\io\> oflS \ZOVA http'//www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK.30.december 2021/ ŠTEVILKA 1430. leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - Isola / cena: 1,5 0 EUR Veni Srečno novo Četo 2022! Strankam sporočamo, da bo lokal, zaradi vzdrževalnih del, zaprt do 2. januarja 2022. 040/432-943 Dedek Mraz govori angleško Za Božička bi že razumel, saj je produkt potrošniškega Zahoda, za Dedka Mraza pa bi prej pomislil, da govori rusko, če že ne zna slovensko. Očitno je tudi on postal žrtev globalizacije oziroma jezikovne kolonizacije, (Mef) Govoril sem z njim. Z Dedkom Mrazom. Pravzaprav z njegovo soprogo ali partnerko ali pa kakšno pomočnico. Ne vem točno, ker je nisem videl ampak samo slišal. Slišal sem jo še kar dobro, razumel pa bolj slabo, ker če ima moja angleščina postojnski prizvok je imela njena indijskega ali pa filipinskega. In, kako sem sploh prišel do Dedka Mraza. Preprosto. Preko spleta. Odločil sem se, da si za novo leto privoščim darilo v obliki Microsoftovega Worda za MAC. Namen je bil dober in odločil sem se, da bom kupil program katerega uporabo se plačuje mesečno. Šel sem skozi celo vrsto pasti, ki jih prinaša vsako naročanje česar- koli preko spleta (razen prevarantskih programov, ki so zelo prijazni do uporabnika). Dal sem jim vse podatke, ki so jih hoteli, vključno z naslovom bivališča. Ampak tukaj se je šele začelo. Vpisal sem številko kreditne kartice pa še posebno varovalno številko in ko sem pritisnil na gumb za nakup oziroma za Dedka Mraza je sledil napis: Ooops. Nekaj je šlo narobe. Vrnil sem se par korakov nazaj pa vse spet jovo na novo. In spet Ooops. Ko sem tretjič zagledal to njihovo začudenje sem poklical telefonsko številko za pomoč, ki je bila zapisana na tej isti strani. Omrežna skupina je bila 01, zato sem bil prepričan, da bom le prišel do darila. Avtomat me je začel spraševati kakšno pomoč potrebujem in jaz sem pritiskal številke ter čakal, da se mi oglasi kdo iz Mrazove družine ali firme. Ko je avtomat končno dojel, da bi rad plačal svoje darilo, se je na drugi strani oglasil ženski glasek, ki je zvenel še bolj avtomatsko kot prejšnji posnetek in mi v angleščini nekaj zdrdral. Potem tišina. Previdno sem odgovoril: Halo? In potem spet isti glasek, ki mi nekaj govori iz česar sem dojel da jo zanima za kaj sploh kličem. V angleščini, seveda. Poskušal sem ji dopovedati, pa ni šlo. In mi je rekla, da mi bo poslala mail, če ji povem svoj elektronski naslov. Tako sva prišla do črkovanja. Seveda ne v slovenskem, ampak v angleškem jeziku. Angleži so iz črkovanja naredili celo tekmovanja, torej stvar ni čisto preprosta, kaj šele za nekoga iz moje generacije. Postal sem jezen in ji skušal dopovedati, da sem klical slovenski Microsoft in res ne vem, zakaj bi moral v svoji domovini črkovati v angleščini. In sem prekinil ta dialog. Pa me je poklicala nazaj in to s telefonske številke 01, tako sem za hip pomislil, da bom morda lahko govoril v jeziku domovine, ki je ravnokar praznovala Dan samostojnosti. Pa je bil isti glasek, ista angleščina in isto nerazumevanje. Kaj sem naredil? Poklical sinove. nnn INTES4 SNNMOIO BANK MAlOTMt/lC NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si Politika čistega zla Zoran Odič v tokratni kolumni ugotavlja, kako lahko politika izrablja svoje vzvode moči za to, da ohrani položaj, Državo pa primerja s sliko Dodana Graya, v kateri se vidi lepotca, ne pa tudi moralne pošasti, ki stoji za njo, Rahim je ime za fante. Rahima je ime za deklice. Pomeni usmiljen, prijazen, tisti, ki ravna z drugim usmiljeno in prijazno. Dober prijatelj in spremljevalec. Musa (Mojzes) je rekel: »O moj Gospod! Odpusti meni in mojemu bratu in daj, da vstopimo v Tvoje usmiljenje, kajti ti si najbolj usmiljen med tistimi, ki se usmiljujejo.« (Koran, 7:151) Jacob je odgovoril: »Ali naj ti zaupam na enak način, kot sem prej zaupal njegovemu bratu Jožefu? Ne, vendar je Božje skrbništvo boljše od tvojega, saj je najbolj usmiljen med usmiljenimi!« (Koran, 12:64) Tako piše v sveti knjigi. V njej je zapisano tudi ime Rahima. Ime Rahima je zapisano tudi v slovenski policijski evidenci. Piše da je bila nelegalni migrant, čeprav taka definicija, v pravni teoriji, ne obstaja. Ker Rahima ni bila nelegani migrant, ampak desetletna deklica, begunka pred smrtjo. Od katere ni zbežala. Pesnik je zapisal, naj mi oprosti, ker ne bom prepisal cele pesmi, temveč samo dve kitici: Na poti v Slovenijo Smrt ugrabi deklico. Na rečnemu dnu ju najdejo. To se ne bi pripetilo Prosilcem milostnih azilov, Ker bi jih mejni policaj Hrvatom brž poslal nazaj, daleč stran od mrzle vode, koder vlada Kralj Svobode... Zato Slovenija ni kriva, da begunka ni več živa, saj Slovenija ne krati mladoletnim tujkam spati v ledeni krsti vode koder vlada Kralj Svobode.... Dorian Gray 21. stoletja Živimo, vsaj meni se tako zdi, ko berem pesnika, v svetu Dori-ana Graya, svetu moralne gnusobe, politične, pravne, nečloveške, gledamo, a ne vidimo, to kar vidimo ni resnica, je lepi privid (koga ni) in grde, zle resnice, katere ne vidimo in je nočemo videti. Gledamo lepega Dori- solzivcem in vodnim topovom, zdaj pa še z zahtevo, da demonstranti plačajo policijo zato ker jih, prvič v zgodovini, od SFRJ do danes, pretepa, poliva, zaplinjuje in šprica. Tudi ubija. A hodijo po dveh nogah. Zoran Odič ana Graya, a ne vidimo moralne pošasti, skrite za sliko lepotca, recimo Kralja Svobode, ki je pošast, utopljena v zlu, s katerim živi in od katerega se hrani. In potrjuje Nietzschejevemu citatu, da, ko dolgo gledaš v prepad, se tudi prepad zagleda vate, kar pomeni, da ko gledamo v prepad iz prepada vidimo sebe. Iz prepada pomahamo sami sebi. Da ni nas, takih kakršni smo, ne bi bilo niti njih, kakršni so. Ko gledamo ali beremo o tem, o čemer pesnik piše, gledamo sebe. Toda čeprav vsi hodimo na dveh nogah, ne pomeni, da smo vsi ljudje. Le če se potrdimo kot humane osebnosti, postanemo človeški, če se obnašamo humano, človeško, pa smo takoj v spopadu z državo, ki se obnaša nečloveško in od nas zahteva, da se tudi sami nečloveško obnašamo, sicer bomo kaznovani. Tako kakor država, personifici-rana v Kralju Svobode Borisa A. Novaka, svojo moč potrjuje z neustavnimi in nelegalnimi in neligitmnimi odločbami in direktivami in navodili, javnimi in nejavnimi, s katerimi seje zlo, to zlo pa servisiramo vsi, ker vsi smo družba in vsi smo država. A očitno se vsak dan potrjuje, da oblast na vseh svojih nivojih, od občinskih do ministrskih in kabinetnih, predsedniških, vladnih in državnih, (zlo)uporablja politični, policijski in pravosodni aparat, kriminalizira vsako solidarnost, humanost, vse kar vsebuje ime Rahime (po zgornji definiciji), prenese svojo politično voljo in moč policijskim pendrekom, sodniškim kladivom, Prvi izolski podzemni kontejnerji Komunala Izola je v sodelovanju z Občino Izola na Cankarjevem drevoredu predala v uporabo prvo napredno podzemno zbiralnico odpadkov z v celoti vkopanimi zabojniki. Gre za prvo tovrstno podzemno zbiralnico odpadkov na območju slovenske Istre. V letu 2022 bosta urejeni še dve podzemni zbiralnici: na Velikem trgu in na korenu ribiškega pomola, kjer bo zbiralnica vzpostavljena v sklopu obnove občinskega pristanišča. Klasični zabojniki za odpadke bodo postopno odstranjeni iz starega mestnega jedra do leta 2025. Nasledile jih bodo popolnoma vgrajene podzemne zbiralnice. Zbiralnice bodo tehnološko nadgrajene tako, da bodo opremljene s senzorjem za zaznavo količine zbranih odpadkov in kamerami ter s programom za omejitev dostopa. Njihova uporaba bo omogočena s posebno pristopno kartico, ki jo bo prejelo posamezno gospodinjstvo. Tehnološke nadgradnje podzemnih zbiralnic bodo omogočile še natančnejše načrtovanje odvoza odpadkov iz mestnega središča. SZJ Prispevki za referendumsko kampanjo Civilna iniciativa-Gibanje za Izolo sporoča, da lahko vaše prispevke za 1 referendumsko kampanjo nakažete na račun; Carli Viktorija-Civilna S iniciativa-»Gibanje za Izolo«, Morova 23, Izola, TRR št. SI56 * 10100-0059704465, sklic: SI 00 2022, namen nakazila: donacija za re- 5 ferendum. Hvala. E MAN DRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Gradit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Proračun bogatejši od Občine Občinski svetniki in svetnice so se še zadnjič letos sestali na občinski seji Občine Izola, Na meniju je bila, med drugim, tudi sprememba proračuna za naslednje leto ter tolmačenje faktorja zazidanosti območja Livade - zahod. 