Xhl
nakar odloči:
3.	e6—e7	---
Črna trdnjava mora na e4 presekati linijo lovca in kmet a7 postane dama.
Rinck je isto idejo vlil v naslednjo krasno študijo, ki "je za reševalca lažja, če ji je prva študija ugladila pot:
a
f g h
Beli: Kh4, Tgl, La2, Sd2, a7, d7 (6 figur) Črni: Kg8, Td6, Lc6, c5 f7, g4, h5 (7 figur) Beli na potezi dobi.
To pot ima beli premoč figure. Zato pa ima črni kmete in njegova trdnjava napada skakača, hkrati pa tudi nevarnega kmeta na d7. Jasno je, da padeta oba bela kmeta, če beli začne reševati svojega skakača. Brez kmetov pa je seveda zmaga nemogoča.
če pa uvidimo, da tiči vsa moč bele igre v obeh belih kmetih, bomo sedaj, ko že poznamo idejo presečišča dveh linij, poskusili konstruirati zmago v presečišču. Kateri dve liniji sta važni? Očividno dija-gonala a8—hI in pa linija d8—dl. Torej je točka d5 presečišče.
Zmagali bomo, če najprej zvabimo črni
figuri na ono stran točke d5, na kateri kmetje ne leže. Lovca torej na e4—hI, trdnjavo na d4—dl. čim se to posreči, bomo postavili na d5 belo figuro. Kakorkoli črni vzame, eno linijo si sigurno zapre in eden izmed obeh belih kmetov je prost. Takole bomo tedaj igrali:
1. Sd2—e4!!	---
Napada trdnjavo in krije kmeta na d7, ki ga trdnjava zaradi 2. Se4—f6+ ne sme vzeti, če se črna trdnjava umakne, na d4 na primer, sledi 2. Se4—f6+ Kg8—f8, 3 Sf6—d5! Td4 X dJj. 4. La2Xd5 in dobi. črni nima drugega odgovora nego:
1	.------Lc6Xe4
Lovca smo srečno zvabili preko presečišča. Druga poteza ni težka reševalcu, ki ima idejo:
2.	Tgl—dl!*	---
Jasno je, da črni mora vzeti žrtvovano trdnjavo:
2	.------Td6Xdl
Tudi trdnjavo smo spravili preko presečišča. Sedaj pa je vse pripravljeno za odločilni udar:
3.	La2—d5!!!	---
Beli žrtvuje tudi tretjo figuro. Kakorkoli jo črni vzame, je izgubljen. Na 3.
---TdlXd5 sledi 4. a6—a7 postane
dama s šahom, Kg8—g7. 5. Da8Xd5, Le4X d5. 6. d7—d8 postane dama in dobi. Na
3.---Le4Xd5 pa sledi 4. d7—d8
postane dama s šahom, Kg8—g7 5. Dd8— g5 + , Kg7—h7 6. Dg5Xh5+, Kh7—g7. 7. Dh5Xg4+ in dobi trdnjavo. Ali pa 3.
---Le4Xd5 4. d7—d8 postane dama
s šahom, Kg8—h7 5. a7—a8 postane dama in beli dobi.
SOKOLSTVO
Prosvetno delo zagorskega Sokola.
Pretekli teden se ie vršil v sokolsk' dvorani lepo uspeli Materinski dan. ki so ga priredila združena društva KJS, Sokoi in Glasbeno društvo. Številni posetniki so toplo nagradili lepo izvajane deklamacije. prizorčke. solospeve gdč. Vide Kneizlove. mladinski zbor pod taktirko g. Koprive tei občuteno odigrani zadnji akt Ks. Meškovc »Matere« v režiji Adamiča. Pretekli petek se je pa vršil prvi zabavni popoldan za deco in naraščaj. S pomočjo episkopa je podal tedenski pregled v slikah brat Adamič, šaljivke je pripovedoval br. Cer-neli, pravljice ga. Zormanova. Mladina le žarečih oči sledila pestremu programu. Nad vse se je obnese! episkop. Prav zanimivo je bilo glasovanje mladine. k.i se je izvršilo potem, ko so bile pokazane na platno slike petih kandidatov za predsednika francoske republike, kakor jih je pred kratkim objavilo »Jutro«. Vprašani, koga bi si po videzu izvolili, so se po kratkem pomenku soglasno zedinili za tretjega na sliki, ki je resnično izvoljeni sedanji predsednik Paul Doumer. Zabavni popoldnevi se bodo odslej vršili redno ob sredah od 5. do pol 7. ure popoldne.
V saveznem tečaju za atletiko, ki se je
vršil sedaj v Zagrebu je bilo vpisanih skupno 29 članov in 15 članic. Vodstvo tečaja je imel br. Hrvoje Macanovič, član saveznega TO.
Novo predsedništvo češkoslovaškega sokolstva, ki je bilo izvoljeno na zadnji seji zveznega odbora, t. j. na glavni skupščini tvorijo: starosta br. dr. šajner, podstaro-ste br. dr. Bukovsky, dr. Flajšman, J. Truhlar; načelnikom je bil izvoljen kot na. slednik br. dr. Vanička, br. Aga Heler, za načelnico pa mesto odstopivše s. Male sestra Marija Provaznikova. Mesto prosve-tarja je prevzel zopet br. A. Krejči. Izmed ostalih članov predsedništva bodo izbrani ostali funkcijonarji obce sokolske. Novo je bilo stvorjeno razsodišče, kamor so bili izvoljeni sami dosedanji vodilni funkcijonarji ČOS, med njimi tudi br. Vincenc štepanek, ki je zopetno izvolitev za pod-starosto ČOS odklonil. V razsodišču je tudi naš dobri prijatelj dr. Jaroslav Urban, bivši dolgoletni tajnik ČOS.
Sokol v ' Preddvoru nad Kranjem lepo napreduje. Pred kratkim si je nabavil potrebno orodje, na katerem marljivo vežba-jo krepki telovadci. Poslopje, v katerem si je društvo s podporo župnega podstaro-ste br. Franca Dolenca uredilo lepo telovadnico, je za vežbanje na orodju, nekoliko prenizko, zato je bilo treba misliti, da se telovadnica prenese v poletnih mesecih na prosto, na kar Sokolstvo polaga zelo veliko važnost. V ta namen je dal br. Dolenc društvu velik travnik na razpolago za letno telovadišče. Ves prostor so ogradili z visoko ograjo, zasadili krog in krog telovadišča nebroj precej visokih lip, tako da bo že letos potrebna senca. Telovadišče je dolgo 60 m in široko 25 m, tako da nastopi lahko hkrati preko 200 telovadcev in bo v večernih urah uporabljivo, ker je ooremlieno z električno razsvetljavo.
Sokolska četa pri Sv. Martinu na Po« horju je uprizorila na šolskem odru Finž« garjevega »Divjega locva«. Društveni pro« svetar iz Slov. Bistrice V. Rom je uvod o« ma govoril o pisatelju Finžgarju. Igro je požrtvovalno zrežirala učiteljica s. Urba« sova, ki ji gre popolno priznanje. Igralci, kmečki fantje, so dobro uspeli. Posebne pohvale sta vredna Tonček in Majda, ki sta se izkazala z neprisiljeno igTO kot naj« bolj nadarjena diletanta. Započeti način dela bo gotovo utrdil ugled marljive čete med ljudstvom, ki jc v lepem številu pose« tilo prireditev.
Sokolsko društvo Dolnja Lendava se oživlja. Novo življenje mu daje predvsem naraščaj in deca, a tudi telovadeče član« stvo narašča. Po zadnji mesečni statistiki je doseglo število telovadečih že 230. Ta številka priča, da postaja tukajšnji Sokol zatočišče mladine. Z občudovanja vredno požrtvovalnostjo vrši maloštevilni pred« njački zibor svojo težko nalogo, kajti sred« stva za dosego smotra so zelo skromna. Da je število vaditeljev tako majhno, je krivo to, da jih je malo, ki bi se zavedali važnosti vaditeljskih poslov. — Z radostjo pa konstatiramo, da se je sedanjemu stare« šini br. Šikiču posrečilo zanesti v društvo zdravja. Društvo v Dolnja Lendavi bo jah« ko ob složni podpori vsega svojega član« stva edino takrat lahko nudilo svoje sile za okolico, ko bo samo dovolj krepko. Za« to je dolžnost vseh, da strnejo svoje moči v dosego tega cilja. Držeč se točno navodil žaipeT bo društvo samo na ta način v polni meri izvršilo svojo dolžnost.
Sokol Koprivnik. V nedejlo dne 10. t. m. je priredilo tukajšnje sokolsko društvo predavanje, ki je bilo tudi namenjeno za članstvo društva Gorjuše. Na predavanje je dospelo celokupno članstvo obeh sok. društev a tudi drugih vaščanov, ki gledajo sokolski pokret še vedno z nekim neza* upanjem od strani. V celem je bilo navzo« čih okrog 170 fantov in deklet, pa tudi le» po število starejših mož, ki so z velikim zanimanjem sledili besedam predavatelja. Predaval je brat Sušnik z Jesenic o raz* merju Sokolstva do države, vere, vojske in šole in o sokolskem proti alkoholnem gibanju. V debato je posegel starejši član Sokola, ugleden posestnik, ki je s svojim vprašanju dokazal, da razume sokolski pokret s pTave strani. To predavan ie je bilo eno najbolje obiskanih, kar jih je kedaj bilo v naših gorskih vaseh, saj se lahko tu trdi da je ni hiše in ne družine na Koprivniku in na Gorjušajh, ki bi ne bila zastopana po svojem članu na tem predavanju.
Sokol v Šmarju pri Jelšah. V sredo 6. t m. se je vršil komorni muzikalni večer,
na katerem sta nastopila naša člana kon-servatorist br. sodnik Mirko Dežela in sestra Anica Rakeževa. Proizvajala se je 10. Mozartova sonata za gosli in klavir, Beet-novnova 7. sonata za gosli in klavir in Bachova 1. sonata za gosli solo. Vse trd sonate so bile pred/vajane z velikim muzi kaličnim umevanjem. Sestra Rakeževa j? skrbno in požrtvovalno naštudirala t-ižik klavirski part in proizvajala spremljovanje tako spretno in s tolikim finim razločevanjem dinamičnih razlik, da se je pokaza a kot vredna soigralki g. Dežele, katerega poznano iz prejšnjih koncertov kot izvrstnega intenpreta klasičnih komadov. Svojo posebno spretnost in tehnično obvladanje gosli in loka je pokazal pri izvajanju najtežje Bachove sonate, katere proizvajanje je tem težje, ker je zgrajena le na temeljnih določilih harmonije in kontrapunkta in r e .polaga Bach v isti nobene važnosti na ustvarjanje kake melodiije. Za izreden ma-zikalični užitek se izreka sestri Raketevi in br. Deželi zahvala s prošnjo, da nas čimprej zopet počastita s svodo umetno it i o
Pešizlet Sokola Trbovlje v nedeljo 17. t. m. na idilično Sv. Katarino se je vršil ob ogromni udeležbi, saj je bilo dece in naraščaja okrog 700. Prebivalstvo je sprejelo izletnike pri lepo okrašenem slavoloku, kjer je pozdravil sokolsko družino kmetski fant, domačin. Zahvalil se mu je starosta br. Sušnik. S prostimi vajami so nastopili vsi oddelki, na orodju pa samo člani. Gledalci, ki so prišli iz bližnjih in daljnih vasi v zelo velikem številu, so z največjim zanimanjem sledili, posebno pa so se divili članom na orodju, ki so izvajali najtežje vaje z največjo eksakt-nostjo. Po telovadbi se je razvilo okoli starinske cerkvice živahno vrvenje. Deca se je pod nastopom svojih vaditeljev igra. la, mladinski pevski zbor pa je zabaval občinstvo z lepim petjem. Pred mrakom se je zbrala sokolska družina k odhodu proti domu.
Sokolski pešizlet v Tepanje. Sokol Konjice je skupno s sosednjimi društvi Oplot-nica in Loče ter četama špitalič in Sv. Jernej napravil propagandni izlet v nedeljo 17. maja t. 1 z vsemi oddelki ob 14. uri po gozdni poti v Tepanje, kjer se je med tem že zbralo ob slavoloku veliko domačinov, ki so pozdravili prvič Sokole v domači vasi. Po prihodu je bil telovadni nastop, ob kojem pričetku je nadzornik br. Gselman želel vsem došlim iskreno dobrodošlico. Pod vodstvom s. Senice, učiteljice v Tepanju, je tepanjska sokolska deca obojega spola nastopila tako s prostimi vajami, kakor z več telovadnimi igrami ter deklamacijami in to na veliko iznenadenje vseh prisotnih, izredno uspešno. V kratki dobi 5 tednov jc dosegla s. Senica zelo razveseljive uspehe. Sledile so nato še telovadne točke dece iz Konjic, nastopila je vrsta telovadcev iz Oplotnice in Konjic na drogu pod vodstvom brata Hmelaka. Da je nedeljski propagandni izlet vsestransko zadovoljivo uspel, je zasluga učiteljev, ki se v vseh društvih Dravinjskega sokolskega okrožja izredno marljivo uaejstvujejo. Po končanem telovadnem nastopu je pozdravil zbrano občinstvo br. dr. Mejak, ki je obrazložil pomen in naloge Sokolstva. Po končanem programu je bila deca pogoščena, članstvo in domačim pa so se zbrali v gostilni Guček na prijateljski sestanek. Da bi ta prva prireditev SKJ v Tepanju rodila kar najboljše sadove, je bila želja vseh ob razhodu zvečer ob 19.
Delo zagorskega Sokola zaznamuje zopet nov uspeh. Po izvrstno obiskanem zimskem prednjačkem tečaju je sledila marca in aprila še prednjačka šola, ki jo je vodil br. načelnik, nakar se je prijavilo k izpitom pet članov in ena članica. Izpra« ševalno komisijo je imenovala celjska župa in sicer brata Kluna za predsednika, člani te komisije so pa bili br. dr. Tomo Zar« nik, Poljšak Ferdo, černelč Božo in Mrnuh Ivan. S prav dobrim in dobrim uspehom so napravili izpite vsi in sicer bratje Ašič Tone, Kovač Vili, Rapovš Jože, Škrlovnik Franc, Šulin Ma>tko in sestra Berger Marta. Društvo je z novimi prednjaki pridobilo pet pridnih in vestnih sokolskih delavcev, k<i jim k uspehu čestitamo.
Ii Sokola Velenje. Po odhodu dosedanjega načelnika je prevzel njegovo funkcijo br. Janez Kušar. Brat načelnik Rado Prelo-vec, ki je odšel sedaj v Split, je posvetil vse svoje m.lade sile napredku društva in dokazal, kako se mora delati da se sokolske vrste res pomnože. Število telovadcev je prekoračilo v vseh kategorijah 300. Upamo. da bo novi br. načelnik znal vestno slediti zgledu svojega prednika. Društvo je priredilo lepo uspeli pešizlet na goro Oljko ter je ob tej priliki prišlo v Št. Andražu do prvih razgovorov glede ustanovitve sokolske čete. Starosta br. Kurnik je porabil to priloko in razjasnil navzočim fantom program in namen sokolskih čet-
lojulljuuuuuuuuudu^
Polaganje
parketnih podov
in vsa druga parketska dela, izvrši točno in solidno v mesta In na deželi
Anton Bokal
Dobava in polaganje parketov
LJUBLJANA 7102 Slomškova ulica 19 — Telefon 25—27 □□□□□□□□rTTTirTirTriuuLa i b ii ii h np
Sokolska četa v Laporja je 14. t. m.
prvič pokazala rezultate svojega dela z na* stopom, ki 6e je vršil ob precejšji udeležbi domačinov in slovenj eb istriških izletni« kov. Dvanajstorica fantov je dobro izvedla predpisane redovne in proste varje, nakar so predvajali še 6kok, metanje krogle, vle« čenje vrvi in lepe skupine. Močni oddel« ki matičnega društva iz Slov. Bistrice, de« ca z igrami, naraščaj, članice in člani 6 prostimi vajami, nazadnje pa vrsta članov na konju, drogu in bradlji. Sodelovala je marljiva godba iz Črešnjevca. — Ob kon« cu je zbranim oddelkom govoril v imenu starešinstva ravnatelj M. Rismal o pome« nu Sokolstva, starosta domače čete brat Vendramin pa je zahvalil sovaščane in goste za pozornost, ki so jo s svojim obi« sikom izkazali laporskd četi.
Sokolsko društvo v Toplicah namerava v kratkem z zgradnjo doma, ker je vse pripravljeno za dogotovljenih načrtov. Izvršil se je tudi komisijski ogled ter je društvo že prejelo gradbeno dovoljenje. Tudi gradbeni odsek se je obrnil z dovoljenjem župe na razne brate za podporo ter je prejel tudi že nekaj zneskov. Dosedaj so se odzvali: br. notar Marinček 1007, 50 Din. dr. F. Ivanetič 250 Din, Sokol Novomesto 200 Din, Jos. Kobe. trg. 100 Din, dr. J. Režek 50 Dm, Filip Ogrič 50 Din, dr. Drago Marušič 100 Din, Papež Peter 100 Din, Zalaznik Jakob 100 Din, Kline Anton 100 Din- Vsem dosedanjim darovalcem hvala!
10-letnica Sokola v Dravogradu se bo slovesno praznovala 14. junija. Ni bogve kako dolga ta doba, toda za razvoj sokolske
Uporabljajte SAMO
5HELLT^X
SIGURNA SMRT VSEMU MRČESU! USPEH VAS BO ZADIVIL!
misli v obmejnem Dravogradu pomeni dobo osnovanja in razmaha društva v kraju, ki je bil svoječasno v Avstriji poznan kot skrajno ekspanzivna točka nemškega dran-ga proti jugu. Ni bilo torej lahko delo, ustvariti po prevratnih dnevih nekaj pozitivnega. Oni mogotci, ki so por>rej vladali v Dravogradu so sc- sicer pogubili iz Jugoslavije, toda ustvariti je bilo najprej obiležje za sokolsko udejstvovanje. Šele. ko se je po-jačal nacionalni živelj, se je lažje delalo. V onih dneh je koj po ustanovitvi postal Sokol žarišče vsega nacijonalnega dela. Iz nič si je društvo ustvarilo lastno prostorno dvorano, nabavilo potrebno orodje in opremo in vrši vse svoje delo pod lastnim krovom. Uspehi niso izostali. Danes je včlanjenega pri Sokolu nad tretjino vsega Dravograda in se zlasti udejstvuje mladina na vseh poljih sokolskega dela. Pravilno vedo ceniti delo Sokola v Dravogradu oni, ki so poznali to mesto nekdaj. Zato želimo, da bodi 10-letnica čim slovesnejša in lepa, bodi priznanje našim sokolskim graničarjem ter pobuda za. nadaljnje delo.
KMETIJSKI VESTNIK
Pred
prvo
Deževno vreme v zadnjih dnevih je poživilo razvoj krmilnih rastlin tako lepo in razveseljivo, da se z gotovostjo računa na prav obilno prvo košnjo.
Kakor je na prvi pogled sicer vse v redu, zlasti na travnikih, pa je po natančnejšem opazovanju žal spoznati, da je na naših travnikih še mnogo slabega. Travniki so polni cvetlic in raznih zelišč, ki r-o kot krma manj vredni. Takih travnikov je pri nas vse polno. Razveseljivo pa je gledati travnike, ki so bili pomladi pravilno oskrbovani s tem, da smo jih pobranali, pognojili z umetnimi gnojili ali z gnojnico in kompostom in posejali s travniškimi mešanicami. V tem pogledu smo sicer zla. sti v zadnjem letu močno napredovali, vendar je smatrati vse to šele kot dober začetek.
Naši kmetovalci se zavedajo, da jim prinaša živinoreja kot temeljna panoga našega kmetijstva največje in tudi stalne dohodke. Pri živini se da z razmerno malim trudom in lepim delom doseči največ. S to panogo so v tesni zvezi raznolike postranske panoge, ki so tembolj važne, čim bolj se pri nas razvija tujski promet. Oglejmo si samo naše sirarstvo, mlekarstvo, maslarstvo, vzrejo plemenske in klavne živine, potem mora biti vsakomur jasno, da je obstanek našega kmetijskega gospodarstva prav v tem. Kratek račun nam pokaže, da je dobra in tečna krma. izrabljena po živini, največji in neusahljiv vir dohodkov pri tem brez katerih bi naš kmet v tej hudi gospodarski krizi sploh ne mogel vzdržati. Umna živinoreja drži naše gospodarstvo pokon-cu.
V zadnjih letih se vrši v naši deželi nekaka gospodarska preorijentacija. Povečal se je predvsem vidno tujski promet ne le v že uvedenih zdraviliščih in letoviščih, temveč tudi drugod. V tem pogledu bi se dalo še marsikaj povedati. To novo panogo moramo gojiti z vsemi sredstvi, ker nam na enostaven, a izdaten način pomaga, da se naši kmetijski pridelki, predvsem mlečni (mleko, sir, maslo, smetana), pa tudi sadje, vrtni in nekateri poljski pridelki dado najlažje in najbolje doma vnovčiti brez posebnega truda. Tujski promet je brez dvoma za naše kmetijstvo silno važna vzdrževalna nova panoga. Blagor kraju, kjer se razvija tujski promet po modernih načelih.
Z upoštevanjem vseh teh važnih dejstev se hočemo sedaj ozreti na prvo najvažnejše delo za razvoj živinoreje, to je na pravi čas košnje. Košnja v prvem cvetju je najvažnejši pogoj, da si pridobimo čim tečnejšo krmo. Od tega zavisi potem največ užitek pri živini. Pri košnji ne smemo gledati samo na obilnost pridelka, marveč je še mnogo važnejša njegova kakovost. Ni važno samo, da pridelek ob lepem vremenu pokosimo in spravimo, ampak važen je tudi čas/kdaj košnjo izvršimo.
Pravi čas košnje nastopi tedaj, ko so visoke trave v cvetju. Krma, ki jo tako pridelamo, ima mnogo več vseh redilnih snovi, posebno beljakovin, brez katerih ne uspevajo povoljno ne molzne krave, ne mlada goved.
Znano je tudi, da prvi zgodnji košnji sledi tudi izdatna košnja otave. Na ta način pridelamo zaporedno zelo tečno seno in otavo. Sicer je pridelka nekaj manj, ali njegova kakovost zaleže mnogo več. Pozna košnja da nekaj več pridelka, vendar so bilke olesenele in njihova krmilna vrednost se je izredno zmanjšala.
Našim gospodarjem torej priporočamo, da se poprimejo košnje, ko so trave in detelje v polnem cvetju. Rastline, pokoše-ne v tem stanju, nam dajejo prvovrstno in tečno suho krmo, ker po cvetju poko-šena krma izgubi na hranilni vrednosti, čim namreč trave ali detelje odeveto, se zbira ves redilni sok v klasju, odnosno semenju, ki pri spravljanju sena večji del odpade in je za krmljenje izgubljeno.
Dela v vinograda
Ko se je sedaj trsje dobro razvilo in je zarod postal viden, je izvršiti pred prvim škropljenjem, odnosno žveplan jem nekatera dela. Predvsem je odstraniti na starem lesu vodene poganjke, da se potem mladike, ki smo jih določili za bodočo vzgojo trte, bolje razvijejo. Pregoste, nerodovitne mladike silno ovirajo razvoj drugih mladik in pospešujejo, da se glivične bolezni hitreje razvijajo. Običajno puščamo le one nerodne mladike na deblu ali pa na krakih, kjer hočemo vzgojiti si les in dotične dele ali trse same skrajšati in pomladiti. Nekaj sličnega se godi tudi na šparonih in reznikih, kjer puščamo po nekaj mladik brez zaroda, da si vzgojimo tako les za bodočo režnjo. Samo ob sebi umevno je, da otrebimo vse izrastke in poganjke iz podlage.
Ko smo trto lepo očistili in otrebili, sledi prva vez. Vežnja trt ima namen, da se mladike zavarujejo pred vetrom in da
se jim nudi prostor za razvoj tako, da jih solnce čimbolj obseva. Zlasti, če je med tem časom deževno vreme in sta trsje in zemlja le količkaj suha, potem je vežnjo obaviti še pred cvetenjem. Pri vezi je paziti, da se mladike privijajo h kolu ali žici previdno in na rahlo; pri tem pa ne smemo povezati tudi listja. Kot vezivo nam služi rafija ali pa tudi lipovo ličje, pa tudi škopa in podobno.
Tem delom sledita škropljenje in žveplan je trt. Predvsem je škropljenje obaviti ob pravem času. Od tega je v prvi vrsti odvisno, da ostaneta trta in njen zarod zdrava. Pri nas se moramo držati izkušenj in moramo škropiti trte prvič z 1% raztopino modre galice in apna, preden prične cveteti trsje, to je običajno ob koncu maja ali v začetku junija, škropljenje samo je obaviti z najboljšimi škropilnicami, s katerimi moremo razpršiti škropivo v obliki fine megle na vse trsne zelene dele. Vsako polivanje trt z nerodnimi škropilnicami, kakor se je v zadnjih letih na novo uvedlo posebno v nekaterih vinorodnih krajih na Dolenjskem, je opustiti. Dandanes so vzdrževalni stroški tako veliki, da, je treba na vseh koncih in krajih varčevati. S takim nerodnim škropljenjem se ne samo zapravlja material to je modra galica, temveč je tudi v nasprotstvu z modernim zatiranjem najhujše bolezni, pero-nospore. Vsaj prvo in drugo škropljenje se morata vestno izvršiti, to je čim bolj na fino in vsestransko temeljito. Vsi zeleni deli pa naj bodo to listi, poganjki ali zarod, morajo hdti na fino škropljeni s pravilno napravljeno galično raztopino od vseh strani in po vsej svoji velikosti. S tretjim in četrtim škropljenjem le izpopol-nujemo prvi dve. čim temeljiteje je škropljenje obavljeno, tem bolj je uspeh zagotovljen m nabavni stroški za modro gali-co so mnogo manjši. Tu odloča kakovost dela, ne pa navada in površnost.
Takoj za pnrim škropljenjem pride na vrsto žveplanje proti plesnobi ali oidiju s finim žveplenim prahom, ki ga je izvršiti še pred cvetenjem, žveplanje je uspešno le tedaj, ako ga izvršimo ob lepem, suhem in vročem vremenu, da se razvije žvepleni dim, ki uničuje trose plesni. Za primer hladnega vremena uporabljamo koloidalno žveplo sulfarol, ki ga primešamo galične-mu škropivu v količini četrt do pol kilograma na 100 litrov. Znano sredstvo je tudi saloicEn, ki ga primešamo med galično brozgo v količini od % do 1 kg na 100 litrov vsebine.
V krajih, kjer nastopa kisli črviček, uporabljamo arzenik aii mišico vsebujoča sredstva, n. pr. arzol, ki ga je dodati četrt kilograma na 100 litrov bordoleške zmesi zlasti pri prvem, drugem in tretjem škropljenju. Pripomniti je, da sulfarol ia arzol ne kvarita škropilnic. Pred vsakim škropljenjem se mora raztopina dobro premešati, in to tudi v škropilnici sami. Po škropljenju si morajo delavci umiti roke in obraz, pa tudi obleko dobro očistiti, čam se posuši.
če vsa ta dela ob pravem času in teme* Ijito obavimo, nam je uspeh zagotovljen z razmerno malimi stroški.
Najmodernejši živalski vrt
Največji in najlepši živalski vrt na svetu so otvorili v Whipsnadeu nedaleč Duns-tablea (Bedfordshire) na Angleškem. Londonski zoološki vrt je v primeri s tem komaj eno petino tako velik, newyorški, ki je doslej veljal za največjo ustanovo te vrste na svetu, pa je komaj polovico taka velik.
Novi živalski vrt bo eden najzanimivejših zoov na svetu. Občinstvo bo imelo priliko v njem videti mnoge eksotične živali in ptiče sredi najlepše angleške pokrajine. Roparice se bodo lahko svobodno gibale ter jih bodo ločile od posetnikov žične ograje in spretno maski rani zidovi. Whispnade je last londonske zoološke družbe. Način ureditve bo nedvomno zadovoljil tudi najbolj razvajene obiskovalce tovrstnih ustanov.
Presajeno srce
Zdravniki Mane, Marko wi cz in Pristley na državnem laboratoriju v Minesoti so poročali ameriškemu biološkemu kongresu v Montrealu o čudežnih eksperimentih, ki s» imeli popolni uspeh v štirih izmed petih slučajev.	.
Psu, ki je moral žrtvovati življenje za znanost, so izrezali zdravniki srce in zamašili vse odvodnice in privodnice razen dveh, ki so ju zvezali z vratno arterijo. Približno eno uro pozneje je začelo na mizi ležeče srce zopet utripati, se obnovil krvo-tok in pes je živel brez srca. To je trajalo teden dni. Osmi dan se je srce naposled ustavilo in je moral pes umreti-
Zdravniki so prepričani, da bodo mogli v najbližji bodočnosti izkoristiti svojo metodo tudi na človeku
m
vo
Zmanjšana pasivnost naše zunanje trgovine v aprilu
Generalna direkcija carin je pravkar objavila podatke o naši zunanji trgovini v mesecu aprilu, iz katerih je razvidno, da je pasivnost naše zunanje trgovine navzlic slabemu izvozu znašala v tem mesecu le 32 milijonov Din, dočim je v marcu prekoračila 100 milijonov. V aprilu smo izvozili 302.000 ton (lani 428.800 ton) v vrednosti 429.5 milijona Din nasproti 615.8 milijona Din v aprilu preteklega leta. Nasproti lanskemu letu je torej izvoz zaostal za preko 30 %. Gibanje našega izvoza v prvih štirih mesecih tekočega leta je bilo po vrednosti naslednje (v milijonih Din):
1931. 1930-ianuar	384.1 616.2 — 232.1
februar	333.0 480.8 — 147.8
marc	441.9 599.0 — 157.1
april	429.5 615-8 — 18G.3
1588.6 2311.8 - 723.2 Naš izvoz je torej letos v štirih mesecih zaostal za skoro % milijarde Din. Fa tudi naš uvoz v aprilu se je nasproti lanskemu letu precej zmanjšal. V tem mesecu smo uvozili 95.650 ton (137.150) v vrednosti 461.6 milijona Din. nasproti 624.5 milijona Din v aprilu preteklega leta. Pri uvozu znaša torej nazadovanje skoro 24%. Naša trgovinska bilanca v aprilu je bila torej pasivna za 32.1 milijona Din, dočim je bila lani v istem mesecu pasivna za 8.7 milijona Din. Gibanje trgovinske bilance je bilo v prvih štirih mesecih tekočega leta naslednje (v milijonih jjin):	izvoz uvoz
ianuar	384.1 4j0.3 _ 26.2
februar	333.0 388.3 - 55.3
marc	441.9 543.2 —101.3
april	429.5 461.6 - 32.1
ian.-april 1931 1588.6 1803.4 — 214.8 1930 2311-8 2364.0 — 53.8 19>9 1925.2 2362.9 —437.7 1928 1801.0 2564.3 —763.3 Za prve štiri mesece tekočega leta znaša pasivnost 214.8 milijona Din. nasproti 53.8 milijona Din v istem razdobju preteklega leta^ vendar je treba upoštevati, da je v prvih štirih mesecih predpreteklega leta znašala pasivnost skoro 440, v istem razdobju leta 1928. pa cclo preko 760 milijonov Din.
Kuluk v praksi
T'o večini se je osebno delo na banovinskih cestah izvršilo in imamo danes sliko o tem, kar je napravljeno.
Kuluk se marsikje ni resno vzel, zaradl-tega se tudi vse priprave za to delo niso resno izvršile. Na določen dan so prišli številni obvezanci na cesto, odmerjeni so bili kratki kosi za vsako občino, osnažili so jarke in posekali travo. Ker pa so imeli krilu-karji tri dni posla, so morali 80 % časa presedeti, sicer bi bili z vsem delom gotovi že v slabem dnevu. Zgodilo se je celo. da je na tak kos ceste bila za tri dni odrejena dru-ga občina, da odsluži tam svoj kuluk, ker pa ni našla dela, je bilo treba pač markirati delo.
Isto velja za voznike. V jamah prodec ni bil pripravljen, na cestah nikakih znamenj, kam se naj vozi. kontrola pri delu in pri vožniah slaba, eden je vozil pol kub. m, kakor je bilo odrejeno, drugi pa tudi manj. Ko so videli ljudje, da se ni treba preveč mučiti, so se vsi, ki so se prej odločili za odkup, javili na osebno delo, kar je še bolj oviralo pravilno razdelitev ln uporabo delovnih sil- Odredba, po kateri se računa delo z enim parom vprežne živine za tri dni osebnega dela, ni pravilno kalkulirana in je zato napotila marsikaterega lastnika vprege. da je odslužil kuluk z osebnim delom.
Proračun dela okrajnih cestnih odborov se je torei izvršil v dokaj mali meri. Pride pa sedaj' druga plat. Pričela se je borba proti dokladam okrajnih cestnih odborov. Te se še danes v naši banovini ne pobirajo, pa tudi noben proračun okrajnega cestnega odbora še ni odobren.
Če se ]>a te doklade ne poberejo, je delo okrajnih cestnih odborov za letos zaključeno. ker se le z dotacijo banovine ne bodo mogli izvršiti proračuni. Opravičeno bi bilo le. da se doklade v toliko znižajo, v kolikor se proračun razbremeni z osebnim delom, odnosno, kolikor se je ta proračun kril z odkupnino osebnega davka.
V praksi se je tudi pokazalo, da so stopnje za odmero kuluka v prevelikih razmahih davčne lestvice. Pri direktnem davku od ene pare do 200 Din ali pa od 201 — 5(K) Din je kuluk enako odmerjen, kar je vendar za nekatere občutno nesorazmerje. Če hoče biti kuluk res razbremenitev proračunov okrajnih cestnih odborov — ako se že ne more ukiniti — se mora povsem drugače izvajati.
Delo. kakor vožnje, nai bo na občine kolikor mogoče pravično razdeljeno in za izvršitev načrta naj bo 14 dni časa. Občine pa naj v svojem delokrogu delo in vožnje raz-dele med obvezance. Ko je delo opravljeno, naj si bo v enem ali dveh dneh, je občina predpisom zadostila. To bo 'potem neka razbremenitev proračunov, prebivalstvo pa ba to, četudi nekoliko nenavadno breme, lažja nosilo in s časom tudi občutilo znižanje do-klad, občinskih kakor cestnih.
Vprašanje okrajnih cestnih doklad
Že pred dobrim tednom smo poročali, da je finančni minister na predstavko Saveza industrijcev v Zagrebu pristal na to, da se okrajne cestne doklade ne pobirajo. O tem vprašanju se bo definitivno sklepalo še na posebni konferenci finančnega in gradbenega mii.istrstva.
Tudi v dravski banovini se posamezne gospodarske korporacije prizadevajo, da se i.kine pobiranje okrajnih cestnih doklad na neposredne davke- To prizadevanje je v toliko u6pelo, da je tudi finančno ministr« stvo uvidelo upravičenost naziranja, da so okrajne cestne doklade po splošni uvedbi uporabe ljudskega dela (kuluka) in pobiranja prispevkov za prekomerno uporabo cest nedopustne, saj bi okrajne cestne doklade poleg kuluka dvojno obremenjevale iste davkoplačevalce v isti namen. Kakor poroča sedaj cTrgovski list« ie ministrstvo za finance s posebno odredbo obvestilo vse ban« ske uprave, da okrajnim cestnim odborom ne smejo več dovoljevati cestnih doklad. Ministrstvo za finance je hotelo zaenkrat preprečiti, da se posebne doklade po zakonu o samoupravnih cestah pobirajo izven njegove kompetence in kontrole. Nekatere banske uprave s to odredbo finančnega ministrstva niso sporazumne in se v zadnjem
času trudijo, da izposlujejo pri kraljevski vladi okrajnim cestnim odborom pravico za nadaljnje pobiranje doklad.
Pri nas v dravski banovini so se te doklade že od nekdaj pobirale in je situacija okrajnih cestnih odborov baš po našem vzorcu uvedena v zakon o samoupravnih cestah. Že pred leti so gospodarski krogi zahtevali, da naj takratne oblastne samouprave izvedejo izenačenje cestnih doklad tako, da bi se pobirale v vseh okrajih v enaki meri. Po upravni razdelitvi države na banovine in r>o novih zakonih so okraini cestni odbori izgubili značaj samoupravnih teles ter so postali samo pomožni or^mi banske uprave; tedaj so gospodarski krogi prijavili zahtevo, da se okraj, cestne dokia-de ne smejo več pobirati. Predlagali so. da naj eventualno bmovina uvede enotne cest« ne doklade. ki bi se preodkazovale okrajnim cestnim odborom po njihovi stvarni potrebi, bi.
Povsem drugačen položaj pa je naslal, ko ie bila letos" odrejena uporaba ljudskega dela (kuluka) in ko se je uvedlo pobiranje odškodnine za ljudsko delo. S tem so postale okrajne cestne doklade za naše gospodarstvo preobčutno breme, saj bi se te doklade v isti namen pobirale poleg kuluka. Položaj pa se je še poostril, ko so na podlagi zakona o samoupravnih cestah pričeli pobirati še izredne prispevke za vzdrževanje samoupravnih cest in je bilo uveljavljeno načelo, da mora ta prispevek plačati vsa industrija tudi pri normalni porabi ceste. Vrhu tega plačuje gospodarstvo en del stroškov za vzdrževanje cest, ki so v oskrbi sre-skih cestnih odborov, tudi v obliki banovinskih doklad, saj prispeva banovina za vzdrževanje teh cest 18 milijonov Din. Položaj j>ostaja s temi daiatvami ne le za gospodarstvo težak, temveč tudi za upravo kompliciran. Vsi vemo ceniti vrednost dobrih cest in smo pripravljeni za nje tudi doprinašati žrtve. Upravičeno pa smemo zahtevati, da se pobiranje prispevka za ceste poenostavi, pri čemur naj se varuje načelo, da ti prispevki ne smejo prekomerno obremenjevati gospodarstva in da ie treba preprečiti dvojno obremenitev za isti namen na podlagi istega zakona. To je gotovo tudi tendenca finančnega ministrstva, ki hoče s tem, da zabranjuje pobiranje okrajnih cestnih doklad, brezdvoma preprečiti prekomerno obremenitev davkoplačevalcev. Želimo, da ministrstvo vztraia na tej poti in da s svojim stališčem tudi prodre.
= Pred realizacijo velikopoteznega načrta za eksploataeijo zemeljskih plinov v Buja-vici. Kakor poročajo iz Zagreba, je vprašanje eksploatac«je zemeljskih plinov v Buja-vicl prešlo v končno fazo. Te dni bo podpisana pogodba med Prastediono, odnosno njenega podjetja Uljanik d. d., kot lastnika vsega" plinskega področja v obsegu 1900 kub. m, in zagrebško mestno občino, odnosno Udruženim elektrarnam Zagreb - Kar-lovac. Podjetje Uljanik bo dobavljalo mestni občini plin po zelo povoljnih cenah. Plin se bo izkoriščal za proizvodnjo električne stru-je v bližini Banove jaruge, kjer je zasigura-na .količina 60 milijonov kub. metrov plina na leto, ki bo zadostovala za proizvodnjo 100 milijonov kilovatnih ur električnega toka (Fa>la proizvaja letno 160 — 180 milijonov kilovat, ur). Stroški investicij za grad- j njo elektrarne v Banovi jarugi in daljnovoda (od 120.000 voltov) so predvideni z razmeroma ne baš visoko vsoto 58 milijonov Din (zgraditev falske elektrarne je stala okrog 300 milijonov Din). Polovica gradbenih stroškov odpade na daljnovod. Pogodba bo sklenjena na 25 let- Praštediona prevzema pri tem garancijo za stroške onih investicij, ki bi postale neporabne, če bi zmanjkalo' plina. V tem primeru je predvideno, da bo Praštediona dajala elektrarni nafto |K) ceni, ki odgovarja ceni plina. Pod zemeljskimi rezervoarji plina se nahajajo namreč ležišča nafte. Zgraditev elektrarne bo omogočila znatno znižanje cene električ-I ni struji v Zagrebu in v vsem okolišu elektrarno.
= Gospodarsko študijsko potovanje nemških industrijcev po Jugoslaviji se vrši sedaj pod vodstvom gosp. dr. \Valterja Hoff-manna, profesorja na rudarski akademiji v Freiburdu na Saksonskem. Na tem jKttovanju pridejo izletniki tudi v Slovenijo in bodo v ponedeljek 1. junija v Ljubljani, naslednji dan pa na Bledu in na Jesenicah. Udeleženci lega potovanja so gg.: dr. Giinther Bein-dorf, od firme Giinther Wagner - Hannover (barve, pisarniške potrebšine), Ilannover; Wolf pl. Bleichert, od firme Bleichert (žične železnice in transportne naprave), Leipzig; Fricke, od firme Raboma (strojna tovarna), Berlin; W. Hilbach, ravnatelj in na-mestujoči član načelstva firme Borsigwer-ke, Hindenburg - Borsigvvalde; dr. Walter Iloffmann, redni profesor za nacijonalno in državno gospodarsko vedo na saksonski rudarski akademiji, Freiberg - Dresden; dr. Hugo, član |>arlamenta, prvi sindikus industrijske in trgovske zbornice, Bochum; dr. R. Kohler, predsednik direktoriia lipskega sejmskega urada, Leipzig; dr. Miiller, vele-industriiec, Leipzig; dr. Paul Riihlmann, profesor in vladni nadsvetnik v državnem arhivu, Berlin; dr. inž. h. c. Uugo \Veber, državni minister n. r., predsednik deželnega odbora saksonskega rokodelstva, Dresden; dr. O. Wolf, veleindustrijec (viskoza in strelni bombaž),Bomlitz pri Bremenu; Tehnično vodstvo: pl. Geldern - Crispendorf. mednar. prometna pisarna sejmskega urada, Leipzig.
= Insolvenee v Vojvodini. Udruženie za zaščito upnikov v Novem Sadu je za občni zbor, ki se ie vršil 21. t. m., sestavilo statistiko insolvenc za 1. 1930., iz katere je razvidno, da je bilo lani število insolvenc zelo veliko. Vsega ie bilo 119 insolvenc s skupnimi pasivami od 60 4 milijona Din. Pri sodnih poravnavah (v konkurzu in izven konkurza) so upniki dobili povprečno 36 o, pri izvensodnih poravnavah 32 %. pri kon-kurzih pa le 3%. Vsega'so upriki izgubili 42.4 milijona Din.
= Predprodaja hmelja v Bački. Iz Novega | Sada poročajo, da je v Bački prišlo že do prvih predprodai letošnjega hmelja, in sicer na bazi 8 Din za 1 kg.
= Konkurz je razglašen o imovini Mariie Zagorc, trgovke v Št Jerneju (upravnik mase Ign. Frančič, posestnik v Dol. Brezovici, pošta Št. Jernej; prvi zbor upnikov pri okr. sod. v Kostanjevici 3. junija ob 9., ogla-sitveni rok do 1. julija).
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Josipa Prempla, trgovca v Mariboru, Meljska cesta (poravnalni upravitelj dr. Jos. Novak, odvetnik v Mariboru; narok za sklepanje p&ravnave pri okrož. sodišču v Mari-
boru 6- julija ob 9., oglasitveni rok do 1. julija). — Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenila poravnalna dolžnica Antonija Fernara, vdova dežnikarja v Celju, s svojimi upniki, ki nimajo pravice za prvenstveno poplačilo terjatev za 40% kvoto v 8 mesečnih obrokih. Nadalje je potrjena prisilna poravnava, ki io je sklenila dolžnica Prva celjska mizarska zadruga z o. z. v Celju za 40% terjatev, plačljivih v 2 enakih obrokih. Končno je potrjena prisilna poravnava, ki io je sklenil dolžnik Lud. Gajšek, trgovec na Spod. Hudinji pri Celju za 407o terjatev, plačljivih v 10 mesečnih obrokih. Ker je potrjena prisilna poravnava, je končano poravnalno postopanje tvidke M. Rauch in Anite Rauchove. trgovcev v Celju, ter poravnalno postopanje dolžnika Antona Čad»-ža, trcrovca v Slovenjgradcu.
Redni občni zbor Zveze trgovskih gre-mijev za Slovenijo. XI. redni občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo se bo vršil v nedeljo 7- junija ob 9. dopoldne v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani (Gregorčičeva ulica), in sicer z naslednjim dnevnim redom: Poročilo predsednika: poročilo proračun in določitev zvezne doklade za proračun in določitev jvezne doklade za leto 1931.; davčna obremenitev telefonske razmere v dravski banovini; obrestna mera in resolucije.
= Izplačilo dividende. Občni zbor »Isls« d. d. za industrijo in promet z drogami in kemikalijami, Zagreb, ki se je vršil dne 29. maja t. 1., je sklenil, da se bo zaposlov-no leto 1930. izplačevala 7% dividenda. Zaradi tega se bo vnovčeval kupon št. 13 pr! blagajni društva in Jugoslavenske banke d. d. počenši z dne 30. maja t. 1. s 3.50 Din za komad.	737
= Oddaja krovskih del na zgradbi vojašnice -Voivode Mišica- v Ljubljani se bo vršila potom ofertne licitacije 15 junija pri inženierskem oddelku komande dravske di-viziiske oblasti v Ljubiiani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku.)
= Prodaja praznih sodov. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do li. junija ponudbe glede prodaje 20 komadov lesenih in 30 komadov železnih sodov od mineralnega olja. (Oglas in pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI).
= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 15. junija pri komandi mornarice v Zemunu glede dobave raznega gradbenega materijala. kovin, železa, vodovodnih in kanalizacijskih cevi, armatur, okovov za vrata in okna, peči, orodja, strojev, tračnic itd. in pri upravi smodnišnice v Kamniku glede dobave 400.000 kg amonijevega solitra, 2000 kg bombažnega sukanca, 40!0(X) kg preje od jute, 30.000 kg parafina, 30.000 kg žvepla. 24.000 kg katrana, 390.000 komadov kartonskih škatel, 25.000 kg papirja za zavijanje, 10.000 kg vegetabilnega pergamentnega papirja, 20.000 komadov papirnatih vrečic. 350.000 komadov kuvert.
— Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. junija ponudbe glede dobave raznega orodja (nakovalna kladiva, ročna kladiva, klešče, svedri, ključi za matice, škarje za ,r£za»je pločevine, lopate, jeklena merila, francoski ključi itd.); do 15. junija pa glede dobave 1600 m žičnih vrvi. III. Pomorska obalska komanda v Boki Kotorski sprejema do 10. junija ponudbe glede dobave 500 košar za premog in 100 steklenic; do 15. junija pa glede dobave 20 komadov železnih vozičkov za prevoz premoga. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do ji. junija ponudbe glede dobave 2 zidnih ventilatorjev in 2 avtomatičnih zaklopnic, 120 kub. m borovih hlodov, 50 komadov posod za vodo, 10 m2 pločevine, 1 kompletne konjske opreme, 10 komadov dežnih plaščev, 5f) komadov ščetk, 70 komadov motvoza, 5 parov gumijastih rokavic, 5 kg žice in 50 komadov porcelanskih valjev za žico. Direkcija državnega rudnika Šenjski Rudnik sprejema do 15. junija ponudbe glede dobave 250 m kabla, 1400 kg bakrenih vrvi in 500 kg vijakov za tračnice.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj Sipre«Jema do 10. junija ponudbe glede dobave 1000 kg jedilnega olja, 5000 kg riža in 2300 kg kave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 9. junija pri komandi pomorskega arsenala v rivtu glede dobave vrvarskega materijala, 10. junija pa glede doba/ve barvarskega materijala (barve, laki, laneno olje, čopiči); 10. junija pri komandi mornarice v Zemunu glede dobave jedilnega orodja, steklene in porcelanaste posode itd. — (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.)
= Dobave. Dir. drž. rud. Senjski rudnik (Srbija) 9prejema do 5. junija ponudbe glede dobave 1 računskega stroja. Intendantsko skladišče mornarice v Tivtu sprejema do 10. junija poijudbe glede dobave kuhinjskega orodja. Dne 5. junija se bo vršila pri komandi pomorskega arzenala v Tivtu ofert-na licitacija glede dobave raznega tekstilnega materijala: iadrevina, kokosove preproge, tekstilni in tapetniški materijal. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI).
Devize
Ljubljana. (Prosti promet.) Amsterdam 22.805. Berlin 13.4(7. Budimpešta 9.8916, Curih 1096.50. Dunaj 7.9661, London 275.83, Newvork 56.59, Pariz 221.94, Praga 167.99, Trst 296.85.
Lesni trg
Pomladna sezona v trgovini z lesom je pokazala, da je konjunktura za monte lesan les povsem popustila. Italijanski odjemalci ne kupujejo ve na zalogo, temveč po naročilih, ki jih sami prejemajo od strank, odnosno stavbenikov. Le pri tramičih (filerjih) je mogoče računati z oddajo monte - blaga, vendar pa je tudi pri taki produkciji potrebna previdnost. Filerii, dolgi 4 m, se le težko oddajo, zato se naj po možnosti tešejo daljše dimenzije. Tudi debelejši 4meter-sVi trami se malo rabiio, ker se za stavbne svrhe potrebujejo večinoma daljši. — Od ostalega mehkega le9a se išče v večjih množinah le blago III. vrste- Bukovina se le malo oddaja, v hrastovini pa prihaja dravska banovina zaradi konkurence Slavonije, le malo v poštev. Glede cen je omeniti, da je največja težkoča v tem, da blago danes nima nobene prave tržne cene. V posameznih primerih določajo cene kupci, odnosno konsumenti, ki dobivajo od malih nekvalificiranih trgovcev blago po vsaki ceni, seveda je tudi kakovost blaga temu primerna. Zaradi tega pa trpi glede prodajne cene tudi lepo merkantilno blago. Primerna kon
trola bi bila torej nujno potrebna, tako pri izdelavi, kakor tudi pri prodaji blaga.
Jtni trg
+ Novosadska blagovna borza (30. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: srednje-baška. 79/80 ke 190" — 195; okolica Novi Sad, 79/80 kg 187.5 — 192.5; okolica Sombor, 79 80 kg 175 — 180; baška potiska, 79/80 kg 195 — 197-5; sremska, 78 kg 175 do 177.3. Koruza: baška ladja Tisa, Dunav, Sava 102-104; sr. 104-107. Moka: baška >0s< in :0gg« 270 — 290; >2« 260 — 270; »5< 240 — 250; >6« 225 — 230; >7« 175 — 190; >8« 112.5 — 117.5- Otrobi: baški, sremski in banatski 110 116.
+ Budimpcštanska termiuska borza (30. t. m.) Tendenca prijazna; promet miren. Pšenica: za junij 14.90 — 14.92; koruza: za julij 13.80 — 13^82, za avgust 14 — 14.03.
Na kolonijalni razstavi v Parizu
Ta velikanska razstava ne kaže samo nešteta bogastva francoskih kolonij, temveč tudi vse to, kar »udi prestolnica svojim kolonijam in kar za nje dela. V palači oddelka prestolnice so razstavljeni predmeti, ki so plod velikega truda znamenitih francoskih graditeljev, ki so z izvedbo svojih idej mnogo koristili kolonijam. Eden izmed teh za kolonije zelo koristnih delavcev je Judi Renault.
Leta 1897. je izdelal Louis Renault v svoji delavnici popolnoma sam svoj prvi avtomobilski model. Pri njegovih avtomobilih je hladilnik za motorjem, kar ir.u daje večji obseg in povečanje vodne količine. To je tudi v prilog zračnemu hlajenju. Zrak, ki ima prost dostop do motorja, hladi na drugi strani vodo s spretno prirejenim zamaškom v obliki ventilatorja po cevnem sistemu za vodo. Tem avtomobilom se zaradi tega nikdar ne more očitati, da >kuhajo«, četudi vozijo po dolgih in hudih strminah po najhujši vročini. Baš zaradi tega je Renault tako zelo uporaben in priljubljen v najbolj vročih afriških pokrajinah, kjer vzdržuje najdaljše avtobusne proge. Prevozil je prvi puščavo v 119 urah ter tako dokazal možnost t motoriziran ja« Afrike brez vsake pomoči-Velike proge, ki jih je prevozil, izpričujejo najbolje vse njegove vrline. Dokazal je, da se da prevoziti največje strmine in zaradi tega so se ga takoj oklenile vse velike transportne družbe in največji hoteli. Re-naultov avtomobil prevozi letno milijone kilometrov.
Renault je omogočil tudi hitro in dobro zračno zvezo med posameznimi kolonijami ter med Parizom, Dakarjem in Madagaskarjem s svojimi aeroplani znamke sBreguetc. Renault pa ni rešil samo probleme transporta v kolonije, temveč je zgrabil tudi industrijske in poljedelske stroje ter vsakovrstne električne in mornariške naprave, ki najuspešneje služijo kolonizaciji, so pa pri tem preproste in ne rabijo posebnega znania za vzdrževanje in popravila. Stroji so izdelani po oddelkih, delujejo pa z bencinom in težkim oljem ter so, kar je posebno važno, jako močni.
Sicer (pa je mnogo ljudi obiskalo Renaul-tovo razstavo v oddelku prestolnice, — v paviljonu &du Tourisme Nord Afrieain« in so se lahko vsi prepričali o velikanskih uspehih trudapolnega dela in sijajnih idej velikega graditelja Renaulta.
Celjske občinske zadeve
Celje, 30. maja.
Snoči se je vršila redna javna seja mest« nega občinskega sveta. Župan dr. Goričan je sporočil, da je dobil iz Beograda obve« stilo, da je mestni proračun za tekoče leto potrjen od finančnega mnrstrstva. Sledila je nato daljša tajna seja, nakar je poročal za pravni odsek dr. Kalan. V občinsko zvezo je bilo sprejetih 5 prošnjikov. Za« radi zasut j a mundačnega jarka pri javni bolnic4 je bilo od tamkajšnjih mejašev vlo« ženih več pritožb. Ker lastniki radio«apa« ratov le nekoliko preveč nadlegujejo jav« nost, se po vzorcu zadevnega ljubljanskega razglasa prepove tudi v Celju igranje z radio«aparati (zvočnik1) ob javnih cestah in ulicah. Na gostilniških vrtovih in pri odprtih oknih je dovoljeno pranje z zvoč« niki le do 22. ure, in sicer v gostilnah le z dovoljenjem mestnega načelstva. Z od« vetnikom dr. Sernecem se bo skušalo ure« diti lastninsko razmerje za zemljišče, leže« če ob Ipavčev' cesti- poleg njegove vile. Sklenjeno je bilo. da se v smislu ministr« ske okrožnice v bodoče V6i občinski svet« niki načelno izključijo od vsakih dobav ali oddaje del za mestno obč no. Obč. 6vet. Dobov.ien.ik je vprašal, kako je z zastop« stvi občine po odvetnikih, ki so člani ob« činskega sveta. Referent obč. 6vet. doktor Kalan je pojasnil, da je že sam stavil za« devni predlog v pravnem odseku ;n da bo o tem prihodnjič poročal. Tudi predlog obč. svet. Dobovičnika je bil odkazan prav« nepiu odseku.
