III. leto. Štev. 7.
1916. Február 13.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .      3 K.
v Ameriko   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .      .6 K.
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. t Čerensovcih,
Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma   2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .   .   .   .   5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
„Eta je vsa gučao Jezuš v prilikaj.“
— Mát. XIII. —
Priliko od muštárnkoga ali gorčič-noga zma pa od kvása nam pripove* dáva denéšnji evangelium. Na konci teh prílik nam sv. evangelist dodá, ka je vsa v prilikaj gűčao, brezi prilike pa nikaj,
Zakaj v prilikaj? Záto naj bi se spunila proroküvanja, štera so naprej  povedala od njega, ka odpré v prilikaj 
Drügi je té, naj „čüjéč ne razmijo“, kak právi sv. evavangelium. Vnogo je lűdih, šteri neščejo bože pravice čüti, šterim vonja predga, šteri so stráh, ka do preveč dosta mogli zdržávati, či do vse znali, ka sev navuki verskom zapovedáva. Takši lüdjé se ogíblejo predge, vsakoga pobožnoga pogovora, takšim se mrzí pobožno čtenjé. Za takše je Jezuš gučao v prilikaj: »naj čüjéč ne čüjejo i vidéč ne vidijo*, ár či bi vidili i razmeli, bi njihov greh vékši bio. Zdaj pa ne razmijo prilike pa se njim ne račüna njihova nezna* nosi za tak veliki greh.
To je dobrota Jezušovoga srca, ka tiste, ki so slabe pameti brezi božnoga nakanenja, z skrivnostnim gučom reši ostrejše sodbe.
Trétji zrok je zavolo okornih. Ki je okornoga srcá, tisti naj čüje lehko razumlívo priliko po či ga prilika tüdi ne presveti i njemi ne gene srcá, je sám kriv svoje düševne nesreče. ,
„Králestvo nebesko, silo trpi pa silni je vneséjo.* Záto, ki čüjéč priliko právi: toga ne morem razmeli pa ide dale, on je nikak ne silen za znánje bože reči pa je vreden duže neveden ostáti.
« Apoštolje so inači delali. Pravili so : Gospode, razloži nam priliko *.
Pa so dobili odgovor: „ Poslüšajte : Vam je dáno Poznali Skrivnost! krá-lestva nebeskoga.* Ino njim je razložo, kak se razloži vsakomi, ki verno poslüša pa se ne razloži nikomi, ki je ne žéden čüti pravico.
Poznao sam človeka, kí je pravo: „Naš plivánoš v predgi vsikdár od goric pa od polá gučijo.“ Pa si je nej mogeo zapomniti nikaj, ár je ne bio božega dűha. Je Jezuš ne od goric gučao? Kelkokrát je v prilikaj gučao, je skoro vsikdár z polodelstva vzéo svoje zgléde. Pa od njega je znám što takši, ki je ne dobro poslűšao, tüdi
sadovenoga dreva guči, vej mí to bole Známo, kak on.“
Kí pa prav z božim dűhom poslüša, on hitro v pamet vzeme, ka so gorice, polé i drevje, ribe v morji i ládje na njem vse samo prilike, od šterih je záto guč v Evangeliumi, naj si mi po tej vsaki dén pred nami stojé-čimi rečáj bole zapomnimo nebeski návuk ino kda ete rečí glédamo ino z njimi posel mámo, te ležej dűšo i Srcé podignemo gori k tistim resnicam, štere je Jezuš k tem vsakdenéšnjim dugovánjorn prikapčo.
Hválo njemi dajmo za to, ka je posebno z našega polodelskoga stáliša Vzéo svoje példo, pa po tom rávno nam dao nájveč prilike si na njega zmisliti pri vsakom našem posli.
Bojna.
Albanija, Valono i Drač (Durazzo) so naša pomorska letala z bombami obsipala. Vnogo je kvára v tábori poleg Drača Naše čete so zasedle mesto Kroja. Kroja je bila, velika trdnjava nikda iz štere so se Albanci hranili proti Türkom. Dnesdén je trdnjava že v razvalinah, kre šterih 7000 albanskih mo-
hamedancov prebiva v kučah razte-penih po goráh.
