UK1DN1STV0 ZAR.IK je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. rto-oldne in od 5. do 6. rcroldne vsak dan razen nedel( in nraznikov Rokopisi se ne vročajo. NefVankirana pisma se ne v } ' sprejemajo • : : NAROČNINA: celoletna no pošti ali s pošiljanjem na dom za AvKiio-Oisko in Bosno K 21'60, polletna K i0‘80, četrtletna K 6-40 mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za • : 'os-ialo inozemstvo in Ameriko celoletno 1 : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ,* .* .* ob pol 11. dopoldne. •, •. ., UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., m uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečej Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslani ::: in icltlan e 40 vin. — Inscrate sprejema nj lavmMvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma sc ne sprejemajo ■ Reklamacije lista so poštnine proste. ■ — Stev. 611. V Ljubljani, v petek dne 20. junija 1913. Leto III. Iskre v smodnišnico. Vsa Evropa opazuje z največjo napetostjo dogodke na Balkanu, kjer si stojita srbska in bolgarska vojska, še pred kratkim bratsko združeni v boju zoper Turčijo, sovražno nasproti. Prijatelji balkanskili narodov trepečejo vpričo nevarnosti, da zagrme še enkrat topovi, trepečejo ne le. ker Je enako zločinu zoper naravo, da se gredo ubijat narodi, ki so drug drugemu najbližji, ampak ker je gotovo, da bi bila nova balkanska vojna krvava kakor morda še nobena ni bila in da bi bil v njej nedvomno uničen cvet mladosti na Balkanu. Vsi narodi pa ča-• kajo s strahom od dne do dne na zanesljive vesti. ker bi bila nova vojna na Balkanu svetovnemu miru nevarnejša od vseli konfliktov zadnjih let. V tem položaju, polnem groze, ko itak ni drugače mogoče, kakor da prihaja v javnost mnogo nasprotujočih si vesti, je vestno poročanje o dejstvih desetkrat važnejše kakor v navadnih mirnih časih. Kajti ob taki napetosti je izredno mnogo odvisno od razpoloženja, sugestija ima v takem položaju nenavadno veliko moč in če je že tisto razburjanje škodljivo, ki ima stvarno podlago, je vsako umetno draženje in hujskanje naravnost zločin. Da pa igra nameravano ščuvanje v sedanjem sporu veliko vlogo, je povsem jasno. Komaj da je še slišati kakšen glas pomirbe in sprave. Namesto tega pa se gode »zmote«, o katerih mora človek dvomiti, da jih je povzročil sam slučaj. Po vsem svetu je šel včeraj brzo-jav o odgovoru, ki ga je dala bolgarska vlada Srbiji na njeno noto o demobilizaciji. In kar je pripovedoval ta telegram, je bilo tako obupno, da že skoraj nihče ni upal v možnost mirne sprave. Tam je bilo enostavno rečeno, da vztraja Bolgarska brezpogojno na srbsko-bol-earski pogodbi in da more biti le ta pogodba podlaga ruskega razsodišča. To je bilo toliko kolikor gotova vojna, kajti od srbske strani je bilo zopet slišati, da je revizija pogodbe neizogiben pogoj razsodišča. Ta razburljiva vest je bila neresnična. Gotovo je napetost med Srbijo in Bolgarsko zelo velika. Bilo bi lahkomiselno smatrati mirno spravo za gotovo dejstvo. Nikakor pa ni res, da bi bil bolgarski odgovor tak, da je vojna neizogibna. Korespondenčni urad objavlja namreč danes sledeči veleznačilni popravek: »Zadnji odstavek bolgarskega odgovora se pravilno glasi: Ker pa bi sočasna demobilizacija pod vzajemno kontrolo zahtevala relativno veliko časa in ker je poziv razsodišča najzgovornejši dokaz obojestranske volje, da se likvidacija mirno dovrši, predlaga bolgarska vlada srbski, naj izjavita prve dni po izročitvi tega odgovora oba zaveznika s posredovanjem ruske vlade, da prosita ruskega carja, naj izvrši svojo pravico.-kot razsodnik na podlagi zavezniške pogodbe in dodatnih pogodb ter spomenic, ki jih predložita obe stranki tekom enega tedna.« .lasno je, da pomeni ta odgovor vse kaj druzega. nego so javljali. Če ima car razsojati tudi na podlagi spomenic, ni razsodba omejena na zavezniško pogodbo. Točka, ki je bila najnevarnejša, je padla, in če je bolgarska vlada zadovoljna, da se predlože razsodišču posebne spomenice, je mogoče, da bo zadovoljna s sodbo tudi če se ne bo strogo držala zavezniške pogodbe. Težko je izslediti, kako nastajajo take »zmote«. Ali kdor ni pregrešno naiven, se ne bo mogel iznebiti misli, da posegajo tudi v ta nevarni konflikt roke. ki bi rade še povečale nevarnost. Namesto vode vlivajo petrolej v ogenj in s komaj pritajeno slastjo čakajo na eksplozijo. ki bi raznesla požar po vsej Evropi. Ob svetovnem ognju bi radi pekli svojo pečenko. tije. katere so vezane na posebno obnebje. Fa-brikacija za druge narode bo nehala in tedaj bodo domači ljudje opravljali delo tudi v fa-brikah. Ne bo treba toliko delavcev v rokodelstvih. fabrikah. Tedaj bo ljudstvo nazaj romalo na kmetijo, tedaj bo hotel imeti vsak človek kos zemlje za kmetovanje, tedaj bodo pale verige, ki držijo več tisoč oralov v eni roki, ve- leposestva v zdajšnjem pomenu bodo nemogoča. ljudska volja jih bo razdrla. Tedaj bo ves kmetijski svet v rokah kmetov in bodi, da ga bodo skupno obdelovali ali bodi kako drugače, posamezen Človek