NdJ Zi Vi PRV praznik de lovnih lj udi vsega sveta! et'1 », , ¥ te-bd° r 't •ni11' an*1 711 " d* ,/»' ?" eŽl" i, * pi* > -er»i . <« r< o"|(i I* ■ti A'!' if<> , 6» , L) la: iar''1' ■n»‘f •atP' ■bea1' o«"' Sel' skf'1 a va"' vs^1 ik»1" 'iKt;p- ca ' ' It- Narodna i Studijska Knjižnica via Geppa,9 TRIESTE Udeležite se prvomajskih manifestacij ! ELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I. Obnovljena izdaja - Leto XII. - štev. 6 (540) TRST - 1. MAJA 1960 Posamezna številka 25 lir Zahtevajmo tako vlado, ki bo sposobna resiti pereče tržaške probleme. MAJ Naš doprinos v veliki bitki Ullllll]ll!lilllllllllllllllllll!ll[lllllllllll!ll[|ll|]||llll!ll!lllllll[|IUJIIIlllj||[||l!llllllllllllll!lli||[lll|!i|[|||i|l[|]||!|||l||!| im Že sedemdeset let delovni l?ega sveta proslavljajo svoj borbe in solidarnosti. ualga, burna, a istočasno jfttagovita je bila pot, ki je ;*la dosedaj že prehojena. adaj so ostale ruševine mo-^rhij )in mogočnih cet ,ilrstev. Svet se je temeljito ^temenih Na tretjini povrne planeta vladajo ideje ^cializma in več kot mi-liarda človeških bitij se je pohodila verig kapitalistič-^ :ga zatiranja ter gradi Nžbo, prosto izkoriščanja '°veka po človeku. Več sto ^ilijonov ljudi se je z borbo JSvobodilo kolonializma. U-sl3tiovljene so bile nove ^odvisne države. Delavski 'jdred je postal zavednejši. rjčno se je organiziral in odločno bori v vseh kapi-jltičnih deželah, skupno z Jakimi množicami kmetov, Cinikov, srednjega sloja, ki žrtev monopolov. .kakšne so perspektive za l°dočnost v drugi polovici ^'ajsetega stoletja? y teku desetih let bo so-Jetsko ljudstvo uresničilo '°je cilje in bo doseglo prostro na področju proiz-°dnje na osebo. Socialistični svet bo dosegel proizvod-,;lo> ki bo za več kot polo-večja od proizvodnji Vitalističnih dežel. Zatira-,l aarodi Latinske Amerike, n Je in Afrike bodo razbili tl.rige kolonialnega suže-‘]stva, učvrstile se bodo sile ru in človeštvo bo naredi-velike korake naprej, na-resnično demokratični lo Ši džbi, ki ne bo poznala kriz be bede. y°rba za tako novo družbo ^ Vodi vsepovsod. Zanjo se : |tio tudi republikanski poučni jetniki v Španiji, • ''Prti od vsega ljudstva, tuli s tem da napovedujejo le dovno stavko v znak pro-Sta proti diktaturi, zahte-svobodo ; Alžirci, ki b» ; Prem ifaPcijo; prebivalci Južne k. “ prou un jj°č svobodo ; Premagali degolistično Af".“cijo; prebivalci Južne jfr*ke, ki so odločni v borbi j 'T boerskim krvnikom ; l žPi Korejci, ki so spodili plasti velikega tirana ; tjVanci, ki se postavljajo po tj d najmočnejšemu impe-;e 'Zrnu sveta ; vsi možje in ki ljubijo demokracijo 'm Svob°d°- ki ustavarjajo 't[j do bolj močno zavezništ-k Po vsem svetu za poraz ^adalnih vojnohujskaških v, ki delujejo zato, da bi Hodile človeštvo v pogubo-atomski spopad. l, ,( udi za nas v Italiji im,a snji Prvi maj še poseben ijVen. Proslavljamo ga v v Vodi h in na političnih it r°vanjih, nekaj dni polj d, ko smo ponovno vide-|)fVse ljudstvo združeno pri javljanju Odporniškega at1ja in spomina muče-sj(jk0v- Za nas je to zgodovin- % Uk 30v 1 dan, zakaj prav na ta ik* so Tržačani premagali L. ške napadalce in črne 'stične tolpe. |, °da fašisti, četudi oslabil^1 skušajo zopet dvigati k. e- Pri tem se zavedajo !r.jP°re, ki jim jo nudijo ve-tc Vitalisti in tiste visoke ,, Vene hierarhije, ki so k pogoje klerikalni K "ki zato, da bi jo obdr-l^.Pa oblasti. Lahko služijo V kot askarske legije na-'(.Aiaških sil, ki danes ho-izpopolniti svojo poli-in ekonomsko nado-'ij. v državi in ki nočejo Hp^ka Republike, kot ga K ca Ustava, marveč pove-Tvoje pravljične dobičke odo ljudstva. aPifestacije letošnjega t'?110 hvalile in blagoslav-.fašizem. Ti krogi nare- Prvega maja niso samo manifestacije proti vojni in za trajen mir; niso samo pregled sil proletariata, ki zahteva boljše življenjske pogoje, svobodo in demokracijo temveč so obenem tudi manifestacije protesta proti nevzdržnemu položaju, proti trajni krizi, za katero je odgovorna Krščanska demokracija. Velemonopoli in visoke cerkvene hierarhije se zoperstavljajo ustanovitvi take vlade, ki bi bila sposobna reševati temeljne probleme in bi bila podprta od večine, bodisi v parlamentu kot v državi sploh. Vsi čutijo, da tako ni mogoče naprej in da država potrebuje prenovitev in neodvisnost ; potrebo po taki vladi, ki bo uveljavila Ustavo, ki ne bo opogumljala in legalizirala diskriminacij proti delavcem in proti tistim, ki niso pripravljeni se podrejati željam in nasilju Krščanske demokracije ter njenih podpornikov. Prebivalci našega Ozemlja, Italijani in Slovenci, dobro vedo, da bo samo taka vlada, ki bo spoštovala Ustavo in ki bo podprta ob ljudstva, sposobna držati obljube, pomagati Tržačanom, da premostijo hudo krizo našega pristanišča in naše industrije. Evo, zakaj je borba italijanskega ljudstva obenem tudi naša borba in zakaj so naše manifestacije Prvega maja doprinos v veliki bitki, ki se mora nadaljevati do dokončne zmage. Ni več daleč dan, ko bodo zmagale tiste ljudske sile, ki so pred petnajstimi leti premagale nacizem in fašizem. VITTORIO VIDALI Manifestirajmo za tako vlado, ki bo sposobna voditi politiko aktivnega miru, demokratične in gospodarske obnove države in ki bo uresničila ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina ter priznala slovenski etnični skupini tiste pravice, ki ji pripadajo ! Proglas Federacije KP1 Letošnji Prvi maj proslavljamo v pogojih težke politične krize. Po več kot dvomesečni krizi, je bila oživljena vlada podprta od fašistov, ki jo je ljudsko ogorčenje že strmoglavilo. Odgovornost pada na Krščansko demokracijo! Delovni ljudje, državljani! Ni