79. itnilta. I Iffl*.» Mrt* I. Krik ML Hl. Ml. .Slovenski Narod* volja p* p**to t a» kraje blvfe Avstro-OgrtUe: a Nemfijo: afo Isto ikcpaj naprej. . K 60-— cdo feto uprej .... K 65 — « incscc . . ;*?. , 5 50 ce!o teto naprej . . . . K 7fr— V;-i£anje:= glede fnscraiov se naj priloži za odgovor dopisnica ali numka. CfM-m&iftvo (spodaj, prtfll^e, lcvo). Ksaftora alioa *t I, ttteloa At 90. ^^H^^H v^HH W^^B ■W^^P^»§ ^^OT^^^^^B MH^V flB ^VHHHBB^k htcniti se ntniujo po poraUJeacm prostora hi sicer 1 mm visok ta 54 mi bok prostor po 30 vtaarjev, pri večkrttni priobčttvt popust Mwn (taak prostor) 50 vin. ■•ft sjftlsJkl lij i*iljej# ******* »«*■# IV" pt MrikaMioL "Wl li tMM fliBMB au*čte tace pttlatfe itatfja m se smusm ritaktr Min« „Jf rrotaa TMurai« t«l«ffm At St. .StoTcaskl Narod- relja v ftfvMt«! i dostavljen ns dom sli če se bodi pon): cdo ieto Tiprej . . . . K 58-— I četrt lete naprej . . . • K 15.-» pol leta....., 29*— | na mesec . . .' . . K 5*— PosamesiM ttevilka vella 90 vinariev. Dopisi naj se famJdrajo. RokopUi se nevračajo. fniilllm sT—fliT« vitoa At 9 (▼ L aadstr. lcvo), telefon a*. 34. Raspoka, Minis irska kriza Je torei resena. Toda koalicije ni več. V trenutku, ko so zunanje neprilike večje in se skrbi za zapadno mejo pridružuje še podvojena »krb na ce!I reverni meji za mir in red, so izstopili iz vlade socialni demokrati in razven njih še ona skupina, ki se v parlamentu imenuje »Narodni klub« in obstoji iz raznih konservativnih elemen-lov Banovine, Bosne in Dalmacije. Iz-stopa obeh teh strank sicer še ne smatramo za izraz narodne nejedinosti, ker srno še vedno optimisti dovolj. da vc-rujemo v dobro voljo izstopivših strank v skupnih narodnih in državnih zade-vah. Vsekakor je pa pojav prezgodnje ločitve obžalovanja vreden, dokler se politični položaj še ni izČistiL Mnenja smo. dA bi bili obe stranki, ena na skrajni le-vici. cinija na desnici, lahko počakali in da ni bilo potrebno raznim križam dodati še eno, politično. Navidezni ali bolje neposredni razlocr za izstop je dala nezadovoljnost s »sistemom«. Politični razvoj zadnjih tednov Je pokazal, kako pravilna Je zahteva JDS., da mora x načelnim političnim centralizmom iti rudi r.p.čelna upravna okrožna decentralizacija. Dokler ni še mogoće poslednjo izvesti, morajo mesto okrožij kot nekak cki zgodovine diktirani vojni nadome-stek, pa obenem kot praktičen instrument političnega centralnega vodstva ^elovati dcželce vlade po (vsem pokra-Jinam skupnem) načita in s sodelova-njem vseh pokraj iu. Severorapadaih pokrajin pa ni mogoČc upravljati po istem kopitu kakor jugoistočne. Doslej vidimo preveč zidaiitv pri strehi in premalo pri temelju. Nobenega dvoma ni, da ni mogoče urediti n. pr. agrarno reformo preveč rfcdrkalno. Razlaščenie, ki ga zahteva ljudstvo* gotovo ni mišljeno niti na Marxov, niti na ruski način, ampak tako, da preidejo Širne ploskve zemlje v obdek>vanje in last poljedelca, ki pa mora vendar prevzetl na sebe za pridob-Ijeno tuđi neko odplačilo, če že ne do-sedanjemu lastniku, pa vsaj državi, kl nikakor ni brez interesa na tej ureditvi. In kdo je država? AH nismo to mi vsi? Ali bi bilo pravično, da se ogromna pre-moženja ođvzamejo in razdele zastonl, tako da ostali, ki rudi plačuiemo davke in ki smo tuđi narod, nimamo od tega nič? Koračev nacrt takojšnje popolne razlastitve je preradikalen. Novi minl-ster za agrarno reformo dr. Franjo Poljak je pred meseci kot referent v komi-si.ii za agrarno reformo pri Narodnem Veću izdelal nacrt, za katerega so bili tuđi socialni demokrati in ki Je dobil v komisiji veliko večino. Ta nacrt bo, morda z izpremembami, ki jih doda Narodno Predstavništvo., gotovo vodilen za novega ministra. Mislimo, da činjenica, da JDS, VLS, radikalci, samostal-ci itd., torei većina in sicer ogromna večina naroda, nišo hoteli dopustiti, da bi se agrarna reforma reševala kakor kak eksperiment na sedanii Koračev načm, še n! dovolj razloga, da so se so-dalni demokrati odtegnili nadaljnemu skupnemu delu. Nočemo izrekati nobe-ne stroge kritike. Kogar zapuščajo živci, kdor postaja nestrpen, pač drugače ne more in na disciplino samega sebe pač nismo dovolj navajeni. ko smo ži-veli že pet let v hiSi, ki nam je nad glavo pokala« dokler se ni sesedla. Toda sedaj stoj! ves narod pred velikimi na-logami, kl se ne dajo resiti čez noč, ki se pa mora i o vsak dan reševati. Vsaka stranka odloča o sebi. Vendar je pa danes, dokler se vo-lirve ne izvedejo. treba računati z do- I sedanjim položafem večin lp manjšin. I Naši stranki tuđi marsikak kijuc ni ljnb. Ne vemo pa. če so socialni demokrati, da o Starcevičancih sploh ne govorimo, dosegli s svojim korakom, Kar so hoteli. Ce je grajani sistem centrale preveč te-oretičen in če premalo računa s pogoji, v katerih gradimo svojo bodočnost, bi ravno oix)zicionalne stranke, ki se ime-nuješo demokratične, in ki hočeio to biti, morale sodeiovati aktivno z vsemi svo-jimi silami rudi od zgoraj pri vladi vkljub majoriziranju, vkljub neuspehoni v enem ali drugem slučaju, delati vsak dan in vsako uro v vseh posameznostih če ne kot glavni činitelji, pa vsaj kot korektiven in s tem gotovo kot važen činitelj naše narodne demokracije. Star-čevičanci izvajajo miniranje in politično sabotažo s svojim separatizmom. Njirn se ne čudimo. Socialna demokracija je pa centralistična po načelih, po zgodo-vini in po vz^ledu istoimene stranke f diugod. Zato obžalujemo njen korak, i Tembolj ga obžalujemo, ker si ne mo-remo po zadnjih pojavih nekritlčnega hujskanja predstavljati socialno demokracijo kot stvarno opozicionalno, mar-več vidimo možnost, da nastane iz stvarne opozicije divja. Ne bojimo se za svojo stranko. Ona oojde svojo pot mirno naprci. ker ve. da se bodo njena načela uresničila. Bojimo se pa za neposredno notranjepolitično bodočnost. Boli ko hrano ali valuto potrebuje naš narod politično treznost in pozitivno de-lo, pa naj politični delavec zasede mi-ni?trske stolce au" pa ostane navaden državljan kakor je bi!. «— Izstop social-nih demokratov iz vlade bo imel za po-sledico tuđi njihov izstop iz deželnih vlad. Zopet nove rekonstrukcije, novi šefi oddelkov in — dvojno delo, dvojna poraba energij, kakor da jih imamo preveč. In vrhu tega utegne poleg no-tranjega tuđi zunaniepolitiČni položaj zahtevati, da se koalicija zopet strne. Dotlej morajo vsi dobro misleči svoje energije podvojiti. Prevzeli smo odgovornost sami. nositi jo hočemo tako, da borno pred svojo vestjo čisti. Demokracija. Izmena kabineta ni trivialna zaticva, kakor če menjaš sra]co. Navadno pome-ni izmena kabineta tuđi premembo poli-tič. kurza. Pri nas je ta izmena prišla prezgodaj. Politični kurz v načelu ne more postati drugp.čen kakor je bil, na-roden, ceniralističen, demokratičen. Praktično se pa mora ta kurz v mnogo-čem izbo41Šati. Izboljšati predvsem v izvajanju načel, s katerimi stranka stoji in pade. Mi smo demokrati, to je, za-htevamo vlado od ljudstva. Državna oblika, koji pristaši smo, je sicer monarhija, toda skrajno demokratična monarhija brez vsake sence absolutizma. JDS mora in hoče ta svoja načela izva-jeti sedai kot član vladne većine ravno tako, kakor če bi bila v opoziciji. Parlament je nosilec narodove volje in kralj čuvar nad tem, da izvaja ministrskl kabinet to narodno voljo tako. kakor jo tolmači parlament. Nikakor ne gre, da bi posamezni čini kabineta mogli dati povod za tolmačenje, da smo svoja ljudska načela spravili v predal za boljše čaše in da si lahko sedaj tuđi pomaga-mo brez njih. Odkar zaseda Narodno Predstavništvo, je kabinet brez njega napravil dva koraka. Dve formalni in načelni pogreški. Spomnimo se nazaj. Trgovina je bila vezana. Izhajali smo i njo slabo in gotovo slabše, kakor sedaj. Pogoj vezane trgovine so bile rekvizicije. Ko so prestale, je vezana trgovina postala ne-mogoča. AH se spominjate, kako smo se pritoževali. ker nam razne centrale nišo hotele dati živil? Ali je bila cena takrat višja ali je sedaj? Jasno je, da nikdo ne bi hotel nazaj v stanje prošlih mesecev, jasno je pa tuđi. da zdrava pamet danes vkljub še vedno previsokim cenam ne more zahtevati, še manj pa izvrševati rekvizicije. Svobodna trgovina je bil edini izhod. ln je edini iz-hod še danes. Treba je pa zakon o svo-bodni trgovini opremiti s potrebnim; iz-vršilnimi naredbami proti tihotapcem, oderuhom. navijalcem cen, zakotni trgovini itd. Vse to počasf izvršuemo. Toda to je naloga Narodnega Predstavništva in kabinet ima dolžnost, da ne izda takšne naredbe sam. ampak da jo (če tuđi na njegov predlog), sklene Narodno Predstavništvo eventualno po referatu deželnih vlad. 2e dolgo smo težko pričakovali jed-notnega sodstva. Ne gre, da sodi en sodnik v imenu kralja, drugi v imenu zakona itd. Toda naredbo, naj se sedaj povsod sodi v imenu kralja, mi monarhisti odobravamo, ker ie zanjo večina naroda, zastopana po svojih po-slancih. Ali jih ie kdo vprasal? Mi demokrati takšno i>ostopanje najstrož-je obsojamo. Vlada izhaja \z Narodnega Predstavništva, narodove volje. Nobenega dvoma ni, da sta obe naredbi dobri. Kar je na njih slabo, je to, da sta ri a r e d b i, ne pa zakon, četudi Ie začasnega parlamenta. V mirnetn času bi v parlamentarni državi, pri demokratičnem narodu, moral takšen čin kabineta vzbuditi vihar ogorčenja. Kabinet bi bil nemogoč. Naša -stranka bi se ga ne ud cl cžila. ampak bi ga strmoglavila. Sedaj živimo v drugih razmerah. Tuđi prznavamo, da je dotične ministre vodil najboljši namen. Stvarno se ž njimi strinjamo. Toda svoje demokratične pravice hočemo bra-nftt Zato grajanto nedemokratično po- stopanje in zahtevamo. da Narodno Predsta\Tiištvo posvari one, ki so vkliub najboljši volji napravili pogreško, ki io je treba takoj popraviti. Ne gre za oblik o, ampak za načelo, za temeljno načelo naše stranke, naše države. ~t 30. flMfla fmT Jos smo u borbi, ioš nas m6ra tišti, jer ne znamo, što će da nam donese su- Itrašnji dan a znamo, da nam može biti sudbonosan. U času, kad smo mislili da će sunce Slobode baciti svoje zrake preko cijele naše domovine — opazili smo tamne oblake nad jednim njenim dijelom i ti dblaci su svaki dan tamniji i gušći — pa sa zebnjom u srcu očekujemo i oluju — e da nam nakon oluje zasije ljepše sunce...! Prešu smo i gorih dana u stoljetnim borbama, pa ćemo i ovek pa stalo nas to i žrtava, jer to od nas zahtijeva ljubav prama narodu i sveta uspomena na one, koji su svoj život žrtvovali na oltar domovine. Sjećajuć se tijeh žrtava, od kojih su nam stotine hiljada nepoznate, sjećam se najprije onih, koji se nam pokazali, da krvavi put vodi do Slobode. Uspomena na njih, njihova grozna sudbina u Bečkom Novom mjestu — ta mi je već od prvih godina života n srcu gojila gnjev i mržnju proti potomcima one podle okrunjene slave, koja Je naša dva velikana svofom poštenom riječju dovabila pred sebe — a onda ih predala u ruke krvniku. I 2a to danas skoro da zaboravljam na borbu, u kojoj se nalazimo i na moru, koia nas tišti, pa se ye-selim. kad vidim, kako se je sudbina osvetila na propalim potomcima gadnih predfa. Tane vt jedne od naših ruku združilo je za uvijek gnlile kosti Jednog od tih potomaka sa svojim predjom — razbojnikom bez poštene riječi — a nje-£ov nasljednik ostade bez krune i bez domovine — a veselimo se. Što smo i ml tome pripomogli... Osveta je slatka. Alt s tom osvetom još se nijesmo potpuno odužili svetoj uspomeni na na-Ša dva div - junaka ... »Gdje su Zrinski i Frankopani. gdje su ona lava dva, što ih Hrvat cijeni zna?