ne bo mogel odtegovati kmetijskega sveta drugim. In tedaj bo kmetovanje morda največja učenost in izvrševalo se bo z vsemi silami prirodoslovnih in tehničnih ved. T Kmetijska šola na Grmu. Dr. S 1 a n c. (Dalje.) . Ce se veleposestvo razvija tako. kakor se v nekaterih gospodarsko in v omiki naprednih deželah, potem bi bilo soditi, da je ta oblika gospodarjenja na kmetiji tako močna, da poleg nje srednje in manjše kmetije ne morejo °bStToda veleposestvo, naj si še toliko dela z mašinami ne more opraviti povsod in vsega dela kmetije s svojimi stroji. Kaj hoče s plu-edm mašina če ni globoke zemlje, kaj hoče z mašino v hribovitem kraju! In dozdanje skušnje uče da potrebuje globoko oranje sčasom preveč Jjnoiil. da pretirano izkoriščanje izrablja preveč zemljo. Zemlja se ne da pomnožit,, kakor fabrikati cunj ali papirja. Ah ta zemlja naj vsaj daje živila. Tudi ne more izhajati veleposestnik brez človeških, živalskih moči. Zraven mašine je treba dosti voženj uprežne živine in pri mašini je treba človeških moči. Te človeške moči pa izhajajo najložje, če imajo gotovo podlago svojega življenja v kmetiji, če imajo same kak kos zemljišča. Ta potreba človeških moči stvarja poleg veleposestev manjše kmete. Na Pruskem so nekateri kraji, kjer so nekdaj vitezi nemškega reda iztrebili popolnoma kmeta, ki imajo velposestva. ki si morajo poljedelske delavce naročiti iz Galicije. Nemci zovejo to »SachsengSngerei«. Podjetni ljudje poiščejo v druzih krajih revne ljudi in jih v večjih jatah priženo na ta nemška veleposestva in ti pri-gnanci opravljajo potem poljedelska dela. Po izvršitvi del pa odidejo zopet domu. Ti ljudje pa zahtevajo vedno več plačil. Veleposestvo v teh krajih že gleda, kako bi dobilo stalil« naseljence v obližju. ki imajo kaj zemlje in ki zraven obdelovanja lastne zemlje prosii čas prodajo njemu. V družili krajih je našlo veleposestvo že iz fevdalne dobe srednje in manjše kmetije, ki oddajajo svoje proste liudi delu na veleposestva. Ta potreba kmetiškega delavca je povod da se mora v sedanjem razvoju razširjenje veleposestva ustaviti. Hruge fabrike plačujejo boljše delavce. V teh fabrikah si združeni delavci ložje pribojujejo z organizacijo med sabo večje mezde; kmetiški delavci pa so preveč raztreseni po deželi ter se ne morejo tako lahko braniti. Če hoče veleposestvo imeti količkaj zadovoljnega delavca, mora vsaj pripustiti bajtarju 1—3 orale zemlje, na kateri si le-ta pridobi vsaj glavni živež za-se in svojo družino. Pa srednje kmetije še živijo in iznova nastajalo. Na Angleškem so izginile; tam kmetujejo najemniki. Več kakor polovica angleške zemlje je v rokah veleposestnikov. Tudi na Italijanskem ni dosti srednjih, manjših kmetov — veleposestniki lastijo veliko italijanskega sveta in na njem delajo zakupniki. Drugod pa ne. Na Danskem, Švedskem. Belgiji, na Francoskem in tudi v Avstriji je srednji, manjši kmet močnejši. Tudi v Ameriki si začenja srednji kmet pridobivati tal. veliki farmerji se umikajo manjšemu kmetu. Ta srednji kmet začenja tudi po novem delati in gospodariti in v šoli novega gospodarstva postaja močan. ... V drugilvdeželah, med dTUgimi narodi se je v tem stoletju omika tudi m*d kmeti širila, me- Malo odgovora. ščan je v teh deželah razvil veliko gospodarstvo z mašhio. S tem je potegnil tudi kmeta sabo. Če tega ne bi bil storil, bi mu km;.k> bilo.zmanjkalo sape. Brez trdnega kmeta tudi meščan nič ne velja. Kmet se je tudi učil v teh omikanejših deželah in je šel v duševnem in tako tudi v gospodarskem razvoju z meščanom. Kar je delal veleposestnik, je storil, kar je bilo na manjši kmetiji mogoče, tudi kmet. Ko je videl, da veleposestnik dela kanale in izsušuje travnike, polje, je tudi sam to storil. En sam kmet seveda ni zmogel tega. ali združili so se vsi manjši kmeti okraja in šlo je. Lovil je gnojnico kakor veleposestnik in kupoval zadružno umetna gnojila. Začel je izbirati najboljša semena za setev, kakor veleposestniki, in živino je dobival kakor oni. Izboljšal je hleve, izboljšal je njive in travnike. Združeval je moči vseh kmetov. Kupovati je začel v družbi s sosedi za trg odmenjene pridelke. Da je to mogel. je sejal enako žito kakor veleposestnik, gojil enako živino in ker so vozile železnice blizo, je postavljal mleko na trg z vseh manjših kmetij, ki so se vse vedle po zahtevah trga. Srednji in manjši kmet sta začela vrtnariti za fa-brične mestne delavce in si kupila po zadrugah mašine, kolikor sta jih mogla rabiti na majhnem prostoru, napravila si skupne mline in pečnice. Tako — ]x>časi se to razvija med najomikanejšimi kmeti — je stopil manjši kmet iz svoje trmoglavosti ven v zadružno gospodar-jenje. V Švici, v Belgiji, na Danskem, v nekaterih krajih Nemčije, na Francoskem proizvaja danes srednji kmet žita i. dr. toliko, kakor učeni veleposestnik in tudi tako dobro. To gibanje je šele v prvem razvoju, ali kaže se, da postane splošno. Seveda si tudi kmet sam ustvarja svoje denarne zaVode in zadruge glede prodaje poljskih pridelkov tako. da imajo manjši kmeti že svoje