mogoče več dopuščati nesposobnosti in prevzetnosti klerikalne stranke. Dovolj je protikomunističnega izsiljevanja s strani Vatikana in velikih magnatov! Dovolj je demokristjanskega političnega monopola! T ržačani! Oh letošnjem Prvem maju naj se združijo vsi delovni ljudje, Italijani in Slovenci, vse laične in krščansko-levičarške demokratične sile! Delavski razred in tržaško ljudstvo naj združeno' stopita v borbo za to, da bo dobila država, z jasnim preokretom na levo, vlado obnove, ki bo rešila probleme gospodarske poživitve Trsta, deželne avtonomije in ki bo uresničila aktivno politiko miru! Naj živi Prvi maj! Naj živi enotnost delavcev in ljudstva v borbi za novo vlado! Naj živi mir! Naj živi socializem ! KP1 - Avtonomna tržaška federacija Aktivnost Zveze komunistične mladine I. deželna konferenca KPI važna etapa v borbi za avtonomijo Komunistična mladina v Trstu se živo pripravlja na I. kongres Avtonomne federacije komunistične mladine. Pretekli te. den se je vršil plenum, na ka- Prvomajske prireditve naše Federacije Avtonomna tržaška federacija KPI organizira vrsto prvomajskih proslav, prireditev in shodov. NA PRAZNIK I. MAJA POPOLDNE bo ljudski shod z veselico v tržaškem Ljudskem domu -ul. Madonnina 19. O pomenu I. maja in o sedanjem političnem položaju bosta govorila tovariša posl. Vittorio Vidali in Marija Bernetič; predsedoval pa bo tovariš Paolo Sema. Sekcija na Barieri organizira na predvečer L maja v Ljudskem domu, v ul. Madonnina, «pomladanski praznik delovnih žena». Začetek ob 20. uri. Na sporedu so razne igre, sledil bo ples. Govoril bo tovariš Paolo Sema. Na predvečer I. maja bo tradicionalni družabni večer tudi v Ljudskem, domu v Trebčah. Navzočim bo prinesel pozdrave tržaške federacije tovariš Franc Gombač. Isti večer bo pri Rumeni hiši v Barkovljah javno zborovanje, na katerem bo govoril tovariš poslanec Vittorio Vidali. Začetek ob 19.30. V nedeljo ob 11. uri bo prvomajsko zborovanje tudi na Proseku. Govorila bosta tovariša Paolo Sema in Marija Bernetičeva. V jutranjih urah bo domača godba priredila tradicionalno prvomajsko budnico. Na dan I. maja popoldne bodo ljudske veselice še v sledečih krajih : v kulturnem krožku «Zvezda» v Podlonjerju, kjer bosta govorila tovariša Llaudio Tonel in Doro Cergolj; v Ljudskem domu v Križu, kjer bosta govorila tovariša Davide Pescatori in Dolfi Wilhelm; pri Sv Barbari in v Čamporali: na vrtu Ljudskega doma v Miljah pa bo ljudski koncert, popevk in glasbe. terem je mladina sprejela obveznost, da bo v počastitev svojega kongresa, vpisala v svojo organizacijo 400 novih članov. Tajništvo tržaške federacije komunistične mladine je prejšnji teden naslovilo na tržaško mladino odp- irto pismo v zvezi s krvavimi izgredi v Južni Afriki. «Mladinci in mladinke — je rečeno v omenjenem pismu — mladina ne more ostati brezbrižna spričo takih grozodejstev. Potrebno je, da vsa mladinska gibanja in vse mladinske demokratične organizacije zavzamejo jasna stališča do tega vprašanja in da obsodijo pokolje. Trst, ki je bil odlikovan z zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju se ne sme izogniti splošni obsodbi teh zločinov. Zato, združimo se in protestirajmo proti kolonializmu in rasizmu, zahtevajmo prenehanje zločinov in zahtevajmo intervencijo OZN. 7. in 8. maja bo v Trstu prva deželna konferenca naše partije. Nad 250 delegatov iz štirih federacij se bo zbralo na javnem, za občinstvo dostopnem sestanku. za razpravo o vprašanjih avtonomne dežele s posebnim statutom, za poglobitev spoznanja deželne stvarnosti v posebnih značilnih pogojih, predvsem pa v vidiku skupne potrebe. ki je vedno bolj občutena, da se zgoraj omenjena določba republiške ustave čimprej uresniči, brez vsakega odlašanja s strani najreakcionarnejših sil v državi in bodoči deželi. Namen konference je določiti linijo partije na deželni ravni, razen tega pa je namen te konference tudi prispevati k okrepitvi enotne akcije na deželni ravni, ki je nujno potrebna posebno v sedanjem trenutku silovitega pritiska politične in gospodarske desnice, ki skuša ovi. rati preokret na levo. V naši deželi imamo kot posledico politike raznih demokri. stjanskih vlad splošno gospodar, sko nazadovanje, čeprav je različno v posameznih conah. Nazadovanje vzbuja resno zaskrbljenost, ker oddaljuje deželo od ritma gospodarskega razvoja drugih področij v državi. Kar-nija, Furlanija, tržiško podro čje in vse Tržaško ozemlje nosijo vidne znake težke gospodarske krize, ki je zajela vse sektorje : kmetijstvo in promet, pristanišče ter veliko, srednjo in malo industrijo, obrtništvo in državna podjetja. Delni razvoj, ki se ponekod opaža le v krajevnem merilu dejansko še bolj zaostruje karakteristike položaja v katerem prevladuje krajevni in vsedržavni veliki monopol. Tako imamo zastarele in neekonomične strukture na eni strani, na drugi pa modernejše, ki pomenijo za delavce večje izkoriščanje, znižanje zaposlene delovne sile, naraščajoče nesorazmerje med proizvodom in zaslužkom delavca in delavke. Zmanjšanje delovne sile na poljih in v tovarni pa ima za posledico naraščanje izseljevanja. Velikim borbam delovnega ljudstva, predvsem delavskega razreda v industrijskih središčih za zaščito dela, modernizacijo podjetij, boljše življenjske pogoje, se je pridružila in se danes večkrat s temi borbami pre- pleta ljudska akcija za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom, s široko avtonomijo za Tržaško ozemlje. Akcija izvedena v občinskih in pokrajinskih svetih, v tovarnah in na vaseh je omogočila, da je prišlo do sestavitve osnutka statuta, ki so ga predložili komunistični