Gospodarski I
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
*haja 10. in 25	Velja za pol leta
vsakega meseca.	'	^	^	f goldinar a. v.
Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška.
TEČAJ II. \ Gorici dno IO. aprila 1870. LIST 7.
!Knpopadek : 1. O posredslvih opešano kmetijstvo oživiti. 2. Ktern je prava starost mladih goved za pleme. 5. Nekoliko v Giilihovcm Krompirju. 4. O žveplanju trt (spisal L.ZcrjRu). S. Kmetijski novičar.
O posredstvih opešano kmetijstvo oživiti.
Povsod se loži, da kmetijstvo vedno postaja težavnejše, in kaj je posebni vzrok tega? Gotovo pomankanje denarja. Kmetijstvo potrebuje denarjev in pomotjkov, in teb ono le težko dobi. Treba je torej, da kmetijstvo posebno zagotovilo kapitalu obeča; to zagotovilo mora bili v ravnotežji posebnemu dobičku kakoršnega železnice in druge velike naprave obečajo. Dokler no dospe kmetijstvo na ono stopinjo, da to obečati zamore, ne bode ono zamoglo kapital prisilili, da mu postano služiven V prednostih in dohodkih, kteru kmetijstvo tistemu zagotovlja, ki daje denarstvene podpore in posojila tiči ono posredstvo, ktero prisili kmetijstvo da se ono povzdigne in da mu prihaja dovelj kapitala. Kdor zamore sam, tisti je mož, in ravno tako je tudi z kmetijstvom, ono samo mora se, iz se povzdigniti, ker dovelj ima še bogatih izvirčkov.
Gotovo je zdatno posredstvo s tem razdelitev in vredovanje dela. Kdo ne zna, da se kmetijska opravila neenako razdele. Pri obrtniji vidimo, da ona je neodvisna od vremenskih razmer, kar kmetijstvo ni, in da obrtmja lahko vse opravila stori z raznimi stroji, kar je v kmetijstvu le malo mogoče.
Kmetijstvo mora ohraniti svoje delavce, i treba je torej tudi o času, ko je le malo opravil, preskrbeti, da zaslužijo delavci, ker po-
— 50-
lem jih je ob času velikega dela težko dobiti. Gotovo vsakteri kmeto-vavec le predobro zna, koliko stanejo delavci v enem letu, in te razmere v pravi red spravili, tako da sebi in delavcem zadostujemo, je v kmetijstvu jako težavno. Nekoliko tako pomankanje popravi intensivno kmetijstvo, ktero ima razne rastline ki zahtevajo ene v tem, druge v drugem času obdelovanja. S tem torej nekoliko pripomoremo, da imamo vedno dovelj opravil za našega poljedelca.
To vender veliko stane, vender s tem tudi veliko več pridelujemo. S tem torej postane potreba, da mnogo pridelkov lahko prodamo. Menilo bi se lahko da to ni mogoče v kmetijstvu. Vender s tem ni takč. To	je	res, da je	prodaja poljskih pridelkov odvisna od okol-
ščin, koliko	se	ponuja in	koliko se	potrebuje in vpraša, vender zamore
kmetijstvo v mnogih okolščinah te razmere vrediti.
Mi spomnimo le na uravnavo, ktera pospešuje prodajanje živine — mesa, tako tudi na posredstva, ktera pripomorejo k izboljšanji pridelkov, post pri vinu ali pri predivu, tako da se z majhnimi stroški scer le revno in slabo predivo da izvrstno izdelati.
S takim ravnanjem pripomore kmetijstvo, da tisti, ki pridelku iz kmetijstva kupujejo, kolikor je le moč, veliko porabijo od take izvrstne reči,	in	s tem tudi	ovira, da	no pridejo pridelki iz vnanjih krajev, kteri se zdaj povsod	nahajajo,	kjerkoli so trgi, ki so le nekoliko
dobri.
Mi mislimo torej, da nismo preveč izrekli, ko smo omenili, da kmetijstvo samo mora si pomagati. Go pa torej hočemo več po takem načinu pridelati, in s tem več prodati, moramo način kmetovanja izboljšati, in to pelja sploh k izboljšanji in k napredku kmetijstva.