magacine, svoje klavnice in mline za celo deželo. Tudi vinogradniki sc tako združujejo. Grozdje se pripelje v zadružne kleti, se tam po vseh pravilih vino-gradstva spravi v vino, to dobro oskrbuje in končno proda. Posamezni deležniki dobe nekaj na račun in potem plačila iz prodaje. To delo vodi do tega. da začenjajo manjši kmeti svoja polja skupno obdelovati ter delati kakor veleposestniki in drugi z mašinami. ki so skupna last. S tem zadružnim delom in gospodarjenjem se držijo nad vodo in veleposestnik jih ne more zatreti. To vse je kmeta omikalo, ga privelo ven na širše stališče, pod širšo duševno obzorje. Znanstveniki kmetije trdijo, da se na ta način pameten. spreten kmet lahko drži, da vkljub potrati časa in druzega v toliko miljonov posameznih domačij in gospodarjenja izhaja lahko. In učeni ljudje trdijo, da zamore tako lahko izhajati celo mali kmet in če ima le 2 do 4 orale zemlje. Pridelki so dobri in množina za trg tolika, da se lahko kmet reši zadolžitve in gospodarske smrti. Narodni ekonomi pa tudi dokazujejo, da bo v 'doglednem času vsak narod, vsaka dežela imela svoje fabrike in bo svetovna trgovina le Jmela posla pri izmenjavanju proizvodov kme- (Iz Spodnje Šiške.) II. Sedaj pa k izvajanjem g. Kralja! Najbolj žalostno je, kadar gospodje liberalci nastopajo na shodili, kjer krošnjarijo s svojo jx)litiko, da vedno preradi postavljajo resnico na glavo. Gospod Kralj je takoj v drugem stavku svojega govora dne 14. junija izustil neresnico. Dejal je: »Sklepi občinske seje so dali našim nasprotnikom, tako socialnim demokratom kakor klerikalcem. povod, da so tudi sklicali javen shod, na katerem so po stari navadi udrihali ali vsaj hoteli udrihati po našem naprednem občinskem odboru.« Laž je. da so socialni demokratje in klerikalci skupaj sklicali «tudi« javen shod, ampak res je. da je javni shod prva sklicala 2. junija sama socialno demokratična organizacija v Šiški, da so za njo «tudi« liberalci prišli, ki bi inače ostali doma v zapečku. Socialni demokratje nimajo nobenih stikov s klerikalci; kakor so razni klerikalci prišli na shod h Kankertu, prav tako jim je bil prost pristop na shod k Anžoku! Pa g. Kralj je po poročilu »Slov. Naroda« celo rekel na shodu to-le: »Mislim, da mora vsak, ki ni preveč strasten strankarski nasprotnik, ki noče iz strankarske zaslepljenosti ničesar dobrega priznati svojemu nasprotniku, priznati, da so danes naše ceste v prav dobrem stanju, da smo skušali kolikor mogoče spraviti tudi vodo z občinskih cest s tem, da srno napravili več požiralnih jam.« Bogovi iz Olimpa in nebes — imejte usmiljenje z gospodom Kraljem! Mi ga imamo. Vi, Siškarji. pa ob dežju in ob vročini poglejte naše šiškarske ceste in pota. pa rekli boste: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo in — govore!« Kajti g. Kralj je takoj povedal, koliko jih je stalo, da so preuredili vso Šiško s cestami in poti vred. Dejal je: »Zato pa je župan izdal za manj kot enoletne dobe svojega županovanja' samo za ceste 3072 kron.« . . . No — pa pojdimo dalje. Socialno demokratična organizacija je 2. junija sklicala shod zgolj zaradi tega, da pokaže na dejanja liberalne večine občinskega odbora in na njih besede. Gospodje so v volilnem boju obljubovali, da se bo po Šiški cedilo mleko in med, če bodo izvoljeni — doklade bodo manjše, ali jih sploh ne bo več itd.! Take so bile besede, sedai pa so šli že k trem davčnim vrstam: povišali so občinske naklade za 5 %, povišali alkoholni davek ter uvedli šolski novčič. To je bilo treba javnosti povedati, da bo vedela presoditi besede in dejanja! Prepirati se o tem. ali je potreba povišati davke, ni imel shod namen. Pač se je povedalo: kako protiljudska ie politika gosp. občinskih odbornikov večine! Alkoholni davek 22 % (za 4 % večji nego poprej) kaže, da hoče občina ubogega šnopsarja izkoristiti v svoje namene. Šolski novčič hoče pritegniti vsakega stanovalca občine k direktnemu obdavčenju. Da bo šolski novčič zmerom ix>dražil za 2 % stanovanje, stoji pribito — pa naj bo temeljna cena stanovanja kakršna koli. Gospodar zviša stanarino, če premenja stranko, če mu zvišajo obresti v posojilnici, če predela stanovanje. če občina doklade (brez ozira na vTšitio) zviša — kajti njemu je po navadi hiša objekt dohodkov. No. bodi kakorkoli: razen požiralnih jam, ki obe nista veljali 800 kron, ni občinski odbor v Šiški ničesar napravil. Uvedel je na nove davke, povišal doklade ter s tem dokazal, da je bila vsa agitacija ob volitvah nepoštena, kar edino smo hoteli s shodom dne 2. junija pribiti in kar danes znova pribijamo! Ali je bilo zvišanje davkov nujno in po-' trebno, to ie druga reč; nujno in potrebno za nas je pač. da pojasnjujemo ljudem, da morajo soditi po dejanjih in ne po besedah. A. K. Ljubljana in Kranjsko. — Miljonski sklad. Sodrugi, spominjajte so pri vsaki priložnosti miljonskegn sklada! Miljen vinarjev še ni dosežen. Popreje ne smemo nehati s pobiranjem, dokler se to ne izpolni, kar smo si obljubili: »Miljon vinarjev »Zarji«! v — Za »Zarjo«! Strokovno