« Tako smo pfe-vali-i time se oduševljavali — ali rek bi da se u ovom momentu nitko ne sjeća, da njihove kosti jošte trunu u tudjinskoj zemlii. Dan 30. travnja nije daleko... Četiri su takva dana prošla, a da nijesmo smjeli ni da promislimo na te veleizdajnike« e da nas ne dosrtene Ista sudbina. A sada, kad se približuje taj dan, kofi ćemo meći, da svetkuiemo Sirom ciiele naše skoro sasvim oslobodiene domovine, pa i pod samim zidinama Zrinj-skog Čakovca, pita li se itko od nas, kad Ć2 se te projrnane mučeničke kosti povratiti u ddmovinu? Zar ni mi. koji smo u mladjim srodinama išli, da se kla-njimo razbacanim ostancima naših mučenika, te nad njihovim kostima raspaljivali u svojim srcima liubav do njihove i naše domovine a mržnju proti onima, koii su nam ih oteli, i proti potomcima njihovih potomaka, zar ni mi ne čujemo baš sada jrlas, koji iz zapuštenog diiela grobišta u Bečkom novom mijestu vapi , k nama: »U tvom polju daj mi proba.!« j Okovi, u koje je ta dva na5a lava bio i bacio pradied onih krvnika, koji su i nas istim okovima stoljeća držali okovane, rastrgali smo i peti mjesec Je prošao, ctkad smo obračunali s tim krvnicima. Kroz to vreme smo morati da mislimo na najnužnije stvari naše sadaš- j njosti in budućnosti. A sada posvetimo j nešto i našoj prošlosti. Zar da se i ove j godine sietimo Zrinskog i Frankopana samo s ko'im vijencem i nsdprrobnirri pjevaniem v. B. N. mjestu? Ne uspije li nam do tada prenijeti njihove kosti u domovinu, onda radje propustimo i ho-dočasče na njihov sreb, da se barem tudjinci u onom «radu, koji ispunja jednu krvavu stranicu naše povjesti, ne budu pitali, kakav smo mi slobodan" narod, koji prema svojim mučenicama ne-madu ni toliko harnosrj, pa da im ostanke ne prenesu u vlastitu slobodnu zem-IJm. Istina ie, da te vreme do tada kratko ali bi se hitrom intervencijom kod dotičnih oblasti u Njemačkoj Austriji sigurno dobila dozvola za to. Priprave za to bi morao da uzme u ruke nas Za.srreb — te s jedne strane r»reko nasej? oda-slanika u Beču da meli dozvolu iA pre-nos mučeničkih kostiju, a s druge strane da pripravi ti domovini bar«m najnužnije za dobičan prenos do Čakovca. — Možda će mnoči znati, srdje se baS nalaze razbacane kosti naših mučenika — a i Pisac ovih redaka se joSte sjeća mi?« sta, gdje mu je god. 1907 — dne 30. aprila — kći pokojnog grobara iz B. N. mjesta pokazala, da je njezin otac neke noći morao da razbaca kosti Zrinjskog i Frankopana. O tome je bio početkom maja 1907 napisao nešto u »Obzoru« (večernjem izdanju?) i u istom broju donio sliku grobara i njegove žene. — Ne budu li se mogli ili htjeli naši zvanični krugovi da odazovu ovom pozivu, nadam se da će akademska omladina u Zagrebu i u ovom pitanju pokazati, da je prva svugdje, gdje treba da bude. ^ Znajmo, da »narod, koji mrtve štu> je, na prošlosti budućnost si snuje...« Dr. B. M.....ć\ Med. Franjo BenedičiČ: It DovratkD iz ttga Miitva. Protekli teden eem se vrnil iz Ita-lijanskega vjetnifitva v domovino- Pri-Sel eem iz Napolja, kjer nas ie bilo 85 Jugoslovanskih častnikov- Prve dni novembra 1918* smo se zblrali v Avio, prva postaja ob Adiži onstraa prejšnje meje- 11- novembra smo se odpeljali s 800 Čafitniki drugih narodnosti preko Verooe - Villafranea na Mozzeccane, kjar smo ostali do 10* decembra* Bilo nas je 46 Srbov, Hrvatov in Slovencev-Zivljenske razmere so bile zadovoljlve-Stanovali smo r kino - dvorani* Na ved-ne naše prošnje za postelje in druge potrebne stvari, 60 nam Italijani ođgo-v&rjali: >Domani o đopo domani verra tutto!< (Jutri ali po jutrnjem priđe vse.) sele zadnje dni pred odhodom smo dobili najpotrebnejše reei* Pri Gnuszano (uro hoda od M&zzeccane) ie bilo veliko taboriSče za moStvo, kjer je bilo 44 kompanlj po 100 mož Jugoslova-nov. Bivali so na prostem poljn ▼ 5oto-rih, če radi je bilo vreme zelo slabo. Ljudje so Ugledali žalostno po S tednih vjetništva, vsled nezađostne hrane in slabega bivališča- Pbtrti so bili vsi, ker njihovo trpljenje ni bilo majhno- 0 osvoboditvi naše domovine niao znali nideear- Poredali smo jim vse in na ža-lostnih. bolestnih obrazih smo brali znak veselja- Rekli so nam, da bi mi prosili za nje pri itaUjanskem povelj-stvn* Toda nemogoča stvar! Obrazov teh nesretnih trpinov ne bom pozabil vse Življenje- 10- decembra smo Sli v Verono na trdnjavo S- Felice, kjer so bili za nas slabi dasi« Pridružilo se nam je še Čez 40 jugoslovanskih častnikov- 21. decembra so nas premestili na fort S-Pietro. kjer so se razmere zboljšale-Tam smo prejeli, za nas veselo novico, da gremo Jugoslovani na Francosko; tođa po dveh dneh je bila vest zanikana. 4* januar ja t- 1- smo se odpeljali iz Verone v Napolj- Pridružili ao se nam -4saetniki 17* pp% ki so šli v Ottaiano pod Veznvom* Med potjo so nam povsod klicali italijanski vojaki in ljudstvo: >Austria caput<. Pa smo jim povedali, da je to samo naše največje veselje- V Napolju šino imeli prav ugodno življenje. Veliko tovarišev ni dobilo nobenega obvestila od svojih- 9- marca se nas je devet ođpeljalo iz Napolja v Como. V Napolju smo zapustili 76 tovarišev, od teh so sledeci Slovenci: M a j o r j i: Sernee Alojzij, Plzen; Dobnik Martin, Trst; Bevk Franc, Li-tija- S10 t n i k i: Skarja Ivan, Mirna, Dolenjsko; Cvetnio Lavoslav, Trst* Nadporočniki: Pular Josip, Vavtava?. Straža; Pokom Ivan, Skofja Loka; 2agar Ivan, Kamna gorica; Ehižnik Lojze. Hrenovice, Postojna; Živic Makdo, Skopo, Opčina; Outrata Franjo, Ljubljana; Zorko Josip, Lukovica. Kamnik Porocniki: Šinkovec Miroslav, Ljubljana; Tušar Josip, Zagorje ob Savi; Gornp Aleksander, Raka; Hrova-tin Hinko, Radovijica; Treo Boris, Gorica; Kristan Ivo, Ljubljana; Kurent Filip. Cnmče; Pečnik Anton, Struge; Rehar Anton, Maribor: VriČko Ulrik, Loke pri Zagorju ob Savi; Uršic Franjo, Slebcn, MaloŠče, Koroško; Obreza Ciril, Bt» Lambret, Zagorje ob Savi; Moder Anton, Dol pri Ljubljani; Ciper-le Josip, Ljubljana; Rohrniann Bogo, Kostanjevica. PraporšJaki: Potokar Ivo, Radomlje; Nanut Josip, Standrež, Gorica; Trnovic Franjo, Gorica; Jerkič Josip, Gorica; Berce Alojz, Dornberg; Radej Anton, Breg pri Celju; Gabrsček Josip, Ljubinj, Tolmin; Eržen Anton Sevnica ob Savi; Ocvirk Alojz, St- Pe-ter v Sav- dolini; Šturm Jernej, Ljubljana; Korenini Aleksander, Ljubljana; Bežek Josip, Ljubljana- Pošiljajo svojcem in znancem po-zdrave- Naslov je sledeči: Difltaecamen-to uficiali a- u- prigionieri di guerra, Convento S- Francesco, Napoli, (\ro-mero) Italia* Kdor želi zvedeti podrobnosti, naj se pismeno obrne na naslov: med. Franjo Benedičič, poročnik Zelezniki, Gorenjsko- Politiln® vesti. SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. ^ LDUBeograd, 2. aprila. (JDU.) Pred-sednlk Pavlović otvori sejo. Zapisnik prej-šnje seje se sprejme brez izpremembe. Med tnterpelacijami je rudi interpelacija poslanca dr. Lovrenčiča zaradi ttalijan-sklh persekucii slovenskesa gorislctsa pr«-bivalstva in interpelacija poslane« Blanki-ni i a zaradi deportiranja ]ugoslovanskeffa prebivalstva iz naSh krajev v Italljo ter zaradi rekvizicije naSe trgovske mornarice po Iialijanih. Dr. Ante Pavelič (Narodni klub) polemizira % tzvajanji ministra za notranje posle Prlbičevjćt, kl Je nt eai zadnjih se] lzjaviU da so so IzvrSle prve aretaciie poslancev v Zmgrčbu Se v $mam. ko ie bilo Narodno Ve£e suvercao in Je vodĐ njegove posle takrat ttQđpred«dnik dr. Pavelič. Dr. PaveiiČ konstatira, da v času, ko so bfte atreracije odrefene, Nesrodno Veče ni Imelo veC suverene oblasti, ker je bila že prešla na kralja Sfbonr* Hrvatov ln Slovencev. Minister PribHJevfć odgovarja, da je bila formalno prenesena vsa oblast res že na kralja, faktično pa Je bila oblast v rokah Narodnega Veča, kl fo je tuđi izvTševalo. Narodno Veče Je tord takrat stoti!o fsto, kar je storila sedanja vlada. Ne gre, da bi vlado Sfida] kritizirali isti ljudie, ki so svojčas sami postopali enako. V zraislu poslovnika, kl predplsuje. da se mora razdeliti predstavništvo vsak mesec iznova v 7 sekcij, odreja predsednik volitve v sekcije in prekine v ta namen sejo. Po zopetni otvoritvi preide predsed-nlštvo na dnevTil red, drngo čitanje zakona o kreditu za mesec april. Po daljši debati, v kateri sta govorila tuđi ministra Ninčič in Ribarac, je Wla soglasno spre-ieta kreditna predloga obenem s predlosom ffnančnesra ministra Ninčlča, nai se vladi dovoli kredit 130 mllijonov dinarjev tuđi za mesec maj. ako ne b! bilo moctoče sore-jeti r.ormalneeca projacjina, Predsednik zaključi sejo ob polu eni popoldne. Prlhod-nja seja bo v četrtek ob devetih dopoldnc. SHOD NARODNE SOCT.TALNE ZVF-ZE V SEVNICT- Narodna socijalna Zveza ima v Sevnici jako močno podružnico, ki štejft že skoro 200 članov. Včlanjeni pa so vsi delavci tovarne za kopita- Koliko krivice se ie delalo tem trpinom je znano, saj so Sevni^ki đogodki najboljši dokaz. A tuđi tovamar jih je izkoriščal do skrajnosti« Nizke plače, slaba nproviza-cjja, šikane nemških delovodij in nešte-to drugih krivic- Zato je NSZ odločno naetopila za, zboljšanje položaja delav-cev- Osrednje vodstvo NSZ je zabtev&^.o od tovarnarja, da ugodi delavskim zn-htevam- V nedeljo, dne 30- marca 1919* so se vrSila pogajanja in 3© delavgtvo zmagalo na ćeli crti- 2e pred pogajanii so imeli delavci ehod, kjer so ponovno stavili svoje zahteve- Na shodu sta po-ročala tovariša predsednik in tajnik Narodno socijalne Zveze iz Ljubljane. Na ta hhod je prišel tuđi soc- demokrat Tokan. ker na svojem shodu ni imel ljudi- Mož je prišel z namenom, da našim delavcem škodujo. ker je hotel solidarnost delavstva razbiti. Skušal 3© govoriti >velik politicen« govor- A zgodilo se mu je. da ni prišel sam iz dvorane. Mi obžalujemo, a odgovorni nismo, kar ie iskal to je naeel- Vedeti bi pae moral, da se pri mezđnih giba-njih no trpi hujskačev- Lepi prijatelji delavstva! Delr.vci pa že sedai dobro vedo kje so niih pravi prijatelji- Zato so tuđi delavci na popoldanskem shodu, kjer se je poroealo o uspefcu pogajanj, glasno povedali, da je to sn?luga in zrna ga Narodno f:ucijalne Zvezc Zato mani pol^ tidnih govorov pa več resnoga del«r Stran 2. »SLOVENSKI NAROD- dne 3 april« 1S19. 