Ali mnogoteri so nasprotni našemu mnenji in rečejo, bolj lahko je govoriti, kakor storiti, in trdijo, da k posebnem napredku kmetijstva je (posebno) mnogo denarja potrebno, ker tako intensivno kmetijstvo stane vsako leto mnogo stroškov, in od kod zalogo (kapital) za delo dobiti? In nasprotniki torej zakličejo, ravno taka zaloga za tekoče stroške, ktere stanejo razne opravila ovira napredek. Mi na to le toliko odgovarjemo, da naj prvo dobro prevdarimo in preračunimo, ker zagotovljeni smo da kmetovavec, ako hoče vspešno gospodariti mora računih. Je pa obrtnija, ali kupčija, ali sploh ktero podvzelje zagotovljeno,
Sl
nastopi kmalo zaupanje in s tem tudi veči pristop zalogov za kmetijstvo. Premočno se ie to preziralo, in to ie bilo gotovo vzrok, da so zaloge le tako maio v kmetijstvu se zarr.ogle držati. Povsod kjer so v kmetijstvu napravili razne ustanove, post. tvornico za izdelovanje sladkorne pese v sladkor, pri kteriSi ie torej zveza med kmetijstvom in obrlnijo vidimo veseli napredek; ravno tako tudi posuševanje močvirjev in na-pelovanje vode na travnike. K tem pa potrebujemo dovelj denarja, in kje ga dobiti? Odgovor je: V združbi prosti je moč, je napredek, združba je posredslvo s kterim zamore kmetijstvo listo doseči, kar mu manjka. Zali Bog 1 da premalo cenimo moč lake narodno — gospodarske zadeve. In kje je vzrok tega ? V tem je vzrok, da navadno v začetku, ko je tako združenje majhno, je izid je bolj reven, ali ravno tako, kakor majhna zaloga (kapital) v dvajsetih letih močno naraste z obresti, narastejo velikansko nasledki po združenji mnogih v poseben namen. Ravno tako. kakor je raznovrsten namen pri napravi združb je združenje mnogotero.
Rako vspesno so se skazale združbe posojilne, kako vspešne so one pri napravi in pri nakupu raznih kmetijskih strojev in orodij, ravno tako one pri napravi skupnih, sirarij, one pri napravi združb, ktere skrbijo za delavce med saboj; one za izboljžanje živinskega plemena,'one združbe za povzdigo vinoreje, i. t. d. Vse take združbe ob-stojč med saboj, in vsi družbeniki so ob enem tudi vdeležniki, torej je vsakemu mar za blagostanje in vspeh. Ako vender hočejo take združbe napraviti, velike zaloge, je treba pripomoči od vlade, ktera take ustanove gotovo z veseljem vsestransko podpira. Podlaga je torej svobodna združba, in brez te celo varstvo države ne more vspesno pomagati. Tu spadajo posebno kmetijske posojilne banke, ktere kmetovavcu posebno polajšajo njegovo stanje ; one ga obvarjejo da ne pade v roke odrtni-kov, ko potrebuje denarjev, čeravno more nekoliko obresti plačali, ki so vender vedno le majhne in pravične. Ali ravno tako so z naj boljšim vspehom tudi druge združbe ker nam spričujejo združbe za mle-
V
karstvo in sirarstvo v Švici, ali v Ohiji f Severna Amerika ), kjer so sirarije, ki podelavajo mleko od več kot 1000 krav. Tako je pa tudi v gojzdnih zadevah, tudi v tem moramo biti zložni in zložni moramo delati kakor smo že opomnili v našem listu, post., v zadevi od-
— 52 —
prave kozjereje, da morajo vse občine se združiti in enake sklepe storiti. Ravno tako je tudi v vinoreji, ki je naj važnejši del kmetijstva v naši deželi in se svilorejo, tudi tu bode zdatno pospeševala združba.
Sklenemo naše besede, vender se živo željo, da bi se še osnovale združbe, in da bi se že obstoječe lepo širile in veliko delovanje razvijale v prid in napredek kmetijstva. Ravno združbe so posredstva, s kterimi se oživlja dub za napredek, in s kterimi nastopi boljša prihodnost in blagorstanje kmetijstva.
Ktera je prava starost mladih goved za pleme.