organizirano delavstvo je namenilo zbtati tekom junija do 4. julija za »Zarjo« tisočak. — tisoč kron iz hvaležnost, ker vedno energično zastopa in brani interese strokovno-organiziranega delavstva. Nabiralne pole so že vsem društvom poslane. Ako pa bi katera organizacija pol še ne prejela, naj to naznani s. Viktorju ^Zoretu, strokovnemu tajniku v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6, II. nad. — Železničarskim podružnicam pošlje pole železniško tajmšivo v Trstu. oz. s. J. Kopač. Istotako uredi za Trst in okolico tamošnji politični odbor vse potrebno. — Sodrugi! Storite svojo dolžnost! Krepko na delo za »Zarjj«. Skušajmo se. kdo več nabere! Nabrano se objavi v > Zarji % ko bo končano nabiranje! — Osemurni delovnik je utopija — pravijo sovražniki delavcev, ki nimajo stvarnih argumentov zoper to zahtevo. Osemurni delovnik je potrata časa — pravijo izkoriščevalci. Osemurni delovnik pospešuje pijančevanje in druge grehe — pravijo filozofi kapitalizma. Nemara je zanimivo, kaj pravi o tem priznan učenjak, mož resnične vede, kateremu se ne more očitati hudobno strankarstvo in pospeševanje nemoralnosti. Glasoviti profesor heidelberškega vseučilišča dr. Vincenc Czcrny, ki zapusti letos univerzo, je zbral svoje praktične izkušnje v desetih naukih, in med njimi je tudi ta: »Osem ur dela v poklicu, osem ur odmora in izobrazbe, osem ur počitka in spanja bo najbolje. Za spanje sta dve uri pred in dve uri po polnoči najbolj krepčilni. Čas odmora obsega dve uri za tri glavne južine, dve uri za umetnost in čtivo, dve uri za rodbino, za prijatelje in javnost, dve uri za pameten šport (izprehod na gore. ježa. vožnja, veslanje, lilavauje, telovadba, igra na prostem itd.)« Slavni profesor torej ne pravi, da je osemurni delovnik utopija, temveč ga naravnost odobrava s svojega znanstvenega medicinskega stališča. Ali kdaj so se kapitalisti brigali za take nauke, če se jim je zdelo, da nasprotujejo interesom njihovega žepa? Učenjak vidi človeka in ga smatra za najdragocenejše blago človeštva. Kapitalist vidi delovno bitje in računa, kako bo iztlačil iz njega največ dobička. Veda mu je všeč, kadar mu daje sredstva za pomnoževanje profita: kadar ne odpira virov za njegovo blagajno, mu )e pa zoprna kakor hudiču l*adik>* in vsak napredek sovraži kakor najhujši nazadnjak. če ne napreduje njegovo bogastvo. Znanstvenik uči delavca: Delaj osem ur! Ali ubogati ga bo mogel delavec šele tedaj, kadar si bo s svojo močjo priboril osemurni delovnik. — Še en nauk daje profesor Czerny ljudem, in vredno bi bilo, dn bi se ravnali po njem. Glasi se pa: Neguj prav telo in duha, razdeli dan prav za delo in odmor, uživaj zdravo, krepko hrano, pazi na čistost v vsakem oziru in stanuj v suhem, osojnem. dobro zračenem stanovanju. Umivaj se z mrzlo vodo. dvakrat na dan si snaži zobe, usta. obraz in roke. Vsak teden se ves okopaj. Redno menjaj telesno in posteljno perilo. Ne rabi tudi posode ali kopalne kadi, če nisi prepričan, da ie dobro osnažena. Stanovanje mora biti prostorno, suho, solnčno. zlasti morajo bili spalni prostori veliki in dobro prezračeni.« Ta nauk je pravzaprav glasna obtožba kapitalistične družbe. Učeni medicinec ne pridiga nepotrebnega razkošja, temveč naglaša. kar bi moralo biti. Ali odkod naj ogromna večina ljudstva iemlje zdravo, krepko hrano, če plača ne zadostuje niti za navadno napolnitev želodca in če socialne uredbe in zakonodajstva ne najdejo sredstev zoper draginjo? Stanovanje, kakršno zahteva profesor za vse ljudi, je v naših razmerah že luksus. o katerem ne sme delavec niti sanjati. Dr. Czerny predpostavlja za spanje posebne prostore; ali koliko je pri nas ljudi, ki si morejo dovoliti posebno spalnico, ko jih na tisoče spi tam. kjer se po dnevi dela. prebiva, po-gostotna tudi kuha? Potrebno je za človeško zdravje, kar zahteva učenjak. Ali kaj more opraviti veda zoper socialne razmere? . . . Pravijo, da je socializem blaznost. Kdor se zamisli v te enostavne nauke znanstvenika, bo spoznal, da je socializem edina rešitev; in nobeno gibanie ni tako važno, kakor socialistično, ki hoče doseči. da se v praktičnem življenju uresničijo znastveno podprte zahteve človeštva. — Avstrijsko ljudstvo naj strada dalje! V četrtek so zborovali ogrski agrarci, h katerim je prihitel tudi iz Avstrije zloglasni vitez liohenblum in govoril takole: »Avstrijsjki in ogrski agrarci sc morajo bojevati ramo ob rami proti skupni nevarnosti. Geslo bodi: »Zoper uvoz mesa In živine, zoper povišanje kontingenta!« V Argentiniji imajo toliko mesa, da ne vedo kam z njim. na Ruskem, Srbskem, v Rumuniji toliko goveje živine, drobnice in prešičev. da jo ponujajo na vse strani.. Ali čez črno-žolto mejo ne sme noben kilogram mesa, niti ena glava živine več kakor je določeno v pogodbi, samo za to, da bodo avstrijski in ogrski agrarci še nadalje lehko višali cene živine in izstradovali ljudstvo. Vso predrznost agrarcev kaže resolucija, ki je bila sklenjena in spiejeta na tem zborovanju: »Kongres protestira proti temu, da bi se iz iluzoričnih vidikov zunanje politike ali vsled pritiska veleindustrije modificirale balkanske pogodbe, ki veljajo do leta 1917. Kongres protestira proti uvozu živine, proti zvišanju skupnega kontingenta. proti znižanju minimalih carin.