Poštnina plačana v gotovini
GRADBENI VESTN IH
LETO XV 3ANUAR 1966 ŠTEVILKA 1
SGP »GROSUPLJE«: GRADNJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH OBJEKTOV ZA TRŽIŠČE OB TITOVI CESTI V LJUBLJANI
VSEBINA
Marjan Ferjan, dipl. inž.: Primernost materialov za grad­
njo stanovanjskih o b je k t o v ......................................... 1
M. Ferjan: Adequacy of materials used for build­
ing of dwelling houses
Zdravko Joksič, dipl. inž.: Razmerje med stopnjo kom- 
primacije in modulom stisljivosti pri kohezivnih ma­
terialih, ki se uporabljajo za gradnjo cest.................. 8
Z. Joksič: The ratio between compression grade 
and the coefficient of compressibility with 
cohesive materials used in road construction
Poceski Apostol, mgr. inž.: Poročilo o tretjem svetov­
nem kongresu Za antiseizmično gradn jo .................. 13
In memoriam ing. Lojze K e r in ........................................ 16
Vesti
Združenje za armirani beton (RCA), skupina za lahke 
betone, A n g lija ............................................................... 17
Marjan Prezelj, dipl. inž.: Drugi cevovod vodovoda Bo­
densko Jezero—S tu ttg a rt ............................................. 18
Obvestilo o IV. posvetovanju Jugoslovanskega društva 
za hidravlične ra z isk a v e ............................................. 18
Obvestilo Vodogradbenega laboratorija v Ljubljani
Eksperimentalna potrditev teorije kritičnega prereza 
(K o n e c ) ............................................................................. 18
Informacije Zavoda za raziskavo materiala 
in konstrukcij v Ljubljani
Dušan Vendramin, dipl. inž.: Akustika in elektroakustične 
naprave v hali T i v o l i .................................................. 18
Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž.
Uredniški odbor: Janko Bleiweis, dipl. inž., Lojze Blenkuš, dipl. inž., Lojze Cepuder, Vladimir Čadež, dipl. inž., prof. 
Bogo Fatur, Marjan Ferjan, dipl. Inž., Vekoslav Jakopič, dipl. inž. arh., Hugo Keržan, dipl. inž., Maks Megušar, dipl. 
inž., Bogdan Melihar, Mirko Mežnar, dipl. inž., Bogo Pečan, Boris Pipan, dipl. inž., Marjan Prezelj, dipl. inž., Dragan
Raič, Franc Rupret, Vlado Šramel, dipl. inž.
Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23-158. Tek. račun pri 
Narodni banki 503-608-109. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina za 
nečlane 15.000 dinarjev. Uredništvo in uprava Ljubljana, Erjavčeva 15.
V ESTN IH ŠT. 1 — LETO XV — 1966
Primernost materialov za gradnjo 
stanovanjskih objektov
eni 790 MARJAN FERJAN, dipl. inž.
Splošno
Za zdravo bivanje človeka v prostoru je po­
trebno, da se zrak prostora izmenja do 2-krat na 
uro, pri čemer pa človek ne sme občutiti neprijet­
nega prepiha. Hitrost krožečega in menjajočega se 
zraka mora biti pod 0,2 m/sek.
Izmenjava araka v prostoru se pri tradicionalni 
zgradbi vrši preko por obodnih zidov. Celotno 
lastnost prepuščanja zraka imenujemo prepustnost 
materiala za zrak ter je dokaj različna in odvisna 
od uporabljenih osnovnih materialov ali surovin, 
iz katerih je pripravljeno zidovje, prav tako pa tudi 
od načina graditve, zunanjih pogojev izmenjave 
zraka in končno od vrste uporabljenih obdelav no­
tranjih in zunanjih površin sten.
Nadaljnja možnost menjave zraka v stanova­
nju obstaja zaradi netesnosti oken in vrat. Po redu 
velikosti je ta menjava pri proizvodih, dobljenih na 
tržišču zahodne Evrope, znatno manjša od menjave 
zraka zaradi poroznosti pri zidovih, pri nas pa je 
relativno večja, računajoč seveda pri tem na plo­
skev, preko katere se menjava vtrši.
Medtem ko smo imeli pri stanovanjih, grajenih 
po klasičnem načinu, zagotovljeno menjavo zraka 
preko zidov kot preko oken, imamo npr. pri mono­
litnih betonskih stavbah menjavo samo preko oken, 
kar je v največ primerih preskromno.
Zaradi te okolnosti je nujno, da mislimo na 
uporabo prezračevalnih, t. im. klimatskih naprav, 
katerih pa do sedaj v naši industriji praktično ni­
smo osvojili.
Osnova, na katero mora biti dimenzionirano 
stanovanje, je človek, kateri potrebuje za nemoten 
življenjski proces 0,5 m3 zraka na uro pri oddaji 
ca. 100 kcal/h in pri oddaji 47 g/h vodne pare.
Ti podatki močno variirajo po okoliščinah; na­
vedeni so za normalno temperaturo prostora ca. 
22° C in za normalno oblečenega človeka.
Močnejše spremembe zgornjih podatkov, ki se 
povzroče z zunanjimi okoliščinami, lahko dovedejo 
človeka celo do nezavesti. Dobro se pa človek po­
čuti samo v  določeni temperaturi zraka in okolice 
(sten), pri določeni vlažnosti in pri določeni hitrosti 
premika zraka.
Temperatura zraka
Normalno se vzame kot primerna srednja tem­
peratura prostora do 22° C za zimsko obdobje in 
ca. 21° C za letno obdobje.
Tu naj velja pripomba, da v poletnih dneh pre­
več hladni prostori povzročajo motnje v zdravju 
tako npr. pri zunanji temperaturi 28° C povzroči 
prostor z 21° C pri daljšem zadrževanju že prehlad.
Tako se smatrajo kot primerne naslednje tem­
perature prostorov:
Zima Poletje
20° C 20° C 25° C 30° C 32° C 
temperatura prostora 22° C 22° C 23° C 25" C 26° C
Temperatura stene
Srednja temperatura obdajajočih sten vključ­
no s kurilnimi površinami ustvarja t. im. tempera­
turo sevanja v prostoru, ki je odločujoča za oddajo 
človeške toplotne energije, kar tvori osnovo za do­
bro počutje.
S konvencijo oddana človekova toplotna ener­
gija je približno enaka s sevanjem oddani energiji 
pri pogoju, da človek miruje. Iz tega razloga sledi 
dejstvo, da padec temperature stene za 1° C pomeni 
pri mirujočem človeku isto kot padec 1° C srednje 
zračne temperature. Temperatura zraka in tempe­
ratura stene imata enak vpliv na počutje človeka. 
Za dobro počutje človeka v prostoru mora biti tem­
peratura zraka enaka temperaturi sten prostora.
Iz tega razloga bodo počutja človeka npr. v 
stanovanju z betonskimi stenami neprimerno slabša 
kot sicer.
Vlažnost zraka
Kot omenjeno, človek izloča določene količine 
vodnih par. Iz tega razloga vlažnost v prostoru 
raste. Primemo počutje ima človek pri naslednji 
relativni vlažnosti v  prostoru:
vlažnost min.
Zima 
35 »/0
20° C
Poletje 
25» C 30° C 32» C
maks. 70% 70% 66 % 60 % 56%
Ker se vlažnost v prostoru naglo veča pri biva­
nju človeka, zlasti še pri 'Operacijah kot so kuha­
nje, likanje, pranje itd., je potrebna menjava zraka 
v prostoru. Pri t. i. kritičnih temperaturah površin 
sten se nam začne izločati vlaga na stenah ali pred­
metih v obliki kapljic — na primer na betonskih
Sl. 1. Prepustnost za paro različnih materialov v odvisnosti 
od stopnje relativne vlažnosti. Številke posameznih krivulj 
se ujemajo z oznakami v tabeli
stenah. Te kapljice prično teči navzdol s sten na 
pod itd. Da ta pojav preprečimo, je potrebno zrak 
z vlažnostjo izmenjavati in sicer pri dobro izolira­
nem stanovanju:
Močno zasedeni 
stainov. -prostori in 
kuhinjski deli
Normalno zasedeni 
stanov, prostori
proizvodnja pare
5 g/m3 h 8 g'/m3 h
20° C 0,55 X  m3/h 0,90
15° C 0,75 1,35
12° C 1,00 1,80
pri slabo izoliranem stanovanju:
20° C 0,85 X izmena zraka 1,35 X Izmena 
zraka
15° C 1,15 1,35
12° C 1,45 2,35
Pri tej izmenjavi zraka ne sme priti do hitrih 
premikov zraka v prostoru. Njegova hitrost premi­
ka mora biti pod 0,2 m/sek.
Prepustnost nekaterih materialov za zrak
Z ozirom na povedano velja, da je potrebno 
računati predvsem na menjavo zraka zaradi zračne 
prepustnosti sten in kolikor je ta omejena, na zrač­
no prepustnost oken in vrat preko pripir itd. Seve­
da morajo pa biti prepustnosti za zrak omejene, ker 
v nasprotnem primeru lahko v prostom nastane 
prepih.
Tudi zračna prepustnost materialov mora biti 
omejena, ker se nam sicer znižajo koeficienti toplot­
ne provodnosti. Zlasti velja to za luknjičave mate­
riale, kjer ne smemo dopustiti prehitre menjave 
zraka, saj je ta nosilec toplotne zaščite.
Zračna prepustnost nekaterih tradicionalnih 
materialov je podana v diagramu sl. 2 in sl. 3 (1).
Zaradi lažje orientacije v zvezi s čitanjem tega 
diagrama pripominjam, da leže vrednosti, intere­
santne za uporabo, v  področju prehodov 2 m3/m2 h, 
pri vrednosti celotnega toplotnega prehoda kcal na
0,001
Razlika v pritisku (v mm vodnega stebra) 
Sl. 2.
K
oe
fic
ie
nt
 c
el
ot
ne
ga
 t
op
lo
tn
eg
a 
pr
eh
od
a 
(k
 c
ah
rn
W
C
i
m2 h °C =  1 in pri diferenoi ek. 2,5 mm nadpritiska. 
Posamezne številke krivulj ustrezajo posameznim 
materilom, navedenim v tabeli.
Tabela karakteristik zračne prepustnosti nekaterih
zidov
Kri­
vulja
št.
Karakteristike zidu Avtor
1 40mm omet, ki vsebuje: primarno 
plast malte v sestavi: apno +  ce­
ment +  pesek =; 1 + 2 +  5 vol. delov 
in sekundarno plast malta 2 vol. 
apna +  1 vol. peska
Kaisch
(1928)
2 opeka 6,5 cm, sama Raisch
(1928)
3 celični beton debeline 9,9 cm, gostota 
797 kg/m3, vlažen
Raisch
(1934)
5 20mm omet, ki vsebuje: primarno 
plast malte v razmerju 1 vol. apna 
+  vol. cementa +  5 vol. peska in 
sekundarno plast fine malte iz 2 vol. 
apna +  1 vol. peska
Raisch
(1928)
6 apneni omet, dve plasti Raisch
(1928)
7 celični mavec debeline 8 cm, gostota 
625 kg/m3, suh
Raisch
(1934)
8 celični beton debeline 10,1 cm gosto­
ta 1011 kg/m3, suh
Raisch
(1934)
9 opečni zid z malto iz apna in cemen­
ta, z notranjim ometom na kovinski 
mreži
Larson
(1930)
10 celični beton debelina 7,6 cm, gostota 
597 kg/m3, vlažen
Raisch
(1934)
11 opečni zid z malto iz apna, z notra­
njim ometom
Larson
(1930)
12 celični beton kot pri krivulji 3, ven­
dar suh
Raisch
(1934)
24a opečni zid z malto iz apna in cemen­
ta, znotraj z oljnato barvo
Larson
(1930)
24b opečni zid z malto iz apna in cemen­
ta, znotraj pleskan
Larson
(1930)
25 opečni zid 40 cm, obojestranski omet Raisch
(1934)
28 opečni zid z malto iz cementa in 
apna, brez ometa
Larson
(1930)
35 opečni zid kot pri krivulji 36, toda 
znotraj z oljnato barvo
Larson
(1930)
36 opečni zid z malto iz cementa in apna Larson
(1930)
39 opečni zid kot pri krivulji 11, toda 
brez ometa
Larson
(1930)
53 zid iz polnih opek 33 cm Houghten
(1931),
elementi iz el. filtrskega pepela Šo­
štanj, Trbovlje
ZRMK
(1961)
65 mineralna volna debelina 10 cm go­
stota 320 kg/m3
Allcut
(1939)
66 mineralna volna debelina 10 cm go­
stota 320 kg/m3
Allcut
(1939)
67 mineralna volna debelina 10 cm go­
stota 128 kg/m5
Allcut
(1939)
Sl. 3. Vpliv na prepustnost zidu pri različnih notranjih 
obdelavah sten
Legenda h krivuljam:
I Zid 33 mm iz polne opeke, mavčni omet, notranji oplesk 
H Zid 33 cm Iz polne opeke, mavčni omet
III Zid 40 cm, obojestranski omet
Sušenje: 20 mesecev, 3 mesece, 2 meseca
IV Zid 38 om iz polne opeke
V Zid 40 cm iz polne opeke, mavčni omet, zadelane fuge
VI Zid 33 cm iz polne opeke, mavčni omet, fuge zadelane,
1 plast: opleska
VII Zid 33 cm iz polne opeke, mavčni omet, fuge zadelane,
2 plasti opleska
Če pogledamo, kakšne prepustnosti imajo do 
sedaj uporabljeni materiali pri normalnih pogojih 
nadpritiskofv, ki vladajo v bivalnih prostorih, potem 
lahko ugotovimo, da je zgornji pogoj 2-kratne me­
njave zraka skozi pore zagotovljen pri normalno 
poroznih materialih kot so opeka in podobna gra­
diva, seveda pri normalnih debelinah zidov s slika­
rijami.
Gornje lastnosti se spremene na primer pri 
mavčnih ometih. Bistveno se spremene te stvari pri 
betonu, penastem betonu in podobnih materialih, 
kjer praktično nastopi prekinitev tega procesa. 