poslanci. Omenjeni o-snutek omogoča komunistom, v sklopu priprav na konferenco, predložitev realistične platforme zahtev in načrta obnove ter napredka za naše kraje. Načrt obnove izhaja iz analize gospodarskega položaja in navedbe odgovornosti demokri-stjanskih vlad in njihovih zaveznikov, ki niso hoteli poslušati zahtev za novo politiko, pomiritev in mir v odnosih z vsemi deželami sveta ter prenehanje protikomunističnih diskri- minacij v državi. Načrt obnove postavlja za podlago industrializacijo dežele, nacionalizacijo virov energije, jasen program a. grarne politike in javnih del, za okrepitev prometa in trgovine. Program vključuje istočasno o-snovne zahteve delovnih ljudi, mladine in žena ter zahteve slo. venskega prebivalstva. Mnenja smo, da je mogoče na teh osnovah doseči široke konvergence, take, ki so v za d njih mesecih privedle do enot nih akcij predvsem med komu nisti in socialisti ter s socialde inokrati, republikanci in široki mi sloji katolikov. Zato je potrebno, da v tem trenutku vse iskreno regionali-stične sile in vse antifašistično gibanje, ki je našlo ob priliki proslav 15. obletnice osvoboditve svojo pot enotnosti, izrazijo svoje ogorčenje proti tistim, ki so odgovorni za nevarno nazadovanje v preteklost, katera se ne sme več povrniti. Zato moramo biti enotni in enotno zahtevajmo ustanovitev novih dežel, demokratično decentralizacijo, ki je fašizem ni hotel in je prav zaradi tega črpal svojo moč in sredstva ter pustil še vedno odprto nevarnost reakcionarne involucije. PAOLO SEMA Komunike Federacije Tiskovni urad Avtonomne tržaške federacije je objavil sledeče poročilo : Federalni komite in Federal- na kontrolna komisija, zbrana na skupni seji, ki se je vršila v soboto in kateri je predsedoval tov. Paolo Sema, sta soglasno odobrila programatično izjavo Avtonomne tržaške federacije KPI v zvezi z bodo cimi upravnimi volitvami To izjavo je izdelala širša ko misija, ki so jo sestavljali vodi telji Federacije, občinski u pravitelji, pokrajinski in občin ski svetovalci - komunisti, pod predsedstvom tovariša poslanca Vidalija. Na isti seji sta Federalni komite in Federalna kontrolna ko. misija razpravljala o osnutku tez, o izvršenem delu in o delu, ki se ima izvršiti za deželno konferenco KPI Furlanije in Julijske krajine, katera se bo vršila v Trstu v dneh 7. in 8. maja letos. 8. maja bo redni občni zbor članov Delavskih zadrug 8. maja bo občni zbor čla. nov Delavskih zadrug. Dogodek je medvomno velike važnosti če upoštevamo, da se člani po dolgih letih fašističnega obdobja in nato komisarskega režima v tej ustanovi, danes zopet lahko sestanejo za odobritev let. nega obračuna, kar je dejansko njihova pravica predvidena po statutu in zakonu. Seveda ni bil to namen današnjih upraviteljev Delavskih zadrug, ki predstavljajo manjšino članov, toda imajo večino v upravnem odboru prav po zaslugi nedemokratičnega načina sklicanja lanskih volitev. Gre za predstavnike demokristjanov, socialdemokratov in republikancev ,ki so hoteli sklicati občni zbor brez vsake bistvene vsebine. Po njihovem naj bi člani samo formalno poslušali poročilo o obračunu za 1959, brez vsake diskusije in odobritve. Temu se je postavil po robu tov. Pogassi, predstavnik enotne liste «Rinascita», ki zastopa v — Po več kot dvomesečni vladni krizi, Italija še vedno nima take vlade, kot si jo želi velika večina državljanov. Dosedanji poskusi za ustanovitev sredin, sko - levičarske vlade so zaradi hudega pritiska Vatikana in monopolov — propadli. Te dni se je v senatu ponovno predstavila vlada, ki ji načeluje posl. Tambroni. Za to vlado se zavzemajo samo fašisti. V trenutku ko to pi. šemo, nam še ni znan rezultat glasovanja o zaupnici. Vsekakor pa naj bo ta izid karkšen koli, dejstvo je in ostane, da vlada posl. Ta m broni j a ni izraz volje velike večine državljanov in ne bo mogla rešili perečih problemov, ki se danes postavljajo. Po velikih demonstra. cijah in po hudih neredih ter številnih ubojih, ki jih je zakrivila policija, je moral južnokorejski trinog Singman Ri odstopiti. Kot je znano je vladalo po Aktualnosti vsej Jturni Koreji že dalj časa veliko nezadovoljstvo med prebivalstvom zaradi korupcij, s katerimi se je singmanrijevski režim držal na oblasti. Ker so postala tla prevroča in se je Sin gnu» n Ri bal za svoje mesto, je ob priliki parlamentarnih volitev, ki so bile preteklega marca organiziral vrsto kričečih poneverb volilnih rezultatov. Prav to je dalo povod za pravo vstajo proti njemu. Zaman je bilo vsako sklicevanje na nevarnost, ki naj bi pretila deželi s strani LR Koreje in zaman vsi poskusi prikazovanja, da nerede povzročajo komunisti. Ne le komunisti in demokrati marveč vse korejsko javno mnenje, razen peščice re-žimovcev, je bilo nasprotno Singman Riju. Kljub temu pa se je ta držal na oblasti dokler se je dalo. Žal, je prišlo zaradi tega do prelivanja krvi. Lutka ameriških netilcev vojne na Daljnjem Vzhodu je tako neslavno končala svojo politično pustolovščino. — Rasizem v Južni A-friki je še vedno na pohodu in nastopa z vso brezobzirnostjo proti črncem. Iz najnovejših podatkov, ki so bili objavljeni/ v prestolnici južnoafriške u-nije je razvidno, da je policija samo v zadnjem času aretirala nad 3000 o-seb ; še prej pa je bilo aretiranih 1650 oseb, ki so še vedno v zaporu, brez procesa, na podlagi zakona o izjemnem stanju. Pro. ti rasističnemu divjanju prihajajo protesti iz vsega sveta. — V Tokiu so bile ta teden velike protiameriške demostracije in to zaradi sklenitve japonsko ameriškega vojaškega pakta. Računajo, da se je demonstracije, ki je bila pretekli