20. redno sejo Občinskega sveta Občine Izola so svetniki začeli z umikom treh točk dnevnega reda, predlogom sklepa o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Občini Izola in dvema točkama vezanima na Odlok o koncesiji za upravljanje in izgradnjo posameznih delov pristanišča, pomol A in B. So pa dnevni red tudi razširili s točko o ponovni obravnavi Sprememb in dopolnitev odloka OPPN Šared. Ob samem začetku seje je Dušan Ambrož (Izolani) povedal, da ga je presunilo, ko je voditeljica ob koncu koncerta Pihalnega orkestra Izola ob Dnevu samostojnosti in enotnosti prisotne pozvala k prispevku dela dohodnine za servisiranje glasbil. ..Nevzdržno je, da je treba pri zneskih, kot jih imamo v proračunu za naslednje leto, na takšen način zbirati sredstva za servisiranje takšne glasbene skupine. Če ne gre drugače pa predlagam, da se svetniki odpovemo eni sejnini, da jih zberemo. “ Občinski svet je najprej sprejel sklep o prenosu izvajanja javne službe zdravstvene dejavnosti na področju družinske medicine in mrliško-pregledne službe na območju občine Izola od dr. Andreja Der-nikoviča, ki bo šel konec marca v pokoj, na JZ Zdravstveni dom Izola. V naslednji točki so se svetniki seznanili s postopki, ki jih je občina izvedla v fazi pridobivanja znaka Zelena shema/Slovenia Green de-stination, ter sprejeli akcijski načrt ukrepov trajnostnega turizma za obdobje 2021-2025 v destinaciji Izola. V nadaljevanju so svetniki najprej obravnavali predlog uskladitve odloka o spremembah in dopolnitvah OPPN Šared ter predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje OPPN Šared. Po Šaredu... Šared Sledilo je razpolaganje z nepremičnim premoženjem Občine Izola. Najprej so svetniki ukinili javno dobro na območju, kjer je predvidena gradnja vaškega doma na Šaredu. ..Namen ukinitve javnega dobra je dvojni. Uskladi se z veljavnim OPPN-jem in omogoča gradnjo vaškega doma", je v obrazložitvi povedal Marko Starman. Nato so svetniki potrdili nakup nepremičnin v skupni izmeri 6822 m2, ki v naravi predstavljajo kmetijska zemljišča v Kortah in so v lasti fizične in pravne osebe. Gre pa za zemljišča, ki se nahajajo v območju kulturne krajine Ce-tore-Korte-Medoši in arheološkega spomenika Kaštelir. ..Skladno z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Izola ima na navedenih nepremičninah občina predkupno pravico. Tam načrtuje ureditev Arheološkega parka Kašler. Skupna vrednost nakupa, ki je predviden v spremembi proračuna za leto 2022 ter v načrtu razvojnih programov, znaša 105.769 EUR brez DDV", so zapisali v sporočilu za javnost Občine Izola. Tolmačenje zazidalnih načrtov V nadaljevanju so svetniki in svetnice odločali o tolmačenju izrabe prostora v zazidalnem načrtu Livade - zahod, kjer je predvidena gradnja stanovanjskega kompleksa Momento. Vprašanje je bilo, če se kletne etaže, tudi delno vkopane, ne upoštevajo pri faktorju zazidanosti območja. Po obsežni razlagi višje svetovalke za urbanizem in prostorske akte Občine Izola, Tjaše Škrbina, je svetnik Izole prihodnosti, Marko Treskavica, opozoril, da so se svetniki odločili za nižjo izklicno ceno ob prodaji zemljišča tudi zaradi nižjega faktorja pozidanosti. „Bomo spet uni-kum v Sloveniji? Sam bom glasoval proti tako klientelistične-mu sprejemu odlokov", je še povedal Treskavica in opozoril na dopise Lite o domnevnih nepravilnostih pri prodaji zemljišča. Kot je bilo slišati, sicer ni predvideno večje število bivalnih enot, bodo pa te nekoliko večje. Proračun bo bogat Sledila je sprememba proračuna za leto 2022. V bilanci prihodkov in odhodkov je predvidenih 33,4 milijona evrov prihodkov in 34,9 milijona evrov odhodkov. „V računu financiranja so planirana odplačila dolgoročnih kreditov v višini slabih 1,1 milijona evrov. Za leto 2022 je predviden proračunski primanjkljaj v višini 1,7 milijona evrov. Pokrival se bo s presežkom, ki bo realiziran v letu 2021“, so še zapisali. Nataša Čerin se sprašuje, kako lahko vzamemo kredit, ko nečesa ne prodamo, ko pa to prodamo tega kredita ne vrnemo. „Jaz tako s svojim denarjem ne bi ravnala", in dodala, če res potrebujemo tako nadstandardno krožišče v Livadah? Za predlog je glasovalo 15 svetnikov, trije pa so bili proti. AM Direktno iz magnetograma Na občinski seji je ob drugi obravnavi predloga o spremembah in dopolnitvah OPPN Šared, vodja Urada za prostor in nepremičnine v Občini Izola, Marko Starman, obrazložil čemu je prišlo do redakcije nekaterih členov OPPN Šared. Vse skupaj je vezano na to, da na občinskem svetu že sprejeti OPN, zaradi referenduma, ne moremo še obravnavati kot takšnega. Sledila je razlaga, ki je bila povsem jasna: „Če 65. člen ostane, bi lahko prišlo do težav z razumevanjem tega akta, zato je zdaj v čistopisu predlagano, da se ta 65. člen črta. Doda se karta in 65. člen, ki črta 26. člen starega akta ...se črta v aktu. Skratka ...se opravičujem ... v končni redakciji, da je ostal 26. člen, ki črta 65. člen, zdaj pa ta 26. člen črtamo in s tem črtamo črtanje, če smem tako natančno povedati." GGS d.o.o.. Koper, Vojkovo nabrežje 23 mm I - ureditev meje - parcelacija - izdelava geodetskega načrta - izdelava etažnega načrta z vknjižbo - izravnava meje - zakoličenje objektov - evidentiranje stavbe - vpis stavbe v kataster stavb - cenitve nepremičnin - gradbeni nadzori - izdelava potrdil o parceli in stavbi tel.: 05 6278 300 GSM: 041 638 364 e-mail: info@ggs.si www.ggs.sl Referendum Za kampanjo bo ostalo teden dni Zgodilo seje natanko to, na kar smo v Mandraču opozarjali, Božični in novoletni prazniki so, skupaj s protikoronskimi ukrepi, skoraj onemogočili referendumsko kampanjo za in proti. Dejansko je pobudnikom referenduma ostalo bolj malo delovnih dni za izvedbo kolikor toliko odmevne kampanje za glasovanje proti sprejetju takšnega OPN-ja, zato bodo vse moči usmerili v dneve po novem letu. Referendum bo namreč naslednjo nedeljo, 9. januarja, čeprav tega skoraj ni moč opaziti. Razen plakatov na brezplačnih plakatnih mestih in nekaterih obešenih na zgradbah aktivistov, drugih oblik nagovarjanja izolskih volivcev še vedno ni. Tudi politične stranke in liste ne hitijo z izjavami v zvezi z referendumskim vprašanjem, kot da se jih to ne tiče. Morda zato, ker je jasno, da bodo tiste iz županove interesne koalicije glasovali za tak OPN, kot so ga že sprejeli. Covid spet na pohodu Po obdobju padanja števila dnevnih okužb s covidom 19, se je v torek krivulja ponovno začela dvigati. Ob 5.948 PCR testih je bilo 1.863 pozitivnih (31,3%). Število hospitalizacij je sicer še vedno v upadu, 572, kar je štiri manj kot dan prej, intenzivno terapijo pa potrebuje 189 ljudi s covidom 19. V sredo je umrlo 10 ljudi s covidom. Tako kot drugod po Sloveniji, se število okužb veča tudi v Izoli. Samo v torek jih je bilo 23 novih, za skupno 156. Opozicijske stranke in liste pa se tudi javno še ne opredeljujejo, čeprav so ob sprejemanju glasovali proti in so na ta način njihova stališča jasna. Kakorkoli, teden po novem letu bo zagotovo drugačen kot je ta in tudi za časopis bo to dobro. ur PREJELI SMO Supervolilno leto 2022 Pred izolskimi volivci je supervolilno leto, ko bomo najmanj štirikrat, lahko pa celo šestkrat odšli na volišča. Takoj po novem letu bomo že glasovali o Občinskem prostorskem načrtu, aprila bomo volili nov državni zbor, v začetku jeseni bomo izbrali novega predsednika republike, novembra pa bomo volili občinske svetnike in župane. Pri predsedniku in županih bomo dokaj verjetno imeli drugi krog, kar pomeni, da bo treba na volitve še enkrat v oktobru in v začetku decembra. Referendum o OPN - 9. januar 2022 Vabil na referendum pa ni Datum referenduma OPN O se bliža, tudi predčasno glasovanje. Ker do 29.12.2021 še nihče v občini Izola ni prejel vabila na referendum, smo o tem povprašali Občinsko volilno komisijo. Ta nam je pojasnila, da je Upravna enota Izola posredovala Uradnemu listu podatke o volilnih upravičencih dne 27.12.2022. Kdaj in kako bomo torej volivci prejeli glasovnice ni popolnoma jasno. Naj spomnimo, da je datum za razpis referenduma dokaj nerodno izbran med božično novoletnimi prazničnimi dnevi Občinski svet. Vseeno bi vas želeli spomniti, da je referendum razpisan za 9. januar 2022, predčasno pa lahko oddate svoj glas (PROTI) dne 5. in 6. januarja 2022 do 19. ure v prostorih Občine Izola, Sončno nabrežje 8. Pokažimo in dokažimo, da nam ni vseeno za naš prostor in se udeležimo v čim večjem številu referenduma. Mi to zmoremo. Cl - Gibanje za Izolo Datum referenduma glede uveljavitve Občinskega prostorskega načrta je na predlog župana potrdil občinski svet. Začetek januarja, po mnenju predlagateljev referenduma, sicer ni posebej ugoden datum, saj so dnevi novoletnih in božičnih praznikov dejansko izgubljeni za referendumsko kampanjo, a odločitev je takšna in zato bodo večino svojih predreferendumskih aktivnosti opravili v ponovoletnih dneh. Volitve poslancev državnega zbora - 24. april 2022 Drugače kot izolski župan je razmišljal predsednik države, Borut Pahor, ki mu je zakon omogočal, da volitve razpiše na nedeljo med 24. aprilom in 5. junijem. Za izbiro prvega možnega datuma se je odločil zato, ker meseca pred volitvami (ko traja predvolilna kampanja) ne prekinjajo počitnice, kot bi se to zgodilo, če bi bile volitve v maju. Odlok o razpisu bo Pahor podpisal sredi februarja, ko bodo v odloku določeni tudi natančni roki glede volilnih opravil, in ne pričakuje, da bi na potek volitev vplivala epidemija koronavirusne bolezni. Volitve predsednika države -11.9. do 2.10.2022 Lti mubui h Borut Pahor, ki mu drugo leto poteče drugi mandat in ne more več kandidirati, je drugič zaprisegel 22. decembra 2017. Po zakonu se volitve predsednika države razpišejo najprej 135 dni oziroma najpozneje 75 dni pred iztekom mandata. To pomeni, da bomo, ob upoštevanju zelo verjetnega drugega kroga volitev, ki bo 14 dni po prvem krogu, na volišča odšli 11. septembra, najkasneje pa 2. Oktobra prihodnje leto. Lokalne volitve občinskih svetnikov in županov - 20.11.2022 Za izvedbo lokalnih volitev je državni zbor že leta 2017 določil tretjo nedeljo v novembru. Prvotni predlog je bil drugo nedeljo, ker pa je to čas Martina so nekateri poslanci menili, da bi to lahko vplivalo na udeležbo in izvedbo volitev 13. novembra. Zato so večinsko sprejeli nov datum, 20. november 2022. Ker je zelo verjetno, da bosta pri volitvah županov potrebna dva kroga, bo drugi krog potekal 14 dni kasneje, 4. decembra 2022. Volitve v Državni svet - jeseni 2022 Volitve članov državnega sveta niso klasične volitve in volivcem ne bo treba na volišča. Zadnje so bile 23. novembra 2017, kar pomeni, da bodo jeseni 2022 potekale tudi te volitve, saj so člani voljeni za 5 letni mandat. Izognili se bomo le volitvam v Evropski parlament, ki so bile nazadnje 26. maja 2019, tako da bodo naslednje volitve za nov 5 letni mandat evropskih poslancev, leta 2024. 