Tako je  na primer pokazal beton pri dozi cementa 
240 kg/m3 in pri starosti 7 dni in debelini 15 cm 
prepustnost 5,4 X 10“ 4 ntVm2 h, kar pomeni prak­
tično neprepustno steno.
Zračna prepustnost oken in vrat
V tem pogledu so bile izvedene nekatere me­
ritve v ZRMK (2), o katerih podajamo v nasled­
njem rezultate.
Sl. 4 a. Okno tipa A
t 4 s a
Sadpritiek ■
Sl. 4 b. Okno tipa A
Okno
1
2
3
Podatki za okno tipa A
Širina Višina Površina
m m m'
1,15 1,18 1,36
2,12 1,38 2,92
2,97 2,43 7,22
Dolžina
pripire
m
4.06
9.06 
21,76
Zračna prepustnost okna tipa A  v m3’h, preračunano na dolžinski meter pripire
Okno 0,5 1 2
N a d p r i t i s k  v 
3 4
mm VS
5 6 7 8
i 3,80 6,56 9,68 12,7 14,5 15,8 18,5 20,1 22,0
2 5,32 6,75 8,60 10,7 12,4 13,7 15,6 17,1 19,0
3 2,55 4,14 5,60 6,62 8,17 9,16 — —
Poprečje 3,89 5,82 7,96 10,0 i,1’7 12,9 — — —
Zračna prepustnost okna tipa A v m3/h, preračunano na kvadratni meter površine
Okno 0,5 l 2
N a d p 
3
i 11,3 19,6 28,9 37,9
2 16,5 21,0 26,7 33,4
3 7,67 12,5 16,8 19,9
Poprečje 11,8 17,7 24,1 30,4
r i t i s k v mm VS
4 5 6 7 8
43,4 47,1 55,1 60,0 65,8
38,5 42,6 48,3 52,8 59,0
24,6 27,6 — — —
35,5 39,1 — — —
Sl. 5 a. Okno tipa B
* * t 8 10
Nkdpritiak m vs
Sl. 5 b. Okno tipa B
Podatki za okno tipa B
O k n o Š irin am 2
V išina
m
P ovrš in a
m
Dolžina
p rip ire
m
1, 2 , 3 1,15 1,80 2,07 5 ,22
4, 5 2 ,33 1,80 4,2 14 ,10
Zračna prepustnost okna tipa B v m3/h, preračunano na dolžinski meter pripire
Okno
0,5 l 2
N a d p r 
3
i t  i s k v 
4
mm VS 
5 6 7 8
1 9,25 12,2 17,7 22,2 25,9 28,4 31,6 33,9 —
2 7,87 11,2 15,1 19,9 24,1 26,8 29,7 31,8 34,1
3 8,33 11,5 17,1 22,8 26,4 30,1 32,8 35,1 —
4 6,78 10,5 14,1 — — — — — —
5 6,39 9,30 12,5 — — — — — —
Poprečje 7,72 10,9 15,3 — — — — — —
Vrednosti prepustnosti variirajo v dokaj širo­
kih mejah ter so znatno večje kot so na primer 
vrednosti, dosežene na inozemskem tržišču. Premik 
zraka je pri uporabi takih oken sorazmerno velik 
in pogosto presegamo kritične hitrosti. Tudi oddaja 
kalorij bivajočega človeka je zelo različna z ozi­
rom na položaj v  prostoru. Tako so oddaje energij 
v neposredni bližini takih oken prekomerne ter je 
zaradi tega počutek slab. Ako vzamemo na primer 
okno tipa A pri normalnih pogojih ob nadp-ritisku
2,5 mm, dobimo izmenjavo zraka ca. 25m3/m2h; 
ker je ta menjava zraka pogojena na sorazmerno 
ozek pomerij stene, se seveda občuti prepih. Zaradi 
informacij dajemo v naslednjem pregled teh fizi­
kalnih lastnosti nekaterih oken in vrat, kakor smo 
jih ugotovili pri preiskavah (2).
Okno tipa A je  v karakteristikah podano v na­
črtu in s slikovnim materialom (glej slike 4); krila 
pri oknu so notranja in zunanja ter imajo 3 pripire. 
Okovje je izdelano po inozemskem vzorcu ter se­
stoji iz 3 nasadil in zapornega organa.
Sl. 6 a
Nadpritisk m vs 
Sl. S b. Okno tipa C
Okno
1, 2, 3 4, 5
Podatki za okno tipa C
Širina Višina Površina
m m m2
1,96 1,26 2,47
Dolžina
pripire
m
7,0
Zračna prepustnost
Okno 0,5 l
1 5,88 8,65
2 6,43 9,20
3 7,02 10,3
4 5,71 8,30
5 7,50 10,3
Poprečje 6,51 9,35
okna tipa C v np/h,
( N a d p r i t i s k  v
2 3 4
13,7 18,8 20,8
14,1 16,1 19,8
14,6 16,6 19,5
12,7 15,9 18,9
14,9 17,4 20,4
14,0 16,6 19,9
dolžinski meter pripire
mm VS 
5 6 7 8
23,8 26,1 — —
22,8 25,1 — —
22,5 24,4 25,9 —
21,5 23,2 25,5 —
22,9 24,9 — —
22,7 24,7 — —
Zaradi izkrivljenja krila se ne da več tesno pri­
tisniti ob pripiro in posledica je velika prepustnost. 
Karakteristični diagram prikazuje menjavo zraka 
v m3/m2h površine, izmerjeno na 3 komadih izdel­
kov.
Okno tipa B ima karakteristično velike izmere 
kril. Prikazano je na priloženih slikah. Krilo je 
horizontalno vrtljivo, v pripimo rego pa je vstav­
ljeno gostilo.
Zaradi velike izmere krila se to krivi tako, da 
je zapiranje težko. Gostilo se je obarvalo z barvo 
in je  zaradi tega postalo togo ter ne gosti več. Po­
sledica so velike prepustnosti, ki jih kaže diagram 
(glej slike 5).
Okno tipa C je prikazano na slikah 6. Ima 3 
pripire, 3 nasadila in en pripimik. Krilo je soraz­
merno veliko in tanko, zaradi česar prihaja do iz­
krivljenja in velikih prepustnosti. Potek menjave 
zraka v m3/m2 površine je prikazan na diagramu
Te primere, ki so povzeti po omenjeni študiji 
ZRMK in ki so le izsek iz večjega števila meritev, 
podajam zaradi tega, da se v glavnem vidi nivo, 
na katerem se gibljemo na tem področju. Vse po­
snetke smo napravili s posebno aparaturo za to­
vrstne meritve, ki je prikazana na sliki 8, ko se 
ravno vrše meritve na vgrajenem oknu.
Ce za primerjavo vzamemo podobne meritve, 
izvedene v Franciji (3), vidimo, da je menjava zra­
ka preko oken sorazmerno nizka, saj se v glavnem 
giblje pod 20 m3/m2 h pri diferenci pritiskov 2,5 mm.
Menjava zraka v stanovanjih ob takem stanju 
je pa razumljivo odvisna od v-eliikosti oken samih.
Zračna prepustnost težkih monolitnih 
in montažnih zgradb
Kot je iz prikazanega razvidno, lahko računa­
mo v splošnem na kombinirano menjavo zraka v
n3/h
r. art pr vtisk v nun VS
Sl. 7. Zračna prepustnost oken v ms/h, preračunana na 
dolžinski meter rege
A Krivulja poprečnih vrednosti raznih tipov vezanih oken, 
izmerjenih na stanovanjskih stavbah v Ljubljani 
B Krivulja poprečnih vrednosti 
C Krivulja poprečnih vrednosti
D Krivulja poprečnih vrednosti Upa B, toda s tesnilom (ZRMK) 
Črtkana krivulja — karakteristične prepustnosti po DIN
prostorih. Kriterij dopustne menjave smo že opi­
sali zgoraj ter znaša 1- do 2-kratno menjavo vo­
lumna zraka prostora na uro, ipač po zasedbi in 
ciperacijah v opazovalnem stanovanju. Meritve 
opravljene na nekaterih montažnih stanovanjih v 
Nemčiji (4), so pokazale, da ta vrednost menjave 
variira po izvedbi med 1 in 15 volumnom na uro 
po diferenci tlakov 1 mm. Kot je razvidno iz neka­
terih meritev, izvedenih na stanovanju tipa »Ju­
si. 9. Karakteristike prepustnosti dvojnih oken — 
izdelava v kovini in v lesu
Sl. 8. Aparature za ugotavljanje zračne propustnosti Sl. 10. Kondenzacija vlage v porah
gomont«, so vrednosti teh menjav ugodne, zaradi 
tipa prednje montažne stene v sobah, ki že sama 
zadošča pogoju do 2-krat n e menjave zraka v pro­
storu. Tudi ni zanemariti dejstva, da so betonski pa­
noji sestavljeni in je zaradi tega prepustnost ve­
lika.
Take menjave pa pri monolitnih betonskih 
objektih ne bomo zabeležili. Za te se mi zdi pri­
merno, da Ibi bili opremljeni z avtomatskimi me­
njalci zraka (istodobno grelci, hladilci in vlažilci 
zraka). Teh menjalcev zraka za sedaj nismo osvo­
jili, vendar tudi, kolikor bi jih imeli, je njihova 
aplikacija sorazmerno draga.
Zdravstveno težke pogoje v teh stanovanjih 
deloma omilimo s centralnim kontinuiranim se­
grevanjem prostorov v pogledu doseganja primer­
nih temperatur, deloma tudi z aplikacijo absorbent - 
nih folij za korekcijo vlažnosti, ki jih običajno le­
pimo na stene.
L i t e r a t u r a
(1) Cadiergues M. R., La permeabilite des bäti- 
ments ä Fair, aux gaz et aux vapeurs, Annales de 
l’Institut Technique BTP, Paris 1953
(2) Študija ZRMK »Ispitivanje prozora«, Ljublja­
na 1962
(3) Cadiergues M. R., Rapport sur la specification 
de permeabilite ä l’air des menuiseries. Document in­
terne ITBTP.
(4) Cammerer J. S., Der Einfluss der Fensterbauart 
auf den Luftdruchgang. Gesundheitsingenieur 1942/135.
M. Ferjan:
ADEQUACY OF MATERIALS USED FOR BUILDING OF DWELLING HOUSES
S u m m a r y
A health living in a room is conditioned by pro­
viding the possibility of the exchange of air at least 
two times per hour, eliminating any unpleasant effect 
of the draught at the same time. The speed of circu­
lating and exchanging air shall be lower than 0.2 m 
per sec.
At a standard building the air exchange is effected 
through pores of the outside walls. The property 
of the material to transmit the air is called the air 
permeability of a material. It varies and depends upon 
the basic materials or raw materials from which the 
walls are built as well as on the method of building, 
the outside conditions of the air exchange and finally 
on mode of the treatment the inside and outside wall 
surfaces.
The further possibility of the air exchange in the 
dwelling room is favoured by the unadequate tight­
ness of windows and doors. The amount of the air 
exchange is, in the West Europe, with the market 
items less than with walls, due to the porosity. How­
ever, in this country it is relatively larger, taking into 
account the surfaces which the exchange is mediating.
The air exchange in houses built in the standard 
method was enabled mediately through walls and 
windows, while in the monolithic concrete buildings 
the air is exchanged mediate through windows only 
which is in most cases too moderate.
The author states results obtained from theoretical 
studies and practical researches regarding the tempe­
rature of air, humidity air permeablility of some 
building materials as well as windows and doors.
Razmerje med stopnjo komprimacije in 
stisljivosti pri kohezivnih materialih, ki 
za gradnjo cest
modulom 
se uporabljajo
DK 624.157.5:625.7 IN2. ZDRAVKO JOKSIC
Pomanjkljivost enotnih jugoslovanskih predpi­
sov za grajenje in projektiranje cest v veliki meri 
otežkoča delo pri projektiranju in grajenju cest 
v naši državi. Težave se pojavljajo tudi tedaj, ka­
dar moramo pred začetkom izdelave cest izbrati 
metode za kontrolo kvalitete izvršenih slojev vo- 
ziščne konstrukcije ali material, ki ga uporablja­
mo za izdelavo vozišča.
Pri kontroli dosežene komprimacije materialov, 
vgrajenih v spodnji ustroj ali posamezne sloje vo-
ziščine konstrukcije, se pri nas, kot sicer tudi dru­
god po svetu, največ uporabljata dve metodi:
— kontrola dosežene komprimacije materiala s 
pomočjo metode komprimacije po standardnem 
Proctorjevem postopku,
— kontrola dosežene komprimacije oziroma 
nosilnosti izdelanih slojev s pomočjo ploščnega pre­
izkusa po švicarski oziroma nemški metodi. Po­
trebno je pripomniti, da se v Srbiji, Crni gori in 
Makedoniji uporablja švicarska metoda SNV
40317, v Hrvatski ista metoda z modifikacijami gle­
de velikosti uporabljene plošče (0  30 namesto 
0  16), in v Sloveniji nemška metoda. Razlike v ve­
likosti modula stisljivosti ME, določenega po švi­
carski metodi, in modula deformacje Ey, določenega 
po nemški metodi po večkratni obremenitvi — raz­
bremenitvi iso znatne (gl. inž. Zdravko Joksić: Me­
tode koje koriste opit pločom i neke razlike u nji­
hovoj primeni kot gradnjenja puteva u Jugoslaviji, 
Naše gradjevinarstvo, br. 11/1964).
Nepravilna uporaba katerekoli od navedenih 
metod ali nezadostno pojasnjeni kriteriji, uporab­
ljeni za oceno dosežene kvalitete, se lahko zelo ne­
ugodno odrazijo na trajnosti zgrajene ceste. Razen 
tega je kontrola izvajanja del na teritoriju raznih 
republik, pri katerih se uporabijo različni, včasih 
zelo neizenačeni kriteriji, zelo otežkočena, ker iz­
vajalec dostikrat zahteva uporabo tiste metode, pri 
kateri ob manjši porabi časa za komprimacijo do­
seže zahtevane pogoje. Takšen primer se pojavlja 
tudi pri kontroli komprimacije nasipov.