Talijansko bojišče. Pri Sv. Ladji na Primorskom so naši znova vzeli talijanom ništerne strelne jarke, v šterih so vnogo mrtvecov pa dosta strliva najšli. Od Tolmina se talijane vlečejo nazaj. Naše brodovje je z uspehom obstrelávale talijansko ízhodno obrežje.
Na türskom bojišči nega nikaj novoga.
        Francozko bojišče. v Flandriji se je velika strelba vršila. Nemci so zasedli od Hullucha na severozapad nalevek, šteroga so angležke bombe naredile. V perronskoj krajini so pa dolstrelili edno nemško i edno francozke letelo.
Na ruskom bojišči je bio mir samo letalci so krožili v zráki i metali bombe na sovražniška tla iz ober strani.
Na morji. Nemški podmorski čun je potopo na Angleškom v reki Themse eden angleški opazo valni parnik i ednoga belgijskoga i tri anglèžke rib-niške ladje. Nemška zračna ladja L. 19. se je potopila. Moštvo je ne rešeno.
Dom i svet.
Razvalavlene je odrédba lendavskoga okrajnoga glavara, štera je prepovedala pütarom od hiše do hiše belice i pe-rotnino küpüvati i jo iz okraja vös-právlati. Zalavske županije podžupan je odrédbo razvalavo ar je protipostávna. Pütarom je zato zdaj znova odprta pot v Lotmerk, štero so dozdaj ne smeh tlačile
Rusija. Goremkyn, ruski ministerski predsednik je iz slüžbe prišo. Na njegovo mesto je cár imenüvao. B. W. Stürmera, ki pa po sledáh svojega prednika bo hodo.
2.
NOVINE
1916. február 13.
Türčija. Türski prestólouášíednik Vojvoda Jussuf lzzedin se jé vöro. Neozdravljiv beteg njemi jé pamét pre-raoto. V toj blodnóšti si jé žilé pre-rezao. Novi troriónášlednik je Vahid Eddi effendi kraleski Vojvoda, ki je 1. 1861 rojen i ma edno hčerko voj vodijo Fcnice...
Portugalija. V Portugaliji je nemir. Na finančnoga ministra so večkrat strelili, ki se je tüdi z revolvov bráno. Edna palača se vužgala, več bomb se je razpočilo. Vnogo orožjá, bomb i dinaraj ta je nájdeno. 17 vojakov je ranjeníh.
Erdèly. V Nagyszebeni je mro Me-tianu Janoš, právoslávhi romanski nadš-kof i metropolit. boži vö je 88 let.
Podpora decé pokojnih vojákov.
Samo zákonska deca pokojnoga dobi podporo za odgojitev, dekle do dopunjenoga 14-ga, dečki do 16-ga leta. Ta podpora se plača materi ali mačehj do rok; če tevi ne živeta, •tutori, ali sirotinskomi oči. Vsako- dete dobi na mesec 4 korone podpore za odgpjitev. Vsa deca pa ne dobi na mesec sküpno več od 30 koron.
Zvün te odgojilne podpore ešče letno podporo lehko dobijo sirote vojaške 1 K. na mesec.
Deca in dovica sküpno ne morejo na mesec od 45 koron več dobiti, Velikim sirotam, štere, si ne morejo nikaj slüžiti, še da še 8 koron me-sečne podpore i letno podporo dobijo tüdi sirote do vice i njihova deca, čeravno penzija zanesé pri njih že 45 K. na mesec, pri deci pa 30 K. na mesec.
Pismo na bojišča.
Ljübi vojáki! Vzemem si malo Časa i bom vam pisao edno pismo, edno dugo pa kratko pismo. Dugo bo, ar se dugo ne dokonča, kratko pa, ar vsako nedelo nekaj malo vam dam do rok ž njega.
Začnem pa to pismo z našim navadnim pozdravom : Hvaljen bodi Jezuš Kristuš ! I želem vam v njem predvsem zdrávje na düši ino teli.
Te si mislili, zaistino dobro že-lenje, samo ka je popolnoma ne razu-raimo. Ka telo lehko obeteža i ozdrávi, smo sami na sebi sküšavali, ali, ka bi düši što zdravje želo, ka bi ona tüdi mogla zbetežali, oboleti, nesmo še slišili.