Obč. svet. dr Vrečko je podal poročilo finančnega odseka Mestni računski zaklju« ček za leto 1930. izkazuje 660.000 Din def;» cita. Pri javni razgrnitvi obračuna «e je opazilo, da ga ni pregledal niti eden celj« ski občan. Obračun je bil odobren, :z« vzemši obračuna mestne plinarne in elek* trarne, ki morata položiti podrobno bilan« co. Obč. svet. prof. Mravljak je zahteval, da se ugotovi tudi točno premoženje me« ščanskega oskrbovalnega fonda in da se o njegovi dosedanp upravi položi natan« čen obračun. Obč. svet. dr. Voršič je nato zahteval, da se uprava fonda začasno po« veri socijalnopolitdčnemu odseku občanske« ga 6veta. O zadevi bo razpravljal kombi« niran odsek finaiKnogospodarskega, prav« nega in socijalnopoPtičnega odseka, ki bo nato sestavil definitivni predlog Za mest« no plinanrno najeto posojilo v znesku 250 tisoč dinarjev se bo amortiziralo v 25 let-h. Kljub odklonilnemu stališču odseka je bilo sklenjeno, da se 31 popisovalcem pri ljud« skem štetiju v mestn' občin: izplačajo na« grade po 300 D:n. Vabilu za podpis stabili« zaoijskega posojila se mestna občina žal ne more odzvati, ker je podpisovanje že zaključeno. Najemnine v obč:nski hiši v Vrvarski ulici se zv;šajo v sorazmerju z zvišanjem najemnikom Logarju, Davidu in Posniču. .Vloga vojaške oblasti za obno« v.itev električne napeljave v gaberski vo« jašnic' na občinske stroške je bila odklo« njen«. Državni svet v Beogradu je zavrnil pritoft>Q mestne občine proti plačilu stro« Skov 120.000 Din za vzdrževanje poslopja celjskega sreskega nače'.->tva.
Poročilo gospodarskega odseka je podal obč. svet. prof. Mravljak. Posekane buko*
vine iz mestn;h gozdov se ni prodalo na panju, marveč se jo je razeekalo v drvi, ker je ta način prodaje /a občino ugod« nejši. Posestniku Prelogu na Jožefovem hri« bu se bo odprodalo v arondacijske svrhe kos občinskega zemljišča po 3 Din kv. m. Izvoz fekalij je naposled urejen. Zakupni pogodba z g. Batičem za mestno parno m kadno kopališče 6e je podaljšala do konca tekočega leta.
Za stavbni odsek je poročal obč. svet. dr. NVolf. Sklenjeno je bilo po daljš; deba« ti, da se pod Ipavčevo ulico zgradi nujno potrebni vodni prvpust, kar pa naj se srna« tra z ozirom na druge okolnosti kot samo« stojno delo. Banovinski davek na potrošnjo električnega toka, ki znaša za razsvetljavo 3 odst., za industrijo pa 2.25 odst.. bo po* lovico plačala mestna elektrarna, polovico pa konzumenti. Za 'zdelavo reliefa mesta Celja in okolice je bilo odobrenih 10.000 dinarjev. Izvršitev reliefa v merilu 1 : 3000 bo poverjena strokovnjaku.
Družabnika
izobraženega, veščega slovenskega in nemškega jezika, z nekaj kapitala išče za svojo podružnico v Ljubljani ali Trstu salon za modo, konfekcijo in kožuhovino. Ponudbe v nemščini pod »Takojšnji nastop« na oglasni oddelek sJutra«.
Blaž U:
Sanje
Včeraj sem se preselil v svoje novo stanovanje, ki ima z vsemi pritiklinami eno podstrešno sobo, pa še ta ni velika. Prejšnje je bilo večje, toda imam že to navado, da se vsako pomlad preselim. Pa nimam samo navade, imam tudi vzrok. Nočem namreč, da bi se poleti kuhal v isti sobi, v kateri sem se tresel pozimi. Zato se vsako pomlad preselim in v gorkem poletnem stanovanju še ne mislim ne, da ima zima poleg drugih prijetnosti tudi mraz, katerega si vsak lahko privošči
Novo stanovanje je čisto lepo urejeno in izrabljeno do zadnjega kota. V prvem kotu stoji postelja,, v drugem umivalnik, v tretjem pisalna miza, v četrtem za vrati —če so odprta, sicer poleg — pa omara. Ker stoji vse po kotih, je na sredi toliko prostora, da lahko odprem polovico okna — drugi polovici brani pisalna .miza — in vrata na stežaj — če je omara zaprta, drugače ne.
Poleg vsega tega je pa stanovanje naravnost pripravno, priročno. Ko stopim v sobo, sem takoj pri postelji, kar ■je gotovo, zelo udobno; če napravim korak, sem že pri pisalni mizi. Več korakov mi pa sploh ni treba narediti, ker bi okno in vrata hkrati zaprl, če bi bilo treba.
»Soba sicer ni velika, pa je lepa in zračna«, priporoča gospodar. »Dve postelji prav lahko postavim; na vsako stran vrat eno.
Meni je bilo prav in šele zvečer, ko sem ležal, sem začel misliti, čemu je še druga postelja. Meni ni pripravil dveh, torej mora še nekdo stanovati v tej sobi.
Pa kdo bi bil? Gospodar ni nič omenil, da bi še kdo stanoval v tej sobi.
Samo trdil je, da je soba lepa in da je za dve postelji dovolj prostora.
Pa naj bo že kakor hoče. Mislim, da se bova že razumela; če pa ne, pa odpovem stanovanje takoj. Jaz sem najel samostojno sobo. Ce se bova razumela, bo pa še bolj prijetno.
Vrata so rahlo zastokala in se počasi odprla.
Je res?
Ni mogoče!
Vendar je res.
Moj sostanovalec je mlada gospodična in nič drugega. Počasi zapre vrata in stopi k svoji postelji. Kolikor mogoče hitro in pripravi posteljo. Gotovo misli, da spim in me noče buditi.
Nalašč malo glasneje zasopem in se obrnem v postelji.
Nekoliko v zadregi se obrne proti meni:
»Oprostite, če sem vas morda vzdra-mila. Gotovo imate zelo rahlo spanje?«
»Ne, nikakor ne, gospodična. Niste me mogli zbuditi, ker sploh spal nisem«
»Res?«
Kmalu vse potihne in zopet mislim na čudno naključje. Kaj misli gospodar, ko nama je dal skupno sobo? Saj to menda ni zavetišče...
No, jutri že zvem, kaj je prav za prav Saj bi bil že nocoj vprašal, pa je tako hitro zasipala. Videl sem, da se ji ni nič čudno zdelo. Čudne navade imajo ljudje po svetu; v vsakem kraju drugačne.
S polzaprtimi očmi sem se oziral po sobi. Tu je postelja, tam pisalna miza.. kaj pa je prav za prav? Tu je postelja, tam ... V kotu je vendar omara, ne pa...
Saj* res! To so bile sanje.
»Vraga, koj prvo noč take neumnosti«.
Iz življenja in sveta
čudne strasti med živalmi
Živalske samice ljubijo moške, samci pa ženske osebe
vsakega drugega človeka bi, utegnil biti isti eksperiment skrajno nevaren.
Stari Brehm je ohranil1 naslednjo čedno zgodbo živalske ljubosumnosti iz pariške« ga zoološkega vrta: Neki mandril, precej huda in neukrotljiva opica, se je zatelebal v hčer svojega strežaja. Nekoč je žival ušla in so uporabili preprost trik, da so jo spravili spet v kletko. Mlada dama je stopila v kletko in ž njo njen oče, ki se je delal, kakor da jo hoče objeti in polju« biti. To je bilo za zaljubljenega mandrila preveč. Skočil je skozi odprta vrata v klet« ko — in je bil ujet.
Slavni prv oborit el j naravnega življenja prof. dr. Gustav Jager je prvi znanstveno razlikoval vse takšne pojave pri živalih ;n jim dal veljavo zakona. On 6am je imel dve volkulji, ki sta bili napram njemu in njegovemu sinu nad vse krotki, gospe in služkinje pa nista mogli trpeti.
Znameniti raziskovalec živalske psihe, pokojni dr. Theodor Zeli, je v nekem po« ročilu napisal, da sodelujeta pri tej stvari živalski vid in voh Lepota od živali ljubi je« ne osebe ima veliko vlogo. Neki maroški sultan je imel krotkega leva, ki je bil do mladih in mičnih dam sila prijazen, starim in grdim pa je od daleč kazal zobe. Neke živali dojemajo vnanji svet predvsem z vohom, takšnim lahko zavežeš oči in iz družbe moških in žensk bodo po njihovem tipičnem vonju spoznali osebe drugega spo« la. katerim so bolj naklonjene. Tu jim je lepota ali grdota seveda nevažma.
Kmet ve iz vsakdanje izkušnje, da je deklam lažje ravnati bike nego hlapcem, nasprotno pa so kobile z vsem moškim ve« 3»ko krotkejše nego z ženskim. Znanost pozna nešteto primerov te vrste. O papi« gah ženskega spola je znano, da se puste božati običajno samo od moških, samci pa od žensk. Psice so gospodarjem po navadi bolj vdane nego gospodaricam.
L. 1912. je vzbujal na Spodnjem Štajer« skem veliko senzacijo divji petelin, ki se je v neko kmetico naravnost zaljubil. Na njen klic je priletel iz gozda, dal se je od ni« gladiti, izvajal na nje povelje vsa« kršne umetnije. Za druge ljudi se ni bri« gal. Nekoč si ie zlomil nogo in perut in so ga morali ubiti.
Ta nenavadni pojav pri živalih se da po« klicno izkoristiti zlasti za dresuro. Nai« boljše dresurne uspehe imajo z živalskimi samci ženske, s samicami moški. Celo »amaterji« dresure to lahko s pridom 'z« koristijo Neki curiškj k nar je imel mla« do levinjo, ki mu je sledila kakor psiček. O ml''dem tigru poroča nek: naravoslovec, da se je tako zagledal v lepo. mlado da« mo. da je pričel strašno tuliti, ko je ni bi« lo več na spregled, odklonil je vsako hra« no in je končno poginil. V berlinskem zoo« loškem vrtu so pred vojno imeli leopard« ko, silno zavratno žival, ki si jo je pa ne« ki inšpektor lahko brez strahu polagal okoli vratu kakor boo. Ravnatelj vrta prof. dr. Heck je izjavil, da je žival v inspek« torja po vseh pravilih zaljubljena in za
Sladkorna bolezen
Sladkorno bolezen ne povzroča samo preobilna in neredna hrana, ampak tudi prenaporno duhovno delo!
čaj o tudi globoki
V zadnjih letih opazujejo silen porast primerov sladkorne bolezni, ki je postala v nekaterih deželah, n. pr. v Indiji in v Italiji, prava ljudska bolezen. Tako je na Angleškem v letih 1861—1870. umrlo na tej bolezni 6494 oseb, v letih 1911.—1920. pa 40.915. V Zedinjenih državah imajo ta čas okroglo 3 milijone sladkornih bolni« kov, v Nemčiji je začelo njih število po vojni ponovno močno naraščati, dočim je med vojno stalno padalo (kakor v drugih deželah) in je doseglo najnižje stanje v najslabšem gladovnem letu 1918.
Že ta zveza med gladovnimi vojnimi le« ti oziroma normalnejšimi povojnimi ter številom žrtev sladkorne bolezni nam do« kazuje, da mora biti
v tesni zvezi z našo prehrano oziroma z izmenjavo snovi v našem telesu. Hranilne snovi, ki odločajo o izmenjavi snovi, so v glavnem, kakor znano, beljako« vina, mast tn ogljikovi hidrati. Motnje v izmenjavi beljakovin povzročajo protin^ in slične bolezni, motnje v izmenjavi maščob povzročajo nagnjenje k tolšči, motnje v iz« menjavi ogljikovih hidratov pa sladkorno bolezen.
Ker so ogljikovi hidrati v obliki škroba in sladkorja (kruh, krompir, sadje, zelenja« va itd.) najcenejše in najbolj razširjeno hranivo. ni čudno, da je tudi sladkorna bo« lezen tako pogosta. Ogljikovi hidrati se v telesu spremenijo v sladkorno snov, ki prehaja z obtokom krvi v telesne stani ce in se izpreminja v življenske energije. V jetrih se poleg tega veliko sladkorja nako« piči kot rezervna zaloga. Pri sladkorni bo« fezni prehaja ta zaloga
v preveliki množini v kri Staniče je ne morejo predelati v energije, pa uhaja skozi obisti v seč in tako nepo« rabljena iz telesa. Sicer nam še danes niso j sni vsi vzroki za motnje v izmenjavi sladkorne snovi, ker po drugi strani je znano, da ne nastajajo samo zaradi pre« obilne ali neredne prehrane (alkohol itd.), temveč da so mnoge osebe z nj;mi narav« nost dedno obremenjene in di jih povzro«
psihični pretresljaji, prenaporno- duševno delo, razburjenja, skrbi itd.
V zvezi s tem bo zanimivo dejstvo, da na« pada sladkorna bolezen sedaj pretežno ženske, dočim je veljala prej za tipično moško bolezen. Ženske se v svojem življe« nju pač čedalje bolj izenačujejo z moškimi, njih telesni ustroj pa za takšno življenje ni tako odporen kakor pri moških.
Po starem so sladkorno bolezen ločili predvsem s primerno dieto, to je s hrano,
v	kateri ogljikovi hidrati niso imeli vo« dilne vloge. Takšno lečenje ni bilo brez uspehov in ga uporabljajo še danes, pravo dobroto za trpeče človeštvo pa je pome« n-ilo odkritje
inzulina
po ameriškima raziskovalcema Bantingu in Bestu. Inzulin je, kakor znano, neka iz« ločnina trebušne slinavke ki mu je naloga skrbeti Za i-edno izmenjavo-stadkoTne sno«
vi	v telesu. Nedostajanje te izloonine je zvezano s pojavom sladkorne bolezni, zato jo zdravniki dandanes z injekcijami umet« no uvajajo v telo. Učinek teh injekcij je takšen, da poteka bolezen dandanes veliko bolj nedolžno nego v prejšnjih časih in se izleči tudi veliko prej. čeprav število nje« nih primerov narašča. Ker pa utegne biti inzulin tudi nevaren pomočnik, zahteva stTogega zdravniškega nadzorstva.
Spomtadans/ce
obletee
Najcenejši nakup pri DRAGO SCHWAB, Ljubljana.	Največja zaloga.
Obletnica največje pomorske bitke
Danes pred petnajstimi leti se je bila znamenita bitka pri Skagerraku
Učenjak in oče
Prof. Piccard s svojo družino
Človek brez teka
Obložen jezik ni vedno znak. da bolu« je človek zaradi slabega teka. Tudi mno« gojedci in snedeži imajo lahko obložen
Breztečnost se pojavlja cesto kot posle« dica malokrvnosti, šibke telesne konstitu« cije in splošne obolelosti, ki razjedajo te« lesne sile. Tudi pri mrzlicah nastopa brez« tečnost z vso naglico in povzroči lahko v kratkem času popolni razpad telesnih moči.
Navadna breztečnost je posledica kak« šnega želodčnega katarja ki ga je lahko odpraviti z dieto in mirovanjem Če se to ne zgodi, utegne biti vzrok vse težji, na primer kakšna oteklina, vnetje a'i rak. Nerednost v zauživanju hrane, slabo pri« pravljene jedi — tudi oko se mora naši« čati nad jedjo — preenolična prehrana itd., vse to je l~hko vzrok za slab tek. Se« veda pa nima množina hrane vedno od« ločilnega vpliva za pojav breztečnosti. Marsikdo, zlasti starejši ljudje se zado« voljuiejo z manjšimi količinami i e d i, pa jim je tek lahko vendarle dober in se te« lesno počutijo izborno.
Uničeni zgodovinski dokumenti
Kakor poročajo iz Carigrada, je prišla Turčija po nesrečnem naključju ob silno važne' zgodovinske listine. Turški finančni minister je pred 2 letoma dal navodilo, naj se prodajo vsi odvisni akti kot star papir. Nato je neki trgovec kupil 75.000 kilogramov starega papirja za Bolgarijo. Nesreča je hotela, da so uradniki pri nakladanju starega papirja zamenjali važne državne listine s starimi papirji ter jih prodali kot malovredno blago po njih teži. V Bolgariji so velik del prodanega papirja uničili in turška vlada je prišla na la način ob zelo važne listine.
Nova ekspedicija na Himalajo
Na binkoštni ponedeljek se je odpravila iz Monakovega v Indijo druga himalajska ekspedicija, ki jo vodi bavarski notar dr. Paul Bauer. Bauer hoče konec avgusta poskusiti srečo z naskokom Himalaje. Skušal bo doseči Kančinžingo, drugo najvišjo goro sveta, ki ji pravijo domačini »prestol bogov«.
Dane6 pred petnajstimi leti se je vršila v severovzhodnem delu Severnega morja, v tako zvanem SkageTraku, največja pomor« ska bitka svetovne vojne in morda svetov« ne zgodovine sploh. Nasprotniki, ki so tu zadeli drug na drugega, .so razpolagali z dvema milijonoma ton teže in 600 težkih topov in sicer so imeli Angleži pod po« veljstvo admirala Jelldcoa 37 velikih boj« nih brodov, Nemci pa 21 Bitka se je kon« čala neodločeno, izgubili so Nemci okrog« lo 60.000 ton in 2400 mož, Angleži 115.000 ton in 6700 mož. Angleži imenujejo to bit« ko »Battle of Jutland«.
Spodaj levo: »Friedrich der Grosse«, poveljniška ladja nemške mornarice.
Desiioi
»King George V«, poveljniška ladja angleške mornarice
Viceadmiral Scheer, poveljnik nemške mornarice.
Admiral Jellicoe, poveljnik angleške mornarice.
Eksotični plesi na pariški kolonialni razstavi
Nastop anamftske igralske skupine — Balet s kambodžanskega dvora
— Afriški zamorski plesi
Francoski minister za kolonije Paul Reynaud je priredil v kolonialnem muzeju za povabljence izbor eksotičnih plesov, ki jih bodo pozneje proizvajali tudi javno. Udeleženci te prireditve so bili z uspehom zelo zadovoljni.
ture, vsak gib je natančno določen in stili-ziran.
Tudi slavni kraljevski balet 4 kambod-žanskega dvora je nastopil s plesi mitične vsebine. Prastara tradicija je izobličila ta balet, vsaka plesalka se mora učiti dolga
Angkorski tempelj in kambodžanske plesalke.
Tako hvalijo plese z Antilskih otokov, ki so jih izvajali kakor druge točke sami eksotični rojaki. Antilskim plesom se pozna sorodnost z zamorskimi plesi, ki so prišli k nam iz Amerike, so pa oni neprimerno bolj sveži in gracioznejši.
Nezaslišano barvit je bil nastop anamit-ske klasične igralske skupine. Dva generala se pričkata za poveljstvo nad vojsko, ker sta oba enako sposobna, jima kralj za-pove, naj odločita z dvobojem in ob koncu pleše kraljevska princesa v čast zmagovalcu. Ta ples je produkt tisočletne kul-
leta in se mora obtežiti spomin z neverjetnimi stvarmi, preden postane vredna nastopati v baletu.
Poleg teh, v resnici nevavadno umetniških plesov, so videli povabljenci afriške zamorske plese, ki so morda zgolj etnografskega pomena. Ples, čarovništvo, vera in akrobacija so zvezani tesno v teh plesih, ki jih spremlja vedno udar na primitiven boben. So pa silno različni in kažejo ogromno razliko v okviru črnega plemena.
Kardinal Segura
Madridski nadškof, ki se je moral s številnimi višjimi duhovniki katoliške cerkve izseliti v Italijo.
Pravda za milijonsko
1 |«vv»
dediščino
Pred državnim sodiščem v Berlinu se je le dni zaključila pravda za ogromno ded-ščino, ki jo cenijo okroglo na dva milijona mark. Pravdali so se za neko pomoriansko ozemlje. Na gradu bivšega generala III. nemškega armadnega zbora v. Versena je svojtas zmanjkala oporoka generalove žene. Testament je obsegal razdelitev pred vojno jako obsežnega imetja in je s svojimi določbami urejal končnoveljavno posest dedičev. Ko je listina zmanjkala, se je seveda vse obrnilo na glavo. Rodbinski člani so začeli drag drugega dolžiti tatvine. Že pred vojno se ie na"nemškem dvoru govorilo in razpravljalo o stvari in bivši nemški cesar si je c°lo dal poročati o zadevi.
Med sorodniki je prišlo do takšnih izrastkov, da so dali zapreti dediča Maksa v. Versena, ki je skupno s svojim bratom zahteval pripadajoči del zapuščine, v umobolnico- Do tesra je sodnikom žrtve pomagal neki psihiater, ki je napisal spričevalo, da je treba v. Versena zapreti v blaznico. Ko se je pozneje ugotovilo, da je dedič duševno zdrav, so ga seveda morali izpustiti. Zato pa se je začela zdaj tem srditeiša borba za zapuščino. Zlasti Maks v. Versen je gnal pravdo trmoglavo do skrajnosti in se m hotel zadovoljiti z nobeno polovičarsko rešitev. Zato je odkazalo sodišče zadevo odškodnine toži tel ia deželnemu sodišču, ki bo zdaj določilo višino zneska, ki ima pripasti Maksu v. Versenu kot dediču dvomljivega premoženja.
Zoro vodo
proti sivini lasem!
Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo.
Zak. zašt. Odobrena* od zdravstvenega odseka pod 8t_ 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Dtn 35.—.
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Radlceva (Duga) aL 32.
Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljiv« naslove.
Nekdaj in sedaj...
United Press poroča iz Londona: Biv?a angleška dvorna igralka Magda KendaL, ki ima zdaj 83 let, je bila pred kratkim junakinja nenavadne borbe v Hyde parku. Šla na sprehod in v parku je zagledala na bregu Serpentinskega ribnika mlado dekle, ki se je ne glede na občinstvo šminkala javno z zrcalom in črialom v rokah. Takšni prizori sicer niso več redki niti na Angleškem, ampak Kendalova je bila kljub temu ogorčena. V njenih časih se je pač delalo drugače.
Stopila je torej pred dekle in zahtevala, naj nemudoma preneha s šminkanjsm. Dekle seveda ni hotelo ubogati. Zato je stara dama kljub sveji častitljivi starosti in dostojanstvu napadla dekle. Med staro in mlado damo se je razvila pravcata rokoborbn. Zmagala je stara igralka. Torbica mladega dekleta je sfrčala v velikem loku v ribnik. Konec te burne scene pa je bil pristna t- igralsko - shakespearfki. Dekle se je od stare dame poslovilo s poljubom — senzacij željno občinstvo pa se je oddaljilo z dolgim nosom.
Cesarjeva kariera
Bivši kitajski cesar, ki živi pod imenom Pu Ji v Tientsinu, se je odločil, da nastopi kariero opernega pevca. Iz Pekinga si je naročil pevskega učitelja in če se njegov glas izkaže dobrega, se bo preživljal 6amo ž njim.
Vsak dan ena
»Pomagajte, potapljam se!« »Nemogoče, saj imate glavo še zmerom 1 zunaj!«
PRVOVRSTNA PUCH KOIiESA
I^.TOfi, Ljubljana, TavcarjeTa nI. 7
PO SOLIDNIH CENAH IN TUDI NA OBROKE
Podružnice: Kranj, Glavni trg št. 104, Novo mesto
ŠPORT
Ilirija : Gradjanski - v treh garniturah
Danes ob 15., 16. in 17.45 na
Gradjanski je prispel v Ljubljano včeraj z večernim brzovlakom. Igral bo v komplet« ni sestavi: Mihelčič, Bivec, Rajkovič, Ga« ver, Pikič, Mekič, Stankovič, Staroveški, Dukovič, Velimirovič, Kokotovič. Jutri predpoldne dospeta še rezervno in ju mor« sko moštvo s posebnim vlakom zagrebških »drukarjev«. Če se računa, da bo prispelo v Ljubljano mnogo Zagrebčanov Zaradi po« lovične vožnje tudi z normalnimi vlaki, bo na današnji tekmi vsaj 1000 Zagrebčanov, ki se bodo pač ogorčeno zavzemali za pla« ve (Gradjanskega) ter jih bodrili. Moštvo zelenih (Ilirije), ki bo imelo za seboj str« njeno domačo publiko, bo igrajo v sestavi: Malic, Janez, Berglez. Unter, Dekleva, Io« «ačnik, Pfeifer, Oman, Košak. Žitnik, Do* berlet torej točno v isti sestavi, ki je pred tedni v prijateljski tekmi zmagala nad Gradjanstkim z 2 : 0. Vodstvo tekme je poveril JNS sodniku Živanovicu iz Beo« grada. V dosedanjih drž. prvenstvenih tek« mah je dosegel Gradjanski dve zmagi: 2 : 0 proti Hašku in 2 : 1 proti Pri morju, obe na lastnem igrišču, Ilirija pa je v Zagrebu podlegla Concordiji z 2 : 3.
Interesanten, najbrž za oko lepši športni už tek bosta prinesli tudi obe predigri: tek« ma juniorjev Ilirije in Gradjanskega, ki se pr čne ob 15. in tekma rezerv Ilirije m Gradjanskega ob 16. urixPrvo vodi sodnik Vidic, drugo sodnik Jordan. Glavna tekma se bo pričela približno ob 17.4o, vse tn tekme se pa odigrajo ob vsakem vremenu.
Poslovale bodo 4 blagajne: pri običajnem glavnem vhodu ena blagajna za trmuno in ?a sedeže pred tribuno ter dve blagajni za navadno stojišče. Znižane karte za dcco m za vojake ter proste karte za nogometno sekcijo Ilirije in za službujoče novinarje itd. se bodo izda-alc pri posebni blagajni pri malem vhodu za garderobo ob Celov«
»
Pred glavno skupščino .JZSS
Savez bo premeščen v Maribor?
Prihodnjo nedeljo bodo zborovali v Ljubljani zimski športniki, ki so imeli v pretekli sezoni tako v športnem kot v upravnem pogledu eno naj dela vnejših se« zoni. Za glavno skupščino je pripravljene« no večji razmah ter postajajo važen faktor tujskega prometa v zimi. JZSS ima vela* njenih 81 klubov, ki so razdeljeni na 6 pod« savezov- Ljubljana, Jesenice, Maribor, Za« greb. Sarajevo in Beograd. Od teh so bih Ctirjč podsavezi ustanovljeni v letošnji se« zoni. aZ glavno skupščino je pripravljene« ga obilo gradiva, ki naj bi reformiral tako pravila saveza samega, kakor tudi tehnične pravilnike in jih prilagodil današnjim raz« meram. Skupščina bo imela z reševanjem teb predlogov, pripravljenih po sedanjem odboru, mnogo posla ter je pričakovati po« vsem stvarnih razprav. Gorenjski podsa« vez, ki leži v centrumu našega zimskega tujskega prometa, predlaga prenos sedeža Saveza v Maribor, kar naj bi bilo v inte« resu naše Gorenjske. Kakor čujemo, ljub« ljanski športniki prenosu Saveza ne bodo ugovarjali. Zanimivo je vsekakor, kakšni interesi so vodjli Gorenjce, da so zahtevali prenos Saveza, ki je imel vsa leta svoj se« dež v Ljubljani, baš v Maribor in kakšno stališče bodo zavzeli Mariborčani k temu predlogu. Na stvar se bomo še povrnili.
Mednarodna manifestacija damskih športnic
Te dni se vršijo v klasični Florenci velike mednarodne športne prireditve za ženske športe, za katere vlade v Italiji, pa tudi v inozemstvu veliko zanimanje. Kakor smo že kratko beležili, je odšla tjakaj tudi naša damska lahkoatletska reprezentanca, v kateri bo sodelovala tudi naša ožja rojakinja Tratnikova.
Program prireditev je precej obširen in obsega med drugim teniški turnir posamezno in v dvoje, dvodnevni lahkoatletski miting, ples, streljanje z lokom in drugo. Plavalnega mitinga ne bo, ker tekmovalke deloma še niso dovolj v formi, deloma pa je neizvedljiv zaradi pomanjkanja primernega prostora. Reka Arno je še precej ne-u gnan a, tako da so se prireditelji zbali morebitnih nepremostljivih zaprek.
Največja udeležba bo vsekakor na lahko-atletskem mitingu, kjer bodo nastopile zastopnice 10 držav s po 4 atletinjami. Konkurenca, v kateri bodo nastopile razen domačih še atletinje iz Anglije, Poljske, Belgije, Jugoslavije, Avstrije, Francije, Madžarske, češkoslovaške, Nemčije in Rumu-nije, bo torej precej huda.
Med udeleženkami športnih dni v Florenci čitamo znana imena: Wagner, Schu-rinek, Perkaus (Avstrija), Ulrichova, Hanzlikova, Blehova (ČSR), Dollinger, Pire h (Nemčija), Konopacka (Poljakinja). Naša reprezentanca je odpotovala v naslednji postavi: Tratnikova, Batelkova, šojatova, Stefaniniieva in Kajnovičeva.
(Na rezultate se bomo še vrnili.)
Motokolesarski klub Ilirija
razpisuje medklubske distančne dirke za nedeljo 7. junija. Proga Ljubljana, Grosuplje, Krka, Stična, Višnja gora, Grosuplje. Ljubljana.
Glavna dirka: a) 152 km; nagrade: prvi in drugi darilo, tretji srebrno kolajno, četrti in peti kolajne, časovne kolajne 30 minut za prvim b) 112 km; nagrade: prvi veliko, drugi malo srebrno kolajno, tretji bronasto kolajno, časovne kolajne 20 minut za prvim.
Juniorska skupina: 72 km; nagrade: prvi srebrno plaketo, drugi srebrno kolajno, tretji, četrti in peti bronaste kolajne, časovne kolajne 15 .minut za prvim.
Start ob 5. zjutraj na Dolenjski cesti pri 3 km (restavracija Jelačin). Cilj istotam.
Splošna določila: Tehnična izvedba dirke se ravna točno po dirkalnem pravilniku Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije. Dirka je odprta za vse člane klubov, ki so včlanjeni v Koturaškem savezu. Dirkači se morajo izkazati z veljavno licenco Koturaškega saveza, oziroma z do-
igrišču Ilirije nad velesejmom
ški cesti. Brez vstopnice ne bo smel nihče pasirati biljeterjev. Prireditelj tekme je JNS odn. LNP; običajne klubske ugodno« sti za člane Ilirije, torej tokrat ne veljajo. Nastop rediteljske in blagajniške službe bo ob H. Cene, ki jih je določil savez, so: ložni sedež na tribuni 30 Din, tribunski se« dež 25, sedež pod tribuno 20, navadno sto« jišče 12, deca in vojaki 6 Din.
Našemu športnemu občinstvu
Danes odigrata naša vodilna kluba pr« venstveni tekmi, ki sta velikega pomena za naš šport. Medtem ko bo nastopilo ASK Primorje na vulkaničnih tleh Splita, v bor« bi z znamenitim Hajdukom, odigra ostro borbo naša Ilirija z renomiranim Gradjan« skim iz Zagreba. Torej res težki borbi.
Da so borbe na tujih tleh izredno težav« ne, posebno če ni občinstvo naklonjeno, znata moštvi Ilirije in Primorja najbolj. Posebno v Zagrebu in Splitu se ne smesta kluba nadejati s te strani prevelike podpo« re. Zato pa tem bolj zahteva ta.kluba pod« pore od domačega občinstva takrat, kadar igrata doma. Primer, ki se je dogodil na binkbštni ponedeljek, se v bodoče ne sme ponoviti. Ni lepo, niti športno, če del ob* činstva aplavdira gostom, a drugi del do« mačioom, ne oziraje se na predvedene akci* je! Pač pa je športno, če vsi prisotni na tekmi odobravajo lepe akcije gostov, toda ravno tako enodušni moramo biti vsi — brez izjeme zelenih ali črnih — pri aplavdi« ranju akcij domačih reprezentantov.
In tako pričakujemo, da bo naše občin« stvo pokazalo tudi na zunaj spontano vza» jemnost, sicer »vremena... tudi na šport« nem polju se še dolgo nam ne bodo zjas« nila«.
kazilom, da so zaprosili pri savezu za izpostavitev licence. Vsak dirkač se mora strogo ravnati po obstoječih cestno policijskih predpisih, kolo mora biti opremljeno z zvoncem in rabljivo zavoro. Prireditelj ne odgovarja za škode, katere povzročijo dirkači med dirko, ter vozi vsak posamezni dirkač na lastno odgovornost. Pismene prijave sprejema tajništvo kluba ter se iste brezpogojno zaključijo v sredo 3. junija ob 18. Na pozneje došle prijave se nikakor ne bo oziralo. V prijavi je točno navesti: ime in priimek, rojstno leto in številko licence. Brez podatkov licenčne številke je prijava neveljavna. Prijavnina en dinar. Prijave brez prijavndne so neveljavne. Zakasnitev vozača na startu ali neupoštevanje predpisov glede prijave izključuje istega od tekmovanja. Odredbam vodstva dirke se je najstrožje pokoriti. Skupina, za katero se ne prijavi najmanj 5 tekmovalcev, odpade. Za odpadlo dirko prijavljeni tekmovalci se uvrstijo v skupino, ki ima dovolj tekmovalcev. Eventualni protesti se imajo vložiti IG minut po izvršeni dirki z vlogo 30 Din, ki zapade v prid Motokolesarskemu klubu Ilirija, ako se protest ni uvaževal. V nasprotnem primeru se vloga vrne. Upravni odber si pridržuje pravico razpisano dirko preložiti ali pa zaradi nezadostnih prijav preklicati. Dirka se vrši ob vsakem vremenu.
Teniški turnir za nacionalno prvenstvo dravske banovine
Maribor, 25. maja
ISSK Maribor je priredil v soboto, nedeljo in ponedeljek na svojih novih igriščih teniški turnir za nacionalno prvenstvo dravske banovine. Tekmovanja so se udeležili najboljši igralci iz Zagreba, Ljubljane, Celja, Ptuja in Maribora. Organizacija prireditve je bila brezhibna.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
Gospodje posamezno: Voglar (Maribor) : škapin (M) 6:1, 6:1, dr. Kmet (Ljubljana) : Loos (M) 6:4, 6:2, Leyrer (Rapid) ; Pongratz (Ptuj) w. o.; Hagenauer (Zagreb) : Bombeles (Z) 6:1, 7:5, šivic (Lj) : Holzinger 6:3, 4:6, 6:4; Freudenreich (Z) : Koželj (Lj) 6:1, 6:1, Mastek (M) : Banko (Lj) 6:4, 6:4; Brigič (Zgb) : Vigele (M) 6:0, 6:4; Hofer (R) : Zaje L. (Lj) 4:6, 6:2, 7:5, Leyrer : Hegenauer 6:0, 6:4, Hitzl : Podliesnig 6:3, 6:3, dr. Kmet : Voglar 2:6, 7:5, 6:0, Novak : šivic 6:2, 5:7, 6:4, Kukuljevič : Novak 6:1, 6:2, Hitzl : Freudenreich 6:0. 6:1, Leyrer : dr. Kmet 6:0, 6:0, Kukuljevič : Bergant 6:3, 6:4, Brigič : Hofer 6:2, 6:3.
Gospodje v dvoje: Kukuljevič—Hegenauer : Loos—Babič 6:1, 6:3, Hitzl—Holzinger : Vigele—Nerat 6:0, 6:1, Banko—šivic : Voglar—Mastek 6:4, 5:7, 6:0, Bombeles— Pongratz : Koželj—Zaje 6:3, 4:6, 6:1, Hitzl—Holzinger : Banko—šivic 6:3, 6:4, Brigič—Freudenreich : Bombeles—Pongratz 6:3, 4:6, 6:1, Bergant—Antolkovič : Novak—dr. Kmet 6:0, 6:3, Kukuljevič—Hegenauer : Bergant—Antolkovič 6:0, 6:0.
Dame posamezno: Holzinger (R) : Klobučar (M) 6:3, 6:4, Schvveighardt J. (Zgb) : Scherbaum 6:1, 6:2, Lirrer (R) : Pongratz (Ptuj) 3:6, 6:3, Dacar (Lj) : Zorko 6:1, 6:0, Hribar (M) : Schweighardt W. 6:1, 5:7, 6:3, Babič (M) : Šaplja (Lj) w. o.; Hribar : Babič 1:6, 7:5, 11.9, Schvveighardt I. : Holzinger 6:2, 6:1, Lirrer : Dacar 6:4, 4:6, 6:2, Schvveighardt : Lirrer 3:6, 6:2, 6:0, Ravnik : Hribar 6:1, 6:1.
Mešani pari: Bombeles—Pongratz : Ho. fer-7-Scherbaum 7:5, 9:7, Antolkovič—Babič : Holzinger—Holzinger 6:2, 6:2; Hagenauer—Lirrer : dr. Kmet—Dacar 6:2, 11:9, Brigič—Schvveighardt : Voglar-—rfri-bar 6:3, 6:0, Podliesnig—Valentincig : Freudenreich—Zorko 2:6, 6:1, 6:4, Bombeles—Pongratz : Bergant—Ravnik 8:6, 0:6, 4:6, Hitzl—Schweighardt : Hagenauer— Lirrer 6:2, 11:9.
Junlorji: Šivic (Lj) : Badl W. (R) 6:0, 6:2, Šivic : škapin (M) 6:1, 6:1, Pušenjak : Sevnik 6:2, 6:2. Pušenjak : Banko 6:2 6:1.
Teniški turnir za nacionalno prvenstvo Dravske banovine se je danes nadaljeval
ves dan in so bili doseženi naslednji rezultatu:
Gospodje posamezno: Kukuljevič : Leyrer 6:4, 3:6, 6:3, Hitzl : Antolkovič 8:6, 4:6, 6:2, Hitzl : Kukuljevič 4:6, 6:4, 7:5, 6:3.
Končni plasman: 1- Hitzl (M), 2. Kukuljevič (Z), 3. Leyrer (M) iu Antolkovič.
Gospodje v dvoje: Kukuljevie-Hagenauer : Bergant-Antolkovič 6:0, 6:3. Kukuljevič-Hagenauer .-Hitzl-Holzinger 6:0, 6:4. 2:0.
Končni plasman: 1. Kukuljevič-Hagea-auer, 2. Hitzl-Holzdoger, 3. Antolkovič-Ber-gant, 4. Brigiš-Freudenreich.
Dame posamezno; Schwcighardt (Z) : Ravnik (M) 7:5, 5:2.
Končni plasman: 1. Schwelghardt (Z). 2. Ravnik (M), 3. Hribar in Lirzer (M).
Mešani pari: Antolkovič-Babič : Bergant-Ravnik 6:0, 6:2, Hit.zl-Schwedghardt : Bri-giič-Schweighar(lt I. 6:1, Hit.zl-Schweighardit B. : AntoLkovič-Babič 6:3, 6:1.
Končni plasman; 1. Hitzl-Schweighardt, 2. Antolkovič-Babič, 3. Brigič-Schweighardt, 4. Bergant-Ravnik.
Juniorji: šivic (Ljubljana) : Unger (M) 6:1,6:3, švic : Banko (L) 6:2,6:0.
Končni plasman: 1. Švic (L), 2. Banko (L), 3. Pušenjak in Unger (M).
V Celju se turnir za nacionalno prvenstvo ni vršil, ker je Celje dobilo točke brez boja in pride v finale.
Plavalni uspehi Japoncev
Zdaj, ko se je pri nas pričela plavalna sezona in ko ni več daleč do prvih tekem, bi ne bilo napak, če bi pogledali, kako kaj plavajo po svetu.
Za vzgled Evropi v žilavosti in vztrajnosti so Japonci. Ta narod, ki je zaradi svoje majhne rasti pri drugih športih, posebno pri lahki atletiki, precej oškodovan, je pokazal v plavanju, kaj se pravi vztrajnost in volja do uspehov. Pred leti ni še nihče računal na japonske plavače pri olimpijskih tekmah, danes pa Američani in drugi s strahom zro na Los Angeles.
Lep primer, da velikost plavača na vpliva dosti na rezultate, je komaj 15-letni Szyozo Makino, ki meri komaj 1.55 m in tehta 54.5 kg. Kljub temu pa plava 1000 metrov v 12.57.4 in 1500 m v 19.35.2.
Da primerjamo, kako je razvito na Japonskem mladinsko plavanje, navedemo le nekaj dijaških rekordov.
Plavači: 50 m prosto: Sigewo Takahasi (Waseda University) v 26.6.
800 m prosto: Hirosi Yoneyama (Wase-
da Un.) 10:55.4.
4X50 m: moštvo Waseda univerze (Y. Mori, Y. Sagakami, T. Miyamoto, S. Takahasi) v 1:49, kar je skoro 27.2 za posamezno progo.
4X200 m: moštvo Meiji univerze (A. Yasuda, Y. Uraki, T. Sara, K. Takemura) v 9:37.4.
Pri damah pa je takole:
50 m prosto: Miss Hatuko Matuzawa v 33.4. Lansko leto je bil čas še 35 sekund. 100 m: Ista v 1.19.4. Lansko leto komaj 1.23. 200 m: Miss Mineko Magawi v 2:56.2. 400 m: Ista v 6:20.2. 800 m: Miss Satoko Suziki v 13:57.4. 50 m hrbtno: Miss Yosi-ko Kato v 43.4. 100 m hrbtno: Ista v 1:32.4. 200 m hrbtno: Ista v 3:20.4. 100 m prsno: Miss Hrdeko Maheata (15 let) v 1:29.4. 200 m prsno: Ista v 3:12.4. 4X50 m: reprezentanca, sestavljena iz samih dijakinj (Misses Szyzamoto, Tobari, Itiguiti in Nagawi; v 2:29.6. 4X100 m: ekipa univerze Kidyo v Kyotu (Misses Yokowi, Imei, Arata in Oki) v 5:39.6.
Da si bodo Japonci ogledali evropske in ameriške moči za olimpijado, bodo priredili letos velik plavalni miting, kjer bodo tekmovali čisto po olimpijskem programu. Ker bo zbrana vsa plavalna elita, pričakujejo nekaj novJi rekordov.
Službeno iz LNP. Prv. tekma med SK Slovan : SK Reka, določena za danes 31. t. m. na igrišču Ilirije, se odigra na igrišču Primorja ob 11. dopoldne, ker igrišče Ilirije zaradi nenadnih zaprek ni prosto. Tajnik I. — Ker se vrše v nedeljo 31. t. m. na igrišču Ilirije pred ligino tekmo Ilirija : Gradjanski še dve predtekmi, odrejam, da morajo reditelji in službujoči odborniki .določeni na seji P. O. 27. t. m. nastopiti službo na igrišču Ilirije točno ob 14. Predsedstvo LNP.
Medklubske kolesarske dirke kolesari ske sekcije ASK. Primorja, ki se vršijo da« nes, ob 14. na progi od igrišča Primorja do Lukovice in obratno, v treh skupinah, bo« do že z ozirom na startanje boljših dirka« čev prav zanimive. Cilj za vse tri skupine kolesarjev bo na igrišču ASK Primorje in bo nudil v petkratnem borbenem krogu za zmago, športnemu občinstvu obilo užitka. Vse tri skupine pridejo na igrišče v času med 15. in pol 16. uro. Dirkače se prosi, da bodo najmanj pol ure pred startom na licu mesta. Enako so naprošeni vsi odbor« niki sekcije in delegati klubov, da se javijo pravočasno na igrišču Primorja glede razde* litve posameznih funkcij.
Iz SK Ilirije. Plenarna seja upravnega odbora bo v torek, 2. junija ob 20.30 v ka« varni »Emona«. Načelstva sekcij naj pred* lože obligatna mesečna poročila. — Načel« stvo nogometne sekcije opozarja igralce da se za današnje tekme z Gradjanskim javijo pol ure pred pričetkom svoje tekme trenerju v garderobi, t. j. juniorji ob 14.30, I. B moštvo ob 15.30. I. moštvo ob 17.15. Igralci I. moštva se posebej opozarjajo na današnje objave v članski knjigi
SK Grafika sklicuje za sredo, 3. junija ob 19. izredni občni zbor v društvenem prostoru, članstvo se prosi, da se pol-noštevilno udeleži. Odbor. — Danes točno ob pol 14. morajo biti na glavnem kolodvoru Zupančič, Mekina, Kamnikar, Kobal, Bežan, Žagar, Pungerčar, Stupica H., Stro-majer, Trobevšek, Srebotnjak in Juvan. Vsak naj prinese kompletno opremo.
Iz ASK Primorja. Vsem lahkoatletom sporočamo, da se vrši prvenstvo moštev Jugoslavije 6. in 7. junija na igrišču Ilirije. Vsi atleti naj uredijo svojo opremo. Redni treningi bodo prihodnji ponedeljek, sredo in četrtek od 15. naprej na našem igrišču. — Danes ob 7. do 9.30 splošni trening za vse verificirane plavače plavalne sekcije. Vsak mora prinesti s seboj in oddati pri blagajni kopališča klubovo legitimacijo. — Načelnik.
TKD Atena (hazenska sekcija). Danes točno ob 9. dopoldne strogo obvezen trening za vse igralke. — Trener.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20.
Nedelja, 31-: Pri belem konjičku. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 1. junija: Zaprto. Torek, 2.: Slehernik. Predstava v opernem gledališču. B.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20.
Nedelja, 31.: Oj ta prešmentana ljubezen. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 1. junija: Zaprto.
Torek, 2.: Slehernik- Dramska predstava. B.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE-
Začetek ob 20. Nedelja, 31.: Kavalir Miško. Znižane cene.
Posebno dobra prilika za nakup stavbišč v Zagrebu
se vam nudi sedaj ob priliki parcelacije v podaljšani Martičevi ulici.
Ta stavbišča so v najlepšem središču mesta Zagreba, v najožji bližini borze, nekoliko korakov od Zagrebškega Zbora, v najodličnejšem trgovskem središču Zagreba.
Od onih 10 parcel, ki so v nižje stoječem načrtu označene z rimskimi številkami I-X, se nahajajo 4 velike lepe parcele na vogalu.
Na prodaj sta dalje dve veliki stavbišči, označeni v spodnjem načrtu s črkama A in B ter eno s C označeno manjše stavbišče.
S povečanjem stavbišča na željeno globino s prikupom nadaljnjega zemljišča bi se pridobile iz stavbišča A 3 velike ali 4 manjše parcele, od teh 2 parceli na vogalu, nadalje iz stavbišča B 1 parcele, od teh 2 na vogalu, ter iz stavbišča C ena parcela na vogalu.
PRODUL1 ENO MAETICEVR ULICA
©	®	©	®
			®
		@	
®			®
MOV A UUCP
Velikost parcel s
4 parcele na vogalu št. I., n., HI., IV. imajo vsaka cca. 44 m fronte ter cca. 137 kv. sežnjev površine.
4 velike parcele štev. V., VI., VII., Vin. imajo vsaka cca. 17% m fronte ter cca. 149 kv. sežnjev površine.
2 parceli št. IX., X. imata vsaka cca. 20 m fronte ter cca. 137 kv. sežnjev površine.
Stavbišče A ima preko 80 m fronte ter cca. 224 kv. sežnjev površine.
Stavbišče B ima cca. 100 m fronte ter cca. 155 kv. sežnjev površine.
Stavbišče C ima cca. 20 m fronte ter cca 38 kv. sežnjev površine.
Stavbišča niso obremenjena ter se morejo po izplačilu cele kupnine takoj prepisati na kupca.
Zaradi nadaljnih pojasnil in ogleda stavbišč na) se interesenti obrnejo na PRVO HRVATSKO OBRTNO BANKO, Zagreb, iKca 38, telefon 66-44, k* daje tudi vsa pojasnila glede plačilnih olajšav, odnosno giede stavbnega posojila.
Ivo Grahor:
Srečanja
i.
Tisti čas sem poveljeval četici gorskih voznikov, alpinskih mezgovcev, ki so bili začasno dodeljeni novi vojni enoti, tako zvani »leteči diviziji«, na fran-cosko-italijanski meji. Bližala se je jesen. Na 3000 m visoki Ardžentieri in njenih mogočnih sestrah se je še lesketal večni sneg. V dolinah Dore Riparie, v skritih obmejnih mestecih in vaseh so se trle množice letoviščarjev, še več pa je bilo vojaštva.
Vojaške vaje so bile v polnem razmahu. Bližala se je odločilna »bitka« rr-fi4 domačimi in »napadalci«. Od meje sa prodirali »modri«. Boj se je premakni! k visoki planoti Assiette, kjer stoji slavni Napoleonov vodnjak in poleg njega obelisk. Tukaj so taborili »beli« brambovci. Njihovo topništvo je pripravljalo protinapad, da odreže sovražnikove predstraže. Napadajoči sovražniki so bili šibki, a njihov napad so podpirale močne skupine leial. ki so delala noč in dan, obletavala, razsvetljevala gibanje čet ali pa jih zakrivala z gosto umetno meglo.
Prvo noč odločilne bitke je nenadoma zapal moker višinski sneg. Bilo je v avgustu, sneg je pobelil planine od tisočpetsto metrov navzgor in na As-sietti je že dopoldne skopnel. Toda brambovce je nevihta zmedla. Zaman je general M. rotil častnike in grmel nad vojaki. Nastala je velika zmešnjava in sovražnik je napredoval. Za drugi^dan napovedani protinapad se je zadušil v pripravah in v temi noči. Gete so izgubile stik in živali razum. Vso noč so jih motili sovražnikovi zrakoplovi, ki so letali tik nad grebenom in nad potmi, plašili konje in mezge, vprežene pred lafete topov in pod nosilnice, vojake pa zbegali z obsvetljevaniem, da 50 pokvarili celo zvočne vode in se po žicah prekopicavali, kakor v resničnih bitkah.
Naši vojaki so morali zapustiti poti in se skozi skalovje priboriti k poveljniški točki. Rana zora je vstala na vzhodu in razsvetila z bledim dnevom glave alpskih vrhov, ko smo dospeli tia. Nad Rdečo čerjo je stal general M. Pravkar se je bil vrnil od nadzorovanja najsprednejših straž. Vsi smo bili trudni in zmučeni. Tudi generalu se je t. obraza svetil še topli znoj, a sicer se mu ni poznala utrujenost. Njegova visoka postava se je kot kip dvigala iz mračnih kotani, ki so obdajale skalo. Imel je dolg plašč, dolgo, zelenostvo in široko suknjo z visoko čako. Okrenil se je, ko smo prišli, in poklical častnike. Zahteval ie kave. Nihče se mu ni odzval. Šele čez pol minute se je prikradel iz vremenske hišice omahujoči pobočnik in javil, da nima ničesar. Vse so bili že med potjo izpili.
»Niti skorjice kruha?«
»Ničesar.«
Naši vojaki so že raztovorili telefonske priprave in odvijali žico. General nas je molče opazoval. Morda*smo bili prva četa. ki je došla na mesto točno. Stopil sem bliže in ga pozdravil. Nato sem snel s svoje rame vojaško pleten-ko. General se mi je nasmehnil in vzel ter se napil črne kave.
»Kruha!«
Privlekel sem iz popotne malhe hlebček vojaškega kruha. Poveljnik je jedel in me ni pustil proč. Ko sem se mu opravičil in se vrnil k vojakom, je stopil zopet na skalo. Nehote sem se ozrl še enkrat tja in v tistem hipu sem začutil. da se pred njim nisem bahal, ali mu suženjsko služil, ko sem mu dal piti in jesti od svojega brašna. Premagala me je bila slika:
Človek v rani zori, obdan od mogočnih alpskih vrhov.
II.
Spominjam se. kako so ob času vojne zasedbe v nekem slovenskem kraju italijanski podčastniki zasedli hišo trgovčeve vdove.
Vojaštva je bilo vedno več. V začetku so zaplenili vdovi le dve sobi in hlev. Hiša je bila velika in za odškodnino je država določila majhno stanarino; dnevno za vsakega vojaka po petnajst stotink. Gospa in nieni ljudje so bili že vsega vajeni ter jim radi številnih soprebivalcev v hiši ni bilo pre-frsdo. Bili so z vojaki vljudni. Narodnega sovraštva ni bilo. Vojaški poveljnik ie celo na posebnih letakih pozdravil ljudstvo in obljubil, da bo njegova vlada spoštovala nedotakljivost ljudskih pravic. Vse to je bilo lahko razumljivo.
Kuhinja vdovine hiše je kmalu postala skupna jedilnica. Najprej so jedli domači in nato italijanski podčastniki. Kuhati so morali vsi na malem štedilniku. toda gospa jim je začasno dovolila, ker je bila zima in ker si podčastniki še niso bili našli boljšega mesta. Posodila jim je tudi lastno jedilno orodje, posodje in krožnike. Končno pa jim je našla v bližini drugo hišo s prostornejšo kuhinjo in določili so dan za selitev.
Nenadoma, v zadnjem tednu pa so se podčastniki premislili. Vdovina hiša je bila že podobna njihovemu taboru. Vzeli so si še nekaj prostorov in v njih naselili vojaštvo, zapreti je morala gostilno in končno so ji hoteli vzeti še trgovske prostore. Tedaj se jim je žena uprla in opazila njihove nakane. Preveč so se bili že privadili v hiši in hoteli so gospodariti v njej. Domači so bili že popolnoma stisnjeni. Jedli so po kotičkih, pri delu so se komaj ogibali vojakov in povsod so morali za seboj zaklepati, da je bil mir.
V takem jerihovskem Babilonu ni bilo več mogoče živeti in gospa je še enkrat opozorila najvplivnejšega podčast-
nika, 'da želi imeti za domače v pritličju vsaj kuhinjo, tembolj, ker je štedilnik očitno premajhen za skupni promet in se je že občutno pokvaril. Mož je slovesno obljubil, da vse uredi.
Večina podčastnikov pa ni hotela o selitvi iz kuhinje ničesar slišati in tako je menda prišlo, da se je določenega dne vojaški kuhar naredil neumnega in — kuhal. Domači so ga ustavili in nastal je spor. Kmalu so prišli v kuhinjo podčastniki, katere je priklical razjarjeni kuhar, in prepir se je vnel, postal nevaren in ni dosti manjkalo do telesnih spopadov, kajti pokazalo se je, da se za sovražnost obe stranki jezikovno premalo razumeta. Najnesramnejši je bil kuhar. Poveljnik podčastnikov se je osramočeno skril. Njegovi ljudje so se vedli surovo, kot kuhar. Vse pa je presenetila gospa. Ko je videla, da jim po kranjsko ne dopove, je odločno pograbila vojakove lonce in mu jih preložila s štedilnika na najbližjo mizo. Planili so znova v boj in vpili. Ženske in moški. Med ženskami ie bil edini moški — vdovin sedemnajstletni sin. Vsa njegova spretnost je bila doslej v tem, da je poravnaval spor in tolmačil. Zdaj pa se je nekaj zgodilo.
Proti odločni gospe, ki je sproti preložila vsak na štedilnik pristavljen lonec zopet na mizo, je skoči! vojaški kuhar s kuhovnico v roki in grozeče zamahnil. Udaril je ni. Toda ta nenadni, telesni napad je vse osupnil. Vsi so obstali. Vdovin sin pa je planil kot ris proti napadalcu in ga odbil. Bled ie bil od razburjenja in ko sta si stala nasproti, se je ves tresel. Mati, ki ie vse opazila, se ni niti umaknila udarcu in je zdaj zrla na novi prizor z rahlim, a zaničevanja polnim nasmehom. Tudi ona je bila razburjena.
Srditega kuharja so prestregli podčastniki. Umaknili so se iz kuhinje in užaljeni odšli proti drugemu koncu vasi, da javijo generalu, kar se je pripetilo. Imeli so generalov ukaz, naj ostanejo v vdovini hiši.
Res so se nekateri kmalu vrnili in prinesli novi ukaz. v katerem je general sporočal gospei, da mora ostati vse kakor doslej. Takoj za njimi je pridrvel narednik - kolesar z ukazom, da mora vdovin sin k generalu v glavni stan.
Deček ie v prvem hipu osupnil. Stal je na vežnem pragu, kjer ga je zajel kolesar in podčastniški zbor ic zahteval, naj takoj gre. Zdelo se jim je tudi edina možnost. Nihče ni niti pomislil, da bi se mogel upreti generalovemu ukazu.
General Bencivenga ie stanoval v veliki gostilni na drugi strani potoka in je bil poveljnik tretje armade, s katero si je bil pridobil v vojni nevenljivih zaslug. Njegovi ukazi so bili še poslej vsem vojakom nedotakljiva oblast.
Mati je stopila v vežo in zvedela, kai se godi. Pogledala je sina in podzavestno se je prestrašila zanj. A ni utegnila misliti.
»Recite gospodu generalu.« — je dejal deček podčastniku, — »da jaz nimam ničesar z njim in da nočem ničesar od njega, zato ne pridem! Ako hoče govoriti z nami, naj pride on k nam!«
Vojaki so onemeli. V njih pregibih je bilo videti, kakor da so jim jeziki otrpnili in jih premaguje divji srd nad bo-gokletnikom. Zdelo se ie, da planejo k dečku in ga napadejo. Vsakogar bi bili v tem hipu zgrabili in ga odvedli, da še sami ne bi vedeli kam. A pred njimi sta stala deček in mati. Videti je bilo, kakor da je govoril otrok v njenem imenu.
Prvi se je znašel podčastnik s kolesom. Zajahal je svoje vozilo in zdirjal na njem proti poveljstvu.
Javili so ves dogodek takoj generalu. Ponovili so dobesedno ves dečkov odgovor, kakor je šel od ust do ust.
Stari general je malomarno poslušal, kaj mu tekač javlja. Njegov vojaški obraz ni poznal razburjenja. A nenadoma se je zresnil. Vstal je od zajtrka in dvignil levo roko, s katero je dajal v vojni najvišja povelja. Pobočnik je priskočil k njemu s pripravljenim listkom v roki.
Listek je bil generalov jutranji ukaz, da mora vdova prepustiti kuhinjo brez ugovora, kakor doslej podčastnikom.
S krepko potezo je stari vojskovodja prijel krajec lističa, polglasno prečital priimek hiše in kraj ter pretrgal listič na dvoje.
Pobočnik je še! in napisal drug listek podčastnikom. Pogledal je generala in, ko se mu je zdelo, da je razumel prav, je podpisal sam: Podčastniška kuhinja se preseli po dogovoru z dne 28. I. 1919 v hišo št. 6.
Pred gostilnami in na cesti so se zbirali podčastniki in vojaki-. Zmajevali so z glavami, častniki pa so se delali da razumejo.
AH ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet" ?
o o
U©>©
msn-feimoTOfii?
zeleni grah, jagode, češnje
in vse druge vrste zgodnje povrtnine in sadja, najbolje, razpošilja po pošti Evgen Lederer, banka in kom. radnja, eksport sadja in povrtnine, Novisad, Wilsonov trg 7. Telefon 22—14. Skladišče Temerinska 38. Telefon 30—15.	7158
Samo kdor v miru izbira, kupi dobro!
	