« Vsa nenasitna pohlepnost agrarcev kriči iz te resolucije in delavstvo naj si dobro zapomni prevzetneže, ki so na Avstrijskem in Ogrskem doslej absolutni gospodarji. — Toinschikov 17 miljonski predlo« za železničarje dela gotovim krogom precej preglavice. zato se tudi trudijo na vse pretege, da ga čimbolj diskreditirajo. Ker je pa ravno pri tem predlogu treba popolne jasnosti, zato sklicuje izvrševalui odbor ljubljanskih železničarjev javen železničarski shod. ki bo v pondeljek dne 23. t. m. ob S. zvečer v areni Narodnega doma. Dnevni red: Poročilo o delovanju državnega zbora, posebno z ozirom na 17 miljonski predlog za železničarje drž. poslanca s. Tom-schika. Železničarji! Ker vse meščanske stranke uganjajo ravno s tem predlogom najgnus-neišo hinavščino in so žal tudi med železničarji ljudje, ki to gonjo podpirajo, zato je dolžnost vsakega zavedega železničarja, da se udeleži eminentno važnega shoda. Mnogobrojna udeležba na shodu naj pokaže, da ljubljanski železničarji ne soglašajo z meščanskim slepo-mlšjem, temveč da odločno zahtevajo to, kar zaslužijo. — Sklicatelji. — Kovinarji, pozor! V nedeljo 22. junija t. 1. ob 10. dopoldne se vrši v restavraciji pri »Perlesu« mesečni shod kovinarjev. Dnevni red ie važen, poroča sodr. Iv. Tokan iz Ljubljane. Dolžnost vseh je. da sc v nedeljo shoda udeleže. — Celodnevni Izlet na Veliko Planino. V nedeljo, dne 22. t. m. priredi društvo »Die Na-turfreunde« izlet na Velik« Planino v Kamniških snežnikih, odhod v soboto, 21. pb 7. uri 15 minut zvečer z državnega kolodvora; hoja traja 7 ur in ni naporna. Živež je vzeti s seboj. Pričakuje se obilna udeležba. — Izpred obrtnega sodišča. J. E., parketni vlagalec. toži tvrdko Rudolf Puch za plačo v znesku 18 kron. Ker je C., ki je delal v hiši g. Bučarja, Prešernova ulica št. 52 in je do polovice sobe pravilno vložil parkete in potem figuro izpremenil z deskami, ni hotel hišni gospodar plačati tvdki računa; tvrdka Puch pa svojemu vlagalcu ni izplačala zgoraj navedenega zneska. Predsedoval je dež. sodni svetnik dr. Papež s prisednikom g. VVeiblem in Bajdo. Sodišče se jc podalo na lice mesta ogledat si delo. ki ga je izvršil tožitelj E. Dognal je ogled, da res ni izvršeno pa naročilu in da so v drugih sobah drugačne figure, ko v tistem, kjer je E. delal. Tožba je bila zavrnjena. — Koncesije. Magistratni gremij je na včerajšnji seji rešil različne prošnje za koncesije. Priporoča se prošnja vdove po strojevodji Leo-, poldine Pohlove za posredovanje shižb namesto koncesije, ki jo je doslej izvrševala Katarina Eggi. Beti Lenče prosi za prenos gostilničarske koncesije iz ene hiše v drugo na Sv. Petra cesti; prošnji se ugodi. Jerica Krek prosi za prenos gostilničarske koncesije z Brega št. 18 na Marije Terezije cesto št. 8; prošnji se ugodi. Minka Jukret v Khunovi ulici 10 ima koncesijo za postrežbo stoječim gostom, pa prosi, da sme postaviti mize in streči tudi sedečim; prošnji se ugodi pod pogoji mestnega fizikata. Ivana Kramar ima v zakupu neko koncesijo, pa prosi za lastno. Ker bi se s tem število koncesij pomnožilo. ker ni lokalne potrebe in ker ugovarjata tudi zadruga in občina, se prošnja odkloni. — Stavbno gibanje v Ljubljani stoji letos popolnoma v znamenju krize. Prošnje, ki jih je magistratni gremij včeraj rešil, se tičejo zopet samih malenkosti. F. M. Schmitt napravi na dvorišču stekleno streho. Barvar Reich gradi šupo v bivši Suknarski ulici. Na Ravniharje-veni tesališču na' Ljubljanskem polju se napravi iz delavnice stanovanje. V Turkovi gostilni v Streliški ulici se napravijo iz enega okna vrata. Baron VVurzbach je dal na Kongresnem trgu napraviti asfalten hodnik na svoje stroške, kar se odobri. Ob Mahrovi šoli se dovoli zaradi voznega prometa postaviti dva kola med hišnim vogalom in sosednim kostanjem. Za dekliški licej se napravi hidrant; seveda bo licej plačeval porabo vode. — Kazinski kavarni je magistrat dovolil postaviti v Zvezdi mize proti letni odškodnini 20 K. — Oddaja košnje na mestnih travnikih je letos nesla 6825 K 90 vin. proti 5429 K 50 vin. lanskega leta. Sklenilo se je. da se imajo travniki v mestnem pomeriju pognojiti. Za travnike izven pomerija se pa predlaga občinskemu svetu prodaja. — S trga. Na predlog tržnega nadzorništva Je magistrat raznim prosilcem dovolil prostore za prodajo raznovstnega blaga. Med temi so tudi ribiči s Kontovelja. ki bodo prodajali morske ribe. Prošnja mestnih branjevk, da bi dobile ob času. ko je prekupovanje dovoljeno, prostore med kmečkimi branjevkami, je odklonjena, ker ni pričakovati, da bi to ugodno vplivalo na cene, ampak bi najbrže Še pospeševalo draginjo. Razne prošnje za prodajo manufakturnega, galanterijskega blaga in čevljev na Vodnikovem trgu se odklonijo. — V Kolezijl se premesti pršna kopelj na nasprotno stran, kjer priteka