torek, udeležilo nad 35.000 oseb. upravnem odboru večino članov. Tovariš Pogassi se je v svoji zahtevi skliceval na statut, zakon in osnovna demokratična načela, ki urejujejo zadružništvo ter postavil, da morajo člani Delavskih zadrug kot taki razpravljati in glasovati o proračunu za 1959. Predvsem gre za načelno vpra. sanje polega tega pa gre tudi za ureditev precej stvari, ki niso na mestu in so posledica vseh let komisarske uprave, ki je bila vsiljena članom. Tovariš Pogassi, predstavnik enotne liste, je že iznesel vprašanje družbe Centralvino, ki so jo ustanovile leta 1953 Delavske zadruge, katere so bile takrat v rokah demokristjanskih komisarjev in njihovih zaveznikov ter Federeonsorzi, poznane kot demokristjanska ustanova. Delavske zadruge so vložile v družbo Centralvino 24 milijonov lir (49% zadružne glavnice), pozneje so posodile še 15 milijonov. Toda ustanovitev družbe Centralvino se je kaj Spored manifestacij ki jih organizira CG1L Prvomajska povorka bo krenila ob 10,30 s trga Pestalozzi in bo šla po običajni poti da trga Garibaldi kjer bo ob 11. uri Zborovanje na katerem bosta govorila član izvršnega odbora CGIL Dr. Piero Boni in FRANC GOMBAČ član vodstva Nove delavske zbornice v Trstu Predsedoval bo tajnik Nove delavske zbornice ARTURO CALABRIA. Prvomajska povorka v MILJAH se bo začela od 9,45. Zbirališče pred Ljudskim domom. Ob 10,30 bo zborovanje na trgu Marconi. Govorila bosta: BONOMO TOMINEZ, odgovorni tajnik Nove delavske zbornice in ALBINO GERLI, tajnik Nove delavske zbornice. Ob 11. uri bosta prvomajski zborovanji tudi : v KRIŽU (na Križadi) kjer govorita: ERNESTO RADICE, član vodstva Nove delavske zbornice in ANTON GERLANC član sindikata pristaniških delavcev v NABREŽINI kjer bosta govorila : GIUSEPPE BURLO, član vodstva Nove delavske zbornice in SERGIJ PEČAR, tajnik rajonske Delavske zbor. niče v Lonjerju. V BOLJUNCU bo ob 16,30 prvomajsko zborovanje za dolinsko občino. Govorila bosta člana vodstva NDZ LIVIO SARANZ in FRANC GOMBAČ. kmalu izkazala kot slaba kupčija. Družba je bila opremljena za napolnitev .3500 steklenic vina na uro ; toda načrt je lahko izvedla samo deloma in je bila kmalu prisiljena ukiniti o-bratovanje tako, da danes obstoja dejansko samo še na papirju. Stroje je dala nato v najem... Delavskim zadrugam, ki nadaljujejo z obratom seveda v manjšem obsegu, kot so pač resnične potrebe potrošnje. Dejstvo pa je, da so Delavske zadruge dale družbi Centralvino 24 milijonov in še 15 milijonov posojila. Kdo bo trpel sedaj škodo zaradi take ponesrečene kupčije? Prav gotovo je. da tega' ne bodo trpeli člani. Zato so tudi zastopniki enotne liste v upravnem odboru zahtevali naj Federeonsorzi, ki je dejansko vsilila to «kupčijo» sedaj jamči povračilo milijonov, ki so jih Delavske zadruge dale družbi Centralvino. V obračunu za 1959 je treba pojasniti nekatere točke, ki se tičejo dobe komisarske uprave, ker je zadeva precej nejasna. Novi upravni odbor mora imeti prav pred seboj sliko in točen vpogled v realno premoženjsko in finančno stanje Delavskih zadrug, česar pa ni mogoče imeti na podlagi obračuna kot je bil sestavljen. Zato so postavili predstavniki enotne liste «Rinascita» nekaj konkretnih predlogov za popravke v zadevnem obračunu. Premoženjsko in finančno sta. nje Delavskih zadrug mora biti prikazano tako kot je v resnici, z vsemi posledicami komisarske uprave, katerih ni mogoče prikrivati ali zmanjšati, ker le na tej podlagi si bo lahko novi u-pravni odbor prevzel odgovornost za sedanjo upravo, razvil bo lahko resen in preudaren na. čin upravljanja, na osnovi jasno, sti, kar bo v korist vseh članov Delavskih zadrug. Člani Delavskih zadrug pa i-majo vso pravico in dolžnost, da povedo o zadevi svojo odločilno besedo. In prav v tem duhu se mora vršiti tudi občni zbor članstva^ ki je sklican za 8. maja. DOMACI PROBLEMI IN VESTI Zakaj zahtevamo naj se ustanovi dežela Furlanija-Julijska krajina Prihodnji teden se bo vršila v Trstu prva deželna kon-Icrenca KPI. Konference se bodo udeležili zastopniki parti iških organizacij iz vse dežele Furlanija - Julijska krajina, to je iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona. Konferenca je sklicana z namenom, da še bolj poglobi poznavanje stvarnosti tukajšnje dežele in da določi skupno politično linijo nadaljnje borbe za dosego avtonomne dežele s posebnim statutom. Konferenca komunistov iz dežele Furlanija - Julijska krajina ima tudi namen pozvati vse delovne ljudi in vse demokratično prebivalstvo, ki pozitivno gleda na avtonomno deželo, naj enotno in v večji meri prispeva za ustvaritev skupnega in močnega regionalističnega gibanja, ki bo končno uspelo izbojevati težko pričakovano ustanovitev dežele s posebnim statutom. Glavni problemi, o katerih se bo razpravljalo na omenjeni konferenci so: poglobitev analize sedanjega ekonomskega in socialnega položaja v deželi, claboracija skupnega programa za obnovo in splošni napredek, razvoj kulture, o-hramba pravic slovenske narodne skupnosti, ki prebiva v mejah Italije, doprinos komunistov za ustvaritev široke demokratične regionali-stične razvrstitve in razširitev KPI v Furlaniji - Julijski krajini. O vseh teh problemih razpravljajo sedaj tako federalni kot sekcijski komiteji in celice. V vidiku bližnje konference smo smatrali za potrebno, da v današnji številki našega lista objavimo daljši članek o avtonomni deželi in o pomenu, ki ga ta ima za splošno poživitev vsega tukajšnjega gospodarstva, čeprav je objavljeno gradivo podano v precej zgoščeni o-bliki. smo mnenja, da bo tovarišem lahko mnogo pomagalo pri uspešni diskusiji, zlasti v sekcijah