79. itcr. Isti dan se Je -vrStlo Te« phodov NSZ in sioer v Eamniko, Domžv 1 a h in na B 1 e d u- Vei shodi bo bili dobro obiskanl in poveodi ima NŠZ velike nspehe za delavstvo- Zato narodno zavedno delavstvo, organiziraj ee! Vsakdo naj pristopl ▼ Narodno socijalno Zvezo- V Robu pri Velikih Laščah se ic vriti v nedeljo 30. m. m. skupno z občnim zborom kraj. organizacije, shod JDS. Ipovorila sta gg. Ivan Pucelj iz Velikih l-ašč in dr. Lovrenčič. Udeležba občin-'stva iz ce!e okolice ie bila zelo obilna, kljub temu, da je g. župnik ravno pred shođom na prižnici oznanil, da je naro-cil koruzo, katera priđe približno na 1 K .70 vin. kg, in pa da dobe to koruzo — katera bi res ne bila predraga — samo njegovi somišlJenikL Pra-;vi pomen teh besed pa, kateri je bil. ne hodite na shod, in ne pristopite k JDS., so si občani kaj hitro razložili. Seveda je bil poizkus jalov. To Je paČ metoda l^ahov v zasedenem ozemlju naše kraljevine, kateri tuđi pravijo »če se boste jiam pokorili in se za nas podpisali, do-Ijite riža, kave in Bog ve kai vsega«. jStevilna udeležba na shodu in pa dej-'stvo, da le Stevilo članov poskočilo na 137. pričata, da je ljudstvo isto do grla dosedanjesra načina. V Kaplirvasl pri Kcmenđi se je vr-šil pretečeno nedeljo javni shod JDS. s ustanovit vi jo krajevr.e organizacije. Shodu Je predsedova! gosp. J. HoOevar, posestnik iz 2ej. Govorili so prof. Brez-rrik, dr. Karba in učitelj Lapajne. Tuđi komenski gospod kaplan se je ude!e?i1 shoda. ki Je z rnedklici in stavljenimi ivprašanii krepko podpiral namen shoda, kaiti dal te s tem priložnost govoriti tuđi o rredvofnem in medvojnern delova-nju SLS.. kar je pri poslušalcih znatno pri pomoglo do enodušne odklonit\Te te ■stranke. Gosp. Hočevar iz 2ej je v svojem govoru osvetil đosedanie delovanje SLS za korenskcea kmeta. Napredno politično In gospodarsko '«hn§tvo za šentpeterskl ln kolodvorski okrai je imelo svo] i£dsi občn! zbor v ne-deljo, dne 30. marca uri Bončarju. Po jedr-rtatem nagovoru predsednfka jr. Turka. so poročali društveni funkcijonarn svoja do-ročila, kl so bila soglasno odobrena. Nato 5o se vršile volitve v odbor in v izvrSeval-ni odbor. Za glavni zbor zaupnlkov JDS. .dne 27. aortta je bilo izbranih 6 zastopnl-ikov. Po debati o popravi hodnlknv. rr dov čez cestes odgađanju blata in smet!. ter o snaženju čest v futranjlh urah so se r«:prejcle revolucije o zasedeniu naŠth kra-pfev po Ttailiantti, glede subvencHe za ubož-ro akcifo mesfnl občinJ, usjodftev pravičnim zahtevam železničarjev In stražnikov, +t tcončno za TK>daljšanfe TJoliciiske ure-Na Jakop!5ev predio* se Je sklenilo- ?ri-merno proslaviti lOletr.teo društvene jra ob-stola. Končno !e Izrekel nhčni zbor oopof-r\o zanpanre £. županu dr. Tavčariu. za-.nvaljuloc" se jn'j za n*eeovr> neumorno de-lovanje, tako na polit* čnem in »osaodar-/fkem poljn. kakor radi v anrnvizacn^*'1-'vt>ra?anju, zlast! T>a v njegovi laptnosti kot str*flk!n pred«ednrk fn fuoan Ijub1ian?1T1 dve uroetnici zaslužita, da gresta v svetovna mesta, kjer bi stekli slovenskomu delu našega naroda veliko slave in pohvale- Goriške pesmi pred-našan© od ge- Lovšetove in spremijane od gđc- Koblerieve. bi bile najsijafnei-sa argumentacijla za naše narodne z&« htevo na mirovni konferenei.« Prestolo-naslednik se je Ijubeznivo poslovil od obeh dam, ki sta se zahvalili xa podar-^eno jima odlikovanje* Ga- Lovšetora in gdč. Kobler|eva ste se odpeljali đa-nes v Novi SacL kjer tuđi priredita koncert slovenskih narodnih peemi- NAŠE ZAHTEVE PRED MIROVNO KONFERENCO- O«neve, 2- aprila* NaS poroc*eval«e izve iz avtentičnega vira in si cer iz krogov pariške mirovne delegacije: Tr-ditev Nemcev, da je naša severna meja »lasti Maribor v opasnosti, je neresniS-na- Izven veakega dvoma je da ostane Maribor s širokim pašom nad Dravo Jugoslaviji- Glede Celorvca rešitev še ni pađla, vendar pa je računati z veliko verjetnostjo, da pripade Celovec Jugoslaviji* Otafe Beljaka intrigira Italija r prilog Nemoam, kar bi tA pvato Ba* ' Ijaka ohranila svezo z neniPrlm «a-leđjem- Manj ugodna veetl r*m ztoraai | poročati o zapadni meji. Nadvooma ja paA da ostane ćela Dalmacija s Taaori otoki naša, skoro izkljafieno ja» da pa* stana Reka italijanaka- NajverjatneJSa je, da prisodi miroTna konferenoa Bako nam, vendar ni isključeno, da bo Inter-naci jona lizirana. IMENOVANJE. Beograd, 2- aprila- Profesor dr-Fran 11 e s i 6 je imenovan sa rednega profesor] a na bio venski stolici sagrab-škega TsenčiliSča- REKONSTRUKCIJA POKRAJINSKIH VLAD> Beograd, 2 aprila- Vsled definitlv^ p.ega odstopa socijalistov iz vlada bo treba rekonstruirati tuđi pokrajinske vlade, v katere so imenovali rudi socijalisti svoje zaupnike, pri ljubljanski vladi ćelo dva. Na kak način ee bo Ib-prememba v poverjeniških mestib izvršila, še ni odločeno, ni pa izkljudeno, da se bodo nekatera poverjeništva kasirala in 6e izročila direktno uradnlStvu centralnega ministrstva* IZ SEJE DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beosrad, 2. aprila. Demokratski klub je imel dnnes ponoldne sejo, v kateri je razpravlja! o političnem položaju in se bavi! z nalogo. ki jo je prevzel klubov Član dr. Poljak kot imnister za agrarno reformo. Izrazilo se ie splošno mnenje, da mora Demokratski klub z vso energijo delovati za Čini najhitrejšo in najugodnejšo pospešitev rešitve ajrrarne reforme. NEZADOVOLJNOST NAD PISANJEM »SLOVENCA« V BEOGRADU. Beograd. 2. aprila. V tukajSnjih političnih kroffih vladć* osuplost nad pisanjem rfavnegra glasila SLS. »Slovenca«, ki v svojih uvodnih člankih sistematično nije proti državnemu sistemu in iz-podkopava nscled države pred ljudstvom. Z začudeniem se opaža zlohotna kritika nad sedanjo vlado, v kateri ven-dar sedi predsednik SLS. ministrski podpredsednik dr. Korošec. Na^laSa se, da je nemogoče prit»a§čati. da bi Sl-S. nadalievala svojo dosedanjo dvoumno taktiko in v Beosradu zahtevaia neraz-tnemo ^eliko zastopstvo v kabinetu, doma pa rušila uaied istega kabineta in vse njegove politike. REKONSTRUKCIJA KABINETA PO-TRJENA. Beograd, 2. aprila. Danes ie bil pod-pisan ukaz. s katerim je imenovan vče-raj javljeni novi kabinet, namreč mint-strski podnredsednik dr. Kcrošec za ministra prehrane, noslanec Gostinčar za ministra za socialno skrb. (oba iz JK.), dr. Franjo Poljak za ministra asrrarne reforme, poslanec Šefkiia Oluhić (oba iz DK), za ministra za noljeđelstvo, po?la-nec Pavel Mannkovi<* fsrbski napred-nfak), pa za ministra fcozdarstva in ru-darrt\ra. (Tako smo včeraj javili. Vse drugačne vesti ro torei b!'e netočne.) Srbsfc! clasovf o Bts. Beograd. 2. aprila. »Samouprava« prinaša lep članek napisan v spomin Valentina Vodnika. rEpoha* priobčuje ze'o laskavo occr.o se. Lovšetove in sjdč. Kobler-Jeve v sobotn v oficirskem domu. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Častr.o občanstro- LDU« Pariz, 1- aprila. (Brezžično-) Iz Beograda po-ročo^o: General Frai^chei d' Esperav je bil imenovan ča&tnim občanom meeta Beograda- Razpisana ja bila nagrada onemu umetniku, ki bo izdelal najlepšo diplomo« Diploma bo slovesno izročena zaslužnemu generalu. Oiajšava. LDU Beograd, 2. aprila. (JDU) Vsled odprave blokade v Srcdo-zemskem morju }e izdalo ministrstvo naredbo, da je zopet dovoljen v polnem ob-segu tranzitni promei preko ozemlja kralj estva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Uvozna in Izvozna prepoved za trgovino z državo Srbov, Hrvatov^in Slovercev ostane v velfavi. AH n)so % tem prekoračili delokrofca? LDU Zagreb, 2. aprila. Mesrni mairistra' je izdal naredbo, s katero se prepoveduie izvoz živeža vseli \TSt *z Zagreba. Vo!na Skoda Bosne tn Srbile. Veko-slav Jelavić, ki ie posloval v Parizu kot ekspert za Škodo, povzročeno Bosni roeđ vojno, se ie te dni vmil Iz Franciic v Sarajevo. Po njegovih informacijah zna Sa škoda, povzročena Bosni v vojni, okro* 3 mili i a r d e. ona Srbili pa S milijarđ. Kako se ie »glasovalo« v radsonskea okraju. Kakor znano, se ie v februarju ▼ radgonskem okraiu vrSilo nekakšno ljudsko glasovanje, ki naj bi pokazalo, da pre-bivalstvo nima iskrenejše želje nego da se združi z Nem§ko AvstrtJo. Glasovati}© so kajpada inscenirali Nemci. Kakšnth po-močkov so se posluževali, da b( se Hm 90-srečilo preslepiti svet in ustvariti videz, kakor da ljudstvo ne mara za Jugoslavijo. ampak hoče pripadati NemfW AvstrlfK O tem priča polee mnogoterih doknmentor ti uradnih izvesti!, kt smo tih svolčas javili, tuđi službeno poročilo, W ga ie sedal prejel Ljubljanski dopisni urad !n ki aa>aia med drugim, da sta obStmJd predstojnik Orafoner In nek* občfnskl »retovalec ▼ ob-čin? Ro?ni Orunt podulsovanle ritsovnlc ▼ prilog Nemgki Avstrfji lzsIDerata s tem, da sta slovenskim občanom jrrocfla r Izgonom \z ©bčlne, ako ne glasuje)* za Nemško Avsftrilo. ^to se te rodilo ▼ 6V>ce1a slo-vep^i oVini ??avnid. V 4ra««iber?H nbčiT»i so Ferdinand in Johatn We?nhandl ter Ferdinand S'morrft^cn hodfM o4 n!5e do hl$e in ?u*aH. da ne dobi na notođ* Vnffa za knhanie žsranla in da Simonlttdiev mifn ne bo mlel za nffcncar, kđm na da-sovnlco ne *an!