	
Ako hitite od prodajaln, do prodajalne in si ogledujete blago, se vam lahko primeri, da se odločite v stiski in naglici za nekaj, za kar vam bo pozneje žal.
ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA!
Tu imate časa dovolj, da si ogledate vzorce komad za komadom po njihovi vrednosti, nikdo vas ne more nagovarjati za nekaj, kar vam ni po okusu.
ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO
gradla in pod. za spodnje hlače
in vi dobite kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno in neobvezno. Potem sedite, izbirajte ono, kar najbolje odgovarja vaši
postavi, vašemu okusu. Ker dobavljamo blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas
boljšo kvaliteto za manj denarja, že več kot pol stoletja postrezamo odjemalce v splošno zadovoljnost.
Največja trgovska in izvozna tvrdka
Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imate brezplačno v rokah.	6750
Pekovski mojstri, pozor!
Ustrezajoč velikemu povpraševanju in zanimanju po okretajočemu stroju za mešanje testa »W a g o m a« male tipe, sklenili smo izdelati stroj za vsebino 100 kg, kateri pride posebno v poštev pri tistih gg. pekovskih mojstrih, kateri so prisiljeni sami testo mešati.
Ta stroj bo razstavljen na ljubljanskem velesejmu od 30. V.—8. VI. 1931 v poviljonu F, stojnica 124/126.
Prosimo za cenjeni obisk.
Severočeška tovarna vagonov » in strojev, družba z o. z.
ČEŠKA LIPA	7204
Od
Prt 8 cilinderski zelo malo vožen
AVTO
ugodno naprodaj. Oferte pod šifro „Redka prilika I" na ogl. odd. „Jutra" 7223
Spominjajte se slepih!
iIndustrifsGc dtott. društvo
Zagreb
^m^rusero »/• 4
Razstavljeno na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu »F«
Vsakovrstne najmodernejše stroje za auto-mehanične in njim sorodne delavnice.
»MICOX«
Električni vrtilni stroji. Električni brusilni stroji. Stroje za brušenje ventilov, cilindrov itd.
Carborundum
Brusilne kamne. Prvovrstna izdelava!
Najboljši materijal!	72o0
(PerfeGtno sten otipi sti nj o
z znanjem hrvatskega in nemškega jezika ter obeh stenografij išče za takoj »Titan« d. d., Kamnik. — Reflektira se samo na prvovrstne moči. — Ponudbe pismeno in ustmeno na ravnateljstvo. 7262
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
vinotoc
na Pokopališki (Vilharjevi) cesti 29. Za obilen obisk se priporoča
7254	(Oet>tc &Can.
Gorenjska opekarna
Dvorska vas
pošta Begunje
z najmodernejšimi stroji urejen obrat, do* bavlja prvovrstno opeko po najnižjih ces nah franko stavbni prostor po celi Gos renjski.	7242