Potrpite, razložim vam to reč, po-dèvčim vas v toj nevednosti. Mamo čas si pomali gučati, ve ruš ešče ne proso mira.
Na znánje!
Iz Bridgeporta smo dobili podporo na naše ranjence^ delanezmožne vojake in njihove sirote. Da darovniki želejo, naj njihove dara, nakeliko je mogoča po tistih občinah razdelili, iz šterih so darovniki ždoma, prosimo poštene sirote vojakov, naj nam pošlejo od svojega g. plebanoša svedočanstvo, ka so potrebne i vredne pomoči, iz sledečih občin:	Adrijánci,
(Dolensko), Beltinci, Bratonec Bogojina, Brezovica, Èükovnica, Cankova, Centiba, Črensovci, Dokležovje, Filovci, Gomilci, G. Bistrica, Gerlinci, GanČani, Hotiza, Ižekovci, Kobilje, Küpšinci, Lipovci, Lipe, Nedelica, Noráinci M. i V. Polana, Benkovci, Tomi šče, Morsko Srdišče, Strigovske fáre občine, Peklenica, Mi. belo vči, Sv. Martin Medjimurski, Žižki i Slrehovci. (V Fiumo i na Štajar so dari odposlani, zato, ka tá ne hodijo Novine.)	Vredništvo.
Iz pisem naših vojakov.
Pozdráv ženam. Damo pozdraviti, Slovenci i Vogri, g. liredniká i se njim zahvalimo na čitevi, štero nam pošlejo, štero verno čitemo i mi Slovenci Vogrom razlagamo. Zdaj pa pošlemo Pozdrav našim žénám. Drage žene, óbüdite v sebi tisto, kaj ste v cerkvi pred oltarom oblübilo, vernost ino čistočo. Prelomite naime oboje te kda se mi, vaši možje mantramo v trpljenji, betegah, naj obstanei naš dom, ste ve sréčne, veséla na tom i drügom sveti. Ne mislite na večnost ? Ne vete, da ste prah in pepel, ka prejde telo, düša čté pa sojena ? Zakaj ne molite ? Zakaj .ne mislite na žalostno mater Marijo, Štera vsega krvavoga svojega Svetoga Sina na naročah drži. Tak krvávi je bio tüdi vaš sin, vaš mož. Pa vas ta krv lí ne gene,? Kje mate mešo i predgo ? Jeli, pri kupici vina (čebi samo pri kupici bile, bi dobro bilo, pri pin-taj se tá razprostérajo. Vrednik.) jo pos-lüšate i držite senje na šterom oda-vate düšo svojo, moževi obljübljeno vernost. Iz krčme v krčmo lazite, kü-šüjete se — vrajži küši so to — od meše predge pravite, rano je vse minolo. Bili smo doma na sloboščinah, vidili smo vas, kak zovéte k sebi moške, dečke. Pravite njim, hodi, ve se ne podere hiša na tebé, mamo pocre, goske, piceke, pa pridete vküp, mati pije z gosakom hči pa z recakom. Vas je nej srám ? Vsaki grm od vas guči, nikaj vas zdaj špoti ne genejo ? Ka pa knige večne, kde je vse hűdo i dobro gorspisano, vas tüdi ne genejo ? Vküp
bi vas trbelo pobrati i bar na 24 vür samo na bojišče odpelati, ve bi se že slrsnole i Boga pomoči prosile, kda bi čüle i vidila tisto grozno pokanje i milo jéčanje, štero se tű godi.
I deklam velim, srám vas bodi, ka od takših malih dečarecov prosite pili, šteri vujška na vas moro gledati, kak da bi na nebi zvezde čteli.