*e. ć* liofe bHI offfMidnllt Nemške Avsttije. iKsfilevafl pa oteo ood-olsov samo od moškifa 1b $mdk — fltatt m Tato m |# đalalo v dnšmSmSi+eM. UOTrasM Weinhaadiov0i a4 m»nagi Nemoa. ftJčarske poćrutnk* Orfl * lUtodov« dm-fb% v Mariboru oočnl fbot m leto 018 t# ▼rti t tor#t 8. aprila 1*19 c& pol A. uri v Narod—m doma ▼ Mtrlborn. Pri ttm občnem iboru se boda poreCmlo todl o zbirki za slovensko Solo t Maribora, Vabilo se val ClanJ podrafaic ter prt|atel)l CkU Metodove drufba kakor tuđi daro-▼ald prtsperkov za slovaaato ioto ▼ Maribora. U TiWv«ll. Naredao vlado * Ljubljani prosimo, da bi Isposlovala pri povelj-niStTu srbsk* armade, da bi se aemkai prestavfl odroma namestfl kak srbskl čast-n!k - učfteU. kl bi hotel prevretl pook ▼ srbo - krvaščhii V TrbovDah I« mno«o ta-tallcence m tudl rudarji W radi ob'>'" te srbo - hnraške tečafe. UCiteltstva Ie v cell obCini okoti 40 oseb in na maštu bi bilo, da bi se vsa) učiteljstvo prračtl© našemu dr^avnemu jeziku, katerem bi morala naša Sokka oblast sploh vpeljatl međ obligatne učne predmete nalolL______T. Heodreieno domovino. Vesti od Sv. Luctte ob Sod. Godi se nam kot vjernikom. Sicer Ie živefa dovoU, ker sa vozilo Lahi iz Italije, dasi sa tam primanjkuje, samo, da najn kažejo, kako bi se nam pod Italijo dobro godilo. Ali ml ne maramo ne takih trenotnih ne trajnih la-ških dobrot Naše ljudstvo pravi soglasne: Raie enkrat na dan moćnik, kakor pod la-škim jarmom izvrstno kosilo. Skoro vsakih 50 metrov so postavljene laske trgovine, v katerfh se prodala blago skoro zastonj. Na tak mi\n hočelo nas vletl in unlčiti. Polja smo začeli obdelavatt, ali trda bo, ker ni dobiti delavcev. Vse Tt» ▼ Mrlji spojena % vetfldmi tefkocami Dasi je položaj selo resen, se rendmr adL da a« bo ▼ kratke« zboUUL Koarfsarilataa to-rt*r> razpolafa i SOiMMI tonasni rjavan Pte-moca, aiar kakovoat je aoteda slabta koi kakovost amrle&efa premoca. Steer bo pa Aoclffa ▼ kratkem poalala ▼ec|o kolttSno pren-.og*- Todl Fraaci|a ooilie oresaoc Is okollia Salnt Ctieima* kakor tuđi Iz saar-sVs fioennt. Tudl zasiovnlld ZtodmlaBihJr-žav proučavalo v spoiaiumo ».j^ffl**^^ traTispor Inim mfnlstrstrtnn moSnost* kawo bi se povečal ovo« amafttaca prenosa ▼ ftaJIle. aprila- (CTO) Ta •© Je hrvwdrt>moo nastanilo imoepaje fiterilp ognldfe baHtotOMr Ha** mmtm ioaa|A% LDU Lyoa, 2. aprila. (Bresilčao.) Is New Yorka poro-čajo; S podporo vojaeca departcmenU 7adlalarth drtav |» dr. Robert Cioddard, profaaor ffadka, dokoacal aaciie ta izvrill poiaknaa s novini Izatrefltotn. a katerim bo nocoće strallatt Uz 300 milj (310 km) da-Ie& Isstrelek Ima oblflm raketa, katero goni posebna priprava. S pomoCJo te priprave more doseći vitino 70 mili (čez 100 km), tako da presele tuđi skrajne mele ozračja. Pri tem ne rabi nobeneca topa. To Iznajd-bo so ■ameravali praktično porabiti na bo-IISču ravno, to le bilo sklenjeno premirje. Sokol Siska vabi sestra, brate in prijatelje drottva k predavanju, katero ae vrli v Cetrtek dne 3. aprila zvecer ob 7. uri ¥ društveni te-lovadnic). Predava br or. R. Puchs. Uđeleiite se predavanja v obilnem Stevilu. »SobeK glasilo Slov. Sok, Zveze je lzs*el z sledečo vsebino: I. 1.) E. Gangl: Zmaga — sveboda! 2.) Joža Bohinjec: A\rtvim bratom! 3.) Načelni in obvezni sklcpi. 4.) Dr. Marija Ambrožič: Sokolstvo kot velika narodna institucija za telesno In aravstveno vzgojo. 5.) Dr. Riko Fuxt Sokolstvo — politika in verstvo. 6.) Verlj Švajger: Sokolski tisk. II. TehniSki del. t.) Bojan Drenik: Tehničko delo S. S. Z. 2.) Dr. Riko Pux: Vaditeljem! 3.) Janko Kova-čič: Telovadba v Sokolskem društvu. 4.) Vaje na orodju. III. Važne]§e določbe S. S. Z. tičoče se javnfh nastopov. IV. Informativni ln organizacijski del, ki obse^a razna poročila Iz predsedsrva S. S. Z-, iz žup in drnštev In Iz sokolstva sploh. V. Kulturne vesti. — List Ima — kakor razvidno — zelo bogato vsebino ln ga toplo priporočanv Vsak Sokol In vsaka Sokolića bi morala biti naročnlk Hsta. Piiporočamo sra pa zla-sti tisttm, kl jim je sokolska ideja popol-noma ruja — že v prvi Stevilkl je krasno razvft program Sokolstva, kl mora postati naša najvažnejša organizacija. Sokollč« list za sokolski nara&ai z podobami Iziđe ie prlnodnjl teden. >Soko-lič« bo izhajal v mesečnih zvezkih, naroč-nina je na !eto 10 K Uredništvo je prevzel brat dr. Lah. DolŽnost vsesa Sokolstva je da z vsemi močmi agitira za rjizilr^fnje lista med našim naraščajem. Društva na! tuđi sama naroče list. ter ga širijo med mladino. Đratje na delo za naš tisk. »Kar žrtvuje! listu, frtvnlel same-mti sebi«. NaroČnina in prlspevke na predsedstvo Slov. Sok. Zveze ali pa na >UCItelfsko thkanio€ ▼ Lfcbllanf._________^ Dnevne vesti. Deputacija nedeljskega fenskega fibo-da v Mestoem domu naznania vsem navzo-Cim, da bode vlada na nllbove zahteve odgovorila v ponedeljek t. j. 7. aprila. 26. pebotol nofc ostane v LlaMlant Kakor smo izvedeli ostane 26. pehotzil polk v Ljubljani ln se ga za sedaj ne namerava premestfti kam drugam. S tem bodo zadovoljni tako vojaki. kakor tud! njihovi ljubljanski prijatelji. Uradnike begunce Iz Trsta, kl hnajo š« svoje družine oziroma pohlštvo v Trsta jn fim Je na tetn ležeče, da se njihove družine čimprej preselijo v LJubljano. si do-volluiem novalj|tl na pogovor v petek. dne 4. i m. ob 8. uri zvečer v mali sobi Narodne kavarne. Dr. MarfSić. Konc^sijfo megfaega stavlienika v Sarajerni^ 5© pođelila Narocliia vlada w» Bosno in Hercegovino a> Fran VarSelcn iz Verda pri Vrhniki* Drogeriiai v Kolodvorski nflet v Celja katere lastnik je bfl doslej neki Fieđler, je s I. aprilom prešla v slovenske roke. Mhmll so ti časl! Z Vica nam piše?o: Pod Avstriio so se ađdajaJa bofJŠa obiteljska mesta kar pod roko. Zađostovalo le, da ie bil kdo prijatelj dorJčnega referenta In drugih vplivnih oseb, pa je bil že vre-skrbljea. Tudl danes Se mislilo gotovi gospodje, da se bo ta praksa nadaljevala. Tako se namerava oddati izpraznjeno me-sto stalne učiteljice na Viču. To mesto hoče ta kar pod roko oddati gg. nadučitelj Štrukelj in katehet Arhangelj Ape). Ali poznate Apeja? To fe tiso* poštenjak, Id Je za časa vojne dennnciral pravnika PekUti da se na sleparskl način skuša osvoboditf od vojaške dolžnosti Apej je bil sodno stigmatiziran in ob-sojen kot denuncijant Pekle* pa še danes opravlja svojo dolžnost kot Jugoslo-van in Slovan v daljnji Sibirifil Vprašamo merodajne kroge. kako je mogoCe, da ie mož takSne moralne kakovost i še vedno vzgojiteli mladine in si drzne ćelo tastiti v Jugoslaviji pravico, nastavljati, kakor pod avstrijskim režimom njemu počudne učitelje ra učiteljice? To bodo Idealni vzgojftelji naše mladeži! AH se sme to trpeti? Menimo. da ne! Razpls. Pri začasnem občem pokol-nioskem zavoda za namešcence v Ljubljani, Pogačarjev trg št 3, I. nadstropje, )e zasestl mesto konciplsta s pre-Jemki X. čimrmega razreda državnih oradnikov ra mesto zavarovalne-*z tehnika s prejemkl po dogovoru. — Prosttd, M Imalo dokazat! za mesto kon-ctplsta dovrSene pravne Studije s predpl-sanimi tremi državnim! tepM, oziroma za mesto zavarovatneca tehnika oblastveno avtorlzacTio kot zavarovaln! tehn^kl v sml-slu naredba btvSera e. kr. mfnistrstva za nntranle zadeve ln bfviega c kr. mlnistr-stva za nk in bogo^ai^Jo t dne 3. februar* ja 1*95. dri. nk. št 2X zadevaloS avtorl-tad)o zavarov tehnikov, nai vToflio ivofe n^o^nJ«, M slcer zavarovalnl tthnikl s pi.-*-čflfimil zahtevkl natkamele do dne f. asaja Itlt pH vodstvTf fomjet^a zavoda. Tlocm v $t. Ivrfs! itn tnint fefernlci Neld Tvan Oa^šek je rmenarfl marlborsVeca tnrovea Sarlo m felezf!??JV^^a aradnfka JoMa v Ceffu, vsak<»«a sa 10 000 kron. Jošt le Isvedel. da se naJtala Oafiek na Orrb^'-nem m 9« spotoCR to agenta drž. policije Tvarni KlharKhi. W se fe taVoJ odnHiai f nfim na Orohelno. Mer sta res zakačila lo-onva. RllmrIC Je Oali^Va ar©*i>ai In »e f fiHm s vfafom odnelU! v Ceile. **a Ićolrv-dvom ▼ Si Jtrrja le O«HeV n«!fnčn Ir vla-Mt vf»fiđar pa se I« Pf^a^f?1« no^^člio. w *f*^f*«f| tn sn^aVfll v c*»**Mro. Tu pa te fi*t¥»V nomaSnmn nnf^^nfi rev*»fver. 'tr«*^e-fff dvvVrji« na ^^rf?« m *i*i«*«»«tf jUh*. rffj «a f»*V^ nr»lftft»«a nr+y*Vn\\ t e,^1»-•*«» fH%Wtiten. ^4**' 'e t*^»iii ♦»« fw rrmrl. i»«e tn V"***l*n**n. 7xtm*č* 9on* »»» tri ofrnire. r^UtM Wovw!d ao m» pHrwW| leo Bejgrab. Na arobo |a foiorfl poHdjsld all- dlal Locar* pevskl sbor driavne pollcfle pa je zapel ob krsti več žalostink. Blag tpomin možo, kl je padel kot žrtev svojega pokliča! Prefale za odpravatoe. VojaSJd Inten- , danci sa Slovenijo v Ljubljani dohajajo prošnje invalldov za enkratno odpravnJno ! namesto vsakomesečne pokojnine. Inten- danca pa za enkrat tem prošnjam ne more ugoditi, dokler ne iziđe tozadevna naredba \z Beograda. V slovenske roave v Mariboru sta prešli dve veliki hiši v Evgenovi ulici. Prodal jih je Nemec Đadl Slovence ma Jakobu Zadra vcu, posestniku parnega mlina v Sredir šču, in A. Jurci, veletržeu v Ptuju. Prehod aa Ogrsko Je naistrožje pre-povedan. Vsakdo, ty bi skušal prekoračiti demarkacijsko crto, bo aretiran. Prehod je mogoč samo preko Slovenije pri Ptuju, in sicer samo za službeno potmoče osebe, Take prooustnice daje poveljstvo 4. armade v Zagrebu in poveljstvo dravske divizije v Ljubljani. Zacasni občl pokojnlnski zavod za namesčence v Ljubljani naznanja, da se je presein s Turjaškega trga št. 4 v »Kresijo«, Pogačarjev trg St 3, I. nadstropje. Začasna detavska zavarovalnfea zo-per nezgode v Ljubljani naznanja, da se Je preselila s Turjaškega trga H. A v »Kresi-Jo«, Solski drevored št. 2. I. nadstropjd. Sarajevska policija proti nemšttntaro-nlu. Svoječasno smo že porocali. da je