Predno se odločite za nakup hladilnice, si oglejte na
Velesejmu
paviljon „M" 710-717
HLADILNE NAPRAVE tvrdke
Gebrilder Bayer, Augiburg
Generalni zastopnik: DRAGO CEFERIN. — LJUBLJANA, Gosposvetska c. 8.
7263
Zalivala
Za številne izraze iskrenega sočutja, povodom nenadomestljive izgube našega iskreno ljubljenega sina - edmea, gospoda
Henrika Tenediga
narednika vojne muzike 40. pešpolka Triglavskega
kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, vojaški komandi, godbi 40. pešpolka Triglavskega, g. višjemu kapelniku dr. J. čerinu, celotnemu oficirskemu zboru, podoficirjem, častni straži, častnemu vojaškemu spremstvu, pevskemu društvu »Cankar« za ganljivo žalno petje, pri hiši in ob odprtem grobu, društva strojevodij, tovarišu govorniku za prelepe tolažilne besede na gomili, sostanovalcem in najemnikom, zastopnikom raznih društev in organizacij ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremil^ na nje^ govi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 30. maja 1931.
Rodbine: Venedig - Mavrer in ostalo sorodstvo.
7248
				
				
		-		K . ' -- - . - - L s- • . . " "P
Zahvala
Ob nenadni težki izgub; našega nadvse 15ubT]enega soproga, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka, gospoda
Antona Videmška
posestnika, trgovca, sostilničaria in mešana
nam ie došlo toliko iz razov »skienega sočustvovanja in bilo nam je izkazano toliko ljubeznivosti, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej.	" •
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so v teh težkih urah z nami so čustvovali in nam stali zvesto ob strani.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikom dr. M. Rusu, dr. Krajcu in dr. Kremžarju, čast. sestram v Leo-nišču, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, prav osobito zahvalo izrekamo Gasilnim društvom Dob in Krtina. Domžalski godbi, pevskemu društvu »Dob« za prelepo žalno petje, pokojnikovim stanovskim kolegom ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, posebno domačinom, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili k preranemu grobu.
Vsem še enkrat naša ponovna in prisrčna zahvala.
DOB, dne 31. maja 1931.
7249
Globoko žalujoči ostali.
Prvikrat na Ljubljanskem velesejmu
samo 3000 parov srbskih OPANK
po zelo nizkih cenah:
Dečje do št. 29 Din 30 par od št. 30 do 34 Din 40 par Ženske ... Din 50 par Moške ... Din 60 par
Specialna tvornica kleparskih strojev
K. UKBANOVSKY
e. n. B. H. B O S I T z
Posetite nas na ljubljanskem velesejmu!
Generalni zastopnik za Jugoslavijo
K.K1JLBERG
ZAGBEU, Jfedfašna ui.5
Repič Fran
sodarsko podjetje Ljubljana, Kolezijska ulica 18
se priporoča obiskovalcem velesejma za ogled razstavljenih del v paviljonu E zunanje lope. — Detajlna prodaja.
203
Naznanilo!
Naznanjam gg. trgovcem, tapetnikom, mizarjem in slavnemu občinstvu, da sem odstopil od tvrdke Andlovic & Strgulec in da izdelujem posteljne žične vloge nadalje sam na Gosposvetski cesti št. 13 (Kolizej). Priporočam se za cenjena naročila, katera bom izvršil točno in zanesljivo po zmernih cenah. Sprejemam tudi popravila vseh vrst žičnih vlog.
STRGULEC PAVEL, Prva ljubljanska izdelovalnica posteljnih
žičnih vlog, Ljubljana.	7267
Obiskovalci velesejma
se opozarjajo, da posetijo na veseličnem prostoru
FRANA ROZMANA (Pri Jerneju)
kjer se točijo prvovrstna vina (specialiteta cvička) po isti ceni kakor v mestu. — Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Dobijo se tudi naše najboljše domače klobase,	726$
ZAHTEVAJTE POVSOD SAMO ^^^^ ČOKOLADO KER JE NAJBOLJŠA
Tovarna Soče - Maribor. Razstavljena na velesejmu paviljon H. Tov. zaloga Ljubljana.
| Pekovski mojstri, pozor!
Higienski predpisi, napredek v pekovski obrti m enostavnejše delo Vas pozivlje, težko delo mešanja
testa nadomestiti e stroii. Predno si pa tak stroj nabavite, oglejte si
okretajoči strof za mešanje testa Cgllig „WAGOMA« =m
pri Vaših gg. kolegih:
Josip Sašek, Ljubljana—šiška, Ivan Piskar, Dunajska cesta, Andrej Dolinar, Bohoričeva ulica, Josip Magu« šar, Razlaigova ulica, Ferdo Tušar, Medvedova ulica, L. Cimperman, Kette-Murnova.
Skrajno mirni pogon, praktična ročnost, minimalna po* raba elektr. toka in brezhibno mešanje testa napram drugim strojem Vas bo samo presenetilo in zado« voljilo.
Ta, kakor tudi druge stroje vidite na Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija 1931 v paviljonu F, stojnica 124/126.
Severočeška tovarna vagonov in strojev, dr. z o. z.
Češka Lipa,	7204
KROVSKA OBRT
Podpisana vdova po umrlem krovskem mojstru Grošelj Jakobu iz Drulavke pri Kranju vljudno naznanja cenjenemu občinstvu, da bo še nadalje vodila s strokovno izvežbanimi močmi KROVSKO OBRT ter se za cenjena naročila najtopleje
priporoča
MARIJA GROŠELJ
Drulavka štev, 8, pri Kranju
7244

Kestavraterji in gostilničarji,
pozor!
Oglejte si naš najnovejši patent
»Električna zračna pumpa za pivo"
katera deluje avtomatično v paviljonu F štev. 124/26
Severočeška tovarna vagonov in strojev d. d., Češka Lipa.
7245
Raznovrstne knjigoveške potrebščine: platno, usnje, marmor papir, zlato, sukanec itd. Vam nudim po najnižjih cenah
NA DEBELO!
NA DROBNO!
A. JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA ULICA
Jutro včki! Najlepše mladinske knjige dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani.
PUCH
MOTORNA KOLESA
250 in 500 cm3
na odplačilo v 18 mesečnih obrokih
samo pri generalnem zastopniku
ALOJZ USSAR
zaloga šivalnih strojev, koles in motorjev
Maribor, Trg: Svobode št. 2
(prej Gosposka ulica 20).
Istotam se dobijo tudi nadomestilni deli za Puch - motorje.
Žlahtne kanarčke
t lstinl Bne pevce znamenite harške mojstrske šale Mark 8 ln višje. Pred pevce, pare za pleme, kletke, krmo, ptičja idravila. Velezanimiv cenik i dragocenimi navodili pošlje brezplačno Grosszucbt Heydenreich. Bad Suderode 150, Harz.	413
Zahvala
Ob priliki nenadomestljive izgube našega nepozabnega in nad vse ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Valentina Sajovfca
trgovca.
se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje, za podarjeno cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti najiskreneje zahvaljujeva.
Maša zadušnica se bo darovala v torek dne 2. junija 1931 ob pol 8. v cerkvi sv. Jakoba.
LJUBLJANA, dne 31. maja 1931.	7256
Globoko žalujoča soproga in sin.
Zdravnik specijalist za pljučne
bolezni
vešč najmodernejšega postopanja pri zdravljenju z dolgoletno natorijsko prakso,
išče soudeležbe na vodilnem mestu ali prevzame najbolje vpeljan sanatorij ali penzi-jon, prikladen za preureditev v zdravilišče
v fcbsegu 50 postelj v Jugoslaviji ali Češkoslovaški. Obširne ponudbe z navedbo števila postelj, velikosti parka, trajanja sezone, dosedanje frekvence in rentabilitete pod šifro »ORAO 7« na Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5.	7235
Gg. trgovci, industrijska podjetja in občinski uradi.
V slučaju, da se je Vaša mostna tehtnica pokvarila ali, da Vam je bila pri pregledu zavrnjena, ne izgubljajte časa z osebnim posetom, temveč se poslužite fg|gf <jt 29-97
LOVRO ROZMAN
specijalna delavnica tehtnic, uteži in drugih meril.
LJUBLJANA, PRED PRULAMI 5	7201
i
Umrl nama je danes edini sinček
*MlVOLt1
star komaj 8 let. Pogreb nepozabnega bo v po-
INSERIRAJTE V „JUTRU"
DRUŽBA Z O. Z.
ZASTOPSTVO GENERAL MOTORS AUTOMOBILOV
CHEVROLET G. M. C.-TRUCK OAKLAND PONTIAC
naznanja, da se je
preselila
v prostore novozgrajene garaže
M OUNAJS1KO CIESTO 24
Najmodernejše urejena delavnica za vsakovrstna v to stroko spadajoča popravila in povečano skladišče samo originalnih nadomestnih delov jamčijo za brezhibno, hitro in ceneno postrežbo. — V posebni dvorani je stalna razstava vseh modelov zastopanih avtomobilskih znamk.
Posetite nas in počastite nas s svojim cenjenim zaupanjem!
DESA, družba z o. z. — Ljubljana. Tel. 22—92 Maribor. TeL 28—so.
iUMummimimtšmttmt
mtn§
KRANJSKA NDVSTRIJSKA DRUŽBA

. -d
' K,
mmm - mm
IZDELUJE:
Polfabrikate; valjano železo, okroglo, polokroglo, kvadratno, ploščato; kotno železo; tračnice do 22 kg na tekoči meter; vroče valjano in hladno valjano tračno železo; črno pločevino; železno žico, valjano, izvlečeno, svetlo, žarjeno, pocinkano, pobakreno, pokositreno; vzmeti za pohištvo iz pobakrene jeklene žice; žičnike vseh vrst; izdelke iz sive in iz jeklene litine. Elektrode ža električne peči.