66.6 milijonov v naslednjih letih Če vam računanje z milijoni ne gre ravno od rok, potem boste imeli ob branju tega zapisa gotovo nekaj težav, V njem namreč mrgoli šestmestnih številk, brez katerih danes skoraj ni več nobene občinske investicije, še posebej če so zraven gradbinci, Načrt razvojnih programov (NRP) je eden od dokumentov občinskega proračuna, na nek način tudi najbolj zanimiv, saj odkriva načrte razvoja občine v naslednjih nekaj letih. V našem primeru do leta 2025. NRP ni tako obvezujoč dokument kot sam proračun, ki ga je treba popravljati z rebalansi, saj govori o prihodnosti, ki pa se lahko zaradi različnih razlogov tudi spreminja. Listanje Načrta razvojnih programov Občine Izola nam tako pove, za katere investicije so odločili tisti, ki trenutno vodijo občino. Poglejmo, kaj nam napovedujejo: Kultura Za Istrski kulturni center Izola bomo od lani do konca 2024 namenili skupaj skoraj 16 milijonov (15.785.721), od tega do konca leta 2022 cca. 330.000, potem pa v naslednjih letih 998.344, 1.762.415, 6.149.575 in po letu 2025 še 6.545.922 Eur. Le malo manj bomo namenili za interaktivni muzej ribiške industrije, za katerega smo že plačali 64.758 Eur, naslednje leto bomo že namenili 293.925 Eur, potem pa 729.050, 6.045.354, 4.073.586 oziroma skupaj 11.206.673 Eur. Oba bomo gradili z lastnim proračunskim denarjem. Adaptacija palače Besenghi Degli Ughi nas bo do konca naslednjega leta stala 233.730 Eur, od tega bo lastnih sredstev 155.569 Eur. Obnova osrednje pokopališke kapelice Sv. nadangela Mihaela bo do konca naslednjega leta stala 91.500 Eur, od tega bo 36.500 Eur iz našega proračuna. Za nakup zemljišč arheološkega parka Kaštelir pri Kortah bomo naslednje leto plačali 132.139 Eur, Šole in vrtci Zamenjava strehe na večnamenski telovadnici Livade nas bo naslednje leto stala 170.000 Eur, od tega bo 119.000 lastnega denarja. Za investicijsko vzdrževanje obeh vrtcev bomo v naslednjih letih odšteli okrog 280 tisočakov, za ureditev zunanjega šolskega prostora OS Livade pa do konca leta 2023 skoraj pol milijona. Od tega bo iz evropskih sredstev prišlo 22 tisočakov. Za celovito prenovo dela južnega trakta OS Vojke Smuč Izola bomo v naslednjem letu namenili 850.499 Eur, za nadzidavo OS D. Alighieri 625.406 Eur, od tega bo država prispevala 255.000 Eur. Zadrževalniki Kar precej denarja bo v naslednjem letu namenjenega gradnji zadrževalnikov padavinskih voda. Najdražji bo zadrževalnik Rikorvo 1, za katerega bo treba skupaj odšteti 1.249.203 Eur, od tega bo Evropa prispevala 358.000. Rikorvo 2 bo stal 534.547 Eur (EU 134.000), zadrževalnik Morer 673.062 Eur (EU 187.000) in zadrževalnik Mehanotehnika 49.760 Eur. Ceste in opremljanje zemljišč Za vzdrževanje obalne ceste bo naslednje leto na voljo le še 27.000 Eur, kar pomeni, da bomo (smo) skupaj tam porabili 201.355 Eur.. Za opremljanje cone mestne industrije vzhod, bomo drugo leto odšteli še 378.000.Eur, kar skupaj nanese za 1.799.274 Eur stroškov. Tudi komunalno opremljanje Šareda ne bo poceni, saj bomo do konca leta 2024 tja vložili 8.238.610 Eur našega proračunskega denarja. Opremljanje območja Kajuhova - Morer nas bo stalo 669.994 Eur, za krožišče na Prešernovi cesti pa bomo plačali iz našega proračuna skupaj 1.417.163 Eur. Podaljšek Južne ceste bo stal kar 2.094.363 Eur, od tega bo država prispevala 1 milijon. Za kolesarske poti z javno razsvetljavo bomo dodali še 519.000 Eur, kar skupaj znese 1.587.412 Eur. Evropa bo prispevala 513.000. Za II. fazo obnove ribiškega pristanišča, ki ravno zdaj poteka, bomo odšteli skupaj 2.681.643 Eur, od tega Evropa prispeva 1.733.000 Eur. Za investicijsko vzdrževanje tega dela pristanišča bo šlo še 376.816 Eur, za obnovo južnega dela ribiškega pristanišča pa 78.000 Eur. Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301 052,031/356 887 . - . LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI šifra NEPREMIČNINE IZOLA d.0.0. www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net OBALA V MALEM Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002 Subvencije Ne bo jih prav veliko, a vendar bodo podjetniki naslednje leto dobili 268.535 Eur, kmetje v naslednjih treh letih po 33.000 Eur letno, ribiči pa v naslednjem letu 40 tisočakov. Vzdrževanje, občinskih parkirišč nas bo do konca leta 2024 stalo 660.000 Eur lastnih sredstev, dopolnitev javne razsvetljave pa 132.462 Eur Čistilne naprave in voda Za ureditev zbirnega centra v Izoli bomo do konca 2024 plačali 1.162.960 Eur, za vzdrževanje male čistilne naprave Cetore 254.000 Eur, za vzdrževanje podobne naprave v Kortah 482.219 Eur, za centralno čistilno napravo pa 473.620 Eur. Vse do konca leta 2024 bomo obnavljali vodovod za skupaj 1.858.083 Eur, Za urejanje igrišč in parkov bomo do konca leta 2024 porabili 225.000 Eur. Stavbe Razvpit stanovanjski blok za Ho-ferjem bomo zdaj gradili mi v sodelovanju s Skladom. Skupna vrednost gradnje je ocenjena na 3.805.959 Eur, od tega naj bi Sklad prispeval polovico denarja in tudi upravljal s polovico stanovanj. Rekonstrukcija in ureditev Krpanove nas bo stala 324.059 Eur, rekonstrukcija Gorkijeve 14 pa 117.855 Eur. Med večjimi investicijami je tudi Vaški dom Šared, za katerega bo do konca leta 2024 namenjenih 556.317 Eur. Zanimivosti Precej neznana investicija je »Zeleni kare« v območju starega mestnega jedra, za katerega naj bi naslednje leto odšteli 56.500 Eur, preseneča pa skromni znesek za urejanje priobalnega pasu med Izolo in Koprom, kjer naj bi do konca tega leta porabili 26.000, v naslednjem letu pa še 35.000 Eur in to je v petih letih vse. Pa še ena zanimiva investicija. Za postavitev bronastega kipa (komu?) bomo naslednje leto odšteli 18.910.Eur Od kod denar? Kar 66,5 milijona bo treba zbrati lastnega denarja, dobre 4 milijone naj bi dobili evropskih sredstev, slaba 2 milijona naj bi prispeval državni proračun, druge občine kakšnih 500 tisočakov, 1.730.000 pa domači partnerji (Stan. sklad za gradnjo bloka), ur 6 VI " III1A(__________________________7MnBF. K! H« P1ŠF 7.VI IFNIF ___________ Ali pravo res varuje šibkejšega? V pravnih postopkih so potrebni najmanj trije. Dva, ki sama ne moreta rešiti medsebojnega spora in tretji, ki razsoja, Seveda pa so zraven tudi tisti, ki pomagajo sprtima in zanje naslovna misel seveda ne velja, saj so v nenehnem tekmovanju za naklonjenost tistega, ki bo razsodil, In tako nastajajo zgodbe, Iz razmišljanje kolumnista Dela, Alija Žerdina o položaju posameznika v odnosu do države ali inštitucij povzamem zaključek, da v vsakdanjem življenju šibkejši, kljub pravnim varovalkam, pogosto potegne krajši konec. A vendarle zadnja desetletja obstaja ideja, da je pravo na svetu zato, da šibkejšega zavaruje pred zlorabami močnejšega. To da šibkejši običajno potegnejo krajši konec je pri nas že dolgo znano. Med ljudmi velja, da boš na sodišču zmagal le, če imaš boljšega (in dražjega) odvetnika kot tisti, s katerim si v sporu. Še posebej nemočen je posameznik, ko je v sporu z državo ali lokalno skupnostjo, saj mora vse stroške pravdanja plačati sam, država in občina pa za to uporabljata proračunski denar. Zato k nam prihajajo ali pišejo izolski občani, ki se znajdejo v položaju šibkejšega in upajo, da jim bo s pomočjo javnosti uspelo rešiti njihov problem. To so trije primeri iz zadnjega obdobja. Pomoč za 68 študentov Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) je 22. novembra 2021 objavila Poziv za finančno pomoč študentom v stiski v prazničnem času. V preteklem mesecu so zbirali vloge študentov, ki so se znašli v finančni in socialni stiski in odziv študentov jih je izjemno presenetil. Prejeli so več kot 80 vlog, kar kaže, da je stanje še vedno zelo zaskrbljujoče in revščine med študenti je veliko. Izjemno hvaležni so Mestni občini Koper (MOK), ki je prispevala velik del sredstev za socialno ogrožene študente in je tako pomagala pri izvedbi poziva. Pomoč bodo tako namenili 68 socialno ogroženim študentom. Upajo, da so s tem vsaj nekoliko olajšali trenutno stisko, s katero se soočajo mnoge študentke in mnogi študenti. SZJ Cernu služi besedilo v objavi? Tako nas je vprašal Izolan, ki se je prijavil na objavo Občine Izola za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup. Občina Izola je namreč 11.10. 2021 objavila NAMERO O SKLENITVI NEPOSREDNE POGODBE O ZAKUPU NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA za šest kmetijskih parcel. V objavljeni nameri je še zapisano, da meje nepremičnin niso urejene in v kolikor zemljišče nima urejenega dostopa, si ga mora zakupnik urediti sam na lastne stroške. Vsa zemljišča so že obdelana s strani prejšnjih zakupnikov. V nadaljevanju pa je v objavi še zapisano dobesedno tako-le: V kolikor se na namero prijavi več zainteresiranih strank, bo Občina Izola pred sklenitvijo pogodbe z njimi opravila pogajanja o ceni in o drugih pogojih pravnega posla.Tako so menda ob prejšnjih razpisih tudi storili. Tokrat pač ne. Naš občan je dobil zgolj obvestilo, da ni bil izbran in da je zemljo v zakup dobil boljši ponudnik. Na njegovo vprašanje, zakaj niso ravnali kot je zapisano v razpisu, je dobil odgovor, da zakonodaja ne zahteva takšnega postopka in zato ga niso uporabili. Za povrh pritožba na odločitev, po istem razpisu sodeč, ni mogoča, a se bo vseeno pritožil Županu, saj je možnost pritožbe ena temeljnih pravic šibkejšega. Praznični urnik na Silvestrovo bomo silvestrovali (Večerja ob 20.30) druge dni po običajnem urniku. M? (3rTu“ 040 205 920 nato pa spet vsak dan od 11. do 20. ure Možno tudi naročilo hrane na dom Kdaj je primerno za bivanje Občanka je ostala brez doma in je od Občine Izola oziroma od Komunale Izola, ki upravlja s stanovanjskim fondom v lasti Občine Izola, dobila v najem manjše stanovanje v starem delu mesta. Ni bila ravno zadovoljna s tem, da je stanovanje v pritličju in je vhod dobesedno z ulice, vendar, stanovanje je še vedno boljše od selitve od enega podnajema do drugega. Stanovanje je opremljala s skromno pokojnino in pomočjo Centra za socialno delo in pri tem naletela na vrsto napak, ki so jih odpravili šele potem, ko je za pomoč prosila inšpektorja za okolje in prostor. Glavna napaka pa je bilo puščanje vodnega