izdal sarajevski mestni magistrat naredbo, s katero prepoveduje, govoriti na Javnih pro-storih nemško. Nemd in nemškutarji. kate-rih Je v Sarajevu še vedno več kakor do-volj, se seveda za to naredbo nišo zmeriii. Zato je nastopila sedaj policija proti njim in te dnl aretirala deset oseb, ki so izri-vale kljnb magistratni naredbi z ostenta,-tivnim nemškim govorjenjem po uticah. Prav fe tako! Jagostavanskega Sokolstva prvi zlei in obenem ustanovni zbor »Jugosiovaitske Sokolske Zveze« bo letos dne 27., 28. bi 20 jimija v Beogradu, ako n© nastanejo kake nepričakovane ovire. Radi umora nadporočnlka Widmaver-]a se Je te dni pric>Ja obravnava pred po-rotnim sodiščem v Mariboru. Ker pa |e treba Še zasllšarf zdravniške fzvedence in več prič. fe bi!a razprava odgodena. Občlnsld denar dobe v Osjetu. Ker je nastalo v Osjeku veliko pomanjkanje drobnega denarja, je mestni občlnskl svet sklenil, izdati obč!n*kl denar. Občina bo dala natlsniti 100.000 komadov papimate-ga denarja po 10 vm. In 50.000 po 20 vin. v skupni vrednostt 20.000 kron. V to po-trebai kredit Je dovoljen. Denar Ima vred-nost do 20. junija 1919. nakar se mora za-menjatl za pravi državni navee. Denar se natisne pod nadzorstvom oblasti. Prva slovenska kavama v Mariboru. Kavarno »Central« v Oosposki ulld v Mariboru Je prevzel Ojuro ni. Valjak in Jo te dni že otvoril. To Je sedaj prva slovenska kavama v Maribora. Ođhod. V včeraJSnJl seji deželne vlade Je deželnhna Šolsklma nadzonrfkoma gjr. Opekl ra drju Bezjaku podeljen đopnst za nedoločen čas. Za ielezničaiie Je včeraj mterveniral mmister dr. Kramer pri m!nistrskem pred-sedniku Protiću. Prlčakovatf Je ugodno re-Šitev v smislu spomenice Zaveže JtJffoslrv vansklh železničarjev In sicer še tekorn današnjega dne. Tozadevna naredba bo Že Jutri izdana In poj utr a J5D|e*n objavljena v »Uradnem listu«. Anketa za preosnovo uateHRe" ter Ifndskesa bi neŠČanskefra šolstva. Sledeče rborovanfe Imenovane ankete se vri! ▼ so-boto, dne 5. aprila t 1. ob 3. uri pot>o1f)tčaj7rm prostorlh. Vsl član! se uljudno vabijo. da se polnoiltevfino odefele tesa zborovania. Naoredek slorenske žurnalistike. Ne-kemu tukajšnjemu manjšemu dnevniku je uspelo, da s! je otvorfl prvovrstne poročc-valske vire. VčeraJŠuJa številka prinaša ćelo vTSto posebnih poročTJ Iz Berlina, Berna. Reke. DunaJa hi ćelo iz NJuJorka! Posebna poročila fz Vfnjorka! Res, zavidamo ta Hst Nam se dr^lel še ni posreČllo dobit! od tam posebna poročila. Pač pa smo konstatirali, da Ljubljanski dopisni urad rad prepisuje takšna posebna poročila In ith »7v daja kot lastna. Samo to še n! umevno. da dobi LDU ta poročila prej. nego prldejo ona »posebna« \z NjuJorka v LJubljano. Morđa nam ma kđo razložiti to ttganko. Računsko uredništvo. K notict sobot-re Stevilke »Boj proti Ijubljanskema občin-skemu svetu« nam piše državni računski uradnik: V tej notici omenjate računsko in pisarniško osobje skupno, kar bi dalo do-mnevati. da spada računsko in pisarniško osobje v eno kategorijo. Nikakor ne morem in tud! nočem podcenjevatt dela pisar-nlških moči, omeniti pa moram, da le treba za delo, kl ga opravlja državni računski uradnik, veliko studij in širokega obzorja. Predpisana je že od leta 1866. matura na gimnaziji ali realki In izplt Iz državnega računarstva (enoletni tečaj na univerzl), a to nikakor ne zadostuje in se mora vsak drfavni računski uradnik raznih zakonov in predpisov priučiti ?«nj« lm«tle\ kl nr!"ađa to* > Hm. sam aovrainlm driavaat U 4ršavQa- J9. Stev. .SLOVENSKI NABOP*, dne 8. iprfu 1919. stran a. nom. A 4taj s« Je pri mu ▼ tem ottm ukre-iiilo? Ima tu svoje imetj« »Schulverein«, >Sudmark<, »Deutscher und dsterrelchisch. Alpenverein« ltd, a podruirice teh orgajd-zacij pri nas Je vedno obstoje, dasi bi Jtti morala naša vlada v smisla gori navedene naredbe 2e zdavna razpustiti, njihovo iraetje pa zaplentti. Zakaj sa to na atorU zakaj se postopa z rokavlcaml Intoi tem 4ajđ Nemccm prilika, da bodo večino pre-tnlČniii, kl so last onih dr tište v, komodno *praviii preko me je v Avstrijo? Sai vemo, kako se prakticira. Stavimo, da je že se-Jaj većina premlčnin lzginlla rn da obstojl imerja že Iz samih golih sten. Nemžko planinsko druStvo ima ćelo vrsto koč v ra51h planinah. Se neka] tednov in sezona za turiste se prične. Ali naj ostane]o te koče zatvorjene? To bi bila veJika Skoda, saj se nahajajo na najugodnejšlh točkah v našem planinskem svetu: na Kokrskem sedlu »Zoteova kočac, koča na Korošici, rurtstov-sko zavetlSče v Logarski dolini, koča na Golicf, Dežmanova in Marije Tereztje koća pad Triglavom, koča ob Trlslavskfli |e-zerlh, koča na Mangartii, na Obiru, Sv. UrSuli. Ako se v doglcdnem času ka] ne ukrene. bodr> seveda vse te koče ostale zatvorjene, ker »Slovensko planinsko društvo« pač ne bo moglo kar cd danes do lutri prevzeti v svojo oskrbo vseh teh koč. Zato pozivamo naše pomicane kro^e, na] se venđar enkrat že zgane]o. Na mesta nišo več nobeni azlrl! Kino Ideal predvaja še do sobote, 5. anrUa velezanim£y spoređ, ^i ^bspjja tri fiJ^e: »Iot na dlvJačJno v Ce?|J Snrnavt« Je krasen naravrf posnetek; »Bogate tetka rojstal dan« *e Izborna enf>de!anska ?a!o-Igra z Ano MiiJter - Uncke ter »Taflnstve-rr* moč". krasna štirldčlanska drama, v <*Tav*»! cIcktI prlHi?Mieti« filmska diva Fern Andra. Spored n! zp. mladino. Kino Ideal. "KnltuirtL Josipa Jnrčica zbraui spisi Druga izdaja^ TTredil dr- Ivan Prijatelj* Tssdala »Tiskovna zadruga v Ljubljani -'' Vabimo slovensko okčinstvo na na-roćbo nove izdaje Jurčičevih zbranlh spisov, s katerimi otvarja >Tiskovna rađrugac svojo izdanje >Slovenskih pi-sateljevc« Dosedanja Levčeva izdaja je doloma že pošla, deloma ne odgovarja modernim zalitevam izđanj klasi kov, ker nam ne nudi vsega Jurčiča In Je brez potrebnega literarnoga tolm&ča-Zanimanja za literarna vprašanja med našim razumništvom raste. Odtod 5zri- ' ra potreba take izdaje, kakrsna želi biti | ta, ki hoće podati občinstvn vse Jurci- i Čeve lepoelovne izrirne in preložene, i dovršene in nedovršene spise, njegove ; kritične in biografske eseje, publici- i etične pođlistke, najvažnejče politične članke, pl^ateljev življenjepis in nje- . frovo korespondenco- V urednikovih uvodili se na] označuje delo, obeeženo v dotičnem zvezku. ▼ zaključnih ured- i nikovih opombah pa naj ee pridružuje ! sivarni tolmač, opremljen s eplošno za~ \ nimivimj literarnimi beležkami in do- -polnjujočimi podatki iz ostaline- — Po ! teh načelih je uredil dr. Ivan Prijatelj • Jurčičeve zbrane spise,kl izidejo pri- i bližno v šestnajstih zvezkih, po obsegu 1 dvakrat tolikih, kakor ao bili Levčevi- J — Eavnokar je izšel prvi zvezek, kl I prinaSa na 528 straneh sledeeb vsebi- j no: Urednikov uvod- Poemi. Narodne pravljice in pripovedke (0 Rojenicah- | Pripovedka o bell ka£i- Stari vojščak- j Pripovedka o sv- Gregorju- O angelu- 0 { nadlogi- 0 bogatem kmetu in njegovi ' bceri. Brat in ljubi- Kako so trije bratje | budiču služili- Kaj ni nikoli bilo in ni- i koll ne bo. Deklica in Pesoglavci) — j Obri in Avari. Kres pri Slovenci h* Mo- ! ffile pri Vir ju in narodna pravi jica o • njih« Slovenske narodne pripovedi in pravljice- — Spomini na deda (Zakrpana Višnja gora, raztrgan 2uzenberk* Pozimski večer na slovenski preji« Jama, po kateri se priđe na drugi svet« Kaj se pripoveduje v Križmanovem prerokovanju) — Prazna vera- Ubo- ! žtvo in bogastvo- Jesensko noč med slovenskimi polharji. Juri Kozjak- Do-raen- Urednikove opombe. — Cena bro-širani knjigi 12 K, a poStnino 70 vin* ve?. Naroda se pri »Tiskovni zadruzi« v Ljubljani, Sodna ulica 6- Jatrfšnjl koncert »Ljubii Zvona« prične točno ob polnosmi ari zveče r. Opozarjamo općinstvo naj pravo-časno zasede svoje prostore. Ostale vstoo-nice se prodaj a jo v trafiki h. št 54 v Pre-^cmovi ulici In na večer koncerta od sedme are dalle pri blagajni v Unionu. Opozarjamo mt predaranje rosp. dr. Jerneja Demfarja,. sj>ec!faffsta za kožne boleznf, ki ga priredi Akademija. Gospod predavatelj bo obravnaval zelo ak-tuelno snov dalekosežnega socijalne^a no-mena: »O nevamosti spolnih boleznl«. Predavanje se vrši ▼ peiefc ob 8. zvečer ▼ reafk!. Tokrat Je namenjeno samo mosklm, ; za ženske se vr$l posebno predavanje. j Iz gfedaffške pf^arne. Vpoštevajoč rr?no«ro5tev!?ne in ponovne ustmene Ih pls- j mere znhtf»ve cenienfh ZZ- abonementov, \ nr.T se burka *5oan^Va muha« v abone-?r,tntti p^nr»vf. je vodstvo Narodnesa Rle-diH^ča *Hr!!o da se 2 ozirom na tako Sirr^o zaf«*»"e?irano!rt ponoviter t? kome d ff e v abonementu Izjemoma dovoH. Cnednn?kr» drnttro na Jeecfrfcab nprf-zor! v soV>to, dne 5. i m. ob S. zvečer hi v nrdeVi. dne 6. t m. ob 3. ori ponoldne v dv-:ran! *>H »Jelenu* na Savf frlde!an»lro burVo ^"inska trt u h a<. Oirnknm tndi v s*Kcrn*tvn c+^-^'^iv vntop n! dovotfeti. Itmte. Bof oroti tnher1n?'nrt. »Jtj|fos!