PLOŠNO rOZOHVOST IJtf ZANIMANJE
bo vzbujal na letošnjem velesejmu nov, najmoderneje urejen
DANCING
ki je priključen znani velesejmski restavraciji in kavarni
Dolničar&Presker
Odličen internacionalen program — Prvovrstna kuhinja — Jazz-kapela — Izborne pijače
Solidne cene!	Dobra postrežba!
H0CC0 TAIIK OPREME ZA B1IH
Varne pred ognjem in eksplozijo. ===== ===== Patentirani aparati za merjenje.
Službeno dovoljeno in merjeno.
Rocco
stabilni aparati za vsako vsebino
Rocco
prevozne se-salke za bencin
Mnm^
aparati za merjenje tekočin z avtomatičnim registriranjem bilje-
tov SESALKE ZA OLJE
Rocco ulična sesalka brez tanka KOMANDITNA DRUŽBA ROSENTHAL
& Co., WIEN Glavno zastopstvo: ZAGREB, Haulikova ulica 1, telefon 59—08.	6716
LUČE OB SAVINJI
so najprimernejša točka za letovanje. Sveži gorski zrak, lepi izprehodi po romantični okolici, izhodna točka v Savinjske planine. Dnevno avtobusna zveza Celje—Luče—Logarska dolina. Na razpolago so gostilniške in privatne sobe. Informacije daje Tujsko-prometno društvo v Lučah.	7125
TUJSKO-PROMETNO DRUŠTVO LUČE Savinjska dolina
Perkeo
ročni aparati za gašenje s peno
Stanko
veliki aparat
za gašenje s peno
Assuro
tetra apa-
cati za gašenje
stroji
ZA PRANJE AVTOV
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in oblik
STEKLO
zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd.
SPECfRUM D. D.
LJUBLJANA VD — Telef. 23-43 J
ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK £ |
c i
2000 Din
tnese&nega pavšala in poleg tega posebno provizijo morete pri nas zaslužiti. Mi ras nastavimo s pogodbo ra vposl-enje v vašem lastnem bivališ&n, ako hočete Ba nas delati marljivo in pošteno. Gre za brezkonkurenoen, mnogo zahtevan, specijalen predmet. Sprejemamo dame in gospode in dajemo kolekcijo proti varščini 28 Din. Prosimo samo pismene po. nudbe s prilogo znamke za odgo-vor. . »Commerc:a« trgovačko poduzeče, Osijek.	6843
Zaradi nesreče inventurna odprodaja
manufakturnega in konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah.
Se vljudno priporoča
MARIJA ROGELJ, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta št. 26	177
n
i
n
Višji zasebni de kliški penzijonat
za gospodinjstvo, vrtnarstvo in farmsko gospodarstvo
(Hoheres Privat-Tochterpensionat fur Haus-, Garten- und Farmwirt-schaft, Schloss Hubertus, Amtstetten Niederosterreich.)
Hišno gospodinjstvo, kuhanje, šivanje, sadjarstvo, zelenjadarstvo, cvetličarstvo, vrtna arhitektura, živinoreja, jeziki, glasba, plesanje, tenis, jahanje, gimnastika, mečevanje, zimski šport. — Ilustrirani prospekti D. 5968
i
Natečaj
6849
Oddeleik naše Zadruge »za domaoo obrt« osnavlja rajonska zastopstva. lii iščemo nujno agilne in zanesljive zastopnike prodajo naših strojev za pletenje in za podučevaaje v njihovem rokovanju. Prosimo samo pismene p&nudbe s priložit vi j o na 'me ponudnika glaseče se povratne markirane kuverte. Zadruga jugo&L pletača (odio za kučnd obrt) Osijek.
Piano
kakovostni instrument
svetovnega slovesa! Tovarna: Hradec Kra-love, ČSR.
Ugodne cene in plačilni pogoji. Zastopstva z vzorčnimi skladišči v vseh večjih mestih Jugoslavije. (Naslovi na vprašanja.)	5946
IVAK NOVAK
STROJNO MIZARSTVO IN ZALOGA POHIŠTVA
VT2MARJE (poleg postaje) — ŠT. VID NAD LJUBLJANO Oglejte si lepo zalogo raznovrstnega pohištva. — Izvršujem naročila po lastnm
in danih načrtih.	_______________
IZVRŠITEV SOLIDNA-	CENEJ ZMERNE.
PBLAČILNICA
Kdor hoče v tej vročini vzdržati
... mora biti primerno letno oblečen. Da imate svoje veselje z obleko in to celo pri najskromnejših sredstvih! za to skrbi »Ilirija«, ki nudi ugodne kreditne pogoje.
ILIRI4A
Birmanska darila
kupite poceni in dobro pri
H.Suttnet
//
NA 0BR0K£ ! LJUBLJANA MESTNI TRG 17/1
Ljubljana, Prešernova ulica 4
Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije, Velika zaloga tur znamk, Glas-tnitte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od H. SUTTNER, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto.
Za nakup pohištva
se priporoča tvrdka
FRANG IZGORŠEK
ŠMARTNO PRI LITIJI
Prodaja tudi v Trbovljah in Stični. Moderno urejene delavnice in velika zaloga suhega lesa Vam jamči za dober in soliden izdelek. Prevzema tudi stavbena dela, opreme za hotele, banke itd. — Koja E 34/36 na velesejmu.	7150
Naprodaj
po zelo ugodni nizki ceni sledeči avtomobili: Chevrolet odprt, model 1928. Fiat tipa 507, limozina. Fiat tipa 509, limozina. Renolt 4 CV cabriolet. Renolt 6 CV poltovorni in dva motor kolesa BSA 175 c. Dvovrstna Fordova limozina iz 1. 1930. Štirisedežni odprti »Itala« v najboljšem stanju.	7174
Na ogled pri IVAN KAPELJ, Ljubljana, Krekov trg št. 10.
PIŠKE
dopoldne v obari in papriki, popoldne ocvrte (pohane) in pečene letos prvikrat v nedeljo 31. maja. Potem redno vsak dan. Vedno sveže pivo v vrčkih, prvovrstna vina. Lepo balinišče in velik senčnat vrt. Priporoča se
JOŽE PLANKAR 7224
gostilna Pod gozdom, Dolenjska cesta 35.
JOS. KLEMENČIČ
TRGOVEC V KAMNIKU
priporoča svojo zalogo vedno sveže mineralne naravne kisle vode, kakor: posebno izborno Sisačko, Rogaško Tempel, Donati in Radensko kiselico. — V zalogi tudi pristni malinovec iz najboljših gorskih malin.	7146
je automat »Herako« električni snažilec čevljev. Obiskovalci velesejma, oglejte si ta praktični automat na razstavi, ki je posebno priporočljiv za hotele, zavode in želez, postaje itd.
Automatska družba „H E R A K O"
Ljubljana, Dunajska cesta 37
Ležalne stole
140, po po^reetjo 160 Ditt
Spalne fotelje
patent, divame, ot>om»ne, garniture, modroce, poetelj-ne mreže, železne zložljiv« postelje in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik
Mesfei trg štev. 13
Nova pota za gradnjo vodovodov
Za izboljšanje zdravstvenih razmer v naši lepi kraljevini se je v zadnjih letih izredno mnogo storilo, posebno pod energičnim vodstvom dr. Andrije Stamparja, načelnika v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje. Omenjam samo ustanovitev uspešno delujočih higijenskih zavodov in dečjih domov, ki so jim sledili zdravstveni domovi v raznih krajih naše domovine, pri nas v Lukovici, Tržiču, Trbovljah, Cerkljah pri Krškem itd. Tudi asa-naciji vasi z gradnjo vodnjakov se je posvečala posebna pažnost.
Pred kratkim sem bil opozorjen na važno ustanovo, ki bi prišla akciji naših higijenskih ustanov in naprav v celo veliki meri v dobro. Je to gradnja vodovodov potom posebnih vodovodnih zadrug ali zvez občin, ki prevzamejo vso akcijo za financiranje in izvedbo svojih hvalevrednih načrtov. Praktičen primer nam kaže postanek take ustanove.
L. 1929. so se združile n. pr. ob Južni železnici blizu Dunaja ležeče občine Atzgers-dorf, Berndorf. Liesing, Voslau itd. — v celem 19 občin — v »Zvezo za napravo vodovoda v občinah ob Južni železnick. Važnost take združitve je jasna, saj je večjemu številu občin lažja izvedba načrta, kakor pa posameznim. Oblasti so jim šle zelo na roke in nižjeavstrijski deželni zbor je celo uzakonil to akcijo s posebnim zakonom z dne 3. oktobra 1929 (Deželni zakonik za Nižje - Avstrijsko z dne 23. novembra 1929, 21. kos, št. 210).
Prvo poglavje govori o organizaciji »Zveze«. Člani so vsi župani udruženih občin, odnosno od občinskih odborov imenovani zastopniki. Člani predsedništva, odnosno »Zveze« ne smejo biti njeni nastavljenci in tudi ne dobavitelji in graditelji.
V drugem poglavju so odredbe o uporabi in priključki vodovoda. Priključitev je obvezna za lastnike vseh poslopij, obratov ali naprav na ozemlju v »Zvezi« udruženih občin. Vsi ti faktorji so torej prisiljeni, da pustijo napraviti priključek na vodovod in da se poslužujejo potrebne pitne in potro-šne vode iz vodovoda. Hišni vodnjaki se morajo po izvršenem priključku hiše na vodovod zapreti. »Zveza j mora položiti vodovodne cevi v vseh javnih ulicah, cestah in trgih in mora ohranjevati svoje naprave v dobrem stanju.
Zelo važno je tretje poglavje, ki govori o financiranju gradbenih stroškov in plačila obratnih pristojbin. Plačila so:
1.)	temeljne pristojbine s pribitki;
2.)	pristojbine za porabo vode glasom vodomera in	_
3.)	pristojbine za vodomer. "' Temeljno pristojbino mora plačati vsak
lastnik priključenega objekta ne glede na to, ali se poslužuje vode iz vodovoda ah ne. Mesečne temeljne pristojbine znašajo do površine 30 m2 60 g (grošev; 1 g — 8 par), pri površini nad 30 m2 100 g, za stranišča z vodnim izplakovanjem 90 g, za stranišča brez vodnega izplakovanja 50 g. za pralno kuhinjo 80 g, za kopalnico 180 g, za veliko domačo žival 50 in za malo domačo žival (prašiče, ovce, koze) 20 grošev.
S temi temeljnimi pristojbinami je plačana ona množina vode, ki se normalno porablja ter bi se dobila za 7 g 1 hL Pristojbine za večjo uporabo znašajo 4 g za 1 hI.
Za podjetja, ki porabijo večje množine vode (kavarne, pralna podjetja) se zaračuna voda po stanju vodomera ter je določena cena na 7 g za 1 hI. Pri porabi najmanj 2000—5000 hI se zniža cena na 6 g, pri 5000 do 10-000 hI na 5 g, preko 10.000 hI pa na 4 g za 1 hL Za javne namene (škropljenje cest) dobi vsaka včlanjena občina brezplačno 5 % one množine vode, ki jo porabijo zasebniki v dotični občini; večja poraba se računa 2 g za 1 hI. Za uporabo vodomera se plačuje 60—280 g sorazmerno s premerom priključenega voda.
Navedene pristojbine se smejo zvišati kvečjemu za 25 % in še to le na podlagi sklepa občnega zbora in pritrdila deželne vlade. Pristojbine spadajo k najemnini in jih mora lastnik objekta (gospodar) inka-sirati mesečno pri vseh strankah ter jih odvajati »Zvezi«. Lastnik jamči za plačilo ter uživajo terjatve »Zveze« razne prednosti. Zaostale pristojbine z obrestmi vred se morejo iztirjati upravnim potom. Vsi dohodki iz vodovodnih pristojbin se morajo uporabljati v prvi vrsti za obratovanje in za odplačilo za gradnjo vodovoda najetega posojila. Čisti dohodek pa služi za rezervni zaklad, ki naj krije morebitne izgube in za obnovljevalni zaklad, ki naj služi za obnovo vodovodnih naprav.
Četrto, zadnje poglavje vsebuje predpise o poslovnem letu in državnem nadzorstvu ter kazenske sankcije za one, ki bi ne upoštevali določil tega zakona.
Toliko glede zakona samega. Zvedel sem pa tudi še druge podatke, ki se nanašajo na financiranje takih vodovodnih ustanov. Denar v te namene bi se dobil v inozemstvu proti 7—8 % obrestovanju, vendar bi moralo znašati posojilo najmanj 16—24 milijonov Din ter bi se amortiziralo v 20 letih. Za točno plačilo bi morale garantirati prizadete občine, ki bi morale same organizirati vplačila zgoraj navedenih mesečnih pristojbin.
V koliko so podani podatki za naše razmere primerni, prepuščam v presojo strokovnjakom, hotel sem s temi vrsticami le opozoriti na možnost skupnega dela raznih občin v prospeh narodnega zdravja ter sem za nadaljnja pojasnila vedno radevolje resnim interesentom na razpolago.
Josip Skalar,
višji računski svetnik v p. v Ljubljani.
Iz službenih objav *
Pri okr. sodiščih se bodo vršile naslednje dražbe nepremičnin:
V	Marenbergu 2. junija ob 9. zemlj knj. Janževski vrh vi. št. 17. cena 201.1*62^5 Din. najmanj 132.670 Din. Istotam 10. jun ob 9. zemlj. knj. Zgornja Kapla vi. št 12. Cena 602o.l2. najmanj 4016.80 Din. — V Mariboru 15. jun. ob 11. zemlj. Podova: 1 j vi. št 503, stavbna parcela št. 131 v izmeri 47 m" z enim delom enonadstropne hiše; 2.) vL št. 160 del parcele št. 81. v izmeri 24 _m\ Cena 1.) 44.000, 2.) 22.000, najmanj 14./00 Din. — V Ljutomeru 22 iun ob 9 zemlj. knj. Grezovščak vi. št. 22 in 23. Cena 67.153. najmanj 44.768.50. — V Rad .v. ijici 24. jun. ob 9. na licu mesta v Stari ružini zemlj. knj. Studor vi. št 137 554 oo9, 569, 570 in 588, obstoječih iz 2 stavb, m SI zemljiških parcel (mlin in žaga z monuianim polnojarmenikom. novo turbin itd.), ccm* 532.499.5'J, naimanj dve tretjini cenilne vrednosti. Dražba se bo vršila po posameznih parcelah v 49 skupinah. — V Slov. Bistrici 25. jun. ob 10. zemlj. knj. Statenberg vi. št. 190. Cena 7299.80 Din, najmanj 4806.46 Din _ V Ljubljani 23. jun. ob 9. zemJj. knj. d. o Zgornja Šiška vi. št. 280. cena 465.925. nai-manj 310.616.60 Din. - V Ptuju 23. iun. ob
zemlj. knj. d. o. Sitež vi. št. 117. cena 28.O80, najmanj 19.806 Din. — Istotam 2t> jun. ob 9. jemlj. knj. d. o. anškj vrh vi. št. 38. cena 9510 Din, najmanj 6740 Dan. —
V	Slovenjgradcu 4. jul. ob 9. polovica nepremičnin zemlj. knj. Gradišče vi št 17, cena 22.174.25, najmanj 14.772.83 Din. —
V	Rogatcu 13. jul. ob 10. zemlj. knj. Ko-cicfi vi. št. 35. Cena 26.615.35, najmanjši ponudek 17.744 Din.
Banska uprava razpisuje za sredo 10 junija ob 11. licitacijo raznih potrebščin, kakor gradla za žimnice. močne, rujave kotenine, platna za telesne brisače in podobno. — Za enake potrebščine se bo vršila licitacija v petek 12. junija ob 1U obakrat v sobi 26. banske palače na Blei-weasovi cesti 10. — V četrtek 11. iunila pa sebo vršila istotam licitaciia za dobavo •>990 kg ž,ime za žimnice boli še vrste ter 115 železnih bolniških postelj z žičnim vložkom belo pleskanih.
V	trgovinski register so vpisane naslednje firme: Rozman Jak., trgovina z lesom v Bohinjski Bistrici. — Vojko Šrrbar. trgovina z lesom, Gradec pri Litiji. — Ne-šič Jos.. vodna žaga v Spornem št. 30, Šoštanj — »Petovia«, usnjarska industrija d. d., podružnica v Celiu.
10. redni občni zbor bo imela Trgovsko-industrijsko delniška družba »Merkur« v Ljubljani 15. junija ob 15. v prostorih ravnateljstva Hranilnice dravske banovine. — Tovarna ogledal in brušenega stekla »Kristal« d. d. v Mariboru, 11. junija ob 11. v prostorih Zadružne gospodarske banke, d d., podružnice v Mariboru.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah poziva vse, ki imajo kako terjatev do zapuščine trgovca in posestnika Založnika Franceta v Zabiki, ki je umrl 13. aprila t. 1. da napovedo in dokažejo svoje terjatve do 27. junija prihodnjega leta.
OUZD v Zagrebu razpisuje za 9. junija ob 10. v svojih uradnih prostorih v Miha-novičevi ulici 3-III. javno pismeno ofertno licitacijo za oddajo mizarskih, ključavničarskih. steklarskih in tapetniških de! pri zgradbi OUZD v Mostarju
Izbrisani sta iz trgovinsekga registra tvrdki: Janež in Hrovat v Mariboru ter Lesna industrijska družba Razboršek in 2u-raj v likvidaciji v Slovenski Bistrici. — Iz zadružnega registra je izbrisana zadruga: Hranilni in posojilni konzorcij uradnikov v Mariboru r. z. z o. z. v likvidaciji v Mariboru. — OUZD v Zagrebu razpisuje na dan 26. t. m. ob 10. javno pismeno ofertal-no licitacijo za celotna dela pri gradbi cest« in vodovoda na zemljišču OUZD v Zatonu pri Dubrovniku. — V uradih OUZD v Ljubljani bo 28. t. m. javna pismena ofertalna licitacija za dobavo raznega obvezilnega materijala. — Banska uprava razpisuje za prevzem gradnje objektov za ©mejne carinske oddelke na teritoriju dravske banovine II- javno pismeno ofertno licitacijo na dan
I.	in 2. junija obakrat ob 11.
Na Vranskem 26. junija ob 9. zemlj. knj. Ojsterška vas, vi. št. 57, 3l3, 322, kat. obč. Dobrovlje, vlož. št. 82, ceniina vrednost 141.319.70 Din, najmanjši ponudek 94.220 Din.
V	Ptuju 16. junija ob 9., zemlj. knU a. Veliki Okič, vlož. št. 51, 66 in 112. ceniina vrednost 15.920 Din, najmanjši ponudek
II.550	Din-
V	Celju 19. junija ob 9., zemlj. knj., kat. obč. Sv. Pongrac, vlož. št 57, stavbne parcele z dvema hišama, gospodarskimi poslopji in mlinom, ceniina vrednost 72.000 Din, zemljišča, ceniina vrednost 188.314.96 Diru S pritiklinami skupaj 278.434.95 Din. Po odbitku služnostne pravice znaša prava ceniina vrednost 248.931.95 Din. Najmanjši ponudek 165.956.63 Din.
V	Kostanjevici 8. junija ob 8. na licu mesta v Brezju 30, zemlj. knj. Bregana, vlož. št 138, 761, 867, 882 in zemlj. knj. Koritno, vlož. št. 104, ceniina vrednost 95.407.50 Din, najmanjši ponudek 72.772.32 Din.
V Ptuju 16. junija ob 9., zemjl. knj., a. d. o. Veliki Okič, vlož št. 9. b. d. o. Repic vlož. št- 73, ceniina vrednost 29.840 Din, oziroma 5960 Din, najmanjši ponudek 23.348 Din, oziroma 4470 Din.
V	Tržiča 19. junija ob 10., zemlj. knj. Tržič do polovice vlož. št 284, 289, 290, 374 in cele vlož. št 471. Ceniina vrednost 1 milijon 196.555 Din, najmanjši ponudek 797.703-32 Din.
KRASNA IZBIRA — TEDENSKO DOHAJAJO DUNAJSKE
NOVOSTI. CENE STROGO SOLIDNE
M
Edina specialna trgovina
V
Krištof ie - Bučar
Ljubljana, Stari trg št. 9
BLUZ, DAMSKIH OBLEK
IN OTROŠKIH OBLAČIL VSEH VRST.
P. Rosenhayn:
(Dagahund v frafcu
Roman
Sluge so odprli hidrant. Curek vode je zagrgral v trebuh stroja.
»Vodik goni moj stroj prav tako kakor bencin ali para. Razlika je le v tem, da ne stane pogon niti centa. S pritiskom roke ga spravim v tek — in tekel bo, dokler ga ne ustavim. Njegova moč je neomejena, vsako delo zmorem z njo: če hočem, bo gnala prekomor-ski parnik iz New Yorka v London. Prosim, povejte mi kako nalogo, ki naj jo stroj opravi.«
Nekdo je zaklical: »Mene naj popelje po cirkusu!«
Ljudje so se zasmejali. Bob Clifford je prijazno mignil dobro-voijcu s prstom.
»Prosim, izvolite sesti.«
To rekši ga je porinil na ploščado stroja.
Mož je sedel, ne čisto brez tiste zadrege, s katero navdaja človeka zavest, da se upira vanj tiisočev pogledov.
Cliiford je premaknil mali stikalni vzvod. Popolnoma neslišno je jel lični stroj voziti svojega potnika po maneži. Z vseh strani je zagrmelo ploskanje.
»Novo nalogo, prosim.«
Ponudilo se ie tucat gledalcev; vsi so se hoteli peljati.
»Mar bi vzeli kar slona,« je zavpil nekdo.
»Izvrstno,« je pokimal Clifford. »Prosim za slona.«
Jumbo, krasotec cirkusa »Loyal«, je prišel s svojim krotilcem v manežo. Pametna žival je takoj razumela, kaj hočejo od nje. S što-rasto gracijoznstjo je postavila svoje štiri velikanske noge vkup in obstala na ploščadi kakor na svojem običajnem dresurnem sodcu. Pritisk na vzvod; stroj je zdrdral z Jumbom po maneži.
Navdušeno ploskanje je zagrmelo po hiši.
In zdaj je prišlo nezaslišano presenečenje:
Sluge so 0Vi'li slonov život s pasovi, ki so se nad njegovim hrbtom stekali v obroč. Od tega obroča so napeljali verigo čez škripec v sredi dvorane. Nato so pritrdili na os malega motorja vreteno za verigo.
Godba je utihnila; noben prašek se ni premaknil v žarki svetlobi.
Motor se je neslišno spustil v tek; slon je počasi splaval proti stropu.
Z onemoglim pogledom je zrl v tla, ki so se — o, nerazumljivi čudež! — odmikala pod njim, in ves prepaden in prestrašen strmel V obraze, ki so radovedno spremljali njegovo vožnjo. Dvakrat ali trikrat se mu je izvilo plašno rjovenje, ki je preteče odmevalo po ogromni dvorani.
A v tem je bil že na vrhu.
Bob Clifford se je z nasmeškom priklonil. Blazna burja ploskanja je izbruhnila, narasla, z nezmanjšano silo spremljala spuščanje živali k tlom in utihnila šele dolgo potem, ko je ubogi Jumbo postavil noge na trdna tla in se oddahnil.
Tudi gospod Wanamaker v svoji loži je z zanimanjem gledal in ploskal.
Umetnik se je priklonil na vse strani in nato odšel za svojim strojem na vodik. Ploskanje se je iznova oglasilo in trajalo, dokler ni izginil.
Ravnatelj cirkusa se je usodil vprašati, kako je gospod Wa<na-maker zadovoljen s to točko. Visoki gost je dejal:
»S tem Bobom Cliffordom bi rad govoril!«
»Nič ni lažjega: takoj naročim, naj pride semkaj.«
Wanamaker je zmajal z glavo. »Rad bi govoril z njim v njegovi garderobi.«
»Izvrstno. Ali vas smem spremiti?«
»Prosim.«
Pravkar se je pričenjala točka z dresiranimi gosmi. Gospoda sta stopila skozi mali zasebni vhod ravnateljske lože na širok hodnik, ki je vodi okoli in okoli prostora za gledalce. Na tem hodniku so se vrstila'vrata s številkami; ploščice z nerazumljivimi napisi so se jima svetile naproti. Neučakani klici so se oglašali z desne in leve, ljudje, ki so tekali mimo, so hlastno pozdravljali s svojimi na-ličenimi obrazi. Vmes so vreščali signali, višnjeve in rdeče svetiljke so se pobliskavale tu in tam. Ostri cirkuški duh je postajal čedalje močnejši. Na več strani so se odcepljali hodniki, zaprti z lesami iz latev. Ravnatelj je potrkal na neka vrata. Ne da bi počakal odgovora, je stopil v garderobo in vljudno porinil spremljevalca najprej.
»Gospod Wanamaker želi govoriti z vami.«
To rekši je hotel ravnatelj zapreti vrata za seboj. A njegov gost jih je spretno prestregel z nogo in rekel s prijaznim nasmeškom:
»Vi lahko greste.«
»Kako mislite, gospod Wanamaker?« je nekam osuplo vprašal ravnatelj.
»Tako mislim, da bi rad govoril z gospodom Cliffordom med štirimi očmi. Ne potrebujem vas več.«
»Prav.« Odstavljeni ravnatelj je zadenski zdrsal 'iz garderobe.
Moža sta si stala nekaj trenutkov molče nasproti in gledala drug drugega. Wanamaker je vzel cigareto iz škatle, ki je stala na umetnikovi toaletni mizi, jo vtaknil v usta in jo prižgal; nato jo je razočarano pogledal, jo vrgel na tla, potegnil iz žepa svojo lastno zlato cigaretnico in si vzel drugo. Potem je mahoma izpregovoril:
»Ali je vaš stroj pošten?«	•
Clifford je ponovil:
»Ali je moj stroj pošten?«
»Ali dela res z vodikom — ali gre za kak trik?«
Clifford je s svoje strani segel v zlato cigaretnico, ki jo je gost še držal v iztegnjeni rokL
»Seveda za trik.«
Wanamaker je pokimal. Stopil je k vratom, v začudenje 'Boba Clifforda, ki je že mislil, da ga hoče gost prav tako naglo zapustiti, kakor je bil prišel. A Wanamaker je vrata samo odprl, pogledal venkaj in jih spet zaprl.
»Koliko ljudi pozna ta trik?«
»Nihče,<* je rekel Clifford.
»Dobro.«
»Zakaj vprašate?«
»V čem obstoji trik?«
»V skritih akumulatorjih.«
»Koliko zaslužite na mesec?«
»Pet sto dolarjev.«
»Ali hočete zaslužiti petdeset milijonov dolarjev?«
»Da,« je točno odgovoril Clifford.
»To je najmanjši znesek, za katerega sem vam porok. Nanesti pa utegne tudi pet in sedem deset do sto milijonov. Vaš delež, mislim.«
»Kaj moram storiti?«
»Pridite čez eno uro v hotel ,Majestic'.«
Tako govoreč je Wanamaker spravil cigaretnico v žep in položil roko na kljuko.
»Se nekaj mi povejte, gospod Wanamaker: ali je kupčija, ki mi jo ponujate, poštena?«.
Wanamaker ga je pažljiv^ ppgfedal m odgovora:
»Tedaj gre za sleparijo?«
»Da.««
»Potem mi je žal.«
»Do svidenja,« je rekel Wanamaker, »čez eno uro v hotelu ,Ma-jestic'. A glejte, da ne zamudite. Rad bi šel kmalu spat.«
»Ne bo me.«
»Cujte: bodite točni.«
S temi besedami je gospod Wanamaker odšel.
Spet ga je obdal hlastni vrvež soparnih hodnikov: loputanje z vrati, rožljanje telefonov, rezki zvok signalnih klicev, ki so dajali življenju te hiše njegov posebni ritem. Livriranci so naglo skakali iz temnih kotov in ponižno odpirali nihajoča vrata. O ravnatelju ni bilo nikoder videti sledu; očividno je že ves cirkus vedel, kdo je gost in kako je treba z njim ravnati.
Avto se je bil pravkar zapeljal pred vhod; tudi ravnatelj je stal na svojem mestu kakor vtelešena, smehljajoča se samoumevnost.
»Na policijo!«
Redar je safutiral — vsi Tedarji so saltjtirali, ko je gospod Wa-namaker neovirano korakal proti svojemu cilju.
!n vrata so se odprla kakor sama od sebe.
»Ali ga hočete videti?« je vprašal predsednik in segel Wana-makerju v roko. Očitno je bilo, da se zaveda časti, ki ga je doletela.
»Prosim.«
Šla sta v stransko krilo, ki je bilo oddeljeno z železnimi omrežji. Postave v treznih uniformah so hodile tod sem in tja. Hodnikov ni bilo kraja.
Eden izmed sivosuknjafljev je stopil najprej in vzdignil poklopec na neki lini.
»Tamle sedi,« je rekel predsednik. »To vam je zakrknjenec. Neomajno vztraja na tem, da je Mr. Wanamaker iz New Yorka. Nu, nu — kaj pa to pomeni?«
Wanamaker je radovedno pogledal v celico. Prvo, kar je videl, je bilo pet šampanjskih steklenic, ki so prazne ležale po tleh. Na mizi zraven jetnika je stalo vsaj tucat zabojčkov smotk. Tudi najbolj zakrknjeni nekadilec bi bil na prvi pogled spoznal odlične znamke. Med vsem tem je stal podnos s krožniki in obilnimi ostanki večerje: škatla z ikro, pol fazana ki nekaj ananasovih olupkov.
Sredi teh dobrot je prebivalec celice na pol leže, na pol stoje lovil ravnotežje; niti v tem zares nevzdržljivem položaju ni bil vzel klobuka z glave. Njegov obraz je bil še bolj zabuhel iu rdeč kakor po navadi. In njegove oči so blodile po prostoru s tisto tiho radostjo, ki je blažena pravica popolne pijanosti.
»Kdo mu je priskrbel šampanjca?« je osorno vprašal ravnatelj.
»Glavni paznik Davey.« »Takoj naj pride.«
»Razumem.«
»Ali ste že kdaj videli kaj takega?« je vprašal predsednik. »V naši deželi, v kateri je hvala Bogu zmagala prohibicija, se ljudje drznejo obhajati v državni policijski ječi orgilie s šampanjcem. Kaj pravite, gospod Wanamaker?«
»Moj Bog!« je rekel ta.
»Ali ni nezaslišano? Ko je vendar vsak spodoben človek anti-alkoholik.«
»Vsak? Tudi jaz rad časih popijem kako steklenico šumečega vina. A premagujem se, ker...«
»Vidite! Zato, ker je moralni zakon v vas močnejši od pože-Ijeoja.«
»Tega prav za prav nisem hotel reči. Reči sem hotel: zato, ker so mojega dobavitelja šampanjca zaprli. In novega naslova še nimam. Imel je tudi whisky, in sploh. Strahota je!«
Vodovodni instalater
JAKOB BABNIK
LJUBLJANA
Škof ja ulica 15.
TELEFON 3010
i$vrsuje vsa v svojo široko spadajoča dola od navadne do najfinejše i$vedGe
Cene solidne!	Dela prvovrstna!
Qamiture ata »rf

in predsobe, vse vrste lesenih in pletenih izdelkov
ležalne stole z navadnim platnom in indanthren blagom, pipe za sode
lastni izdelek podnožnic in stepačev, morska trava (Crin Afrique) in žimo Prvovrstno blago po najnižjih konkurenčnih cenah
Zahtevajte oferte!
M. Pakič - Ljubljana
Pisarna Sv. Petra nasip 27 - Telef. 2915
Detailna prodajalna: ŠOLSKI DREVORED ŠT. 2
7142
VELIKI SEJEM
koles, gramofonov, športnih predmetov itd. v trgovini
»TEHNIK" JOSIP BANJAI, Ljubljana,
7199 Miklošičeva cesta 20. Palača Okrožnega urada.
Pred nakupom si oglejte kolesa Min St iz tovarne StyPla9 Pucli avtomate pri
M. lARDO
mehanična delavnica koles, šivalnih strojev in gramofonov
7177 LJUBLJANA, Poljanska cesta 31
v zalogi rabljena kolesa po najnižjih cenah, pnevmatika in nadomestni deli.
Najboljši Slamičevi mesni izdelki so
KONZERVE IN PAŠTETE,
Obiščite nas na velesejmu!
FRANC SLAMIČ, tovarna konzerv
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 6, telefon 29-73
to to
cn
I I
Kje se dobro in poceni stanuje
v GRADCU (Avstrija) ? »Hotel Griiner Baum" Mariahllferstrasse 30
Sobe od šiling 2.80 do 6.—. 5649 Govori se slovensko.
KRAŠNJA MIRKO
KRZNARSTVO IN IZDELOVANJE ČEPIC
LJUBLJANA, WolSova ulica 12, dvorišče
Po najnovejšem kroju modernizirani krzneni plašči, jope itd. po znižani ceni. Sprejemam čez poletje tudi v shrambo. Cenjene dame poslužjte se ugodne prilike!	7198
LJUBLJANSKA GRADBENA DRUŽBA Z O..Z.
Telefon štev. 25—27
LJUBLJANA, Slomškova ul. £9
Brzojavka: Gradbena Ljubljana
Gradbeno podjetje za vse vrste visokih zgradb, industrijske zgradbe, gospodarske zgradbe, cestne in mostne zgradbe, centralne kurjave ter vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. Najnižje cene in najsolidnejša izvršitev. 6724
Otroške vozičke, kolesa, šivalne stroje in motocikle »Triumph« nudi tvrdka
JOSIP KVEDER, LJUBLJANA
Krekov trg 10	7176
Oglejte si zalogo na velesejmu v pavilj. G
I. SLANOVIC
Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Ga jeva ulica 2.
Se priporoča za vsa v to stroko spada« joča dela. Specijelno za delikatesna in sla« ščičarska namizna in izložbena stojala ia medenine ali železno poniklovana. 3084
PARKETE
dobavlja in polaga ter prevzema čiščenje starega parketa in vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižji ceni in prvovrstno delo proti jamstvu.
KARL ČADEJ, MARIBOR
Vrtna ulica 13, Pobrežje.
7229
A
Ne zamudite ob priliki obiska velesejma	posetiti nas v Kranju
---=	m ter si s tem potom ugodnega nakupa znanih vrst ostankov in partij druge manufak- ==■	_---—
r,«.	ture mnogo pod običajno prodajno ceno kriti potne stroške.	^ ■	"—--
FRANC CROBATH d. z o. z., veletrgovina manufakture	KRANJ
Ustanovljeno leta 1885.
€ette
oj/oscm t
Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri» stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492, 3492
Za cd|oocr 2 Din
mamCofc
•Vas/cre tnalih oglasov
dobite takoj po izidu tista o podružnicah „ Jutra * v •Mariboru, 9 'Celju, 9 iVorem mestu, 9 ISrhcvIjah in ms &emetiicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
Čevljarskega
prikrojevalca
sanesljivega in dobro izurjenega v vseh modnih čevljih, sprejmem takoj v »lužbo. Prednost ima samec. Ponudbe na »glasni Dddelek »Jutrac pod šifro »Zanesljiv 56«. 24656-1
Brivskega
pomočnika
dobro kurjenega sprejme takoj Franc V r a n i 6 a r, Skufja Loka.	24637-1
Vajenko
m pomocnice
sprejme atelje Hi t v. — Kongresni trg 13.
24S04-1
Spretne pletilje in prešivalke
tprejm emo. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 20530-1
Vrtnarja
vajenega tudi mizarskih del in nekoliko sodarstva, sprejmem. Obširno stanova nj-e na razpolago, plača po dogovoru. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«.
20095-1
Spretno šiviljo
ia obleke in za krpanje perila iščem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
24803-1
Velika trgovina
t mešanim blagom išče pridnega učenca, z boljšo Šolsko kobra z bo. starost na.imaaj 15 let, pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na cikis. oddelek »Ju trn« p o tf Šifro »Bister«.	30362-1
Šteparico
za gornja dela, dobro m-oč za fina dela sprejmem ta koj. M. Pobaška, čevljar stvo, Cankarjevo nabrežje 7/1.	24797-1
Kuharico
samostojno in pošteno, ki opravlja tudi ostale hišne posle, iščem za manjšo o-bitelj v Zagrebu, Baruna Jelačiča ulita štev. 4 — Vrhov nik.	24504-1
Vajenca
za slikarsko obrt sprejmem » 15. junijem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Slikarski vajenec«.	24601-1
Natakarico
ki bi bila zmožna samostojno voditi gostilno na deželi, sprejmem takoj. — Ponudbe na oglasni odd. >Jutra« pod širo »Gorenjsko«.	24647-1
Učenca
z primerno šolsko izobrazbo, pridnega in poštenega sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. G. Resman, trgovina mešanega blaga. Florijanska 32. 20567-1
Zlatar, vajenca
sprejme tvrdka A. Fu<-hs, Ljubljana.	24863-1
G. Ih. Rotman:
Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski
(Ponatis prepovedan.)
Čevlj. pomočnik
(prikroj-evalec) dobi službo. Po-nudbe na glasni oddelek »Jutra« pod »Delovodja«.
24600-1
Gospodično
k 2 otrokoma 5—8 let, ki bi jih spremljala za 2 meseca na letovišče, iščem. Pogoj: zdrava in zanesljiva z znanjem nemškega jezika. Popolna oskrba. — Prednost imajo učiteljice. Pismene ponudbe z zahtevki ta referencami na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro ^Letovišče na Gorenjskem«.
24783-1
Vajenko
takoj sprejme damska kro-jačnica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
24778-1
Učenko
Jepe postave, po možnosti z znanjem nemščine, sprej-me konfekcijska trgovina v LJubljani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
24755-1
Služkinjo (Oskrbnik - ekonom
pridno in	pošteno 1 š 2 e I išče službo na velepose
slovenska	obitelj v Bosni. I stvu. Nastopi takoj. Hlad-
Poizve se	na Rimski cesti I nik Franc, BI. Brezovica,
št. 18/11.	20375-1 I Vrhnika. 24684-2
Mlinar, vajenca I Prodajalka
s prostim stanovanjem in [ z devetletno prakso, prid-hrano sprejmem takoj ▼ I na in poštena, zmožna triletno učno dobo. — Po- I kavcije, želi spremeniti nudbe na oglasni oddelek I službo. Naslov v oglasnem »Jutrac pod »Na deželi«. I oddelku »Jutra«.
20369-1 I	24753-2
Vajenke I Mesto gospodinje
pridne in poštene sprejme I -želi gospa. Zmožna je vsa-takoj Ana Zakostelny, I kega dela. Govori sloven-strojno pletenje. Ljubljana, I sik o. hrvatsko in nemško. Šmartin&ka eesta 8.	I Ponudbe na oglasni odd.
19596-1 I »Jutra« pod »50 let«
24784-2
Služkinjo
pošteno, za domača opravila, sprejmem. Ponudbe na oglasni oJdel. »Jutra« pod Urna«.	24750-1
2 krojaška pomoč.
za prvo-vrst.no, veliko delo sprejme Jeloivšek, Ljutomer.	34756-1
Gospoda (ično) .	. .
s perfektnim znanjem neoi- I iVOntOnSlitija ščine, iščem za 2 uri v I z maturo in večletno pi-tednu. Ponudbe pod šifro I sarniško prakso, vešča per-Perfektna nemščina« na I fektne slovenščine, nemšči-aglasni oddelek »Jutra«. [ne, angleščine, deloma 20510-1 j francoščine in italijanščine ter nemSke stenografije,
Učenko 1 s'u^'>0 7a t^ koj. —
v trgovino mešanega bla
Agronom I Potnika
z 32Ietuo prakso. 11 let I močnate stroke, ki zna So star, poročen, vešč v vseh I firati in ima za to potre kmetijskih strokah, išče I ben izpit, sprejmem s hra-službo upravitelja pri ka- I no in stanovanjem v hiši kem veleposestvu. Naslov I ter plačo po dogovoru. — v oglasnem oddelku Jutra Ponudbe z dosedanjimi 204*50-3 I spričevali na »glasni od delek »Jutrac pod šifro
Korespondentinja 1 >p°tnik«	s«5--5
Cenjene ponudbe na oglas.
V tr^vinu iiiesant^a -r (oddelek »Jutra« pod šifro ga sprejme takoj A. Dru- I .»Točna«. 34768-3 skovic, Moste, Valentini __
Vodnikova 14.
— | Trgovski pomočnik
išče mesto skladiščnika ali kaj sl.ičnega. Prevzame tu
in ene-ra stroinca ddavct I di Todstv<> podružnice, za
r Tnf r	':,hk<> po,oži garancij
^/^I.uk.?! '	I Po-nudbe na oglas oddelek
Mizar, pomočnike
za stavbeno mizarstvo
nad Ljubljano.
20206-1
Strojarja
iščem za samostojno delo in za vodstvo večje stro-jarne. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Strokovnjake.	20368-1
99.
Oh, oh. tako mi je bilo zdaj vso no? sedeti r zaporu zaradi inoiega lepega vedenji! Mesce je jasno svetil, a v moji ječi je bilo tesno. Ali — kaj je bilo to? Sredi noči je zdajci nekdo odprl linico na vratih in v odprtini se je pokazala — glava moje prijateljice šilonoške! Ljubo dekletce je odrinilo zapah in priteklo noter.
100.
Čakala sem, da je gospodična zaspala!« je rekla. »Ali jo popihava?« — »Takisto sem mislil tudi jaz!« sem dejal. — »A kako bi to napravila?« je vprašala šilonoška. »Nikjer ne morem dobiti ključa od hišnih vrat«. — »To kar meni prepusti!« sem rekel ter ji pokazal sušilno vrv in lestvico. »Samo hitro se obleci, pa bo!«
Prodajalko
mešane stroke, popolnoma zmožno samostojno voditi velik mamifaktumi oddelek in dobro aranžerko, sprejmem s 1. julijem. Popolna oskrba v hiši. Le poštene i.n z daljšo prakso, res zmožme prodajalke naj pošljejo ponudbe z navedbo referenc in zahtevkom plače na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Vešča manufak-turistinja in izložbena. aran-žerka«.	20363d
Več šivilj
sprejme takoj modni salon Štefanije Lukež, Vegova ulica 8/1.	34581 d
Gospodično
iz boljše rodbine, ki zna dobro šivati in govori slo-vemsko in nemško, sprejme odlična dama za hišno (Kammerfrau). Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
305S0->1
Postrežnico
pridno in pošteno, k! je služila v boljših hišah iščem za dopoldne od 't. do lil. ure. Vprašati v Vr-hovčevi ulici 5. 24S26-1
Več dobrih šteparic
v sta-Ino službo sprejme Prešern, tovarna čevljev v Kranju.	2481.1-1
Dekle
srednjih let, ki zna dobro kuhati, sprejmem takoj v stalno in dobro službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«,	24825-1
101.
Kakor sva rekla, tako sva storila, šilonoška se je jadrno oblekla. Nato sva zlezla skozi okence in jela oprezno plezati po sn-šilui vrvi na ono stran. Na srečo je bila gospa Mišimirjeva zvečer pobrala perilo, zakaj drugače bi nama bile njene srajce in spodnje hlače zelo napotovale.
Šoferja
treznega in zanesljivega, izučenega mehanika, z do-'brimi spričevali, išče Kolin-ska tovarna v Ljubljani. — Predstaviti se osebno.
24843 4
Več dobrih šivilj
za damske obleke sprejme tovarna perila in oblek Stermecki, Celje. 24707-1
Frizer, vajenca
sprejme Turk, Miklošičeva cesta 6.	'24852-1
Kot družabnico
g kapitalom 10—15.000 Din za delikateso iščem žensko moč. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »JutTa« pod »Družabnka«.	24879-1
Prvovrstno šiviljo
zmožno samostojno voditi splošno vsa damska dela, išče krojač kot družabntco
na prometni točki v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Krojač«. 34877-U
Specijal. mehanika
za motorje ln avtomobile sprejmem. Oferte z natančnim opisom prejšnjega službovanja prosim na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Spec-ijalist«.	24891-1
Zanesljivo služkinjo
ki zna dobro kuhati in opravi j a-ti tudi druga hišna dela, sprejme boljša družina v Ljubljani. Biti mora snažna, zdrava, le-
» Jutra« pod značko »Tr govska moč«.	20151-2
Slaščičar, pomočnik
mlajši. marljiv im pošten
išče službo v boljši slašči
čarni. Cenj. ponudbe na
, - ;	i naslov: Viktor Vrkalovič
pega obnašanja i.n poštena, .i.-,:«,--. cj-,k Pptr;„;
stara 35-35 let. Plača 350	S!Bak'
do 400 Din. Na si o v pove 1 ska
oglasni oddelek »Jutra«.
20457-1
Šofer
twv?i strojni kurjač, ki tro-
Stalno pisar, službo I	»7 SI
doto vpeljano UATe' od ' 50.000—75.000 Din, proti .	.
vknjižbi na prvo mesto. I	Sobarica
Ponudbe na oglas, oddelek I išče shrabo v hotelu ali »Jutra« pod »Takoj dobra I J^aj stičnejra. Naslov pov«> plača«.	24G78-1 | oglasni oadeleik »Jutra«.
3M13-!
Boljšo šiviljo	_ . , s
za damske obleke sprej- I	Zacetllica
m-etm za del-o par dni na išfe za takoj mesto r pt-dom. Naslov pove oglasni I sami, ali <rre kot blagajni-oddelek »Jutra«. 24001-1 | čarka. Ponudbe na oglasni
oddelek »Jutra« pod šifro
-Točna 832«.
31S32-2
Radi odhoda
Postrežnico
snažno tn pridno iščem.
Naslov v oglasnem oddelku ■	;lužbo za	;a.
»Jutra«.	in pošteno služklnio.
.veščo vseh gospodiniskih Mlajšo frizerko Me.l. Naslove pro-sim pustiti
le dobro ondulerko sprej- [v ng-lasnem oddelku Jutra me takoj Rožič v Šiški. I pod šifro »Zelo pridna«.
34962-1 I	.	24884-^
Samski mlinar
Pomivalko
■za popoldanske nre iščem. I z večletno prakso, išče roe-Naslov pove ogl. oddelek sto mlinarja, ali pa vzame »Jutra«.	24931-1 I mlin v najem. Naslov pove
oglasni oddelek »Jutra«.
2 damska krojača '	245993
ln 2 šivilji, samo prvo .	_ ( f
vrstne moči dobe stal- I	Dekle
no zaDoslltev v damskl ki sluSi že par let v boljši krojačnicl tvrdke Elite, hiši, vajeno vseh del, se Ljubljana, Prešernova želi temeljito izučiti v ulica 7.	24917-1 | boljši kuhi. Več mesecev
gre samo za hrano ta sta . _ _novanj* kamorkoli v kuhi-I njo poštene hiše. Cenjene ponudbe prosi na oglasni
Službo inkasantinjelS^
ali kaj sličnega isce kav- dan6 ^lužbe u juI!jat.
cije zmozna dobra računa- I	34836-2 rica, ki ima dosti proste-
ga časa. Ponudbe na »gl. i	* ,
oddelek »Jutra« pod šifro I	SOier »Tu r Ljubljani«. 20546-? | izuče« fine mehanike, tre
zen	in zmožen popravil.
Trgovski pomočnik	nLIovT^
»pecerist, prvovrsten pro- oddelku »Jutra«.	24854-2 dajalec, i najboljšimi referencami. mlad ra agilen. ■ ~ , ,v .. išče mesta v kakršnikoli L2i illSniKa
trgovini. — Ponudbe pod I bi šel soliden in	pošten
šifro »Agilen špeceriste na I mizar. Nastop po	dogovo-
oglasmi oddelek »Jutra«. I ru. Naslov pove	oilasmi
24604-2 oddelek »Jutra«.	24850-2
Mlad mehanik I Kontoristinja
vešč popolnoma v avtoge- I zmožna vseh pisarniških nič-neim varenju želi ,-jpre- 1 del. z večletno prakso ▼ meniti službo v avtodelav- I kovinski i.n električni in-niico. Jovišič, Ižanska 75. I dustriii, išče službo. Cenj.
24638-2 | ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sa
Trgov, pomočnik l®*5^™ ^ 3490(W
vešč vsakega dela, išče i 0 . ,. , , službe kjerkoli. Spreime CJOdaVlCarSkl tudi drugo kakršnokoli I	nnmnrnil
službo. Cenjene ponudbe ,	, ,
pod šifro »Takojšen na- odroma delavec dobro n-stop« na oglasni oddelek	.isce kjerkoh službo
».Tmtra«.	31029-2 I Natopi lahko takoj Po-
nudbe na oglasni oddelek
Učenca
pridnega ta poštenega, « ootrebno Šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino mešanega blasa, i oskrbo v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Učenec«.	20420-1
Kuharica
pridna in poštena, srednje starosti, dobi takoj stalno dužbo. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 20470-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega ta zanesljivega sprejme takoj ali pozneje v stalno službo frizerski salon »Luiza-«, Ptuj,
20360-1
Na posestvo
kjer ni gospodarja želi priti čez 401etni moški izurjen v vseh gospodarskih in kmetijskih poslih, vešč živinoreje in sadjereje ter zmožen kavoije. Ponudbe pod »Zimožen strokovnjak« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	247117-3
Službo na posestvo
želi samski moški nad 40 •let star, ki se razume na vsa kmetijska dela ta je kavcije zmožen. Gre tudi za kočiiaža. Ponudbe pod .»Kočijaž« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
347118-2
Službo hišnika
želi samski čez 40 let star moški, zimožen tudi kavcije. Izurjen v sadnem ta cvetličnem vrtu. Pismene ponudbe pod »Hišnik« na podr. »Jutra« v Mariboru.
347.19-2
Deklica
stara 16 let, marljiva, poštenih staršev, se želi izučiti za frizerko ali v trgovini. Nastopi lahko ta-koi ali poznei». Naslov v oglasnem oddeiku »Jirtra«.
34598.8
»Jutra«
pod »Sodavičar«.
34880-2
Trgovski sotrudnik
star 34 let. vešč slovenskega ln nemškega jezika v govoru in pisavi. Izurjen z večletno prakso v specerijskl. kolonljalnl ln barvni stroki, želi nameščenia takoj. Prevzamem tudi v to stroko spadajoče zastopstvo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Merkur«.
24946-2
Trgovski ootnočnik
išče mesto skladiščnika aM kaj sličnega. Prevzame tudi vodstvo podružnice, za kar lahko položi garancijo Ponudbe na o<r!as. oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovska moč«.	20151-2
1000 Din dam
on-emu, ki mi tekom enega meseca preskrbi služb.) ■nisarniSke moči, hlaeajni-farke ali kaj podobnega. Imam dve letn prakse v samostojnem vodstvu sarn.išVh in blagajniških poslov. Prijavne pomndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Jifro »Sposobna«.
samostojna, slovenska in i	..
nemška, prosi nameščenje. I	r OtnikU
Blagohotne ponudbe pod I ki redno obiskuje tvrdke šifro »Takojšen nastop 20« I po možnosti po vseh bano na oglasni oddelek Jutra. I \inah, želim dati malo 20371-2 I žipno kolekcijo novega epohalnega brezkonkurenč Natakar	I nega predmeta. Res dobra
, X »X	provizija. Ponudbe na ogl
kot jelonoša vešč nem- Ulelek »Jutra« pod šifro
venskega	IV
sezonske službe v ka- ■ . ., . kem letovišču. Cenjene Agllni agenti ponudbe na podružnico zaslužijo pri nas lahko ve-»Jutra« v Celju pod I iiko in vedno. Nikaka značko »Natakar«. * I i-sakdanja stvar. 100 kon 24944-2 I sumentov vseh eksistenčnih slojev štejemo k našim I odjemalcem. — Gospodje! ^ ■* •	' Fraze in iluzije spadajo v
t . . vv, - preteklost. Zagrabite to
Za srbohrvaščino I redko priliko in zahtevaj-
iščem učitelja. Ponudbe n» te še danes naš obsežen oglas, oddelek »Jutra« pod I katalog in prospekte vseh značko »Takoj«. 24658-4 | gospodinjskih predmetov. -
R a zpoš i 1 ja lnica »Omnia« —
Camernikova 1	cwta 14-
šoferska šola
Ljnbljana. Dunajska e. 361
24fi42-o
Potnika
(Jugo - Anto) telefon 2236.	Prn?t\ fn
Prvi oblast, koncesijonirana LJ"wJan(>' za	'»
Prospekt 15 zastonj _ pi
šite ponj!	b®na 'Sj**0* <fdd" ,!Jjlra<
v '	1 pod »Visoka provizija«.
Ako potrebujete
dobrega Inštruktorja, I	Potnika
prevajalca, risarja 1. dr. I j , ,v	. ... .
obrnite se na naslov	' .T^^ta.
Akademski urad dela, htTO,kl-t5P™ Ljubljana, univerza. M ^J^C^I " S -vam bo takoj preskrbel I &kofJa Loka" zanesljivo moč.	.
17677-41 Potnika
za obisk privatnikov išče Oblastveno koncesijonirana I večje podjetje v Ljublja-
šoferska šola	"r,esne	z
_	I navedbo referenc pod šifro
uoiko Pipenbacher -Deio 331« na ogias. nd-
Linbljana, Gosposvetska 12 delek »Jutra«. 24864-3 — Zahtevajte informacije, i -
17790-41 Za Gorenjsko
sprejmem več potnikov za r, i obisk privatnih strank. — ^Mfcdb I Vpeljani ta verzirani v I manufakturni stroki imajo Eksistenca	I prednost. Služba stalna,
s 4000 Din! Investicija. — C^eile P?"udbe P0^ ,5!fr(? Brez režije in konkurence »FJsum 600« na ogiasni -- 1 oddelek »Jutra«.	-