ventila v kuhinji, spričo katerega je moral biti zaprt glavni ventil, tako da je ostala brez vode in tople vode in z zelo omejenimi možnostmi uporabe kopalnice in WC-ja. Komunalo in Občino je pismeno in ustno opozarjala na to napako, a je na popravilo vseeno morala čakati 9 mesecev. Takrat so tudi zapisali, da je bil ventil zlomljen, sledilo pa je presenečenje. Na Komunali so ocenili, da stanovanja očitno ne potrebuje, saj ga ne uporablja in zato so ji poslali odpoved najemne pogodbe z utemeljitvijo, da je neuporaba stanovanja utemeljena s porabo vode. Zahteva je končala na sodišču in čaka na razplet. Novinarji seveda nismo razsodniki, zato ni naše, da ocenjujemo, kdo ima tukaj bolj prav, vemo pa, kdo je v tem primeru šibkejši. Ce ne daš. ti priposestvujemo Vrsto let je bila zazidljiva parcela na podeželju zapuščena, po končanem postopku dedovanja, pa je prišla v last šestim dedičem pokojnega lastnika. Skoraj istočasno z njihovim vpisom v zemljiško knjigo pa so po pošti prejeli dopis znane odvetniške družbe, ki jih poziva k uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja. Zapuščinski postopek naj bi sprožil pravni prednik stranke, ki jo zastopa ta odvetniška družba in sicer zato, ker je »pravni prednik" omenjeno parcelo v dobri veri uporabljal vrsto let. Zato stranka, ki je lastnik sosednje parcele in je, mimogrede, eden najbogatejših Slovencev, želi »uskladiti zemljiško stanje z dejanskim". Če dediči ne bodo za to, pa se bodo, tako so jim »zagrozili" v dopisu, začeli sodni postopki, ki ne bodo poceni. Dediči so se, seveda, prestrašili takšne »grožnje", hkrati pa povedali, da ne poznajo niti sedanjega lastnika sosednje parcele, niti njegovega »pravnega prednika", prav tako ne vedo, kakšna uporaba naj bi mu pomagala do priposestvovanja njihove parcele. Kdo je v tem odnosu šibkejši se ve, ali bo pravo ščitilo šibkejšega pa bo treba še videti, ur Vsak dan preteče 38 kilometrov Luka Videtič je slovenski državni prvak v teku na 100 kilometrov, Preizkušnja, kije dolga za poltretji maraton, je ena krajših, ki jih je letos izolski tekač pretekel, Nastopil je namreč tudi na slovitem Špartatlonu.kjerje dosegel 12, mesto. Luka Videtič je ultramaratonec iz Izole, natančneje iz Malije. Pred nekaj tedni je na prvem državnem prvenstvu v ultramaratonu, na najdaljši preizkušnji, 100 km teku, osvojil naslov državnega prvaka. Pred tem je v Zagrebu podrl slovenski rekord v teku na 24 ur, še pred tem pa je kot 12. pritekel na cilj slovitega grškega ultrama-ratona špartatlon, 246 km dolge preizkušnje z zgodovinskim priokusom. Brez težav lahko rečemo, da je Luka Izolan, ki najdlje teče. - Kdaj si se začel ukvarjati z ul-tramaratonom? - Tekmovalno se z ultramarato-nom ukvarjam od leta 2018, tako da sem relativno svež, sem pa pred tem redno pretekel po 10.000 kilometrov na leto, kar pomeni, da sem neko osnovo že imel (smeh). - Si se pred tem ukvarjal s kakšnim športom? - Veslal sem, ogromno sem kolesaril, kot otrok pa sem igral nogomet in še nekatere druge ekipne športe, kjer pa nisem bil ravno uspešen, saj sem bolj nerodne sorte. - Kdaj si pa začel prav zares teči. - Pred sedemnajstimi leti. V bistvu sem se začel zelo zgodaj s tem ukvarjati. Najprej je to bila neka oblika razmeroma poceni rekreacije, sem pa v tistih časih tudi veliko kolesaril. Takrat sem na teden treniral štirikrat do petkrat. Zdaj to počnem vsak dan. - Koliko pa pretečeš dnevno in še vedno tudi kolesariš? - V povprečju tečem vsako jutro trideset kilometrov, kolesarim pa le še za v službo, saj živim na Maliji, do Izole pa je vsega šest kilometrov, tako da je to verjetno najbolj racionalna odločitev. - Malija je vendarle na hribu.. - Zato pa gre navzdol kar hitro, do doma pa grem po nekoliko daljši poti, vsega dvanajst kilometrov in res se mi zdi škoda, da bi za to uporabljal avtomobil (smeh). Je pa res, da je pri teku veliko odvisno od volje, šele s časom pa se ta volja spremeni v avtomatizem. Jaz se vsako jutro zbudim ob 3.20, a o tem niti ne razmišljam. Grem ven in se zavem, da v bistvu tečem. - Kako to, da si se odločil za tekmovalno pot? - Prvi preblisk je bil leta 2011, ko je slovenski ultratekač Boris Ivanovič zmagal Ultrabalaton, kjer se teče en krog okoli Blatnega jezera na Madžarskem, ki je dolg 220 kilometrov. V Nedelu sem prebral članek o tem kako vsak dan teče, kako preteče 220 kilometrov in me je navdušilo. Takrat sem si rekel, da bi tudi sam nekega dne to poizkusil. V naslednjih nekaj letih sem na to morda nekoliko pozabil, ampak ko sem slišal, da se Ultrabalaton teče maja meseca, ravno ko imam rojstni dan, sem se odločil, da si bom za darilo privoščil ta tek. V resnici sploh nisem vedel, da obstajajo še kakšne druge ultratekaške preizkušnje. To je bilo leta 2017, in tistega leta nisem pritekel do cilja. Tega sem dosegel šele naslednje leto. - O čem si razmišljal tisto prvo leto, ko si odstopil? Si se prepričeval, da boš nekega dne preizkušnjo končal ali si se spraševal kaj ti je bilo tega treba? - Ko sem prišel do 170. kilometra preizkušnje, me je že vse bolelo, poleg tega pa sem bil še povsem naveličan, prišle so neke nevihte, začelo je deževati in preprosto mi je zmanjkalo volje, čeprav telesno še nisem bil pri koncu. Iskreno povedano, sploh nisem razmišljal, da bi še kdaj kaj takšnega ponovil, a po treh mesecih sem si rekel, da bom vendarle uspel končati ta tek. Končal sem ga na- slednje leto, je pa kljub temu bilo vse skupaj bolj turistično. A šlo je brez večjih težav in to je bilo pomembno. - Pri ultramaratonu je veliko poudarka na psihi? - Je, ja. Ko tečeš na takšne razdalje ne smeš razmišljati o tem, da te čaka še 100 kilometrov teka, ampak razmišljaš o kilometru, ki ga tečeš, sicer te mine volja. Moraš se nekako zamotiti, po 50 ali 60 kilometrih pa navadno padeš v neko stanje, ko ne razmišljaš več o ničemer. Oziroma, tudi če o nečem razmišljaš, se tega kasneje ne spomniš. - Nekakšen trans? - Lahko bi rekli, ja. Vsake toliko, ko te kaj zaboli, prideš k zavesti, ampak stalno hodiš notri in ven iz nekega čudnega stanja. Ampak zanimivo je to, da sploh ne veš o čem si razmišljal. Ko me kdo vpraša po tridesetih urah teka, o čem sem razmišljal, se meni še sanja ne. V trenutku, ko razmišljaš, je to zelo aktivno, ampak takoj pozabiš. - Kot nekakšne sanje? - Morda pa res. Letošnji Špartatlon sem pretekel v 27 urah, torej sem tekel več kot en dan, in ko je prišlo jutro, se mi je prvič zgodilo, da sem zaspal med tekom. Tekel sem na eni strani ceste in naslednji trenutek sem se zavedal, da sem na drugi strani in takrat sem ugotovil, da sem za nekaj sekund v resnici zaspal. Osebno mi je bila ta izkušnja grozna, povsem si dezorientiran, ne veš niti dobro, kje si ... Takrat sem se z mrzlo vodo polil po glavi, ker to pa je bilo že preveč, ujela me je nekakšna tesnoba, ko ne veš niti dobro, kaj počneš s svojim telesom. - Težko je biti buden 27 ur, kaj šele, da jih pretečeš. - Že, ampak tekel sem tudi po 30 ur, pa tudi na krožnem tekmovanju 24 ur teka nisem nikoli imel težav s spanjem. To je bilo prvič. Očitno je bilo res tako naporno. - Špartatlon je tekmovanje z močnim zgodovinskim predznakom. - Tako je. To naj bi bila pot, ki jo je Filidipis pretekel, ko so Atenci prosili za pomoč Špartance v bitki s Perzicij na Maratonskem polju. On je sicer odtekel še več kot mi, ker je najprej tekel 250 kilometrov do Šparte, nato nazaj, naslednji dan pa 42 kilometrov do Maratonskega polja in nato spet nazaj, da je povedal, da so zmagali. Nato je sicer umrl, mi, ki tečemo nekoliko krajšo preizkušnjo, pa preživimo (smeh). - Veliko je bilo vprašanj o tem, če je ta legenda resnična in če je sploh mogoče toliko preteči. Misliš, da se da? - Ja, prepričan sem v to. Namreč, obstaja tudi originalni Filidipisov tek, kjer se teče iz Aten do Šparte in nazaj, a ni zelo tekmovalen in za to razdaljo tekmovalci potrebujejo tudi po tri dni. Sam Filidipis pa naj bi za svoj podvig potreboval 72 ur, tako da ja, brez težav je lahko legenda resnična. - Za razliko od vas na Špartatlo-nu, se je Filidipis tudi malo odpočil. - Res je (smeh). On naj bi potreboval 36 ur, torej dan in pol, da preteče to razdaljo. S tem, da mi tečemo turistično, če lahko temu tako rečemo, on pa je tekel za življenje. - Kako si zadovoljen s svojim rezultatom? - Sem, pa nisem. Preizkušnjo sem končal na dvanajstem mestu, kar je seveda dober rezultat, do cilja pa sem pritekel v 27 urah, sedmih minutha in desetih sekundah. Sem pa imel nekaj nesreč na poti, nekajkrat sem se izgubil, dvakrat sem padel, deset kilometrov do cilja pa sem se onesvestil, tako da sem vse skupaj izgubil vsaj kakšni dve uri, zato vem, da bi lahko bil rezultat še boljši. Sem pa bil prvi med Slovenci, kar me je seveda gnalo naprej (smeh). Sicer pa je zmagovalec pretekel preizkušnjo v manj kot 22 urah, kar je izjemen rezultat. Nadaljevanje prihodnjič To je pravi čas za astronomijo Dolgo let so astronomi čakali na izstrelitev največjega vesoljskega teleskopa doslej, Jamesa Webba, pri snovanju katerega, je sodelovala tudi novopečena Izolanka, Maruša Bradač, Na božični večer je Evropska vesoljska agencija iz Francoske Gvajane, s pomočjo velike rakete Ariane 5, izstrelila največji vesoljski teleskop doslej, James Webb. Gre za mednarodni, 9 milijard evrov težek projekt, ki se je rojeval kakšnih dvajset let in na katerega so astronomi vsega sveta, tako profesionalni, kot amaterski, nestrpno čakali že nekaj let. Pri snovanju ene od štirih kamer teleskopa je sodelovala tudi slovenska astrofizičarka Maruša Bradač, ki se je po dvaindvajsetih letih vrnila v Slovenijo, dom pa si je ustvarila ravno v Izoli. Tako kot njeni kolegi iz vsega sveta, tudi Maruša te dni močno drži pesti, da bo prvi del misije teleskopa, to je njegovo odprtje in vtir-jenje v orbito okoli točke 12, potekal brez težav. - Letošnji božič je znanstvenikom postregel