«Tei»sM Ust« pnobčtite daliS članek, pozfvafoč M bof orot! fuberloiToz! Kakor }e eminentne v^žnosfl eVonomska uredftev đrfave. Isfo-tako Ie vt?no a!? morda še bolf Mtffensko ▼prs Sanje, ka'fi kaf hoče elconomsltf nt-orećck Clove^tvti. kf Ie vedno fzuosfavtje-no boteznt. Demokratske so bolesti! ta se m oanfaklo aa ao—mine slole* ■affiF \ 0***^* t0***** WU m stromatee kc-! Ube. DetnokracUi bolezai m |« M prMraifl 4 Ie dragi laktor: voJb^l Za bol s**4l tenW-kolozi predlaca: lokala« cMtralaacUo t j mestniml bolnicaiBt t kalarih sa vaak ata-I £aj svsvte tubvindose sftravf ob8<>tttrao. ! Ta preskrbovabta mesta »oralo hnetf sial-! aa pooblastila socilalneca ta hicDamteeta , naCaja. Naloga Balaga nUdtca kndfastn Ie. da sedan)emii In bođoCem naraSta]* ( nađi oomoS In s tem ostvari veUko knltnr-; no naloso. Kaj ti socijalno in duševno zdravo človeJtvo mora sestajatl samo te telea-no zdravih pojedinčev. (kispofhndviL Zakoos« m«rt • oAtai pre»o*e«Ji ie žo gotov. Zfrajen ie na protreslvnem temelju. NajvlSJa oddaja premotenja bo zaasala &?U. : \ Razglas ^lođo svobodno trgovine v j j notranjosti kraljestva 8rbovt Hrvasov j j in Sloreneor* Da se odstranijo Tsa ne- | sporazumljenja, kl vladajo med obttn- j stvom glede svobodne trgovine v qo- « tranjosti kraljestva Srbov, Hrvator in ; Slovencev, je odločil miniatraki gvet v * svoji saji dne 18- maroa 1919 at- S8d6 na predlos ministra za trgovino in industrijo naslednje: 1- V kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev je trgovina ▼ no- • tranjem prometu popolnoma prosta; 2* izvzeti eo šarao monopolizirani in pa ; I oni predmeti, ki o njih mini^trski gv«t | \ to poseboj do!očl- To ao za sedaj: sol, i petrolej, mineralna olja, vžigalioe, slad- j '• kor, tobak in cigaretni papir; 3* bla- j govni promet med posanjp^nimi pokra- I jinami je popolnoma prost in mu pokra- j jinske vlade ne smejo đelaii nobenib i ovir in zaprek: 4- vse dosedanje centrale, preostale po bivši avstro - madžarski upravi, omejitve, kontingentiranja, raspolaganja z blagom ali fiskalne i obremenitve, izdane od pokrajinskih ■ uprav, odpadejo; 5. osebno pravo trgo-j vanja je urejeno s posebnimi zakoni po* ; sameznih pokrajiru dokler se ti zakoni I ne izenačijo; 6- izvoz blaga preko de-i markacijske crte in v nevtralne države ■ i ros^ilira do sklenitve miru v interesa [ celokupnosti centralna oblast in si cer ; ; po praviHb, ki veljajo za centralno : upravo za promet pri ministrstvu xa I trgovino ln industrijo, izvoz v neprij*-| teljske države pa j« vezan na odobrilo • ministrskega sveta* | \«upravi6eno trgovanje ia veriSe- nje- V zadnjem Sasu jo doseglo zakot- j ! no trgovanje, prekupčevanje in s tem j združeno veriženje ir draienje raznega ! : blaga, zlasti tistega, ki prihaja k nam j preko demarkacijske crte, tak obseg, j da postaja že obeutno zlo v moralnem j in gospodarakem oziru, Zlasti nepokli- j cani delomržni elementi, ćelo mladina 1 in ženske, so se posvetili temu dobička-j nosnomu poslu, ki mu jo eđinl namen i na lahok in nepravilen način do«oči ve-, like dobičke, ki ostanejo državi skriti I in obdačenju nedoeežni ter pospešujejo i samo zapravljivost in lahkomišljenost 1 te vrste ljudi* V enaki mori pa je ob- • čutno oškodovano tuđi kupujoco obfiis-j stvo, slasti ubožnejši sloji, ker gre j blago skozi dolgo vrsto verižnih trgov-; cev in doseže nesorazmerno visoke ee-t ne, predno priđe v roke konsumentn* I Da se odpomore tema zla, je dala vla* ' da pođrejenim oblastim strog ukaz, da | zasleđnjejo to zakotno, od neupravi^en-I cev izvrševano trgovino, strogo kaznu-| JGjo prestopke obrtnoga reda in v vsa-. kem slučaju veriženja in draženja bla-| go zaplenijo- SPODNJESTAJERSKIM OBClNAM IN OKRAJNIM ZASTOPOM! Na moj poziv zaradi prijave vojnih posojil mnoge korporacije šc nišo odgovorile. Da bode možno pregledati vso ; zelo obsežno tvarino in v korist priza- j detih stohti potrebne korake, naj oni oradi, ki prijave Se nišo vposlali, to storijo zanesljivo vsaj do 20. aprila 1919 in sicer brez ozlra na to, ali so svoj čas vojna posojila že prijavili okrajnim glavarstvorn ali Narodni vbdi. Pri prijavah je treba točiti vojna posojila, ki jih ie občina pod pisala na svoj račun, in taka, ki so se podpisala na račun občinskih ali župnih ubožnih zakladov, krajnih šolskih svetov, za-cirujr, ustanov itd. Pri posojilu, ki so se krila z naje-Hm kreditom, je navesti ostali dolg na vojnem poso?ilu in ev. komunalnem posojilu iz zadiijesra obračuna. Vojno-posojilne listine, ki se na-haiajo v inozemstvu n. pr. pri poštno-hranilničnem u rad u na Dunaju ali pri Anglo-avstrijski banki, se morajo v smislu ukaza finančnega nrnistrstva z dne i j 1. marca 1919 (glej Uradni list št. 62) j nemudoma crenesti v domovino. j j V Celju, dne 31. marca 1919. < Dr. Vekoslav KiAovec, predsednik Ukvidacijske komisije SHS za Štajersko. ZAGREBSKA BORZA. LDU Zagreb. Z aprila. ZakUvCni knr-zl aa danafnji borzi: Dštmr Blag* Banka za trtovino, obrt in industrijo ...... — 435 Banka In hranflnfca m Primorje, Sušak, nove đelnlee 498 810 Hrvatska eskompt banka . — 1400 Eskoraprna Id menialna banka, Đrođ, nove đdntee . . 3(9 — Jadranska banka, stare dei — 914 nove delnice ... — MO Hrvatska kreditna btaka, i nove debrice..... — 840 Poljedelsfca banka, nove deL — fOft Prva hrvatska štedionica . — 9150 Riječka pučka banka, nove f deinfee .....-. . M0 — ZomaUska banka, »ove dat . — 700 NainoveJša poročila. (Naša 9OS0tm* bmlamm poroto*) PRANCOSKO . NEMSKA POOA, JANJA. lAem, 2* aprila. Trancosko-nem-ška pokajanja se bodo vršila v Compi-egne Ćelo franoosko časoptsje naslada deloma f>o vladni inicijativi deloma pa po lastni, franeoske zahteve finančno ia politične narave. Smatrati Je za gotovo, da se bodo franeoske zahteve rcSfle v zmisln kompromisa, kakor smo včeraj poročali, (AlzaciSa-Lorena franeoska, kotanla Saare in levl bresr Rena pod : kontrolo.) j FRANCOSKI POLITIČNI PROCESL I Geneve, 2. aprila. Za procesom | Cottin in Wailand je prišel sedai na vr-i sto proces Humbert. ki ie pričel včeraj ! v Parizu. (Spada v vrsto procesov iz-; datstva. kskor nroces Bolopaša, Alme-i reyda, Caillaux.) NEZADOVOLJNOST. Locern. ?. aprila. Mnogi politični krogi v Franciji so zelo nezadovoljni, • ker izjeda, da ie definitivno propadel nacrt intervencije v Rusiji. Drugi zopet ; nišo zadovoljni s preveč slabotnim na-i stopom v vpraSanju Qdanskes:a. Leonid | Andrejev. slavni ruski nisatelj, ie v listu | »Victoire« objavil članek »Na pornoč!€t { ki ga je cenzura na mogih mestih pobe-j lila. Hervc mu je napisa] topel priporo-| či!en uvodnik. »Temps« JTraJa v nvod-i niku politiko« Od Poncija do Pilata« in pasivnost zaveznikov napram Rusiji In Nemčiji. SEJE. Oenev«. 2. aprila. Danes, v sredo, se vrSl seja odbora petorice z referatom češko - slovaške komisije. Odbor četvorice na dalju je svoja posvetovanja o Ja-dranskem problemu. TURSKE ZAHTEVE. Gsneve, 2. aprila. Turska vlada je ; predložila mirovni konferenc! dolsro spomenico, v kateri zahteva ueodvisnost . Tnrčije na temelju načela narodnosti In izjavlia, da je zadovoljna $ svobodo morskih ožin in z avtonomijo Arabcev. ALBANCI V PARIZU. Geneve, 2. aprila. V ponedeOek ie prispel v Pariz tuđi EsadpaSa. INTERVENCIJA? j Geneve, 2. aprila. Francoskl srene-j ral Mangin je imenovan za zbomega po- i veljnika v romunski armadi. j TESIN IN GDANSKO. j Geneve, 2. aprila. Poljska komisija ; je včeraj poslušala referat dveh dele-! ?catov o vpraSartja, komu naj pripađe I Tešinsko ozemlje. Glede Gdanskega Je poljska komisija sklenila. da postane Gdansko neodvisna republika, ki se ne- vtralizira. POLO2AJ V ALZACUL — NACRT PRELIMINARNEOA MIRA GOTOV? Genere. 2. aprila. Henđerson se ie vrnil iz Londona v Pariz. Izjavil ie. da je položaj v AngltU pomirljiv in da ni nikake bolJSeviškc nevamostt — Lloyd George se vrne v London 4. aprila. — Dotlej bo prvi nacrt preliminarnega miru izgotovljen. PLACANCI NIKITE NADALJUJEJO. Geoeve. 2. "aprila. PlđCanci Nildte razširjaio sedaf tuđi po Švid svojo spomenico s 14 lažnjivimi točkami o srb-skib grozovitostih. WILSON IN LJENIN. Geneve, 2. aprila. »Echo de Pariz« javlja, da je Ljenin poslal Wilsona noto, v kateri zahteva priznanje sovjetske republike. Wilson bo baje dobrohotno Studira! to zahteve — Znano ie, da imenovani list hudo nasprotuje Wilsonu. Zato je treba spreleH to sporočilo s pomislekom. CZERNIN NE SME V VORAREL-ĐERa LaccrB, 2. aprila. Deželna vlada v Vorarelbergu Je odklonila Czerninovo prošnjo, da bi se srael vrniti iz Sviće in tu naseliti. LAHI BI RADI IZVAŽALL Lncern, 2. aprila. V ćeli Italiji se marljivo vrše zborovanja, ki zahtevajo, da se takol d vi crne izvozna zabrana, ki tišči narodno gospodarstvo. KAJ BO Z NEMŠKIM BRODOVJEM? Oeoeve, 2. aprila. »New York World« javlja, da bo Wilson predlagal, nai se nemško vojno brodovjc vseeno potopi, pa ne razdeli. švicarski glas o našem vpra-Sanju. Locern, 2. aprila. »Đasler Nach- I ricliten« prinašajo danes uvodnik o jugosfovanskem vprašanju in pravljo, da ie v Reki samo navidezna površina laska, v resnici je pa to jusroslovansko me^o Če bi ga dobila Italija, bi to po-menilo težko škodo Jngoslovanom, ki so zmožn! jrl^bokega sovraštva. Reka ie prirodna jugoslavenska luka. Dalje pravi list. da izgleda, da se ie Italija odrekla svojini zahtevam po ćeli Dalmaciji in da se sliši sedai Ie, kakor da bi zahtevala Italija, da se njena mela potegne samo preko Zadra* To pomenJ prilaSčenje sicer Uškega jezikovnega otoka sredi Jngosiovanskega morja, la-ško kofonfio, obdano od sovraštva. IZJAVE MARKOVlCA. — BOJKOT PROTI LAHOAL Laoen, 2. aprila. Profesor Marko-vlć Od izdaja v Svid >La Serbie«), |e izjavil dopisnika lisU »Baskr Nach-richten« v Parizu: Med Jugoslovaiil ia Laht Je vsak sporazna izkljačen« Ce konferenca ne prizna naših zahtev. Ce se te ne IzpolnUa borno proti Lahom oneatdzirall nepopustljiv trgovski ANOLEZIINLA1IL Gaorr«, 2. tprila. Včeraj javljeni protiangleškl članek »Corriere dela Seri« (OU affari sono gli affari) je vzbudfl v AngliJI velikanska pozornost in ogorčenje, ker ga smatralo za prikrito grof. njo, sai vsebuje članek poleg napadov na angleške trgovske družbe tndi grož-njo z taško Iredento na Malti. VSEBINA ZAVEZNISKE POGODBE MED AVSTRIJO IN ĐOLGARIJO. Genere, 2. aprila. Včerajšnji »Journal des Debatsc objavi ja natančno vse-bino dveh zveznih posodeb med Av-stro-Ogrsko in Bolgarsko. Prva pogodba je od jeseni 1914 in se po njej Đolga-rija zavezuje. da bo njena armada ko-rakala na vsako avstrijsko zahtevo rroti vsaki drugi balkanski državi, ki bi napadi a Avstrijo. Drujja pogodba je redigirana od avstrijskega poslanika v Sofiji grofa Tarnowskeg* z dne 24. av-gusta 1915 in vsebuje natančni dogovor o napadu na Srbijo. Avstriia garantira v tem dogovoru Bolgariji vso Macedo-nijo, dolino Morave do razvodja med takozvano bolgarsko in srbsko Moravo, Kačanik in šarplanino ter bolgarsko me-jo iz sanštefanskega mini. Za slučaj, da bo treba naDasti tuđi Rumunijo, stavlja ta pogodba Bolgariji v Izgled vse ozem-Ife, ki so je Bolgari izgubili v bukare-Skem miru in še povrh tega. bo!]