Leto LXX Stev. 254 a V Ljubljani, v sred«, 4. novembra 1942-XXI fSSST^iSj?^TS^Ii Prezzo - Cena L 0.80 Ntrofnini mtHČna 18 Lir, ea tnozem-•tvo 20 Lil — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ea Inozemstvo 50 Lir Ček. rad Ljubljana 10.650 ta naročnino in 10.349 za rnserat«. Podrutnicai Novo mesto. SLOVENEC Izhaja Tlak dan ciatraj razen p ooedeljka to dneva po prazniku. Izkljnčna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | izvora: Unione Pnbbliciti Italiana S. A., Milana š Uredalttvo In tputii Kopitar leve 6, L|obl|»n«. Redazione, Ammiolstrazlnoei Kopitarjeva 6, Lobiana. teleloD 4001- 4005. Abbonamentb Me»e 18 Ltre: E.tero mete A) Lire. Edison« domemoa. anno 34 Lire. tu ter o 50 Lir« C C~ f J Lubiana 10 650 pei «h »bbo-oameatl 10 344 pej 1e tnierzloai. Pllialel Novo me« t a. Coneessionaria esclnsiva per la pnbhlicitA di provemenza italiana ed estera: Unione PohbllcilA Italiana !i K. Milano. La battaglia continua con violenza Valorosi contrattacchi dalle trupps dell Asse • Oltre 90 mezzi corazzati distrutti - 19 velivoli nemici abbattuti - Un sommergibile colato a pico Bollettino No 891 II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: La battaglia sul fronte delPE g g i 11 o h di-vampata ieri di violenza aneora maggiore. La rinnovata pressione sviluppala da imponenti iorze blindate nemiche e stata validamente arrestata dalle truppe delPAsse che con strenuo valorc sono pas-sate a piu riprese al contraitacco. L'avversario ha subito perdite ingenti sopra-tutto in mezzi corazzati dei quali oltre 90 sono stati distrutti. Anche le nostre perdite sono elevate. Aspri combattimenti sono aneora in corso. L'arma aerea ha partecipato con tulle le sue spccialila alla lotta conlraslando 1'aviazione bri-lannica, batlendo le colonne nemiche ed agendo senza tregue sulic loro relrovie, in numerosi duelli tre apparecchi venivano abbattuti da nostri cacciatori, dodici da que!li germanici. Velivoli italiani e tedesehi di scorH ad un convoglio hanno respinto allacchi aerei e fatto precipitare in fiamme ouattro bimolori. Nostri mezzi navali hanno affondato un sommergibile nemieo. Srdita bitka se nadaljuje Junaški protinapadi osnih čet - Nad 90 tankov uničenih - 19 sovražnih letal sestreljenih - Ena podmornica potopljena Vojno poročilo št. 891 Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Bitka na egiptovskem bojišču se je včeraj razvnela še z večjo silovitostjo. Ponovni pritisk močnih sovražnih oklepnih sil je bil krepko ustavljen od osnih čet, ki so v hrabrem pogumu večkrat prešle v protinapad. Nasprotnik je imel velike izgube zlasti v oklepnih sredstvih, od katerih je bilo nad 90 uničenih. Tudi naše izgube so znatne. Srditi boji so še v teku. Letalstvo se je z vsemi svojimi vrstami udeležilo boja, zoperslavljajoč se angleškemu letalstvu, bijof po sovražnih kolonah in brez nrestanka delujoč nad sovražnim zaledjem. V številnih dvobojih so naši lovci sestrelili tri stroje, nemški pa 12. Italijanski in nemški lovci, ki so spremljali nek konvoj, so odbili sovražna letala ter v plamenih sestrelili 4 dvomotornike. Naša pomorska sredstva so potopila eno sovražno podmornico. Proslava 28. oktobra na ruskem bojišču Italijanski vojaki so s polnim prezirom do sovražnika slovesno praznovali 20 letnico Pohoda na Rim Dansko bojišče, 3. nov. AS. Vojni dopisnik agencije Štefani poroča: Ker sovražnik ni mogel zmanjšati pritiska na zadnje branilce Slalingrada v severnem delu mesta, so se sovražniki trudili z napadi n ajugu ter so istočasno povečali svoje delovanje ob Donu. Južno od Stalingrada, ki je že porušen, so imeli rdeči v zelo zagrizenih borbah znatne izgube. Ob Donu so Sovjeti naleteli na odpor romunskih sil in njihovi napadi in sunki proti italijanskim postojankam so se popolnoma izjalovili. Obletnica fašistovske revolucije je bila praznovana v Rusiji kot osnovna elapa borbe proti komunizmu. Nekatere edinice so praznovale obletnico z razdeljevanjem kolajn med vojake in Črne srajce, ki so se pri zadnjih zmagah posebno odlikovali. Vsak vojak n vsaka Črna srajca je obhajal v 6\oji duši obletnico s ponovno prisego boriti se do pojiolnega zmagoslavja pohoda nove Evrope, ki se je začel v Italiji 28. oktobra 1922. Alpinski lovci so ob tej priložnosti pokazali popolno neustrašenost in preziranje do sovražni- ka na ta način, da so se približali sovražnim postojankam ter peli fašistovske himne, drugi oddelki pa so storili isto s fanfarami. Sovražnik je odgovoril z izobešenjem rdeče zastave. Sovražno delovanje je bilo deloma omejeno. Zadnja dva dni se je pomnožilo ogledniško gibanje in sovražnik je poskušal večkrat prekoračiti Don ali napasti sprednje italijanske postojanke. Neka italijanska baterija na levem odseku je presenetila sedež sovražnega poveljstva. Italijanski možnarji pa so porušili gnezda sovražnega avtomatskega orožja na nekem otočku nasproti italijanskih vrst. Sovražni poskus, priti čez Don s lo čolni, se je ponesrečil. Velik del čolnov je bil potopljen in sovražnik se je moral po velikih izgubah umakniti. Zadnjih 24 ur je obnovil te poskuse, toda vedno je moral nazaj brez kakega uspeha. Napadi patrulj in prednjih sovražnih oddelkov na sprednje italijanske postojanke so bili takoj odbiti od italijanskih borcev, k idobro stražijo Don, pripravljeni zlomiti vse nasprotne jioskuse, kakor so to storili doslej. Prazna slama ameriških propagandistov Berlin, 3. nov. AS. Tukajšnji listi imajo komentarje o vprašanju vzgoje nemške mladine po vojni, o kateri je te dni večkrat govoril ne\vyor-ški_ radio. Angloameriška propaganda, ki ne ve več kaj početi, od časa do časa spušča v javnost poročila, s katerimi bi po ugotovitvah nemških dnevnikov rada odvrnila pozornost javnosti od dogodkov, ki bi bili mnogo važnejši, če bi no bili tako ugodni za sile trojne zveze. Newyorški radio si je dovolil razpravljati o vprašanju tako-imenovane ponovne vzgoje nemške mladine, pa ni prišel do konkretnega sklepa, ker kakor poročajo, ameriški propagandisti ne vedo, če bi imeli kaj uspeha s to nasilno vzgojo ali če bi ne bilo bolje deportirati jo v masah. Ti predlogi so podobni predlogom Žida Kaufmanna, ki je zahteval terorizacijo nemškega ljudstva. »Deutsche Allgenieine Zeitung« in »Volkischer Beobachter«, ki povzemata misel vseh drugih nemških dnevnikov pripominjata, kako nameravajo Angloamerikanci v primeru svoje zmage uresničiti teorije o člove-čanstvu, svobodi in socialni pravičnosti, o katerih sovražna propaganda tako hinavsko trobi. Nemška vojska — zaključujejo listi, — pa bo od svoje strani odgovorila vsem nemškim sovražnikom, kakor zaslužijo. 114 Berlinski župan v Milanu Milan, 3. nov. AS. Včeraj je prispel v Milan berlinski župan dr. Ludvvig Steeg, ki je vrnil nedavni obisk milanskega župana v Berlinu. Slavnega gosta so spremljali trije uradniki berlinske občine, na postaji pa 60 ga sprejeli prefekt, zvezni tajnik, župan, podžupan, nemški generalni konzul, zaupnik narodnosocialistične skupine in druge osebnosti. Srečanje dr. Steega z mestnimi oblastmi je bilo zelo prisrčno ter polno medsebojne simpatije. Kralj Boris v Dobrudži Sofija, 3. nov. AS. Kralj Boris je prvič po aneksiji končal svoj obisk v'Dobrudži. V Dobri-ču, kakor tudi v drugih krajih ga je prebivalstvo uavdušeno pozdravljalo. Predsednik bavarske vlade umrl Monakovo, 3. nov. AS. V Monakovem je umrl predsednik bavarske vlade in predsednik nemške akademije Ludvig Siebert. Siebert je bil eden prvih, ki se je pridružil Hitlerju Rodil se je leta 1874. Leta 1938 je bil po velikih političnih, gospodarskih in finančnih uspehih imenovan že za predsednika nemške akademije. Volitve na Portugalskem Lisbena, 3. nov. AS. V celi Portugalski, kakor tudi v njenih kolonijah so včeraj mirno potekale volitve. Število volivcev je bilo veliko. V Lisboni je od 124.000 upravičencev oddalo 94.000 volilcev svoje glasove za enotno listo. Angleži in Willkie Lisbona, 3. nov. AS. »Daily Telegraph poroča v svojem dopisu iz \Vashingtona v zvezi z izjavami polkovnika Knoxa, da ameriški morna- riški krogi ne skušajo zakrivati težkega položaja. V nekaterih washingtonskih krogih se opaža na-ziranje, da se bo moral narod pripraviti na najslabše. Po drugi strani pa »Daily Mail« v uvodniku z naslovom »Kritik Willkie« odklanja njegovo izjavo o angleški strategiji ter o angleških napakah, z vidnim zadoščenjem pa odobrava njegovo kritiko Združenih držav, ki ne izpolnjujejo prevzetih obvez do Kitajske in Rusije ter se strinja z njegovimi izjavami glede udeležbe severnoameriške zveze pri reševanju povojnih vprašanj. Stockholm, 3. nov. AS. švedska poslanska zbornica .je imela včeraj sejo za zaprtimi vrati. Nov uspeh nemških podmornic 0b kanadski obali je bilo potopljenih 16 ladij s 94.000 tonami - V Kavkazu je bilo pridobljeno novo ozemlje - V oktobru so Sovjeti izgubili skupno 33 prevoznih in trgovskih ladij Hitlerjev glavni stan. 3. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje posebno |>o-ročilo. Vzhodno od kanadsko obale jc skupina nemških podmornic prišla kljub neugodnemu vremenu v stik s konvojem, ki je hil nalovorjen z vojnimi potrebščinami in živili in jc bil na poti iz Amerike v Anglijo, Med vztrajnimi napadi. ki so se ponavljali več dni in noči, je bilo kljub močni obrambi potopljenih Ki sovražnikovih prevoznih indij s skupno 91.000 tonami. Med potopljenimi ladjami sn Iti lo tri natovorjeno z nuiniciJo, ki so že po prvih zadetkih zletele v zrak. !>ve nadaljnji trgovski ladji z 11.000 tonami, I rušilec in I korveta sn bile prav lako torpedi-rane. Lo manjši razkropljeni ostanek konvoja jc mogel v gosti megli pobegniti. Hitlerjev glavni stan, 3. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V zapadnem Kavkazu so napadi in protinapadi privedli do močnih bojev, v loku katerih so naše čete ohranile svojo položaje iu so v protinapadu pridobile novo ozemlje. Slovaško čete so uničile obkoljen sovražni oddelek. Vzhodno od A I a g i r a so nemške četo v nadaljnjih napadih prodrle v močno izgrajene in z minami zavarovane sovražno postojanke. V letalskih napadih so bilo z bombami in strelnim orožjem povzročeno sovražniku veliko izgubo. En oklepni vlak je hil uničen. V K a I m i š k i stepi je hila z lastnim protinapadom vržena nazaj sovražna konjenica z. velikimi izgubami. V Stalingradu so težki napadalni troji za cesto in hloko hiš nadaljujejo. Strninglavei si> nadaljevali svoje napade na močno hranjena odporna sovražna gnezda v severnem delu mesta. Kljub trdovratnemu odporu jo sovražnik zopet ii; gubil nekaj ozemlja. Južno od mosta so so novi sovražni protinapadi ponesrečili. Letalstvo jo prekinilo sovražne prometne zvezo vzhodno od Vol-g o in ladijski promet na Volgi. Ob Donu je podvzel sovražnik več poskusov, da prekorači reko, vsi pa so bili odbiti od romunskih, italijanskih in madžarskih čet. Italijanski lovci so v nizkem poletu uspešno nastopili proti sovražnim poljskim položajem. Madžarske čete so vzhodno od Dona prodrle v sovražne bunkerje in zajele več ujetnikov. Južnovzhodno od Ilmenskega jezera v močvirnem ozemlju potekajo nadaljni trdovratni boji. V borbi proti sovjetski plovbi so Sovjeti v teku oktobra izgubili v Baltiškem in Črnem morju, na Kaspiškem in Ladoškem jezeru 33 prevoznih in tovornih ladij raznih velikosti, več petrolejskih ladij in 1 slražr.o ladjo, Nadaljnih 32 ladij vseh vrst, kakor ludi 4 bojne ladje so bile v letalskih napadih poškodovane. V Rokavsketn prelivu je bil v noči od t. na 2. novembra s koncentričnim ognjem lastnega orožja preprečen napad angleških brzili čolnov na neki nemški konvoj; en sovražni hitri čoln je bil zažgan. Preteklo noč je isli konvoj prišel v Rokavu zopet v stik z angleškimi lulrinii čolni izmed katerih je bil eden lako ležko poškodovati, da se lahko računa z njegovo izgubo. V Egiptu so boji s povečano srditostjo nadaljujejo. 1'dor močnih sovražnih oklepnih sil v severnem delu bojišču jo bil r. brezobzirnim protinapadom zopet zadržan. Nemška in italijanska letala sn v neumornih napadih nn žariščno postojanke bombardirala motorna vozila, topništvo in sovražno postojanko v zaledju. Nemška in italijanska lovska letala so »h oni nemški izgubi sestrelila 1.*) sovražnih letal. Kazen tega je bilo na S r e d oz e m s k e m morju setreljenih 5 angleških letal, od toga eno oil nemške podmornice. Ob R o k a v s k i o b a I i jo včeraj sovražnik izgubil štiri letala. Berlin, 3. nov. AS. Vojaški krogi poročajo, da je nemški letalski lovski oddelek Molders- dosegel v teh dneh 6\ojo 4000. letalsko zmago. Položaj pri Stalingradu Beriln, 3. nov. AS. Pri Stalingradu so žalostno propadli vsi sovjetski razbremenilni napadi. Boljševiki so se zato že neka| dni omejevali na zgolj krajevne olenzivne nastope z manj pomembnimi silami. Isto velja za |X5skuse prevažanja čet preko Volge na severnem delu Stalingradu. Južno od Slalingrada so f>od osredotočenim ognjeni težkega nemškega topništva znova propadli boljševiški napadi, podprti s tanki. Nemški pionirski oddelki so prešli v protinapad ter so zasedli nov odsek ob Volgi. Severno od mesta so boljševiki zaman hoteli priti čez reko: štirje veliki brodi so bili sktij)-no z dvema, topničarkama potopljeni. Le z enim brodom jc prišlo nekaj vojakov na nasprotni breg, ti pa so bili takoj ujeti, ne da bi se upirali. Važen pomen Alagirja v Kavkazu Berlin, 3. nov. Zasedba Alagirja je za Sov-jete velik udarec, kajti s tem je zaprla velika čezkavkaška cesta, preko katere je lahko prihajala pomoč neposredno iz Tiflisa. Alagir je središče vojaške oziatiške ceste proti Ordžinikidzu (prejšnjemu Vladikavkazu), od katere so nemške čete oddaljene le 30 km. Nemška ofenziva se je začela 24. oktobra in že dosegla enega svojih glavnih strateških ciljev, to je zasedbo osrednje in zahodne kavkaške kotline in zaprtj? gorske kavkaške verige. Zaprtje so izvaja na 500 km dolgi črti od Tuapseja do Alagirja. Nemci držijo to črto z razmeroma majhnimi silami, dočim je večina divizij prosta za napade ob Toreku. Zdaj so Sovjeti zgubili svojo glavno preskrbovalno zvezo ter imajo njihove divizije v trikotu Ordžinikidze, Groznij, Mozdok le še železnico, ki vodi v Mozdok ter obalno pot ob Kaspiškem morju, kjer pa nemško letalstvo že opravlja svoje delo. Zato je pričakovati veliko krizo v preskrbi boljševiških armad, ki branijo petrolejsko pokrajino Groznij. Pri tem je treba upoštevati, da edino na tem bojišču, ki leži približno v isti višini kakor Fironze, podnebje omogoča velike nastope tudi pozimi. Dolžnosti nevtralnega tiska Berlin, 3. novembra. AS. V Kaiserhofu je imel na zborovanju zastopnikov tujega tiska govor voditelj nemškega tiska dr. Dietrich, ki jc govoril o nalog;ah. katerim so zlasti v vojnem času poklicani tuji časnikarji, živeči v Nemčiji, ki naj prikazujejo svetovni javnosti sedanje velike rlogodke s tisto objektivnostjo in resnicoljubnostjo. ki je značlina za tisk v osnih državah. V zvezi s tein je dr. Dietrich govoril o tisku nasprotnih držav, ki nasičuje svoje čita-telje z lažmi, nato pa jc prešel na pritisk, ki ga izvajajo direktorji Ikstov nekaterih nevtralnih držav na svoje dopisnike v Berlinu, da naj prikazujejo dogodke neugodno za Nemčijo in njene zaveznike. Zato je govornik še enkrat poudaril potrebo in nalogo nevtralnega tiska, ki naj bo res nevtralen, kajti bilo bi smešno, če bi kaka vlada po svojih diplomatskih predstavnikih proglasila nevtralnost, svojemu tisku pa bi dovoljevala sovražno, torej protinevtralno zadržanje na duhovnem polju, na katerem «e sedanja vojna bije prav tako kakor na bojiščih. Nato je poudaril, da so minili časi, ko je časni- \\ Slepilne Morrisonove izjave Propadanje angleške pomorske moči Berlin, 3. nov. AS. Proti slepilnim izjavam ministra Morrisona postavljajo berlinski opazovalci ja6no sliko velikanskih uspehov nemških podmornic. Morrison je bil za Angleže slab napovedovalec usode, ker jc število od Nemcev v oktobru potopljenih ladij že docela podrlo njegovo trditev ter spremenilo njegov optimizem v ravno nasprotno občutje. Morrison je dejal: »V tej vojni je odločilna bitka za ladjevje.« Toda v oktobru so bili zavezniki trdo tepeni. Optimistične Morrisonove napovedi o bodočem razvoju vojne imajo nevzdržljive predpostavke ter temeljijo na samovoljnih sklepih. jLokalanzeiger- pripominji, da je iinelo napihovanje za časa Smut60vega bivanja v Londonu ter skoro istočasna ofenziva pri El Alameinu namen, dvignili angleški ugled j>red Združenimi državami. Dejansko pa je ta ugled globoko padel. Angleško pomorsko gos|x>darstvo je brez možnosti na kakršno koli tekmo obstojalo v preteklosti na morjih, Kjer Angleži nimajo danes nikakršne besede več, kakor v Vzhodni Aziji in na Tihem morju. Tukaj je prišlo vodstvo v japonske roke in Japoncem se z velikimi porazi upirajo le Amerikanci. V Indijskem morju, pa od Kapstadta do Perzijskega zaliva so angleške ladje v manjšini v primeri z ameriškimi ladjami. Na Ledenem morju so angleška pomorska pota v neprestani nevarnosti, dočim 6o v Atlantskem morju Angleži po 6vojili porazih v isli vrsti z Amerikanci. Osne podmornice napadajo kjer se jim zljubi, Podinorniška vojna je raztegljiva ter nudi prednosti napadalcu. Je polna presenečenj in sili sovražnika, da mora voziti po vedno daljših in ležjin poten. Končno osne podmornice uničujejo sovražne izdelke. kar bil kot pasivno orožje izključno trgovskega podjetja priprost lovec sen/acionalnin novic, često oddaljenih od resnice. Časnikarstvo mora izvrševati danes med narodi zelo važno duhovno poslanstvo in sc zavedati svoje visoke odgovornosti, zlasti sedaj, ko se evropska celina, zibelka svetovne civilizacije, bori proti brutalnim boljševi.škim silam. Na koncu je dejal: »Malo držav je ostalo izven te borbe evropskih narodov: one so tako rekoč položile svojo obrambo v močno roko drugih. Ali torej preveč zahtevamo, če v tej titanski borbi želimo od njih, da ohranijo vsaj duhovno nevtralnost?« V začetku zborovanja je naslovil na dr. Die-triclia v imenu tujih časnikarjev navdušene besede profesor Scnatrak. Španski protest Madrid, 3. nov. AS. Zunanji minister je izdal uradno poročilo proli gonji, ki se vrši v nekaterih ameriških državah proli španskim diplomatskim zastopnikom, obtožujoč jih, da so v službi tujih sil, ker so prevzeli zaščito koristi narodov trojne zveze. Španija je prevzela to zaščito v soglasju z, določili splošno priznanega mednarodnega prava. Zalo uradno poročilo žigosa obrekljivo protišpansko gonjo, ki je sploh ni treba komentirati in ki izhaja od rdečih španskih voditeljev. ki so ušli iz Španijo in ki zdaj, ko so izropali domovino s pomočjo krajevnih prevratnih ljudi, obrekujejo domovino ter vzbujajo v tujini proti njej sovraštvo in sumničenje. Halifaxov sin padel Buenos Aires, 3. nov. AS. Na angleškem veleposlaništvu v VVashingtonu so izjavili da je na egiptovskem bojišču padel Peter Halifax, drugi sin angleškega veleposlanika lorda Halifaxa. Peler IIalifax je lwl letalski častnik. Čangkajšek spreminja vlado Saigon, 3. nov. AS. Iz Cungkinga 6e je izvedelo, da namerava izvesti Čangkajšek nekaj sprememb v svoji vladi. Tako bo Wellington Koo imenovan za zunanjega ministra namesto zunanjega ministra Soonga, ki bo postal tinančni minister. Imenovanje v GILL-u Glavni poveljnik GILA je na predlog Zveznega poveljnika v Ljubljani imenoval nadzornico pri tukajšnjem zveznem poveljstvu prof. Lavio Faro-relli-Lollijevo na mesto prof. Carell? Capietlijeve Ines, ki je določena za drugi sedež. Darilo GILL-u F.ksc. Visoki komisar je za dvajsetletnico revolucije poslal zveznemu poveljstvu Gll.l.a jirispevek 250.000 lir. S tem fašističnim dejanjem je hotel predstavnik oblasti ponovno pokazati svoje zanimanje in skrb /n mladino, za katere popolno vzgojo se režim stalno zanima in skrbi. Obisk hrvaškega konzula v fašistični zvezi 2. novembra je prispel hrvaški konzul v faSistično zvezo in položil venec pred spomenik padlih f«5is|ov. Nato st je konzul v spremstvu podtajnika Capursa ogledal urade zveze ter uredništvo lista »Prima I.inea« in izrazil svoje zadovoljstvo nad obsežnim delovanjem vseh sodelavcev. Sveta maša za padle vojake Ljubljana, 5. novembra. 