z eno najlepših daril, ki pa še ni čisto odprto. - Lahko pa bi rekli, da je na dobri poti. Prve tri točke, kjer bi lahko stvari šle zelo narobe, so mimo. - Evropski del misije si je torej oddahnil? - Ne še povsem (smeh). Del Evrope si je morda res oddahnil, to pa je ekipa, ki je upravljala z raketo Ariane 5. Je pa Evropa odgovorna za še eno kamero, tako da še naprej trepetamo, kako bo. Dejstvo je, da ta teleskop ne pomeni nič, če se pravilno ne razpre in naslednje točke, kjer se bo to zgodilo, so še pred nami. - Čakamo, da se ta izjemno zapleten origami, ki je teleskop James Webb, povsem odpre. So to odpiranje testirali tudi v živo ali samo v simulacijah? - Seveda tudi v živo, zato so tudi večkrat prestavili njegovo izstrelitev. Teleskop so razpirali pri različnih pogojih, v komori, pri nizki temperaturi, ob velikih tresljajih ... Opravili so veliko testov in vsake toliko se je zgodilo, da so šle stvari narobe. Takrat so morali ugotoviti, kje je prišlo do kakšne napake in to raziskati do potankosti, da so ugotovili, zakaj je prišlo do nje. To napako je bilo nato treba odpraviti, sledilo pa je še kakšnih pet enakih testov, da so se prepričali, da vse deluje tako kot mora delovati. - Za lajka je takšen nivo detajlov kar shrljiv. - Zagotovo je shrljiv. Ogromno stvari so testirali, vpletenih pa je bilo ogromno ljudi, več tisoč astronomov in še več inženirjev. Vsak detajl je bilo treba preučiti in zaradi tega so tolikokrat prestavili izstrelitev, zato smo bili zdaj toliko bolj veseli, ker se je le-ta končno zgodila. - Zdaj, ko se je začelo, pa mora do konca. Popravnega izpita menda ni, kajne? - Tako je. Začetek je dober, zdaj pa nas čaka štirinajst dni terorja (smeh). - Z ekipo ste sodelovali pri zasnovi ene od štirih kamer teleskopa. - James Webb je opremljen s štirimi kamerami, ki so specializirane za različne stvari in ena od teh je bila zasnovana na Kanadski vesoljski agenciji. Mene so povabili kot strokovnjaka za gravitacijsko lečenje, in tako sem spisala del znanstvenega programa za eno od teh kamer. - Kakšno je delo astrofizika pri snovanju kamere? Vendarle niste optik. - Nisem optik, ne, in tudi na optiko se zelo ne spoznam. Nisem niti inženir, tako da pri teh stvareh ne moremo pomagati, lahko pa pomagamo pri tem, kakšne zmogljivosti potrebujemo, kako naj bo ta kamera občutljiva, kakšne lastnosti naj ima in kakšne podatke si želimo. Nato pa je na inženirjih, da to sestavijo. - Imate vlogo nekakšnega naročnika? - V bistvu res, ampak seveda tudi naročnik ne more kar naročiti karkoli si zaželi, ampak gre vedno za optimizacijo. Seveda bi mi imeli vse, ampak to ne gre. Prvič zato, ker določene tehnologije še niso razvite, druge se razvijajo sproti, a ne moreš vplivati na ta razvoj in tukaj pride do kompromisov. Hkrati s tem pišeš znanstveni projekt in na podlagi le tega lahko zahtevaš, da določene lastnosti kamere ne smejo spremeniti, lahko pa na kakšnem drugem področju več dovolimo, ker morda ni tako pomemben za naše znanstvene projekte. Tako nastane kompromis in s tem tudi kamera. Je pa samo v naši skupini več ljudi, ki se ukvarjajo z različ- nimi projekti, pomisliti pa je treba še na celotno astronomsko srenjo, saj bo ta teleskop služil vsem, ne samo nam. - Katera je kamera, ki ste jo zasnovali? Je to morda tista, za javnost najmanj spektakularna, ki potrebuje izjemno hlajenje? - Ne, ta je MIRI, ki bo opazovala v najdaljših valovnih dolžinah. Ne bi rekla, da ni spektakularna, saj, ko smo snovali te štiri kamere, smo jih tako, da se med sabo dopolnjujejo, ne pa da tekmujejo. - Kot spektakularna imam seveda v mislih sposobnost prikazovanja prelepih fotografij vesolja, ki jih zdaj vsi nestrpno pričakujemo. Verjamem, da so za vas astronome te fotografije še najmanj zanimive. - Tako je. Za nas so najbolj zanimivi spektri, s katerimi bomo preučevali sestavo objektov, ampak tudi Mikijeve fotografije bodo spektakularne na svoj način, saj gre za valovne dolžine, ki jih pred tem še nismo odkrivali. Opazoval bo v najbolj rdečem delu spektra od vseh štirih kamer. - Zaradi tega je moral teleskop tako daleč od Zemlje, kajne? - Ja, vse kamere bodo opazovale v infrardečem delu spektra, ampak še posebej MIRI je tista, zaradi katere je bilo treba ne samo poslati teleskop tako daleč, da ga lahko vzdržujemo na konstantni temperaturi, Kaj so Lagrangeeve točke? Lagrangeeve točke so v nebesni mehaniki točke ravnotežja med dvema večjima telesoma v vesolju, kjer tretje, manjše telo, naprimer satelit ali v našem primeru teleskop, lahko skoraj miruje. Poznamo pet takšnih točk med vsakim parom večjih nebesnih teles. Teleskop James Webb bo naslednja leta krožil v orbiti okoli druge Lagrangeeve točke (L2), ki se nahaja 1.500.000 kilometrov od zemlje, in bo ohranjal pretežno enako razdaljo tako od Zemlje, kot od Sonca. ampak vpeljati tudi posebno aktivno hlajenje, saj bo delovala na še nižji temperaturi kot ostale kamere. - Kdo bi si mislil, da je treba stvari v vesolju hladiti. - Je treba, ja (smeh). Ker Sonce je še vedno tam, in vendarle ne gremo tako daleč od njega. Je pa to še vedno veliko dlje kot Hubllov teleskop, ki kroži 500 kilometrov nad Zemljo. Tukaj gre za milijon in pol kilometrov, je pa to potrebno za to, da ohranjamo teleskop na konstantni temperaturi. Kamero MIRI moramo ohranjati na le nekaj stopinj Celzije nad absolutno ničlo, nekje okoli minus 270 C, a tudi ostale instrumente potrebujemo na nizkih temperaturah. Sam teleskop pa bo imel na sončni strani, torej tisti, ki bo stalno obrnjena proti Soncu, kar visoko temperaturo. Ne gre toliko za oddaljenost od Sonca, kot to, da je ta temperatura konstantna. Hubblov teleskop kroži okoli zemlje in venomer prihaja iz sončne na senčno stran, zato so njegova temperaturna nihanja, po sto in več stopinj, in to je kar problematično za delovanje infrardečih kamer. - Je bilo za James VVebbov teleskop od samega začetka predvideno, da bo v orbiti okoli druge Langrageve točke? Zveni kar nekoliko znanstvena fantastika. - V bistvu ta del niti ni znanstvena fantastika, saj imamo tudi druge teleskope v teh točkah. Znanstvena fantastika je bila predvsem to, kako spraviti tako velik teleskop do tja, velik teleskop z infrardečo kamero, z aktivnim in pasivnim hlajenjem, z ogromnim sončnim ščitom. Kako vse to spraviti na raketo in do cilja. To je bila znanstvena fantastika. - Ta ščit se še mora odpreti, kajne? - In to je kar velika stvar, na kateri smo imeli največ težav, ko smo testirali teleskop, zaradi česar smo še vedno kar močno na trnih. - Katera pa je kamera, pri kateri ste sodelovali? - To je NIRISS. V bistvu imamo dve nalogi, ne samo, da imamo v upravljanju kamero, ampak tudi takoi-menovani Fine guidance sensor (FGS), ki usmerja teleskop v pravilne točke, tako da bomo med prvimi, ki bomo začeli umerjati inštrumente. Umeriti moramo senzor, ki nam bo pomagal usmeriti teleskop v pravilne točke na nebu. - Če je umerjanje domačega teleskopa na Zemlji hitro in vzame le nekaj minut, je tukaj zgodba drugačna? - Ja, tukaj bo to trajalo kar šest mesecev. Gre za zelo natančno delo, nastaviti moramo tudi vsa zrcala, ki so prav tako zložena in ne gre za eno samo zrcalo ampak za več šesteroko-tnikov, ki ga vsakega lahko premikamo in s pomočjo teh premikov bomo dosegli maksimalno ostro sliko. To bo zelo dolgotrajen, naporen proces in prav zaradi tega si javnost prizadeva, da bi dobila lepe slike takoj na začetku, v resnici pa bomo teh prvih šest mesecev gledali kakšne zvezdne kopice, ki jih že zelo dobro poznamo, to pa zato, ker je tam zelo veliko zvezd in z njihovo pomočjo bomo lahko umerjali inštrumente. - Do poletja smo lahko mirni, nato pa menda pride javnost prva na svoj račun. - Javnost pride prva in druga. Najprej se bodo naredile fotografije za javnost, podobne tistim Hubblovim, ki so najbolj ikonične. Katere točno bodo je še skrivnost in tega še ne moremo razkriti (smeh). Gre pa predvsem za to, da bomo najprej naredili lepe fotografije, a tudi prva znanstvena opazovanja, tista, iz katerih se bodo nato pisali članki in so narejene z namenom, da raziskujemo nekaj novega, bodo javnosti takoj dostopna. Tudi tukaj bo javnost prišla na svoj račun in bodo lahko posegali do teh podatkov. To je bilo zelo pomembno za inštitut, namreč, da so se odločili, da bodo dali vsem astronomom sveta, da bodo posegali po podatkih in da ne gre za neko ek-sluzivnost. - Podatki bodo prosto dostopni? - Ja, in to takoj. Za prve znanstvene projekte so pripravili razpis, na katerem so izbrali določene projekte, ki so javni in vsi astronomi vedo, kaj jih čaka. In takoj, ko bodo prišli podatki na Zemljo, jih bodo v centru obdelali in v roku enega do dveh dni bodo dostopni na serverjih. - Kako se astronomi dogovarjate za čas na teleskopu? - Po prvem obdobju meseca ali dveh bo prišlo obdobje, ko pridemo na vrsto ekipe, ki smo sodelovale pri pripravi inštrumentov, torej tudi naša ekipa. Takrat bomo opazovali stvari, ki smo jih sami predlagali in si jih zamislili, ti podatki pa ne bodo takoj dostopni javnosti zato, da lahko naši študenti, ki so dolgo časa delali na simulacijah, lahko obdelajo te podatke in napišejo diplomske naloge in tako naprej. Po tem pa je spet čas za prvi cikel, kjer smo spet imeli razpis. Vsi astronomi, tudi neastronomi sveta so se lahko prijavili in napisali projekt, kaj bi radi opazovali in koliko časa in na podlagi tega razpisa je zelo številčna komisija, sestavljena iz astronomov vsega sveta, izbrala projekte, ki se bodo izvajali. Bilo je ogromno zanimanja, desetkrat več prijav kolikor je časa na teleskopu. - Je to dober čas za biti astronom? - Absolutno! Dobimo nekaj novega, nekaj, kar bo uporabno za vse astronome. Ne gre za neki nišni teleskop ampak za teleksop, ki ga bodo uporabljali vsi. - Bo Hubblov teleskop padel v pozabo? - Nikakor ne, saj ima nekaj kar James Webb