in celicah. Dežela ima po ustavnih določilih možnost sprejemati važne zakone, seveda v okviru vsedržavne zakonodaje in 1 cer ureditve deželne uprave, uradov in ustanov, ki so od nje odvisni ; glede kme-lbistva in gozdarstva, vključno pogodbenih odnosov, živinoreje, gojenja rib, kmetijskih konzorcijev, gozdnih ' arjev, fitopatoloških zavodov in kmetijskih postaj, bonifikacije in namakanja zemljišč ter zadevnih konzorcijev, lova in ribolova, ju-sarstva, zemljiških knjig glede zbornic za kmetijstvo trgovino in industrijo; glede industrije in trgovine, rudnikov, kamnolomov, obrtništva, zadružništva, sejmov, liudskih stanovanj, urbanistike in regulacijskih načrtov, cest. vodovodov in javnih de! v interesu dežele, gostinstva in turizma, kulturnih ustanov, tako v krajevnem kot v deželnem merilu; gasilske službe, higiene in javnega zdravstva ter, v neka-'erih primerih celo, strokovne izobrazbe in šolstva sploh. Osnutek statuta za deželo Furlanija-Julijska krajina, ki so ga sestavili in predložili komunisti vsebuje postavke, k' se tičejo vseh gori navedenih zadev. Nedvomno je la osnutek najboljši od vseh, kar jih je bilo predloženih, sai temelji na ustavnih določilih, upošteva obstoječo stvarnost in kar je za nas Slovence še posebno važno, se zavzema za vsestransko 'aščito naših narodnih pravic, za naše popolno izenačenje z državljani italijanskega jezika, za pospeševanje naše, narodne kulture in našega šolstva. Naš zakonski osnutek statuta avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina pred-■ 'deva za. Tržaško ozemlje še posebno avtonomijo, upoštevajoč specifične značilnosti, ki na tem ozemlju dejansko obstajajo. Tako ta o-snutek med drugim predvideva ustanovitev teritorialnega sveta, ki bi bil demokratično izvoljen na čisti proporčni osnovi in hi med drugim zagotovil pravično zastopstvo slovenske etnične skupnosti, kakor tudi spoštovanje mednarodnih obveznosti države. V tem sestavku smo že o- 7. in 8. maja bo v Trstu I. deželna konferenca KPI za Furlanijo in Julijsko krajino. Na njej bodo komunisti preučili sedanji položaj in sprejeli sklepe glede bodočega skupnega delovanja nenih pravice slovenske etnične skupnosti, odnosno koristi, ki bi jih ta imela od ustanovitve avtonomne dežele s posebnim statutom in s posebno avtonomijo za Tržaško ozemlje. Tu se nam zdi umestno, da še posebej podčrtamo nekatera dejstva n sicer to, kar predvideva naš osnutek statuta za deželi Furlani ja-Julijska krajina. Na osnov i tega osnutka statuta, bi imeli tu živeči Slovenci popolno pravico uporabljati svoj materinski jezik v odnosih z oblastmi, v političnih, upravnih in sodnih uradih, na javnih manifestacijah itd. Imeli bi tudi pralcu zahtevati slovenski prevod vseh odgovorov od ohladi. Nadalje bi imeli Slovenci pravico do vseh ostalih u-i «rodnosti, ki so predvidene ludi v mednarodnih obveznostih, ki jih je sprejela italijanska država. Sedaj pa še nekaj v zvezi s poživitvijo gospodarstva v deželi. Avtonomija dežele je namreč, velikega pomena, lahko bi rekli odločilnega . pogledu poživitve gospo darstva. To bo prišlo do izraza zlasti pri nas, kjer se že toliko, let postavlja zahteva no gospodarskem načrtu, ki naj omogoči obnovo in poživitev gospodarstva, zlasti v tržaškem mestu, ki je bilo po zadnji vojni tako prizadeto zaradi izgube naravnega zaledja; zgrešena poli-ika rimske vlade pa je pre-nrečevala ugoden razvoj trgovinske izmenjave s socialističnimi deželami, ki leže v tem zadelju in je torej o-nemogočala Trstu, da bi še nadalje ostal to za kar je bil ustanovljen, namreč važen trgovinski empori j za so Srednjo Evropo ter nekak spojni most za trgovin-■t -o izmenjavo med omenjenimi deželami in prekomor-iem, zlasti z Bližnjim in Srednjim Vzhodom ter l.R Kitaisko. V okviru teh zahtev ki se Dostavljajo pa spada tudi vopolna prosta cona na Tržaškem ozemlju. Od proste cone bi imelo gospodarstvo na Tržaškem zelo velike koristi. Prosta cona bi bila tisti pozitivni faktor, ki bi o-inogočil poživitev prometa, vrnitev tržaškemu mestu tradicionalne vloge posredovalca, bi pospešil razvoj industrije, obrtništva in trgovine in kar j;e.še posebnega pomena, bi za 20 do 25 odst. zmanjšal življenjske stroške prebivalstva, po drugi strani pa v veliki meri prispeval k odpravi brezposelnosti. Toda kako sc bo vzdrževala deželna uprava? To vprašanje si bo verjetno zaim il bralec lega sestavka. darili, da sc davki zaradi u-|od hidroelektričnih koncesij, stanovitve dežele nikakor Razen tega predvideva orna- ne morejo povišati. Od kod bo deželna uprava jemala sredstva za svoje vzdrževanje je kaj jasno razvidno tudi iz osnutka statuta, ki ga je predložila KPI. Člen 32 o-menjenega osnutka se glasi : -— Dohodki dežele so: 1.) devet desetin neposrednih davkov, ki jih izterja država na področju dežele in dohodkov, ki so dozoreli v deželi, tudi če imajo koristniki dohodkov svoje davčno bivališče izven dežele; 2.) devet desetin naslednjih dohodkov, ki jih izterja država v deželi: a) proizvodni davek n.a električno energijo in plin, ki se porablja v dežel j; b) davčni deleži državnega davka monopolov, ki se porabijo v deželi; c) kolekovine takse ria kolektivni lasfjni kongregacij/ kot nadomestilo registrskih in kolkòvnih na državne njeni osnutek statuta tudi nakazila države iz naslova vsedržavne solidarnosti. To nakazilo naj se uporablja na podlagi organičnega načrta za gospodarsko in socialno obnovo dežele. Vsota tega nakazila naj služi tudi za uravnovešen je manjše vsote dohodkov, od dela v deželi, v razmerju s povprečjem v vsedržavnem merilu. Naj se otroški odpre vrtec ! Gospodarsko društvo Prosek Tako se