20473-5
Samostojen poklic za boljšo damo. Brezplačno po- [	p. >ntir!, ^nctnnnikn učevanje v mnogostranski	i 1J t ZaStOpniKa siiecijalni stroki. Združeno J?.L »obr« uveden pri z umetnostno obrtjo. Vpra-	miiarjih. isce domače pod_ šanja na oglasai oddelek	jetje. Ponudbe na oglasna »Jutra« pod šifro »555«.	°±V'lek 'Jutra< ^J^ 24607-3	»693«.	19791-5
Zastopnike(ce) jFiksum in provizijo
pridne in poštene iščem za	nudimo potnikom za obisk
,prodajo zelo praktičnega	Petnih strank za Ljub-
vsaki hiši zahtevanega	UaT1° ,111 v»l">li.co, ter celo
in cenenega predmeta, sij.	Dravsko banovino. Ponudbe
nimalem dnevni zaslužek	na og asm oddelek »Jutra« Din 150. Priložite znamko šlfr0 »Fiksum in pro-
za 1 Din za prospekt. -1	vmja^	3016o-o
IVMiudbe na: Gvido Pre-
melč, Šoštanj.
24762-3
M*
Vožnie I Vrtne zaklop. stole
. _____prodaja pisarna Tribuč tia
1 par modnimi konja	^ t j f 2603.
preri-zamem. — Ce mogoče I stalno. Ivan Porenta, Za-' voglje, p. Hruška.
3 ročne dire
«a težo 100—400 kg proda
Franc Kožar, izdelovatelj voz v Domžalah. 20159-6
Antične predmete
orijentalne, zelo pripravne .a dekoracijo gosposkih sob ali sobe za goste — nadalje namizni telefon, pisalni stroj »Scripta« in fotografič-ni aparat po ie-lo primerni ceni prodam. Xa ogled dnevno med 13. in 15. uro. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 203S5-6
Otroški voziček
dobro ohranjen naprodaj v Gledališki ulici 3, pritličje 24627-6
Kuhalo na petrolej
(Petroleumkocher) naprodaj v Rožni ulici 41/11 levo — vsaki dan med 2. in 3. uro 20517-6
2 avto plašča
št. 30/3 % 31/4, vožena kakih 30 lcm, in štiricilin-derski magnet nprodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20489-6
Radi selitve prodam
mizo, stole, lestenec, slike, posodo in razne druge stva ri. Kodeljevo, Slomškova 4 24835-6
Otroška postelja
železna, ta otroški voziček Korbtvagen) naprodaj na Sv. Petra cesti štev. 49. dvorišče.	34S4ti-6
Otroški voziček
moderen in pločevinasto banjico kupim. — Ponudbe pod »Moderen« na oglas, •oddelek »Jutra«.
24776
Kolo
staro, tudi potrto, kupim. Tudi posamezne dele. — Lipuš, Vodovodna c. 56 24770-'
Oficirsko sabljo
dobro ohranjeno kupi N F-orfcič, Ljubljana, Mestna hranilnica.	24818-7
Štedilnik
dobro ohranjen kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34848-7
Zelenega pelina
brez cvetja, 10—100 kg kupi M. Sajovic, Ljublja na. Gradišče 14/1, vrata 3 24S47-7
Pozor, lovci!
Vse cenj. dobavitelje opozarjam, da sprejemam ustreljene srnjake samo po naročilu. • »Riba« Ogrinc. Ljubljana.	24S5S-7
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen po ugodni ceni proda K. Cerne, Ljubljana VII — Knezova ulica štev. 18, pritličje.	34871-6
Še se prodajajo
lični damski slamnički v modni lopi št. 10, Vodnikov trg. — Priporoča se Mier Ivana.	24883-«
Kupim
rabljeoo pisalno mizo, pihalni stroj, stole in oma ro za pisarno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pisarniški inventar«.
20511-7
2 nočni omarici
kupiim takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
24026-7
Špecerijsko tehtnico
malo, navadno, če mogoče tudi uteže kupim. Vršič, Ljubljana, Gledališka 4-1. 24934-7
o zor, zobotehniki
Brivski amerikanski stol, primeren za zobotehnika, proda Ivan Svajgar, brivec, Črnomelj.	20687-6
Vrtna lopa
lesena, dobro ohranjena naprodaj. Pogledati na Vil-larjevi cesti 2(t, kurilnica 20303-6
Strojarne, pozor!
Prodam zelo malo rabljen, skoraj še popolnoma nov cepilni stroj (SpaJtmaschi-ne). Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro Lepa prilika«. 20370-6
34807-3
General, zastopnike
■rajonske, za banovine: dravsko, drtasko, vrbasko, primorsko, zetsk-o, vardar-
Premog in drva
nrodaja Jezeršek, Vodmat 200
Puhasto perje
čisto, čuhano, kg no 48 Din
sfco, moravsko, dunavsko, I druga vrsta po Din 38 kg, savsko in za Beograd si. I čisito, čohano, kg po 48 Din občina, dobre organizator- in čiivti puh kg po 350 Din je za prevzem io plasira- razpošilja po poštnem po-nje epo-halnega brezkonkfc- | vzetju L. Brozovid, Zagreb renčmega predmeta, kateremu je kupec vsaka hiša, I prpnlftCT rirvn knkc obrt. kmetija, industrija, vremOg. prva, KOKS sprejmemo. Možnost čiste- Proda'a Vinko Podobnik ga mesečnega zaslužka Din | Tržaška eesta 16. Tel. 33-13 30.000. Samo resni, agilni
organizatorji naj pošljejo I DomaČe Vrtnice obšime ponudbe na naslov:	v rastlinjaku, nu-
Ing. pa,m»ntjev in Žitnik, hi po konkurenčni ceni Zagreb Bosanska ul. br. cvetličama ta vrtnarstvo 35. Potrebna gotovina za Korsika, Miklošičeva in prevzem blaga Din 6000. Bleiweisova cesta. 20532-6 V ponudbi je navesti, za | katero banovino je interesent.	34767-3
20 oken
Sipami in okvirji, 1.15X .60, porabne za preureditev hiše, v želo dobrem stanju prodam. Ponudbe pod »Okna« na ogl. odd. »Jutra«.	18908-6
Kompletno strojno napravo parne žage
s polno jarmenikom, ki še obratuje do konca junija, prodam. Vprašanja na podružnico »Jutra« v Cedju pod značko »Pilana«.
19627-6
Laško
Za takoi rabimo zastopnika. Reflektanti naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno mesto 501«.	24u01-3
Čoln
primeren za majhno družino. zelo stabilen, naprodaj za 400 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20537-6
Za trajno ondulacijo
aparat poceni proda A. Trabi. elektromehanična de-.. . . ,,	, lavnica v Mariboru, Vod-
najfmejsega izdelka, sra- nikOT tr_	24714-6
ronrira.nfl cfaiorcl-o nhliL-o I
Kose
rantirane, štajerske oblike oddam v komisijo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kosa«. 20468-3
Entlanje 1 m 1 Din
Pregrinjala, store, zavese, perilo, vežem ročno po najnižjih cenah. Dunajska c. št. T-aTV.
24,993-3
Postrežnica
ia pospravljanje pisarne, išče zaposlenia. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 2®e4-3
Glavno zastopstvo
novodoibnega predmeta oddam. Nekaj kapitala potrebno. Interesentije naj pišejo na: Graz, Pofrtfach 86 24937-3
potniki
Potnik
kolonijalne stroke, ki potuje ali sam z avtom ali pa priseda kot sopotnik, se sprejme. Mala kolekcija vpeljana znamka, zelo mana tvrdka. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod značk« »Potnik 777«.
20649-5
Moderne kravate
30 vzorcev Din 10, damast namizni prti 140X140 s franžami Din 60, platneni namizni prti 120X140 Din 35. alpa.-c* kavne žličk e Dim 30. Sapira, Miklošičeva cesta 14/1. 34643-6
6 m črnega crep
satina prodam. Tavčarjeva 3/TV, levo.
34732-6
1 lokomobila 6 atm.
1 WoTthi-n-gton sesalta. 1 sesalka za zračili pritisk (Luftdnickpumpe). 1 ro-\na sesalka z 3 cilindrima. 300 m poiljekih tračnic. 15 vozičkov za poljsko železnico 1 kompresor za kamnolome na prodaj. Vsi ti predmeti so v najboljšem ta takoj uporabljivem stanju. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Lokomobila«.	24748-6
Radi bolezni
ugodno prodam voz (vagoni s kompletnim foto-ateljejerm ta to na prometnem prostoru tik mesta, ob državni cesti. Pismene ponudbe na podruž. »Jntra« v Celja pod »Atelje«.
Prodamo:
avto Peugeut, elektromotor a 3 HP, 2 preeizijski tehtnici za kavo, čaj etc., 2 pisarniški mili s stolo ma, dolgo mizo, opalograph knjigo »Universalrechnen«, stoječ obešalnik za obleko iz litega železa, veliko Lutzovo peč ta 2 tehtnici a 1 kg in 10 kg. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »777«.
20548-6
Napisno tablo
za tvrd-ko. 2.50 dolgo in dve tabli iz pločevine poceni proda Zomnit-z, Sv. Petra ceeta 16. 24899-6
Smrekove kole
za fižol. 4—5 m dolge prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24911-6
Železen štedilnik
malo rabljen poceni naprodaj Vodmatska št. 14.
34915-6
2 avbi
tn nekaj lepih rut	za narodno nošo proda	Marija Kurnik. Ljubljana,	Praža-kooa ulica 3.	24962-6
Volno za modrece
zelo poceni prodaja Sega, Cankarjevo nabrežje S*. 5/1
Fotoaparat
Tessar Zrts — tropen kamera naprodaj. Penič. Maribor, Vetrinjska ulica.
24939-6
Garnituro
mise in nekaj foteljev, tndi pleteno za predsobo, zastor pripraven za vrata 15Oy2?0 cm. pult za re-tniSirati kupiim takoj. — Ponudbe na vtaaroo, Gradišče 4.	34683
Ooremo
za manjšo špecerijsko trerovino, rabljena, v dobrem stanju kupim deloma ali v celoti. — Poudbe pod šifro »Začetek« na ogl. oddelek »Jutra«.	24907-7
»Ljubljanski Zvon«
letniki 1907, 09, 10, 12 in 13 naprodaj v Rožni ulici št. 41/11, levo, vsaki dan med 2. ta 3. uro. 30518-8
f(luaU
Radio
4 eevem 2500 in pianino, črn za 7500 na prodaj. — Dobrajc, Maribor, Tatten-bacbova 31.	34742-9
Radio
Super 7, za gostilno ali dvorano, poceni proda-m. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	20282-9
Najnovejša tabela radijskih oddajnih postaj
je izšla v založbi revije «Radio Ljubljana«. Obsega vse dosegljive oddajne postaje na kratkih, normalnih in dolgih valovih na podlagi najnovejših podatkov. Poleg napovedi ki-loclklov in valovne dolžine ima tabela rri rubrike, kamor si lahko vsak lastnik aparata zabeleži stopinje konden-zatorske skale Tabela se dobi proti odškodnini 2 Din (tudi v znamkah) pri Radio Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Dobite jo takoj po pošti franko, če pošljete v poštnih znamkah 2.50 dinarjev na Radio Ljubljana, Miklošičeva cesta 5.	19983-9
•t
Motorno kolo
s prikolico, v brezhibnem stanju, z električno razsvetljavo poceni proda Dermota Josip, meh. univerze ▼ Ljubljani. 34628-10
Motor s prikolico
v brezhibnem stanju, manjše tipe, kupim za trgovsko potovanje. — Ponudbe na o^las. oddelek »Jutra« ood »Zanesljiv motor«. 20555-10
Motorno kolo
s prikolico, znamke Rudgie-Whitworth, model Spezva.! 1.15 km, 500 RW, po zel« nizki ceni naprodaj v mehanični delavnici v fc'-ši »Tekstil bazar«, na dvorišču I>ri g. Kapel v Ljubliani.
20304-1«
Bencin-motor
z žago-cirkularko po zelo ugodni ceni proda Rotar Franc, Gotna vas štev. 56 pri Novem mestu. 24582-10
Ford avtomobil
v brezhibnem stanju, v«v. žen garatirano samo 32.000 km, ugodno naprodaj. — Vprašati v milarni in svečami — Vič-Ljubljana.
20472-10
»Pontijak«
petsedeina limuzina naprodaj. Na ogled v Ljubljani, Dolenjska cesta štev. 3.
24787-10
Avto
šesfciltadereki »Opel«, z limuzino prodam. Pism«^ ponudbe na podruž. J-utr» v Celju pod »Poceni«.
24713-1»
Avto
znamke Ford, petsedežrrf, radi selitve počeni proda-m. Naslov v ogla^nara oddelku »Jutra«. 20461-1/»
Potniški avto
v dobrem stanju, radi cd-potovanja poceni prodan. Kupca naučim šofira-ti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	30363-".0
Dieselmotor
20 HP, brezhiben, naprodaj pri Henrick Hetzl, umetni mlin in oljarna, Košake (Lajt-eršberg"). pošta Pesiri-ca pri Mariboru. 19141-1^
Essex avto
4—Ssedežein, vozem 16.008 km, dobro ohranjen (avto-taksi) prodam, eveTituein» s koncesijo vred. Ogleda ri na Bleiv. eisovi cesti št. 53.
30106-19
Oranibus
14 sedeži, v zelo dobrem stanju, s ,plišem prevlečen namrodaj. Naslov v ojr':as. oddelku »Jntra«. 34602- .0

Novo kolo
moško, prodam. Dopise posla/ti na oglasni odde;elc Jutra« pod šifro >1350«.
247:38-11
Damska kolesa
tovarniško nova prodajam po globoko znižani ceni — tudi na obroke. Izvolite si takoj ogledati veliko zalogo pri A. Bre-mec v Celju, Miklošičeva ulica štev. 2.
20333-11
Moško kolo
poceni naprodaj. Naslov t •lasnem oddelku »Jutra« 24641-lil
Moško kolo
malo rabljeno poceni pT«>-da Pavlin, vrtnar, Vodo-odna cesta.	24£44-'ll
777
Avto
sedmimi sedeži, odprt, v brezhibnem stanju poceni prodam. Naslov * v oglasnem oddelku »Jutra«.
24801-10
»Motosacoche«
prvovrstni švicarski motorji. Ceniki pri zastopstvu Motosacoche — Ljubljana, Miklošičeva e. 15, Velesejem, paviljoa G.
24794-10
Avto Fiat
Traktor Renault s priklop-nico, motorno kolo Harlejr Davidson s prikolico, motor Wanderer in več ma-Jib motorjev ceneno na prodaj. Justm Gusttačič, Maribor, Tattenbachova ni. št- 14.	30575-10
Indian motor
2 cilindra, 590 com, garantiran kot nov, malo vozen. nov, stal 23.000 Din, prodam za polovico cene-jf radi bolezni. Naslov v ogi. oddelku »Jiutra«.
24568-10
Indian Scout
poceni prodam ali zamenjam z« Indian-Prin-ce — oziroma za B. S. A. 250 ccm. Naslov r ogJas. oddelka >J«tr*c. 3001740
Eleganten komplet
bel z dolgo jopo. temniv oder crepella-kostčm in športni plašč za srednjo postavo, radi slučaja žalovanja poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	34£05-13
Kopalne obleke
lepe in po nizki ceni do-bite samo pri tvrdki K. Widmayer —■ trgovina pri »Solnc.u«, Ljubljana. Izdelujejo se v lastni delavnici. Engros in detajl.
20554-13
Vrthrana
Dečka
13 mesecev starega oddam usimiljen-im srcem za svojega. Otrok je zakonski, z-drav in krepak, brez matere. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34739-14
V vso oskrbo
za 600 Din sprejmem p-o-sipodi®n-o v Japl.jevj ulici «ev. l/I — blizu Tabora.
24396-14
Spalnico
skoraj novo prodam radi odpot-ovanja. Naslov pove oglasai oddelek »Jutra«.
34735-12
Več lepih spalnic
ma--flvnih, politiranih, po ugodni ceni jarodam. Joža Viždn. mizarstvo, Dorferje pri Skofji Loki. 24766-13
Pohištvo
dve postelji, visoko in nizko omaro, poceni prodam. Herzog, Močnik o va štev. 13.	34791-02
Pohištvo
posteljo, nočno omar ter*, omaro za obleke in umi-valno mizo z marmornato ploščo t-eir ogledalom, vse z©lo dobro ohranjeno prodam. Naslov v ogSasnem oddelka »Jutra«. 34883-13
Za: DOM OBRT in
šivalni stroji
IS letno jamstvo
ZALOGA:
LUDV. BARAGA Ljubljana
SELENBURGOVA UL. 6
TELEFON 29—«0
Oprava
obstoječa iz nsniate klub garniture, omare za knjige, miier ter 2 stolov, naprodaj po zelo ugodni ceni. Na-elcT v oglasnem oddelku »J itra«.	24777-12
Spalnice
fe trdega in mehkega lesa, kuhinje kompletne ali posamezne kose. prodaja po globoko znižanih cenah: Vidmar, Zgornja šiška.
24773-12
Pohištvo
Politiraue spalnice ,>"/10 Din pli--kane spalnice 2800 » omare .... 550 a postelj« .... 260 » kuhinjske oprave 1100 » kredence . - • 580 » -ti vse drniro pohištvo r.a]-re-ieje tudi na obroke nuli mizarstvo »Sava« v Kolodvorski ulici štev. 18.
24800-12
Spalnico
dobro ohranjeno kupim •\a;]ov v oglasnem oddelku ».I utra«.	24701-12
Starejša obrtnfca
gr'i poročiti starejSega gospoda, ki ima veselje do obrti in nekaj kapitala. — ffcr.pise na podmž. »Jutra« v Celju pod »Osamljena«.
24708-15
Drva za gorivo
bukovo oglje in Ia apno na vajrone krmim. — Ponndbe na oglasni oddelek >Jutra« pod šifro »Gorivo« 20316-15
200.000 Din posodim
na sigurno mesto ali pristopim kot družabnik k ■rentabilnem podjetju s sodelovanjem ali brez. Ponudbe na oglasni oddelek »J litra« pod »Sigurnost«.
34586-16
Gost. oseb. pravico
dam pod ugodnimi pogoja v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21S&7-17
Večjo usnjarijo
na prometnem kraju blizu žel. postaje, na vodni pogon, b »tan-ovanjsko hišo, trgovino z usnjem, gospodarskim poslopjem, sado-nosnikom, vse v dobrem stanju takoj prodam aLi oddam v najem. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Takoj 18<>«.
20367-17
Gostilno
v letoviške ai kraju na Gorenjskem oddam s 1. julijem proti primerno nizki najemnini v najem. Kavcija potrebna majhna. Event. osebno pravico na razpolago. Pripravno za penziio-nista ali vdovo, ki ima pokojnino. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
24906-17
Ukinjena vožnja
Na progi Ljubljana-Dolsko je ukinjena vožnja z odhodom iz Ljubljane ob 7.15' in ob 14.15. ter z odhodo-m iz Dolskega ob 8.45 in ob 17.4-5. — Avtopodjetje Peč-nikar.	24788-18
Družabnico
« kapitalom od 150.000 Din
naprej Iščem za veliko in dobro vpeljano podjetje v L ubijam. Denar sigurno naložen in brez rizika. — Pri morebitni obojestranski simpatiji ženitev ni izključena. — Cenjene, le resne neanonimne dopise pod značko »Izvanredna prilika tOOt« na ogl. oddelek »Jutra«. 20-108-16
Kompanjonko
g»Tipatično, neodvisno, 'šče samec za specije-Ino podjetje. Pisarniško sodelovanje prijetno, a ni pogrebni. Sigurnost: menica in (J-vuovor. — Ponudbe pod t»L>:n	n' podružni-
ci »Jutra« v Celju.
24691
Družabnika
Vi zastopnike, samo ssril-iv osebe iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-pod šifro »Stalno«.
24689-16
Pek. strokovnjaKa
podjetnega — s kapitalom sprejmem kot družabnika. 9"r»venec, vešč tudi nem-šVega jezika v govoru in i':=Tivi ima prednost. Poni d be na oglasni oddelek »Jdtra« pod »Prihod njost«.
24SI2-16
Gospodična
prosi dobrosrčnega gospoda za 4<XX) Din posojila. Vrnitev proti visokim obrestira. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Po-moč v sili«.
24855-16
Družabnico (ka)
7a otvoritev podružnice 20 let obstoječega podjetja, s sodelovanjem in gotovino 50 do 100 tisoč dinarjev sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«. Maribor, pod šifro y Sigurna eksistenca 33« 24938-16
Naznanilo
Prispela so najboljša bela in rdeča vina. Gorka in mrzla jedila. Ko pridete z dežele v mesto posetite me. Cene nizke. Mestni tr? 13.
24740-18
Na vrtno veselico
danes pri Čamru vabi Prostovoljno gasilno društvo v Stožicah.	20531-1S
Danes vsi
na žegnante
na Škofljico v gostilno E. Robežnika. Dobra postrežba. senčnat vrt,- prostor za baltacanje ln kegljišče.
249:7-1?
Lokal
trgovski ali obrtni, s kompletnim stanovanjem 2 sob ali vsako posebej, v brez-konkurenčni koloniji ca razvojni točki blizu tramvajske remize v Zg. Slški takoj ugodno oddam. Pojasnila "daje Hladnik, Zg. "šiška, Spanceva pot 102.
24865-19
Vinotoč
-vzamem na račun aH v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24004-13
Dobra gostilna ln trgovina
v mestu. In dobra trgovina in gostilna Da deželi,
s 7 orali zemlje naprodaj. Naslov pove Karol Breznik Celje.	24041-19