Znano je namreč, da mnogi predpisi-pogoji za­
htevajo, da morajo imeti nasipi, izdelani iz kohe­
zivnega materiala, stopnjo komprimacije večjo od 
95 %  ali 100%, pač odvisno od kategorije ceste, vi­
šine nasipa in lege preiskovanega sloja v njem. 
Številne preiskave, laboratorijske in terenske, kot 
tudi preveritve stabilnosti izvršenih objektov so po­
kazale, da je  stabilnost nasipa in s tem tudi njego­
va trajnost in varnost zagotovljena, če so pri izde­
lavi nasipa dosežene zgoraj navedene stopnje kom­
primacije. Nekateri predpisi kot npr. »Privremeni 
tehnički propisi za izradu cesta u Hrvatskoj«, ka­
tere je predpisala »Zajednica pređuzeća za ceste 
SR Hrvatske«, ki se uporabljajo tudi pri delih, 
katere izvaja JNA, predpisujejo kontrolo dosežene 
komprimacije nasipov iz kohezivnih materialov po 
ploščnem preizkusu, z zahtevo, da je minimalna 
vrednost modula stisljivosti večja od ME =  150 kg 
na cm2. Ker minimalna predpisana vrednost mo­
dula stisljivosti ni v skladu z zahtevnimi stopnjami 
komprimacije in ker se pri nasipih, izdelanih v slo­
jih, na katerih so dosežene vrednosti modula stislji­
vosti ME =150 kg/cm2, ne more pričakovati stislji- 
na stabilnost in zato tudi ne trajnost voziščne kon­
strukcije, smatramo, da kontrole s pomočjo plošč- 
nega preizkusa ne smemo opravljati pri nasipih, iz­
delanih iz drobnozrnatih kohezivnih materialov. 
Kot mnogo boljšo in zanesljivejšo je treba upora­
biti metodo kontrole komprimacije nasipa po stan­
dardnem Proctorjevem postopku, kot je  to storjeno 
pri kontroli del med gradnjo avtomobilske ceste 
skozi SR Srbijo. Številne preiskave, opravljene z 
namenom primerjave teh dveh metod in vzpostav­
ljanja medsebojne odvisnosti so nam omogočile, da 
pridemo do določenih izkušenj in sklepov, katere 
jasno in nedvoumno potrjuje tudi izvršeni teren­
ski preizkus komprimacije, prikazan v nadaljnjem 
tekstu.
Podali bomo prikaz metod, uporabljenih za pre­
iskavo karakteristik preiskovanega materiala, fak­
torjev, kateri vplivajo na medsebojna razmerja
stopnje komprimacije in velikosti modula stislji­
vosti ME, ter sklepe na temelju dobljenih rezulta­
tov.
1. METODE PREISKAVE
1.1 Merjenje prostorninskih tež na materialih,
vgrajenih v posamezne sloje voziščne konstrukcije 
je bilo opravljeno z odvzemom nepoškodovanih 
vzorcev s pomočjo stožca premera 10 cm (prostor­
nina okoli 650 cm3). Mesta, na katerih je  izvršeno 
merjenje prostorninskih tež, so bila izpod same plo­
šče in 50—60 cm od mesta, na katerem je izvršen 
preizkus s ploščo, da bi lahko opravili primerjavo 
rezultatov.
1.2 Merjenje nosilnosti izdelanega sloja oziro­
ma kvalitete njegove izdelave je izvršeno s preiz­
kusom nosilnosti, ki je temeljil na merjenju po­
sedanja obremenjene krožne plošče, postavljene na 
površino izdelanega sloja, katerega preiskujemo. 
Postopek preiskave je v vsem ustrezal predpisom 
SNV 40317. Premer plošče za preiskavo je bil 16 cm, 
debelina preiskovanega sloja 20 cm.
Vrednost izdelanega sloja oziroma njegova no­
silnost je izražena s pomočjo velikosti modula stis­
ljivosti, definiranega z enačbo:
v kateri je:
Me • D kg/cm2
f0 — faktor oblike razdelitve obremenitve; za 
plošče krožnega preseka f0 =  1 
p — specifična obremenitev, ki se prek plošče 
prenese na preiskovani sloj 
zip — razlika specifične obremenitve med dvema 
stopnjama obremenitve v kg/cm2 
zls — razlika v posedanju plošče za interval obre­
menitve
D — premer plošče v cm
Vrednosti modula stisljivosti so preračunane na 
posedanje prij prvi obremenitvi brez predhodnih 
obremenitev-razbremenitev, in sicer za interval 
obremenitve zip =  2,5 — 1,5 kg/cm2. Z obremenitvi­
jo  smo šli od 0,5— 3,5 kg/cm2 s povečanjem obreme­
nitve v stopnjah po 0,5 kg/cm2. Za vsak preizkus 
je preračunan in narisan diagram obremenitve — 
posedanja in določena oblika linije posedanja. Od 
ene stopnje obremenitve smo prešli na naslednjo 
stopnjo šele po doseženi konsolidaciji tj. v trenutku, 
ko je bila razlika v odčitavanju dveh posedanj v 
času treh minut manjša kot 0,05 mm.
2. KARAKTERISTIKE PREISKOVANEGA 
MATERIALA
Za preiskavo je uporabljen zemeljski material, 
ki ga lahko po granulometričnem sestavu uvrščamo 
v skupino fino peščenih glinastih prahov srednje 
plastičnosti, ki po klasifikaciji A. Casagrandeja
spada v skupino srednje plastičnosti peščenih gli­
nastih prahov (CI), a po klasifikaciji ameriške upra­
ve za javne ceste v skupini A-6 (slika 1).
Meje konsistence so dobljene s preiskavo:
meja tečen ja.............................LL =  38 %
meja p lastičn osti................... PL =  18 %
indeks plastičnosti................... Pl =  20 ‘V»
krat večjo energijo komprimacije (E =  120 tm/cm3) 
in je dobljeni rezultat, označen s številko 5, prika­
zan prav tako na sliki 2.
3. REZULTATI PREISKAVE
Preiskave so opravljene z namenom, da bi do­
ločili odvisnost med maksimalnimi karakteristikami 
nosilnosti izdelanega sloja, izraženimi z modulom
Maksimalna prosto minska teža (v max) je do­
ločena po standardnem laboratorijskem Proctorje- 
vem postopku, pri optimalni vlažnosti Wopt =  20 fl/o, 
in znaša l,63gr/cm:! (slika 2 — linija 4).
Razen standardnega laboratorijskega Proctorje- 
vega postopka z energijo komprimacije E =  60 tm 
na cm3 je opravljen tudi Proctorjev preizkus z dva-
/O /2 /4 f6  tS [~2o\ 22  2 4  2 €  2d JO
V/ainost IV. (% )
Sl. 1
stisljivosti Mc in faktorji, ki vplivajo na doseganje 
navedenih vrednosti. Glavni faktorji, ki vplivajo na 
vrednost modula stisljivosti, so:
— stopnja komprimacije (gostost) izdelanega 
sloja,
— granulom etri čni sestav materiala in njegova 
plastičnost,
— vlažnost materiala pri preiskavi.
3.1 Vpliv komprimacije (gostote) materiala na 
velikost modula stisljivosti Me.
Komprimacija materiala je najvažnejši faktor, 
ki vpliva na velikost modula stisljivosti. Kompri­
macija materiala je izražena s stopnjo komprima­
cije, ki je definirana z razmerjem med prostomin- 
sko težo v suhem stanju (ys), določeno na mestu 
preiskave, in maksimalno prostominsko težo v su­
hem stanju (/max), določeno po standardnem labo­
ratorijskem Proctorjevem postopku. To razmerje 
(yjymnx) je  izraženo v odstotkih.
Linearna odvisnost velikosti modula stisljivosti 
in dosežene stopnje komprimacije je  dobljena na 
temelju rezultatov preiskav, prikazanih na sliki 3. 
na kateri je razen linije srednjih vrednosti podano 
tudi širše področje, v katerem so rezultati preiskav. 
Iz tega lahko izvedemo naslednje sklepe:
— pri materialih s stopnjo komprimacije 90 
do OS'0/# so dosežene vrednosti modula stisljivosti 
Me =  150—300 kg/cm2,
— pri materialih s stopnjo komprimacije 95 
do 100 ’°/o so dosežene vrednosti modula stisljivosti 
Me =  300—400 kg/cm2,Sl. 2
— pri materialih s stopnjo komprimacije nad 
100°/» se lahko dosežejo vrednosti modula stisljivo­
sti Me =  350—400 kg/cm2.
Ker se pri izdelavi nasipov na cestah v odvis­
nosti od njihove višine zahtevajo stopnje kompri­
macije 95—100 «V», izhaja iz prikazanega diagrama, 
da minimalne vrednosti modula stisljivosti. določe­
ne na vsakem sloju vgrajenega materiala z vlaž­
nostjo manjšo ali enako maksimalni, ne smejo biti 
manjše kot Mc =  300—400 kg/cm2.
modula stisljivosti dosežejo pri vlažnosti W =  19%, 
kot v primeru vlažnosti, manjše od optimalne. Iz 
diagramov je razvidno, da se maksimalne vrednosti 
modula stisljivosti dosežej opri vlažnosti W =  19°/o, 
tj. za 1 %  manjši od optimalne (W 0pt =  20 % ) na 
sliki 4 so narisane tri linije, s katerim smo želeli 
prikazati vpliv komprimacije materiala na velikost 
modula stisljivosti z ozirom na to, da je preiskava 
izvršena na materialih, ki so komprimirani z raz­
ličnimi energijami. Tako so vrednosti za linijo 1
Pri materialih večje plastičnosti (prašnate gli­
ne in visoko plastične gline manj ugodnega granu- 
lometričnega sestava) morajo biti te zahteve še 
ostrejše.
Iz diagrama je jasno videti, da so moduli stis­
ljivosti v »Privremenih tehničkih uslovih za izradu 
ceste u Hrvatskoj« zelo majhni in ne zagotavljajo 
potrebne stabilnosti ter trajnosti izvršenih nasipov, 
in prav tako ne voziščnih konstrukcij, izdelanih nad 
tako slabo komprimiranim in nezadostno nosilnim 
spodnjim ustrojem.
Iz slike 3 je delno videti tudi vpliv vlažnosti 
materiala na medsebojno razmerje karakteristik 
nosilnosti in komprimacije. Najmanjše vrednosti 
stopnje komprimacije in modula stisljivosti so do­
sežene pri vlažnosti, ki so ali mnogo manjše ali 
mnogo večje od optimalne vlažnosti po standard­
nem Proctorjevem postopku.
3.2 Vpliv vlažnosti materiala pri preiskavi na 
vrednost modula stisljivosti Me in stopnjo kompri­
macije.
Vlažnost materiala pri vgrajevanju je odločil­
nega pomena tako za doseganje določene stopnje 
komprimacije kot tudi za samo nosilnost, ki je izra­
žena z modulom stisljivosti.
3.21 Vpliv vlažnosti materiala pri vgrajevanju 
na velikost modula stisljivosti je prikazan na sliki 
4, iz katere je razvidno, da s porastom vlažnosti do 
določene stopnje, ki je nekaj manjša od optimalne 
vlažnosti, rastejo tudi vrednosti modula stisljivosti. 
S povečanjem vlažnosti nad optimalno vrednosti
dobljenje na sloju, ki je komprimiran s 4 hodi par­
nega valja na gladkih jeklenih kolesih, linija 2 s 
7 hodi, a linija 3 z 10 hodi istega valja.
3.22 Vpliv vlažnosti materiala pri vgrajevanju 
na doseženo komprimacijo, izražen s prostominski- 
mi težami v suhem stanju, je  prikazan na sliki 2,
iz katere je razvidno, da s povečevanjem vlažnosti 
do optimalne rastejo tudi prostominske teže pre­
iskovanih materialov. Pri nadaljnjem povečanju 
vlažnosti nad optimalno se dosežejo znatno manjše 
prostominske teže, kar nedvoumno kaže na potre­
bo vgrajevanja materiala pri vlažnosti, ki je  v bli­
žini optimalne, pri čemer imamo v vidu dosežene 
komprimacije, efekt komprimiranja in stroške dela 
pri komprimiranju. Na sliki 2 je prikazan vpliv 
vlažnosti materiala in energije komprimiranja na 
doseganje dobljenih prostominskih tež. Tako so s 
4 hodi valja pri vlažnosti materiala blizu optimalne 
dosežene maksimalne prostominske teže v suhem 
stanju: ys =  1,5 g/cm3, pri 7 hodih valja ys =  1,55 g 
na cm3, in pri 10 hodih valja ys — 1,65 gr/cm3. Za­
nimivo je, da z 10 hodi valja dosegamo prostomin­
ske teže, ki so večje od tistih, katere dobimo po 
standardnem Proctorjevem postopku in pri opti­
malni vlažnosti, a nekaj manjše od onih, katere do­
bivamo' z dvakrat večjo energijo 120 tm/cm3. Na ta 
način je mogoče praktično določiti optimalno število 
hodov valja — glede na določeni material in pod­
ročje vlažnosti.
3.23 Vpliva spremembe granulometričnega se­
stava materiala in njegove plastičnosti na doseže­
ne vrednosti stopnje komprimacije in modula stis­
ljivosti nismo mogli preiskati, z ozirom na to, da je 
šlo za drobnozrnati koherentni material uniform­
nega značaja, v tej študiji pa so vsebovane preiska­
ve, izvršene samo na enem materialu. Izkušnje dob­
ljene pri preiskavi raznih materialov nam dajejo 
pravico, da podčrtamo pomembno vlogo granulo­
metričnega sestava in plastičnosti za doseganje do­
ločenih karakteristik pri drobnozrnatih koherent­
nih materialih nizke, srednje in visoke plastičnosti.
4. SKLEPI
Na temelju izkušenj pri kontroli izvršenih del 
v Srbiji in rezultatov, dobljenih pri tej preiskavi, 
lahko z gotovostjo trdimo, da kontrola kvalitete 
opravljenih zemeljskih del po ploščnem preizkusu 
(metoda SNV 40317) pri drobnozrnatih koherent­
nih materialih ne daje zadovoljivih rezultatov in 
je zato kot take tudi ne bi smeli uporabljati.