2. novembra dopoldne ob 10 je bila na ljubljanskem pokopališču sv maša zadušnica za tiste, ki so padli v sedanji vojni. Pri obreda so bili navzoči Eksc. Visoki komisar, general Montagna, ki je zastopal Eksc. generala Robottija jioveljnika armadnega zbora, zvezni podtajnik Capurso, ki je zastopal odsotnega zveznega tajnika, zaupnica ženskega fašja in člani vodstva ljubljanskega fašija. Časti je izkazovala četa vojske z godbo. Po končani sv. maši so predsiavniki oblasti izkazali čast pred grobnico žrtev prejšnje svetovne vojne Pred grobnico je bila razvrščena četa fašistov s praporom Položena sta bila dva venca in sicer eden od armadnega zbora, drugega pa je polžtl hrvaški konzul. Vse grobove so lian jioprej z venci okrasile fašistin.je. Za zaključek obredja je vojaška godba ob pobožnem molku vseh navzočih zaigrala »Prošnjo legionarja pred bitko« Nagrade za vesti o vojnem plenu Visoki koinisarijat za Ljubljansko pokrajino sporoča: Opozarjamo, da je vojno ministrstvo odredilo naslednje premije v denarju za one civilne osebe, ki bi naznanile obstoj materijala, ki ga je smatrali za vojni plen, pa !e skrit: do vrednosti dobljenega materilala v znesku 10000 lir 16%, od vrednosti od 10.000 lir do 100.000 lir 8% z najmanjšo vsoto 1.800 lir in za vrednost nad lOO.OtK) lir 4% j. najmanjšo vsoto 8.000 lir. Plemenit dar industrijca Zvezni tajnik ie prejel od nekega slovenskega industrijca znesek Lir 500 Zvezni tajnik se je zahvalil za dar ter je odvedel vsoto v korist podpornemu skladu bojevnikov. Hamlet ponovno na odru našega gledališča Tretje leto zapovrstjo gledamo »Hamleta« v Drami Prvič v tem razdobju nas je zanimalo gostovanje |iraškega slovenskega igralca, g. Itogoza. Lansko leto je bila nova režija dr. Krefta, Hamleta pa je igral g. .lan Leto« |e ostala režija ista in zasedba vlog se v glavnem ni spremenila, a gledališče ho ponovno polno in navdušenost nad predstavami bo velika, tako kakor bi jih gledali in občudovali po dolgih letih. Hamlet je edinstvena stvaritev, ki nam od kriva nesluteno globine človeškega duha, umetnina, o kateri hi lahko skoroda vsakdo izmed nas napisal svojo osebno izpoved. Če kdaj, potem čutimo ob tem delu, da je Shakespeare umetnik, ki je preživel čas in da je »Hamlet* umetnina, ki bo živela, dokler bo živa beseda. Vsak človek naide v tem delu nekaj zase, vsako plemenito srce gori ol> borbi tega danskega kraljeviča z umazanostjo in nizkoslnostjo sveta. Vedno znova se nam vračajo pogledi na to valovanje med nesebičnostjo in egoizmom. med plemenitostjo in slabostjo ljudi, ki jih vodi strast in teži zločin Hamlet je podoba ranjenega človeškega srca. ki je doživelo razočaranje celo v najbližji okolici. Čista vera v zmago po- Gospodarstvo Zaposlenost delavstva v septembru Po podatkih Zavoda za socialno zavarovanje je v mesecu septembru naraslo v primeri z avgustom število zavarovancev za 313 na 25.30S, v glavnem zaradi povečanja za|>oslen6sti gozdnoža-garske industrije in delavstva pri javnih delih. V drugih strokah je v glavnem zaposlenost ostala neizpremen jena. Zavarovana mezda je znašala v septembru pri moških delavcih 30 04, pri ženskah 16.95, jio-vprečno 24.65 lir dnevno. Število bolnikov se je zmanjšalo v primeri z avgustom letos. Po industrijskih skupinah je bilo število zavarovancev naslednje: kmetijstvo 262, javni promet 413. zas. prometna podjetja 276, kamenje in zemlja 1121, kovinska 1140, gradba prevoznih sredstev 114. kemična 306, električne centrale 107. tekstilna 889. papirna 720, koža in guma 200, predelovanje usnja in surogatov 471. tobačna 568, gostilne, kavarne, krčme 1138, gradnja rest 1091, gradnja nad zemljo 683. grafična ind. 574. higi-iena 8-10, občinski obrali 1245. trgovina 2645, denarni in zavarovalni zavodi 1112. gledališča, svobodni |H)kliri 1269, hišna slnžinčad 3-160. * Italijanski izvoz tekslilij v Bolgarijo. Iz Sofije poroča Štefani, da je bolgarska trgovinska misija v Italiji nakupila za Bolgarijo večje količine bombažnih tkanin in preje. Povečanje italijansko-madžarske trgovine. Iz madžarskih statističnih podatkov o madžarski zunanji trgovini v prvi jx>lovici letošnjega leta je razvidno, da je delež Italije pri madžarskem uvozu narastel od 20.5% lani na 32.3% vsega madžarskega uvoza v prvi jKilovici letos. Od lani na letos se je italijanski delež pri madžarskem uvozu povečal od 14.4 na 18%. Skupno je uvoz narastel za 50%. izvoz pa za 047c, oz. na 465.4 in 499.7 milij. pengo. štenosti, oni notranji glas ki vodi k dejavnosti, pretresljiva odpoved samemu sebi in .lastna žrtev je ono, zaradi česar nam je to delo tako zelo blizu, še prav posebno v teh dneh. (Xlrska podoba je ostala povsem enaka lanski. In ker je bilo obširno poročilo o režiji in o igranju že napisano, lahko glavna dejstva samo še potrdimo. O celotni uprizoritvi je bilo morda tu in tam pri letošnji premieri čutit: nekoliko negotovosti in nervoze predvsem za odrom S proscenijskim za-storom je rešeno prevažno vprašanje časa in prostora, a ropotanje z zastorom in za njim zelo moti. Nočemo reči, da je bila prejšnja režija, ki se je posluževala zatemnitve, morda boljša. Vprašanje hitre menjave je pač težko in potrebno velike pažnje. Janov Hamlet je stvaritev, v kateri je ta naš gledališki umetnik dosegel gotovo največji uspeh, pa tudi visoko priznanje. Njegova podoba je taka, da nas do kraja osvoji in prepriča. Številni preobrati v njegovem obrazu in v čustvu so čudoviti. Milino in odločnost, ljubezen in nje zatajitev, blaznost in premišljenost do kraia ne bi bilo mogoče prikazati lepše in prepričevalnejše. Če je bil Ro-gozov Hamlet umerjen, dostikrat hladen, človek nekje s severa, je .lanov ves živ, temperamenten, mladosten in ves naš. Brez dvoma ta podoba nad-kriljuje vse njegove dosedanje. G. I.evar je prikazal podobo preračunljivega, potuhnjenega in strastnega Klavdija na svojski Nagradi ob priliki rojstva dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncem Rudman Juriju in Bari iz Radoš št. 8, |>. Metlika, in Možina Janezu in Frančiški iz. Dol. Logatca 1" ob priliki rojstva dvojčkov nagradi v znesku no 600 lir. način. Morda v tej zamisli trpi kraljevska veličina, jo |ia bolj vidna zločinska plat človeka. Kraljica ge. M Danilove se laki podobi Klavdija prilega. Vsa je čustvena, strastna in v ničemer zadržana. Taka zamisel kialiice je tudi mnogo bližja ge. Danilovi, saj mirni in hladni temperamenti tej Komunizem je izven zakona. Komunisti so sovražniki človeške družbe, sovražniki naroda. igralki ne lcž?> Ofelija je vloga, ki zahteva igralke z zelo nežnim občutjem Taka je ga. Vida Juvanova, ki je pos< lino v pretresljivi igri blaznice popolnoma osvojila. Laf-rta jo leto« igral g Blaž Poznalo se mu je zelo, da je nastopil v tej vlogi prvič. Dočim si Komunizem je nespravljiv nasprotnik krščanstva in krščanske kulture. čutil, da so ostali igralci v svojih vlogah kar doma in da so že neštetokrat živeli v njih, je bil Laert nekam nov in neznan Z novimi uprizoritvami bo vsaj nekoliko deklainaiorski nastop brez dvoma obrusil in se bo v vlogo vrasel. Da to lahko pri- Kdor zatira komunizem, je dobrotnik človeštva. čakujemo od njega, smo videli posebno v zadnjem prizoru pred njegovo smrtjo. Vsi ostali igralci so, prav tako kot lani, ustvarili prepričljive podobe. Posebej je treba omeniti prikupnega Hamletovega prijatelja, Horatia (g. Nakrst), Polonija (g. Cesar), oba grobarja (gg. Lipah Slovensko partizanstvo je istovetno s pristnim, brezbožnim komunizmom. in Plut), posebno pa Duha Hamletovega očeta in prvega igralca, g. VI. Skrbinška; njegova mirna, naravna igra. ki je brez vsakega patosa in v vsaki vlogi izvirna ter kultura njegovega govora so prednosti tega igralca, ki so ga ljubljanskemu občinstvu že zelo priljuhile. P. Kdor podpira partizanstvo, podpira zločinstvo in je največji zločinec nad človeštvom in narodom. Kov maksimalni cenik veljaven od 2. novembra 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-X1X določil naslednje maksimalne cene v prodaji na debelo in na drobno za spodaj navedeno blago. Maksimalne cene določajo v kategorični obliki mejo. jiod katero se morajo stvarno gibati cene pri veletrgovcih in trgovcih na drobno; iz tega naravno sledi, da je mogoče prodajati nižje, kot po maksimalni ceni, toda nikoli višje kakor po njej. Trgovci na drobno, ki nimajo v zalogi blaga cenejših vrst, so dolžni prodajali potrošniku po isti maksimalni ceni enako blago višje vrste. a) Na drobno: 1. Kruh, testenine, moka. riž. fižol. Kruh iz enotne moke v kosih od 100—200 g 2.40 lire, v kosih od 200—500 g 2.30 lire, v kosih od 500 do 1000 g 2.20 lire kilogram; testenine iz enolne moke 4.15 lire; pšenična moka. enotna, 2.75 lire; koruzna moka, enotna, 2.20 lire; riž »Splendor« • 3.15 lire kilogram. — Fižol navadni 6 lir, boljši 6.90 lire kilogram. 