Majhno posestvo
nb železniški progi v bližini Trebnja na Dolenjskem kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »rlačam takoj«.
24633-20
Vogalno parcelo
z materija! om v zemlji, v bližini glavnega kolodvora prodam Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 24654-20
Enonadstropno hišo
dvodružinsko, z balkonom, pritiklinami in vrtom z betonsko oirajo prodam za 160.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
24061-20
Dvojna stavbišča
po 1000 m:, na solnčnem in pTahu prostem kraju po Din 12 m' proda Wer-donig, St.reliška 2, Nova vas pri Mariboru. 24722-20
Krasna stavbišča
za vile naprodaj pri dram skem gledališču v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »J. P. 12«.	20535-20
Lokal
lep, stih in svetel, ca 180 m-" velik, ob glavni cesti sredi mesta, pripraven za mimo in snažno obrt ali skladišče takoj oddam. — Poizve se v svečami »Pax« Celovška cesta štev. 14.
24035-19
Več poslov, lokalov
za pisarne, v T. in IT. nadstropju, nasproti pošte oddamo takoj, ozir. z julijem in avgustom. Naslov pove ivrlasni oddelek »Jutra«.
24603-19
Dobro idoč vinotoč
takoj oddam. Naslov v oglasnemu oddelku »Jutra« 24693-19
Brivski salon
dobro idoč ugodno proda Tfc-iolf g t e r n, Maribor-, Loška ulica 18. 26678-19
Posestvo
v Savinjski dolini, tik železnice: in bližini trga Fra-slovče, s poljem, vinogradom, gozdom in novo hišo ter gospodarskim poslopjem "na ' prodaj. — Cena 150.000 Din. Vsa pojasnila daje šola Braslovče.
24764-20
Krasno posestvo
v Novem mestu, z veliko emonadstropno hišo, (elektrika, vodovod, kanalizacija), gospodarskim poslopjem. drvarnico, pralnico, svinjakom in lepim, zelo obsežnim vrtom (eventuel. stavbišče), v najlepši legi ob glavni cesti, blizu kolodvora, primerno za vsako obrt in trgovino na prodaj. Ponudbe na podr. »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Velika priložnost«.	24601-20
Travo v košnji
lepo, govejo, oddam na ka tiski cesti 27. 20384-17
Gostilno
ali vinotoč vzamem v na-jjm event. tudi kupim. — Posedujem osebno pravico. Zakonca brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »s prvim julijem«.	24799-17
Fotoatelje
ngedmo oddam v najem. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	24632-17
Skladišče za drva
majhno, ograjeno, b!izu Zaloške ali Poljanske ceste is*e Zevnik, Videm-Dohre-polje.	24837-17
Lokal ali trgovino
v Radovljici ali neposredni bližini vzamem v najem, event. pristopim tudi kot kompanjon s sodelovanjem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Loka!« do 15. junija. 20421-17
Mesarijo
s t s e m inventarjem, v večjem industrijskem krajo na Gorenjskem oddam s 1. julijem le zanesljivemu mesarju 8 kavcijo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	24867-17
3 pisarn, prostore in veliko skladišče
oddam z avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	20379-19
Lokal na Bledu
za delikateso, zelenjavo, sadje, oddam takoj za sezono 4000 Din. Peoslon llertha, Vila Kadoslava — Bled.	24760-19
Gostilna
dobroidoča, s trgovino ali za mesarijo pripravna, tudi sobe za tujce, v sredini mesta, radi bolezni takoj na prodaj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
24716-19
Gostilno
ali vinotoč z delikatesno trgovino, dobro idočo, na prometnem kraju, vzamem v najem ali na račun. — Dopise pošljite na oglasni oddelek ' »Jutra« pod " šifro j Dobra gostilna«.
24589-19
Lokal na Jesenicah
za trgovino ali pisarno, s staoo/vaniem oddam. Pojasnila daje A. Tršan.
20474-39
Lokal
pripraven za vsako obrt, odda Žitnik. Ljubljana 7, Celovška cesta štev. 56.
24702-19
Posestvo
orvovrstno, 23 ha, v > • grafu**. pri Grosupljem, v solučni ravni legi tik ban ske ceste, 10 minut od postaje prodam. Na željo prodam tudi orodje ali v manjši meri. Cena po dogovoru. Pojasnila daje lastnik: M. Okorn, Velika Račna, pešta Grosuplje.
20565-20
Novo hišo
oddam v najem eventuelno tudi prodam. Ob izvirkih 12, Studenci, Maribor.
24744-20
Brezdenarna
samopomoč
zlasti za gradnjo, razdoU žit t* v na novi gospodarski podlagi. Navodila: posvetovalnica. »Marstan«, Maribor. (Vpisnina Din 10).
24746-20
Gostilno
veliko im dobro vpeljano, v najboljšem stanju, z velikim gospodarskim poslopjem, gostilniškim in zele-njadnim vrtom, na najpro-me.t,nejšem kraju na deželi blizu Ljubljane, pripravno tudi za vinsko trgovino, ji r o d a m radi družinskih razmer. Le resni interesenti naj pošljejo ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod 5.1 fro »Lepa bodočnost«.
20170-50
Krasno zidanico
lepim vinogradom prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. S4613-20
Hiša
vili slična, dvostanovanj-?ka. ob Dunajski cesti v Stožncah naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34623-20
Hiša z Vrtom
v Mariboru v bližini glavnega kolodvora na prodaj. Pojasnila daje Ašič Ivan, javmi notar v Mariboru.
24747-20
Hišo
enomadstropno, na Celovški cesti kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »400.000«.	24660-20
Hišo
s 3 sobami, kuh.iojo ta lepim sadnim vrtom prodam Pojasnila daje lastnik ra Viču, Tržaška cesta št. 68 20166-20
Majhno posestvo
v Kranju ali predmestju kupim. Nadov pove oglas, oddelek »Jutra«. 20281-20
Enodružinsko hišo
s sadnim vrtom za 65.0O0 Din proda AntoD Mazovec. Kamnik - Zaprice itev. 30, 16535 20
Stavbna parcela
v velikosti ca 8000 m®,.* Stični v neposredni bližini kolodvora naprodaj. Poizvedbe in pojasnila daje Hran. in posoj. v Ivančni gorici p. Stična. 19639-20
Veleposestvo
po ugodni ceni naprodaj na prometnem kraju, 5 minut od postaje, s starozna-no gostilno in stalno vodno žago in še 5 drugih »br-tov. Na željo nkupno ali ločeno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro
»Ugodna prilika 22«
20002-20
Zemljišče ob Boh. jezeru
v najlepši lejri ugodno prodam. ' Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »,P. & L.«	20471-38
Vilo
pod usrodnimi pogoji predam Kodeljevo, Slomškova ulica 17.	24673-20
Tridružinsko hišo
novo, na	lepem prostoru v
Ljubljajli	ugodno prodam.' Naslo^r v oglasnem oddelku
»Jutra«.	21809-20
Majhno hišo
z veliko delavnico in vrtom v Ljubljani prodam za 100.000 Din — tudi na obroke. Naslov v osla s. oddelku »Jutra«. 24872-20
Lepe stavb, parcele
pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 21882-20
Gozd
lepo zraščen, smrekov in jelov, v lepem kraju na Gorenjskem ali Dolenjskem, ne daleč od Ljubljane, blizu železnice ali ceste kupim. Ponudbe s popisom lege, obsega in cene peri »Gozd« na oglas. odd. »Jutra«.	20550-20
Lokal
na prometni ulici oddam. Vatlov v oglasnem oddelku "»Jutra«.	Ž46P0-10
Mizarstvo
stavbno in pohištveno, dobro vpeljano, na prometnem Kraju v Mariboru radi ttolezni proda Kolarič, Splavarska 7. 21720-19
Menzo s točilnico
dobro vpeljano, v prometni ulici, z vsem inventarjem prodam. Na zahtevo pošljem točne informacije. Menza, Zagreb, Mak sn m irska 47.	20373-19
Mlekarno
oddam, event. vzame«! ta-
di družabnico z nekaj kapitala. Ponudbe na oglas, ■oddelek »Jutra« pod šifro »35«.	24935-19
Hiša
z gostilniško koncesijo, trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki ter mostno tehtnico, v trgu okolice Celja, pripravna tudi za izvrševanje kakršnekoli druge obrti, tik kolodvora na banovinski cesti in na prometnem kraju, obstoječa tudi iz gospodarskega poslopja in 8 oralov zemlie, zelo ugodno na prodaj, Naslov v podr. »Jutra« v Celju.
2471.1-20
Stanovanjski
najemniki
društva, zavodi in razni drugi, kateri želijo zidati hiše, domove ali kako drugo poslopje in ne razpolagajo z zadostno gotovino, naj se obrnejo na Stanovanjsko tn kreditno zadrugo v Ljubljani, Kolodvorska ulica 23. V delavnikih od 8—lil. in od 14.—17. uradne ure.	24652-i20
Malo vilo — hišo
ali 4—5 sob iščem v lepem kraja v najem. Pogoj gozd in možnost kopanja. Letna najemnina. — Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »Lepa lega«.	24633-20
Hišo
? 3 do 4 stanovanji, obstoječimi iz 2 sob in kuhinje, s sadnim in zele-niadnim vrtom, najraje v Mariboru kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Malo posestvo«.	20446-20
Novo vilo
z 2 stanovanji, 2 balkonoma, 2 kopalnicami, teraso in lepo urejenim vrtom, v krasni legi prodam. Več se izve: Cesta na Rožnik šit. 43.	214736-20
Infor. Maribor
■v trgovskih, gospodarskih in o«eb. zadevah, incasso-teriatev. Promet posestev. »Marstan« (reorganiziran). Maribor. (D*e znamki).
24715-20
Letovišče
V lept solnč.ni legi na Gorenjskem oddam za avgust 3 sobe. Pipravno za kopanje in lepi izprehodi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	20171-20
Novo hišo
prodam. Vprašati: Pobrež.i-e pri Mariboru, Vrtna ulica št. 12.	20323-20
Leoo vilo
visokopritlično, s krasnim sadnim in zelenjadnim vr-om. na Kodelievem prodam Na sir« v v oglasnem oddelku »Jutra«.	20241-20
Stanovanjska hiša
velikim sadnim vrtom in trgovskim lokalom. _ ze lo prikladna za trsrovino gostilno in mesarijo, na zelo lepem prostoru v prometnem kraju, z 8 sobami, kuhinjo, hlevi in veič lokali za skladišče, blizu že lezniške posta ;e ugodno naprodaj. Ponudbe na r.™l. oddelek -Jutra« pod šifro »Lepa prilika«. 20364-20
Vodna moč s tovarniškim poslopjem
naprodaj, ali jo dam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna voda«. 20107-20
.PlESf
Realitetna pisarna
druiba i o ». Ljubljana. Miklošičeva C. 4 proda
HIŠO, novozidano, dvo-stanovanjsko, 500 m-vrta, pri novi remizl, Din 125.000.—. HIŠO, dvostanovanjsko, mizarska delavnica, vrt, št. Jakobski okraj. Din 150.000.—. HIŠO. novozidano. enonadstropno, štlrista-novanjsko, vrt, pri novi remizi, Din 175 tisoč.
HIŠO, pritlično, novozidano, 1300 m1 vrta in gozda, ob Dolenjski ccsti. Din 85.000. HIŠO, enonadstropno, vili slično. dvostanovanjsko, S00 m: vrta, mestni del Rožne doline, 220.000 Din. HIŠO. dvostanovanjsko, 1100 m5 vrta, pri stari remizi, Din 270.000. HIŠO, novozidano, vi-sokopritlično, dvostanovanjsko, lep vrt, Moste, Din 160.000. HIŠO. dvostanovanjsko. novozidano, 700 m! vrta, pod Martinovo cesto. Din 220.000. GOSTILNO, trgovino, trafiko, hlev, gospodarska poslopja, tri-četrt orala zemljišča, viška občina, Din 175.000. HIŠO. enonadstropno, novozidano, trinad-stropno, velik vrt. Rožna dolina, 285.000 dinarjev. STAVBIŠČE. 300 m: z ograjo. Kodeljevo, 25 tisoč Din. STAVBIŠČE, 400 oziroma 500 m!. Kodeljevo. a Din 50.— STAVBNA PARCELA, 750 m!. pod Martinovo cesto, a Din 75. STAVBIŠČE. 500 m= za Bežigradom, po Din 75.—
STAVBIŠČE. 1200 ms y& Bežigradom. a Din 62.—.
Poleg tega več stanovanjskih. trgovskih, gostilniških hiš, kmečka nosestva. v mestu, na deželi parcele itd. v največji izberi po najugodnejših censh.
24823-20
..posesr
Realitetna pisarna
družba t o s. Ljubljana, Miklošičev« e. 4 proda:
VILO, veliko, s trgovskimi lokali, prometna točka na Bledu, 10 sob, velik vrt, gospodarsko poslopje, center, Din 450.000. VILO, luksuzno opremljeno, lep vrt. krasen park z vodometi itd. s kompletnim lepim inventarjem, pol ure od centra Bleda, 255 tisoč Din. Elektrika, vodovod, telefon, odda sledeča stanovanja: Dve krasni 1 uksuzno opremljeni stanovanji, eno s 4, eno s 5 sobami, pritiklinami, vodovod. elektrika, čoln, kopališče, ograjen park, garaža, vsako stanovanje za čas sezije na Bledu a Din 10.000. Informacije tudi pri Soklid, oglasni zavod. Bled.	24874-20
Strojarna
na rodni pogodi in' trgovina z usnjem, na zelo lepem prostoru v prometnem kraju blizu kolodvora takoj naprodaj. Ponudbe na ocrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobičkanosno podjetje«.	20665-20
Več hiš
trgovskih in stanovanjskih ter več vil po ugodnih re-nah naprodaj. — Pojasnila daje Jančar, Sv. Petra c. št. 27.	2193320
Novozidano hišo
Za Bežigradom, tro-stanovanjska, povsod po dve sobi, kuhinje ln vseh pritiklin, prodam. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«.	24916-20
Pozor!
Nemška tovarna klavirjev Hauschultz — Berlin. svetovno znana, poslala Je na ljubljanski velesejem piano, na katerem lahko Igra tudi neuk. ne da bi se učil igrati. Razstavljen je na velesejmu v paviljonu E 30—32.
20563-20
Stanovanje v vili
blizu centra, g 4 tobami,
kopalnico ln ostalimi pritiklinami oddam t 1. avgustom. Naslov v o^las. oddelku »Jutra«. 20507-21
Stanovanje
dvosobno, po potreb? trisobno, solnčno, parketira-no, z elektriko, oddam. — Naslo-v v oglasnem oddel. »Jutra«.	24774-31
Stanovanje
trisobno g pritiklinami, na gorenjski strani Ljubljane, udobno, na razpolago za 1. avgust. Naslov v -gl. oddelku »Jutra«.
24772-21
Krasna hiša v Celju
v krasni legi centra, z velikim vrtom naprodaj. Naslov pove Karol Breznik. Celje."	24942-20
Lepo posestvo
obstoječe 17- dvostano-vanjske hiše, 5 johov zemlje, ležeče tik okrajne ceste, pol ure od postaje Laško, prodam. Kupec lahko takoj nastopi. Cena 42.000 Din. P. Bolčina. Vrteče številka 69, p. Laško.
družba z o. z.
realitetna pisarna Tavčarjeva ul. 6
proda:
HIŠA, šiška, 5 sob. kuhinja, elektr., manjši vrt. Din 95.000.
DVE HIŠICI, stari Vod-mat, skupno ali posamezno, v prvi eno-sobno stanovanje, v drugi delavnica ln enosobno stanovanje, dvorišče, vrt, pripravno za garažo ali obratne prostore. Din 95.000, obe stavbi, posamezno po dogovoru. Potrebno' Din 40 tisoč, plačljivo tudi na obroke.
NOVOZIDANA HIŠA, Rožna dolina, 2 dvosobna stanovanja, velik vrt, elektrika, Din 110.000.
NOVOZIDANA HIŠA, Rožna dolina, trg. lokal, 1 enosobno, 1 dvosobno stanovanje, elektrika, 500 m« vrta, Din 125.000. — Ugodni pogoji.
HIŠA, začetni del Rožne doline, 1 dvosobno parketiranc stanovanje, 3 enosobna stanovanja, delavnica, 1000 m1 vrta. Din 160 tisoč. Ugodno plačilo.
NOVA HIŠA, Rožna dolina, 2 trisobna stanovanja, gospodarsko poslopje, 1368 m: vrta, 280.300 Din. Hi poteka 85.000 Din. — Mesečni - donos 1550 dinarjev.
STAVBIŠČE, 4000 m1 med Dunajsko cesto in Vodmatom. po 37 dinarjev za m-. Napeljana elektrika in vodovod. Naprodaj tudi deljeno.
24856-20
fUmwtw}a
Stanovanje
dveh sob, po možnosti s kopalnico v mestu, za avgust ali november, iščeta zakonca brez otrok, državni uradnik. — Tonudbe: Ignacij Kus, Kersnikova 3.
24771-31
Stanovanje
dosmrtno in dobro oskrbo dobi starejša boljša ženska oseba ako založi 20 do 25.000 Din. Prednost imajo upokojene učiteljice. — Ponudbe na oglasni oddal. »Jutra« pod šifro »Trgov-ska biša 51«. 24751-21
Čez počitnice
oddam 3 sobi, kuhinjo in kopalnic«. Poljanski natip 14/VH/2.	30141-21
Opremljeno
stanovanje
ali 3 sobe a 4 posteljami, s souporabo kuhinje in kopalnice, v vili, z vrtom, iščem za čas od 15. julija do 15. avgusta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Počitnice«.	24827 31
Stanovanje
3 sob, kopalnice in pritiklin, nedaleč od banske uprave, najraje v vili, išče s 1. avgustom mirna stranka brez otrok. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno stanovanje«.	24810-31
Stanovanje
s S, 4 in 5 sobami, kopalnico in drugimi pritiklinami, v I. nadstropju, blizu glavne pošte oddam ta avgust, ronudhe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Glavna pošta«. 34812-21
Sobo
z električno razsvetljavo in event. vso oskrbo oddam na Dolenjski cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24631-23
Opremljeno sobico
z elektr. razsvetljavo takoj oddam solidni gospodični. Zabjek 11.	24634-23
Gospoda
»prejmom na stanovanje t
15. junijem na Vidovdan-ski cesti 1.	24637-23
Prijetno sobico
s parketom, elektriko in posebnim vhodom oddam stalnemu gospodu v Trnovem, Kolezijska ulica 31.
24662-23
Prijazno sobico
opremljeno —	8 posebnim vhodom takoj	oddam mirni gospodični	v Hrenovi ulici 5/1.	34706-23
Prazno sobo
s štedilnikom oddam mirni in snažni samici, ki Di imola veselje o-Melovati vrt. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2O508 23
Sobo
lepo opremljeno takoj oddam na Starem trgu 1.3a,11 (Ahačičeva biča). 247b9-23
Opremljeno sobo
« posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24S20-23
Opremljeno sobo
s 1 ali 3 posteljama odlam na Bleiweisovi cesti 5/III.
21813-23
Stanovanje
sobe, kuhinje ln prifcikltn oddam takoj ob Dunajski cesti št. 130 — Stožice.
24831-21
Stanovanje
sobe ln kuhinje iščem v D. M. v Polju ali okolici, najraje blizu postaje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »15. junij«.	21838-31
Stanovanje
2 pa rte tiranih sob. kuhinje
ta velikega balkona oddam takoj po dogovoru v Novem Vodinatu, Tovarniška ulica 37. 24838 31
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam pod Rožnikom, cesta VU1/27.	24831-21
Enosob. stanovanje
ali lespo prazno sobo t malo pritikli.no išče za julij uradnica (sama). Prizemlje izključeno. Pocudbe na "gl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna 40»—500«. 21830-21
Dvosob. stanovanje
k otrple t no, išče učiteljica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »1 oseba«.
24670-3J
Opremljeno sobo
lepo, z balkonom te elektriko takoj oddam ? go-»pod-ema na Poljanski e. št. 13/n, levo. 20529-33
Opremljeno sobo
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24606-23
Sostanovalko
sprejme L L., Pri voz 8 — na Pral ah.	24615-33
Prazno sobo
g posebnim vhodom, blizu gorenjskega kolodvora oddam. Pwiudbe na oglasni odd-elek »Jutra« pod šifro »Mir«.	30877-33
Opremljeno sobo
blizu glavnega kolodvora
oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20110-33
Mesečno sobo
r elektriko ta posebnim vhodom takoj oddam. — Tržaška cesta 38/H, levo.
34806-23
Sostanovalko
siprejmem takoj. Križevni-ška ulica 2. Janečič.
24798-23
Opremljeno sobo
oddam stalnemu gospodu s 15. junijem. Florijanska 10/n, Bitenc.
21735-23
Gospoda
sprejmem na stanovanje za 150 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
34793-23
Sobo
lepo ta zračno, razgled na smrekov go<zd na Rožnik, s uporabo kopalnice, posebnim vhodom, oddam mirni in solidni osebi. Na razpolago lep solnčni vrt. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	24684-23
Gospodično
.kot stanovalko k izredno mirni dvojici sprejmem g 1. junijem. Povpraša se v Gradišču 14, pritličje, levo.
24749-23
Sobo
oddam gospodični. Gosposka ulica 10/1. 24779-23
Dvostanovanj. hiša
na deželi, na prometni in lepi točki, v večjem kraju, 2 miaiuti od železniške postaje. velik sadni vrt. pri-pravna za trgovino ali gostilno. kakor tudi za vsako drugo obrt. z gospodarskim poslopjem, vse v najbolišem stanju takoj naprodaj. — Vprašanja na n?la-s oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodno naprodaj«.
20366-20
Hišico ž vrtom
pod Sv. Jožefom pri Celjo taikoj prodam. Na«!ov po ve podružnica »Jutra« v Celju.	31940-20
Krasne hiše
v mestu, kakor tudi v okolici Celja ima naprodaj Arzenšek, Celje, Kral.ia Petra cesta 22. Tamkaj je naiprodaj še mnoeo raznovrstnih posestev.	24943-20
Nova hiša
z gospodarskim poslopjem in z zemliiščem, ki meri okoli 2700 m!. tso ugodni ceni naprodaj v okolici Celja, 25 minut oddaljeno od kolodvora, ob državni cesti, na prometni točki. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celju.	24945-20
Stavbno parcelo
700 ali 1400 m', v bližini nove cerkve v Šiški pro^ dam Poizve se v Sp. Šiški — Čemetova ulica 32'I.
S4913-20
HL«o z gostilno
de'bro idočo, na prometni točki v Ljubljani, novozidano, vso podkleteno, s 3 gostilniškimi sobami in vsem inventarjem. _ vrtom ter 12 opremijenimi tujskimi sobami, radi selitve ugodno prodam. Potreben kapital 4fl0.000 Din. Re&m reflektanti dobita naslov v oglasnem oddelku •■Tntrj* 31902-20
Sobo in kuhinjo
v prvem nadstropju oddam s 1. avgustom v Zg. 8iški št. 182, Špančeva pot.
24699-31
Stanovanje
4—5 sob, kopalnice in pritiklin, v I. ali n. nadstr. iščem v centru mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo«.
20339-31
Stanovanje
gobe, kuhinje te pritiklin oddam v Zg. Šiški 194.
20563-31
Stanovanje
S sobno, z veliko ta svetlo kuhinjo, v sredini mesta oddam s 1. julijem bol iši stranki broz malih otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
21734-21
Stanovanje
dvosobno s kuhinjo, v novi hiši, oddam v Podutiku pri Kovaču.	24800-21
Stanovanje
dvosobno, z	veliko ta svetlo kuhinjo,	čisto in lepo, v _ sredina	mesta oddam boljši ta	stalni gtranki brez malih	otrok. Ponudbe na ogJasni	oddei. »Jutra« pod šifro	»Zelo ugodna prilika«. 21735-21
Stanovanje
solnčno. sestoječe iz 5 ze lo prostornih sob. kopal niče in vseh pritiklin, po. polnoma prenovJjeno, oddam s 1. avgnstom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udobno«.
2i668-ei
Stanovanle
«<obe in kuhinje takoj odda Zaiaznik. Podufk 19. Ljubljana VIL 24873-21
Stanovanje
sobe ln kuhinje, npr "mreno ali prazno, išče boljši zakonski par brez otrok. t centru mesta. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto«. 24384-31
Gospodično
kot sostanovalko z vso oskrbo sprejmem. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
24782-23
Sobico
proti postrežbi oddam. — Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«.	24780-23
Sobo
prazno, * elektriko, odlam s 15. junijem. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«.
34760-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam v Trnovem. Cerkvena ulica 15. 21679-23
Sobico
z ali brez hrane Ifčem ea julij ali avgust. Dopise na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna 88«. 24916-23
Sobo
lepo ta zračno, na Aleksandrovi cesti oddam e"i ali dvema boljšima osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31828-33
Opremljeno sobo
po mogočnosti tudi 2, a souporabo kuhinje iščem od 1. julija do 15. septembra. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Leto«.	24663-23
Opremljeno sobo
v centru mesta takoj oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 24851-23
2 sostanovalca
sprejmem t 15. junijem sredi mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
24S60-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhod*>m oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31862-23
Sobo
lepo ta svetlo oddam samo solidnemu gospodu »a Borštnikovem trgu št. l/IT desno. Ogledati po 12. uri 24966-23
Lepo sobo
v pritličju aH 1. nad-*rop;« » posebnim vbodom, oh cestni železnici išče staraj-S gospod pri družini br«» otrok in sorodnikov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ;>od značko »Snažno in mirno«. 248S8-!3
Sobo
r lepem kraju ni G oren j-skem, primerilo za let. >vi-ščarje, oldam 1 ali 2 k'o-sipodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 249H0-23
Opremljeno sobo
S pp-"h"rTn vbodom oddam v diski, 1'odiunska št. 22.
24930-33
Sobo s 3 posteljami
lepo in strogo sopari™ no oddam s 1. junijem i.a M.irju, Languso-ra uii<\a 5/1 249C0--3
Zakonski par
s triletnim dečikom, if-^e čez poletje boljše opremljeno sobo v mestu — po možnosti z vso oskrbo, ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Inženir«.
249H9 33
• Prazno sobo
v pritličju išppm v r-<itm mesu. Ponudbe na egias. oddelek »Jutra« pe.l sif-o »Soba takoj«. 24936-23
Sobo
išče nčjteljtaa. žido-oc« steza 4/in.	24949-23
Jhspiti
Vdova
inteligentna, išče znanja radi osamelosti s gospodom od 40 do 45 let starim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Osamljena 92«.
24792-24
Sobo
elektriko ta parketom oddam na Mestnem trgu 17/TT — vrata 8.	24870-23
Na stanovanje
sprejmem gospodično ali gospoda. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 24353-23
Svetlo, prazno sobo
sredi mesta	išče uradnica
Ponudbe na	oglas, oddelek
»Jutra« pod	značko -»Sred-
njevellka«.	24861-23
Lepo, prazno sobo
z elektriko ta posebnim vhodom oddam na Mirju. Lepi pot 10. 24857-23
Preprosto sobo
oddam eni ali dvema žen-sikama. Naslov pove ocrlas. o-ddelek »Jutra«. 24S98-23
Leoo stanovanje
5 velikih sob, kopalnice ta vseh pritiklin, v centru mesta oddam v poletju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Coatrum«.
20269-31
Prazno sobo
veliko ta lepo, v centru mesta oddam boljši osebi ali zakonskemu paru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	24895 23
Sobo
opremljeno ali prazno, ev. g hrano oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20516-33
Starejšo osebo
sprejmem v dosmrtno oskrbo v Celju na lepem soln-čnean kraju, 15 minut oddaljeno od mesta. Naslov se izve v podružnici Jutra v Celju.	19811-33
Gospoda
sprejmem takoj na stanovanje. Naslov pove ojrlas. oddelek »Jutra«. 24903-23
Opremljeno sobo
s hrano ali brez blizu kolodvora oddam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«.
24921-23
Mlajši turist
želi znanje v svrho «kuT>-nih izletov z gospodično ali gos-pod^m. — Prednost majo samo n Ljubljane. Dopisi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skala*.
2464S-21
Gospod
s premoženjem in gtataf* službo na deželi, želi spoznati gospodično staro 17 do 23 le*. Prednost ima :o trgovsko naobražene aii boljše šivilje iz Ljubljane. Dopisi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »K^sti.i;.
24Ji50-24
Učiteljica
želi »nanja z značajnim r«-spn.iom ■ ali gospodično srednjih let, ki bi .hotel napraviti v počitnicah potovanje v inozemstvo. Cilj ta čas potovanja po dn£ro-votu. Dopise pod šifro »Prijetne pič.itnice« na ogl. oddelek »Jutra«.
24".90 2t
Gospodična
prikupijive zunanjosti, tTp. ko razočarana nad življenjem. želi duševno razvedrilo potom dopisovanja z boljšim inteligentom vi-soke srčne kulture. Cenjene dopise pod »Preroj«n,ie« na oglasni oddel. »Jutra«.
247-31-24
Gospodična
želi resnega znanja z bilj-šim inteligentom ne tapod 30 iet starim, čedn? zunanjosti. Cenjeni dopisi pod »Duševno sorodstvo« ra oglasni oddelek »Jutra«.
24730-31
Gospodična
v dobri službi, želi znanja z gospodom, mlajšim vpo-koj&ncem, lahko tudi s polovično pokojnino in postranskim zaslužkom. Resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Lpamje«.	248S7-24
Mladenič
želi znanja z 20 letno gospodično s kolesom za nedeljske izlete. Bodočnost ni izključena. Dopise in sliko prosim na ogl. odd. »Jutra« pod »Lep izlet«.
24914-24
Stanovanje
sobe in kuhinje, v centru i«če mirna gospodična. — Ponudbe pod »Mirna uradnica« na oglasni oddelek »Jutra«.	54894-31
Stanovanje
2 sob ta vseh pritiklin. sredi mesta ali v bližini iščem s 1. julijem. Po možnosti s kopalnico. Majhna stranka brez otro*. — Ponudbe na o"la«. oddelek »Jutra« pod »Snažno«.	20308-31
Trisob. stanovanle
zelo lepo. na najlepšem kraju sredi mesta takoj oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Razsfled«.	84925-21
Opremljeno sobo
v bližini kemične tovarne oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24790 23
Priporočamo
IZREDNO POCENI
blago za modne pomladne obleke s kompletno podlogo:
Športno modni ševiot
kupon 3 m in celotna podloga za .
Din £98*-
Modni polkamgarn
kupon 3 m in kompletna podloga za
Din
445-—
Din 575'-
Elegantni čisti kamgarn
kupon 3 m in kompletna podloga za Velika izbira. — Priznano dobro blago. — Plačilne ugodnosti.
PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU POPUST. Specialna trgovina sukna in krojaških potrebščin.
NOVAK, Ljubljana
KONGRESNI TRG 15.
Nasproti Nunski cerkvi.
Radi opustitve lokala
prodajamo vse blago, ki se nahaja v tem lokalu, po izredno znižanih cenah. V zalogi so vse vrste damskega in moškega blaga, kamgarni do najfinejših vrst, ločini za športne obleke, žamet, svila itd. Prodajamo tudi perje in puh po izredno nizkih cenah, ker hočemo* izpraznitf
lokal.
Pridite in oglejte si!
Cene so res nizke, današnjim slabim časom primerne!
ii a
Cankarjevem nabrežju
štev. 5.
Posebna ugodnost: moški kamgarni-kuponi za cele obleke od Din 270. — do najfinejših angleških kvalitet. — Ostanki za polovično ceno! Samo za gotov denar. — Le prvovrstno blago.
Ljubljanski Oblačilni bazar, družba z o. z.,
Ljubljana
Oddelek Cankarjevo nabrežje štev. 5, za vodo, tretja hiša od Frančiškanskega mostu.	7191
Milostiva
Vai krznen plašč najbolje konzervira 8ez poletje L. Bot, M*stm trg 9. Obenem za polovično eeno Izvrši v?a potrebna popra rila. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu.	183-13
Kateri gospod
5« tolik kavaiir, da bi po-majral mladi, samostojni dami iz neugodne situacije. Dopise na oglasni oddeiek »J'itrac pc4 »Nujnost«.
21733-24
Samostojna gdč.
»tara 40 lei. želi znanja t dobro sifcuira nim starejšim drž. uradnikom. Ločenci in vpokojenci izključeni. I>o p:*e P1*) »Rizikoc na "jI oddelek »Jutra«. 20327-24
Mlad p. uradnik
Jeli znanja z gospodično staro do 22 let. Neanonim ce d-^pi-se s sliko na ogl o*Melek »Jutra« pod šifro »Fleur m printempse.
21S08-24
Vdovec
star 60 let, s premoženjem 500.000 Din, gostilno in vec drugih obratov žel) poročiti dame od 45 do 55 let s premoženjem 60.000 dinarjev. Gostilničarke imajo prednost. Ponud be s sliko, katera se vrne ,na ogl. odd. »Jutra« pod »Mirno življenje«.
20021-25
Idealen trgovec
erodnjiji let. želi znan.ja damo, ločenko ali vdovo z nekaj kapitala — v svrho razširjenja trgovine — vse drusro po dogovoru. Po-Tfudhe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zvestoba do gr-oha«.	2-1829-24
Zakonski par
Išče opremljeno stanovanje s voporabo kuhinje za B5. junij ali 1. julij. Po midbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno in zraono«.	24664
K. J.
Trkrena hvala! Pon»deljelt ejutraj na svidenje.
•4814-24
Z gospodično
v bolem krilu in pikčasti rdeči bluzi, ki je bila na jnenjeoa 2?. maja. okroj 4. ure popoldne po Sv Petra cesti, Mf=tnem triu v parfumerijo Strmoli, žp-lim sestanek. Odgovor na oddplek »Jutra« pod lifro »Melodija sreče«.
24801-24
Gospod
iredn :;h iet, želi znanja starejšo. dobro sitnirano damo. Tajnost zajamčen: ^šeanonimne dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro ►Ločenec«.	24S76-24
Gospa
fci s" dolgočasi, želi dopi-60"-af.i z inteligentnim gospodom. v slovenskem ali nemškem jeziku. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Iščem razvedrila*!.
Mlad obrtnik
želi znanja z gospodično srednje starosti. Žc-nitev ni izključena. Le resne ponudbe s sliko. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Lepo bodočnost«.	24913-24
Mlajši gospod
samostojen, želi znanja 7< gosp. Nemko ali nemško govorečo gospodično zaradi izpopolnitve nemške konverzacije. Cenjeni dopisi pod »Konverzacija« na ogl. odd. »Jutra«. 24928-24
Šef
last.nik večjega dobro !do-podjetja v Ljubljani, o7 let star, popolnoma rdrav, eleganten, z do-brim nastopom, želi poročiti simpatično damo, ki želi idealno in srečno zakonsko življenje. Resne neanonim-ne dopise, po možnosti s tJiko pod značko »Paradis ra zemlji« na oglasni oddelek »Jutra«. 20409-25
Kmečki fant
ftar 27 let želi poročiti J-mečko dekle staro 18 do 25 l°t, katero razpolaga s 50.000 Din zaradi prevzema posestva, katero leži 20 minut od Ljubljane. — Ponudbo s sliko pod šifro »Skorajšnja ženitev« na ogl. oddelek »Jutra-.
20534-25
Gospod
star 30 let, z lesno trgovino, želi poročiti gospodično z okoli 100.000 Din ali posestvom. Gospodična, ki ima tudi vp.selje do gostilne, naj pošlje ponu.lbo na podružnico »Jutra« Mariboru pod »Soliden«.
20119-23
Kmctski sin
40 let star, s precejšnjo vsoto denarja, vseh zadržkov prost, se želi priženiti na lepo posestvo ali obrt. Resne d »piše na oglas' od delek »Jutra« pod značko -R. Z. L.«	24840-25
Za svakinjo
neomadeževarie preteklosti, iščem resnega gos.poda državnega uslužbenca, v starosti 30—40 let, v svrho ženitve. S;imo resne ponudbe na oglasni oddr-lek -Jutra« pod »Primorka — blondiiika«.	21878-;3
Gospodična
34 let stara, ki ima do-broidočo trgovino, se želi poročiti z gospodom, ki ima dobro službo alt gotovino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Soliden«.
24929-25
40.000 Din posojila
želi gospodična v svrho nakupa enonadstropne hiše v Ljubliani. v kateri se nahaja gostilna, z lepim vrtom, v vrednosti 300.000 Din. Gospodična Je v gostilniški stroki izvežbana, srednjih let. čedne zunanjosti. Ako bi kon-vcniralo eospodu. ki bi ii posodil omenjeno vseto. bi bila tudi voljna. stopiti z njim v zakon Pomidbe pod šifro »Zelo resno« z natančnim naslonom na oglasni odd. »Jutra«-
24912-25
Nov harmonij
in dobro ohranjen črn kla vir v brezhibnem stanju po nizki ceni prodam. Tramte .Vxit on, Medvode.
2476-5 26
Dalibor
piani, planini, razstavljeni na velesejnnu v Ljubljani od 30. maja do 8. junija 1931. »Dalibor« češka prima znamka jamči za najboljšo kvaliteto in zmerno ceno. Tudi na obroke. — Paviljon E.	20562
Kratek glasovir
črn, nov, »Stingl«, poceni na prodaj. Dobrajc, Tat-tenbachova ulica 31, Maribor.	24743-26
Koncertne citre
(oblika harfe), stare, ugodno na prodaj. Žibertova ul. 33/11.	24781-26
Brusnice
prvovrstne nudi v vsaki množini tvomica Srečko Potnik in drug. Ljubljana, Metelkova ulica št. 13.
19218-34
pifvrtruuij*
Izjava
Poipisani prosim gospoda Tomaža Kvasa, trgovca v Ljubljani, da mi psovke, s katerimi sem ga brez vzroka javno razžalil. oprosti, ker jih obžalujem in se mu obenem zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega po-stoipanja. — Mo-ste-Ljuhljana, 24. maja 1931. — Alojz Klešnik.
-0559-31
Gramofon
s ploščami poceni proda Pavlin, vrtnar, Vodovodna cesta.	24845-26
Harmonika
dobro ohranjena, troredna znamke Lubas, po nizki ceni naprodaj v št. Vidu št. 42 nad Ljubljano.
20497-26
Pianini! Pianini!
Velika priložnosti Nemška svetovno znana tovarna klavirjev Hau-schultz — Berlin poslala je na ljubljanski ve-lesejem 6 lepih piani-nov, katere bo tovarna prodala v reklamne svrhe za polovično ceno. Izkoristite priliko! Pianini so razstavljeni na velesejmu v paviljonu E 30—32. 20564-26
Amaterska dela
(razvijanje in kopiranje) in loto-materijal je najcenejši liri foto J oš ko šmue. W»i-'ova 12. podružnica Bled.
Stavbno podjetje
Rudolf Terčelj, Vodovodna cesta, Ljubljana, se priporoča. Izvršuje poceni in olidno vsa v to stroko spadajoča dela. 20401-30
Svileni pinči
lepe samice, 2 leti stare, 250 Din, 11 tednov stare 350 Din. Florijanska 10/11, Bitenc.	24796-27
Golobe
(več lepih parov), prodam. Marko Omojec, Št. Vid nad Ljubljano 87.	24775-27
6 do 8 koz
dobrih m^karic, san*ke pasme kupi zdravilišče Dobrna pri Celju.
_ JM757-27
Mlad lovski oes
porpni naprodaj v Zgornji Šiški št. 172.	24841-27
Zajčke
belgijske, orjake, dunajske pla ve, chinchila odda Ve-k osla v Rego vič, Vita n je pri Celju.	24886-27
Pes doberman
črne barve, se je zatekel Lesce. Lastnik naj se oglasi v tovarni vprig v Lescah.	24584-28
Voluharje, miši in podgane
zanesljivo pr-konra »Panti-<-anin« — Zor, Duna'*ka c. t. 1-a/IV.	24S92-27
Kunce
čistokrvne chfncliiTIa !n črne . reks ter navadne chinchiHa mladiče proda =;p Laurič, Vransko.
20108-^7
Za svoga brata
Teletrgovca i veleposjedni-la u Bo«. Dubic-i, staroga 86 godina tražim Slovenka za ženil, djevojkn ili mladju udovicu sa odgovara-jučim mirazoim iz bolje Ikuče. Molim samo ozbiljne ponude poslati sa sliknm T*a moju adresn: Stevo Komčevič, a potekat. Sara-
Denarnico
kateri je bilo J00 Din in mlečna legitimacija gla-■ča se na ime A. Koman, iimarie. je izgubila revna služkinja- od mitnice na Celovški cesti pa do Dunajske ceste. Pošton najditelj je naprošen. da jo odda v ogl. oddelku »Jutra«.
24741-2S
jevo.
24754-25
Čevljarski mojster
star 27 let, s kapitalom 3n.OOO Din in ravno toliko vrednim inventarjem, se želi poročiti z deklico, ki bi imola manjše posestvo v prometnem kraju na deželi. Vdova brez otrok ni feklinčena. Le resno ponudb* na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cimpreišnja ženitev«.	20275-25
Trgovec
•far 30 let, ki poseduje ve-čie posestvo, trgovino, žazo in gostilno v prom^t-rem kraju Štajerske, !sče t svrho takojšnje ženitve deklico z večjim prem>-ženjem. ki bi imela veselje do t.reovi-ne in gostilne. — Ponudbe s sliko, ki .se častno vrne. na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Srečna bodočnost«. — Tajnost zajamčena.
20445-25
ti 4 i m m
/4 violina
sikoraj nova, v najlepšem stanju naprodaj. Jsasl-o-v v oglatem oddelku »Jutra« 24671 -26
Izvrstno mandolo
zamenjam za rabljen gra mofon brez pložč. — ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gramofon^.
34672-26
Obrt
za strojno - ročno vezenje, izdelovanje damskega perila, entlanje i-n ažuriranje takoj oddam v najem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod	upeljana*
24640-30
Realitetna pisarna
v Ljubljani, staroznana, naprodaj z vso evidenco in tekočimi posli. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Center«.
24849-30
Kopalne obleke
v vsaki fazomi, po meri razpošilja po pošti pletil. podjetje G r ž i n a, Ljubljana. Černetova 26.	20264-30
Gostilniško
koncesijo
neomejeno, ugodno oddam v najem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
19975-30
Preklic
Podpisana Ignacij Ramovš, Dravlje 4 in Ivan Ramovš, DravJje 126, preklicujeva vse žalitve, katere sva izrekla proti Francu Šetina, Dravlje 110. Ignacij Ramovš.	20498-31
i
Malinovec
iz aromatičaih gorskih malin, vkuhan s čistim sladkorjem, prodaja stara lekarna »iPri orlu« v Celju.
195-33
Seno In otavo
vrtuo, v košnji, kakor tu<L
več voz stelje
■prodam pod Rožnikom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	24881-33
Belega vina
ca 69 hI, finega, najboljših žlahtnih vrst in prvovrstno črnino po zelo ugodni ceni prodam. V protiračun se kupi več voz prvovrstnega konjskega jena. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 20419-33
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana. Ilirs"ka ulica 36. vhod iz Vidovdan-ske ceste, pri gostilni Mostna.	70
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
77
Tvrdka
.J E H E R A H'
je razstavila veliko zalogo original, perzijskih preprog, ki so izključno ročno delo. Paviljon »E« ria levi strani sejmišča.
7227
I
Mesečne fr motnje
tudi zastarele in trdo-vratne odpravi usodno edino le moj najmočnejši, v vsakem slučaju zajamčeno učinkujoči
PERIODOL
neškodljiv iD nikdar ne odpovedujoč. — Mojemu preparatu dajejo že desetletja tisoči žensk prednost pred vsemi drugimi sredstvi, ki jih inserirajo, tako da Vas v par urah oprosti vseh skrbi. Obrnite se takoj name kot dolgoletno specijalistinjo. Hvaležni mi boste kot nešteto drugih. Cena močnejše 90 Din, posebno močne za močne nature in zastarele slučaje 150 Din ali 180 Din. Varujte se p&tvorb in inozemskih tvrdk! — Po povzetju brez navedbe vsebine dobavi samo Laboratorij W. H. 0 1 x w i d t, Praga XIII, Vršovice Ru-ka 12. pošta 73 — poštni preda.l 12, CSR. |Poštna prisiojb;na 15 D __I78|
Ivan Pakiž
Ljubljana
Pred škofijo 15
Zaloga neprekosljivih švicarskih žepnih ur
»Schaffnausen« »Ornega« »Tissot« Doxa« »Cortebert« >/Junghans«	g
.Langendorf«
VELIKA IZBIRA
briljanti, zapestnice, uhani, verižice, prstani, obeski, doze za svaljčice, poročni prstani. Elektr. stenske ure, budilke vseh vrst, srebrno jedilno orodje, krstna in birmanska darila itd. Konkurenčne cene, tudi na obroke.
Krasno letovišče za šolarje
(šolarice) in otroke na štajerskem.® Učile se nemščine« vila Usen-heim, Boseutal, Post HI. Kreuz a. Waasen. 30 minut z avtobusom od Gradca (Graz). Zračno visokoležeče zdravilišče za malokrvne in oddiha potrebne šolarje in otroke. Izborna prehrana, zdravniška kontrola, zdravljenje z le-žanjem in debeljenjem, telovadba, šport itd. — Pojasnila daje in prospekte ga. Bohm, Amts-ratsgattin, Graz, Katzi-anergassc 12.	7157
si^EČ^
nove ln rabljene vseh vrst ter
iuto za embalažo i
Ima vedno v zalogi!
Mirko Mlakar;
Ljubljana ! Slomškova ulica IL
Telef- 29 47
GLASBILA ZA VSE:
▼folm« . «d Din 89.— gitare . od Din 199.— trompete od Din 480,— harmonike od Din 85.— kr-om. in klavir-harmo-nike, ja-z? instrumenti. Zahtevajte brezplačni
CENIK
najvočje in najcenejše tvrdke glasbil Jugoslavije
MEINEL & HEKOLD
tovarna glasbil io harmonik Prod podr. Maribor br. 101
Pljuča!
Zdravniški zavod dr. Peč-nika za pljučne bolezni (Pri vat Lungonheila usta It) Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 Din.
Pletilni stroj
12—36, dobro ohranjen, poceni prodam. Zgornja Šiška, Celovška 99.
24S02-29
Stroj
a izdelavo oblečenih gumbov kupim. Dobro plačam. Ponudbe na oglasni odd. Jutra«.	24752-29
Kosilna stroia
znanvke Cmraht in Herku-lps. v dobrem stanju, nro-da m. J. Jarc, Murska Sn-bo-ta.	2475S-29
Šivalni stroj
znamke »Pfaff«, popolnoma nov radi odpotovanja pr« dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24819-29
Pletilni stroji
7,akard 10/80. 8/80, 8'40 in 5/45 (Spulmaschine) in skoraj nov Overlok šivalni stroj naprodaj v Kolodvorski ulici štev. 27. dvorišče ' 24868-29
Stroj za sladoled
in konservator v brezhib nem stanj« kupim. — Vila Klimek, Bled. 20513-29
Klavirji!
Kupujte na obroke od Din 400,—
prve *<vetovne fabrikate Bosendorfer. Steimvav. For s ter. Holzl Stingl original, ki so nesporno najboljši! fLahka precizna mehanika) Proda ja jih i z k 1 j u č_n o ie sodni izvedenec in bivSi učitelj »Glasbene Matice«
ALFONZ.BREZNIK
Mestni tre štev. .3.
Velikanska izbira vseb
glasbil in strun. Najcenejša izposojevalnica!
Pletilni stroj
Rekord	za nogavice, popolnoma	nov poceni naprodaj.	N.isl>«v v ocrlas. oddelku	-Jutra«.
Prostovoljna javna dražba
raznih plpti.ln;h stroTev ("Srulmaschinp) z 12 vreteni in druge potreV^či.n». Dražba 3. junija ob 15. pitp. Kodeljevo, Slomškova ul. 4 34833-32
Prostovoljna dražba nepremičnin
v nedeljo, dne 7. junija t. 1. ob ii, 3. uri popoldne je vrši na licu mesta v Piiavt srorici St. 12 prostovoljna sodna dražba zemljišča pod vlož. št. ?5 kat. obč. Pija-va gorica. Dražbeni poboji «o interesentom na vpogled pri notarju Ma-te Hafnerju v Ljubljani ln okrajnem sodišču v Ljubljani. '24824-32
Dekliški počitniški dom
v. Kastaly in Unterach a. Attersee (Salzkammergut) z jezikovnim poukom 'n vsakovrstnim športom
Veliko lastno posestvo vrtom, lastnim kopališčem, čolni itd. direktno na jezeru. Prospekte, najboljše ref. pošilja »Tfichterpensio-nat« Carola v. Kastalv — Wien VIII, Langegasse i
194-3S
Pension Hertha
Vila Radoslava, Bled. Pension za junij 50 Din. — Zračne sobe, dobra kuhinja tudi za izletnike.
24759-3S
Nemščino
se nauče Vaši sinovi ?pz počitnic? v počitniškem domu v Bartniku, v zdravilišču Sauerbrunn. Bur-genland Lastno posestvo, z velikim sadnim vrtom, obrežno koppljo, no^-n-me-tom in teniškim prostorom Akademič.no izobražen domači učitelj. prvovrstna oskrba, najboljše rpference Prospekte F. B a r t n i k. V i en Ul Hauptstra«se 76 20283-3S
2 stanovanji
na Gorenjskem
vsako obstoječe iz 2 sob. kuhinje. jedilne shrambe in pritiklin, na solnč.nem kraju pri postaji škofja Loka oddam takoj. — Eno stanovanje je za let.nn sezono in 2 za dal;šo dobo. Na ogled vsak dan. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Gorenjsko«.
20486-38
Striženie psov
tudi ob nedeliah po nizki ceni ohavl.ia Osivald. Glin-ce, cesta VI/4. 24923-37
Strojni inženjer
tč. ravnatelj v neki sedmograškl strojni tovarni, išče premeniti mesto. Star 40 let. češkoslovaški državljan, vešč nemščine in češči-ne, madžarščine. ru-munščine ln tudi francoščine, je v stanu v kratkem času vpeljati množinske predmete zlasti iz kovjne ln lite armature, kakor tud' llkalnike. Ponudbe pod »Erste Kraft M. 1416« "oslovi 11 na Rudolf Mosse, Bujcarest. Rumu-nlja, Calea Victorie' 31.
7220
Smrt ščurkom, stenicam, mravljam, muham in bolham! Take in druge kemične
predmete prodaja znani Slovenec na velesejmu v drevoredu dežnik št. 927. Paaite na ponaredbe! Se priporoča za obilen obisk	7257
CIRIL STKAMŠAK
Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani.
Cepilni trakovi za trte, gumijeve vodovodne cevi za vrto\e, gumijeve cevi za pretakanje vina — so pravkar prispeli.
Brezplačen pouk v sv iranju. Navodila v cenikn
Prešernova ulica 4 CeSfe
7251
Okvirji za slike in slike
M M, (s! I
Prešernova ulica 4
206
Ifeli %obje t ireh dneh!
čudovita antiseptična pena KOLSTNOSA odpravi zoprne rumene madeže z zob in jih napravi v treh dneh za tri tone bolj bele. Ona odstrani rumenkasto prevleko, ki jih kvari in očisti zobe tako, da se blesteče-bela zobna skleni na pokaže brez poškodbe.
Ona na mah ugonobi nevarne klice na ustnah, ki napadajo zobe in izzovejo gnitje zob. Po suhi ščetki razmažite en centimeter — uporabljajte tor.no tri dni zjutraj in zvečer — in tedaj boste ugotovili razliko.
IZVANREDNA PRILIKA!
Železna stužinska patenl postelja zložljiva, s ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne slui-be in potujuie * osobe
stane samo Din 390___
Razpošiljam po poitne-nom povzetju.
TAKO '261 EDA SLOŽEN
Lesena p»1eot postelja,
zložljiva. • tapeciranim madracom. zelo praktična. stan* samo D 280.
Ležaika sa san£an;e —
(Liegestubl) najnovije vr-«ti, stane samo Din ISO.
Midrid punjeni z nom stanejo samo D 750 L. 3ROZOVIČ, ZAGKE; ILI CA 82.
Otvoritveno naznanilo
Cenj. občinstvu se tem potom vljudno naznanja, da je 8. t. m. otvorjena na Marijinem trgu štev. 8 nova m fc s n i c a
V zalogi bom imel vedno sveže in suho meso vseh vrst in najboljše kvalitete, nakar se cenjeno občinstvo opozarja.
"266	Anton Keber.
Obiskovalci ve eserma
se opozarjajo, da posetijo paviljon na ve-seličnem prostoru tvrdke
IVAN JAVORNIK
kjer se dobi pristna šunka, izborne kranjske klobase in prvovrstne sveže hrenovke.
7269
Kazpis.
Dražba sejmskih stojišč v Rušah se bo vršila na Lepo nedeljo, t. j. 7. junija t. 1. ob 3. uri popoldne na trgu v Rušah. — Zakupna doba traja tri leta, razen tega se plača od vsakega sejma posebna pristojbina.
Občinski urad Ruše.
Največja senzacija
na letošnjem velesejma 727rj tvori na veseličnem prostoru