Mnogo boljši in vemejši rezultati se dobijo s 
kontrolo kvalitete komprimiranja pri zemeljskih 
delih v  zgoraj opisanih materialih s pomočjo Proc- 
torjeve metode, zasnovane na določanju dosežene 
stopnje komprimacije s pomočjo prostominskih tež. 
Pri tem je treba zahtevati, da znaša komprimacija 
materialov, vgrajenih v spodnji ustroj 95—100% 
od one, katero dobimo po standardnem Proctorje­
vem postopku (/max) pri optimalni vlažnosti (Wopt).
Kolikor bi z ozirom na tehnične pogoje kon­
trola s ploščo ne bila obvezna, je nujno, da se pre­
iskave opravijo na materialih z vlažnostjo blizu 
optimalne, ker edino takrat dobimo razen najugod­
nejšega efekta komprimacije tudi vrednosti modula 
stisljivosti, ki jih lahko smatramo kot realne. Celo 
pri takih pogojih vrednosti modula stisljivosti ne bi 
smele biti manjše od Me =  250— 300 kg/cm2, ker 
navedenim vrednostim modula stisljivosti ustrezajo 
stopnje komprimacije yjymax =  95% (slika 3)'.
Preiskave, izvršene na cestah v Srbiji, na kate­
rih je v času uporabe prišlo do večjih poškodb, so 
pokazale, da so poškodbe nastale med drugim tudi 
zaradi nezadoste nosilnosti materiala v posteljici 
(končnem sloju nasipa), oziroma zaradi posedanja 
nasipa, čeprav so bile v večini preiskovanih mest 
dobljene med gradnjo vrednosti modula stisljivosti 
M® =  150—200 kg/cm2 (dosežene stopnje kompri­
macije na teh mestih so znašale 87—95 %  ymax). Za­
radi tega smo mnenja, da bi bilo treba poostriti 
kriterij, ki je določen v »Privremenih tehničnih 
uslovih za gradnjenje cesta u Hrvatskoj« z uvedbo 
vrednosti modula stisljivosti M® =  250 kg/cm2 kot 
minimalne, s tem, da damo prednost kontroli po 
Proctorjevi metodi, kot je v navadi v večini evrop­
skih držav.
Vlažnosti materiala, ki so večje od optimalne, 
otežkočajo njegovo vgrajevanje in komprimacijo 
ter doseganje željene stopnje komprimacije (gosto- 
sti), ker terjajo povečanje energije komprimiranja; 
če pa vlažnost preseže določeno mejno vrednost, 
se želena stopnja komprimacije ne more ustvariti, 
kot je  jasno razvidno na sliki 2, na kateri je prika­
zan vpliv vlažnosti in potrošene energije kompri­
miranja na doseganje komprimacije materiala.
Prevedel B. F.
Z. Joksić:
THE RATIO BETWEEN COMPRESSION GRADE AND THE COEFFICIENT OF COMPRESSIBILITY 
WITH COHESIVE MATERIALS USED IN ROAD CONSTRUCTION
S u m m a r y
The lack of uniform Yugoslav specifications for 
road design and construction makes difficulties in road 
design and construction in Yugoslavia. The troubles 
occur ever before the initial works, when the method 
of the quality control of the carried out roadway layers 
or the material used for the building of the roadway, 
is to be chosen.
The control of the obtained compression of the 
materials built in the subgrade or in the single road­
way layers is carried out in this country as well as 
in the other countries according to two methods:
— control of the obtained compression of mate­
rials according to the standard Proctor method,
— control of the obtained compression, respectively 
bearing capacity of layers by plate test according to 
Swiss, resp. German method.
The author states the methods used for testing the 
characteristics of the materials, factors that are im­
portant for the ratio between compression grade and 
the coefficient of compressibility with cohesive mate­
rials used in road construction.
Poročilo o tretjem svetovnem 
za antiseizmično gradnjo
Tretji svetovni kongres za antiseizmično grad­
njo bo dolgo časa ostal v spominu vseh udeležen­
cev, tako glede na dobro organizacijo, kakor tudi 
glede na rezultate tega kongresa.
Čeprav je  minilo že dosti časa od tega kon­
gresa, ki je bil januarja 1965, je ta kongres še ved­
no in bo ostal aktualen v znanstvenih krogih tega 
področja. Vsekakor bo tudi naši strokovni javnosti 
koristilo, če na kratko prikažemo nekatere rezul­
tate tega kongresa.
Po prvem svetovnem kongresu za antiseizmič­
no gradnjo, ki je bil 1. 1956 v Berkeleyu (Kalifor­
nija ZDA) in drugem, ki je bil v  Tokyu 1960. leta, 
je bil tretji kongres v  času od 22. januarja do 1. 
februarja 1965 v Aucklandu in Welingtonu na Novi 
Zelandiji. Na kongresu se je zbralo veliko število 
delegatov iz vseh delov sveta, čeprav je bil kon­
gres zelo daleč za večino delegatov. Iz naše države 
ni bilo uradnega delegata.*
Kongres je  potekal v  petih sesijah, oziroma je 
bil razdeljen na pet tem. Razen tega so bila po­
dana tudi specialna poročila.
Te teme so bile:
1. nosilna tla in pogoji temeljenja glede na 
učinek potresa,
2. analiza konstrukcij in instrumenti,
3. seizmičnost in gibanje tal pri potresu,
4. projektiranje in gibanja potresno varnih 
konstrukcij in predpisi,
5. novejši močni potresi in poškodbe objektov 
zaradi potresov. — Specialna poročila.
Istočasno sta poslovali po dve sesiji. Bilo je 
veliko zanimivih prispevkov na vseh sesijah, tako 
je bila odločitev za delo v eni sesiji pogosto dokaj 
težavna.
Za prvo temo je bilo predloženih 18 prispev­
kov. Proučeni so bili različni problemi s področja 
geomehanike in temeljenja raznih objektov, kakor 
tudi podobni problemi v zvezi s potresi. Večji del 
teh prispevkov je  bil zelo zanimiv. Tukaj bomo na­
vedli samo nekatere.
1. Herrera in E. Rosenblueth sta v študiji pod 
naslovom »Spektralna analiza za stratificirana tla« 
uporabila teorijo verjetnosti za analizo nihanja si­
stema z eno stopnjo prostosti z viskoznim dušenjem, 
ki se nahaja na stratificiranih visko-elastičnih tleh. 
E. Rosenblueth, ki je zelo znan po svojih aplika­
cijah verjetnostne teorije v antiseizmičnem gradbe-
* Avtor tega članka se je udeležil kongresa kot 
neuradni delegat naše države. Udeležbo na kongresu 
mu je omogočila Fordova fondacija. Avtor uporabi to 
priložnost, da se prisrčno zahvali Fordovi fondaciji za 
omogočeno udeležbo na kongresu in za posredovanje 
pri obisku nekaterih institucij v Tokyu.
kongresu
APOSTOL POCESKI, MGR. ING., SKOPJE
ništvu, skupaj z I. Herrero in O. Rasconom v štu­
diji »Prognoziranje potresnega spektra v dolini 
Mexico« ravno tako uporablja verjetnostno teorijo 
ob upoštevanju rezultatov v laboratoriju in na te­
renu. Zelo dobro je obdelala problem rajonizadje 
skupina strokovnjakov z Nove Zelandije pod naslo­
vom »Tektonska in potresna rajonizacija Nove Ze­
landije«. R. Scott je v prispevku »Potres v Aljaski 
27. III. 1964 z vidika geomehanike in temeljenja ob­
jektov« prikazal velikanske poškodbe gradbenih 
objektov kot posledico temeljnih tal in številne 
zdrse velikih blokov zemljin, kar je bilo dokumen­
tirano z odličnimi fotografijami.
Bilo je tudi nekaj prispevkov o dinamičnih 
lastnostih tal, zlasti so jih prispevali avtorji: R. 
Krizen in R. Kondner ter P. W. Teylor in J. N. O. 
Hugens.
Se vedno ne dovolj raziskani problem vzajem­
nega delovanja tal in konstrukdje so obravnavali 
avtorji J. F. Fleming, F. N. Scruwal in R. L. Kon- 
der.
Problem stabilnosti zemeljskih pregrad pod 
vplivom potresa sta obdelala v svojem prispevku 
J. Krishna in S. Prakash »Zemeljske pregrade pod 
vplivom potresa«. Posebno je bilo obdelano vpraša­
nje 122 m visoke pregrade Ramganga.
Druga tema je imela največ prispevkov. Bilo 
jih je  50. Večji del prispevkov je  bil posvečen ana­
lizi »nelinearnih« konstrukdj, oziroma konstruk- 
d j iz elastoplastičnih materialov, kar je pravzaprav 
običajen pojav v  antiseizmičnem gradbeništvu, ker 
če zahtevamo ekonomično konstrukcijo, moramo 
dovoliti tudi določene plastične deformadje te kon­
strukdje.
Vprašanje stabilnosti konstrukcije se sedaj ne 
rešuje več s pomočjo statičnega izračuna napetosti 
v konstrukciji, obremenjeni s horizontalnimi seiz­
mičnimi silami, temveč se analizira konstrukdja 
glede na seizmična gibanja in deformadje, ki so 
posledica teh gibanj. Če te deformacije ne prekora­
čijo določene meje, je konstrukcija vama. Kon­
strukdja se poruši, če so prekoračene meje defor- 
madj materiala, iz katerega je konstrukdja izde­
lana. Kot zelo važno karakteristiko materiala sma­
trajo pri tem koefident žilavosti (ductility), to je 
razmerje celotne deformacije nasproti elastični de- 
formadji. Vendar je problem nihanja konstruk­
d je  z »nelinearnimi« lastnostmi zelo zamotan, zla­
sti takrat, kadar ima več stopenj prostosti, kot je to 
primer pri večnadstropnih objektih. Rešitev tega 
problema zahteva veliko napora in časa in je prak­
tično nemogoča brez uporabe elektronskih raču­
nalnikov.
Zato je razumljivo, da je bilo sedaj, ko je upo­
raba elektronskih računalnikov že dokaj razširjena, 
na kongresu veliko prispevkov posvečeno prav temu 
problemu.
Hisada, Nakagava in Izumi so prikazali rezul­
tate raziskav nihanja 20-nadstropne zgradbe pod 
vplivom določenega potresa. Izračunali so maksi­
malne premike etaž za elastični in neelastični no­
silni sistem z viskoznim dušenjem v vrednosti 5 %> 
kritičnega pri prvem tonu nihanja, in sicer za dva 
sistema z dolžino lastne nihalne dobe 1,4 in 2,0 sek. 
Zelo zanimiv in pomemben je sklep, do katerega so 
ti avtorji prišli: da so maksimalni premiki pri 
elastičnem in neelastičnem sistemu približno enaki.
Vendar so avtorji Clough, Benuska in Wilson 
za podoben sistem konstrukcije ugotovili, da so 
maksimalni premiki neelastičnega sistema znatno 
večji kot pri elastičnem sistemu. Ti avtorji so ugo­
tovili, da se v primeru, če ostanejo stebri v  kon­
strukciji v elastičnem območju, preklade pa pre­
vzamejo energijo potresa, na ta način lahko reši 
vprašanje antiseizmične zasnove objekta.
H. Kobayasi je analiziral nihanje 33-nadstrop- 
ne zgradbe ob vplivu potresa, ki so ga registrirali 
pri El Centro (ZDA). Poleg analize za sistem s 33 
stopinjami prostosti je analiziral tudi poenostavljeni 
nosilni sistem in ugotovil, da obstajajo dokajšnje 
razlike v  rezultatih.
Bilo je še nekaj prispevkov, posvečenih pro­
blemu nihanja večnadstropnih zgradb, ki jih tukaj 
ne bomo navajali.
Se en zanimiv predmet študija je bilo tako 
imenovano ekvivalentno viskozno dušenje kot po­
sledica popuščanja materiala oziroma njegovih pla­
stičnih deformacij. P. C. Jennings je študiral niha­
nja elastoplastičnega sistema, izpostavljenega giba­
nju tal, ki je bilo zelo podobno potresu. Ugotovil 
je, da je maksimalni hysteresis energije, ki se 
zgublja v  konstrukciji z določeno mejo popuščanja, 
omejen glede na ekvivalentno viskozno dušenje, 
ki znaša približno 16 %  kritičnega dušenja. To po­
meni, da ne bi smeli računati z večjim dušenjem 
od zgoraj navedenega, ki je  posledica plastičnih de­
formacij, oziroma hysteresisne energije.
D. Hudson je študiral isti problem in je ugo­
tovil, da znaša maksimalna vrednost ekvivalent­
nega viskoznega dušenja pri bilineamem hysteresis 
sistemu s pozitivnim nagibom 15,9 %  kritičnega in 
da ima večina hysteresis sistemov manjši odstotek 
kot je navedeni. Za nek določen sistem je ugotovil, 
da znaša dušenje zaradi dinamičnih vplivov, po­
dobnih potresnim vplivom, približno 4 do 5 ®/o kri­
tičnega.
Veletsos, Newmark in Chelapati so predložili 
spektralno analizo deformacije elastičnega in ela­
stoplastičnega sistema z eno stopnjo prostosti, iz­
postavljenega gibanju tal, podobnemu kot so po­
tresna gibanja. Avtorji so prikazali enostaven na­
čin ugotavljanja deformacij neelastičnega sistema 
in spektra za elastični sistem.
Poleg študija neelastičnih sistemov je bilo po­
danih precej prispevkov študija elastičnih sistemov. 
Bilo je tudi veliko prispevkov o uporabi strojev in 
naprav kot na primer uporaba analognih račun­
skih strojev, projekt vibracijske ploščadi in po­
dobno. Bilo je tudi nekaj prispevkov o specialnih 
konstrukcijah.
Korčinski in Bikovski sta obravnavala obnaša­
nje konstrukcije velikega tlorisa, ki ni vsa naenkrat 
izpostavljena vibraciji tal v isti fazi, kar lahko po­
vzroči torzijske vibracije konstrukcije, čeprav kon­
strukcija nima ekscentricitete. Okamoto, Hakuano, 
Kato in Kavakami so analizirali obnašanje zemelj­
ske pregrade pod vplivom, potresa. Yošida in Baba 
so analizirali vpliv potresa na pristaniške pregrade.