voda. Doslej je služila za pršno kopelj voda. ki se je že rabila v plavališču. kar ni bilo posebno okusno. — Dijaki na realki so kupili za krsto rajnega profesorja Pajka venec s slovenskimi trakovi. To pa je ravnatelja tako zbodlo v oči, da ]e dal odstraniti venec. Gospod ravnatelj bi se pač lahko ukvarjal z drugimi skrbmi. Boji proti pogrebnim trakovom — enkrat proti rdečim. drugič proti trobojnim — so pač le pri nas v modi. dokazujejo pa le ozkosrčnost dotičnega »bojevnika«. In to ni posebno priporočljiva lastnost za vzgojitelja mladine — ne glede na to. da nacionalni fanatizem nii dober zgled. Kaj misli ravnatelj premagati s takimi ukrepi. Je nerazumljivo. — G. Ivan Taufer iz Zagorja ob Savi priobčuje v včerajnšjem »Slov. Narodu« izjavo, v kateri pripoveduje javnosti, da ne plačuje svojim delavcem za delo od petih zjutraj do osmih zvečer po 1 K 20 v na dan, temveč nekaj soldov več. Koliko, tega ni povedal in vsekakor bi nas zanimalo, koliko znaša dnevna mezda njegovih dclavcev za 15urno delo. Dolgega delovnega časa ni utajil, ampak predrzne se govoriti, da je »dolžnost vsakega delavca, da se razredno organizira in si s tem izboljša svoj položaj in da se on tudi zanima za to gibanje.« G. Taufer! Skrajšajte najprej delovni čas v svojem obratu, to bo v resnici socialno delo in ohranite kot podjetnik vaše »zanimanje« za delavsko gibanje lepo zase. Zakaj pa niste takoj na onem slavnem »shodu« v Litiji popravili »laž« o prejemkih vaših delavcev, ko vam je razredno zaveden delavec zabrusil to trditev v obraz? — Izjava. Pretečeno nedeljo so jugoslovanski železničarji sklicali v Litijo shod, na katerem so nameravali ujeti med železničarji nekaj kalinov. Da je njihov trud ostal popolnoma brezuspešen, me nič ne briga, ali nekaj druzega je, kar moram pribiti. Jugoslovanska gospoda se sama zaveda, da ni nijhova agitacija nič druzega kakor velika fraza, ki jo morajo podpirati z lažmi o nasprotnikih, ker bi se drugače njihovo frazerstvo pokazala v preočitni nagoti. Tako se ie na tem shodu lagal neki Juvan iz Ljubljane, da sem baje jaz v kemični tovarni na Selu svoj čas začel neko mezdno gibanje in sem tamošnje delavstvo, ko je bilo gibanje v teku, pustil na cedilu. Po njegovem zatrdilu je morala poseči vmes neka Narodna delavska organizacija, da je po meni začeto gibanje dovedla k cilju. Da delavska javnost izve. kako slab ugled uživa resnica pri Jugoslovanih, izjavljam, da jaz z delavstvom kemične tovarne na Selu pri Ljubljani sploh še nikoli nisem bil v nobenem stiku. To dejstvo že samo na sebi pove, da o kakem gibanju delavstva te tovarne, ki bi ga bil po Juvanoveiji zatrdilu sprožil jaz, sploh ne more biti govora. Juvan pa naj gleda, da dokaže, kar je na litijskem »Kašperlteatru« trdil, če noče očitane laži vtakniti mirno v žep! Ivan Tokan. — Tržič, Pevski zbor združenih organizacij priredi povodom obletnice svojega obstoja veselico v soboto 21. t. m. y gostilni g. Kavčiča v Tržiču. Spored: 1. Petje. 2. Kuple. 3 Šaljiva pošta. 4. Godba in ples. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 20 vin. za osebo. Ker je vzdrževanje našega pevskega zbora združeno z ogromnimi gmotnimi žrtvami, je dolžnost vsakega sodruga, da se veselice udeleži. — Na rednem občnem zboru Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani, ki bo v pondeljek dne 30. junija v posvetovalnici mestnega magistrata, bo na dnevnem redu posebno važna točka: »Ustanovitev podružnice zavarovalnice proti nezgodam v Ljubljani« in »ustanovitev meščanskih šol na Kranjskem«. Obe točki sta za ves obrtni stan zelo važni. — Odborov« sej$ »Matice Slovenske« dne 13. junija t. 1. — Predsedniku Jugosl. Akademije v Zagrebu se je izročila častna diploma. Akademija izda v kratkem navodilo za proučevanje dialektov ter bo po vsej priliki zasnovala poraben Dialektološki Zbornik, kjer bodo našle mesto tudi slovenske dialektološke študije; raziskovalcem dialektov se bodo dajale podpore. — Urejanje društvene knjižnice napreduje. — Nekatere korekture zemljevida se niso še vrnile. — Prof. dr. Drechsler je izročil rokopis srbohrvatskih narodnih pesmi, ki izidejo letos. — G. ravnatelj Iv. Hribar je za »Vošnjakovo korespondenco«, ki jo ureja dr. Lončar, dal nekaj Vonšjakovih dopisov. — G. dr. Vidica spis »Zaupna korespondenca v Napoleonovi Iliriji« še ni končan. — O Ein-spielrju spiše monografijo g. svetnik J. Schei-nigg v Celovcu. Vnanje proslave Einspielerjevega spomina na Koroškem se Matica udeleži. — Kiiharjevo narodopisno gradivo o ogrskih Slovencih izda Zgodov. društvo v Mariboru. »Matica« natisne rokopisno zgodovino ogrskih Slovencev v ogrsko slovenskem Jeziku iz 18. stoletja. — Iz okolice Rimskih Toplic je Matica prejela narodne pesmi in pravljice. — Matica upravlja denar za Bleiweisov spomenik, še živi člani odbora za ta spomenik naj ukrenejo, da se stvar formalno uredi. — Razpisovale se bodo redno častne nagrade za bele-tristične spise; Matica pa hoče .slično postopati tudi z nagradami za dobre znanstvene spise. — Matica izda za svojo 501etnico