Šo ure-ditev meje, za slučaj napada na Grško, ravnotako pridobitev vseh v bukare-šketn miru na Grško zs:ub!jenih pokra-jin in Soluna. Razven tejra sta Nemčija in Avstrija skupaj obljubili Bolfirariji kredit 200 milijonov mark. — Kakor je vl-detl, so bili z obljubami zelo radodarni ANGLE2I O .1UGOSLOVANSKEM VPRASANJU. Geoeve, 2. aprila. Kakor smo dose-daj poroČaU. ie samo Northcliffovo ča-sopfsie zastopalo iugoslovansko stafl-iče. Sedaj pa prinaša tuđi vodflno kon-serratfvno glasilo »Observer« članek velttega pbnena. Piše o bol]šev!§kf ne. vamostl in nadaljufe: Će pol mmjona Slovencev tima bte svobode. kakor drnid Hndje, In če bi samo kakor {Ivina oreSO fzpod avstrliskega pod taški |a-renu nač t teh đeteM ne bo nftdar pravega miru. »TEJHPSc MOLCL Geoeve, 2. aprila. V četrtkovem uvodniku je >Temps« prinesel že javljeni članek »Observerja«, toda samo oni del, kl piSe proti Nemčiji. Protilaski đel je pa »Temps« zamolČaL RIVET NADAUUJE. Geneve, 2. aprila. Rtvet obiavlja v »Tempsa« vrsto člankov o bosenskih strankah. Opisuje najpoprej stranko Su-nariča, potem prinaša intervju z Muslimani in končno s stranko Slovenskog Juga. m , IZJAVA RADOVICA. Oeveve, 2. aprila. BrvSi Crnogorski minister Radovič objavlja v »Journal de Debats« izjavo, v kateri protestira proti crnogorskim odnosno Nikitinim klevetani proti Srbiji in Izfavija slovesno, da je vsa Črnagora prostovoljno in na-vdušeno izrazila, da se približuje Jugo-slavijL LASKI GLAS O AMERIŠKEM DRŽANJU V JUGOSLOVANSKEM VPRAŠANJU. Geseve, 2. aprila. »Corriere đela Sera« prtn««a zanhnlv dopte Iz New Vorka o držanju Amerike v fngoslovu-sken vprašanju. Glasom tega laškega poročfla ie amerlško javno rnneoie bilo do famtaria popolnoma ravnodaSno m ma je Mio Čisto vseledao. kdo Ima prav. Izvzetl so bili satno nekaterl veliki listi v New Vorkn hi Cbikagu, kl so to vpra. Sanje uresoiaH preče] stropeno In nepovoljno (za Labe). Na sptošno ne vživajo LaM v Amerikl nobenih simpatij, ker so Amerfčanom Uškl izseHend pokva- rlfl tek. _____ DRUG PRIJAZEK NETTRALEN GLAS ZA NAS. Geneve, 2- aprila- »Basler Natio-nalzeitoji^« oetre sapada nenpravi^ene imperialisti^ne sahteve, ki ovirajo, da svet ozdravi- Pravi, da se niti misliti ne srne, da bi se akleaila mirovma pogodba, ki bi Jocoslovana oropala naSe merske obali in ki bi nam vrela naši dve glavni Inki Trst in Reko, ki za Ita-lijo ništa neabhoino potrebu, sa nas pa- IZJAVE NAŠIH PARIŠKIH DELE-GATOV- Lneera, % aprila. »Basler Naeb-riehten« objavljaj© izjave naSih Jugo-slevanskih pariških delegatov o vpra-Sanja Reke: Reka ima same deloma la-žko prebivalstvo. deloma pa naSe, hi Je vsa obdana od čisto Jagoslevmnskeg« osemlja- I>aSke manjšine sa aaiem <»-rHoriJv bode iobile poroitva sa ohrani-tev svojega narednega značaja* Reka je sa mu naJvaineJH dostop do morja, m neobhodBO potresen in ga salo moram« imetL LAHI PROTESTIRAJO. Giemui 2, aprila. »Giomale d* Ita-lla« objavila te Pariza protest, kl ga ie Sonnino v odborn petorice vložfl proti postopaniu Juroslavijc proti Italiji (ker ne dovolimo tOiotapljenja. O tem sine poročaH Že pred dncvO. Naša đanašntm 9*roČ0m 1* Beograda im Zagreba. PARLAMENTARNA KONrERENCA. Beograd, 2, aprila. Danes popoldne se je vršila neiavna seja Narodnega Predstavništva kot parlamentarna kon-ferenca, Minlstrski predsednik Protić ie m vprasanj« dal obairae pofmmjbi o po- J teku sadnje rnlnistrske krize hi zlastj 0 pogajanjih s stranko prava m spcialno demokratično stranko in a vzrbkih, ki so onemogočaH. da bi te dve stranki vstopill v novi kabinet. NaglaSal ie, da sta se socialnim demokratom reservira-na resora morala oddatl v druge roke Jugoslovanskemu klnbu, ki je ta dva resora reklamiral sa sebe. Sedanjemu resoru za socialno politiko se ie odvzela agrarna reforma kot resor posebnesa ministrstva, kl ga je zasedd član Đemo-kratskega kluba, znani strokovnjakv dr. Poljak. Po izvajanjih ministrskega pred-sednika se je razvila živahna debata, tekom katere so poslane! PaveliĆ. Drmko-vić in Korač poiasnjevali taktiko svojih strank. Mnogo veselosti so vzbudila \z-redno dolga izvajanja drja Drinkoviča, ki je ob zaključku izjavil, da njegov klub pravzaprav nima nobenega pravoga razloga, da je stopil v opozicijo* — Nato je se govoril minister Ribarac. Konferenca je na to obšlrno razpravljala o delovnem progrramu do Velike rjočL Protić je reasumiral izvajanja in končno povedal, da bo vlada v pribodnji med-strankarski parlamentarni konferenci v petek predložila konkreten delovni program. V ospredju stojita dve vefflri vprašanji, agrarna reforma in prehrana, I Ze objavljena naredba o načelih agrarne reforme priđe pred parlament ki bo zavzel svoje stališče k posameznim to-čkam. Konstituiral se bo poseben odsek za rešitev vseh vprasanj za hitro reSI-tev agrarne reforme. Interesantna obeta postati debata o prehrani. VToženih ie mnogo interpelacij in inicijativnih pred-logov, med njimi predlog poslanca Rib-nikarja, kl zahteva najstrožie kazni proti tihotapljenju žlvil in proti zlorabi svo-bodne trgovine. Minister Kramer predloži parlamentu nacrt poslovnika in nacrt zakona o državljanstvu v naši kraljevini ter zakonsko predlogo o nvedbl posebnega lista državni zakonov. Jutri (torej danes) ie v parlamentu dan interpelacij. NajzanimivejŠa bo raz-prava o vprašanju poslanca drja Pestot-nika zaradi končne ureditve sedai še vedno ze!o ner>o\'oLtrrfh prometmTi razmer. VATIKAN PROTI NAM Zagreb, 2. aprila- >Narodna Polltl-kacporoča iz Reke, da so reSki kapud-ni na pritisk laike vlade dobili is Vatikana nkaz, naj se vzdržujejo vsakega narodno političnoga nastopa in naj se posvetijo Izkijučno samo oerkvenim poelam. FĐ8IJA- Sarajero, % aprila* RadilEarna stranka (skupina okrog Srpske IU|eei) je poslala dva. z&stopnlka ▼ Beograd* da stopit* v dogovore 9 srbeko itaro-radikalno stranko zaradi furije obeti strank- Vesti LDU. SE NI MIRU. Ljubljanski dopisni urad poroća 3. aprila dopolđne iz uradnesa vira: Nemci nadaljujejo strelianje s topništvom m strojnicami. Tako so streljali dne 2. aprila 6b 2. popoldne is Doba na našo posadko, ob l/* dopoldn« na OaH-djo, ob 10. zvečer in dne 3. aprila ob 1. zjutraj na Mrzlo vodo pri Velikovcn. Na drugih frontah je položaj neUpre-menjen. DIVJAK? LDU Đeocrad, 3. aprila. (JDUT Po-slanec An«rielinović je izstopil is Na-rodnesra kluba radi notranjega nesno-razumljenja. ker se ne strinja s taktiko kluba. BLOKADE NI VEC LDU London, 2. aprila. (DKU) Reater-jev urad javlja: Sklenilo se ie. odpra-vlti blokado, ne samo proti Poljski in Estonski, temveč tuđi proti NemSki Avstriii in proti pokrajinam, kl so jih zasedli Srbi in RomunJ. Medoarodna komisija s sedežem na Dunaju nai bi izvoz iz Nemške Avsrrije v Nemčljo zabranjevala. Kaior je Reuterjev urađ dalje izvedel ta odprava blokade za Ogrsko ne velja. Aprovizacija. Krušne koarfsife bodo nradovale v petek, dne 4. t &. od 8. do pol 1. ore po-pol u dne. Izdajale se bodo Iskaznice sa sladkor. Prodajald nzisaRc se vabijo, da tako! naznanijo v mestnl j^osvetovalnlel ostanek užisalic. Pleitićnl cdrob ze ojrote do 3. let« se bode oddalal v vo)n! prodajalnl Oo-sposka ulica po sledečem redu: Na vrsto pHdelo stranke 1 Izkaznfcaml: It 1 do 900 dne 7. aprila, št 300 do 600 dne 4. aprila. St 600 do 900 dne 9. aprila, St. 900 do 1200 dne 10. aprila, št 1200 naprei dne 11. aprila. Za vsakega otroka se dobi 1 kg pšenlC-nega zdroba, kf stane 3 krone. Stranke naj se strogo drže določenega reda, da ae bo. nepotrebne** postafanfa. Drobff je pripravi«. Vremensko poročilo. vain ■! m4» MM Vtttaji mbd flak 7M wm- ™ ^ SUije g2> £ e^az«- Setrt h"^ Vttrovi Hebo 2 2. pop J 731 9 6*4 bresvetr. del a sv. 333 4*1 . dbiačoo ^ 7. xj. 7360 36 . megia Padivint v 34 orah 29 mm — Srednja včeraHna temperatura 4*fl», Mtf-mthia 7*1*. Vremenska napovtd sa jutri:— Le?lef topleiSe mirno vreme. Izdalatei bi odgovori miiI^i Valentin Kopitar. Stndi 4», .SLOVENSKI NAROD«, tfttt ft aprfla Itl9. 79 ttcv. Trapistovski sir se prodaja v vsaki množini po dnevnih cenah. Pismene posudbe pod „Trapteteroki sir** na aaoata« rtgpt^gjjt AL Hali-___________lla, HaMfaaa, E—gr—i ara> 3,___________ Kniigovodkinia ota« aaraaaetia*eafla|a m •Uaaaaaattaja, katera je bflt fe v ndraeni fesu par let v trgarfni Špecerljskegi bUga in deželnlh priđcikov. popoJoo zaofaa jrfovcatkegs la nemškega jexika, se Bprejme. Hrana in stanovanje v Mit. Prednost ioiajo gospice trgavskega tečaja z ođilko in majo Se stcoografljo, hrvašflno in laščino. Trsa« Da leac» Kraaf. 3757 Ponudba»Vcmoerzacija. Kompenziram na vagone: Pravo čisto svinjsko mast, Ipeh, moko. Mol, krotnpir za: ni vagone pravfh nođplatov in zgomjega usnja; reflektanti naj se obrnejo na Frti Jtovostovsccka sitoga vaea tltU na teeefta. — la Kranjsko ▼ IgmMjanl, Ljudevit Jako? lift. Brzojav: Jakovitt M**lf..aa. 3760 f S1IFTLH ' ■ ^S&i ■ aVaM ■ Batorlfe, iaraloe. otekftrotetaldal prataetf, (Izdelek svetovne slovanske tvornice). Generalna reprzenetanca za en groš v kraljestvu SHS JAUSCO PGGACAR, ZAGREB, 18S2 iaiMano tjuMJa—,_________________________lllfk« Mile« M. 28 I. Ljubljanski đenarni zavodi naznanjajo, da so se dogovorili poslovati počenši s 14* aprilom t L od 8. ore zjotraj do 2. mro pop. Blagajne so odprte od pol 9. nredop. do pol L nro pop. P, t stranke prosimo, da se po tem javnajo. akt ac a prctanraajeai starih io freaičain čiMeaje« taaiataath doseže isto, Najmodernejše barve, prihranek denarla. _^_^^______^^^_^^__ ffif^. aM |n|B, §■——.aMi.at» _^____^_^^__^^_^^ ^^^^^^Oj^^^^S^^^Zrt* alUVa>va> a>aV a^V^vaVav *»^bYW^4» ^HaTaV^Fa ^^S^Sv^S^^SpS^ES^ES^S^^Sa^^^^S tm h Bat?iQt taMl. torama zi tem'% \m\m E&ije. praaft n sratis-lftnjt &erfo aaaa*» 1#%C BClaTU Tovarna: Pojjaitefcl nasip at. 4. .l^v^ |V0« tCCiVJ^t Podr«iinica:Sai«na>ttr«ovaial*4. ^immmmmtmmmmmm Poilna lt«IH»ella «0 tOČlIO ISVr&UJOJO. ——— f"^^-^«^-^-^-, -^■■^■^■^■^ ■^■^■■■■■■^■a BBBa^aasBSBBBi aaaaBBBBMa^B aaBBB*«BBBB*^a aaBBrBBBBVBa**i ^b»b»^bbbbbbi •■■■■^■■■■■■■a aaaaaa^^^^n ^^^^^^b^b v^v-^^^^m a^haV^a^Bm anBF^^BBBa'»aaYT*"^Baw oK' "laffiS UHar^CK-'* vna* ~VaaC P3N* "Ta^H ES^^^aflB ar^KT^TSiflp ^bbbT"~"^^H ^BbbV ""sLafl ^^LJ **"tanai aaaT «a^H flaar ^aaV * BBar ^aoC BTjP Veta fzjCT \išfl JLaAT ^aw* p*#s? ^BHh eHbv mMC P*^K vb3 avVv ^35* a^^ar w^B WOw vaaa ^Hv ■■■■ ^Bns*^a^LiBTaTanJLa ^aH flahrj^L HHbl aa^BL^ 100 wBFt^' j ^Bft £^^^•.