Kot posebno poglavje lahko smatramo obrav­
navo eksperimentalnega določanja dinamičnih ka­
rakteristik konstrukcij. Karapet j an je prikazal re­
zultate raziskave 70 konstrukcij, ki so bile izpo­
stavljene eksplozijam. Funahashi in Kinoshita sta 
zasnovala nihanje stolpa. Cherry in Brady sta raz­
pravljala o določanju dinamičnih karakteristik 
konstrukcij s pomočjo statistične analize nihanj.
Seznam prispevkov za to ožjo temo je precej 
dolg. Čeprav je  bil včasih večkrat obravnavan isti 
problem, je vsak prispevek vendar imel svojo po­
sebno vrednost, kar je prispevalo k boljšemu spo­
znavanju obnašanja konstrukcij med potresom. 
Kljub tako mnogim prispevkom številni problemi 
še vedno niso rešeni. Preostaja še vedno veliko 
dela, kot je to poudaril poročevalec o tej temi, 
eden izmed najbolj znanih strokovnjakov s tega 
področja G. Housner. Vprašanja rušenja konstruk­
cij pod dinamičnimi vplivi še vedno ni dovolj pro­
učeno. Deformacije zemeljskih pregrad zaradi dina­
mičnih vplivov niso bile obdelane. Potrebno bo še 
veliko eksperimentov na konstrukcijah realnih veli­
kosti, če bi hoteli pojasniti številne še nepojasnjene 
probleme.
Za tretjo temo: -Seizmičnost in potresno giba­
nje tal« je bilo pripravljeno 18 del. Poročevalec te 
teme D. Hudson (ki osebno ni bil navzoč), je ta 
dela glede na tematiko razdelil na naslednje pod­
skupine: Instrumenti in meritve, Bazične metode 
opisov, Tehnične analize, Geološka in tektonska 
razmerja, Seizmičnost posameznih rajonov, Seizmič­
na rajonizacija in mifcrorajonizacija in Napovedo­
vanje potresov. 2e sami naslovi kažejo, da so bili 
obravnavani problemi s širokega področja zelo zani­
mivi in velikega praktičnega pomena. Za to temo 
je bilo predloženih več del znanstvenikov iz Sovjet­
ske zveze, ki obravnavajo te probleme na specifičen 
način.
Četrta tema: -Projektiranje in gradnja potres­
no varnih konstrukcij in predpisi« je bila za drugo 
temo največja po številu pripravljenih prispevkov, 
ki jih je bilo 39. Od teh 39 se jih nanaša 25 na 
zgradbe in predpise grajenja in samo nekaj jih 
obravnava regionalne probleme.
2e prej je bilo omenjeno, da ni pri dinamični 
analizi elastoplastičnih konstrukcij osnovno vpra-
sanje problem seizmičnih sil, temveč problem de­
formacij konstrukcije pod vplivom potresa. Toda 
tak pristop k problemu je kompliciran in neprime­
ren za prakso. Zato je treba najti bolj enostaven 
način, kar je možno spet le z analizo delovanja 
seizmičnih sil, bodisi po statični ali dinamični teoriji.
Poleg tega se v  dinamični analizi pogosto ne 
upoštevajo nekateri elementi, kot na primer vpliv 
nekonstruktivnih elementov. Zato so zelo pomemb­
ni rezultati praktičnih eksperimentov na modelih, 
zlasti pa na realnih konstrukcijah. Nelinearnost 
napetosti in deformacij v materialnih in s tem tudi 
v konstrukcijah je zelo važen problem, na katerem 
je treba še dosti delati. Glede na to je koeficient 
žilavosti (ductility) zelo pomemben faktor. Kapaci­
teta absorpcije same konstrukcije je merilo odpor­
nosti konstrukcije glede na dinamične vplive. Ener­
getski pristop k projektiranju potresno varnih kon­
strukcij zavzema v zadnjih letih pomembno mesto 
v antiseizmični tehniki. Kje naj se energija potresa 
absorbira v konstrukciji? V celi konstrukciji ali pa 
samo v posameznih šibkih točkah te konstrukcije?
Zgoraj navedeni problemi kakor tudi sodobne 
tendence v  razvoju konstruktivnih sistemov, njih 
projektiranje ter statična in dinamična analiza so 
bili predmet številnih prispevkov na kongresu v 
zvezi s to temo. Nekatere bomo tukaj še posebno 
omenili.
Poljakov in Konovodčenko sta prikazala sodob­
ne tendence v antiseizmični gradnji v ZSSR, zlasti 
pri naslednjih isistemih: 1. Opečna gradnja, ojačena 
z železobetonskimi horizontalnimi vezmi, deloma 
pa tudi z vertikalno armaturo. 2. Opečna gradnja 
z železobetonskimi okvirji. 3. Gradnja z velikimi 
betonskimi bloki. 4. Gradnja z velikimi montažnimi 
paneli. 5. Težka montaža prefabriciranih velikih 
elementov velikosti ene ah več sob.
Krishna in Chandra sta podala rezultate razi­
skave opečnega zidu z različnimi maltami, ki so 
bile izpostavljene statičnim in dinamičnim obreme­
nitvam. Avtorja sta ugotovila, da opečnega zidu ne 
moremo smatrati kot žilav material, temveč je ta 
material dokaj krhek in nima prednosti, ki jih 
imajo elastoplastični materiali pri potresno vami 
gradnji.
Železobetonske konstrukcije so obravnavali 
Cura j an, Džabua, Chandrasekaran in Krishna. 
Prednapeti beton je obravnaval Despeyroux in pri­
kazal negativne in pozitivne strani tega materiala. 
Sutherland je podal prikaz sodobne prakse uporabe 
prednapetega betona v ZDA, Novi Zelandiji, Japon­
ski in obnašanje prednapetega betona med potre­
som v Skopju, Aljaski in Niigati.
Kot posebno skupino prispevkov lahko izloči­
mo prispevke, ki so obravnavah analizo večnad­
stropnih zgradb. Unemura, Osawa in Shibata so 
analiizrah več zgradb za potrese srednje jakosti, 
z uporabo elektroanalognega računskega stroja. 
Ugotovili so, da je večetažna stavba varnejša, če 
seizmične koeficiente določamo kot za stavbo z eno 
stopnjo prostosti, upoštevajoč pri tem dejansko ni­
halno dobo in dušenje te stavbe. Prav tako so ugo­
tovili, da bi bila razporeditev seizmičnih sil po vi­
šim stavbe lahko kombinacija trikotne obremenitve 
in koncentrirane sile na vrhu stavbe.
J. Bustamante je ugotovil, da trikotna razpo­
reditev sil po višini daje vedno varno rešitev kon­
strukcije, lahko je pa tudi varna, če na vrhu vza­
memo silo, ki znaša 5 %> od skupne prečne sile v 
temeljih konstrukcije.
Čeprav je antiseizmično gradbeništvo v zad­
njih letih vehko napredovalo, kot je to bilo prika­
zano na kongresu, se še vedno v številnih državah 
uporablja statična metoda dimenzioniranja ah pa 
se dinamična analiza izvršuje samo za prvi ton ni­
hanja. Seizmične koeficiente določajo na podlagi 
lastne nihalne dobe, ki jo ugotavljajo na podlagi 
močno približanih metod, tako da je ponekod na­
paka lahko večja kot 100 °/o, V zvezi s tem je vred­
no omeniti predlog S. Džuzenkieviča (SZ), da bi 
Mednarodno združenje za gradnjo v potresnih pod­
ročjih (IAEE) izdelalo in priporočilo «osnove za pro­
jektiranje potresno varnih konstrukcij, ki bi služile 
za izdelavo predpisov za gradnjo v  potresnih pod­
ročjih v vsem svetu. To bi bilo treba izdelati do 
konca leta 1966.
Originalno rešitev za potresno varno zgradbo 
sta prikazala Izumi in Matsushita. Z namenom, da 
bi ločila nihanje tal od nihanja stavbe, sta predvi­
dela izvedbo z dvojno kletjo. Spodnji del stavbe 
(do višine terena) je predviden kot zelo tog, zgor­
nji pa zelo elastičen. Ta predlog spominja na tiste­
ga, ki je bil podan že pred 30 leti pod imenom »ela­
stična prva etaža«. Vprašnje projektiranja pregrad 
v seizmičnih področjih je obravnaval S. Napetva- 
ridze. Podal je predlog raziskovanj v Sovjetski zve­
zi. S. Medvedov in A. Sinicin sta obravnavala seiz­
mične vplive na zemeljske pregrade. Pri tem sta 
uporabila metodo definitivnih razlik, upoštevajoč 
tudi deformacije terena kot posledico površinskih 
valov. C. Crawford je  analiziral nihanje pristani­
ških pregrad. J. Bustamante je podal rezultate razi­
skav nihanja pregrad na modelih.
Poleg zgoraj navedenih del je bilo še nekaj 
prispevkov, ki so obravnavali specialne objekte kot 
so: vodni rezervoarji, viseči mostovi, temeljenje 
mostov in podobno.
V peti temi: »Novejši potresi in poškodbe za­
radi njih« so bili zajeti potresi, ki so se zgodili med 
drugim in tretjim kongresom, razen najnovejših, 
ki so bili posebno proučeni. Bili so obdelani nasled­
nji potresi: Iranski potres 1962 (Ambraseys in Omo­
te), Acapulko (Mexiko) 1962 (R. Binder), Libijski 
potres 1963 (Minami), Italijanski potres avgusta 
1962 (Cavallo in Penta).
Poleg tega je J. Kodera podal svoj prispevek 
o rušenju mostov in njihovih temeljev pod vplivom 
potresa. E. M. Foumier d’Albe je podal kratko po­
ročilo o aktivnosti Unesca na področju antiseizmič- 
nega gradbeništva.
V  vseh zgoraj navedenih analizah potresov so 
bili poleg seizmoloških, geoloških in tektonskih po-
datkov o potresih navedeni tudi podatki o vplivu 
potresa na zgradbe. Kot je  to podal poročevalec 
0 tej temi K. Steinbrugge, je bil vzrok velikih ru­
šenj in poškodb ter človeških žrtev najpogosteje 
v slabi kvaliteti materiala. Intenziteta potresov, ki 
jih navajajo posamezni avtorji, se pogosto dosti 
razlikuje med seboj, kar pomeni, da pri določanju 
intenzitete potresa obstaja še vedno veliko subjek­
tivne presoje.
Kongres je končal svoj strokovni del z obrav­
navo najnovejših potresov: skopskega 1963, Anco- 
rage (Aljaska) 1964 in Niiagata (Japonska) 1964.
O potresu v Aljaski je podal poročilo K. Stein­
brugge. Prav taiko kot nekateri predgovorniki je 
navedel, da so bili bolj poškodovani visoki objekti 
in da so velika rušenja predvsem posledica slabe 
kvalitete nosilnih tal.
Številni prispevki o potresu v  Niigati, ki so bili 
uradno obravnavani na kongresu ali pa so bili raz­
deljeni med 'delegate brez obravnave, so pokazali, 
da so tudi tam bili glavni vzrok velikih poškodb 
slaba nosilna tla. Veliko stavb se je prevrnilo, ni se 
pa porušilo, tako da sploh ni bilo žrtev, kar je do­
kaz, da so bile stavbe dobro zgrajene. To se je zelo
dobro videlo iz filma o tem potresu, ki je  bil na 
koncu predvajan.
Poročilo o skopskem potresu je podal G. Berg. 
Iz naše države žal ni bilo nobenega prispevka, če­
prav so bile izdelane obsežne študije in porabljena 
velika sredstva. Gotovo, da je bil opravičljiv očitek 
zavodom in inštitutom, ki so izdelovali študijo o 
potresu, povsem utemeljen, ker jim poldrugo leto 
ni zadostovalo za izdelavo te študije. Sicer se skop­
ski potres smatra kot šibkejši potres, toda z veli­
kimi rušenji. Vzrok temu je po mnenju poročevalca 
v slabi kvaliteti materiala in gradnje, kakor tudi 
neupoštevanje možnosti pojava potresa.
Na koncu je treba še omeniti, da je  bilo poleg 
prispevkov, ki jih je kongres obravnaval, veliko 
prispevkov, ki so bili prejeti prepozno in so bili 
samo razdeljeni udeležencem, toda bodo vsebovani 
v materialih kongresa. Nekateri prispevki, katerih 
avtorji niso bili navzoči na kongresu, niso bili ob­
ravnavani, toda tudi le-ti bodo vsebovani v mate­
rialih. Zato smo jih tudi omenili v tem poročilu.
Materiali kongresa, vključno z -diskusijo, za­
enkrat še niso objavljeni, toda verjetno bodo do 
1966. leta v obsegu več zvezkov.
Prevedel S. B.
in memoriam
In memoriam ing. Lojze
Kot žrtev nesrečnega na­
ključja je dne 10. januarja 
1966 umrl ing. Lojze Kerin, ne­
davno upokojeni direktor Za­
voda za vodno gospodarstvo 
SR Slovenije. Z njim je vodno 
gospodarstvo izgubilo enega 
svojih vodilnih strokovnjakov, 
ki je postavljal temelje orga­
nizaciji vodnega gospodarstva 
v zveznem in republiškem me­
rilu.
Rojen je bil 12. II. 1906 v 
Brodu na Dolenjskem. Gimna­
zijo je dovršil v Novem mestu, 
univerzo pa v Ljubljani.
Po diplomi leta 1934 se je zaposlil pri Gozdno- 
tehničnem odseku za urejanje hudournikov v Ljub­
ljani, kjer je služboval skoraj do osvoboditve.
Pod okupacijo se je takoj vključil v osvobodilno 
fronto ter je opravljal številne funkcije zaupne narave. 
Tudi v zaporu je politično delal. Za delo v NOB je 
bil leta 1946 odlikovan z redom za narod II. stopnje.