Zdaj vam pa ništerne zgléde povem, Iz sloboščine je prišeo vojak nazaj. Pravo mi je, ka je doma pri večnoj ženi rusa najšeo, šteri je na njegov Prihod skoz. okna skočo. To verno ženo je zdaj slekeo, za roke obeso i z dvema živima mačkoma po celom teli poškrabao, rane pa s paprikov po-sipao, zatém jo pa zgono!" En drügi pajdaši kda je ženo nosečo doma najšeo, je od žalosti pod vlak légejo, šteri njemo glavo i roko odsekao. (Moriti bi se ne smeo. Vrednik.) En trétji mi právi: Kda sem domo prišo, sem ženo küšno. Bleda je bila, sem mislo, ka je betežna. Ka ednok začne me prositi odpüščenje za nevernost, kda je dete v blazinici zakrevčalo. Vzeo sem svoje dete pa jo po vrgeo rekoč: „menj jobbra vagy balra“ (idi na levo ali na pravo), za svojo več te ne spoznana. Drügi pali etak pripovedávle: „šo sem z mlajšim bratorp Toškpm domo na sloboščino. Joškova žena je neverne bila, to sem znao, on je ne znao. Ver-vao njej je i ta mrcina ga je zapravila, naj njena hüdobija na svetlo ne pride. Glavo njemi je odsekala Z i ga pod jasli pokopala. Tam so ga najšli orožniki. Z menom se pa to zgodilo, ka kda v hišo stopim, vidim svoje četvéro decé okoli stoli se stiskávati i jočič krűha prositi. »Kde je pa mati ?“ je pitam. „Odišli so z detelčno.” »Z kakšimdetetom ?“ „Z en mesec starim.* Počakao sem jo, hišo zakleno deco vzeo sebov i odpelao rodovi, njej pa pravo ; odidi i jaj tebi, če boš me vüpala več za moža imenüvati. Kda sem doma bio na Stefanje pri blagoslávlanji tör-uiške cerkve, so ništerne verne žene glédale, što bo predgao. I kda so do-mačega plebanoša ovarale na predganici, so se lepo z cerkvi potegnole. (Ve so dobile en drügi hip ostro káranje za tisti tej, z šterim so se té dén opo-jile. Vrednik.)	i .
To sem vam nameno, Slovenke, pred oči postaviti, té zgléde, naj ne te krive, kak so bile mojih pajdašov žene i če bi štera dozdaj kaj sfalila, naj Odzdaj z potrtim srcom i vrelov pokorov poprávi svoj prestopek". (Zadra-več Štefan, voják.)
1916. február 13.
NOVINE
3.
Glási.
Novi kanonik. Apoštolski kral je t)r. Bodo Janoša, sombotelsko cerkvene pisarne ravnitela i. nadzornika katoličanski šol za kanonika imenüvao.
Od naših vojákov. Mrtev je: Gruš-kovnják Peter z Beltince. Srce Jezušovo bodi njemi Smirno.
Pozdráv z bojišča. Dosta veselja, dobro zdravje pa Í?oži blagoslov vam tekmo mi fanti jüijeski, šteri smo se V bojnoj liniji vküp spravili. Kda si poguőavamo i zgovarjamo, si zmislimo na jürjeski dol, V šterom smo v mir-Dom časi lepo valèkali. Zdaj smo na ruskom, si lepe pesmi popevarao pri toplom sunci se segrevamo i spipami žmahno kad imo. Jürjarščarje Zbogom! — Rogáč Franc stražamešter z Nus-fcóvèj Gaber Ferenc ž Srdice, Šoštarič Štefan ž Šdtme, vojaki 83. pešpolka.
Prasica v krčmi. Ste Vzemite si naše te vrstice, podpore zapivajoče i nečistüjoče ženske i dovice, od menše stvári je jü guö. Edna istinska Čoka je v krčmo prišla v Ižekovcih. Šla je vkühinjo zráven i nesla je en dar z sebom. Z železnimi rasojami je pribežale v kühinjo, štere je soseda v njo lüèila, kda njoj je hajdinsko snopje razviacüa.	' '
   Spomin na † Mirosláva. H. I. nam piše „ Prosim vas oča dühovno ne. bi dobro bilo. lastni: f Bašša Jožefa ponovil, štere so nam oni vu špomin nehali i štere se mi v pámeti tak sladka ponávlajo ? Drági so nam pokojnoga kihči. Veliko vrednoščo nam je püsto v svojih pesmah pokojni, šteri ešče na ov kraj morja glasijo veselje njegovoga srca.*
I zatém našteva več pesem pokojnoga i se z ljübezni spominja ž njih. Zaistino, veseli nas ta lübezen. Kda bode naš narod ceniti znao svoje ljüdi, kda de živo i mirno za one, ki njemi ščejo düšo i narodnost, materno reč rešiti, te se več ne bo trbelo bojati, da izmerjejo Slovenci na Vogrskom. Té düh se kaže v H. I.-i, zato se veselimo njegovim rečam i njemi odgovorimo, ka kalendar kleti prinesé vse pesmi Miroslavove.