2. Olje. slanina, mast. surovo maslo, marmelada. paradižnikova konzerva. Jedilno olje (olivno) 15.80 lire liter; surovo maslo 28.90 lire; slanina soljena 19 lir; mast 18 lir kilogram. — Marmelade: a) v steklenih lončkih do 1 kg I. vrste 18.20 lire, II. vrste 15.90 lire kilogram: b) v posodicah iz lepenke do 1 kg I. vrste 16 lir, II vrste 14.30 lire kilogram; c) v posodah iz. lesa ali drugega materiala do 1 kg 1. vrste 14.90 lire, II. vrste 13.20 lire kilogram; d) c posodicah iz lepenke od 1 kg do 5 kg 500 g, I. vrste 13.70 lire, II. vrste 12 lir kilogram; e) v posodah iz lesa od 1-5 kg 500 g, 1. vrste 13.S0 lire, II. vrste 12.10 lire kilogram; f) v čebričkih iz lesa od 6—25 kg I. vrste 12.90 lire, II. vrste 11.50 Ure kilogram; g) trda v kosih od: 50 g brulto 0.70 lire, 100 g brutto 1 40 lire, 250 g netto 3.50. 500 g netlo 0.7(1 lire, 1000 g netto 12.80 lire, 5000 g netto 59.80 lire komad; h) s sadjem v kosili, trda v oblikah do 400 g, v parafiniranem papirju in kartonu za vsakih 100 kosov 7.20 lire komad. — Paradižnikova konzerva dvakrat zgoščena, odprta ali v dozah 11 lir, trikrat zgoščena, odprta ali v dozah 12 lir kilogram. 3. Kis. 4% vinski 5.20 lire, špiritni 3.20 lire liter. Mleko. Mleko 2.20 lire, mleko kondenzirano po 880 g 15.90 lire. po 385 g 7.55 lire liter. 5. Sladkor. Sladkorna sipa 7.90 lire, sladkor v kockah 8 lir kilogram. 6. Drva in mila. Drva: a) mehka razžagana franko skladišče trgovca v Ljubljani 34 lir. b) trda razžagana franko skladišče trgovca v Ljubljani 38 lir stot; hukovo ogl.ie 1.30. bukovo oglje v .vrečicah 1.65 lire kilogram. — Milo, enolno. kisline 23—27% 4.50 lire kilogram. b) Na debel o. 1. Testenine, moka. riž. fižol. Testenine iz enolne moke 355 lir stot; pšenična moka, enotna 241.30 lire. koruzna moka, enotna 195 lir; riž »Splendor« 272.75 lire stot. — Fižol navadni 520 lir, boljši 600 lir stot. 2. Olje. surovo maslo. mast. slanina, marmelada, paradižnikova konzerva. Jedilno olje (olivno) 1511.25 lire; slanina osoljena 1567.25 lire; mast Jožef Lobel Povest o insulinu EPILOG Dobra volja, ki se ga je bila prijela, ga ves čas ni minila. In niti slovo od Evrope, ki je bilo brščas poslednje, ie ni skalilo. Resda, bilo je konec — toda ali ni bil mar dober konec? V Strasbourgu ,ie videl torišča svojega medicinskega detinstva, Berlin je obiskal, mesto, na katero ga jc vezal piospeh njegove moške dolie, in zdaj se vrača v Ameriko ,v deželo, ki mu je dala izpolnitev. Z najčudovitejšimi vezmi je bilo njegovo žitje jx)vezano z bojem zoper sladkorno bolezen, toda la boj je zdaj srečno prestali. Kot prostak. če hočete kot bojni klatež samo, se je udeležil vojne zoper diabetes; veselja sc je pa lahko natižil prav toliko ko katerikoli izmed vojskovodij. Ob boku Minkovvskega je doživel, kako so je problem pojavil, skup z Zuelzer-jem je gledal kako je zrasel v plaz, in ko ga je Banting razvozlal, je z njim vred žel uspeh in io smel tisočim pomagali. Njegovo življenje je bilo jx> besedah psalmopevca trud in delo, toda ali ni bilo mar tudi blagoslovljeno? .Doc' je imel dovolj vzroka, da je bil razigran^ in zadovoljen. Tudi med povratkom je bil ves čas tak. Vreme se mu ie zdelo prekrasno, ladja prelepa in sopotniška družba prav prijetna. Zlasti z nekim starejšim gosjiodom in njegovo prele|io. sedemnajstletno hčerko sta se doktor in njegova žena prav posebno dobro pogajala. Zalo jima je bilo prav resno žal. ko ju nekega večera ni bilo k večerji, in pošteno sta se prestrašila, ko je deklica nenadoma odhutnila vrata jedilnice in — že za večerjo preoblečena v rožnato večerno obleko — planila bleda in tresoča se v dvorano. »Brž! Za božji čas, brž! Rešite očeta!« je zaklicala Ladijski zdravnik je takoj skočil pokonci in doktor VVeller mu je sledil za petami. V kabini je ležal na postelji, še oblečen, oče mlade dame, popolnoma neiuemično, višnjevordeč v obraz, težko in globoko dihajoč. .Doc' se je sklonil nad omedlelega: »Duhate, gos|iod kolega?« je zamrmral. »Aceton!« Brž sla preskusila kri zastran sladkorja. 'Seveda,« je rekel \Veller, »di.ibetska koma. Ali lina'0 insulin pri roki in grozdni sladkor?!« Ladijski zdravnik ie prikimal »Kaj menite vi. gospod kolega? Petdeset enot bo p^av?« Ko se je dr. Wel!er spet vrnil v jedilnico, njegove žene ni bilo več lam. Tudi v niuni kabini je ni naš M Na koncu jo je steknll na nromenadni palubi sklonjeno čezograjo in zročo v temno morsko gladino. iKaj jc bilo?« je vprašala, ne da bi se bila obrnila. »Diahelska kotna,« je zagodel .doc' nekam za-dirčno, kakor je že zdravniška navada, kadar nepoklicno govore o bolezni. Ko se ie zraven žene naslonil na ograjo, je zdajci opazii. da ima objokane oči. »Za božjo voljo!« je prestrašeno vzkliknil, »jokala si se?« »Ne bodi hud, Karlchen,« se je nasmehnila, »je že mimo! Prevzelo me je. ko je deklica planila v dvorano, ker je bilo vse natanko tako. prav natanko ko takrat, ko je očeta pobralo. Spet je prišla neka deklica v rožasti obleki nenadoma med večerne goste, spet sta skočila dva zdravnika pokonci in odšla hitrih nog za nio, spet...« »Sjiet nekdo z diabelsko komo.« je ,doc" dokončal njen stavek in se ponosno vzravnal. »Samo .da je to jxil majhna razlika: ta nekdo ne bo ponoči umrl. Zjutraj bo spet vstal in če me čut ne vara. bova jutri pri obedu spet lahko kramljala z njim.« Konec. 1473.65 lire; surovo maslo 2650 lir stot. — Marmelade: a) v steklenih lončkih do 1 kg L vrste 1502 lir. II. vrste 1293 lir; b) v posodah iz lepenke do 1 kg I. vrste 1310. II. vrste 1156 lir; c) v posodah iz. lesa ali drugega materiala do 1 kg I. vrste 1210 lir, II. vrste 1057 lir: d) v posodah iz lepenke od 1—5 kg 500 g L vrste 1103. II. vrste 918 lir; e) v jiosodah iz lesa od 1—5 kg 500 g 1. vrste 1114 lir. II. vrste 960 lir; f) v čebričkih iz lesa od 6—25 kg I. vrste 1032 lir, II. vrste 875 lir; g) trda v kosih od: 50 g brutto 1152 lir. 100 g brutlo 1094 lir. 250 a netto 1115 lir. 500 g netto 1063 lir, 1000 g netlo 1018 lir, 5000 g netto 948 lir; h) ? sadjem v kosih, trda v oblikah do 400 g, v parafiniranem papirju in kartonu za vsakih 100 kosov 596 lir 1 stot. — Paradižnikova konzerva dvakrat zgoščena, odprta ali v dozah 877.80 lire. trikrat zgoščena, odprta ali v dozah 952.80 lire 1 stot. 3. Kis 4% vinski 400 lir. špiritni 250 lir hI. 4. Mleko kondenzirano doza po 880 g. zaboj 48 doz 63450 lire, doza po 385 g, zaboj 48 doz 301.30 lire. 5. Sladkor. Sladkorna sipa 736 lir, sladkor v kockah 749.20 lire stot. fi. Drva in mila. Drva a) mehka franko vagon postaja Ljubljana 23.40 lire, franko skladišče mestne občine Ljubljana 28 lir; b) trda franko vagon, postaja Ljubljana 27.50 lire, franko skladišče mestne občine Ljubljana 32.10 lire; oglje, vilano in suho. franko vagon nakladalna postaja 90 lir stot. — Milo enolno: kisline 23—27 % 361 lir stot. Sanfe in temTxa Med Avstrijo in Nemčijo so se v letih 1898 in 1899 zveze tako jioslabšale, da so v Berlinu računali z resnejšimi nastopi proti Avstriji. Gibanje nacionalistov na Češkem je v Berlinu vzbudilo tolikšno nerazjioloženje, da so pritisnili na Dunaj in je morala vlada grofa Thuna v oktobru 1899 odstopili. Mnogo je bilo tedaj takih, ki niso dvomili samo o ohranitvi zavezništva med Avstrijo in Nemčijo, ampak tudi o usodi habsburške monarhije. Tudi v Italiji se je Crispi umaknil s predsedstva vlade in nova vlada je skušala izvajati jm>I 11 i ko zbližanja s Francijo. Med Nemčijo in Anglijo je prišlo do hude praske zaradi Viljcmove brzojavke Krugerju v Južno Afriko; dejansko je bilo tako. da se Hal ija tedaj iz zemljepisnih razlogov ni mogla postaviti proli Angliji in voditi protianglcško politiko. To stališče podčrtavajo vsi pisci diplomatske zgodovine iz dobe pred svetovno vojno, loda ne pojasnjujejo pravilno vsega položaja. V zadnjih letih prejšnjega stoletja se je spor med Anglijo in Francijo tako zaostril, da bi Italija pač nič ne pridobila, čo bi se iz nemškega zavezništva naslonila na Francijo, ker hj lo pač preveč obremenjevalo njene zveze z. Anglijo. Italijani pa so tedaj morali iskati zbližanja s Francijo, ker se niso mogli drugače upreti naraščajočemu pritisku francoske trgovine. Najtežje je bilo tedaj zanje, da so morali zboljšati zveze z Francijo, ne da iii pri tem prišli v nasprotje z Nemčijo ali Anglijo, To težko nalogo je moral izvesti predsednik italijanske vlade markiz Rudini. Pomagal mu je pri tem zunanji minister Visconli Venosla, pa tudi finančni minister Ltuzali je pokazal zelo mnogo spretnosti. Nova politika je takoj začela prinašati svoje sadove, ker je bil kmalu sklenjen italijansko-francoski sporazum o Tuniziji. V tgjjj sporazumu so Italijani nekoliko popustili Franciji, da bi s<* sovražnost francoskega mnenja polegla. Drug korak je bil storjen s tem, da se konča porazna tarifna vojna ined Ilali,jo in Francijo, ki je trajala od leta 1866., temu pa bi pozneje mogoče sledil še politični dogovor. Ta politika pa je tudi pri Francozih zahtevala dobro voljo za sporazum. Francija je namreč že leta in leta skušala z. vsemi sredstvi doseči to, da bi Italija zapustila trojno zvezo. Crispi je še v letu 1895 govoril, da je Bourgeois izjavil, da Francija ne bi mogla skleniti nobenega gospodarskega dogovora z Italijo, dokler Italija ne bi izstopila iz trojne zveze. Vsekakor je Crispijev odstop olajšal položaj, ker so v Franciji bili ravno proti njemu zelo nerazpoloženi. Toda francoski veleposlanik v Rimu Billot je od časa do časa sprožil gonjo z.a zboljšanje zvez med Italijo in Francijo. Zagovarjal je potrebo, da obe državi krenila z dotedanje poti in politika zbližanja s Francijo bi v Italiji rodila nove tokove za sporazum s Francijo. Tako se .ie italijanska vlada takoj po |x>dj>isu sporazuma o Tuniziji začela pogajali s fran-vosko vlado za nov carinski dogovor. Uradna pogajanja so se začela v poletju 1897, toda francoska vlada ni mogla popustiti v vprašanju uvoza vina in svile. Pogoji so bili za Italijo težki. Pogajanja so se zavlekla in nato odložila do maja 1898, j>o volitvah v