Navadno je, da spolovilno življenje se oglasi v devetem mescu pri govedih in se ponavlja pri telicah, vsake 3 do 4 nedelje. Goveda so vsaki letničas pripravne za plemenje. Treba je vender, pri raznih plemenih preiskavati, kdaj da nastopi pravi čas spuščanja kar se ravna po rodu in po lastnosti izreje in po rabi živinčet. Skušnja uči, da goveda majhnega rodu dorastejo navadno nekoliko popred. Ako živinorejec ne želi da ne mu posebno močne in težke bile, jih more pol drugo leto stare po plemenu spuščati. Do tega časa se žival že dobro dodela. Ravno kakor je napčno, telice prekmalo spuščati, po plemenu, tako je tudi škodljivo, vedno čakati, ker utegnile bi telice na posled ostati jalove, zlasti lake, ki se v hlevu krmijo in nikdar na pašo ne spuste.
Pri veliki in težki živini je boljše, telice okoli 2 leti stare k juncu goniti. Ako bi se junice velikega in težkega rodu prezgodaj po plemenu spuščale, gotovo bi se tudi rod s časoma poslabil: Boli, ko se mladi obilo in redivne klaje daje, tem bolj se icdi tn tem poprej je godna za pleme. Zalo se morajo goveda, ktore obilo in dobre krme dobivajo, poprej po plemenu spuščati, kakor take, ktere majn klaje dobivajo, in se tako skerbno ne gleštajo. Ako živinorejec mladim govedom obilo dobro klaje poklada m jih ne goni na pašnike, ampak v hlevu redi, je umnejše, da se poprej kakor pozneje po plemenu spuščajo. Slednjič tudi skušnje uče, da tiste goveda, ki se pozno parijo so malokdaj dobre za mleko. Opazovanje spolovilnega življenja uči, da več mleka in veča rodovitnost krav sc ravna po tern, da se jo mlada
— So -
živina zgodaj ubrejila, dokler život še ni dorastel na vse strani ; treba je tedaj, da mlečcne žležice začno poprej se gibali.
Nekoliko o Giilihovem krompirju,.
Veliko se je že pisalo, kako Galih sadi krompir. On namreč* trdi, da po njegovem načinu sajeni krompir ne gnije in da obilo sadu obrodi. Gulili zahteva da je zemlja dobro obdelana in globoko pre-vrana, močno gnojena in da ne zadržuje vode v sebi. Za seme priporoča velike krompirje, ki imajo bolj močno kožo, ker pravi, da se taki krompir bolj lahko zoperstavlja krompirjevi bolezni. Tudi mi pri-terdimo, da izverstnost semena gotovo pospešujejo izid. Gulili odločuje vsaki rastlini (vsakemu krompirju) prostor od (5—12 0' čevljev vin pokrije krompir dva pavea globoko.
Krompir ne sme nikdar priti v dotiku z gnojem, ki mora gaj nekoliko pavcev globokeje biti pod krompirjem v zemlji. Kakor hitro izrastejo štible za pol čevlja dolge jih je treba skerbno se zemljo osuti in treba je vse njene odrastlike na zunajno stran pripogniti in noter do perja se zemljo pokrili. Tako osipanje in pripognenje Štibelj se S krat ponavlja in naposled poslane celi kupiček zemlje, ki je na vrhu gol, v okrožji pa ima polno peres. Ker on zahteva močno, dobro pognojeno zemljo, mora bili taki prostor gotovo izversten za krompir, ker z vednem osipanjem se zemlja raliljd in zrak lahko dohaja, kar je gotovo koristno. Ko razpoka tako se osipanjem narejeni kupiček, ga je treba koj po praviti in zasuli.
Vse to posebne okoliščine, kakotšne Gulili zahteva gotovo pripomorejo, da krompir izverstno stori; ali ko'iko je pa prostora potrebno, koliko ta način stane dela, tako da v velikem je skor ne mogoče lo storiti.