      Marijine Liste dobijo brezplačno doma Baligač Mihala žena v Ižekovcih, Ferenčak Vilma v Odranci, Kardinar Andraž v Žižkih, Ferčak Ferenc, Sen-čar v Renkovcih, Ohman Matjaš na Gibini (Ligetfeíu), Plej Treza na G. Bistrici i Domjau Jožef v. Bakovcih. Djura Andráša žena na Melicih, Lebar Andráša žena na Dol. Bistrici. Njihovi so Liste v Ameriki platiti za njé. — Novine
so pa plačano v Ameriki za Baligač Mihala ženo v Ižekovec, Gjura Andráša ženo na Melinec, Lebar Andráša ženo na Dol Bistrice j. Plej Treze na G. Bistrice. — Zglasite se pri tistih, ki Novine i Liste delijo.
Sto Jo dao na Kreslin bartina, bojnöga žtndara Novine pošilati,! naj se zglasi v uredništvi a .naslovom, .zato ka šo Novine na zaj prišle z tom pripombov, ka je naslov nèzadosten. ,
Očo je šteo iti iskat v Gaiicio Németh Ludovik 11 let star dečak z Gsehimindszenta. Ne dugo predtem je oča doma bio i pojeb ga ne mogo pozabiti. Na pot se Spravo, ka de ga šo iskat, Z sebov si je vzeo tüdi orožje: en štük, šteroga si je naime sam naredo z patrone. V Szom-bathely-i so ga zgrabili redarje, šterim jé jočič odkrio svoj namen. Kda njim je oblübo, ka de doma lepo pomagao materi i bratji, — pét jih jé doma i on je najstarejši — so ga v pošte! spravili, na Šteroj je tak sladko zaspao, kak da bi si zaistino z svojim Očom ftogučávao.
Siloviti rusi. Na Sepéineki so štir-je rusi silili v edno hišo, kde so štiri poštene delavke počivale, šterih možje sü.na bojišči. Ne so je notri pűstile. Rusi so zdaj z sikerami vse okna spotrli
n'’ii.i'*r.' t ti -
i vlámlali tüdi dveri. Bog je pá li ne dopüsto greha, ar je prišli kfič žensek vetri Ček razhèseo i so dolari lüdjé, ki so té žene rešili, sramote. Ruse so orožniki kanižki odegnali v tábor, kje brščas vredno kazen dobijo.
Naš junáški letalec, Hozjan Štefan z D. Lendave, ki je zavolo junaštva že štabni narednik (törzsőrmester) postao v 22 leti i dobo srebrno, bro-nasto i zlato svetinjo pa zahvalno pismo od Pflanzer-Baltin generala, je zdaj znova odlikován z zahvalnim pismeni, v šterom glavno vojaško poveljništvo právi od njega, ka je „neus-trašen letalec".
Besni psi so v Štrigovi i njenoj okolici več Ijüdih zgrizli. Pse so dolstrelili i njih glave kak i vjedene ljüdi v Pasteurski zavod v Budapest poslali.
Smrt. Na svečnico so pokopali na Petancih Pajžlar Matjaša, cerkvenoga očo tišinskoga. Ednoga od nog do glave poštenoga, pobožnoga, dühovnikov se držecega, vernoga kristjana je v njem tišinske fara zgűbila. Popolnoma vdan v Božo sv. volo je z temi rečmi püsto düšo »Jezus, pridi mi proti. * Zaistino lepa smrt. Tü se je tüdi vresničo stari pregovor: kakše živlenje, takša smrt. Trezno, pobožno je živo, Marijo z celoga srca častio, zato se je odselo tüdi k njenomi godi pobožno v večno domovino.