Po osvoboditvi je pomagal pri obnovi naše de­
žele v okviru tedanjega ministrstva za gozdarstvo, kjer 
je bil zadolžen za investicije. Leta 1947 je zapustil 
Slovenijo, ker je v Beogradu prevzel posle pomočnika 
ministra v Komisiji za vodno gospodarstvo. Na tem 
položaju je s svojimi izkušnjami veliko prispeval k 
organizaciji vodnega gospodarstva. Iz zdravstvenih 
razlogov se je po dveh letih napornega dela vrnil v 
Slovenijo. Leta 1950 je kot predsednik Komiteja za 
vodno gospodarstvo, pozneje kot direktor Glavne upra­
ve in od leta 1954 kot direktor Uprave za vodno go­
spodarstvo aktivno sodeloval na organizaciji vodnogo­
spodarske službe v Sloveniji. Delal je na raznih osnut-
Kerin
kih zakonov, pravnih predpisov, uredb in pravilnikov 
s področja vodnega gospodarstva. Zasluga njegovega 
osebnega prizadevanja je bila ustanovitev splošnih 
vodnih skupnosti. Njemu gre tudi glavna zasluga, da 
je bil izdan republiški Zakon o varstvu voda, to je 
predpis, ki je služil za vzor vsem drugim republikam 
pri pripravi njihovih predpisov s področja vodnega 
gospodarstva.
Aktivno je sodeloval tudi pri tezah za zvezni Za­
kon o vodah. Bil je torej duša vsemu na pripravah 
predpisov, kjer je požrtvovalno sodeloval v številnih 
komisijah, ki so te predpise pripravile.
Leta 1960 je bil imenovan za direktorja Zavoda 
za vodno gospodarstvo SRS. Na položaju direktorja 
Zavoda je forsiral študijsko delo o vodnem gospodar­
stvu ter je tudi sam aktivno sodeloval pri pomemb­
nejših študijsko-raziskovalnih nalogah. Zlasti se je 
angažiral na študijah v zvezi z ureditvijo hidrosistema 
Pesnica, na študijah za ureditev Ljubljanskega barja 
ter na študijah ureditve Planinskega in Cerkniškega 
polja. Več let je bil tudi predsednik v jugoslovansko- 
avstrijski komisiji za Muro in Dravo, ter nekaj let 
tudi redni član jugoslovansko-madžarske komisije za 
probleme vodnega gospodarstva.
Kot vodilni uslužbenec se je torej ing. Lojze Kerin 
vsa leta po osvoboditvi požrtvovalno predal nalogam, 
zlasti onim, ki so bile v neposredni zvezi z organiza­
cijo vodnogospodarske službe. Poslovil se je ravno v 
času, ko vodno gospodarstvo dobiva tako mesto kot si 
ga je on želel.
Njegova smrt je globoko odjeknila med njegovimi 
sodelavci in prijatelji, ki so visoko cenili njegove spo­
sobnosti in opravljeno delo.
Vsi se bomo pokojnega ing. Lojzeta Kerina spo­
minjali s hvaležnostjo in spoštovanjem.
vesti
Združenje za armirani beton (RCA), skupina za lahke betone, Anglija
Skupina za lahke betone, ki je podskupina Zdru­
ženja za armirani beton, je bila ustanovljena z name­
nom, da pospešuje razvoj in uporabo lahkih betonov. 
Čeprav uporabljajo lahke betone že vrsto let za stavbe 
in druge konstrukcije, so arhitekti šele razmeroma 
pred kratkim docela spoznali možnosti njihovih razno­
vrstnih uporab. Prav zato se je Združenje za armirani 
beton, ki ima glavno- vlogo pri pospeševanju razvoja 
na vseh področjih betonske gradnje, odločilo, da je 
sedaj prišel čas za ustanovitev take skupine. Nova 
skupina bo posebno važna za interese obeh, vlade in 
industrije, ob povečani mehanizaciji, učinkovitosti in 
produktivnosti gradbene industrije. Skupina za lahke 
betone bo vzdrževala tesne stike z Laboratorijem za 
gradbene preiskave (B. R. S.) in z Združenjem za ce­
mente in betone (RCA). Njena dejavnost bo- vključe­
vala organizacijo sestankov za izdajo člankov, preiska­
vo- in priporočilo raziskave, primerjavo in širjenje 
informacij. Poleg tega bo skupina pošiljala mnenja 
svojih članov odgovarjajočim komitejem za uzakonje­
no prakso in standarde, nudila bo nasvete in priporo­
čila oddelkom vlade in drugim uradnim organom, od­
govornim za uredbe, specifikacije itd. Člani Skupine 
za lahke betone lahko postanejo vsi, ki so člani Zdru­
ženja za beton.
RCA (Združenje za arm. beton) so- spodbudili pri 
tem načrtu odgovori, ki so jih dobili od svojih članov, 
in zanimanje, ki so ga pokazali tisti, ki še niso člani.
Besedo «-beton« navadno spremlja vtis trdega, go­
stega materiala, ki ga sestavljajo cement, mivka in 
gramoz ali zdrobljen kamen, in ki ima gostoto 140 do 
155 lb na kubičen čevelj. Danes razpolagamo z betoni, 
ki imajo gostoto, nizko do 30 lb na kubičen čevelj. 
Pri nas (Angl.) jih proizvajajo v ogromnih količinah.
Betoni, ki imajo manjšo gostoto kot 120 lb na ku­
bičen čevelj, so- znani kot »-lahki« betoni. To lahkoto 
dobe z uvajanjem zraka v sestavo betona. Imamo dva 
glavna tipa lahkih betonov:
1. lahki beton (beton z lahkim agregatom),
2. avtoklavirani aerirani beton.
Prvi beton vsebuje lahke agregate celične struk­
ture namesto naravnega gramoza in kamna, kar je 
drugače navadni beton. Pri nas izdelujemo take agre­
gate na umeten način, toda zgodovina takega tipa be­
tona sega vse do- rimskih časov, ko je  beton vseboval 
naravni plovec kot agregat in so ga uporabili pri 
gradnji Panteona.
Glavni, obdelani lahki agregati, ki jih danes upo­
rabljamo, so:
1. Penjena žlindra, ki jo  pridobivamo z obdelavo 
raztopljene plavžne žlindre s kontrolirano dodatno 
količino vode, s čimer žlindro ekspandiramo in jo 
spremenimo v delce s celično strukturo, ki je podobna 
plovcu.
2. Ekspandirano glino, ki so jo vrsto let uporab­
ljali v ZDA in na kontinentu (v Evropi brez Anglije), 
proizvajamo sedaj v velikih množinah tudi pri nas 
(Angl.). Surovo glino žgemo ali na premični sintmi 
p o s t e l j i  (s katero se npr. proizvaja [trgovsko ime 
za ekspandirano glino] Aglite), ali v rotacijski peči 
(tj. Leca). Na ta način se ekspandira glina tako, da 
dobimo večkratni prvotni volumen, kar je rezultat 
celične strukture.
3. Sintrani pulverizirani premogov pepel. Pepel je 
ostanek, ki ga dobimo po gorenju premoga v prahu 
v modernih pečeh mnogih elektrarn. Pepel najprej 
oblikujemo v  kroglice, nato ga podvržemo žganju ali 
»sintranju«, npr. Lytag (trgovsko ime). Montirano je 
bilo precejšnje število zgradb iz lahkega betona, armi­
ranega na gradbišču. (Razpolagamo s polbarvnimi ilu­
stracijami vseh konstrukcij, ki so tu omenjene in še 
z nekaterimi drugimi.)
Velike škatlaste nosilce iz lahkega betona so upo­
rabili za razširjenje B. O. A. C. hangarjev za krila na 
letališču v Londonu. Nosilci z razpetino 198 čevljev, 
16 čevljev globoki in 4 čevlje široki so bili vliti na 
gradbišču. Pri tem so uporabili agregat Lytag. Upo­
rabili so lahki beton namesto jeklenih mrežastih no­
silcev iz dveh vzrokov. Prvič, ker je bila postavljena 
zahteva po dveurni odpornosti proti ognju, in drugič 
ker bi bila uporaba jeklenih mrežastih nosilcev precej 
dražja.
Na starih temeljih so postavili novo trgovino za 
kooperativno družbo Worksop. Lahki beton z agrega­
tom Aglite je bil uporabljen za podne in strešne plo­
šče, stopnišča, hodnike in za oblogo stebrov, tako da 
dodatna tla niso povzročila nobenega večjega bremena 
na temelje, kot ga je prvotno poslopje.
Trinajstnadstropni stanovanjski blok v Wimbledo- 
nu in 12-nadstropnega v Kocherstru so konstruirali iz 
nearmiranih nosilnih sten, pri čemer so uporabili Leca 
(Irg, ime za ekspandirano glino iz rotacijske peči). 
Beton, pripravljen na gradbišču, združuje ustrezno 
trdnost in je dovolj toplotno izoliran, tako da niso 
potrebni dragi izolacijski materiali. Penjeno žlindro 
uporabljajo za ravne strehe, vključujoč s t r e š n i k e  
z nosilnim delom zato-, da bi se po-večala toplotna izo­
lacija in eliminirala kondenzacija.
Drugi od teh betonov je aerirani beton, ki se raz­
likuje od lahkega betona po tem, da se doseže celična 
struktura z uvajanjem zraka v betonsko mešanico, ko 
je ta v plastičnem stanju. Aerirani beton je sestavljen 
iz cementa ali apna, s silicijevim materialom, kot sta 
mivka ali pulverizirani premogov pepel. Pridobivanje 
aeriranega betona je zapleten tovarniški proces in ga 
ni mogoče izvršiti na gradbišču. Beton vlivajo v velike 
modele in ga nato sekajo, ko je še v plastičnem stanju, 
v plošče ali v  bloke, preden ga obdelajo v avtoklavu, 
ki deluje kot ogromen lonec na pritisk. V Veliki Bri­
taniji proizvajajo ta tip betona v  gostotah, ki variirajo 
od 30 do 50 lb na kubičen čevelj. Tipični primeri, kjer 
so rajši uporabili aerirani beton, so zgradba servisov 
Združenja za cement in beton (C & CA) v Wexham 
Springsu, streha Fordove tovarne v Halewoodu in sta­
novanjski projekt za Basildon New Town. C & CA 
poslopje ima okvirno konstrukcijo do višine prvega 
nadstropja in plošče v višini prvega nadstropja iz ar­
miranega betona. Toda drugo je vse zgrajeno iz aeri- 
ranih betonskih elementov. Zunaj je okvir obložen s 
ploščami v velikosti višine nadstropja in 8 inch, de­
beline. Streha je sestavljena iz armiranih plošč, debe­
line 8 inch, in z razpetino 20 čevljev. Notranje pre­
grade so povsod iz 4 inch, debelih, armiranih elemen­
tov. Za Fordovo tovarno so porabili približno 25 akrov 
(40,467 ara) armiranih strešnih plošč. Stanovanjski pro­
jekt za Balidon New Town je največji samostojen 
projekt te vrste, ki uporablja aerirani beton pri nas 
(Angl.); 18 takih hiš so zgradili kot prototipe, sedaj 
jih je več kot 800 v gradnji. Zunanje stene, stropovi, 
strehe in pregrade so zgrajene samo iz armiranih aeri- 
ranih betonskih elementov.
Pokazalo se bo, da se ta dva tipa betonov precej 
dopolnjujeta. Lahki beton, ki ga je možno napraviti 
na gradbišču in ima visoko gostoto, je primeren za 
večino tipov zgradb, ki so konvencionalno grajene z 
betonom, ki vsebuje pesek, medtem ko je aerirani be­
ton, ki je tovarniški proizvod, v oblikah prefabricira- 
nih plošč za strehe, stene, stropove in pregrade.
Druga važna uporaba lahkih betonov je za ne- 
nosilne toplotno izolacijske s t r e š n i k e  za strehe. 
Strešniki iz lahkega agregata imajo navadno grobo 
gradacijo lahkih agregatov, kot je zgoraj omenjeno. 
Aerirani betonski strešniki seveda ne morejo biti avto­
klavirani.
L J U B L J A N I
O BVESTILA
V O D O G R A D B E N E G A  L A B O R A T O R I J A  V
Eksperimentalna potrditev teorije kritičnega prereza
((Konec objave iz GV 1965/11)
Hidravlični računi so pokazali, da nastopi kritični 
režim v infleksnem prerezu gladine, tj. v prerezu, kjer 
ukrivljenost gladine prehaja iz konveksne v konkavno, 
ne pa v kritičnem prerezu samem. V infleksnem pre­
rezu odpadejo centrifugalne sile, ker gladine niso 
ukrivljene, tako da je ohranjen zakon linearnega na­
raščanja hidrostatičnega pritiska z globino. Ta ugoto­
vitev v hidravliki doslej ni bila precizno formulirana.
Navzlic temu, da nad zožitvijo nismo< dosegli teo­
retično pred postavljanih globin, kar je zopet posledica 
zaradi centrifugalnih sil zmanjšanega hidrostatičnega 
pritiska, pa gladine nad zožitvijo niso več odvisne od 
višine gladin pod kritičnim prerezom, tako da je ta 
kritični prerez z zajezbo dejansko odločilni ali kon­
trolni prerez. Vodne množine, ki se pretakajo skozi ta 
prerez, je mogoče izraziti z enostavno parabolično 
funkcijo globine, namreč Q = C . t ' ? . Iz naših poiz­
kusov določene vrednosti parametrov C in ß so poka­
zale pri različnih vodnih množinah tato majhne raz­
like, da jih smemo šteti za konstantne. To dejstvo pa 
usposablja kritični prerez z zajezitvijo, preračunan po 
obravnavanih novih metodah, kot hidrometrično- pri­
pravo Venturi j evega tipa, pri čemer imamo to ugod­
nost, da sta parametra C in ß za konkreten primer 
konstantna, kar pri običajnih Venturijivih vsaj glede 
parametra C ne drži, saj so potrebni dodatni popravni 
koeficienti, odvisni od globine vode.
Rezultati teoretične študije in eksperimentalnih 
raziskav imajo za praktično hidrotehniko naslednji 
pomen: Pri gradnji stopenj v manjših melioracij­
skih vodotokih z zelo majhnimi padci naj bi bil končni 
prerez tik nad stopnjo izoblikovan kot kritični prerez 
brez zajezbe, s čimer bi bila odpravljena depresija 
vodne gladine nad stopnjo in eliminirana nevarnost 
erozije. Konstruktivno bi bilo priporočljivo' izvesti 
krajši konvergenten prehod iz normalnega prereza v 
kritični prerez, dno in brežine struge v tem prehod­
nem odseku pa utrditi.