Gulili meni, da ko so, šlible na zvunaj prepognene, ne morejo poslati majhne gobice, ktere napravijo plesnjobo, in ki izrastejo iz krompirja po steblu v pirje. Te gobice se posebno v krompirju, ki ima tajnko kožo, in ki je ranjen, lahko napravijo. Skušnja tudi uči, dajkrom-pir ki je rastel v mokri zemlji, je navadno tej bolezni podvržen. Ko se te gobice znajdejo v okoliščinah, ki so posebno pripravne za njih razširjenje, se hilro pomnožjo po perji, in se ne neizreklivo kmalu raz-
— 54. —
trosijo po sosednih rastlinah krompirja. Dež iih potem od peres od-plahne in odnese v zemljo, in tako pride taka bolezen k krompirju, zleze v njega in ga vniči. Kolikor bolj je koža krompirja trda in krepka, toliko bolj se zamore, zoperstavbati dohodu te gobice. In ravno zato priporoča Gulih krompir se tordo kožo. Po Giilsihu pridejo vse šti-ble in njih odraski na zvunaj, torej ne morejo one od pirja izprane gobice dospeti do krompirja, torej ga ne okužijo Čeravno ima ta način nektere prednosti vender je veliko zadržkov ker toliko prostora povzame, in mnogo dela zahteva, in ker se to ne da izpeljali v gospodarstvu obširnem. V peščenem svetu, sploh v rablji zemlji je sajenje po Gillchu nemogoče, ker vedno osipanje in okopavanje bi preveč že tako rahljo zemljo posušilo. Mi sami smo že imeli priložnost o tem se prepričali in hočemo tudi letos na poskuševališču lukajšnem te skušnje
napraviti.
Ker je vender la stvar važna, hočemo nekoliko bolj natanko o tem govoriti.
Vsakteri zna, da že veliko let traja krompirjeva bolezen. Gobica (perenosfora infestans) je, ki tako hudo nagaja in ni bilo še dozdaj mogoče dobiti posredstva, s klerim bi se dalo to bolezen ukrotili. V tem oziru je gotovo početje Giilichovo posebne hvale vredno, ker on je vsaj sprožil, da to stvar nekoliko preiskujemo.
Giilich je torej poklical vse kmetovavce, da bi preiskovali, vse in naj boljše stvari za se porabili. —
O žveplamju. trt.
v
Ge ravno se je že veliko pisalo, svetovalo i puskusilo se nar boljšim uspehom o lem predmetu, vender ima žveplanjc trt še dosti sovražnikov iz raznih uzrokov.
Eni pravjo da žveplali se ne smej, ker bolezem na grozdju je božja kazen a lak žvepla gre proti Bogu: drugi gddjo tisto staro pesem, da žveplo škoduje trti; tretji pa da nimajo denarja za si ga kupiti.
Takim ljudem ne odgovorimo nič. Ge človeka ne spameti lastna škoda i očiten dobiček pametnejših sosedov, ludi naše besede ga ne
bodo spreobernile. Osoda takih glav je, da pridejo pozlo, ker ne za-stopjo časa, v katerim živijo, ker se odpertimi očmi ne vidijo.
Naše besede so namenjene tistim prijatlom napredka i pobolj-ševanja kateri pridno žveplajo s prepričanjem, da brez žvepla ni grozdja, pa trdijo, ali po lastni skušnji, ali po besedah vere vrednih mož, da vino iz žveplaniga grozdja ima duh po žveplu.
Jest pustim žveplati že pelo leto posestvo mojiga očetu i mojo lastno ; na posestvu grofa Montekukoli-ja (ležečo med Borštom, Dolino
, v
i Zavljah v primorju) pusti žveplat pametni oskrbnik, ki ravno tako ravna se svojim nogradom, že kakih sedam let; pa ne naše, ne grofovo vino imelo v tem času duha po žveplu, ampak tako je bilo, ko takrat kadar nismo še znali za bolezen. Kje leži tedaj uzrok, da je drugim
4	<	v
vino dišalo? Menda o tem, kako da so žveplali. Gujle tedaj, kako žveplamo mi.
Mnogo skušenj nam dokaže, da se vsede plesnjava naj rajši na bolj mehke trtne dele to je na perje, posebno na mlade, i na mehki še zeleni les: na mlade jagode, dokler je lupina še mehka i na hlasti-ne, Tu se zarije plesnjava globoko pod ol upek, zadržava rašo ali jo ' celo zaduši.