zgodovinsko spominsko knjigo, ki Jo spiše prof. Grafenauer. O publikaciji obrazovalne umetnosti se posvetovanje preloži. — Za II. zvezek »Slov. Jubilejev in Spominov« se pripravijo monografije o Šketu Einspielerju (o Mencin-gerjb se bo pisalo na koncu njegovih Izbranih spisov), o Štreklju, o Aškercu, Kranjčeviču, Vrhlickem. Slavejkovem, o Bol. Prusu in Gon-čarovu. — Matica z zanimanjem spremlja delo inženirskih organizacij za tehniški slovar. Slovar je potreben, a delo zahteva časa. — Jeseni se vzida v Mengšu pisatelju Jan. Trdini spominska plošča. — Na sporedu 111. produkcije gojencev »Glasbene Matice«, ki bo nocoj, so skladbe: \Vilma. Griega, Sitta, Scharwenke, Schuberta, Mendelssohna, Lajovica, Pavčiča, Parme, Chopina, Accolaya. Y\'ebra, Ravnika, Kreka. Puccinija. Čajkovskega in Smetane. Pri produkciji nastopijo: Na klavirju: Andrej Tinta, Ivan Zargi, Margareta Ločnik, Magda Jozin, Mici Macher, Ana Bartl, Anton Ravnik; na gosli: Jela Florian, Miljutin Jelačin, Leon Novak; s petjem: Jelica Sadar. Leopold Kovač. — Dijak obstrelil dijaka. V sredo popoldne je šel sin vratarja deželnega dvorca dijak prvega gimnazijskega razreda Franc Jeram na izprehod. V Gosposki ulici ga je srečal sošolec Zalesjak. Jeram Je povabil sošolca s seboj na Grad. Zalesjak je pa odgovoril, da danes nikamor ne gre. ker »danes samo muhe stre- lja.« Pri tem ie izvlekel flobert-pištolo in se igral z njo tik pred Jeramom. Nakrat se je Zalesjaku pištola izprožila in krogla ije šla Jeramu v trebuh. Po nesreči je bil Zalesjak ves zbegan ter je pobegnil. Dobili so ga šele včeraj zjutraj pod nekim kozolcem v. Mestnem logu. Deček je neutolažljiv. Mladega Jerama so prepeljali v deželno bolnišnico. Projektil je prodrl mlademu Jeramu tako globoko, da mu ga v bolnici niso mogli takoj odstraniti in so morali njegovo lego šele poiskati z Rontge-novimi žarki. — Umrli so v Ljubljani: Fran Florjane, premogar v pok., 51 let. — JullJ Gartner, sin poštnega poduradnika. 5 let. — Ignacij Knific, tesarski pomočnik, 22 let. — Ivana Vrtačnik, rejenka, 2 leti in pol. — Smrtna nezgoda. Ubila se je Alnrijana Golob z Gorenje Save na kolodvoru v Kranju. Tam so namreč lesena skladišča različnih lesnih trgovcev, kjer je imenovana pomagala nalagati les v posamezna skladišča. Z ei ega teh skladišč ie padia ter bila na mestu mrtva. — Hišo je zažgala neka posestnica v pondeljek v Predosljih z namenom, da na ta način dobi pri zavarovalnici proti požaru denar. Orožniki so jo takoj prijeli ter oddali v zapor okrajnega sodišča. — Kinematograf »Ideal«. »Skrivnost Cha-teau Richmonda« sijajni detektivski filmi predigra in tri dejania se predvaja danes prvikrat do pondeljka v Kino Idealu. Gamontov tednik prinaša najnovejše in druge slike so tudi najboljše. Slike iz doline Eisaka. (Potovalni film.) Eden je preveč. (Humoreska.) Gaumontov teden. (Najnovejše, šport, moda Itd.) Bubijeva osveta. (Humoreska.) Koki gre na maškera-do. (Učinkovita veseloigra.) Samo pri večernih predstavah. V torek amerikanska senzacija »Mojsterski strel lovca na leve.« Štajersko. — Trbovlje. V nedeljo dne 22.. t. m. ob polu 4. popoldne se vrši v Delavskem domu velik jav rn rudarski shod. Ker je shod velike važnosti za trboveljsko delavstvo, je potrebno. da sc vse delavstvo udeleži zborovanja. Sklicatelj}. -.pocestne baraba . — Alojz Jagrič, predsednik pravovarstvenega in strokovnega društva železničarjev avstrijskih v Nabrežini.« Trst. Goriško. — Zlati časi sc obetajo nabrežinskim de-'avcein, odkar prihaja med nje gospod Mrak, Politični kameleon in »šiba božja za socialno demokratično stranko«. Pretečeni četrtek je sklical zaupni sestanek delavcev iz nabrežin-skih kamnolomov. O tem zaupnem sestanku ie sklobasala »Edinost« klaftro dolg dopis, poln fraz in laži. Ker se v tem poročilu posebno zaletava v sodruga Jagriča, nam je ta poslal naslednje poročilo, ki na) pokaže, koliko Je verjeti poročilom narodnjaških agitatorjev. Sodrug Jagrič nam piše: »V »Edinosti« z dne 15. t. m. štev. 164 blati vsem dobro znan člankar socialno demokracijo in mene, ker mu očividno ni bilo všeč, da so se udeležili tudi zavedni delavci onega »znamenitega in zgodovinsko važnega« sestanka pri Gospodiču v Biviju, kjer ie bilo 19 Domačih Ovčic, vštevši referenta Mraka. Člankar pravi, da je pripeljal predsednik nabrežinske »Vzajemnosti« Jagrič 15 razgrajačev. Jaz nisem predsednik »Vzajemnosti« (ki je narodnja-karjem v Nabrežini trn v peti), temveč predsednik strokovne organizacije železničarjev. Na sestanek sem prišel iz gole radovednosti, da slišim, na kakšen način rešuje N. D. O. delavstvo. Sestanek je bil prvotno naznanjen kot javen shod in zato sem menil, da se ga tudi jaz Iehko udeležim. Ko so pa narodni junaki videli večje število sodrugov, so shod takoj prekrstili v zaupen sestanek in dejali so ml, da se moram odstraniti. Vprašal sem nato. če imajo vabila (ker sem dobro vedel, da nima nihče od navzočih vabila) in sem hote! s tem pokazati, da Imam prav toliko pravice prisostvovati sestanku kot oni. Čudno se mi zdi, da dopisnik ne opisuje bolj natančno, kako da je postavljal g. Pertot mene in moje tovariše pod »kap«. Ali je odrekla fantazija? Zapustili smo prostovoljno »sestanek«, ker nismo hoteli poslušati priskutne osebne napade gospoda Mraka. V »Edinosti« trdi. da je narodnjakarjem vedno ljubo, če se oglase na njihovih »shodih« tudi nasprotniki k besedi. Doživeli smo pa že neštetokrat, da so obmetavali naše govornike na narodnjakarskih shodih s stoli, čašami itd.