Kritični prerez z zajezbo, pri čemer naj zajezba, 
pred postavljana v računu, ne bi bila manjša od 25°/», 
pa bi prišel v poštev kot merska priprava v namakal­
nih kanalih in drugod. Odtočno množino bi bilo treba 
izraziti kot funkcijo globine tik pred začetkom kon­
vergentnega dela, za določitev parametrov C in ß pa 
bi bilo treba po eni ali drugi hidrometrični metodi 
izmeriti vsaj dve, čim bolj različni vodni množini.
Drugi cevovod vodovoda 
Bodensko jezero — Stuttgart
O b v e s t i l o
IV. POSVETOVANJE JUGOSLOVANSKEGA
DRUŠTVA ZA  HIDRAVLIČNE RAZISKAVE
Septembra 1966 (natančen datum bo še določen) 
bo v Sarajevu IV. posvetovanje Jugoslovanskega dru­
štva za hidravlične raziskave. Za posvetovanje so do­
ločene naslednje teme:
I. Problemi nestalnega toka
II. Tok s prosto gladino
III. Problemi usedanja in erozije
IV. Vpliv toka na hidrotehnične objekte
V. Elektronika v hidravliki
Interesenti naj pošljejo referate, ki bodo natiskani 
pred posvetovanjem, do 1. maja 1966 na naslov: Zavod 
za hidrotehniku, Sarajevo, Stjepana Tomiča 1 (IV. Sa- 
vetovanje za hidraulička istraživanja).
(Nadaljevanje s strani 17)
Povzetek glavnih prednosti lahkih betonov:
1. zmanjšana teža vodi k:
a) ekonomičnosti pri načrtih za temelje in kon­
strukcije,
b) ekonomičnost pri stroških prevoza,
c) lažja obdelava in hitra postavitev zaradi 
stroškov tovarne in dela;
2. poprečna toplotna izolacija, ki prihrani stroške 
za ogrevanje in gorivo. Toplotna prevodnost (»K« vred­
nost) lahkih betonov je  v območju od ca. 0,75 do 3,5, 
medtem ko ima navaden beton »K« vrednost ca. 10,0;
3. večja odpornost proti ognju. F.
Deset let se že oskrbuje Stuttgart z okolišnim in­
dustrijskim področjem z vodo iz Bodenskega jezera. 
Obstoječi cevovod pa ne more več pokriti vedno večje 
potrebe. Združenje porabnikov vode iz Bodenskega je­
zera se je zato odločilo, da zgradi drug cevovod, ki 
naj po najkrajši poti poveže Bodensko jezero in Stutt­
gart. Geološke raziskave in vrtanja so že od poletja 
v teku, gradbeni načrti so odobreni.
Novi cevovod bo 110 km dolg in bo imel premer 
1300 mm ter bo dajal na sekundo 3000 litrov vode. 
Višinska razlika med začetno in končno točko znaša 
170 m, zato niso potrebne posebne prečrpovalne postaje.
Tehnične težave nastajajo le v območju Svabskih 
Alp, kjer je treba izvrtati rov dolžine 24 km. Rov vrtajo 
z najmodernejšimi stroji z dveh strani ter računajo, 
da bodo dnevno poprečno izvrtali 20 metrov rova. 
Rov ima premer 2,65 m in bo obbetoniran z 20 cm 
deblo oblogo.
Gradbena dela bodo trajala 3 leta in bodo pred­
vidoma zaključena v poletju 1969. Gradbeni stroški so 
preračunani na 68,7 milijard din.
Marjan Prezelj, dipl. inž.
INFORMACIJE 67
Z A V O D A  Z A  R A Z I S K A V O  M A T E R I A L A  I N  K O N S T R U K C I J  V L J U B L J A N I
Leto VII. 1 Serija: IZVEDBE Januar 1966
Akustika in elektroakustične naprave v hali Tivoli
Uvod
Število velikih hal za javne prireditve se je v po­
vojnem času v svetu močno povečalo. Prve hale so bile 
namenjene predvsem potrebam športa, kjer so mno­
žični nastopi pred velikim številom gledalcev že tradi­
cija. Kmalu so se pojavile potrebe po velikih prire­
ditvenih prostorih tudi na področju glasbe, kjer so 
rabili prostore za prirejanje glasbenih revij, festiva­
lov itd. Ker so se interesi prirediteljev združevali dosti­
krat v enem samem kraju, je iz ekonomskih razlogov 
prišlo do gradnje hal za vse vrste prireditev.
Športne hale so akustično nezahtevne, saj gre v 
tem primeru le za vidni vtis. Ce pa hočemo halo upo­
rabiti za glasbene nastope, je stvar drugačna, saj je 
v tem primeru slušni vtis primaren. Akustična uredi­
tev hal je precej težavna. Zaradi tipične oblike — 
areno omejujejo tribune — je mogoče akustično obde­
lati in oblikovati le strop, saj sten praktično ni. Ker se 
zvok razširja na vse strani in ga moremo voditi do 
poslušalcev le po stropu, zgubimo mnogo zvočne ener­
gije. Zaradi velikih razsežnosti pride do zakasnitev
zvoka, ki jih slišimo kot jek. Končno je tu velikanski 
volumen, ki je tudi za 20-krat večji od srednjevelike 
dvorane. Ker se mora zvočna energija izvora zvoka 
npr. solista razširiti v tem primeru na 10—20-krat 
večji prostor, bo jakost zvoka močno padla. Pri izred­
no velikih ansamblih je še možno doseči ustrezni nivo 
zvoka, pri manjših pa mora akustik poseči že po elek- 
troakustičnih sredstvih.
Hala Tivoli spada po svoji velikosti prav gotovo 
med največje tovrstne zgradbe. Dolga je 111 m, široka 
77 m, strop nad areno pa je 11 m visok. S svojimi 
65.600 m3 prostora je večja od marsikatere hale na 
svetu. Na njenih tribunah je prostora za 8000 gledal­
cev, s stojišči pa more gledati prireditve nad 10.000 
ljudi.
Hala je bila postavljena v pičlih šestih mesecih. 
Projektiral jo je ing. arh. M. Božič (Projekt Ljubljana) 
glavna dela so izvajala podjetja Metalna Maribor 
in GP Tehnika, inženiring pa Ljubljanski investicijski 
zavod.
Notranjost hale Tivoli, pri­
pravljene za »Hokej 66« 
(Ing. arh. M. Božič, foto 
D. Skerlep)
Akustična ureditev hale
Za akustično ureditev velikih del hal nimamo usta­
ljenih pravil. Pri športnih halah v splošnem zadošča, 
da z akustično obdelavo zmanjšamo velik hrup. V pri­
merih, ko so hale namenjene tudi drugim prireditvam 
— zlasti glasbenim, pa je treba vsaj smiselno upošte­
vati splošna pravila za akustično ureditev dvorane.
Eden važnih faktorjev pri akustični ureditvi je 
čimbolj ustrezna dolžina odmeva oz. kot se strokovno 
izražamo, dolžina reverberacije. Ker se absorpcija zvo­
ka s številom obiskovalcev močno spreminja, so razli­
ke v dolžini odmeva med polno zasedenim in praznim, 
akustično neobdelanim prostorom zelo velike. Pri halah 
so te razlike toliko večje, ker so sedeži gladki, netape- 
cirani, sten ni, arena pa je prav tako gladka ploskev, 
ki ne absorbira zvoka. In če ni akustično obdelan niti 
strop, je situacija zares kritična. Za dobro akustičnost 
je zelo važen kriterij faktor akustične kvalitete. To je 
razmerje med energijo koristnega in škodljivega zvo­
ka, ki pride do poslušalca. Odvisnost od raznih para­
metrov: volumena prostora, dolžine odmeva, razdalje 
od izvora zvoka in motnjami je precej zamotana 
Ustrezni obrazec navajamo le informativno.
N/2.T r2 +  24,8 N t (1 — e-o,862/t)/v  +  Ern 
Q ~~ 24,8 N t—0.882/t/v + Ers +  Est
N =  moč izvora zvoka 
Ern =  koristni odbiti zvok 
Ers =  škodljivi odbiti zvok 
Est =  nivo hrupa 
V =  volumen 
t == dolžina odmeva
Čim večji je faktor akustične kvalitete, tem boljšo 
akustičnost lahko pričakujemo. Če se zadovoljimo s 
faktorjem Q =  1 tj. če je energija koristnega zvoka 
enaka energiji nekoristnega in nivo motenj zelo nizek, 
je pri kvalitetnem radiju 10—12 m odmev lahko dolg
0  L£6A ZVOČUKOV
A  OBLOGA 2  M OOJO A B SO R PC IJO  
R  R£fL ffCr/RAJOOA OBLOGA
Hala Tivoli — prečni presek
Reportažna 
kabina RTV
3—3,2 sekunde. Za bolj oddaljene sedeže dobimo pod 
isto predpostavko dolžino odmeva 1,25 sekunde, če pa 
upoštevamo tudi motnje, bi moral biti odmev še krajši.
Pri akustični ureditvi hale Tivoli smo prišli do 
sklepa, da bo najprimernejša dolžina odmeva pri polni 
zasedbi 1 sekundo, pri polovični zasedbi pa 1,1 sekun­
de. Frekvenčna odvisnost naj bo kolikor mogoče line­
arna. Po preračunu bi dobili v akustično neobdelani 
prazni hali pri frekvencah 500—1000 Hz okrog 13 se­
kund dolg odmev, ki bi pri 100 °/o obisku padel na 
približno 3 sekunde. Pri nižjih frekvencah in a/3 obisku 
pa bi dobili kakih 7 sekund odmeva.
V hali Tivoli smo akustično obdelali predvsem 
strop. Obložili smo ga s posebnimi oblogami iz alu­
minijaste pločevine. Posamezni elementi so trapezne 
oblike oz. preseka ter polnjeni z mineralnim filcem. 
Uporabili smo tri vrste elementov, ki se razlikujejo le 
po perforaciji. Elementi z gosto perforacijo imajo fre-
Detajl stropa 
z oblogami, 
zvočnikom 
in anemosta- 
tom
kvenčno skoraj neodvisen koeficient absorpcije, ele­
menti z redko perforacijo pa dušijo predvsem frekven­
ce med 100 do 400 Hz. Elemente iz neperforirane ploče­
vine pa smo uporabili predvsem kot reflektorje zvoka, 
saj je njih koeficient absorpcije minimalen. Vertikalne 
ploskve stropa in zunanjega dela vzdolžnih sten smo 
prekrili z industrijskimi oblogami IZAL. Te obloge 
smo v tem primeru uporabili za preprečevanje škodlji­
vih refleksov.
. t Hk
Frekvenčna odvisnost reverberacije v hali Tivoli
Celotno ploskev stropa smo s prej opisanimi strop­
nimi elementi močno razgibali, posamezna polja pa 
nagnili tako, da smo dobili koristne reflekse na tribu­
nah ter zmanjšali možnost nastanka večkratnega od­
boja med ploskvijo arene in stropom. Da bi pri močnih 
izvorih zvoka le ne prišlo do nevšečnosti, smo namestili 
obloge z največjo absorpcijo na srednjo ploskev stropa, 
na stranskih ploskvah pa smo razvrstili vse tri tipe 
oblog, upoštevajoč pravila geometrične akustike.
Dolžino odmeva smo kontrolirali z meritvami. Re­
zultati so razvidni iz diagrama frekvenc. Merili smo
Mešalni pult v tonski kabini
pri nezasedeni dvorani (krivulja a), krivulji b in c (za 
polno zasedeno halo s 6000 gledalci in delno zasedeno 
dvorano s 3000 gledalci) pa sta izračunani. Kot je iz 
diagrama razvidno, smo se dobro približali prepostav- 
ljenim vrednostim, pri čemer je tudi frekvenčna odvis­
nost reverberacije dokaj linearna.
Zvočni vtis, ki ga napravlja dvorana, je zelo dober. 
Zvok je primerno dušen, svetel in prijeten. Škodljivih 
refleksov pri dosedanjih prireditvah niso opazili. Da je
akustična ureditev hale uspela, pričajo tudi ugodne 
ocene domačih in tujih strokovnjakov, vendar si mo­
ramo biti na jasnem, da ni mogoče, da bi akustika hale 
ustrezala vsaki prireditvi in vsakemu ansamblu. Zato 
je treba pred vsako prireditvijo dobro premisliti, 
kakšen nastop lahko v tako ogromnem prostoru uspe. 
To^pa zahteva seveda izkušenj pri nameščanju in ob­
likovanju odra ter dobro tonsko tehniko in režijo.
Akustična ureditev tehničnih prostorov
Glavni tehnični prostori kot npr. tonska kabina, 
kabina za spikerje, režijo itd. so nameščeni na mostu, 
ki povezuje obe vzdolžni tribuni. Ti prostori leže funk­
cionalno zelo dobro, da je z mosta odličen pregled nad 
dogajanjem v areni. Akustično pa leže zelo neugodno, 
saj so tako rekoč sredi hrupa. Posebno dobro je treba 
zvočno izolirati kabine za spikerje, tonskega tehnika 
in režiserja, saj zahteva delo v njih zbranost in mir. 
Popolnoma nesprejemljivo je, da bi npr. v odmorih 
napovedi oz. obvestil slišali skozi mikrofon spikerja 
ropot in klice, in prav tako tudi ne gre, da bi tonski 
tehnik in režiser uravnavala in kontrolirala ton sredi 
hrupa.
Zaradi omejene teže smo za stene kabin na mostu 
uporabili posebno lahko konstrukcijo. V bistvu sestoji 
iz dveh plošč iz jeklene pločevine, med katerima je 
nameščen mineralni file. Poleg tega smo hrup v kabi­
nam dušili z oblogami iz perforiranih lesonitnih plošč. 
Okna kabin se neprodušno zapirajo ter imajo dvojno 
zasteklitev. Teža konstrukcije zunanjih sten kabine je 
le 35 kg/m2, zvočna izolacija pa približno 42—45 dB. Če 
bi uporabili za omenjene stene namesto dvojne enojno 
homogeno konstrukcijo, bi za isto izolacijo potrebovali 
steno s težo 160 do 200 kg/m2. Dosežena izolacija kabin 
v glavnem ustreza, le spikerske kabine bi kazalo še 
bolj izolirati.