glasi zahteva zena-mater iz Mačkovelj in Prebenega koncesije; 3) delež splošnega dohodninskega davka v pri- ima stojnošti države, ki se izter-Ali se bodo še povečali dav-,1 ja v deželi in drugih držav- ki? Odgovor je kaj enostavnih dajatev, ki se izterjajo j se dežela vsekakor ven. Predvsem je treba pou- na ozemlju; 4) najemnine sama vzdrževala. Gornje postavke dovolj jasno kažejo kakšni bi bili dohodki dežele, toda ti bi se v znatni meri še bolj povečali z ustanovitvijo popolne proste cone v Trstu. Tu pa velja pripomniti še dejstvo, da Trst niti danes, kot mesto, ki je bilo tako prizadeto po zadnji vojni, kljub vsej krizi, v kateri se nahaja, nikakor ni parasitarno mesto in ima država od njega precejšnje koristi. Iz u-radnih podatkov je razvidno, da znašajo koristi, ki jih država ud Trsta letno nad 25 milijard lir. Vse to dovolj zgovorno priča, da bi lahko Že mnogokrat smo pisali o potrebi ustanovitve otroškega vrtca "za vasi Mačkovlje-Prebe-neg. O lej zadevi je že večkrat razpravljala tudi občinska upra. va v Dolini. Že pred dvema letoma je občinski svet sprejel sklep, da z lastnimi sredstvi u-stanovi omenjeni otroški vrtec. Toda la sklep so gospodje na tržaški prefekturi enostavno črtali in razveljavili. Kasneje so bili napravljeni še drugi koraki. vendar pa do danes omenjeni otročki vrtec še ni ustanovljen. Sredi aprila je 23 mater nedoraslih otrok iz Mačkovelj in Prebenega podpisalo resolucijo, v kateri zahtevajo ustanovitev vrtca. Zadevna resolucija. ki je bila izročena občinski upravi v Dolini, se glasi: «Podpisane matere iz Mačko, vel j in Prebenega ponovno pro. simo, da se končno tudi pri nas odpre vrtec za naše veliko steci lo otrok. Ponovno poudarja mo. da so tudi naši otroci potrebni predšolske vzgoje in zno. va pripominjamo, da ne zaostajamo z dolžnostmi, ki so e- nake kot drugih občanov. Zalo se ne bomo nikdar zadovoljile le z jalovimi tolažili, želimo le uresničitev naše upravičile zahteve, to je, da se ustanovi otroški vrtec.» ()l> l. maju - mednarodnimi prazniku delovnih ljudi pozdravlja vse prebivalce s Proseka Občinska uprava v Dolini je prejeto resolucijo odposlala na vladni komisariat v Trst, skupno s spremnim pismom, v katerem priporoča otvoritev vrtca za va. si Mačkovije-Prebeneg, za kar so potrebni prostori že na razpolago. Nova premiera 51 (»VENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU sporoča, «la bo v soboto 14. maja ob 21. uri v Avditoriju v Trstu premiera, in v nedeljo 15. maja ob 16.30 v Avditoriju v Trstu ponovitev fantastične komedije v treh dejanjih, Erik Goda!-Christiane Grautoff: «Nimfa iz Centralnega Parka». SEKCIJA KRI PROSEK -KONTOVEE pozdravlja oh priliki I. maja vse delovne ljudi in vse demokrate s Proseka-Kontovela Sekcija KRI v SKEDNJU Sekcija KPI pri MAGDALENI v Trstu čestita vsem delovnim lju' dem ter jih poziva, naj se še naprej strnjeno barij0 za svoje pravice, za pri j11' teljstvo med narodi in mir v svetu Čestitke vošči za I. maj vsem delovnim ljudem mnogo u-spehov v borbi za boljšo bodočnost V ponedeljek sta se poročila Rozalija Vidau iz Banov in Eugenio Covacio iz Trsta. Mlade, mu paru želimo obilo sreče na novi življenjski poti. NOTRANJA KOMISIJA (člani CGIL) v TOVARNI DREHER pozivu vse delovne ljudi naj se strnjeni borijo za boljše življenjske pogoje Občni zbor Zveze malih posestnikov predstavlja važen korak naprej V nedeljo je bil v Trstu občni zbor Zveze malih posestnikov. Na njem je bil podan pregled delovanja Zveze v zadnjih letih, to je od zadnjega občnega zbora dalje. Tajniško poročilo je. podal dosedanji tajnik Zveze Marij Grbec. V diskusijo so posegli številni kmetje. Soglasno so bili odobreni 1 oraki. ki jih je napravil dosedanji odbor tudi glede pristopa Zveze malih posestnikov k Vsedržavni zvezi kmetov (Alleanza Nazionale dei Contadini). Prav tako so bile soglasno sprejete nekatere spre-nembe v pravilih Zveze in -Tlrpna resolucija. Na občnem zboru so bili prisotni tudi poslanec Vidali, predstavnik Kmečke zveze inž. Pečenko in predstavniki Kmetijsko zadruge in predstavnik deželnega odbora Vsedržavne zveze kmetov, Moschi oni. Poslanec Vidali je v svojem nagovoru. \ katerem je bežno orisal korake, ki jih je kot poslanec napravil v parlamentu Potrebno je še nadaljnja učvrstitev Zveze, kajti le tako bo lahko uspešno delovala, kar bo v korist vseh kmetovalcev in na drugih pristojnih mestih v korist tukajšnjih kmetov. Izrecno je omenil zadevo Hudo leto. razlastitve in zahtevo po razširitvi zakona o hribovitih področjih tudi na Tržaško «>-zemlje. Zagotovil je. da se bo tudi v bodoče zanimal za u-godno rešitev vseh v prašan j, ki zanimajo tukajšnje kmete. Inž. Pečenko je v svojem govoru poudarjal, kako potrebna jr čim večja enotnost med kmeti. kajti le ako bo taka enotnost v resnici obstajala, je mogoče pričakovati, da bodo akcije za 'iiččito kmetov uspešne. Predstavnik deželnega odbora Vsedržavne zveze kmetov. Mo-sebični je v svojem pod ravnem ok- Zveze inalili posestnikov viru akcij za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija . Julijska krajina. Omenil je tudi potrebo po večji enotnosti tukajšnjih kmetov ter po potrebi, da se borbe tukajšnjih kmetov postavijo v okvir borb, ki jih vodijo kmetje na ostalih področjih dežele Furlanija - Julijska krajina in vse države. Govoril je tudi o pomenu tako imenovanega. «zelenega načrta» in nakazal kakšne koristi hi imelo tudi tukajšnje kmetijstvo, ako bi bil la načrt pravilno izvajan. Izrazil je tudi željo, da bi bila čim p rej tudi ZMP vključena v Vsedržavno zvezo kmetov. Iz poročila, ki ga je podal nagovoru poudarjal zlasti po- tajnik Marij