« Dalje pravi člankar v »Edinosti«: »Zakaj ti gospodje, ki imajo sicer polna usta svobode, ne puščajo, da bi slišalo delavstvo obe plati zvona? Ako imajo čisto vest, zakaj se potem tako krčevito branijo, da bi_ delavci slišali tudi koga drugega, razen nJih?« Kdo pa ima čistejšo vest? Ali oni. ki se skrivajo po stranskih sobicah, ali pa mi. ker nastopamo vedno Javno v svesti. da vršimo pošteno in za 'delavstvo koristno delo? Eno Je pa le pogruntal gospod Mrak in povedal resnico: »Delavci so že sami toliko pametni, da znajo razsoditi, kje Jc resnica in kje je neresnica. in ne^ potrebujejo v to svrho prav nobenih duševnih kuratorjev.« Kje da je resnica, to ie vedelo nabrežinsko delavstvo že takrat, ko le gospod Mrak še platno prodajal In ve danes še vse boljše, ker Je preizkušeno od premnogih bojev. rio porabiti pri novi zgradbi. & Pismene, vsa ali posamezna dela obsegajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila > odstotkih na enotne proračunjene cene, se naj dopošljejo * do 30* junija 101*1 županstvu v Idriji. Ponudbe, kolekovane s kolekom za eno krono, je doposlati zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzem zgradbe občinskega poslopja št. 509 v Idriji." V ponudbi mora poudnik izrečno izjaviti, da so mu stavbni pogoji v vsej vsebini znani in da se jim v slučaju prevzema zgradbe brezpogojno ukloni. Ponudbi je dodati kot varščino 10 odstotnih stavbnih stroškov v gotovini ali v sirotinsko varnih papirjih po kurzni vrednosti. Občinski odbor ima pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbe ali cene. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na vpogled v občinski pisarni v Idriji. Mestno županstvo v Idriji, dne 17. junija 1913, Župan: Ivan Štraus. Moderni klobuki za gospode trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah j5- z 10" |» popustom 45 v = Modni in športni trgovini = P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. I II I II v Ugoden nakup! Ugoden nakup! Na prodajjeglaVllO poslopje (krasna dvonadstropna hiša, posebno solidno zidana) v Ljubljani, na Dunajski cesti 31. K hiši pripada okoli 340 m2 dvorišča in okoli 700 m2 vrta ob Bleivveisovi cesti ter dve postranski stavbi h glavni hiši prizidani, okoli 17 m dolgi in okoli 6 m široki. Vpeljana je kanalizacija, elektrika in plin, izredno lepi, veliki in visoki prostori, v vsakem oziru moderno opremljeni. Porabljivo za gosposko bivališče kakor tudi za vsako obrt in trgo; vino, izredno ugodno ležeče pa za hotel ali gostilno z vrtom in hlevom event. tudi garažo, na najbolj prometnem mestu med južnim in državnim kolodvorom, oziroma v posredni bližini obeh kolodvorov. V vsakem slučaju izredno ugodna prilika. Vse kar se proda, se lahko ogleda ob delavnikih od 4. do 6. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. Pismene ponudbe in vprašanja na JOS. ZIDAR, Ljubljana. Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi AVSTRO AMERIKANA Trst-Newyork, Buenos Aires-Kio de Janeiro najnovejšlml brzoparnlkl z dvema vrttnicama, električno razsvetljavo, brezlifnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopel) Itd. S ss 5 Z K '.'V 'E s s & Odhod parnikov: — T ? sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, -----------Kolodvorska ulica štev. 26. — ui (tis do, prt n K\ K Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. Svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov :: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. r.:i Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varilost garantira j reiroženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. Družinski kruh i ;o ___ d: II iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico44 je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem! ■ i Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani :□ — s. = r. z. z o. z. = se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. :: Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-:: šem času. :: sej ne er na: ter se ka Rs z/) po bi ne lju dr: šč; tu c PCI pr< dn žili liSč re( let nai re* zv; inii mi na ki mz tč; in pr; de: ’do ciji del Konsumno društvo za Ljubljano = in okolico mmm»xnmmšBxsMmaamammtaaKmsaBnKmfm 4 registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojini Članom, da »lasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej ' 0 od dne vloge 0 do dne dviga. hranilne vloge članov po 5 % Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip'; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. vV' Pekarna v Spod.. Šiški, Celovška cesta. Nadzorstvo." , Načelstvo. ie