Na bojišče idemo z Boga pomočjov, da ohránimo našo domovino. Ideijao veselo i.končno, čeravno smo samo 18 let stari. Zročili smo se Presladkomi Srci Jezušovomi i Bl. D. Mariji po njima se vűpamo, da nepe rijatela obladane, či do, naši domanji molitve pošilali v nebesa za nas. Oh, da bi vsaki vsaki den samo edno zdravatoarijo zmolo za bláženi mir. Zbogom naši starišje. Trüdov vaših smo v naših mladih letah ne mogli zaslüžili naj vam je plača sam večni Bog, pa mi Se živi pridemo, je tüdi obslüiimo. — Z. Bogom sestre, brati, poznan«, pajdašje, molite za fante osemnajselletne, ki so 17-ga januara odišli na bojišče domovino branit, molite za njé, da obládajo neprijátela, ka nám šče domovini škoditi. — Zbogom naša domovina, kje nam je zibelka tekla! Z Bomom g. Vrednik, Bog vam naj ponüja, is te se do smrti mogli skrbeti za Marijin Listi Novine. — Maček Štefan z Koprivnika.
Tožba edne dovico. K. I. dovico se toži, ka je telko zakrmila i jo mogla dolbujti. Na tanač županom je meso oda vala* naj ne de teliko kvárna. Med prvimi ktipci je bio tüdi župan. — Za dva dni je pa prišo té smileni župan térjat dovico, naj tíjemi peneze nazájda, zato, ka se govedina ne mogla skü-hati. — Voditele občin, smileni hodile ! Gospod pravi, ka nesthilénoga sodba nesmilena bo. Što si pa takšo žele ?
Slovo. Daleč smo, mogli oditi od vas, lübi Slovenci, pa ešče dale mo mogli iti, kda se navčimo kak mo se mogli bránili od sovrážnika,. šteri nato šče našo lepo Domovino Vogrsko od trgati. Ali G. Bog to ne dopüsti. Že dugo se zaman mantrá. Samo hodile stálni lübi Slovenci, v molitvi, vej nás te G. Bog, Blájžena ,p. Mária ne zapüsto, štero smo mi tüdi sebé) odnesli nam za hrani-telco. Žito pa slovo v zememo od vás vseh. Molte še zanás, šteri smo mogli vas odstaviti. Záto Zbogom najprle naši lübi starišje, ki ste zanás vnogo .sveti! noči meli, iCdpttisfe nam da smd vás večfárti razžalMi. Vej , či nás G. Bog domo prinese, Vám vse názaj zaslüžili« Zbogom naši dühovni pastir je, od šterih .smo večfárti čüli lépe návuke i delitve Sv. Sakra-mentof prej eli. Gospod vam naj obllao plača (rűde vse. Zbogom vsa rodbiua i sosédje lübléni, in obe se zanás, da mo se ešče ednok vredni viditi, či pa Boža vola tak. .bode, ka na tom sveti več nej, naj na ovom veselo vküper pridema. Pintarics Štefan, Nemec Janoš Tisaj Anton, iz Veceslavec domobranci 18, domobranskoga pešpolka.
Bolečine, štero nam küreče oči delajo i štera nas pri vsakoj stopaj! mantrá, se lehko rešimo, če odpravimo boleče küreče oko, a'i ne z ndžom, ar bi si tak znali krv zastopiti. Küreče oči se dájo hitro i gotovo odpravili po Fellerovom flajštri proti ktirečim okam, šteroga cena je samo edna korone ; toplo ga preporača vnogo jezér pismonoscov, redarov i turistov. — Glávobol migrán nas ne mantrá več, če rabimo Fellerovo migrán-šibico, štera bolezen vtiša, hladi i jako dober Uspeh má, sámo 1 kor. stane. Z t oči preporáčati pri trepetánji pogleda i bolečinah vži-gatino odprávlajočo i bol vtiša joče - vodo za oči, štere edna kantica košta 1 kor. Prava se samo pri Feller V. Eugeni lekarniki dobi, Stubica, Centralo 146 (Zigreb žup.)
4.
NOVINE
1916. február 13.