IP&afc Caft&c vedi &am bvoj avto!
Najlepša ljudska zabava za staro in mlado.
Mizarska zadruga s
Vižistarje nad Ljubljano
naznanja, da ima v času Velesejma razstavljeno vsakovrstna
POHIŠTVO. — Kdor potrebuje, naj si ogleda.
Zanesljivo najbolje.	Cene nizk<\
Lastne vrvarske izdelke in motvoz nudi po znižanih cenah
Prva kranjska vrvarna ln trgovina s konopnino
Ivan N. Adamič
a
3
£] g
□ □ □
IZI LJubljana, Sv. Petra cesta Stev. 31
S	TELEFON 2441.
□
□
m □
a
□ 7231
m
-B -II -
liiJI
13 □
□ □
□
oooooooooooooooooooooocooooooocoi
Podružnici MARIBOR, Vetrinjska ulica štev. 20. Telefon 2454.
CELJE, Kralja Petra cesta št. 33.
0
□
□ □
13
□
□
13 13 13 13
Haziianilo
Vljudno naznanjam cenj. odjemalcem, da sem opustil pekarno na Celovški cesti štev. 69 ter OTVORIL v širšem obsegu na novo, najmoderneje, povsem higijenično opremljeno
parno pekarno s slaščičarno
v lastni hiši na TEŽAŠKI CESTI ŠT. 24 in podružnico na SV. PETRA CESTI.
Najiskreneje se zahvaljujem cenj. odjemalcem za dosedanjo pozornost ter se cenj. odjemalcem in občinstvu najtopleje priporočam še nadalje za čim večji odjem in obisk v novi prodajalni na Tržaški cesti štev. 24 in podružnici na Sv. Petra cesti. Zagotavljam vsestransko solidno, dobro in točno postrežbo.
Obenem naznanjam, da je prevzel mojo prejšnjo pekarno na Celovški cesti štev. 69 mnogoletni, dobro preizkušeni pekovski mojster g. I. Prosen, katerega svojim prejšnjim odjemalcem in ostalemu cenj. občinstvu najtopleje priporočam.
JOSIP PRETNAR parna pekarna, Tržaška
cesta stev. 24.	7274
Zahvala
Vsem, ki so ob smrti moje ljubljene soproge, mame, gospe
Jerice Repše
na kakršenkoli način tešili našo bol ter so rajnko spremili na zadnji poti, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno pa g. predsed. Učiteljske tiskarne, pevskemu odseku »Grafike« in vsem darovalcem vencev.
Ljubljana, dne 30. maja 1931.
7258
Žalujoči,
Ob bridki izgubi ljubljene tete, gospe
ANTONIJE ŠELEKER
se zahvaljujem v imenu vseh sorodnikov vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in poklonili krasno cvetje in vence.
Posebno se zahvaljujem čast. duhovščini, g. dekanu Gorniku, čast. sestram usmiljenkam, g. Pristovu, uradniku mestnega pogrebnega zavoda, gasilcem, g.' pevo-vodji Kovačiču in pevcem »Zvona« iz šmartna za v srce segajoče žalostinke.
Ljubljana, Šmartno pri Litiji, 29. maja 1931. 7237	ANTON MANDELJ.
7273
BICIKLI-
Peugeot
Ramses
Cyrus
Ergo
Apolo
7130
Svetovno znana najboljša kolesa. Nenadkriljiva v trpežnosti, lahkem teku, eleganci in raznih barvah. (Opozarjamo na tipo
Tour de France)
^lujeot
IVAtf ŠRIBAR
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 13
PODBUŽXICA DOMŽALE
- MOTOCIKLI
Najboljša električna razsvetljava „Marsclial66
S Velesejeni — paviljon J ®
Za časa velesejina znižane cene!
Edini motocikel, ki je res ekonomičen, praktičen, lep, eleganten v raznih barvah ali kromiran, nizek in stabilen, tako da ima človek tudi v največji brzini občutek sigurnosti.
350 ccm komplet z Marschal razsvetljavo in kromiran samo Din 16.500
iJCa} se zahteva od poletnega obuvala ?
Da je trpežno, da v higijenskem pogledu odgovarja potrebi, t. j. da ne peče nog, da je elegantno in da so cene vsakomur dostTpne.
Zakaj ne bi vi poizkusili ter nosili čevljev z vsemi temi vrlinami ?
še danes kupite platnene čevlje z šivanim gumastim podplatom »LAF«, ker ima obuvalo z šivanim podplatom največjo ventilacijo, a to je v interesu vašega zdravja.
Izdeluje jih: Prva jugo-slovenska fabrika guma
»REKORD"
Josifa G. čuljkoviea-Leskovac.
7011


NAZNANILO
Vsem ccnjenim odjemalcem in cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo krznarsko obrt in trgovino na Sv. Petra cesti in Obrežni stezi št. 2 v Ljubljani
preselil t Celje
kjer bom isto s 1. junijem t. 1. nadalje vodil. Cenj. odjemalce in cenj. občinstvo prosim za nadaljnjo naklonjenost ter zagotavljam iste, da jih bodem solidno in po konkurenčnih cenan postregel! • . •	.
Se priporočam z odličnim spoštovanjem
Ivan K11 ech 11
krznar in izdelovatelj čepic	70S9
CELJE, Slomškov trg štev. 1, poleg farne cerkve.
Najboljši šivalni stroji in kolesa
„Adler" „Gritzner"
svicarski plctilni stroji »DUBIED« za dom, obrt in industrijo edino le pri
Jos. Peteline, Ljubljana
Telefon 2913 Elegantna oprema — neprekosljiv materijal!
NOVOST!	NOVOST!
šivalni stroj kot damska pisalna miza.
Nizke cene!	Tudi na obroke!
Vsi hišni
posestniki
in kmetje pustijo ograditi svoja posestva z žičnim pletivom
PRVE JUGOSLOVANSKE ŽIČNE INDUSTRIJE D. Z O. Z., CELJE Telefon 117.	171
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□EH
IVAN POLENŠEK
MIZARSTVO IN ZALOGA POHIŠTVA ŠT. VID — VIŽMARJE
Izdeluje vsakovrstno pohištvo po najsolidnejših in zmernih
cenah.
OGLEJTE SI ZALOGO!	168
NOVO UREJENA
trgovina
železnine, porcelana in stefeleninc
B. ŽILIC
LJubljana, Dunajska c. 11, poleg „Figovca"
ima vedno v zalogi po nizkih cenah kompletno kuhinjo kakor: kuhinjsko posodo, eiuajlirano in aluminijasto; razen porcelan, kakor servise itd.; razno steklenino; razno posodo m steklenino za gostilne in restavracije, moderne stroje za kuhinje, vse gostilniške in gospodarske potrebščine, orodje za vse gospodarske in industrijske panoge, okovje za stavbe in pohištvo, pločevino, železnino, nosilke, cement, kompletne kopalnice m stranisene naprave, železje in prvovrstne češke ploščice za štedilnike m
kopalnice.	a*J4:
NA DEBELO! ZAHTEVAJTE PONUDBE! NA DROBNO!
&J ID ii
S □
ID □
3 hi
Proda Se brezkonkurenčna, specijalizirana
LESNA INDUSTRIJA
s prvovrstnimi stalnimi odjemalci radi odpotovanja. Prevzem toncem leta, potreben obratni kapital najmanj Din 300.000. Vprašati pod:»Brodarski pod« na podružnico »Jutra« v Celju.-
6944
I
NAZNANILO PRESELITVE!
Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem preselil svojo mizarsko obrt iz Hrenove ulice 8 v svoje lastne prostore
Privoz 16, Prule, telefon št. 27&8.
Obenem zagotavljam cenjeno občinstvo, da se bodem od sedaj s posebno vnemo potrudil, da vse cenjene naročnike točno, vestno in ceneje postrežem kakor dosedaj.
LUKA AHAČIČ, splošno stroj, mizarstvo, LJUBLJANA
,803
PRODAJA SE NADALJUJE Na novo došlo:
• •
9
Creppe de Chine, francoski, v modnih rožastili barva Umetna svila najboljše vrste Ostanki umetne svile Damast platno za žimnice Volneni deleni, novi, moderni vzorci Lanski vzorci Bombažni delen
Prima angleški štofi že od Din 150.— naprej Angleški sefirjj Ia Jugoslovenski sefir
Raye delen, krasni vzorci za ženske obleke
Ženske in moške nogavice, žepni robci, po izredno nizkih cenah!
meter Din 75.-» 17.-
12.-
23.-
24.-15.-
6.-
17.-9.-12.-
DRUŽBA COMMERCE
Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2,1. nadstropje
če nas še niste obiskali, pridite in prepričajte se!
Garantirana konstrukcija!
Prostor ta posteljnino.
FRANC JAGER
tapetništvo
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 29
priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, žimo, zložljive postelje, patentne divane itd.	6856
Najmodernejša oblika

k.
mck&ttcf -*i£ie drži svE
^^^SVJETSKE REKORDE U**ZRAKU,NAVODU NA ZEMLJI.
indianvaatchless-motociku . michel.n »ume.varta akumulator,
TFRIN" V \\]TrMK1il """^"»SSm
"I I-""1	MgflHMf s AV AUTO PRIBOR
vseh vrst, velikosti in oblik, BRUŠENA IN NEBRUŠENA STEKLA, vseh vrst: zrcalna, specijalna, ledenasta itd., marmornato steklo v najlepših pastelnih barvah, portalne šipe za izložbe vseh vrst, priporoča
„KRISTAL" d. d.
TOVARNA OGLEDAL IN BRUŠENEGA STEKLA, EDINO CISTO
DOMAČE PODJETJE.	6688
Centrala: Maribor,' Koroška cesta št. 32, telefon int. 2132. Podružnica: Ljubljana Vn., Medvedova cesta 38, telefon int. 3075 » Split, Zrinjska ulica 6, telefon int. 368.
IZ
E
E
E
C
D
C
D
0 r
BiB!B!B!BiE!B B B'B;B E B,E
□Goaazaar
J
Vešč potnik
dobi takoj ali kasneje stalno službo pri
TEKSTILNI TOVARNI
proti fiksumu, dijetami in proviziji. Interesent, ki je že potoval po Dalmaciji, Hr/atski in Bački naj pošlje ponudbo na upravo »Jutra« pod »Agilen«.	7141
□
0 S
0 □
E3 □
□ □

7133
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO JOOOOOOCO000000«xx>00000c>000^^
Gostilna „PRI AMERIKANCU"
LJUBLJANA, Florijanska ulica št. 20
priporoča dobra štajerska in dolenjska vina od Din 12.— naprej. Dobra kuhinja. Topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Unionsko pivo svetlo in temno v vrčkih. — Tujske sobe po najnižjih cenah.
3000,00000000000000000000^
Parketne deščice
dobavlja in polaga
Lavrenčič & Co., parna žaga
LJUBLJANA, Vošnjakova ulica
Oglejte si blago!	7116_Cene nizke.
3»
q0tawm'
krepi In zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIK Ljubljana VIL
ASFALTNA STREŠNA LEPENKA
ARESIT
strešna lepenka
BITUMEN SMOLA
LESNI CEMENT KARBOLINEUM
dobavlja
Jos. R. PUH, Ljubljana
m
POZOR!
Iznašel sem nov način kemičnega pranja in barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje in barvanje po najnižjih cenah.
ANTON BOC, Ljubljana
Šelenbnrgova ulica 4. 166
XXX;OOOCOOOOOOOOOOCODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOO<X)OOrj«
Prodam
10.000 komadov
brezovih metel
brez držaja komad Din 2.—. Dopise pod šifro »Breza 22« na ogL odd. »Jutra«.
6968
Najnovejša moda
na višhn! Elegantni vzorci
Bogata izbira
Crepe de Chine Crepe Georgetie Crepe Mongol Crepe Satin Veloutine Eoulard Moird Taffet itd.
A. & E. Skabern«, Ljubljana
ZAHATSKA BANKA KRALJEUlilE JUGOSLAVIJE o.d. PODRUŽNICA LJUBLJANA
Dunajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)	Račun poštne hranilnice štev. 14.003.'
Centrala: BEOGRAD	Glavna podružnica: ZAGREB	Podružnica: SARAJEVO
Telefon štev. 30—20.
i	Daje menične in kredite v tekočem računu obrtni-
|	kom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi
J	obrtnikom, in lombardira državne vrednostne papirje, i
Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune. — Izdaja kavcije in garancijska pisma.
a> a*
to
Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle.
REMULT 1931
Vam udi največjo izbiro vseh vrst avtomobilov, motornih brizgaln, bencinskih in DIESEL motorjev, električnih central itd., itd.
Skladišče stalno na Velesejmu paviljon »G«
Velika zaloga prvo*
vrsteih avtomobilov
z malo porabo bencina in olja po resnično nizkih cenah. Rezervni deli vedno v zalogi pri
Gen. zastopstvu
<1. z «.
CESTA ROŽNIK št. 1®
Telef. 26-02	IJI BUAM	Telef. 30-03
modeme/sf m najcenejši aparati xa hlajenje
SleGtvicne fiopo/ttomo avto-matične hladilne omare
etnpe
<Dosexefo vsatco že/;etio temperaturo in fo avtomatično vxdrxavafo
Prvovrstni izdelki v vseh potrebnih dimenzijah. Kakor za mala, tako tudi za največja gospodinjstva, za trgo-
•N> V
« 7
£ j*
< J?
•S
V
e-
A
*
» tf
«
*
vine z živili in mesnimi izdelki, mesarije, deli-katese, hotele, letovišča, gostilne, restavracije in bolnice je mogoče dobiti le pri:
Veliko izbiro vsakovrstnega pohištva
* V «
Samoprodaja	£	p • t« 4
hladilnih strojev >Cf*f£9 fif ®<
(Bančni zavod „MerGater", JCavcniG & <Co. d.
v
£}uhtianaf Selenburgova 2/11
(Blagovni oddelete

o. Z'
7179
OTVORITEV VRTA
restavracije „POD SKALCO", Mestni trg 11
v soboto, dne 30. maja 1931, kar naznanjam cenjenim obiskovalcem.
Točil bom pristna štajerska vina po konkurenčnih cenah, vedno sveže pivo v vrčkih. Prvovrstna dunajska in srbska kuhinja in ostala mezeluka, kakor čevabčiči, ražniči itd. Abonenti se sprejemajo dnevno za Din 20, po karti Din 25.	7101 Za točno postrežbo jamčim in se priporočam LASTNIK
Najnovejše dvo-kolo z motorčkom, l'/4 K. S., dvoko-lesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posamezni deli najceneje.	Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. L„ tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovška c. 4*
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnai:
MLADOSTNA LEPOTA
REME ROSE CENTIFOLIA, najideal-nejša fran&oska suha krema. — Daj« motni, ljubki in nežni ten. Z redovno uporabo odstranimo v»o nesnago, a obraz ostane mlado«tem, svež in zategnit vse do kasne starosti. Potrebna je vsaki moderni dami kot podloga za puder in Šminko za vo-selice, ples in promenado. — Din 40.
GOLD CREME originalna angl. radioaktivna mastna
nočna krema, katera dovršeno prodira v rs« gube ia tako tečno hrani in dnevno pomlaja obraz. Z narav. nost_ frapžntno hitrostjo odstranja vse gube in na-mrezeno kožo izpod oči in na sJepoiicah, pa j« treba, da bo na vsaki toaletni mizi modeme dame. Din 2
RDECILO nosu in obraza dela vsakega grdega. _ S preparatom proti rdečih nosn odpravimo rdeS-* m <"waz postaneta zopet bela. — Din 65.
CENTIFOLIA, kozmetiški zavod, Zagreb, Jartllfeva 8. Zahtevajte brezplačne ilustrirane cenike! 804

lastnega izdelka, nudi po znatno znižanih cenah tvrdka
I. REPŠE, tvornlca ln zaloga pohištva,
LJUBLJANA, Dvorni trg št. 1.
Telefon 3228
Telefon 3228
Velesejmski šiager!
Prava Lubasova harmonika
Model »Kraljica Normal«....., ■ • ■ Din 1790.—
Model »Kraljica Ljudska« priljubljena .... Din 1490.— Te cene veljajo samo na velesejmu in je omogočen nakup vsakomur.
Trivrstne, trikrat oglašene, z najboljšimi helikon basi.
Opekarna, tovarna zarezanih strešnikov
in zidakov
F. P. VIdic & Komp.
TOVARNIŠKA ZALOGA STAVBNEGA MATERIJALA
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 3
Glinaste peči modernih oblik in modelov, kmečke peči, štedilnike, bele emajl. ploščice za obložitev sten (zarezane strešnike, bobrove strešnike in zidake), samotno moko in specijalne plošče za pekovske peči, šamotne ali mozaik plošče za tlakovanje cerkev, hodnikov itd. Cementne plošče za tlakovanje, kamenitaste cevi za stranišča, cementne cevi, prvovrsten portlandcement itd. 7217
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Da očistite lase svojemu otroku, ma-dame, uporabljajte dnevno PETROLE -HAHN. S tem se izognete dolgotrajnemu ln neprijetnemu pranju las, kar lahko prinese detetu prehlad.
Natrite lasišče z malo količino PETRO-LE-HAHN in videli boste, da izgine prah in lasje postanejo zopet mehki, voljni m bleščeči. Sigurno jamstvo, da ostanrio lasjč vedno lepi, če ste uporabljali PE-TROLE-HAHN že od detinstva. Zagotovi vam stalno čistočo in pomaga rasti las.
Tndi jaz uporabljam
PETROLE HAHN
Prodaja se povsod. — Zastopstvo: ZAGREB, Bogovičeva 3. 15S
: ■
PARKETNE DEŠČICI
hrastove in bukove
TRSTJE ZA STROPE BAKULA
(leseno pletivo) za strope in stene, dobavlja
Jos. R. PUH, Ljubljana
Gradaška ulica 22.	Telefon 2513
112

OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.	86
Koncipijenta
sprejme odvetnik v Maribora. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Koncipijent«.	7230
PARKETE ......... znižanih cenah
SLAVONIJA d. na d. za ind. drva
BEOGRAD: Ka<radjordieva 101. ZAGREB: Savska cesta br. 25.
7161
OSIJEK: Kapucinska ulica br. 7. SKOPLJE: Kralja Petra ulica 10.
Urejuje Davorin
Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra«; Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja Franc Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Ysi v Ljubljani.