Za radijske in TV prenose je predvidenih na obeh 
tribunah preko 60 reporterskih kabin. Da bi omogočili 
reporterjem neposreden kontakt z vzdušjem v hali, so 
kabine proti hali odprte, med seboj pa so dobro izoli­
rane z lahkimi dvojnimi stenami.
Kabine smo znotraj obložili z oblogami, ki močno 
vpijajo zvok tako, da je hrup iz dvorane nekoliko 
zmanjšan, kar ugodno vpliva na delo reporterjev.
Na jekleni tribuni so predvidene tudi montirnice 
RTV, kjer reporterji dopolnjujejo oz. snemajo repor­
taže mimo direktnih prenosov. Ti prostori imajo funk­
cijo študijskih prostorov in bi jih morali enako izoli­
rati kot kabine na mostu.
V tem primeru smo najnujnejšo zvočno izolacijo 
dosegli kar s porazdelitvijo prostorov tako, da leže 
zvočno bolj občutljivi prostori zraven mirnih prosto­
rov, namenjenih za arhive. Predvideli smo tudi najnuj­
nejšo akustično ureditev, ki pa je izvedena le provi­
zorično.
Naprave za zvočne efekte in ozvočenje
Kot smo že uvodoma povedali, izgubi naravni zvok 
v velikih halah na svoji poti do poslušalca toliko ener­
gije, da ga moramo ojačiti z elektroakustičnimi sred-
Aparatura za 
objavljanje
stvi. Ojačenje zvoka moramo izvesti tako, da posluša­
lec ne opazi, da je prireditev ozvočena in mora imeti 
vtis, da sliši naravni zvok. Seveda velja to pravilo 
samo za tiste nastope in prireditve, kjer praviloma 
poslušamo naravni zvok kot npr. pri koncertih v kon­
certnih dvoranah. Drugačna pa je stvar, če imamo pri­
reditev, ki se v osnovni izraznosti naslanja na elektro- 
akustične naprave. V tem primeru pa ne gre več za 
podpiranje osnovnega izvora zvoka, temveč za nov 
efekt oz. nov zvok. Da dobimo res dober in kvaliteten 
zvok, ni dovolj, da uporabimo napravo s čim manjšim 
popačenjem. Pri razporeditvi zvočnikov v velikem pro­
storu moramo paziti, da ne pride med primarnim, 
direktnim zvokom izvora ter zvokom iz zvočnikov do 
prevelikih časovnih razlik. Prav tako ne sme priti do 
prevelikih časovnih razlik med zvokom iz posameznih 
zvočnikov. Iz prečnega preseka hale je razvidno, da 
napravi direktni zvok precej krajšo pot do poslušalca, 
kot pa odbiti zvok. Razlika je tem večja, čim bliže je 
izvor zvoka prvim vrstam sedežev na tribunah. Še več­
jo razliko dobimo med potjo direktnega zvoka in zvo­
kom iz zvočnikov na zadnjih sedežih trubine. V tem 
primeru pride zvok iz zvočnikov celo prej do poslušal­
cev kot direktni zvok. Razlika obeh poti znaša 26 do 
27 m oz. časovno izraženo okrog 80 milisekund. Tako 
velika časovna razlika že zelo moti poslušalca, saj uho 
posamezne zvoke že diferencira. Zvoki se ne zlivajo 
več v eno celoto, temveč jih zaznavamo ločeno. Zaradi 
prehitevanja zvoka iz zvočnikov nastane dodatna ne­
prijetnost: uho izgubi orientacijo za zvok. Pri poslu­
šanju nimamo več vtisa, da prihaja zvok od izvora 
zvoka, ampak slišimo, da zvok prihaja iz smeri, kjer 
je nameščen zvočnik. Dezorientacija ušesa se ne spre­
meni, tudi če je direktni zvok močnejši. Če hočemo to 
nevšečnost popraviti, mora imeti elektroakustična na­
prava možnost, da zvok iz zvočnikov umetno za­
kasnimo.
Iz akustičnih pogojev in razmer v prostoru izhaja 
še ena zahteva na elektroakustično napravo: to je mož­
nost dodajanja umetnega odmeva v samem prostoru.
Kadar je nastop solista pri nekem koncertu izključno 
vezan na prenos preko elektroakustičnih naprav, pride 
do zahteve oz. želje, da ob njegovem partu ves prostor 
zazveni, skratka da prične prostor odmevati. Efekt 
dodajanja umetnega odmeva je v snemalni tehniki že 
dolgo znan, redko pa ga uporabljajo pri ozvočenjih 
dvoran. Naravni odmev sestoji v bistvu iz velikega 
števila odbitih zvočnih valov, ki prihajajo z velikimi 
časovnimi zakasnitvami do ušesa poslušalca. Cim boljše 
reflektirajo stene zvočne valove, tem močnejši in dalj
časa trajajoči so ti refleksi, skratka dalj časa traja 
odmev. Ce napajamo zvočnike z elektroakustično na­
pravo tako, da prihaja zvok iz njih s primernimi časov­
nimi zakasnitvami, dobimo podoben efekt, kot če bi se 
stene prostora razmaknile in pričele močno reflektirati 
zvok. Tako dobimo vtis, da je prostor postal odmeven.
Elektroakustična naprava, ki bi ustrezala vsem 
prej omenjenim zahtevam, ni več preprosta. Po teh­
nični strani mora ustrezati zahtevam na prvovrstne 
profesionalne naprave: imeti majhno popačenje, šum itd.,
G LAV Ul. MGŠALHI PULT
po funkcionalni strani pa mora omogočati prenašanje 
zvoka z več mikrofoni, reprodukcijo plošč in magneto­
fonskih trakov, imeti mora napravo za umetno zakas­
nitev zvoka, filtre za korekcijo tona itd.
Elektroakustična naprava v hali Tivoli je zgrajena 
in zasnovana po najmodernejših vidikih in ustreza 
vsem tehničnim in funkcionalnih zahtevam.
Centralna apratura pa sestoji iz mešalnega pulta, 
ki ima 12 vhodov za mikrofone, gramofone in magneto­
fone, na katere je s preklopom možno priključiti kar 
24 izvorov modulacije. Ton oz. modulacijo je mogoče 
poljubno regulirati, korigirati in mešati, za kar so pred­
videni razni filtri in regulatorji. Posamezne vhode lah­
ko združujemo v skupine, t. i. modulacijske kanale, na 
katere lahko priključimo končne ojačevalnike, ki napa­
jajo zvočnike, napravo za umetno zakasnitev zvoka ter 
ločilne ojačevalnike za prenos osnovne modulacije za 
prenose RTV. Preklopno polje ima 98 preklopnikov, 
s katerimi je mogoče vključevati in izključevati posa­
mezne ojačevalnike, napravo za umetni odmev itd. 
Končni ojačevalniki imajo 550 W moči in je nanje mo­
goče priključiti 95 zvočnikov v stropu hale ter 8 zvoč­
nih stebrov. Naprava za umetno zakasnitev zvoka ima 
4 kanale, katerih zakasnitev je možno poljubno nasta­
viti od 50 m/sek dalje. Uporabljeni zvočniki so 10-vatni 
in imajo frekvenčni obseg od 60—12.000 Hz.
Tehnični podatki celotne naprave ustrezajo zahte­
vam študijske tehnike: frekvenčna karakteristika je 
linearna od 30—15.000 Hz ± 1 dB, popačenja pa so 
manjša od 1 % ; šum naprave je — 125 dBm.
Za dnevno uporabo ter za objave in obvestila za 
publiko sta bili predvideni še 2 manjši napravi z moč­
jo 250 vatov. Imata 6 vhodov in je mogoče nanje pri­
ključiti 2 mikrofona, gramofon, magnetofon in radijski 
sprejemnik. Namenjeni sta v prvi vrsti za dajanje ob­
vestil in objav ter klicanje oseb v prostorih izven hale, 
po potrebi pa je nanje mogoče priključiti tudi te zvoč­
nike.
V preklopno polje moremo ločeno vklopiti deset 
skupin zvočnikov, tako da kličemo samo v tiste prosto­
re, kjer so ljudje, ki jim je obvestilo namenjeno, in pri 
tem ne motimo drugih.
Obe napravi sta povezani s centralno napravo in 
jo po potrebi dopolnjujeta, v primeru okvare pa ju 
uporabimo lahko kot rezervo. Povezava je prikazana 
v priloženem shematskem načrtu, iz katerega so raz­
vidni tudi vsi glavni detajli.
Naj ob koncu omenimo še nekaj potankosti o de­
lovanju elektroakustične naprave.
Centralna aparatura ima, kot smo že povedali, tri 
modulacijske kanale. Nanje moremo priključiti kateri­
koli izvor modulacije: mikrofon, gramofon ali magne­
tofon. Ce ločeno priključimo na dva modulacijska ka­
nala mikrofona, ki zajemata npr. levo oz. desno stran 
orkestra, ali pa oba sistema stereomikrofona, moremo 
ustvariti v hali stereofonski zvok. Potrebno je le, da 
na oba kanala priključimo dva končna ojačevalnika, 
ki napajata zvočna stebra, katera postavimo pred gle­
dalce npr. na obeh straneh odra. Pravtako je mogoče 
brez težav reproducirati preko obeh kanalov stereo po­
snetke z gramofonskih plošč ali magnetofonskih tra­
kov. Seveda ni lahko ustvariti v veliki hali ambient 
koncertne dvorane, saj nastane stereoefekt predvsem 
v osrednjem delu dvorane, to je v areni, kjer bi morali 
biti tudi sedeži za gledalce. Vendar bi mogla izkušen 
tonski mojster in spreten režiser ob podpori primerne 
scene in paravana uspešno izkoristiti možnosti, ki jih 
daje naprava ter ustvariti zanimive efekte.
Že pri splošnem opisu smo povedali, da ima na­
prava vgrajene razne filtre, s katerimi je mogoče spre­
minjati barvo in sestavo tona. Novost v tehniki elektro- 
akustičnih naprav so filtri za prisotnost (Präsenz-filter). 
Ti filtri tako preoblikujejo zvok, da imamo vtis, da se 
nam je govornik bolj približal: govor zveni bolj ne­
posredno nekako tako, kot da bi govornik govoril v 
ožjem krogu. Efekt prisotnosti ni pri vseh glasovih 
enako izrazit in ga more tonski mojster naravnati in 
poljubno stopnjevati. To velja deloma tudi za soliste, 
katerih izvajanje je prav tako mogoče bolj približati 
poslušalcem. Seveda mora v tem primeru tonski moj­
ster uporabljati filter z velikim občutkom, da ne po­
kvari barve naravnega tona.
Nadaljnja pridobitev so ojačevalniki z avtomatično 
regulacijo dinamike. Pri napovedih in športnih repor­
tažah se dostikrat zgodi, da napovedovalec ali reporter 
nehote prilagodi jakost govora hrupu okolice oz. doga­
janju. Ce nepričakovano povzdigne glas ali celo za­
vpije, ni mogoče jakosti zvoka ročno zregulirati. Za­
radi tega pride do prekrmiljenja ojačevalnika in s tem 
do popačitev zvoka. Ojačevalniki z avtomatično regu­
lacijo dinamike pa dinamične razlike avtomatično iz­
ravnajo in je zvok iz zvočnikov bolj čist in enako­
meren.
In ob koncu še ena majhna dopolnitev naprave. 
Ko prehaja zvok iz zvočnikov do poslušalcev, se nivo 
visokih tonov, če je razdalja večja, zniža. Ton postane 
nejasen, nekoliko zamolkel. Izgube visokih frekvenc 
lahko pri tej napravi kompenziramo s filtri, ki jih je 
mogoče vključiti v vsak zvočniški tokokrog. Tako lahko 
dosežemo boljši zvočni vtis pri gledalcu oz. poslušalcu.
Elektroakustična naprava v hali Tivoli je doživela 
svojo najboljšo preizkušnjo ob nastopu orkestra Arm­
strong. Ob viharnem navdušenju osemtisočglave mno­
žice so morali ojačevalniki delovati z vso močjo, pri 
čemer smo izmerili, da je znašala jakost zvoka v ko­
nicah blizu 100 fonov.
Dve nadaljnji veliki prireditvi, pri katerih so se 
izkazale mnogostranske možnosti elektroakustične na­
prave v hali Tivoli, sta bili svetovno prvenstvo v na­
miznem tenisu in sedaj svetovno prvenstvo v hokeju 
na ledu.
DUŠAN VENDRAMIN, DIPL. IN2,
Zveza
gradbenih
organizira spomladi naslednje strokovne ekskurzije: 
v tovarno SIPOREX, Pula
na gradbišče letališča SPLIT z ogledom cestnih 
objektov na jadranski magistrali 
v Djerdap
v Kairo - Asuan - Luxor 
na EXPOMAT v Pariz
PODROBNA POJASNILA LAHKO DOBITE PRI NAŠI 
ZVEZI
inženirjev in tehnikov za Slovenijo
vzdržuje, rekonstruira in 
gradi ceste, kanalizacijsko 
omrežje, ureja okolico sta­
novanjskih in poslovnih 
novogradenj, gradi in vzdr­
žuje parke in zelenice, 
opravlja priključke zgradb 
na komunalne napeljave, 
izkope vseh kategorij ter 
druga dela po konkurenč­
nih cenah
Za cenjena naročila 
se priporočamo
komunalno
LJUBLJANA
Viška cesta 65 podjetje
v i c
gradls centrala ljubljana
Organizira, projektira, nadzoruje in izvaja enostavno 
in razširjeno reprodukcijo stanovanjskega in poslov­
nega fonda, gospodari s poslovnimi prostori v druž­
beni lastnini in realizira vsa dela tekočega in inve­
sticijskega vzdrževanja stanovanjskega oziroma po­
slovnega fonda preko lastnega servisa za vzdrževanje 
hiš, razvija organizacijo namenskega varčevanja za 
gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov ter nudi 
vso potrebno pomoč hišnim in delovnim organizacijam
Stanovanjsko podjetje DOM
Ljubljana
Kersnikova 6/4