nima, in to je fotografiranje v vidni svetlobi. V tem je James Webb kar slab in Hubble bo na tem ostal glavna zvezda. - Kako ste se odločila za astronomijo? - Za to pa je kriv oče, ki je bil fizik. Že od majhnega sva vedno opazovala zvezde in sem se že takrat navdušila za fiziko in astronomijo. Sem pa bila v velikih dvomih, ko se je bilo treba odločiti za študij, saj sem razmišljala tudi o računalništvu, ki je bilo v devetdesetih v razcvetu, vprašanje pa je bilo, kaj bo s fiziki. Oče mi ni hotel svetovati, ker je bila to moja odločitev, me je pa na koncu vprašal, kaj želim od življenja. Odgovorila sem, da bi imela družino in rada bi smučala. Pa me je vprašal, s kakšnim avtomobilom bi se rada peljala na smučanje, pa sem odgovorila, da mi je res vseeno, samo da vozi. Na to je odgovoril: „Kar fiziko pojdi študirat" (smeh). AM Vesoljski teleskop James Webb Kaj je vesoljski teleskop James Webb? Tako je zapisano na spletni strani ameriške vesoljske agencija NASA: Revolucionarna tehnologija vesoljskega teleskopa James Webb bo preučevala vse faze vesoljske zgodovine - od našega osončja do najbolj oddaljenih opazovanih galaksij v zgodnjem vesolju. Webbov infrardeči teleskop bo raziskal širok spekter znanstvenih vprašanj, ki nam bodo pomagala razumeti nastanek vesolja in naše mesto v njem. Iskanje svetlobe prvih galaksij v vesolju Webb bo neposredno opazoval del prostora in časa, ki ga doslej še nismo videli. Webb bo imel vpogled v obdobje, ko so nastale prve zvezde in galaksije, pred več kot 13,5 milijarde let. Ultravijolična in vidna svetloba, ki so jo oddajali prvi svetleči objekti, se je zaradi nenehnega širjenja vesolja raztegnila ali "rdeče premaknila" in danes prihaja kot infrardeča svetloba. Webb je zasnovan tako, da "vidi" to infrardečo svetlobo z ločljivostjo in občutljivostjo brez primere. Raziskovanje oddaljenih svetov in osončja Webb bo tudi močno orodje za preučevanje bližnjega vesolja. Znanstveniki bodo s pomočjo Webba preučevali planete in druga telesa v našem sončnem sistemu, da bi ugotovili njihov izvor in razvoj ter jih primerjali z eksoplaneti, planeti, ki krožijo okoli drugih zvezd. Webb bo opazoval tudi eksoplanete, ki se nahajajo v bivalnih conah svojih zvezd, torej na območjih, kjer bi se na površini planeta lahko nahajala tekoča voda, ter lahko ugotovil, ali in kje so lahko prisotni znaki življenja. S tehniko, imenovano transmisijska spektroskopija, bo observatorij preučeval zvezdno svetlobo, filtrirano skozi planetarne atmosfere, da bi spoznal njihovo kemično sestavo. Obdarovanje na OS Livade Jutranja slana in sneg na okoliši vrhovih sta nas opomnila, daje med nas prišla zima, so zapisali učenci OŠ Livade, lo je čas dolgih večerov, hladnih dni, za otroke pa najlepši čas v letu, saj je čas veselega pričakovanja, Na Osnovni šoli Livade Izola smo december začeli s krašenjem šole. Vsaka oddelčna skupnost je dobila bele kroge, ki so jih morali učenke in učenci poljubno izrezljali, tako da so nastale različne snežinke. Posamezne snežinke smo na oknih sestavili v obliko božične bunke. Nova praznična preobleka šole je tako nastala kot plod sodelovanja in skupnega snovanja. December je tudi čas, ko svojim najbližjim z drobnimi pozornostmi zaželimo sreče in zdravja. Velikokrat slišimo, da je obdarovanje čarobno, osreči tudi tistega, ki obdaruje. Izdelki izpod spretnih otroških rok pa poleg tega nosijo tudi sporočilo dobrodelnosti, saj povedo, da nam je mar za soljudi. Takšnih izdelkov ni bilo mogoče kupiti, lahko pa so jih obiskovalci dobili za zameno za dobrodelni prispevek na Božičnem bazarju, ki ga je Osnovna šola Livade Izola organizirala v četrtek, 16. 12. 2021. Vsem obiskovalcem se zahvaljujemo, da ste s svojim prispevkom podprli delovanje Šolskega sklada. Učenkam in učencem pa smo s prispevki iz Šolskega sklada v tem magičnem decembru podarili ogled filma v Kinu Odeon in Kulturnem domu Izola. Kot plod sodelovanja in skupnega snovanja pa je nastala tudi slavnostna prireditev pred dnevom samostojnosti in enotnosti. Pod mentorstvom učiteljice Jasmine Turk so v tridesetminutnem filmu učenke in učenci pokazali svoje različne talente, tako plesne kot pevske, pa tudi recitacij-ske in igralske. Iskrice v očeh so zasijale in nasmeh se je narisal na obraz, ko je na koncu med nas stopil Dedek Mraz. Polni decembrskih vtisov in pričakovanja pred prihajajočimi prazniki stopamo novemu letu naproti. Zaključili bi z besedami, da konec leta ni ne konec ne začetek, ampak nadaljevanje vseh modrosti, ki nam jih prinesejo izkušnje preteklega leta. V letu 2022 pa naj vas spremlja SREČA, ki naj bo ... nenavadnih oblik, barv, vonjav in velikosti, ... pesem, prijatelj, kocka in plišast medvedek, ... neponovljiv trenutek, lep, dragocen in redek (B. Štampe Žmavc). SREČNO 2022 vam želijo učenke in učenci ter kolektiv Osnovne šole Livade Izola Nekateri se še vedno niso naveličali pokanja Te dni veliko beremo in poslušamo o varni uporabi pirotehnike, pa o tem, da je pokanje dovoljeno le od 26. decembra do 1. januarja, ter o tem, da uporaba ..ognjemetov, katerih glavni učinek je pok“, je tudi v tem času prepovedana v strnjenih mestnih jedrih. Nič novega, saj so tovrstne akcije in svarila z vsakim letom glasnejša. A kaj, ko v praksi ni vedno tako. Morda je res manj pokanja kot nekoč, so pa zato poki toliko močnejši. Zadnje dni je bilo v starem mestnem jedru slišati več detonacij, ki so spominjale na bojno območje. Pirotehnični izdelki kategorije F4 niso noben hec. Gre za „ognjemetne izdelke, ki predstavljajo veliko nevarnost in raven hrupa, ki ga povzročajo, ni škodljiva za zdravje ljudi. Uporabljajo jih lahko le sfro-[ kovno usposobljene osebe“, je zapisano j na spletni strani, ki se ukvarja s piroteh-E niko. Posamezniki, ki so s temi izdelki [ uničevali steklena vrata, okna in fasade pa verjetno niso profesionalci na področju pirotehnike. Na teh dveh fotografijah je pionirska ekipa NK Izola, zmagovalka pokala koprske Nogometne podzveze. Prejeli so tudi pokal za najboljšega strelca, Bruno Felda in Fabjo Dobrinja pa sta bila uvrščena v pionirsko reprezentanco koprske podzveze, ki je na turnirju v Mariboru osvojila 3. mesto. Na drugi fotografiji je z njimi Dorko Gregorič, igralci pa so brez copat, ker so jih morali predati drugi pionirski ekipi, saj jih ni bilo za vse. V ekipi so bili: Jože Rupnik, Vinko Gregorič, Edi Iskra, Milan Lovrečič, Herman Bučar, Luciana Mattica, Šukljan, Fabjo Dobrinja, Bepi Bembič, Mario Frančeškin in Mario Grbec - Mišič. , vJ • t ,v >* ' - " - -4»' 111 DeGrassi APERITIVO BAR DeGrassi Aperitive je odprl svoja vrata! DeGrassi Aperitivo ha aperto le sue porte! Vabljeni vsak dan med 8. in 22. uro. Siete invitati tutti i giorni dalle 8:00 alle 22:00. Drevored 1. maja 9, Izola / Isola Razstave, ki niso zgolj razstave Razstave že dolgo niso več samo slikarske, kiparske, fotografske, ampak so vse to naenkrat pa še kaj zraven, V Izoli imamo trenutno dve takšni, drugačni razstavi, po novem letu pa se obetata še dve,, /s " '"k' K*- V ljubljanski galeriji Kresija je na ogled razstava o znanem galskem junaku Asterixu in o nastajanju tega kultnega stripa. Razstava tudi nekaterih originalov bo 22. januarja prišla tudi v Izolo in sicer v galerijo Insula in v Plač Izolanov. V koprskem Libertasu pa bodo aprila pripravili veliko razstavo o začetkih obalne rock glasbe, kjer bo na ogled tudi marsikaj izolskega V izolski Sončni dvorani je na ogled prostorska instalacija Urške Medved z naslovom Sledi. PROJEKT SLEDI je vez med performativno in vizualno umetnostjo. "Po zaključenem gibalnem performansu ostanejo sledi. Sled znoja na tleh, sled mavca, s katerim sem plesala, kri za nohtom palca, v katerega sem se udarila. Nato publika odide. Ostanejo le tiste male sledi v mislih ljudi, ki počasi zbledijo.1'.. Razstava bo na ogled do konca januarja.. V izolski galeriji Salsaverde je na ogled razstava fotografij Boruta Krajnca z naslovom Politika 2. Resnico je težko gledati, in težko je gledati Politiko 2.0 Boruta Krajnca. Iz lepe forme politične kampanje, ki je politika navidezno vračala med ljudstvo in smo se ji zaradi populizma smejali, pa ga vendar volili, je politika resnično stopila med ljudstvo na digitalnih omrežjih, stopila je na najnižjo poličko človeškega izražanja. Razstava bo na ogled še v začetku januarja. Prednovoletni čas je tisti, ko se predstavijo učenci glasbenih šol in tisti naj mlajši iz koprske ter izolske glasbene šole so se predstavili staršem in drugim obiskovalcem. V Besenghijevi šoli so svoje začetno klavirsko znanje predstavili učenci Vesne Zuppin, v dvorani sv. Frančiška v Kopru pa otroški pevski zbor GŠ Koper, ki ga vodi Kristina Babič. Obvestilo Društva Invalidov Izola Člane in podporne člane obveščamo, da bo Dl zaradi novoletnih praznikov zaprto od 27.12. do vključno 31.12.2021. Vsem članom, kakor tudi vsem Izolanom in Izolankam, želimo srečno in predvsem zdravo v novem letu 2022. Predsednik Dl Izola, Franc Poropat Pojemo za samostojnost in enotnost Kljub zahtevnim zdravstvenim časom in nelepim vremenskim napovedim je Moški pevski zbor IZOLA, dne 26. 12. 