• iI^bi ■b^bh.._» ^a^l HMfk ^wb BH^V ^IEa t^^^1^ imR EOr *. v3V - ■■■^'V ^H BBJN ^BalBBBuB'k BBB B^HAp1^ BBa ^EflBL EjC Pt^> rf* BH P*»* * *i UH wmVt i ■■ Bln. --J )au^v. M aoB^^'. ■£■ fiC./j(i TSl Pnra jugosJovanska zaloga vseh žml na debelo. — Za Kranjsko v Ljubljani, Rimska Si 19. LJUDEVIT JAKOVLIĆ Enoja*! JAKOVU«, LJUBLJANA. •Urval aaato^aft prvih tovara. — 1 ro-!io*to: Jadranska banka v Ljubljani. — Deponiranja danarfai za naročeno blago na moje ims rri Jadran-jSki banki v Ljublfani. — Plačljivo in tožliivo v Ljubiiani. — Saloga ta ta-atoaar*«: Pnre Bjelovarske tovarne saiam, suhomesnate Ta bh^a i ti mas i Josip Svoboda, stn Dragutin Svobođa. — Siioga ia lastopsitro: V rovitič-fkog paromlina make Ivesa i V5r6s. — tsitaa saloga: pšenice, rži, konue, ovsa, fižola, kr« mpirja i. t, d. . — ' ■: " ,.— Čast mi je obvestiti g. tvorničarje, trgovce in slavno obSn-Stvo, da sem z današnjim dnern otvoril: Prvo juDBsI. zalooo vi il nleMo-u HnaJAstU&Mjail ffiasta cesta IS. ?rt mm um lUBfUC Ker imam glavna zastopstva prvih tovaren snhomesnatega blan in masti, kakor tuđi najbcijših ml i nov in lastne zaloge fižo-la, krom pirja itd., se nađejam da mi bode mogoče p. odjemalce postreči z blagom in cenami iz prve roke. Vsako naročbo izvršim v najkrtjšem Času a po možnosti tuđi takoj, kakor bode donašala moja zaloga Blago, katerega ni v zalogi, dobavljam po dnevni oeni. — Vsak kupee mora v naprej vložiti denar pri Jadranski banki v Ljubljani, ali pa v moji pisarni. V slnčaju, da kupee ni zadovoljen, potem ko je že blago v Ljubljani* povrnem takoj denar brez odškodnine nazaj. Priporočam se z odličnim spoštovanjem Lfnđevtt Jakovllć. ! Vscm sorođnfkom, prijatel|cm in znancem Javtjamo za- j lostno vest, da je nmšm. iskreno ljubljena fena oztr. mama ia I sestra, gospa Vlktorija Hič roj. Hodnik I po teikem trpljenju, previđena s sv. takrarnesti za aroirajoće ] dne 2. t. ni. isdihBila svojo blago duio. | Pogreb bo v petek, dne «»tprita ob pol 4. ori popolu- I dne x đeferne bolnlct na pokopaliKe k Sv. Križu. I Pokojnico priporoCamo ▼ blag saoialn la smcUct. [ W aVftibtiasl. dat & aprta ma btea, htere. — stltstUm sfiaattp jalislit. iiat flaV m HMT Maa; €. 3Th) MHaaf at aami P"<«» V^ ta Hl ■ ■■ uvt v Ztlail Jaat st 11» v UstUsat 3173 ■Uh| nafajlal lln>v0 iHnfm in ♦*«»-■H JaVMa, burica at praia v ■tf*a*ltMl F S766 bata avan u ^* •ttb*» lkoro l^anl apillffcoim.modama, te proda Vtea^saaMMi sdsaa S/L A^K^M^^k jotui JailaafafMi w Friisiaa^t aL i, aa UMlfimp ataaara4a_w Tlaafcjaa■ Glfil Iglič. Trkafta, 3724 IImIIIII aaPPHBajl racijo se aarafaai. K|c, pove upr. Slov. Nar. 3712 ilnif skor*J n°vf zaradi preselitve niif H, naprodai Ogledati od 2. 5 popoldae. J. Ttiiaifa a»ca it. t, mti II _______________3752 __________ aa kajaL Pismene ponudD • na uprav Slov. Naroda pod »K«vi/9B!0'. 3711 faaa dobro vezano v bale se proda. fCBI Calavaka ©t«U §•. istotam se preda 500 stektenic od klsle vode. 3788 ffifafi Iffii najboljeg sestiva, sasma rUI iiltj, nov ili mato rabljen i.-l.mo kuditi. Pouudf tv.tci Sclnvaresi tfruf, Zagreb. Frera4«fićtTS I. 3347 Kfijii II nm i§Bj ^ohv.?„,oso' Ponudbr z natanćnim popisom na A. Ka^fat, Kaaav'a. 379 JaM&ti! nsaftj-slmKti dnsf ćetrti nati4, se kupi. Ponuđbe pod „Sltvar T1W na uaravniStvo vSloven-skega Naroda". 3750 uro. Za stanovan e in hrano ft po možnosti rreskibi Stavbena tvrdka Iraa 0$rli. Orabii^eT« aatrezje 8. 3755 ^tSlfiVSIal (2 meblov*1" ^o^O brez UliiTlRJC kuhinie se odda mtrm stranki brez otrok. Več pove iz pri-iaznosti upravništvo , SloVenskegi Narodatf._______________________377S HiMuvaifl Mhl ^«m za a pri lov RliHf lUHI dv9Q termin, z dvema po-steiiama >n posebnim vhodom, v okrozju Zvezda. Breg. Več v trgovini GospeAa oHea 1«._______________3776 llllin SKjjBailU rerfelrtno niemaCki govori k diaci od 6 i 8 godina Po-nud« t^eba poslaM na adresu : Hf1«ral Matić. ekote« 6sje% IH. Dobra plača t 7-vrsna opskrba. 37M KH3JSS P8FK8? IB1, ^ bukov Vđi si okroge) sli rezan. Cene za les nilo-žen v va«on se naj naznanijo na V. SCAGNtrii, parna žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana. 2048 flfrifl ams^am islandskega mahu na-Icl'SJ mlliLTlU domest^k za jedi'no olje odda o pra nlzki cen skunaj ali pa tuđi na d obno trg. L Razboršek, itmrrn« Li:i}a. Iz islandskega mavu se tad na-pravi dober nadomestek n milo, 3667 Broda w 1eP°» trtd!1tc v«?i ko pose- rluBSi iB stvo na Dotrnfskem v b i-žini V<»i. Lašč. Natan*nej3a n-.Jt^nih daje GosDodarska pišam* Dr. Ivan Cerne v Ljubljani, Miktošičcva c 6. ______________3781 _____ Mi Rttj !».l!ll!l RtfZ 7ne^r* »Tnonet« stolić 3 okrog1« miz*ce z marmornato ploščo 70 cm v premeru, 3 okrogle Srte/.nr sklopne miže r« maH hihard 95^190 — Ponudbe n» D. HtrtiMi, 2 * * -. . -i-.St« vWe se šn<.c •. .* nui.. a narod t£oi viie at oristedL L Karllnai ktadilnli Nastav aove aar. Slov. Nar 3787 MtrCaa, vtCfa anaflaa aa prodat Naslov aove apravniitvo (lSlov Karoaa« _____________^56 Idil Wn M va^l« « rrodajo. ■a^BMa^a* aj^™^^a» a>« a^^s^^^^^a* ^b^b^b^b^b* bb^bs ^b*^w 3780______________ Tfaaajki Ufa ** proda v mestn. Po-llflfH RB izve se na Tnanktai •f ittaaa it 14. 3586 )ll hm Mln^ onemo, katert mi LIO lila piealcrU im takoj v mestu delavnloo za atebanlko. Kdo, pove upr. „Stoveatkega Naroda*. 3702 taftjaa II Prlđn0» PoSteno dekle, kf tflOaTI «C ina tsdi vsai nekoliko kuhati v dobro stalno službo. Naslov pove uprav. Slov. Naroda 3694 M9«faM ffa ndU trocevka in dvo-nipMai Hl Ini cevka zm kroglo. Potasaiia daje F. B. Kafaar, pmihar, jklttkarftfa «L t. liaalfaaa. laflh ^vovprefnt, polkrlta, 4 sedež-llil'JIt ns lahka prav dobro obranjena, se proda Naslov pove upravni**vo Slovenskega Naroda. 3785 faafi iaJn v oriSinainih zabojih a HUI iIjIh 1440 komadjv proda po 45 vinarjev 1 komad pri osebnem orevzemaniu ali plačilo naprej tm. Sap-aaaz. tstatec Ss Štajersko. 3411 Pnstint i«Wl M ina ^7"; najem. Ponudbe na po^tni predal it. 40, tuđi se poizve naslov v upravni it vu . Slov. Naroda"._________________3553 Mtn *el1 slu2oe gospodtnie pri ka-I Uf i i kem gostilnlčaru ali kavama ju Stopi tuđi v kompanijo z niim. Naslov pove uprav. „Slovemkega Naroda". _______________3769_______________ titfimOTan Slovenka, liče službe k Hdjmllfla, boHSI družini, k dvema osrbama kot kuharica za takoj aH po Veliki noči. Ponudbe na upravo lista _______________376^_______________ Rnda ta • ne^* r^ ena belft obIe" nBKl 5C. ka, 1 predoasnik I spod- nte krilo, nekaj s;orenjih kril in 5e ve£ drugiM stvari. Naslov pove upravni-Stvo Stov. Naroda._______________3786 Snrejme ft v fra »no delo proti dobri >itli rt MA Muda. £& alt pa v akordu. Ponud^e na DeUHka (rimama ▼ LaikeBi trga. Satdaje §ta?er-!ke!_________________ S660 n«atw za ovce. zanesljiv in poSten« se rBIll išče za dobo od 15. aprila do 30 novembra. V poštev pridejo bivSi vojaki, kattri so bili v vojski lahko ro4kodovan(. Naslov pove upravni*t*a -Slovensk»ga Naroda*. 3753 ItffcIR ft3S07l5]fi» sob irf priUklin v Sp. ŠiSil se zamenj? za mestno stanovanje 2 sob. Ponudbe na upravni-Stvo Slov. Naroda pod „Mestno stano-vanf e/9882*. ________________ VolanftH Hrfatb slamnikarska obrt v ifllEPItn IHEl, Dom7a1ah. spreie-moTi damske modne slamnike v popravka v večji mnozlr.i. Oblike so na r?7polago. Zaloga vsakovrstnih slam-nkov?_________________________3758 im » mm sss^TO! rnata, pri kateri je štednja pred odho-dom v okupirano oiemije spravUa ^voje stvari, za naslov proti nagradi. Ana*caa •fcaaetfleffa Al. rrat«Uć Lfaaflaaa, Kavcraaal Irff. 3. 3777 Wi S! Riđ! tlllf aTfflL nes^?" ose' ba, tuđi žttok*, ki bi razpolacala z nekr j tisoči kron pri nakupu posestva in razvoju trgovine proti vknjitbi in polovični delitvi č«st«ga dobitka. Pisma Dod „Sfjr»ra*$t S7I4" ua upravni'tvn nSWvi gotovini v starosti od 35 do 45 let. Picma Čr mogoće s siiko pod , D«ira prib«4sa«t 3713^ na uprav. . Slov. Naroda '.__________________3763 BBT31 (vila) z vrtom je naprodal v Slov. Bis rici. Pojasnila dale pisama aar. VlotiauB "aaovaa v Mav.ttsMoU 37.4 M0DIST1NJA a an|R titoj pnH Mri W Pooudbe pod ^Sareta* aMifstlaia,337lM na upr. Slov Nar. 3617 Vermut vino, slivovko, rum, razna vina v so-dib in Uno belo in crno staro vino za steklenice prodala do u godnlb cenah tvrdka a¥. VavatovMa«JbjJiif alar. Vamlfa ooaaa IS. (Kallaal). duOD Ceno se proda: 10 BBctrov bete praloe svile St cm Um roke, 6 ■ mo4t% s*Ht 10 CM s^okt, 10 ■ telegg prmlaegi kteprn. i par *oiaa ataM *• fcaoarct^ a 2 I za kZSfvkaS aaiia. aMta itd. i ka-halalai apatstoai ticd: gaaamkc »Jao* Ogleda at labko 94 pil 7^ Z. pop. NaWv pov uprav, far. N»r 8179 Moka, fižol! l vagoa 10.000 kg bde paeai2ne kroSae moke; 1 vagon 10.000 kg ftžola je takoj aaarooa] v skladil>u v Ljubljani. Prva Jagovlevaaaka lalogs jsah *vll aa aaaalA. — la SraaitaM r Ltaaltaal iladorlt JakOFiić. Brzojav: JakarU« Llaal|aiia. 3759 belo letaik 1918 — 7* močno K 6-50 za U rdečc letnik 1918 — 89 močno K 7 60 za I. temnordečeI. 1917 — 98°močnoK 9*— za I. iz kleti v Šiški odnosno kolodvor Ljubljana. Trgovina vina MILKO 1£S1H9 Ljubljana, Rorijanska ulica štew. 36. VI li Uf no™. Alillllvilllf illlll illl* ZZZL nudim po najniijih cenah« _— KUPUJEM suhe gobe, dobre vreče in želod. ------H RAMTf Kranl------ asa^aV as B BaBav aa^Basav a^B*^^ ^^aV,a^a* a^^^** a^P^a\ Ljubljana, Šelenburgova ul. 7,1. nadstr (nasproti glavu* pošte.) Trgovina i pfsalnimf, razmnoževalnJral In računsklml stroji, plsanriEkim poblStvom amerišnskega sistema ter vsemi pisarniikimi potrebSčinami. 8041 3j^ SpreSemafo se tadl vsa -^-j *■' tomrgtaa popravila. ^^ i IIARIIVAR Mineralnoj blatno j ^ _ .. ladltaktiTil tfU Izrtrl. Rajmtveiat}e H- | SlaVOltljS ječeaje: rcaaatizaa, lscfeteta, BMrjeilca 5 stanica Južne želfeznice. kTO05tl, Ofćc aišMt ^vt \ BlriOO liefOfallStl Dobra opskrba! i Oiclu godinu otvoreno. — Glavna sezona od svflmla do rujna. Čevlii tovarite P ©fier KOzina « Ko. U Bailineiiaga iarro« boka la lakovega asafa a aaa|attai aod?Utt ae doae 90 dnevnih eenaa. irpeln! zimski Iz fine teletine z gumBastlml podptefl po k K 85*— za ntofke, K T3*— sa ženska A v