francoski parlament. Ko je v juniju 1898 padla v Franciji Melinova vlada in kmalu nato v Italiji Rudinijeva vlada, se je vse še bolj zavleklo, dasi so na obeh straneh postajali že nestrpni zaradi tolikšnega zastoja. Končno je v oktobru 1898 l.iizz.atti prišel v Pariz in določbe jiogodbe so bile zadovoljivo sestavljene v prav kratkem času. Pogodba je bila podpisana 21. novembra 1898. Bistveno je bilo, da je liogodba obema državama priznavala vse prednosti carinskih dogovorov. dasi so bili upoštevani francoski pomisleki o uvozu vina in svile. Trgovinski dogovor iz lela 1S98. so pozneje pravilno proglašali za začetek politike, ki je Italijo privedla nato do pogodb v letih 1900 in 1902 in pa do italijanskega stališča nevtralnosti v letu 1914. Ta dogovor je najbolj poveličeval francoski zunanji minister Del-casse, ki ga je smatral za prvi korak na poti, ki naj Nemčijo popolnoma osami. To je brez dvoma veliko pretiravanje. Delcasse in njegov prosluli veleposlauik v Rimu Barrere nista imela nobenega deleža pri tem dogovoru, ker sta to pogodbo izvedla Hanatoux in Billot. Če smemo verjeti Billotu, ,je bila [Kigodba v načelu že sestavljena konec lela 1897., ko se je Billot umaknil iz politike in je I Barrere nastopil svojo pot. Resnica je tudi, da je Delcasse toplo ' pozdravil novi dogovor, vendar pa ni nobenega dokaza za to, češ da bi bil ta dogovor sklenjen v okviru kakšne večje zamisli. Med razpravami v parlamentu se je izogibal, da bi govoril o političnem ozadju tega dogovora in se je omejeval na izjavo, da morajo biti Francozi zadovoljni, da je narod na njihovi meji prijateljsko raz-, položen do Francije. j V Italiji so se za politično plat tega dogovora mnogo bolj za-I niinali ko pa v Franciji. Visconti Venosla ni bil več zunanji minister, pač pa je pisal svojemu prijatelju Luzzatiju: »Politično prijateljstvo se bo rodilo iz gospodarskih dogovorov in nikakor se ne ; bo več obnovila politika usodnih sporov.« Tudi v italijanskem se-] natu je pozdravljal dogovor in podčrtaval njegov pomen. Toda Vi-] sconti Venosla je šel mnogo dalje, kakor pa se je to želelo v vladnih , krogih. Admiral Canevaro, zunanji minister, je izjavil v parlamentu, da ostaja Italija lojalno v trojni zvezi in je zatrjeval angleškemu velejioslaniku, da ne razume, zakaj bi Italija morala imeti preti-, rane koristi iz sporazuma s Francijo. Italije takšne stvari ne bodo zmedle: »Italijanska vlada |e prepričana, da bi Francija po odhodu Italije iz Irojne zveze v sporazumu z Vatikanom začela pospeševati notranje razprtije v Italiji, to pa z namenom, da bi vrgla monar-| h i jo in vzpostavila republiko. Republikanski režim bi bil jkkI večjim francoskim vplivom, kakor pa more biti monarhija.« Nadaljeval je: »Italija v nobeni okoliščini nc bo spremenila svojega stališča o trojni zvezi in o svojih zvezah z Anglijo.« (Dalj®.) novice Koledar Sreda,^ 4. novembra: Karel Boroniejski, škof; Vidal, mučenec; Modesta, devica; Emerik, spozna-valec; Pierij, spoznavalec. Četrtek, 5. novembra: Zabarija In Elizabela; Svetinje škofije; Epistema, sveta žena in mučenica; Let, spoznavalec. Novi grobovi + Rodbini Jakličevi v Karlovi«! pri Velikih Laščah je umrl v splošni bolnišnici 10 letni sinček edtnec. Prepeljan je bil domov in pokopati na domači zemlji. Naj se veseli med nebeškimi krilatci! Žalujočim naše iskreno sožalje I ■f Dne 2. XI. 1942 je umrla v Ljubljani gospa Marija Mehle, vdova požel, nadsprevoduiku. Pogreb ho v sredo, 4. XI. 1942 z Zal, kapela sv. Marije. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = .Škofijska kronika. Za uradniškega pripravnika pri škofijskem ordinariatu je bil oni1|f»t>ti| itataaiiiiitaiti |Mittiuiiitti| itititi) .■titiiuiatiit;|t>»ai|fi(aTiii |tn.it||^ I SLOVARJI i iz naše založbe so na višku sodobnega jezikoslovja Baiee-Ka^in- Italijansko - slovenski slovar, s 638 struni, vezan L i5"r.O. M Grad: Slovensko • italijanski slovarček, I 130 strani, broširan L 8 vezan L 11. 5 s Toiiišt: Nemško - slovenski slovar, 760 strani, vezan L 42. Bradač-Pregelj: Slovensko - nemški slovar, i 625 strani, vezan L 38. J Piskernik: Slovarček slovenskega in nem- M škega jezika, 231 str, broš L2>, ves. L2o. I Bradač: Slovar tujk, II. izdaja, 204 strani, 1 broš. L 3o. veiau L 44. I§ Založba UUDSKE KNJIGARNE v Ljubljani } ...........................................................................................................ti — Visokošolci (-ke) in dijaki (-nje), ki obiskujete redne srednje, strokovne in visoke šole, porabite svoj prosti čas čim koristneje, da se priučite tega ali onega praktičnega predmeta. Dno 6. oktobra se pričnejo posebni tečaji za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino i. t. d. (Izbira predmetov po želji.) Vsi tečaji so priznani od pristojne šolske oblast:. Učnina zmerna. Tečaji bodo trajali tri do štiri mesece; tedensko do štiri ure pouka. Podrobne informacije daje: Trgovsko uči-lišče »Christolov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Večerni trgovski tečaj — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — se vrši do nadaljnjega v zgodnjih popoldanskih urah, še preden se prične poslovanje v uradih in trgovinah. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Posebni tečaji za tuje jezike, stenografijo, strojepisje in knjigovodstvo. Tečaji so odobreni od šolske oblasti. Vpisovanje za šolsko leto 1942/43 bo zaključeno dne 5. i. 111 Informacije dnevno do 19. ure. — Vpisovanje v Višji trgovski tečaj in Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri trgovskem uči-lišfu >Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15 se vrši naknadno še do 10. novembra. Šolnina zmerna, manj premožni uživajo popust. Izrednim slušateljem (-icam) jc dovoljen tudi obisk posameznih predmetov po želji. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu. _ Hladnejše in megleno vreme. V jjone- deljek zvečer se je vsedla nad barjansko ravnino nizka, gosta megla. Noč je bila drugače lepa, jasna in nebo prepreženo z zvezdami. Novembrsko zvezdnato nebo je čudovito in lepo. V torek zjutraj je zavalovila gosta megla. Mnogi so računali, d« bo novembra naslonilo doigo deževje, toda barometer jim je lahko pokazal, da se bo kmalu vreme spremenilo, kar se je že v ponedeljek tudi primerilo. Postalo je nekoliko hladnejše, kakor je Silo prve dneve preteklega tedna, ko je sonc žarelo še v vsej svoji jesenski krasoti. Ponedeljek je bil hladen, kar je navadno po dežju. Po oluninah je zapadel nov sneg. V ponedeljek jc h:ia d,rožena najvišja dnevna temperatura -H3.2", za dob rt-3 stopinje manjša, kakor je bila v solxito. V torek je bil jutranji minimum nižji od |H>ne-deljka in sicer samo +5" C, ko je bilo v |>o-nedeljek še +8.2° C. Barometer sc dviga in je v torek dosegel stanje 766.2 111111. — Z britvico v želodcu. Neki mladi mož v Lille-hanunerju je pri kosilu po nesreči požrl — britvico. Upal je, da se bo britvice znebil naravnim potom in je šel mirno spet na delo. Naslednji dan pa so ga napadle silno hude bolečine, da je moral nemudoma v bolnišnico, kjer so ga operirali in mu odstranili britvico ter mu tako rešili življenje. — Ukradeno obleko jc hotel — zamenjati. V Ilamarju na Norveškem so prišli na sled brez-primerni drznosti nekega tatu. V trgovini z moškimi oblekami je bila ukradena obleka. Policija se je še ukvarjala s preiskavo te tatvine, ko je prišel v trgovino mož. da bi zamenjal obleko, ki mu je bila prevelika. Prodajalec je takoj spoznal, da je bila obleka ukradena v njegovi trgovini. Poklical je policijo, ki je drznega moža zaprla. ^u&g/oaa 1 Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, dne 6. novembra. Začetek točno ob petih popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. 1 Rekolekcija za gospe in matere bo v Lichtcn-turnu v sredo, dne 4. novembra ob štirih popoldne. Prisrčno vabljene! 1 Učite sc strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — se prirno 4. novembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Učnina zmerna. Specialna strojepisna Sula! Največja moderna strojepisnica. — Oddelek tudi za dijake (-inje). — Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino (izbira predmetov po želji). Vsi tečaji so odobreni od pristojne šolske oblasti. — Novi prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko iič.iliščc »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. 1 Kongregacija gospodov pri Sv. Jožefu ima svoj redni sestanek danes, v sredo, dne 4. novembra 1.1. ob pol 19. Četrt ure prej je seja odbora. I Poglobitev znanja italijanskega jezika do-sež.ete, če se vpišete v popoldanski (od 14—13) ali večerni (od 18—19) konvcrzacijski tečaj za tiste, ki so že kjerkoli obiskovali začetni tečaj, in zn samouke. Začetek 2. novembra ob 14 in 18. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16 Mestni trg 17-1. Novi tečaji tudi za začetnike. 1 Otroci, ki so sodelovali pri mladinski opereti >Angel z avlom«, naj se zglasijo v nedeljo ob 11.30 v Operi. 1 Strokovna nadaljevalna šola za stavbne obrti se je preselila v poslopje ljudske šole na Prulah. Redni pouk se prične v petek 6. novembra oh 14. Gospode mojstre prosimo, naj vse vajence zanesljivo pošljejo k naknadnemu vpisu ter skrbe za obvezen reden šolski obisk svojih varovancev. 1 čas zahteva, da se naučimo čim več svetovnih jezikov, zato se vpišite čimprej v jezikovne tečaje, kjer bomo po lahki, razumljivi in hitri metodi poučevali vse moderne jezike,, predvsem italijanščino, nemščino in francoščino. — Vpisovati je dnevno od 8 do 12 in 14 do 16. Jezikovni tečaji. Mestni trg 1711. 