Grbec povzemamo men, ki ga ima tudi občni zbor naslednje: Po ugotovitvi, da je bilo sklicanje* občnega zbora (ki sc ni vršil že več let) nujno potrebno ker so nastala številna nerešena vprašanja, je poročal o delu, ki ga je tajništvo Zveze o-pravilo v zadnjih letih, zlasti na področju konkretnih akcij v korist kmetov, kot n. pr. za pravično izplačilo odškodnine za razlaščena zemljišča, za povračilo škode, ki so jo kmetom v nekaterih vaseh gornje tržaške siju, so poudarjali nujnost poživitve delovanja ZMP. Nekateri so tudi kritizirali dejstvo, da se je ta v zadnjih letih omejevala le na reševanja nekaterih nalog in ni istočasno vodila kem. kretnih in širokih akcij. Na občnem zboru je bila soglasne sprejeta sklepna resolucija. V njej se poudarja zlasti pomen, ki ga bo imela ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina za tu- CENTER ZA KULTURNE STIKE Z DEŽELAMI LJUDSKE DEMOKRACIJE Trst - ul. S. Nicolò 1 I II. - telef. 29-403 žrli ob priliki I. maja še nadaljnjo urrrst iter m edseb o j ne ga s pozn avari j d in povečanje kulturnih izmenjav z narodi ljudskih demokracij okolice povzročile oborožene si. j kajšnje kmetijstvo, saj bo iiinii- b* za ureditev zadeve Hudo leto in dr. Poudaril je. da so v vseh teh akcijah sodelovali poleg kmečkih organizacij tudi pokrajinski iti občinski svetovalci ter poslanec Vidali. Govorit je uidi o potrebi združitve ZMP in KZ. ki že tri leta sodelujeta v vseh akcijah, nato pa je obravnaval zadeve, ki so v zvezi s kmečko bolniško blagajno in to v vidiku bližnjih volitev upravnega odbora blagajne ter o že imenovanem « zelenem načrtu ». Kmetje, ki so posegli \ disku. Obračun upravnega delovanja sekcij SEKCIJE Kampanji tiska 1959 Članarina 1959 Podporna znamka 1959 Podporna znamka 1960 Cilj N abrano 0/ . n Povprečni znesek Tj'j Nabrano c,;j Nabrano Curi.-I 250.000 280.178 71 125 70.00(1 81.250 80.000 85.900 Barriera 150.000 171.585 76 64 30.00(1 32.550 45.000 15.800 Tomažič 102.000 62.150 74 66 j 35.000 31.000 37.000 .34.850 V.O.M. 18.000 19.045 — — 6.000 9.001) Sv. Jakob 201.000 204.140 79 61 15.000 1 1.400 50.000 39.150 30.000 7.650 28 66 \ 1 1.000 10.000 11.350 Sv. Vid 30.000 20.605 5.3 72' } 30.000 15.000- 6.300 Flizeljska polja 10.000 1.000 1.3 65 1 25.000 10.610 m.ooo 25(1 60.000 65.355 68 63 27.000 18.550 100.000 110.645 68 63 2(1.001) 23.050 35.000 33.400 120.000 143.550 63 59 25.00(1 24.050 40.000 .30.600 Skeden j 300.000 273.051 85 72 25.000 24.800 35.000 17.200 100.000 110.095 75 81 25.000 26.75(1 35.000 36.300 IColonkovec 80.000 81.245 79 63 15.000 15.050 25.000 15.800 Sv. Ivan - Podlim jer 110.000 126.485 77 74 25.000 18.800 30.000 17.700 Sv. Alojz 60.000 57.890 89 81 10.000 8.111(1 10.000 10.000 Ba rkovlje 50.000 54.490 64 78 6.000 7.800 10.000 10.000 Rojan 10.000 29.870 66 64 8.000 5.750 12.000 8.700 Greta 30.000 16.600 40 73 7.000 1.600 8.000 8.05(1 Rocol .35.000 40.6.35 78 59 lo.ooo 10.000 12.000 . 12.80(1 Lonjer 5.000 6.900 68 95 2.00(1 — 2.500 2.600 Milje 300.000 490.790 69 . 73 70.00(1 52.600 80 000 45.450 Opčine 50.000 61.900 87 89 8.00(1 6.10(1 10.000 11.300 Prosek - Konlovel 25.000 30.425 27 74 6.000 1.800 8.000 8.400 Repen tabor 2.000 2.867 — ■ 1.00(1 — 1.000 — Trebče 25.000 20.285 51 79 6,000 500 8.000 9.680 Sv. Križ 50.000 62.5.30 79 56 20.000 20.000 20.000 Zgonik - Salež 15.000 11.510 — — 1.000 — 5.000 .3.300 Nabrežina 15.000 9.155 — — 6.000 — 5.000 1.500 Devin 5.000 4.510 — — 2.1)00 600 2.0011 750 Sempolaj 5.000 3.384 — — — — 5.000 — Konkonel 2.000 6.865 100 76 — 650 2.00(1 750 Gropada - Padriče 2.000 . 2.260 f G 13 j P — 59 — — 1.500 650 Dolina - Prebeneg 15.000 11.800 74 78 4.000 3.660 3.000 350 Bolj linee 15.000 13.010 f ž 100 j m 100 39 101) 2.500 2.300 2.600 3.050 Dom j o 10.000 11.980 72 45 1.500 — 2.800 1.000 Ricmanje 5.000 12.950 ( ž 100 j m 3 30 100 — 100 3.100 1.200 Log 2.000 6.420 53 63 — — 1.400 1.600 Mačkovi je 3.000 1.680 11 93 1.110(1 — 1.000 — Boršt 2.000 2.29(1 3 100 — —. 1.100 1.050 ACEGAT 100.000 82.965 85 136 25.000 25.100 28.000 21.850 Arzenal 50.000 - .33.390 60 (05 15.000 1.700 16.000 1 1.0011 Tovarna strojev 80.000 28.750 611 101 25.000 12.91 (1 22.000 9.700 Sv. Marko 100.000 64.145 63 9," 25.000 14.700 31.008 * 26.100 Prispevki, ki j ili je spre- j 710.000 359.550 jela centralna uprava 971.657 SKUPNO . 3.500.000 4.200.298 gočila tudi gospodarsko poživitev in pospešila sprejem ukrepov. ki so potrebni, ne le na gospodarskem, marveč tudi na ostalih področjih in zaščitila interese slovenske etnične skupnosti. ki prebiva v mejah Italije. V resoluciji je nadalje na-glašetia potreba po načrtni a-'irarni politiki, ki bo ščitila koristi malih neposrednih obdelovalcev zemlje, potrebo po prilagoditvi določil «zelega načrta», potrebam malega kmetijstva tukajšnje dežele. Nadalje je v resoluciji rečeno, da se bo ZMP še nadalje borila proti krivičnim davkom, v cilju. da se ukinejo zemljiški davki in dodatni dohodninski davki ter davki na živino, kakor tudi za odpravo trošarine na vino. Resolucija govori tudi o kine. čki bolniški blagajni in pravi, da bo ZMP zahtevala takojšnji razpis volitev vodstva iste ter prenehanje komisarske uprave. Na nedeljskem občnem zboru je bil izvoljen tudi novi odbor, ki ga sestavljajo sledeči : .Blažič Franc iz Ricmanj. Čač Ivan iz Skednja. Crevatin Piero iz Milj. Germani Just iz Skorklje. Gerbec Marij, Kodrič Dušan. Markovič Alojz. predsednik Kmetijske zadruge. Muslin Giuseppe iz Trsta. Ota Pepi iz Bo-Ijunca, Pire Alojz iz Saleža. Scheriani Franc in Scheriani Josip iz Milj. Švab Valentin iz Kolonkovca in Kristjan Tenee iz Križa. ! \ t C.G.l.L. ZVEZA PRISTANIŠKIH