Mi žveplamo tedaj berž, ko začnejo čeke so odpirati. Prah se rado prime perjica, ki ima po sebi kakor smolo, i sam veter ga
v
ne otrese. Ge se pa dogodi, da dež odpore prah, je treba žeplat še enkrat.
Drugi krat žveplamo malo pred cveljem, ko je perjece in les še zmeraj mehek, tedaj tudi podvržen bolezmi ; tretje krat pa potem, ko je cvetje odpalo, da obranimo drobne i mehke jagode.
Pa ni treba misliti, da po tretjim žveplanji je že vse storjeno i nograd zanemariti, ampak se večkrat prepričati jeli bolezern res odgnana. Zato ne pojdi nikdar v nograd brez meha i žvepla, a čc najdeš kakšno trto, ki je kasneje obolela, jo kuj potrosi.
Kdo bo pridno i skrbno delal, kakor smo ravno povedali, bo s veseljam gledal mesca Julija svoje zdrave trte, ketere ohranjene od ž-vepla, so tako utrdile njih površje folukepi lupine), da plesnjava se jih ne more več poprijeti; tedaj tudi več ne potrebujejo človeške pomoči za sezrejali žlahtni božji dar.
— 56 —
Se moram pristavili, da žveplanje toliko bolj koristi, če jc zemlja dobro pognojena ; ker več hrane ko dobi trta v zemlji, toliko lož-je bo pritrpela sovražnika živečiga od njenega mesa, oa njene krvi.
Iz lega vidiš, dragi čitatelj, da okoli pol Julija mesea naše trte ne potrebujejo več žvepla. Kam pa pride to do zadnje dni setembra, to je do trganja? Kako je mogoče, da mema nobenega upliva na vino ? Na ta vprašanja bomo odgovorili v prihodnjim listu.
V Beču marca mesca '1870.	L. Žerjali,
c. kr. prefekt.
Tvmot i jssiK i novioar*.
Kakor smo že naznanili, je tu v Gorici zborovala posebna od vlade sklicana komisija, za svilslvo. Imela je 8 tajnih in 3 javne seje. Tej komisiji ki je štela osem udov je predsedoval slavni gospod dor žl. Hlubek, vladni poslanec je bil c. kr. minislerialni tajnik gospod baron Arthur Hohenbruok.
Pripoznalo se je, da je ležišče zavoda za svilslvo v znanstvenih preiskavah in opravilih ; vender se je izgovorilo, da ima tukajšno po-skuščevališče tudi nalogo, vse napredke spoznavanja o prirodi in o bolezni sviloprojk nemudoma oznaniti in skrbeti, da se kmalu razširijo taki napredki v občno korist svilorejcev. Vsled tega je vodstvo posku-ščevališča sklenulo, da bode tudi ono vse poskušnje v velikem izpeljalo, da ne le mnogo zdravih jajčic dobi, in zbor je pritrdil, da bo tukajšni zavod v prihodnjem priskrbel mnogo jajčic, da jih potem prodaja, in s tem se bo gotovo ustrezalo javni želji in potrebi, ker vsak bo znal, kje mu je mogoče, najti dobro zdravo seme sviloprejk.
To bode gotovo posebnega vpliva na napredek avstrijanske sviloreje.
V javni seji je g. d.r Syrski, vodja muzeja v Trstu, ki se je kot sporočevavec vzhodnoazijanske ekspedicije v deležil sporočal v izidu tega poslanstva, in priporočal Živo potrebo, vvožnjo dobrih jačjic iz Japanskega
Razgovarjalo se je tudi o izidih sviloreje v Avstriji o bolezni sviloprejk in o podelitvi državnega darila od 5000 fr., ktero se je o-bečalo tistemu, ki bi naznanil posredstvo, s kterim bi se dalo ukrotiti bolezin sviloprejk.
Oglasilo se jih je mnogo, vender ni mogel zbor nobenemu pri-poznati darilo. Preiskavalo se je tudi delovanje tukajšnega poskuščevali-šča v I. 1868 in 1869; ravno tako o porabi državne podpore od 15000 za I. 1870. (O tem prihodnjič).—
Zal. c. k. kmet. družzba. — Odgovorni vrednik Fr. PovSe, — Tiskar Sriz v Gorici