1 Krompir za zimsko zalogo bo od četrtka 5. t. m. dalje naprodaj tudi že z.a odrez.ke krompirjevih nakaznic za mesec januar 1913 po 10 kg na osebo. Hkrati opozarjamo one, ki še niso vzeli krompirja na odrezke za mesec november, naj to store takoj, ker ti odrezki izgube svojo veljavnost 10. t. m. Decembrski odrezki ostanejo v veljavi še do nadaljnjega. Mestni preskrbovalni urad vabi vse upravičence, naj čim prej vzamejo dodeljeni krompir, ker trgovci pri večjih množinah ne morejo tako paziti na krompir kot gospodinje pri manjših količinah. Koliko več krompirja gre na ta način v izgubo, kar je v škodo edino redni preskrbi. Zato je mogoče, da oni. ki odlašajo z nabavo krompirja, ne bodo dobili tiste množine, ki jo bodo dobili oni, ki si nabavijo krompir takoj. 1 Staršem dijakov srednjih, strokovnih in ljudskih šol. Upcljali smo dopoldanske in popoldanske ure za dijake(kinje) vseli srednjih, strokovnih in 'ljudskih šol. Vsak dijak bo imel dnevno dve uri pouka (razlaga, poprava nalog, izpraševanje). Vodili bomo z.a vsakega stalno skrb na šoli. katero obiskuje, vas pa stalno o tem obveščali. Na ta način boste jiopolnoma brez skrbi za uspeh svojega otroka. Vse one dijake(kinje), ki iz kakršnih koli razlogov lie obiskujejo šole. bomo pripravljali tu 710 učnem načrtu, da bodo koncem leta lahko napravili razredni ^zpit in tako ne izgubili šolskega leta. Važno tudi za one, ki se vozijo, kajti pri nas bodo lahko na toplem pričakovali odhoda vlaka. Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in 14 do 16. ker lahko sprejmemo le omejeno število dijakov, pohitite z vpisom. — Korepctitorij, Mestni trg 17-L, desno. 1 Mrazniee na trgu. Na prostoru na vogalu semen.iškega poslopja jc zadnje dneve vedno več raznovrstnih gob. ki jih strokovnjaki v go-barstvu označujejo za drugovrstne, manjžlahtne gobe, kakor pa so šampijoni in jurčki. Zadnji čas, ko je pritisnilo nekoliko hladnejše vreme, je na trgu opažati večjo množino sivk ali mrežnic. So prav lepe in vžitne. Poleg sivk prinašajo nabiralke velike, črnorjavkaste ježevke v izredno veliki množini. V torek je bilo na trgu veliko omenjenih gob. — V torek pa je bilo na trgu mnogo čebule, velika je bila nje izbira. Tudi paprika se še ni s trga poslovila, ko sta vzela slovo grozdje in kostanj. Na izbiro je še vedno veliko uv.ožene i.vetače: pa tudi domačo, lepo in zdravo cvetačo lahko dobi gospodinja. Neka kmetica iz, vzhodnega dela okolice je v torek pripeljala na trg lepo domačo cvetačo. Na prodaj je bilo tudi precej domačih' zeljnatih glav. 1 Sodne stanovanjske odpovedi. Po podatkih okrajnega sodišča je bilo v letošnjem oktobru pri sodišču podanih le 41 odpovedi, s katerimi so hišni gospodarji zahtevali od najemnikov izpraznitev najetih stanovanjskih prostorov ali obratnih lokalov. Največ odpovedi je navajalo kot razilog neplačevanje najemnine za več mesecev nazaj, dalje razlog, da gospodar sam rabi stano\anje za senc ali za bližnje svojce, posebno za sinove in hčere, ki so se poročili. V desetih mesecih tega leta je bilo zaznamovanih 620 stanovanjskih odpovedi. Včasih so bile kaj red- | ke sodne stanovanjske odpovedi. Tako-le pred 30. ali 40. leti jih je človek lahko naštel na prste obeh rok Bile so redke, kajti takrat je bila upoštevana navadna odjioved, ki jo je |)odal gospodar ustmeno najemniku ml i pa tudi ta gospodarju. Sedaj morajo gospodarji v največ primerih poklicati sodišče na pomoč, da dobi odpoved popolno moč in veljavo. Kronist je n. pr. leta 100-2 za november zapisal kratko <>[>oinl)o, da je bila novembra velika selitev, ko se je preselilo 180 družin in do 200 drugih strank. Takrat so imeli ljubljanski postreščki polne roke dela z raznimi selitvami. Ljudje -o najraje klicali poštene poetre.ščkc, da so jim vestno in previdno prepeljavali pohištvo v novo stanovanje. Pred 40 leti so se nekatere stranke prvikrat vselile po raznih sobah na Žabjekii, ker sc je kaznilnica preselila v novo kaznilnico ob Miklošičevi cesti. Naznanila ULEDALI&CE: Drama: Sreda. 4. novembra 0I1 li!: Hamlet. Red B. — Četrtek, 5. novembra oii 16.30: Sestero oseh išče avtorju. Hod A. Petek, 6. novembra oh 15: Oče n«S. laven. Znižane cene od la lir navzdol. — Sobota 7. novembra ob Iti: Hamlet. Izven. — Nedelja, 8. novembra oh 10.30 Sneguljčiea. Izven. Zelo znižane cene od in lir navzdol. — Ob 16.30: Deseti tirat. Izven. Opera: Sreda. 4 novembra oh 16: Traviata. Ited | Sreda. — Četrtek. 5. novembra oti lfi: Ilim Pasquatc. Kril Četrtek. — Petek 1». novembra ob lii: Boeeaeeio. Izven. Cene od 18 lir navzdol. ROKODELSKI ODER. Opozarjamo n« veselo komedijo. katero bo vprizoril •Rokodelski oder« v nedeljo oti pot 5. uri popoldne. Prvo dejanje se godi v vlaku, drugo v pisarni firme H ra mit in sin«, tretje pa v gledališki garderobi med predstavo. Vesela in obenem globoka vHehina »Firmo«, ter dobra zasedba posameznih vloir sta porok, da se boste odlično zabavali. Začetek hc oh pol 5. url. konec pred 7. uro. Vstopnice se dobe v predprodajl v nedeljo od tli. do 12 ure in dve uri pred prlčctkom v društveni pisarni, Petrarkova 12.1 RADIO. Sreda, š. novembra: 7.30 T.ahka glnsha — " 8 Napoved Časa -— Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.;tli Poročila v slovenščini — 12.15 Pisana glasba — 13 Napoved časa — 1'oročiln v italijanščini — 13.10 Pet minut gospoda X — 13.11 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Domovina v vojni: Himne in peftini izvajata orkester in zbor, vodi dirigent Onllino — 13.50 Vojaške pesmi — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Letalsko golho vodi dirigent A. Di Miniello — 11.30 Operna glasim — 14 45 Poročila v slovenščini — 17.15 Olas naroda patriotske pesmi Oiovanija Castagnolija izvaia zbor O ul do Monaeo dl Prati. — vodi dirigent Bresei — 10 Govorimo italijansko- prof. dr. Stanko l.rben — 10 :lju Crnae grade sedaj obrambni nasipi. ki naj pred Savo zavarujejov 23 (K/0 oralov I plodne zemlje. Ta zemlja doslej ni bile upo- Jubilej zgledne vzgojiteljice V eol>oto je poteklo šestdeset let, kar se je v gradu Bistra pri Vrhniki rodila Pepca Primožičeva. Lela 190:',. je kot enaindvajsetletna učiteljica prišla v Črnomelj, kjer je vzgojila dva rodova Črno-maljcev in Črnonialjk, dokler pred nekaj leti ni stopila v pokoj. Ves Črnomelj, vsa okolica, lahko rečemo vsa Bela Krajina pozna gospodično Primožičevo ne le kot vzorno učiteljico, marveč tudi kot zgledno voditeljico mnogih gospodinjskih tečajev in kot marljivo delavko na polju katoliške prosvete. Po srcu dobra in domača kot kruh, vedno mladostno nasmejanega obraza preživlja leta zasluženega počitka v svoji prijazni hišici pri Svetem Duhu v Črnomlju. Vsi njeni nešteti znanci in znanke, prijatelji in prijateljice ji ob iskrenih čestitkah voščijo še mnogo prijetnih let. rabna za poljedelstvo, ker jo je Sava ob povodnjih redno zamakala. V dveh letih so na tem polj u zgradili že 20 km novega nasipa, 10 km starega nasipa pa so ojačili ia dvignili. Dnevno je pri teh delili zaposlenih nad tisoč delavcev. V okraju Brod je znano pol ic Jel is. ki g« izsušujejo s pomočjo velikega kniiula. Kanal bo izsušil VUKio oralov zamočvirjene zemlje. Največje zamočvirjeno polje pa je Bidje polje ki ga zamakajo hudourniki in vode z Diljn in Djakovščine. S |Misebnim kanalom, ki lw> dolg 30 km in se Im> >'ekol v Savo pri Oprisavuu IkkIo to polje osušili. l)o Bttkovcj.i pa bodo zgradili še 8 km dolg prečni kanal. V Veliki Bagrji kopljejo sed i j te kanale, ko bo pa delo opravljeno, bo pridobljenih IOO.UOO oru-lov zetulje. Za novega poveljnika tiMnškega glavnega sinila velike /upe Posavje s sedežem v Brodit je bi! imenovan < Poglavnikovo odredbo ustaš iiž. Viktor šarič iz Zagreba. Za poveljnika glavnega stanu Dora s fiedežem v Petrin ji pn prof. Vlaho lovrič iz Zagreba. V proslavo prve obletnice ustanovitve NDH so prebivalci \ lasenice zgradili vojašnico za ustaše, ki je bila nedavno že blagoslovljena. Zu župnika r rkve Majke Inižje v Mariji Bistrici poznani hrvaški romarski poli je bil imenovan č. g. Horijan Papič, dosedanji /upnik in dekan v Gorenji Stuhici Z« novega zaupnika odvetniške zbornice v Zagrebu je bil postavljen odvetnik dr. Ivan Spalne i/ Zagreba. Znani hrvatski tednik Hrvatska stra/a je v zadnji številki prinesel daljšo novico o umoru bivšega bana dr. Natlačena v Ljubljani. KRIKVIEC 54. KRALJ JE RIL ŠKR.JANCU ZELO HVALEŽEN, DA MU JE REŠIL HČER. 0RUUB1L MU JO JE ZA ŽENO IN ŠE POL KRALJESTVA DODAL, CE MU ŠE UJAME ŽIVEGA HARAMBAŠO. DA BI IIARAMBAŠA NE SPOZNAL ŠKR-JANCA, JE ČEVLJARČEK ŠEL K DVORNEMU BRIVCU IN SI DAL PRISTRICI BRKE IN SPREMENITI FRIZURO, A. Fogazzaro.- 28 Palača ob iezeru S silo je odprla vrata, ki so vodila v zahodni del hiše in izginila. Meduza bi ue mogla boljše od nje spremeniti v kamen to skupino mož. Silla je čutil, da mora nekaj reči, a ni vedel, kaj. Zdelo »e mu je, da ga je nekdo udaril s koloni po glavi in da bo omedlel. lJo dolgem prizadevanju se je le nekoliko zbral in dejal: »Gospodje, čutim, da sem bil razžaljen. Ne razumem pa, kako je bila la žalitev.« Vsa njegova zunanjost je govorila: Ce ste razumeli, govorite. Oba grofova prijatelja iu zdravnik so ugovarjali, da nič ne vedo. Steinegg ga je odvedel proč z besedami: »Zdaj poznate, zdaj poznate.« Občinski možje in zdravnik so se umaknili. »Krasen konec!« je vzkliknil Vezza, ko je minilo prvo presenečenje. >Sj kaj razumel?« »Seveda I« jo odvrnil Finotti. »Saj je jasno kot beli dan.« »A deževen.« . »Niti malo ne. Hočeš, da ti pojasnim? listi dečko, ki je padel v Palačo iz nebes, je stari greh grofa Cezarja. Mnrkizica je silno nevoljna. Razumljivo je, da ji ni prav, da ji kdo kar tako zmakne takega strica. Res bi se dalo vse dobro rešiti in prepričan sem, da je Cezar na to računal A bogve! ... Morda je v Parizu, Milanu ali kje drugje nekdo s plavimi ali črnimi lasmi ali kakršen koli. Biti pa mora brez dvoma. Zato se Cezarjev načrt ne more posrečiti. Vojna torej!