Blagoslavlanje bűdinskoga Cintora. Büdinčarje nisterno leto majo veški cintor, šteri kda bi gornjemi kraji iz poti bio, so si gornje hiše po sebim katoliški cintor gori postavile. 6-ga februara smo s procesijov šli iz do-lenske farne cerkvi. „Svečanje* so opravlati gospod ženavski, sinjov monoš-terske cerkvene krajine Gáspári Antal. Govor je držani od domačega dühovnika. Križ je Varga Karol vojak dao gori postaviti.
Najnoveše.
Na ruskoj fronti je bio topnišni boj. — Zapodno od Tarnopola so Rusi napadali. Od bili smo je. — Na zapadnom bojišči je bilo južno od Sommeja močno gibanje. — Italjanje so zgübili dozdaj % miljona to je okoli 700 jezér lüdi.
V Albaniji idemo naprej — Naše čete so prekoračile reko Ismi in zasedle Prezo — Italjanske in srbske čete smo pri Valjasi odbili — Črnogorsko razoroženje je dokončano. Na zapadnoj i ruskoj fronti so bili menši
boji.
Pošta.
Špilak Martin. Werk Rosenthal. Zadosta ste poslali. Dobite januarski snopič, malo Potrpite. JOŽ. Gaš. Cep. 147. Dobo objavili. Vogrinčič L. Cankova. Od koga je že prišo glas, da je zgrábljeni, ga ne trebe dale iskati. Bo Izdani imenik, v šterom se vsi vlovjenci objavijo. Tečas počakajmo. Fujs Ap. Petánci. Novak Alojz je v duévih od 29. jan. do 12. febr. premino. Kda pride bole natónčen glas, ti ga naznanim. Ferenc Jož. Inf. Div. S. Auat. 38- b. pošte 77. Dobo sem 4 K. Bog plati. Pred. Tali. 6. 6. Slnik. — Frumen Mill. Vidonci. —- Bregor M. Petánci. Vaših vlovljenih ne moremo zdaj še iskati; prle se more imenik izdati. Bükvič Matjaša žena. črni. Pojeb Prinas najdeni je štajarski. Tü slüži zdaj. Ne piše se Škrilec. Sebé Cel. D. Slaveči. Prosili ste 12. teliko sem vam zravnao. Zdaj pa pi-šete, da samo 11, edne pa na bojišče. Komi? Dajte njegov naslov. Korošec J. Ritkarovci. Dobo sem 5 K. podpore. Hvala. Veronika Bocs-kal. Gerlinci. Dobo sem peneze za kalendare. Bog plati. Kodila. L. Tišina. Odposlao sem trem na bojišče Novine. Če domači platijo, vsaki 3 K. na leto. Vukan Mill. Borejči. Sprejeo sem S K. Bog plati. Marič Št. Borejci. Od vas pa 1 K. 50 fil. po Lajčeki. Franc Jagerič. Franzensbad. Dobo sem 2 K. podpore. Bog plati. Od ranjencov nikaj ne Želemo, še 'mi njim pomagamo.
Pred Vadovič B. Tišina. Na Marijine Liste sem dobo 800 K. — Bog plati. Veseli
me, da rasté število. — De ceteris viva voce. Salve. Bőlec Šándor Šulinci. Láni i letos je vse plačeno. če ne bi bilo, bi vastérjali. Bog lepo plati na podpori.
Katá Snidec. Unterpurkla. Vi neste mogli dobiti še tá Marijinoga Lista, da so novi še ne zišli. Zdaj štiri dobite na svoj naslov, pa je razdelite, da ste bliže k pošti. Stare liste tam iščite, kje ste je v šterom leti dobivali. Skrabán J. Sv. Bethlehem. Dobo sem peneze vse Hvála. Niki Matjaš Zenkovci. Vi letošnje liste samo dobite i h konci leta kalendar, lani neste bili naročnik za Liste, nego samo za Novine. Sakovič Ivan zenkovči Dobo sem od Benkič Štefan z Beznovec S K naročnine i 1 K podpore z vaiimi penezi vküp. Bog njemi i vam lepo plati. — Tisti list od vojaka vam nazajpošleni. Na vsako pitanje morete odgovor dati drügač se ne more gornájti. — Pensio dobijo za vojakom Siromaški oča i mati tüdi, tak zváne letno podporo. Rajnar Treza. Bakovci. Na podporo M. Lista mi je prekdáno 2 K. — Od moža še nikaj nevem.