2021 zvečer, zapel za Dan samostojnosti in enotnosti. Zapeli smo na štirih lokacijah po Izoli in na Belvederju z namenom, da nadomestimo naše manjkajoče koncerte ..Pojemo za vse ljudi", v parku Pietro Coppo in seveda, da utrdimo SAMOSTOJNOST in ENOTNOST v tem predvolilnem času. Peli smo Gregorčičeve Mojo srčno kri škropite in Eno devo le bom ljubil (Slovenijo !), Aljažev Oj Triglav moj dom, Jenkovo Jadransko morje in druge. Že leta 2014 smo v letni program Moškega pevskega zbora IZOLA poleg ostalih nastopov uvedli tudi »Pojemo za samostojnost in enotnost»in tako tudi vsako leto zapeli, razen lanskega »covid« leta. V zadnjem času pa opažamo, da bi morali za samostojnost in enotnosti peti ne le enkrat letno, pač pa še pogosteje. Na poti po Izoli so nas spremljale naše gospe, ki so na Plaču pri špini, poleg nekaj priložnostnih ljubiteljev zborovskega petja, še posebej veselo zaploskale svojim možem. SREČNO 2022 - PA VEČ SKUPNOSTI IN MANJ INDIVIDUALNOSTI ZBORI smo prava rešitev za tako usmeritev ! Moški pevski zbor IZOLA - predsednik Cerkvenik A. Zorko Kulturi 17.00 Kulturni dom Izola OBISK IN SLOVO DEDKA MRAZA Gledališka predstava za otroke NA DVORIŠČU 31.12. petek 11.00 - 16.00 Ljubljanska ulica VELIKA RAZDAJA KNJIG, CD, VINILK in MC 4.1. torek 19.00 Park Pietro Coppo Stand up: ADMIR BALTI C Koncert: BLUE CHEESE s r e 19.00 Park Pietro Coppo Stand up: MATIC KOKOŠAR Koncert: POPR N SOU 6.1. četrtek 19.00 Park Pietro Coppo Stand up: ROK ŠKRLEP Koncert: STANE BAKAN DUO Silvestrovanja na prostem NE BO! Center za kulturo, šport in prireditve Občine Izola je za konec leta pripravil bogat program, ki pa so ga morali zdaj, zaradi omejitvenih ukrepov in skrbi za zdravje Izolanov in obiskovalcev našega mesta, preprosto odpovedati. Kot je povedala direktorica Centra, Zvonka Radojevič, so do zadnjega upali, da bodo lahko izpeljali silvestrovanje in prvojanuarski koncert na Lon-ki, imeli so tudi sklenjene dogovore z izvrstnimi izvajalci, vendar ob sedanjih omejitvah tega enostavno ni mogoče izpeljati ob zagotavljanju ustrezne varnosti obiskovalcev. Razstave v Mestni knjižnici VITRINE USTVARJALNOSTI -»JUGOSLOVANSKA KRAUEVA MORNARICA V AMERIKI LETA 1944« STENA USTVARJALNOSTI Razstava »OD ISTRA BENZA DO ISTRABENZA: 1948 - 1996« STENA USTVARJALNOSTI - RAZSTAVA SLIKARSKIH PLATEN JOŽI BUKOVŠEK. - STENA USTVARJALNOSTI V UČNEM CENTRU -Gregorič Darij - Darjo TUŠ MANIJA STENA USTVARJALNOSTI V ČITALNICI FOTOGRAFSKA RAZSTAVA : OLGA TUL - VODE / TATJANA BRANKOVIČ - KRČNIK / SASA SERGEJ MERKANDEL - COVIDNI RAZGLEDI ■M' LEDENI OTOK UISOLA Dl GHIACCIO PARK PIETRO COPPO Facebook/Ckšp Izola Torek, 4. januar ob 19.00 F Stand up ADMIjppTJČ i. .' i DSffi #1 RoheertVBLUE-CHEESE Park Pietro&pppoJP Sreda, 5. januar ob 19.00 Koncert,POPR ,Nt SOU Park Pietro Coppo mgmm1 J||jj mSm |S| ■k? JMIcgg pilil m Občuu - Comunt di IZOLA-ISOLA www.center-izola.si ti Galerija InsulailuslL^ Razstava Peter Ciuha SVETLOBA Galerija Pladl^^HHiililHHHi Izolanov Rrazstava slik MILAN OBRADOVIČ KARP Življenje je lepo Galerija Alga Skupinska razstava: 2.12.2021 ob 18.00 LIK IZOLA 2022 Mestna knijžnica Izola Fotografska razstava Fotografske skupine Društva MORJE Izola OLGATUL-VODE/TATJANA BRANKOVIČ -KRČNIK / SASA SERGEJ MERKANDEL - COVIDNI RAZGLEDI Galerija Salsaverde Petek, 9.12. Fotografska razstava Borut Krajnc POLITIKA 2.0 Sončna dvorana Razstava URŠKA MEDVED: SLEDI Prostorska inštalacija ART kavarna ODEON Dogodke v art kavarni organizira društvo KVARI, moderira Samanta Kobal in Tanja Plešivčnik Zelenko, sofinancira CKŠP in Občina Izola. Jutri v gledališču „Na dvorišču* NA DVORIŠČU je glasbena predstava SSG in DreamArt v sodelovanju s Cankarjevim domom Ljubljana. Nastopata Romana Krajnčan in Daniel Malalan. Gospa Romana in gospod Ferdo sta soseda. Oba kmetujeta in na njunem dvorišču je polno živali. Toda dvorišče je razmejeno z ograjo. To pa zato, ker se Romana in gospod Ferdo po značaju in odnosu do živali zelo razlikujeta. Romana ima živali rada, pušča jim, da se prosto gibljejo, jih ne privezuje in ne zapira v kletke. Gospod Ferdo ravna ravno nasprotno. Pri njem so živali privezane, zaprte, uporablja jih za delo in pridobivanje hrane. Zaradi tega njegove živali večkrat pobegnejo na svobodo, ali k Romani. Soseda se zaradi tega ves čas prerekata. Potem pa si gospod Ferdo zlomi nogo in ne more skrbeti sam zase in za živali. Romana mu ponudi pomoč, a to le v primeru, če ji obljubi, da bo spremenil svoj odnos do živali. Romana in živali skrbijo za gospoda Ferda. Ta spozna, da je bil njegov odnos do živali napačen in tudi krivičen. Gospod Ferdo odstrani ograjo, odslej se živali lahko prosto gibljejo, soseda pa zaživita v slogi. V predstavo so vključene pesmi o živalih: Muca, Pujs, Petelinček, Kuža Goldi, Goska Neža, Konjiček, Zajček, Krava, Na dvorišču. Za otroke od 3. Leta Dolžina: 45 minut Peter Ciuha s svetlobo v Insuli V galeriji Insula so na ogled dela Petra Ciuhe, sodobnega umetnika, ki se zelo opira na izvedbeni protokol ročnega posega v slikovno podlago. Je vesten učenec očeta Jožeta Ciuhe, ki vzorno nadaljuje družinsko doktrino likovne izpovednosti. V tem smislu je njegov črtni zapis izročilo, ki ima še dodatno tradicijo. Razstava v Galeriji Insula zajema tri izvedbena področja. Avtor predstavlja svoj mozaik, računalniške oziroma klasične grafike ter slikarska dela in risbe. Izvedbeno se dela sicer razlikujejo, vendar lahko bi rekli, da je celotno umetnikovo delovanje tematsko prepleteno. Kot rečeno je v podlagi njegove izraznosti vseskozi črtni element, ki kot vezni člen svojstveno veliko krat tudi pomensko zastopa vsebino. Vsekakor pa je kljub različnim tehnično izvedbenim maniram avtorjeva likovna govorica prepoznavna in slikar ostaja vseskozi zvesto vpet v kompleksno dodelano in profilirano izrazno shemo. Ciuha skozi podobe in njihove izpovedi potuje. Na poti odkriva lepoto, odkriva resnico, odkriva željo. Njegovo delo je celota, ki se kompleksno zajeta skriva tako v posameznih drobnih risbicah, slikicah, grafikah, kakor v velikih slikovnih izvedbah. V splošni prepletenosti, kjer se linije, oblike, barve dinamično prelivajo in v svoji razvejani, razpuščeno neobvladljivi igri vztrajno nagovarjajo gledalca, v nezavednem zasije svetloba. Vseskozi se rahlo a vztrajno iz podob Petra Ciuhe sprošča svetloba. Luč, ki sveti, ki žari kot sporočilnost dobrega, pozitivnega. Sila, ki posredno popelje k želji in izpolnje-nju celostnosti bivanja in radosti življenja. To je razkrita skrivnost, ki nam jo umetnik poklanja. Dejan Mehmedovič Morje je v vrhu ustvarjalnosti Covid in omejitveni ukrepi, ki so ga spremljali, so ostro zarezali v aktivnosti vseh društev, tako tudi v večino tečajev Univerze za tretje življenjsko obdobje v Izoli, oziroma Andragoškega društva, kot mu kratko rečemo. Na srečo pa niso zamrle njegove aktivnosti na likovnem področju -slikarke so se še naprej udeleževale ex-temporov, kolonij in drugih natečajev, zelo aktivni so bili tudi fotografi. Ko so se zaprli prostori za izobraževanje in delavnice v živo, je mentor obeh fotografskih skupin Remigo Grižonič svoje udeležence usmerjal v izobraževanje in delo po spletu in tako je kljub epidemiji nastalo nekaj fotografskih razstav. Aktivna ma3ca Najaktivnejše pa so bile članice skupine “ma3ca”, ki se ukvarja predvsem z grafiko. Udeležile so se več tekmovanj na republiškem nivoju, njihova dela so bila uvrščena na razstave v Trbovljah, Šentilju, Rečici, Sežani, Sečovljah, Idriji, Hrastovljah, Izoli, Ilirski Bistrici in še bi lahko našteli. Skupina ”ma3ca” je najmlajša kreativna sekcija Andragoškega društva Morje v Izoli. Ustanovil so jo šele pred tremi leti na pobudo članic, ki so se že prej ukvarjale z različnimi vejami likovne umetnosti in so želele svoje znanje razširiti še na področje grafike. V sekciji so: Barbara Cassermann, Krisztina 0 premagovanju jeze in zamere V sredo, 22. 12. je bilo v sejni sobi Zadružnega doma v Kortah še zadnje predavanje iz cikla štirih, ki smo jih v zadnjih dveh mesecih leta pripravili za svoje člane in širšo javnost. Andrej Pešec, univ. dipl. polit, je predaval o tem KAKO PREMAGATI JEZO IN ZAMERE in se med drugim dotaknil vprašanj "kaj vse oblikuje in vpliva na jezo, zamere in druga neprijetna čustva, kako obvladati jezo in ne dovoliti, da ona obvlada nas; jeza, zamere in odnosi doma ter na delovnem mestu; kako in zakaj odpustiti sebi in drugim; nauči se biti dober, a ne naiven ..."Predavanja so bila glede na stroge omejitve s POT pogoji zadovoljivo dobro obiskana, z vsemi predavatelji pa smo se strinjali, da bi podobne akcije v bodoče lahko še večkrat priredili. Doltar in Irena Lorget Lipovec, ki so imele za sabo izkušnje s fotografijo ali slikarstvom. Vse so že na tem ali onem področju prejele potrditev za svojo dejavnost v obliki priznanj in nagrad. Grafika je izziv Sprva pod vodstvom izkušene mentorice Ingrid Knez, nato pod mentorstvom priznanega obalnega umetnika in pedagoga Vasje Nanuta, pa tudi v grafičnih delavnicah, ki jih je organizirala izolska izpostava JSKD pod vodstvom Tine Mo-horovič, so se članice preizkušale v različnih tehnikah. Po vsaki zaključeni fazi so postavile mini razstavo v prostorih društva, da bi tako predstavile ostalim članom Univerze svoje delo in to -danes pri ljubiteljih nekoliko redkeje zastopano - tehniko. Od vsega začetka so se tudi udeleževale natečajev in tekmovanj, saj so menile, da je to najboljši način preverjanja kvalitete. Tretji v Sloveniji Že prvo leto je prineslo priznanja in izbor več del na različne razstave, drugo leto še certifikate kakovosti, letos pa so požele rekordno število nagrad in diplom. S svojimi deli - in to ne le grafičnimi - so članice in pridruženi član - fotograf Jack Lorget - kot vsako leto sodelovali na projektu Zveze likovnih društev Slovenjie “Zlata paleta” in poželi obilico priznanj, certifikatov in 4 palete - zlato, 2 srebrno in bronasto, kar pomeni najvišji dosežek v Sloveniji na ravni Zveze. Vsi ti dosežki so prispevali k temu, da se je Andragoško društvo Morje zavihtelo na tretje mesto med najuspešnejšimi društvi na likovnem področju in na deveto med najaktivnejšimi slovenskimi društvi v letu 2021. Odlični dosežki dokazujejo, da je mogoče tudi v težavnih razmerah z veliko predanosti, ob podpori mentorjev in Društva, uspešno nadaljevati delo, ki je bilo zastavljeno v preteklosti. Irena Lorget Lipovec Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov začetek. Velika upanja ustvarjajo velike ljudi, zato pojdimo z radostnim pričakovanjem naproti novemu letu 2022! Vsem naročnikom in rednim odjemalcem tednika Mandrač voščimo vesele praznike, srečno novo leto in da bi se Vam in Vašim najdražjim uresničila vsa pričakovanja! Kulturno društvo Korte Zahvala V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, nona in pranona ADAZORNADA Ob boleči izgubi se za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem Posebna zahvala gre ekipi dr. Višnjevec Tul ja k in patronaži ZD Izola. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat HVALA. V tihi žalosti: hčerki Neda in Ariela, zeta Marijan in Vlado, vnuki Katja, David in Klara ter pravnuki Chiara, Grant in Jan. Izola, december 2021 RIBARNICA - PESCHERIA TRŽNICA IZOLA KAPITAN MARKO - Rl ~ <| r**' > TV- 1:00386(0)40262 301 E: ribarnica.marko.izola@gmail.com W: kapitan-marko.com Urnik NEDELJA 8-12 TOREK, SREDA, ČETRTEK 8 -13 PETEK 8-15 SOBOTA 8-13 OB PONEDELJKIH IN PRAZNIKIH ZAPRTO Kriminalije Po belih imamo še modre skale Občan je sporočil, da je nekdo ponoči na Ribiškem pomolu z modro barvo pobarval skale v dolžini približno 30 metrov. Sledi zbiranje obvestil in v primeru izsleditve storilca hitri postopek (13. Č1.ZJRM). Dobrodelni divg Uslužbenka banke je ob zaprtju poslovalnice ugotovila, da je nekdo pri dvigu pozabil bankovce v bankomatu. Napisan je bil zapisnik o najdenih stvareh. Oče ji je grozil Na PP Izola sta se zglasili mati in hči, ki je želela podati prijavo zoper očeta zaradi groženj. Zoper očeta je že izdan sodni sklep o prepovedi približevanja in nadlegovanja preko telekomunikacijskih sredstev ali tretje osebe. Sprejeta je bila ustna ovadba za kaznivo dejanje Grožnje (po 135/1 KZ-1), glede kršitve ukrepa prepovedi približevanja pa je bilo obveščeno sodišče. Odnesli so Zipa Ponoči so občanu izpred hiše ukradli skuter znamke Piaggio, tip Zip25, reg. št. KP 1R-M6, temno sive barve. Z dejanjem je oškodovan za 1000 evrov. Od rane do globe je hitro Iz urgence v bolnici Izola so nas obvestili, da imajo pijanega starejšega moškega, ki je bil oskrbljen zaradi manjše rane na glavi in je nato samovoljno zapustil urgenco. Zatem se je vrnil, kršil javni red in mir ter se nedostojno ve- del. Moški na kraju ni upošteval niti odredb policistov, jih zmerjal in nadaljeval s kršenjem javnega reda in miru, zato je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do streznitve. Zaradi upiranja so bila uporabljena prisilna sredstva, lisice. Izdan mu je bil plačilni nalog. Vozil in odvozil Policisti PP Izola so na Kraški ulici ustavili voznika osebnega avtomobila, zoper katerega je bil odrejen alkotest, ki je pokazal 0.49 mg/l. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja, s potrdilom odvzeto vozniško dovoljenje za 24 ur in izdan plačilni nalog zaradi kršitve 105/4-3 ZPrCP. Huda nesreča na mostu Na mostu, na lokalni cesti Izola -Šared, so policisti obravnavali prometno nesrečo zaradi neprilagojene hitrosti, v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Dva udeleženca pa sta bila zaradi hujših poškodb odpeljana z reševalnim vozilom v SB Izola. Zoper povzročitelja bo podana kazenska ovadba. Napihal pa ni Policista PP Izola sta zaustavila voznika osebnega avtomobila, ga preizkusila z alkotestom, ki je bil negativen. Odredila sta mu tudi hitri test na mamila, ki pa je bil pozitiven na konopljo. Odrejen mu je bil strokovni pregled na mamila, vendar ga je voznik odklonil. Nadaljnja vožnja mu je bila prepovedana, odvzeto vozniško dovoljenje in napisan obdol-žilni predlog. MALI OGLASI ODDAMO - PRODAMO - Prodam 1000 litrsko cisterno. Cea po dogovoru. Tel.: 031 641 353 ali 05 641 7224 - V Izoli, najraje v starem mestnem jedru, kupimo cca. 2 sobno stanovanje, ali manjšo hiško. Stanovanje ni namenjeno za oddajo. Tel.: 041 517160 - Ugodno prodam dobro ohranjen rabljen PIANINO znamke Schiller, nazadnje uglašen in servisiran pred dvema letoma. Tel.: 040 670 472 - Oddam poslovni prostor velikosti 120 metrov2 na obrobju Izole (obr- tna cona). Lokal ima registrano dejavnost nega telesa, frizestvo in podobne dejavnosti. Za informacije pokličite 041 512 783. - V garažni hiši v Izoli oddamo ali prodamo parkirno mesto. Vse informacije na tel. 069-735-897 STANOVANJA ODDAMO - V starem mestnem jedru (Gramscije-va ulica 12) oddam enosobno stanovanje v večstanovanjski hiši (2. nadstr.) za DAUŠE obdobje. Stanovanje je opremljeno, klimatizirano s KTV in internetom. Tel.: 041 792 201 - Dvema študentoma (nekadilcema) ali paru brez otrok oddam 1,5 sobno sta- Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola MEDGENERACIJSKI CENTER IZOLA CENTROINTERGENERAZIONALE ISOLA www.medgeneracijskicenterizola.si VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO, OB UPOŠTEVANJU ZAŠČITNIH UKREPOV NIJZ IN NA LASTNO ODGOVORNOST. PONEDELJEK, 3.1.2021 7.30- 8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -10.15 začetni tečaj nemškega jezika 10.30 -11.45 nadaljevalni tečaj nemškega jezika 12.00 - 14.00 namizni tenis 14.00 -15.00 osebni posvet z delovno terapevtko 15.00 - 16.00 čas za smeh 16.00- 17.00 pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj MD Svetilnik 16.00 -19.00 igre s kartami (briškola, remi, šnops, enka), družabne igre 17.30- 19.00 joga za otroke od 5. do 8. leta starosti TOREK, 4.1. 2021 7.30- 8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -10.30 nadaljevalni tečaj angleškega jezika 9.00 -12.00 pohod v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 11.00 -13.30 druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave) 14.00 -15.00 klepet v angleškem jeziku 15.00 -17.00 nasveti za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper 15.30- 17.30 tarok, družabne igre 17.30 -18.30 namizni tenis SREDA, 5.1. 2021 7.30- 8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -11.00 namizni tenis 9.00 -12.00 kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 11.00 -12.00 nadaljevalni tečaj ruskega jezika - 1. stopnja 12.00 -13.30 nadaljevalni tečaj ruskega jezika - 2. stopnja 14.30 - 15.30 vaše pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja 15.30 -17.30 tarok, družabne igre 17.30- 18.00 odprtje razstave »Naša Izola« skupine Realisti LIK Izola 15.30 -18.00 skupaj rešujemo križanke 18.30- 19.30 joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK, 6.1. 2021 7.30- 8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 9.00 -10.00 družabni plesi za zaključene pare 10.15 -11.15 družabni plesi za posameznike 11.00- 13.30 druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave) 14.00 -15.30 začetni in nadaljevalni tečaj esperanta 15.30 -17.30 ustvarjalne delavnice 17.00- 19.00 šah, družabne igre 17.30 -18.30 namizni tenis 19.00- 20.00 tango - plesna rekreacija za vse generacije PETEK, 7.1. 2021 7.30-8.30 jutranja telovadba 8.00 - 8.30 raztezne vaje 8.30 -10.00 merjenje krvnega tlaka in pulza 8.45 -10.15 vodeno sproščanje telesa in duha 10.30 -12.00 pomoč na domu - posvet s socialno delavko iz CSD Izola 12.00 -13.30 TRIGS: učimo se uporabe pametnega telefona 14.00 -15.00 klepet v italijanskem jeziku 15.00 -17.00 posladkajmo se v dobri družbi 15.00 -17.00 namizni tenis 17.00- 18.30 skupina za samopomoč bolnikov z multiplo sklerozo 17.00 -19.00 šah, družabne igre NEDEUA, 9.1. 2021 9.00- 12.00 kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom) V medgeneracijskem centru so vse dejavnosti brezplačne! novanje v Izoli. Najemnina po dogovoru + tekoči stroški. Zaželjena ena mesečna najemnina vnaprej. Čas oddaje: do 1.6.2022. Tel: 041 406 830 KUPIMO V Izoli ali v zaledju kupim manjšo hišo ali del hiše Tel 041 608 765 RAZNO Na območju Izole sem izgubil USB ključ oranžne barve, obešenim na rumenem traku. Poštenega najditelja prosim za informacije na 041 866 774. V zameno dobi novega večje kapacitete. •^(^GRILL GRILL +386 (0) 41 858 473 Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi: Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje Bogata nedeljska kosila 10,0 eur i.... Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Minilo je 55 let (1966-2021) od takrat, ko smo končali izolsko osemletko. Bili smo sošolci letnik 1951 in nekateri tudi kakšno leto starejši. Tisti iz starega dela Izole smo do petega razreda hodili še v staro italijansko šolo, potem smo se združili v šoli Vojke Šmuc. Zadnjih 15 let smo imeli kar nekaj srečanj ob različnih obletnicah naših šol, tokratno obletnico pa smo, kot nekatere prejšnje, organizirali v gostilni Jasna na Belvederju. Nekateri so se tudi opravičili, nekateri pa nič. Kljub temu je bilo veselo, ni manjkalo čakul o tem, kako je bilo anbot. Prišli sta tudi dve učiteljici, ki sta, kljub letom, še vedno čili in zdravi. Pa tudi mi se dobro držimo, kar se da videti tudi na fotografiji z našega letošnjega srečanja. Seveda smo se dogovorili, da bomo ta naša tradicionalna srečanja še nadaljevali, da so še lepša pa nam je tokrat pomagala tudi slaščičarna Renata iz Škofij. V dopisništvu Mandrača v Ljubljanski ulici 32 se najde marsikaj zanimivega Fabjo Dobrinja in ostali sošolci FOTOKOPIRAMO vse po vrsti, v barvah in črno belo, na formate do A3 in papirje do 300g, naravnost z vašega telefona ali računalnika. BEREMO knjige založbe tednika Mandrač in nekatere knjige, ki so izšle v samozaložbi izolskih avtorjev. Knjige tudi izposojamo in nekatere oddajamo za poletno branje na plaži. IZ D E LAM O napise za majice ali kape, skodelice, puz-zle ali kaj podobnega, fotoalbume in vse ostalo. MANDRACEV DEDEK MRAZ Kar tako, zgolj iz naklonjenosti do naših bralcev podarimo 16 zgoščenk klasične glasbe s harfistko Mojco Zlobko Vajgl, tri zgoščenke Tulia Furlaniča, še eno zgoščenko pravljic Riba, raca, rak in dve knjigi Zbranih del Roberta Pišota Piša. Pokličite tel 040 211 434 in kdor prej pride, ta prej melje, oziroma dobi darilo. ZDAJ PA JE CEL V tej številki ste dobili še drugo polovico našega koledarja za leto 2022. Zdaj le združite prvi in drugi del, ga obesite na zid in uživajte leto 2022.