« »Nič se no ve, dragi moj!« Vezza je vzel cigaro in porabil |>ol tucata žveplenk, preden se mu je posrečilo, da jo je prižgal. »Ha Mina Pernetti Silla, lepa ženska, krasna ženska. Res je bila Cezarjeva prijateljica .. .< Vezza je puhnil diin v zrak in gledal za svetlimi kolobarčki. »Rila je hčerku tirolskega sodnega svetnika,« je povzel Finotti. »Menda veš, da je bil Cezar leta 1831 izgnan iz Ix>mba rdijo? Mislim, da je hotel rešiti Italijo, da bj se potem mogel poročiti s plavolaso Tirolko. Ona je imela tedaj kakih dva in dvajset let Oče bi jo bil raje spekel. kakor pa da bi jo dal liberalcu. Uboga revica je ostala trdna in se do šestindvajsetega leta ni hotela poročiti. Mislim, da oče ni preveč lepo ravnal z njo. Nekega dne pa je klonila. Poročila se je z nekim avstrijakantom, ki je najprej silno obogatel, nato pa vse skupni zapravil in leta 1859 odšel z Avstrijci. Kmalu potem je umrl. Mina in Cezar se nisla nikdar več videla; a dopisovala sla si vsa leta Nikar ne misli, da sta si pisala o ljubezni. Niti malo ne! On je sicer pravi brezverec. Pisala mu ie vedno le o svojem sinu in ga vpraševala za svet. Umrla je leta 1858. Vse to sem izvedel od neke njene prijateljice. Vprašujem te, če vse to ni dovoli jasno. Čemu se markiza boji? Kake razloge ima?« »Morda je res tako. Zelo verjetno pa je, da ona tega ne ve in da so natvezli kaj drugega. A kako moreš govoriti o razlogih z ozirom na tako lepo glavico? Ali n česar ne vidiš? V njenih očeh so vsi razlogi. Zblaznel bi od sreče, če bi si jo mogel pridobiti.« Tovariš je skomizgnil z rameni. VIII. »Ali naj prižgem luč, gospod?« je tiho vprašal Steinegge. Znočilo se je že Dolgo časa sta Steinegge in Silla sedela v Sillovi sobi, drug drugemu nasproti, ne da bi spregovorila besedico. Zdelo se je', kot da stražita mrliča. Steinegge je vstal, molče prižgal svečo in se vrnil na svoje mesto. Silla je sedel s prekrižanima rokama, s sklonjeno glavo in z oonu uprtimi v tla. Steinegge je bil neniiten. Gledal je Silla, potem svečo, nato strop in prestavljal noge. »Kmalu bova morala iti dol. gospod.«, je dejal. »Mislim, da se je grof že davno vrnil.« Silla ni odgovoril Steinegge je počakal nekaj Časa. nato je vstal, vzel svečo in krenil proti vratom. Mladenič se ni ganil. Steinegge ga je pogledal, skrčil vrat med ramena z vdanim vzdihom, postavil svečo zopet na mizo in se vstopil pred tovariša. »Tepec sem. gospod, ker ne znam reči ničesar. A kljub temu sem prijatelj. Verjemite mi. da ko bi mogel odgovarjati namesto vas, ko bi mogel potegniti iz vašega srca meč, ki vas je zadel, rad bi ga zasadil sebi, samo da bi vas videl zadovoljnega.« Silla je vstal in ga objel. Steinegge je zardel do las in dejal: >0h ne!... gospod Silla... hvala vam...« Polagoma se je izvil iz objema. Nesreča, beda in razno drugo trpljenje ga je tako ponižalo, da je postal skoraj suženjski do tistih, ki so bili na višjem socialnem položaju »Biti morate nekoliko filozofa,« jo dejal. »Prezirajte to oselx>. Ali mislite, da mene ni raz-žalila že deset-, dvajsetkrat Ali se ne spominjate več. kako je prei govorila z menoj kakor s služabnikom? Jaz sem jo vedno preziral Verjemite mi, da nima prav nič srca. Navadno imenujete tako žensko pošteno, ker je njeno življenje neomadeževano. Tiste pa. ki so zagazile v blato, imenujete pogle in ničvredne. Ta je ničvrednica. ker sramoti mene, ker sem reven in vas iz pohlepa.« »Iz pohlepa?« »Da, ker domneva, da bo grof ludi vas imenoval za svojega dediča.« »Torej je zares hotela reči...« »Hm!« »Kako, kako vendar? je tesnobno vprašal Silla. »Saj to vsi govore.« »Vsi govore to?« Po dolgotrajnem molku se je Silla približal Sleineggeiu, mu položil roke ua ramena in mu dejal z žalostnim, a mirnim glasom: »Mislite, da bi ostal tukaj, če bj bila le senca madeža na spominu, ki mi je od vseh najbolj svet?« »Tega nikdar nisem mislil. Gospod grof bi vas ne bil klical semkaj. Dobro ga poznam.« »Dragi Steinegge, če se bova ločila tako. da se ne vidiva nikdar več. kar je zelo verjetno, spomnite se nekoga, ki ni bil preganjan kakor vi, pač pa zasmehovan od usode. Naklonila mi je čuteče srce, a odrekla mi je sposobnost, da bi si pridobil ljubezen. Moj duh hlepi po slavi, a ne znam si je priboriti. Rodil sem se bogat, a ko sem toliko dorastel, da bi mogel bogastvo uživali. sem hil pahnjen v bedo, Tukai se mi je obetalo delo. mir in prijateljstvo; v trenutku sem izgubil vse Imel sem svetniško mater, ki sem jo ljubil nad vse in zdaj 6em jaz vzrok, da sramotijo njen spomin. Moral hi bil predvideli to obtožbo, a sem premalo poznal ljudi. Kratko povedano: nisem sposoben, da bi živel in vsak dan to bolje spoznavam. In vendar je moje zdravje železno. Pripovedujem vam to, Steinegge, ker vas ljubim in želim, da bi me ohranili v svojem srcu. Teh besed nisem rekel še nikomur. Ali se vam to ne zdi kakor posmeh? Vedite.« pri teh besedah so se mu oči zaiskrile. »vedite, da nI tako. Dovolj močan sem da prenesem vsako razočaranje, vsako bridkost. Boril se bom življenjem, s samim seboj in s strašno malodušnostjo, ki me napada od časa do časa ...« Dodatek k športni nedelji Včerajšnja poročila ljubljanskih dnevnikov so obširno komentiiala dogodke na stadionu, kjer je poteklo nedeljsko popoldne v znamenju toče golov. Poročevalci naših štirih dnevnikov so bilii kajpada nezadovoljni z igro, k. so jo videli med Mladikarji in Korotaiicj. Ne gre za SK Ljubljano, ki je bila prvič zrušena s ponosnega nogometnega prestola. Nasprotno, mi bi bili nadvse zadovoljni, če bt dobili vtis, da je to ali ono moa.vo tako napredovalo. Tako pa je bil izražen sutn, da na travniku med goli ue gre prav za rea. Ali so se fantje kaj »zmenili«, tuko recimo, kakor gospodje za zeleno mizo no vemo, videli smo pa. da se Korotanci niso borili z vnemo. Mladiko so pustili do 18 golov... Tako bo prišla Mladika v finale za prvo mesto, Ljubljana pa se bo borila za tretje ali četrto mesto. Za megleno igro, ki smo jo motrili, je bila torej še druga, ki smo jo samo slutili. Ali je bilo vse to hote ali nehote, dogovorjeno ali samo po srcu storjeno, o tem naj razsodi nogometna zveza, ko ho proučila poročilo sodnika. Ce je Mladika res močnejša od Ljubljane, ji od vsega srca čestitamo, ('e pa so ji hoteli Korotanci pomagati, kot se je zdelo, moremo to obsojati kot dejstvo, ki je ne- GOSPODJK POZOR! Klobučarna ,,PAJK" strokov, očisti, preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po nizkih cenah. Lastna delavnica. Se priporoča Rudolf Pajk, Sv. Petra c.38 športno. In zadeva 6e nam zdi za zaščilo dobrega športa tako važna, da govorimo o njej že tudi samo e predpostavkami in »za vsak slučaj«. O italijanskem državnem prvenstvu smo objavili prve podatke že včeraj, danes pa dodajemo razpredelnico, ki ima tole zanimivo podobo: Livorno 5 5 0 0 13 5 10 Genova 5 3 1 1 15 5 7 Fiorentina 5 S 1 1 11 7 7 Ambrosiana 0 3 1 1 5 4 7 Torino 5 3 0 2 13 6 6 Roma 5 2 2 1 4 6 6 Bologna 5 2 1 2 7 S 5 Lazio 5 2 1 2 8 8 5 Bari 5 2 1 2 5 8 5 Juventus 5 1 2 2 0 9 4 Milano 5 0 4 1 4 6 4 Triestina 5 0 4 1 4 5 4 Vicenza 5 1 1 3 7 14 3 Liguria 5 1 1 3 S 9 3 Venezia 5 0 2 3 4 10 2 Atalanta 5 1 0 4 3 10 2 B Službi j Dobe: Služkinjo k družini dveh otrok — sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6050. EIAR - Radio Ljubljana Parllamo 1'ltallanol Sehema della lezione elie verrft tennta dal prof. Intt Stanko Lelien mercoledi. il 4 novembre 1942-XXI alle' 19.00. LEZIONE SETTIMA Verhl Incoatlrl al presente tndlcatlvo cap-lr« Slngolar* Plurale eap-ise-o cap-iamo cap-lac-l cap-ite cap-isc-e cap-isc-ono Fioriscono le ciliege. siamo vieini alla primavera. — Non capiaco nemmeuo uua parola. — A chi spedite •iuesta inereet — Cli. eom nela e non finisce. perde tempo e faliea. Ouando la fredilo noi , ortiaino silila iriacca un cappottc. — Uuauti 1'ratelli avetel Ne ho ilue Cluando maniramo bisogna mastieare beue, per-elie 1'tiomo che mastiea male non digerisce. e 1'uoino e.he non dtgerisce e malato. — Tu non digerisci hene, perehe mangi troppo presto — Ci sono aneora aoldati qui in cittal — Si ce ne sono aneora due rcggimenti. — La nostra le?,ione eoinineia alle sette e mezzo. — Che eosa preferite leRgere: romanzi o rivistet Prefe-risco leggere rivisti. Leggete anehe gioriiali itn; liRnit — Ouando finiseo la Inttera. metto il foglio di carta in una Imsta. — Al ruinore della cittii prefe-lisco la solitudine della campagna. — Na9ce un trate. Eserclzl. 1. Coniugate le seguontl proposizioni: Domani par-tire per Venezia. — Non capire nenimeno una sola parola. — Preferire il color prigio al rosso. — Cominciar a lavorare il lunedi e finire il sabato. 