100 litrov domače pijače Elpis!
vkrepčevalne, téčne in žejo gasóče si more vsaki sam napraviti [za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, maline, muš-katelka, meta, pomeranče strašnica in vi-šnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domáča pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišne gospodarska, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednosti, ár se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi 'bili pijani ali pa da bi zgübili na delav-skoj zmožnosti
Janez Grolich, drogerijo »pri angelju* Brno Štev 85 Moravsko.
En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošljejo v štemplina. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah.
VSESTRANSKA
je rába, nedosegliv je hiter i dober Uspeh i kak
Vsakdanešnji Krüh,
nam slüžijo dragocena sredstva domáča po več kak 100.000 zahvalnah pismih i po vnogih vra-čitelah priporočena: Fellerov Elaa-flnld i Fellerove prebavo vred postávlajoče rebarbarske
Elsa-pilulc.
Preporačamo zato i našim čtevcom, naj oboje zmerom
doma majo ar „Elsa-fluid“
i „Elsa-pilule“ sküpno nadomestijo domačo lekarno, štera je že vnogo jezérkrat pomagala i dobra bila.
Od prehlajenja, prepiha, mokroga stanüvanje, slaboga vremena, predelanja naselo vse bolezni, šinjeka i prsiíol, hrbta bol, influenzo, trganje, protin, ešče ostarelé betege, smicanje, rezanje odrevene-lost, glavo, sinjeka, vüho i zobobol, oslablenost nemirovnost nadale mozolje, ranjenjé, vrašenje nesnenost i vnoge drüge betege, kak kašel, gutobol, zamuknjenost, na šče, nervozne vročinske betege vráči Fellerov „Elsa-fluid", šteri vsikdar bol vtiša ozdrávi*, dobro dene, krepi i junači.
12 malih, ali 6 dupliških ali 2 specialniva glaška fran-ko 6 koron, 24 malih, ali 12 dupliških ali 4 specialne kantie franko 10 kor. 60 fil., 48 malih, ali S4 dupliških, ali 8 specialnih kantie franko 20 koron.
   Fellerove „Elsa-pilule“ po-
magajo, vračijo, želodec krepijo pri pomotah, prebave, krči, netéčnosti, métanici, nadüvánji, medlenji, riganji, napnjenosti, pečelini v obisti, mrínji, zaprtíni, zlato] Cili. Ték povékšajo, želodec ok-repijo,. stolec olejsajo, celi prebavni stroj v red správijo i tak krv čistijo. „Elsa“ pilule na ráhi ali gotovo gonijo, i zato so pred tista sredstva, štera piemočno i prehitro tir&jo i telo pa želodec oslabijo.
Proti toča vi je celo ne-škodi!vö sredstvo. — 6 škatlic franko 4 koron 40 fil., 12 škatlic franko samo 8 kor. 40 fil.
RazpoSilanje na predpláčo ali po povzétji. Dobro je peneze naprej poslati po poštnoj nakazniei, naj 12 fil, povzétja ne bo trebelo platiti.
Ne dajmo se zapelati po hváli ponarejanj, eliktirov. rakij, balzamov itd., nego ostanimo pri dobrom, právom .Elsa-fluidi* i .Elsa-pilulah.1 Vnogi so sprevidili, ki so drüga sredstva ranili, da bi bole bilo, če to ne bi včinoli. Gloveče telo je ne za to, da bi se po takših poskušnjak pokvárilo. Naj vsaki pri dobrih stárih ,Elsa-preparatah* ostáne, štere zdravniki preporačajo i so vredni naročitve naših čitatelov.
Naročile se točno naj našlavljajo na FELLER V. EUGEN lekarnika, STUBICA, Centrále 146. (Zagr. žup.) — Mnogo odlikovánja, zlate medalje itd. — Več
kak 100.000 zahvalnic.
Vnogo poštnine si lehko prihranimo če vse, kaj potrebüjemo, z ednoga mesta naročimo. Lekarna Feller V Eugena se najbole preporača
Nyom*tott az Egyhánnegyei Kö*yvnyomdü körforgó gyorsaajtóján Szombathriye*.