DELAVCEV ol) priliki Prvega maja poudarja obveznost borbe proti vsakemu poskusu sindikalne ločitve delavcev, za utrditev miril in razvoja prometa • vsemi deželami sveta STROKOVNI SINDIKAT NAMEŠČENCEV ACEGATa (člani nove Delavske zbornice - C.G.l.L.) lošči vsem nameščencem ustanove-da bi v vedrosti praznovali I. M A J 1960 Šolska vest Ravuateljsavo Državnega znan. stvenega liceja s slovenskim ličnim jezikom v Trstu sporoča. da je treba vložiti prošnje za vstopne in sprejemne izpite za klasični licej do vključno 18. maja L I. Pojasnila daje tajništvo Znanstvenega liceja v ulici Lazzaretto Vecchio 9/II vsako dopoldne od 10 do 12 FlOM - CGIL NOTRANJA KOMISIJA V TRŽAŠKEM ARZENALU IN LADJEDELNICI SV. ROKA ob I. maju želi vsem delovnim Ijuilc111 enotne uspehe v borbi za nov» ustrezno delovno pogodbo, demokratične svoboščine in mir v svetu. Sožalje Sekcija KPI pri Magdaleni izraža iskreno sožalje t »v. Viktoriji SkoČaj od izgubi ljubljene matere. Sožalju se pridružuje tudi «Delo». NOTRANJE KOMISIJE ( struja FIOM-CGIL) v LADJEDELNICI SV. MARIČA in TOVARNI STROJEV PRI SV. ANDREJU DELO GLASILO AVTONOMNE . TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I. Uredništvo in uprava sta v Trstu, ul. Capitolina 3, telef. 44-046 in 44-C47. Odgovorni urednik je Rudolf Blažič (Biagi). Tiska Tip. Riva v Trstu, ul. Torrebianca 19. želijo vsem delovnim kategorijam mnog» uspehov v borbi za boljše življenjska pogoje, rešitev naše industrije, mestneg» gospodarstva in za mir DELO Stran 3 KULTURA IN ZNANOST i: 08 40-LETNICI "DELA" Iz zgodovine slovenskega delavskega tiska ; V jubilejni številki «Dela», ki je izšla O' februarja letos, je bil med drugim *iavl j en tudi sestavek o slovenskem delfskem tisku, ki je izhajal v Trstu pred Ridoni «Dela», v današnjem sestavku pa So naše bralce seznanili s slovenskim Savskim tiskom na splošno. V poštev Sio vzeli dobo od izida prvega delavske-jri lista pa do izida prve številke «Dela». "Parno, da bomo s tem pripomogli k bolj-Su poznavanju zgodovinskega razvoja Savskega gibanja med Slovenci, saj je do izhajanje delavskega tiska vselej "suo povezano z delavskim gibanjem na sPlošno. . Prvi delavski list v slovenščini je za-izhajati v Ljubljani dne 1. maja 1882. St se je imenoval «Ljudski glas». Izda-di so ga socialni demokratje, urejeval ^ ga je najprej Filip Haderlap, kasneje Pa Ferdinand Suhadovnik. Vendar pa list J' bil povsem socialistično usmerjen. Iz-ajal je do januarja 1885. delavski lisi "časopis za interese klavskega ljudstva" A oktobra 1890 je začel izhajati drugi $Savski list, imenovan «Delavski list» I Podnaslovom «časopis za interese d timskega ljudstva». Ta list je izhajal do Inarca 1891. Skupno je izšlo le 9 številk. 5 njim sta za krajšo dobo izhajala lista *^°ra» (le tri številke) in «Ljudski glas». 2. novembra 1893 je izšel «Delavec», s "^naslovom «List za interese slovenske-j delavskega ljudstva». Ta list je urejal l°s>P Šimnovec, izhajal pa je najprej v lubljani, nato pa v Zagrebu. Kot njegovi Redniki je imel tudi «Delavec» zelo težko ' 'tj en j e, kajti tedanje avstrijske oblasti 0 ga neprestano preganjale. Zaradi težav u ie moral preseliti iz Zagreba na Dunaj, ler je prešel v okvir Strokovnega dru-ria avstrijskih prometnih nameščencev. „a Dunaju je list izhajal trikrat na mc-A in je bil v resnici slovensko glasilo '°rnetnih nameščencev, torej sindikalno , asilo, V petem letniku (leta 1897) se e «Delavec» preseli! v Trst. Tu je izhajal 0 1. junija 1898, ko je bil ustavljen. j. k poročila, ki je bilo podano na četrtem ..^tigresu Avstrijske socialno demokrate stranke, ki se jc vršil marca 1894 " Dunaju, je med drugim razvidno tudi 'fdečc : .‘'Slovenski list «Delavec» se tiska v izvodih, toda velik del naklade se 1 °ra razdeljevati brezplačno, ker ga de- zaradi skromnega zaslužka, ne mo 6,0 kupovati.» , petem kongresu Avstrijske socialno Drtokratične stranke, li PragÌ' ‘Is ki je bil leta 1896 je slovenski delegat in urednik iS,a Josip Zavertnik med drugim predilli, naj se «Delavec» prizna kot stran-f |n° glasilo, toda dokler ne ho stranka sa Slovenskem dovolj močna, da bo lahko ‘'fa vzdrževala svoje glasilo, naj list tane kot sindikalno glasilo prometnih ‘fleščencev. Kongres jc ta predlog tudi Prejel. |. ^2. junija 1896 je začela v Ljubljani iz-jati socialistična revija «Svoboda». Re-. četudi je izhajala z velikimi težaki, je mnogo pripomogla pri širjenju .‘'Prodnih idej med slovenskimi delavci. a$neje je «Svoboda» izhajala kot prilo- 't>el. Delavca» in sicer enkrat na mjesec. avec je tedaj izhajal enkrat na teden. UEUAVKC ma prapor -L.' |js ebruarja 1898 je z a čel izhajati v Trstu 3 «Rdeči prapor». List je urejal in v vavnem tudi pisal Etbin Kristan, njego-j‘- Pomočnika pa sta bila Jože Kopač in Ae Zavertnik. V začetku ta list ni bil fino glasilo socialno demokratske bil tedaj glasilo omenjene stranke Anke, ker pa je bil boljši od «Delavca». i>: ^ Pritegnil nase večino bralcev iz vrst g.falno demokratske stranke. Zaradi te-;'e «Delavec» zašel v hudo krizo v ar)kj sami je nastal .P°r. Ta t9: Pju in v zaradi tega hud spor je bil poravnan po posredo-t- ■'« dr. Viktorja Adlerja in sicer na ]( fčin. da je bil «Rdeči prapor» priznan A glasilo stranke in da je dobil naslov U^avec . Rdeči prapor»; Kristan je bil je rJen za glavnega urednik.., Kopač pa ^.P^stal upravnik lista. «Ddeči prapor» ie ^Tial do 31. maja 1911. Umakniti se je t)j,ra* novemu strankinemu glasilu, dnev-,u «Zarja», ki je izhajal do leta 1915. v-jj ta 1897 je v Celju začela izhajati re-V «Luč», ki se je kasneje preimenovala ^N°va luč». V letih 1903-1911 jc v Idriji l