2 Traducete. Kda1 odpotujete v Tricstet — Ali je Trieste lepo inostot — Klobuka ne najdem (trovare). — Nikoli nimam miru (pace) — Ali ol>iskyjcte *c^aj italijanščine t — Ne razume jo, ker ne poslušajo. — Čutim (sentire). da (che) sem lačen. — Z usti jemo in govo-rimo. — Glava je pokrita 7. lasmi. — Kadar sem bolan, pokličem zdravnika. — Prehitro hodite (camminare). Tu natisnjeno besedilo je samo ključ 7,a vse one, ki slede pouku italijanščine po ra 11 ti. Italijanske ure so na sporedu oh ponedeljkih in sredah za začetnike, oh rietkih pa za titse. ki že poznajo osnovne pojme jezika — vedno ob if.PO uri. Kunčnico prodamo. Obseg 9 prostorov. Hruševska cesta 24, Stopanja vas. (1 Kakor vidimo, je Livorno edino moštvo, ki je bilo doslej neporaženo in je doseglo na petih tekmah vseh deset točk. Od lanskih vodilnih klubov je v ospredju samo Torino. Prav odlično mora biti to moštvo, ki je pred 28.000 Rimljani odpravilo državnega prvaka e 4:0! Tako je Roma samo šesta, Venezia pa celo predzadnja. O hrvatskem moštvu, ki je podleglo v Stutt-gartu z razliko 5:1 (2:0), čitamo v nekem dunajskem dnevniku tole pripombo: »Hrvati, ki jih jc tekma v Stuttgartu tembolj skrbela, ker so pustili doma Jazbinška. Lechnerja in Cimermančiča, so doživeli številčno orecej občuten poraz. Posebno močna pa je bila ožja obramba, ugajala je tudi krilska vrsta, napad pa je ustrezal samo na desnem krilu. Najboljša med gosti sta bila Pavletič v središču krilske vrste in Gla6or v golu, ki je z odličnim posredovanjem očuval tovariše pred morebitnim težkim porazom.c Tekmo v Budimpešti je gledalo 35.000 gledalcev. Zmaga Madžarov je bila prepričevalna. V prvem polčasu je dosege! vodslvo Bodola. naslednja dva gola pa sla zabila Nemeth in Toth. Končni izid je bil 3:0 (1:0) za Madžare. Šport v kratkem Lalikoatleti zagrebške Concordie so priredili dvoboj s SK Zagrebom in zmagali s 57 točkami. Dobro se je držal zlasti Kotnik, ki je pretekel 3000 m v novem državnem rekordu 8:46. Romuni so dobili novega športnega voditelja. Iz Bukarešte poročajo, da je imenovala vlada dosedanjega predstojnika oddelka za šport in telesno vzgojo v državnem tajništvu za izvenšolsko vzgojo Johna Gheorghija za državnega športnega voditelja. Srbski kolesarji so tekmovali za državno cestno prvenstvo na progi Belgrad — Topola in nazaj. Med 19. dirkači je prispel kot prvi na cilj Antonije Andrejevi«, ki je prevozil 170 km dolgo progo v 5 urah 10:05.2 min. Državni prvak An-drejevič je član kolesarskega društva »Avala«. Kuhinjsko opravo dobro ohranjeno, z Javor-jevo mizo poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6064. (1 Hijacinte, tulipane In krokuze originalne ho-landsko smo dobili. Sever & Komp., Ljubljana. Otroško posteljo skoraj novo, prodam. — Strga r, Miklošičeva cesta št. 40. j CtiUme | Cenj. dame obveščam, da je prispela pošiljka Borsalino klobukov v raznih barvali in kva iltetah. Se priporoča salon TRUDA, Ulica 3. maja št. 5. Dijaki! Dijakinje! pohitite; samo še do 16. tega meseca, 6 komadov legitimacij ln 1 luksuz povečava 20 ltr. Slike na željo naredimo takoj. Se priporoča Kocmur Marjan, fotografija, Društvena 34, Prešernova 9. ■ Sobe i J£lejo: Separirano sobo v bližini sodišča, iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stalen srednjih let« št. 6065. (s g Kopirno fi Predivo po najvišjih dnevnih cenah kupujem vsako količino, dolžina od 20 cm naprej. MILAN JAGER, mehanična predilnica žime, Ljubljana, Sv. Petra cesta 17. (k Naročajte »Slovenca«! x Prion tt DRVA. I. POGAČNIK, Ljubljana, Bohoričeva S. Tel. št 20-69. Dotrpela je naša draga teta. gospa Lavrič Frančiška 2. t. m., po dolgi bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb bo v sredo, dne 4. nov. 1942. ob štirih popoldne z ZaL iz kapelice sv. Jakoba na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. novembra 1942. Gornikovi Parcelo v izmeri 600 nr v bližini nove cerkve v Šiški, prodam. Naslov v upravi »Slovcnca« pod »Ugodno« št. 6808. (p Oddam svet v dveleten brezplačen najem na posek', v Šiški. Pogoj : pognojltev ln obdelava. Vprašajte Miklošičeva 7-11, levo. (p Citajte »Slovenca« Spalnica orehov ln Jesenov. Jedilnica v najfinejši Izdelavi. Medvedova 28, odprto od 17 do 18. Več modernih kuhinjskih oprav solidno Izdelanih, proda Krže, mizarstvo, Vrhnika. Ogleda se v zalogi: Ljubljana. Blelvvelsova 47 (polog kavarne Majcen). L3UBL3ANSKI rmiiimiifliHai Delavniki: 15-30, 17-30. Sloga od 14 dalle. nedelje In prazniki: 10. 13-30. 15-30. 17-30 Ganljiva filmska drama no istoimenskem romanu „Duša, ki se vračo___** V Blarnl vlogi lega KATALIN KAPAHT. poznana iz filma „l*m iraioča nomlad" Vsak dan ' predstave! Ob 14. If.V in 174' Konec predstav, ob H*1S «IN'» Sion* . TEL. ?7.3r Orama sodobne socialne vsebine Da, milostlfiva .. . emma gramatica Maria Denis — Leonardo Coriese KINU MATICA - TEL. 22-" Sijajna komedija o očarlli»i ženi, čiidaškeinn možu ter čustvenem mladeniču, ki ie veroval v ..veliko tiubezen* Itg(ibl!eno llubavna pisma Alfred Rasser — Anne-Marie Blanc KINO UNION - TEL. 22-2) ■H Umrl nam ie v Splošni bolnišnici, 10 letni edinec Doško Jaklič Pripeljan je bil 2. novembra 1942 na farno pokopališče v Velike Lašče. K a r I o u i c a — Velike L ai č e Globoko žalujoči Jakličevi in ostalo sorodstvo Robert Hugh Benson: Avdcnca pri papežu Angeliku Percy je prenehal; nenadoma je opazil, da se je spustil v neke vrste pridigo. »Da, moj sin,« je dejal rahli glas, »in kaj še?« »Kaj še?... No. prav,« je nadaljeval Percy, »takšna gibanja so vedno rodila svoje lastne osebnosti. In mož tega gibanja je Julius Felsenburgh. Dovršil je nekaj, kar se lahko — če pomisliš, da je to ustvaril brez Boga — imenuje čudež. Doma na kontinentu, ki je edini zmožen roditi take sile, je on združil Vzhod in Zahod; samo z močjo svoje osebnosti je premagal oba najpomembnejša tirana na svetu — verski fanatizem in obla6t 6trank. Na. daljnji čudež je bil njegov vpliv na mrzlokrvne Angleže. Vendar je tudi znal navdušiti Nemce, Francoze in Špance.« Nato je Percy opisal nekaj dogodkov, primerjal jih je s prikaznijo boga in brez obotavljanja navedel nekaj naslonov, ki 60 jih temu možu pridali sicer trezni in nepretiravajoči časopisi. Felsen-burgha so imenovali sina človekovega, ker je bil vseskozi kozmopolit (svetovljan), imenovali so ga zveličarja sveta, ker je premagal vojno, ne da bi utrpel najmanjšo škodo. Ba. celo... celo« — Per-cyjev glas se je tresel — »imenovali so ga celo boga, ki se je učlovečil, ker je popolni izraz božjega človeka.« Mirni, častitljivi obraz nasproti njemu je ostal uprt vanj in brez najmanjšega giba. Percy je nadaljeval: »Preganjanje,« je dejal, »je na pohodu. Bilo je že nekaj stekov, toda preganjanja se ni bati. Brez dvoma bo za posledico nekaj odpadov, kakor se to že dogaja. Toda le je treba obžalovati samo z ozirom na odpadnike, dočim se bodo drugi verniki še bolj potrdili in brezbrižni bodo izlrebljeni. Svoje dni — v prvih stoletjih — je napadal 6atan meso s šibami, z ognjem in divjimi zvermi, v srednjem veku je napadel razum, v dvajsetem stoletju vire moralnega in duševnega življenja. Zdaj se zdi. kakor bi bil osredotočil svoje divjanje istočasno na vsa tri področja. Cesar se je treba najbolj bati, je dejanski vpliv humanitarizma: ustvarili 60 ga s silo'. Kakor kraljestvo božje. Zdrobil je vso domišljijo, zdrobil vso romantiko; postavil je kralko malo 6vojo lastno resnico, ne da bi jo dokazoval. Namesto da bi ranil ali dražil z mečem in udarcem, davi z mehkimi blazinami. Podoba je, kakor bi nepristransko utiral svojo pot prav do notranjega življenja. Ljudje, toliko da so slišali njegovo ime, priznavajo njegova načela; duhovniki so jih srkali vase, kakor prejemajo Boga pri svetem obhajilu — imenoval je prav zadnje odpadnike — in otroci jih vsesujejo, kakor bi bilo čisto krščanstvo. »Po naravi krščanska duša« se zdi, da je postala »po naravi neverna«. »Preganjanje bi moralo pozdraviti kot rešitev,« je vzkliknil, »kot rešitev in moliti je treba zanj in po njem hrepeneli Toda.« je dejal, »boji se, da bodo oblastva premodra in razločevala med strupom in protistrupom. Morda bo nekaj nntčeni- gtev — in bodo v resnici in številna — toda zgodila se bodo, zgodila prot; volji svetnih oblastev in ne na njihovo željo. Končno je treba pričakovati, da bo humanitarnem preobrnil obrede in žrtve. Ce se to zgodi, potem je s Cerkvijo — če 6am Bog ne poseže vmes — potem je s Cerkvijo pri kraju.« Tresoč 6e od razburjenja se je Percy vzpel nazaj. »Da, sin moj, in kaj misliš, kaj se mora napraviti?« Percy je razprostrl roke. »Sveti oče — maše, rožni venecl To je začetek in konecl Svet zanikuje njihovo moč, toda prav k temu 6e morajo kristjani zdaj s svojimi skrajnimi silami zateči. Vse v Kristusu — Jezusu Kristusu kot začetku in koncu. Drugo ne more nič več pomagati. On mora sloriti, ker mi ne moremo storiti ničesar.« Siva glava 6e je sklonila, potem se je spet zravnala. »Da, sin moj... Toda Kristus nas ima za vredne, da se nas poslužuje: delati moramo. On je prav tako prerok in kralj kot duhoven. Zaradi tega moramo biti ludi mi preroki in kralji prav tako kot duhovni. In v čem naj bo preroštvo, in kralje-vanje?« Glas 6e mu je tresel. »Da, Svetost... kot preroki moramo oznanje-vali ljubezen do bližnjega, kot kralji naj vladamo na križu! Mi moramo ljubiti in trpeti...« Ihteč je lovil sapo »Vaša Svetost je odsihmal oznanjala ljubezen do bližnjega. Ta ljubezen do bližnjega naj se kaže v dobrih delih. Prednjačimo s tem povsod. Bodimo pošteni pri svojih dejanjih, čisti v svojem družinskem življenju, pravični kot vladarjil In kar se trpljenja tiče — o Svetost! —< Njegova stara misel se mu je spet porodila v možganih in stopila predenj. Prepričujoče in ukazujoče 1 »No, moj sin, govori odkrito!« »Vaša Svetost, staro je — tako staro kot je star Rim — vsak tepec je hreppne! po tem: nov red, Svetost — nov red!« je zajecljal. Bela roka je spustils obtežilnik; papež se je sklonil in napeto strmel v duhovnika. »Da, moj sin?« Percy se mu je vrgel pred noge. , »Nov red, Svetost, brez habita in tonzure, podrejen samo Vaši Svetosti — bolj svoboden kot so jezuiti, bolj ubožen od frančiškanov, v mrtvičen.iu presegajoč kartuzijance: možje in žene enako vredne. Tri obljube s hrepenenjem po mučeništvu povrh. Panteon njihova cerkev, vsak škof odgovoren za njihovo preživljanje, v vsaki deželi predstojnik in... Svetost/to je misel tepca... in Kristus, Križani, njihov zavetnik« Papež se je nenadoma dvignil — tako naglo, da je tudi kard!nal ves preplašen in zaskrbljen planil pokoncu Zdelo se je, kakor bi se bil mladi mož upal predaleč Potem se je papež spet spustil nazaj in razprostrl roke: »Bog naj te blagoslovi, moi sin: lahko odideŠ... ali ne bi, Eminenca, ostali še nekaj minut?« Konec. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenCiS