Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
■k dvorišču, L nadstropje.
* •*
Rokopisi se ne vračajo. v
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankir.ini dopiši se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3.
Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'-— polletno . . . K 12-50 četrtletno . . . K «-30 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) s« plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 21.
Celje, v sredo, dne 27. januarja 1809.
Leto I.
Belar.
o Pričetkom leta 1908. je prinesel ljubljanski dnevnik „Slovenec" vest. da namerava vlada za Kranjsko ustanoviti mesto tretjega nemškega šolskega nadzornika. „Slovenec" je takrat povdarjal, da bi bil to „casus belli" ter da bodo poslanci S. L. S. pazno stali na narodnem branikn in pozorno zasledovali vsak korak vlade. Vlada (Marchet) je hotela imenovati nemškega šolskega nadzornika (dr. Binderja) že septem. 1908. Vmes pa so prišli znani septemberski dogodki in vladi je upadel pogum, ob tako razburjenem času priti z imenovanjem na dan. Slovensko „ljudstvo" niti slutilo ni, kaj se kuha, bilo je mirno spričo zatrdila o čuječnosti naših državnih poslancev.
Kar nas iznenadi Božič 1908 z darilom: prišlo je imenovanje znanega nemškutarja in nesposobnega realčnega profesorja Albina Belarja, kojega oseba šas pa za danes ne briga toliko. Vse slovensko časopisje je bilo takoj po konci. Oba slovenska dnevnika, oso-bito pa „Slovenec", sta bljuvala žveplo in ogenj na vlado, na ministra Mar-cheta, na Schwarza, „gospod baron v penzjon", „na zatožno klop z ministri", prirejali so se shodi, govorilo se je o zaušnicah, govorilo o tem, da Schwarza
sploh ne bodo postili v deželnozborsko
dvorano, da ga bodo ven nesli itd. Napeto je pričakovalo občinstvo otvoritve deželnega zbora. Okolu Schwarzovih ušes je priletelo nekaj psovk, tudi o nemškem dež. šolskem nadzorniku se je sukalo nekaj debate; baron Schwarz ni imel glede tega drugega izgovora, kakor da deželni šolski svet ne da bi moral prej pritrditi takemu imenovanju; končno se je sklenilo, da se pomnoži Število zastopnikov dežele v deželnem šolskem svetu od dveh na štiri.
To so dejstva, ki so znana najširšemu občinstvu. Sedaj pa hočemo podati slovenskemu narodu nekaj tva-rine, ki ni znana, vsaj ne v širokih plasteh našega naroda. Vedo zanjo posamezniki, vedo zanjo tudi razna uredništva, a jo iz razlogov, ki izhajajo iz odijozne kakovosti tvarine same, iz oziróv do gotovih gospodov — skrbno prikrivajo „bravcem" svojih časopisov.
Dne 24. decembra 1908 je prišel v uradno „Laibacher Zeitung" razglas o Belarjevem imenovanju. Dne 10. decembra vže pa so bili dobili vsi državni poslanci v roke tiskani proračun za leto 1909. V IV." poglavju tega proračuna, namreč v proračunu za uk in bogočastje, stoji na strani 14 glede šolstva na Kranjskem črno na belem pod št. 3. „trije deželni šolski nadzorniki (VI. činovni razred) — 20.800 K". Nekaj vrstic niže stoji pod št. 6. aktivitetne doklade za tri deželne šolske nadzornike (VI. činovni razred) 3312 kron. In da bi poslanci ne bili v nobenem dvomu, da se je s tem ustanovilo novo — seveda nemško — mesto deželnega šolskega nadzornika, dodaje
vlada na strani 49. razlago: „redna potrebščina je višja na Kranjskem za 8891 kron oso bito zaradi plače za tretjega deželnega šolskega nadzornika."
O proračunu (provizoriju) se je razpravljalo v 120. in 121. seji drž. zbora. K gori omenjeni postavki se ni zglasil4 nobeden izmed kranjskih državnih poslancev, pač pa je večina izmed njih v seji 16. decembra 1908. glasovala za proračun, torej tudi za ustanovitev novega nemškega |šolskega nadzornika. Ti poslanci torej, ki so se doma na Kranjskem kazali tako ogorčene, na Dunaju niso odprli ust, nasprotno celo glasovali so za — Belarja.
Tu je dvojno mogoče: ali so kranjski državni poslanci — in samo te v prvi vrsti brigajo proračunske postavke za Kranjsko — vedeli za omenjeno proračunsko postavko in vedoma zanjo glasovali: ali pa si niso dali toliko truda, da bi tekom šestih dnij pregledali proračun in potem glasovali zanj, ne d a b i vedeli, za kaj oddajo svoje pokorne glasove vladi. V obeh slučajih so zaigrali svojo vlogo pri razsodnih vo-lilcih, ki jim morajo dati consilium abeundi, ako poslanci sami ne čutijo toliko političnega poštenja v sebi, da
odložijo svoje mandate. Zakaj v slučaja, da so vedeli in glasovali za postavko, je to navadno narodno izdaj, stvo; ako pa proračuna niti prečitali niso in vzlic temu glasovali zanj, je to taka malomarnost v izpolnjevanju poslanskih dolžnosti, da zaslnži naj-ostrejše obsodbe.
Ko se je o tem činu naših poslancev v Ljubljani izvedelo, je vladala povsod velika poparjenost. Zabavljalo se je na poslance po gostilnah in kavarnah. Časopisje je pa na-krat obmolknilo ter kakor odrezano prejenjalo pisati o — Belarju. Javno si nihče ni upal izreči svoje sodbe. In to se nam vidi slabo znamenje za zavednost kranjskih državnozborskih vo-lilcev. Na Češkem bi v enakem slučaju završelo in v trenotku bi pomedli s takimi poslanci. Sumljivo je, da vlada v deželnem zboru ni reagirala na očitanje glede Belarjevega imenovanja tako, kakor bi lahko s povdarkom, da vlada ni postopala zahrbtno in za-vratno, ampak očitno in z odprtim vi-zirjem in če so poslanci glasovali za proračun, mora tudi domnevati, da se strinjajo z ustanovitvijo mesta nemškega šolskega nadzornika na Kranjskem. Čujejo se razne govorice, zakaj Schwarz ni reagiral v tem smislu. Pravijo, da sta z dr. Šusteršičem pred otvoritvijo dež. zbora konferirala ves dan. Toliko je gotovo, da se Schwarzu v dež. zboru ni zgodilo to, s čemur se mu je prej bilo grozilo.
Pred nekaj dnevi se je zopet otvoril državni zbor. Za slabo vest naših kranjskih drž. poslancev spričuje dejstvo, da se glede Belarjevega imenovanja ni vložila niti najpohlevnejša interpelacija, kaj šele kaka minister-
ska obtožba. Le v tem oziru se je baje posredovalo, da se bo Belarjevo profesorsko mesto na realki — razpisalo.
Naša časnikarska dolžnost je, objaviti ta narodni škandal prve vrste, da izve narod slovenski, kako se dela slovenska politika in kako gotovi ljudje to „dobro ljudstvo" vodijo za nos. Ako se na ta dejstva ne vspne ves narod ter ne zakliče svojim tako-zvanim čuvarjem slovenskih pravic tam na cesarskem Dunaju: Dol in proč ž njimi! — potem žalostna nam majka. Kakršni volilci — taki poslanci, in naopak!
Politična kronika.
v iz parlamenta. Zbornico so ovla-dale radikalne nemške stranke, katere so s svojimi nujnimi predlogi in nepotrebnimi debatami o njih popolnoma onemogočile vsako pametno in koristno delo. Največja stranka v parlamentu, kršč. socialci in njih klerikalni zavezniki vseh barv in narodnosti, ki so se vedno hvalili, da so „državna stranka" in da bodo kot taka vodila notranjo in vnanjo politiko, je popolnoma odrekla. V svoji kratkovidnosti in popolnoma nedr-žavniški gonji za trenotnimi efekti si je prizadevala nemške radikalce v nemško-nacionalnem šovinizmu prekositi. Mesto da bi bila brzdala strasti in prenapetosti, je je samo netila in posledica je popolna onemoglost parlamenta in nesposobnost za vsako resno delo. Čas se trati s praznimi debatami o nujnih predlogih, katerih število če dalje bolj raste, vsi važni in koristi vsega prebivalstva zadevajoči predlogi pa počivajo. Bienerth si ne ve pomoči. Govori se, da namerava v kratkem zasedanje zaključiti, da se na ta način reši balasta nujnih predlogov. Po zaključenju zasedanja bi se pogajal s strankami in skušal nasprotstva v toliko ublažiti, da bi bilo vsaj uspešno delovanje zbornice omogočeno in da bi se takozvane državne^neobhodnosti naglo rešile, med temi je tudi zakon o rekrutih. Govori se tudi, da predloži vlada že tekom prihodnjega tedna načrt jezikovnega zakona.
Poslanec Rybaf je zopet interpe-liral zaradi postopanja policistov proti deputaciji slov. dijakov, katero je on vodil. Konstatiral je, da je bilo poročilo notranjega ministerstva v tej stvari napačno in zahteval, naj se stvar na novo preiskuje. Posi. dr. Benkovič stavi nujni predlog o preosnovi komunalne policije. Posi. Roblek interpelira vodjo justičnega ministerstva o rabi jezikov pri sodiščih v Celju, Mariboru in v Celovcu: vodjo železniškega ministr. pa o rabi slovenščine v ustmenem in pismenem občevanju ravnateljstva drž. železnic v Beljaku.
Prihodnja seja bo v petek.
v Ogrski predsednik zbornice iusth pri cesarju. Dogodek, katerega je vsa avstrijsko-ogrska javnost napeto pričakovala, se je zvršil včerej ob 11. uri. Cesar je sprijel v avdijenci predsednika ogrske zbornice Justha, zastopnika najradikalnejše struje neodvisne stranke.
Kakor poroča „Az Ujsag", predložil je Justh cesarju sledeči program:
1.	Kossuthova stranka je pripravljena končni cilj programa, personalno unijo, izločiti iz programa.
2.	Glede zahtev o upeljavi madžarskega pove) j nega jezika pri ogrskih polkih je stranka pripravljena rešitev tega vprašanja za sedaj odložiti eventualno popolnoma opustiti.
3.	Stranka se zaveže, da predloži zbornici preosnovo volilnega reda na podlagi splošne in tajne volilne pravice.
4.	Prevzame stranka dolžnost, skleniti mir s Hrvati in drugimi narodnostmi.
O svojem posvetovanju s cesarjem Justh popolnoma molči, trdi se pa, da ni prišlo do nobene odločitve. Cesar ne mara da bi se o tako važnih ^vprašanjih kar na nagloma odločalo, zahteva marveč, da se vse natanko premisli in prouči.
Popoldne je posetil Justh tudi avstrijskega ministrskega predsednika in skupne ministre ter predsednika zbor» nice dr. Weiskirchnerja.
a Iz vladnih krogov se poroča, da vlada ne kani zaključiti zasedanja, ampak samo odstraniti zapreko nujnih predlogov. Glavno delo parlamenta bode v odsekih; skupne seje bodo samo dvakiat na teden; jezikovni zakon predloži vlada parlamentu prihodnjo
sredo, cesar je dal v to že dovoljenj«.
Češki poslanci se še niso dogovorili o skupni taktiki proti vladi. Ra-dikalci zahtevajo, naj se začne z ob-strukcijo, temu se pa vsi zmerni elementi upirajo. V prihodnji seji bodo storiili definitiven sklep o tem.
a Vladni predlog o novem davkH na dedščine je izdelan po načrtih bivšega ministra Korijtowskega ter sloni na načelu progresivnosti. Zakonski načrt bo čim prej predložen parlamentu.
a Skupna ministra Aehrentbal in Burian sta pisala predsednika aneksi jskega odseka, da se žal ne moreta udeleževati odsekovih posvetovanj, ker sta zakonito vezana stopati samo pred odseke delegacij, ne pa pred odseke, obeh parlamentov. To zopet kaže kako pomanjkljiva je naša ustava, ki dovoljuje, da se rešujejo vprašanja vnanje politike takorekoč popolnoma absolutistično , brez odgovornosti ljudskim zastopnikom.
a Aneksija Bosne in Hercegovine. Pogajanja med Avstro-Ogrsko in Turško so že tako daleč, da bode kmalo o tem podpisan protokol. Vse to se pa godi tajno, naše večinoma neodgovorno ministerstvo vnanjih rečij ima ta protokol že dober teden v rokab, a da danes ga ni še predložilo javnosti. Nakazani smo na inozemske liste, ako se hočemo poučiti o teh vprašanjih, ki se tičejo v prvi vrsti nas. „Times" je prijavil vsebino tega protokola, ob-segajočega te le točke: Čl. 1: Avstro-Ogrska resignira na sandžak novopa-zarski. Čl. 2. določa, da se jamči mo-hamedancem v Bosni in Hercegovini za dobo treh let po podpisanju protokola pravica izseliti se na Turško, ne da bi radi tega utrpeli kako škodo na
svojem premakljivem ali nepremakljivim imetku. Čl. 3. vsem prebivalcem Bosne in .Hercegovine se jamči popolna verska svoboda. Pri molitvah v mešitah se bode omenjalo tndi v bodoče kalifovo (sultanovo) ime ter bodo podrejeni mohamedanski cerkveni dostojanstveniki šejku ul islam (v Carigradu), kateri je potrjuje Čl. 4. določa, da se ima izplačati odškodnina v znesku 2 in pol mil. turških lir (55 mil. kron) v zlatu v roku štirinajstih dnij po podpisu protokola. Čl. 5. Avstro-Ogrska se obvezuje skleniti s Turčijo trgovinsko pogodbo; Avstrija dovoljava, da se turške carine od 1. marca t. 1. povišajo od 11% na 15% ter ne bode ugovarjala proti ustanavljanju turških monopolov na petrolej, cigaretni papir, vžigalice, žganje in karte za igro. S čl. 6. se odpravljajo avstrijske pošte na Turškem. V čl. 7 obljublja Avstro-Ogrska Turčijo podpirati na bodoči evropejski konferenci. Poleg tega sta bila v protokolu, kakor „Berliner Tagblatt" poroča, še dva članka, ki nista namenjena za javnost. V enem teh se pravi, da se Avstrija odpoveduje protektoratu nad katoličani na Albanskem, v drugem se pa določa, da bodeta obe državi skupno branili novopazarski sandžak proti Srbiji in Črnigori. Avstrijski poslanik v Cari gradu mgr. Pallavicini si je izgovoril pravico v imenu svoje vlade nektere točke tega protokola premeniti ali spo polniti. Danes je znano, da naša diplomacija dela neke reške ugovore ter da hoče tudi Porta uriniti v protokol še tri nove točke. Avstrija tudi noče plačati vseh 55 mil. kron na enkrat ampak samo del tega zneska. Vse to se pa godi na tihoma, ne da bi o tem kaj vedel ne avstrijski ne ogrski parlament — in vendar gre tu za naš denar in za naše pravice. Zopet dokaz, da je ta sistem vnanje politike ne-vzdržljiv.
Dnevna kronika.
Nemški cesar Viljem II. ima danes svoj 50. rojstni dan.
o Koliko davka plačujejo razne narodnosti v Avstriji? Po statistiki odpade na 1 prebivalca v Avstriji letnega davka: Na Čeha 58'2 K, Nemca 5362 K, Italijana 50'64 K, Slovenca 34'44 K, Poljaka 25 26 K, Srba 25 42 K. Romuna 20 26 KinRusina 20 26 K. Tu se spozna, kako lažejo Nemci o svoji ■ davčni moči, rekoč, da oni finančno vzdržujejo državo.
o Pod naslovom, „Unser Völker-krieg" v Heimgarten XXXIII., 2 pag. 140 pravi znani pisatelj Peter Roseg-ger sledeče: „Kolika nesreča je narodnostni boj, v katerem živimo, ki tako posurovi in nam zagreni naše življenje in ki je napravi tako nedostojno. Pleme! Kri! Kdo izmed nas more reči: Moja kri je čisto germanska! Ali moja kri je čisto slovanska! Če bi kdo mogel preiskati naše krvne kapljice, to bi bilo čudnih presenečenj! Preostane še torej jedino razlika jezika, ki se je ohranila pri pokrajinah, skoraj bi rekel, le bolj slučajno. Ali ni ta boj, ki ga vodimo s tako krutostjo, samo boj na papirju? Večinoma so interesi naših ljudij in narodov vzajemni. Resnični konflikti pa so v gospodarskem življenju in sicer ravno tako v jednem narodu samem kakor med raznimi narodi. Čemu torej boj za jezik ? Ta boj je zločest. Boj za duševne dobrine naroda, to bi bilo morda kaj? Pa na tej moralni višini niso naši narodnostni boji. To so nizkotni boji za interese, ki jih vodi osebno sovraštvo! Ta boj je navadno delo za-peljivcev! Nekateri hočejo pač boj za vsako ceno! Ne, jaz moram priznati odkrito, zvestobo k lastnemu narodu
sem si predstavljal drugače. Kaka narodnost pa je to, ki dela samo na to, da napravi sovražnike lastnemu in drugim narodom?!" — Graške nemške nacijonalce je to Roseggerjevo mnenje zelo poparilo.	»
v Vladna skrb za Dalmacijo. Vlada je dala nakazati „savezu srpskih zem-ljoradničnih zadruga v Dalmaciji" podporo K 11.300 — (Na Hrvatskem pa je snovanje takšnih srbskih zadrug državni nadpravdnik|Accurti stigmatiziral v svoji obtožnici proti Srbom — za veleiz-dajstvo. —
v Preokret na Hrvatskem? „Po-kret" od ponedeljka v uvodniških glo sah navaja kot znamenje za preokret v položaju na Hrvatskem, da minolo soboto niso bile zaplenjene niti „Ko prive" (satirično-politični list) niti „Po kret", pač pa je bilo zaplenjeno fran-kovsko — „Hrvatsko Pravo".
d Narodnim obrtnikom! V jedni zadnjih številk „N. Dn." pritožnje se obrtnik nad slov. inteligenco, da si na-ročuje obleko iz mest. Ako se nahaja domačin, dober obrtnik, je res nepotrebno podpirati meščane, naravnost neodpustno pa je, podpirati Nemce in nemškutarje. A nekaj vendar moram dostaviti. Da bomo dali delati na vsak način svojo obleko pri domačih obrt nikih, je odvisno od njih samih. De lajte dobro in vzemite pošteno blago in dela vam ne bo zmanjkalo. Ne smete nas imenovati gizdave, ako zahte vamo za pošten denar pošteno delo. Da pa bi se ravno Slovencu morala poznati njegova narodnost že od daleč po „sfretani" obleki, tako daleč pa še vendar ne sega naša narodnost. Vsak obrtnik se naj svojo obrt dobro nauči, ter ljudi dobro postreže in ne bo se mu treba loviti za delo.
a „Straža" za „Südmark". Hinavstvo — to je temeljna lastnost vsakega klerikalca in v tem večji,meri seveda njihovega časopisja. V zadnji številki obsoja mariborska „Straža" na 3. strani bojkot, katerega priporoča „Südmark" proti slov. firmam, obrtnikom in trgovcem, v isti številki pa sama priporoča bojkot proti dvema obrtnikoma, gg. krojaču Božiču in brivcu Berglesu,
novice.
zato ker inserirata v
„Narodnem
Dnevniku". Kdor ve kako težavno življenje ima slovenski obrtnik v Mariboru vočigled mogočni nemški konkurenci in hudi nemški zagrizenosti, bo z nami vred najostreje obsodil, da si upa „slovensko" glasilo mariborske narodno itak skrajno mlačne duhovščine pribijati z „Südmarko" vred na indeks slovenska obrtnika zato, ker inserirata po — slovenskih listih. Kakor znano, je povsod inseratni del dostopen vsakomur, je trgovski del lista — in nikomur ne pade v glavo, da bi obsojal klerikalca, če inserirà v naprednem listu in obratno. Posebno je to pri naših razmerah samoobsebi razumljivo! Nočemo trditi, da „Straža" zasleduje s takim pisanjem v e d o m a iste cilje ko „Südmark", a stori pa to morda nevedoma iz same lakomnosti za — denarjem, katerega bi rada s terorizmom iztiskala iz spodnještaj. Slovencev za inserate in naročnino. Ali se to strinja z „narodnimi in verskimi svetinjami", katere si list z drznim čelom obeša, je druga stvar. . Sicer pa ne verjamemo, da bi list na ta način kaj dosegel. Na Štajerskem nismo na Kranjskem! Razume se, da omenjena gg. obrtnika kar najtopleje priporočamo narodnemu občinstvu. S „Stražo" pa povsod ven, kjer se narodnjakom ponuja: list, ki tako protinarodno in hi« navsko iz čisto umazanih špekulacij-skih ozirov pisari, ni vreden niti vinarja slovenskega denarja!
a Postaja Triglav leta 2000.
Danès, v sredo 27. januarja, zvečer ob 8. uri važna seja maškaradnega odbora v rdeči sobi celjskega „Narod nega doma".
v Združeno osobje Zveznih podjetij v Celju priredi v soboto 30. tm. ob pol 9. uri zvečer v „Skalni kleti" pri Celju plesni venček. Vstop je dovoljen samo vabljenim. Svira ciganski sekstet.
o Računski listki C. M. družbe po slov. gostilnah v Celju. V Celju moramo vedno prositi natakarje in natakarice za računske listke C. M. dr. in potem se komaj dobijo. To ni ničesar druzega kot komodnost in'lenoba. Listek plača gost in ne natakar ali natakarica. Opozarjamo lastnike gostiln, da se da listek vsakemu gostu brez izjeme.
b Občni zbor „Slov. del. podp. društva v Celju" se je vršil minulo soboto v društveni gostilni na Grabnu ob lepi udeležbi društvenikov. Gospod predsednik Iv. Rebek se je spominjal uvodom zborovanja umrlega častnega člana društva, g. dr. Iv. Dečka, ki je bil med ustanovitelji društva ter mu vselej pomagal s svetom in z delom. V znak spoštovanja in £alovanja so se vzdignili vsi zborovalci s sedežev. Nadalje se je spominjal umrlega pevo-vodje in tajnika g. Jos. Grossa in njegovih zaslug za društven pevski zbor. Tajniško poročilo je podal g. Edvard Rudolf. Iz lepega in pregledno sestavljenega poročila moremo tu podati le najvažnejše: društvo šteje zdaj 3 častne, 11 ustanovnih, 30 rednih in 230 podpornih članov. Odbor je rešil svoje delo v 12 rednih sejah. Društvo je bilo naročeno na 6 časopisov. Zdravniška in denarna podpora se je dala v 6 slučajih. Društvenih prireditev je bilo minulo leto 6; vse so dobro uspele in so dale tudi precej čistega dobička za „Delavski dom". Petje se je v začetku minulega leta prav lepo razvijalo, a je pozneje utihnilo, ker ni bilo stalnega pevovodje. Velik uspeh se je dosegel s tem, da so se pridobili sedanji društveni prostori, ki so mnogo pripomogli k po-vzdigi društvenega življenja. Na prizadevanje g. Spindlerja, ki je upravljal gostilno, se je dobilo izvrstno kapljico, domačo, ljutomersko in bizeljsko, go-stilničarka ga. Pečovnikova skrbela pa je za dobro postrežbo. Storili so se tudi koraki za dosego javne koncesije. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Fr. Poderžaj. Ne bodemo tu podali na drobno vzorno izdelanega letnega računa; vzamemo le glavne številke. Društveno premoženje je znašalo koncem leta 329030 K; dohodkov je bilo 1498*41 K; čistega dobička je bilo koncem leta 1908. 345 51 K. Tudi gostilniška blagajna kaže veselo stanje. Knjižnica šteje nad 300 lepih knjig; to leto jo je krasno uredil in oskrboval g. V. Spindler. Gg. tajniku, blagajniku in upravitelju gostilne se da na predlog g. Bovha absolutorij s pohvalo. Sledile so volitve, pri katerih se je vnela daljša debata; ker zaslužni dolgoletni predsednik g. Iv. Rebek vsled obilice drugih poslov ni mogel prevzeti predsedstva., se je izvolil za predsednika g. Dav. P lan k ar ob velikem navdušenju zborovalcev. V odbor so izvoljeni gg.: Karnjevšek, Rudolf, Pere' avhar, Ant. Žagar, Heiligstein , S p i n d ler, Jagod ič. Ker je gosp. Spindler izvolitev odklonil, je prišel mesto njega g. Joško Kukovec odbor. Vnel se je nato razgovor o razpustitvi gostilne, kateri pa se ni cončal in se to nedeljo na izvanrednem občnem zboru nadaljuje. Novemu odboru, katerega tvorijo sami delavci in obrtniki, želimo mnogo sreče in uspehov!
d Državni poslanec gosp. Franjo Roblek je v včerajšnji seji državne zbornice vložil sledeče 3 interpelacije: 1. glede germanizatoričnega postopanja železniškega ravnateljstva v Beljaku na progi skozi Savinsko in Šaleško dolino, 2. zaradi nekaterih v listu „Sloga" zaplenjenih notic iz celjske okolice in na drugi strani zaradi ne-zaplembe k bojkotu hujskajočih člankov v Marburgerci, in 3. gleda izključne rabe nemščine od strani državnih pravdništev pri razpravah zoper slovenske, nemščine nezmožne stranke. K interpelacijam se še povrnemo.
d „Slov. klub" in kmečko zavarovanje. „Slovenec" poroča z Dunaja, da „Slov. klub" ne bo poprej preciziral svojega stališča glede kmečkega zavarovanja na starost, dokler se ne bode slišalo mnenje „kmetov iz cele dežele". Zanimiv je sledeči stavek: „Za Slov. klub" je merodajno mnenje kmetov in če/se ti izreko zoper kmečko zavarovanje, potem bo cel „Slov. klub" kot, en mož nastopil proti." Bodemo videli, kaj skuhajo klerikalci. Mi priobčimo iz peresa odličnega strokovnjaka te dni članke o zavarovanju samostojnih oseb (kmetov in obrtnikov), da informiramo svoje bralce o tem važnem vprašanju. (Rezolucijo nemškoštajerskih obrtnikov, ki se tiče star. zavarovanja, smo že priobčili. Prip. uredništva.)
a Podružnica nemškega „Schul-vereina" v Štorah pri Celju ima po poročilih nemških listov — 106 članov delavcev!
d Iz Dramelj. G. Ogrizek je torej zopet pogorel. 5 celih strani na navadni konceptni papir je napisal na glavarstvo — pa vse zaman, In dne 11. februarja bo dan sodbe za ruši-telja miru. Dne 11. febr. bodo zavedni drameljski občani pri obč. volitvah še odločnejše kakor zadnjikrat povedali, da nočejo duhovnikov-prepirljivcev, ki jim je zdražba in politični razdor vse, cerkev in vera pa deveta briga. Na svidenje na volišču!
d „Sokol" v Trbovljah. Štajerska namestnija je potrdila pravila „Sokola" v Trbovljah. Da se mlado društvo krepko razvija in širi narodno zavednost v Trbovljah, mu kličemo krepek Nazdar"!
b Trboveljska premogokopna družba je zgradila ob Savi novo tovarno za cement, kateri povzročuje toliko praha, da imajo posestniki posebno onkraj Save jako veliko škodo. Prah naletava na travnike, kjer krmo tako oškoduje, da ni več za rabo, na polja, sadonosnike in gozde, kjer vse rastlinstvo hira in v rasti zaostaja. Pritožili so se posestniki že večkrat in pričakovati je, da bodo vendar enkrat pristojna oblastva ta nedostatek odstranila, sicer bi bili primorani, kje drugod pomoč iskati.
b Narodni krčmarji občin Ko-karje, Rečica in Mozirje so nabrali za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Rečici 38 K. Hvala zavednim narodnjakom!
d Gornjigrad. (V pojasnilo.) Po gornjegrajskem okraju se je raznesla vest, da se je g. dr. Maks Konečnik urezal tako hudo na roki, da 80 mu jo morali odrezati in da bo sploh moral umreti. Ljudje so pomilovali g. zdravnika in marsikateri bolnik, ki je mislil pri njem iskati ljubega zdravja, ostal je žalosten doma. Kakor smo pa sedaj izvedeli, niso bile te govorice popolnoma iz trte zvite, kajti gosp. dr. Konečnik b! bil skoraj postal žrtev svojega poklica. Pri neki obdukciji se je bil mož namreč ranil na pistu in je rano zapazil še-le po preteku kake pol ure, ko ga je začel prst peči in otekati. Njegovo življenje je takorekoč res viselo na niti, ker prikazali so se
znaki hudega zastrupljenja po mrliča. Vsi navzoči so se hudo prestrašil, a on je vzel hladnokrvno protistrupe in je danes zopet popolnoma zdrav. Ne dajte se torej motiti, bolniki v gornjegraj-skem okraju! G. dr. Konečnik ordinira zopet zdrav in vesel, kakor navadno.
b Okrajni šolski svet v Gornjem gradu ima še vedno samonemški pečat. Ali bi se to ne dalo tako spremeniti kakor zahteva naša narodnost?
b Stalni konferenčni odbor šol* skih okrajev Gornji grad in Vransko ima sejo v soboto, dne 80. t. m. v Mozirjn. Določile se bodo teme za prihodnjo uradno učiteljsko konferenco.
b GornjegrajskI okrajni zastop ima, kakor čujemo, svojo skupščino v soboto, dne 30. t. m. ob 10. uri v svoji zborovalnici v Gornjem gradu. Bomo poročali o njej.
b Y Ameriko se spravlja zopet precej ljudi iz gornjegrajskega okraja. Seveda so to sami čvrsti in krepki možje in mladeniči, ozir. tudi ženske. Upajo onkraj morja boljšega zaslužka. Zanimivo bi bilo sestaviti Statistiko .Amerikancev' v gornjegrajskem okraju. Da gredo najboljše delavne moči iz okraja, je pač velika škoda. Res je, da pošiljajo posamezniki denar v svojo domačijo, nekaterniki pridejo z nekaj tis jčaki domu ali stotine in stotine je tistih, ki ne morejo nazaj in ki se v tujini spominjajo z žalostjo svoje ljube domovine. Nazaj pa ne morejo, ker komaj toliko prislužijo, kolikor rabijo za življenje.
a Zaprli so znova trgovca Ploja s Polenšaka. Nekaj blaga iz njegove trgovine se je našlo v Brstju pri Ptuju pri nekem kovaču, na kar so tudi tesa zaprli.
a Ne bodimo tako uslužni c. kr.
poštnim — pa tudi dragim — uradom, ker ni treba. Pri nas je marsikje pasja ponižnost tako ukoreninjena, da se je niti ne zavedamo več. Drugače si človek ne more razlagati, čemu se pristavlja pri nas na pismih in drugih poštnih pošiljatvah poleg slovenskega poštnega imei.a tudi — nemško. To se
je že večkrat grajalo jasno in vendar je še toliko inteligentnih in narodno zavednih ljudi, ki to delajo pač iz — navade. Kdaj pa Nemci pristavijo slovensko ime? Bodimo tudi ini dosledni povsod in vedno. Zato je pošta, da poišče ime, j če ga ne ve. Če pristavljamo nemška imena pošiljatvam,' s tem olajšamo delo ravno nemškim uradnikom pri nas ter jih s tem takorekoč držimo, da morejo tudi pri nas opravljati svojo službo. Kdor se boji, da bi se pismo ne izgubilo, naj označi zadaj na ovitku svoj naslov. Opozarjamo, da tudi za naše obmejne kraje ni potreba pristavljati nemških imen. Naj se razširijo lepa slovenska imena!
a Kje je Muta ? Na pragerskem kolodvora je bilo oddano 6. januarja pismo za Muto ter je srečno priromalo adresatu v roke 16. t. m. Pismo je napravilo po naloga nemškega poštnega uradnika na Pragerskem izlet na Ogrsko ter se srečno vrnilo za 10 dni zopet na Pragersko. V tem času so pa te preštudirali na pragerski pošti, kje je Muta. Iz Češkega, iz Dunaja in drugod prihajajo redno pisma, četudi nimajo druge označbe nego Muta (Štaj.). Tam so seveda pravični uradniki, ki ki kolikor toliko vestno izpolnujejo svojo dolžnost. Pri nas je pa nekaterim poštnim uradnikom prvo zagrizenost proti Slovencem, potem še-le poklic. Zato pa je tako.
b Taka nesramnost ! Graška „Montagszeitung" toži, da je dobila njena administracija v najbolj uemškem Gradcu pisno z moravske Ostrave s češkim naslovom: „Slavna administrace M. Z. ve Styrskem Hradce". Taka nesramnost od avstrijske pošte, da tako
pismo pošlje naravnost v — nemški „Graz"! Pismo so baje vrnili. Najbrž inseratna ponudba ni ugajala. Slovenci, pišite na pisma samoslovenska imena pošt in posnemajte v tem ozira zavedne Čehe!
b T Gradcu nobene slovenske prireditve več! V nedeljo se je vršil v Gradcu razgovor zastopnikov vseh nemških akademičnih in nacijonalnih društev, kateri se je končal z izjavo, da se v Gradcu ne sme vršiti nobena slovanska prireditev več. Začelo se je divje hujskanje proti vsem gostilnam, kjer bi imela biti kaka slovanska prireditev. O odpovedi dvorane v „Kauf-mannshausu" akadem. podružnici Ciril-Metodove dražbe (ne ženski, kakor se je pomotoma poročalo. Op. uredn.) smo že pisali; sedaj je zadela enaka usoda tudi neko češko društvo. Kaže se živa potreba, da se kupi v Gradcu kak lokal, kjer bodo imela slovenska, če že ne vsa slovanska društva skupen dom. Vročekrvni graški buršaki in nacijo-nalci pa si naj zapomnijo, da jim ne bodemo ničesar odpustili! Če trpe to drugi — nam nič mari!
Kranjske novice.
b Radi ..Občinske hranilnice", ki
jo nameravajo klerikalci v Ljubljani ustanoviti, je sila hud nad nami ^Slovenec". Fakta bodo pokazala, kdo ima prav. Za enkrat ugotovimo, da niti „Slovenec" niti „Domoljub" s prstom ne migneta proti Kranjski hranilnici.
b Slovensko gledališče. Včeraj so v Ljubljani prvič igrali Ksaverja Andrejeva (Puhar?) narodni igrokaz „Zaklad", ki je že lani v „Dom in Svetu" izšel v tisku. Igralo se je jako dobro. Občinstvo, ki ga je bilo prav malo zbranega, igre ni vsprejelo s posebnim navdušenjem. Igra je v slogu „Revčka Andrejčka". „Divjega lovca" itd. Kako nedeljo popoldne se bode še dala igrati.
b Poštni nadkontrolor g. Jernej Grošelj v Ljubljani pojde na lastno prošnjo v pokoj.
b Promocija. Doktor modroslovja
g. Alfred Šerko iz Cerknice na Kranjskem, bil je v soboto na dunajskem vseučilišča promoviran doktorjem vsega zdravilstva.
b „Smrt"* dr. Kapusa. Predvčeraj se je po Ljubljani hipoma razširila vest, da so dr. Kapusa kakor vsled vodenice punktirali, včeraj pa da je izdihnil dušo. Naš poročevalec te vesti nikakor ni hotel verjeti, ker je dr. Kapusa pred dvema dnevoma videl na cesti, ko pa je govorico potrdila izjava policijskega zdravnika g. dr. Illnerja kot mrliškega oglednika, potem nam je to vest sporočil. Ob štirih popoldne je videl naš poročevalec, da se vest k sreči vendar-le ne potrjuje, naš list pa je bil takrat že — na pota v Ljubljano.
b Javen shod priredi poslanec E. G an gl 31. t. m. v Idriji.
b Ljubljanski Sokol je imel 25. t. m. občni zbor, pri katerem je bil dr. Viktor Murnik zopet izvoljen za starosto.
b Na občnem zborn slovenskega trgovskega drnštva „Merkur" v Ljubljani je bil izvoljen predsednikom ces. svetovalec Ivan Murnik. Društveni podporni zaklad bo začel s poslovanjem 1. marca t. 1.
b Pri ljubljanskem deželnem sodišču je dež. sod. svetnik Boschek, ki zna tako dobro slovenščino, da ne zna 'razločevati besed pritepenec in pretepač. Takim ljudjem režejo Slovenci kruh . . .
a Policijske prememhe v Ljubljani. Policijski svetnik pri deželni vladi g. Oskar Wratschko je poklican k policijskemu ravnateljstvu v
Trst. Na njegovo mesto so poslali iz Trsta nadkomisarja Pertota in kon-cipista dr. Trnovsa. katera zdaj uvajajo v ljubljansko slnžbo — du-dajski policijski organi.
b Za kmečki stanovski shod, ki ga sklicujejo klerikalci za nedeljo v Ljubljano, se je — kakor piše „Slovenec" — priglasilo toliko udeležnikov, da se ne more vršiti shod za celo deželo. ampak se bo vršilo več shodov.
a V Bučki pri Krškem so bile nedavno občinske volitve. Zmagali so klerikalci. Dozdajni župan g. Pungerčič ni več kakor poročajo „Dolenjske Novice" — v odbora. Županom je izvoljen posestnik Franc Veis.
Koroške novice.
u Iz finančne službe. Predsedstvo c. kr. finančne direkcije za Koroško je imenovalo davčnega oficijala Jožefa V a tt nie g a (!) davčnim upraviteljem in davčnega asistenta Alberta N e-m e č e k a davčnim oficijalom.
u Celovške „Freie Stimmen" po-čajo strašno vest, da hodi potovalni učitelj Ciril-Metodove dražbe Ante Beg po Koroškem in skuša pridobivati „nemško-misleče" učitelje za slovensko stranko. Prokleto slabo mora biti nemštvo teh učiteljev!
Primorske novice.
b Italijanska liberalna stranka v Istri se reorganizira, da se vsaj še nekaj časa vzdrži na površju.
V Gorici je na c. kr. licejalni knjižnici imenovan za praktikanta dr. Janko Bratina.
u Tipografi v Trstu so na izrednem občnem zboru svojega društva sklenili, da se društvo loči od soc. demokratične organizacije. Tržaški Lahi so v nedeljo na nekem shodiču sklenili rezolucijo za popolno vseučilišče v Trstu.
Najnovejša brzojavna in tBiefoniüna poročila.
Obsojeni časnikarji v Bosni.
o Sarajevo, 27. jan. (Pos. brz. N. Dn.) Odgovorni urednik „Srpske Ri-ječi" Jovanovič je obsojen na 7 mesecev, glavni sotrudnik Mocikus (??) (tako se pačijo na brzojavkah imena!! Op. nred.) pa na eno leto težke ječe, Ker je „Srpska Riječ" priobčila v do-slovnem prevodu iz „Pester Lloyda" razgovor dopisnika tega lista s sek-cijskim načelnikom srbskega minister-stva zunajnih zadev. Obsojena časnikarja sta takoj morala nastof iti zapor. Ta nečuvena obsodba je izzvala tukaj silno ogorčenje in utrjuje prepričanje, da so bosanski Srbi brezpravni sužnji.
Bolgarska v težavah.
o Sofija, 27. jan. (Pos. brz. „N. Dn.") Bolgarska se nahaja v kritičnem položaju. Vojna s Turčijo je riskantna, ker je Bolgarska popolntfma osamljena, Ako pa vlada pristane na plačanje odškodnine, nastane revolucija.
110 milijonov kronžaBosno?
o Carigrad, 27. jan. (Pos. brz. N. Dn.) Javna tajnost je, da "je Avstro-Ogrska razdala raznim turškim mag-natom 55 milijonov kron, da s svojim vplivom omogočijo sporazum med Avstrijo in Turčijo. Ako se sporazum doseže, bo veljala Bosna in Hercegovina Avstro-Ogrsko 110 milijonov kron in Bosna še vedno ne bo avstrijska, ker takrat spregovori Srbija, kjer eventualno ponujeni milijoni nič ne dosežejo.
Odgodenja drž. zbora ne bo.
b Dunaj, 27. jan. (Brz. „Nar. D.") V vladnih krogih se zatrjuje, da so vesti o odgodenju drž. zbora popolnoma neosnovane. Je sicer gotovo, da jezikovna predloga ne bo zadovoljila niti Nemcev niti Čehov — ni pa nobenega povoda za obstrukcijo.
Češka filijalka poštne hranilnice v Pragi.
b Praga, 27. jan. (Brz. „Nar. Dn.") „Češke slovo" poziva češke poslance, da se zavzamejo za češko filijalko poštne hranilnice v Pragi. Posestniki tekočih računov naj dopisujejo poštni hranilnici samo češko.
Nikola Pasic gre t London?
Belgrad, 27. jan. V najkrajšem času bo imenovan staroradikalec Nikola Pasič za srbskega poslanika v Londonu. —
Pretep med Čehi in Nemci.
Reichenau, 27. jan. Tu je prišlo včeraj med češkimi in nemškimi delavci do hudega pretepa. Streljalo se je tudi iz revolverjev.
Tržne cene.
26. januarja.
Dunajska borza za kmetijske pridelke: Pšenica, rž, ječmen, oves in koruza: trdno. Vreme: mrzlo.
Kava: Santos Good Average za mare 32'50, za maj 32'75, za september 31*75, za december 31'25. Tendenca stalna.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 29'75, moka za prihodnji mesec 29'90, moka za januar — april 30'55, moka za mare — junij 3075, pšenica za tekoči mesec 22'95, pšenica za prihodnji mesec 23'05, pšenica za januar — april 23'65, pšenica za mare — junij 23 80, rž za tekoči mesec 16'40, rž za prihodnji mesec 16'60, rž za januar — april 16 90, rž za mare — junij 16'90.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22'95, za oktober — december K 2210. Tendenca stalna.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 283/« do 29 V2, za januar— mare K 29V2 do 301/2. Tendenca mirna.
Produktni trg. Budimpešta. Pšenica za april K 12'80 pšenica za oktober K |.0'93, rž za april K 10Ó9, rž za oktober K 9'13, oves za april K 8'63, oves za oktober K —'—, turšica za maj K 7'32, ogrščica za avgust K 14 — Promet 12.000 met. st.
Budimpešta. 19. jan. Svi-njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 118 do 120 vin, mlade, srednje 120 do 121 vin., mlade, lahke 121 do 122 vin.; zaloga 21.247 kom.
Svinjska mast 134'—, namizna slanina 10'7—.
Iz sodne dvorane.
v Porotne obravnave v Celju. Pretep med očimom in pastorkom. Že delj časa je bilo nesporazumljenje med Jožefom Guzajem, delavcem v We-stenovi tovarni in njegovim pastorkom Ludvikom Pašnikom, delavcem v isti tovarni. Dne 19. avg. 1908, na svoj god, prinese Pušnik domov materi liter vina. Pri tem se je vnel med očimom in pastorkom prepir, kdo bo prvi pil, na kar je sledil pretep, pri katerem je pastork očimu izbil levo oko, tako da je oslepel. Porotniki so Pnšnika spoznali krivim ter ga obsodili v 6 tedensko ječo, in na odškodnino očimu za bolečine in zgubo zaslužka 602 kroni; zraven tega še mora plačati bolnišnico za očinom 46 kron in 6 kron zdravniku. —
Društvene vesti.
o Bralno društvo v Laškem trgu
ima redni občni zbor v društvenih prostorih dne 31. prosinca t. L ob 2. uri popoldne.
b) bla ajnikovo. 3. Volitev novega odbora. 4. Načrt nadaljnemn delovaujn in proračnn za 1. 1909. 5. Slučajnosti. Posebna vabila se ne razpošiljajo in je sploh vsak prijatelj planinstva dobro došel. —
o Čitalnica v Konjicah priredi dne 6. svečana 1909. kostumni venček v Narodnem domu. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop je dovoljen samo vabljenim. Vstopnina: za osebo 1 K, za rodbino 2 kroni.
o Ormoške čitalnice občni zbor se
vrši v petek dne 29. jan. t. 1. ob 5. uri pop. v čitalniških prostorih po običajnem dnevnem redu.
o Gasilno društvo za ormoško okolico s sedežem na Hardeku priredi v nedeljo, dne 31. t. m. v Ormožu veselico v prostorih gospe Kalchbrenner. Vspored: 1. Tombola. 2. Društvena zabava, pri kateri svira lastna godba. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Vstopnine ni. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
o Telovadno društvo „Murski Sokol" v Ljutomeru ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 31. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni gospe Kukovec v Ljutomeru. Dnevni red: Poročila odbornikov, volitev novega odbora, poročilo o delu in stanju slovanskega so-kolstva in slučajnosti.
o čitalnica v Ljutomeru ima svoj redni občni zbor na Svečnico 2. febr. i 1. po običajnem vsporedu ob 7. uri zvečer v prostorih g. Sršena v Ljutomeru. Eno uro pozneje, ako ni ob določeni uri občni zbor sklepčen, vrši se isti ravnotam z istim vsporedom pri vsakem številu navzočih članov.
v „Ptujski Sokol" ima v nedeljo dne 31. tm. v „Narodnem domu" v Ptuju ob 3. uri popoldan občni zbor.
a Ptujsko učiteljsko društvo, je imelo 14. t. m. svoj občni zbor, ki je bil jako dobro obiskan. V preteklem letu je društvo štelo 54 članov ter je 8 krat zborovalo — priredilo 9 predavanj. Prebitka ima 1.1. 39 K 17 vin. Prebitek je tako majhen, ker si je svojo knjižnico znatno povečalo. Iz knjižnice so si društveniki učitelji in učiteljice, pa tudi nedruštveniki inteligentni Slovenci in Slovenke v Ptuju marljivo izposojevali knjige. Pri volitvah je bil z listki za predsednika soglasno izvoljen g. A. Pesek, šolski vodja v Narapljah. Ostali odbor se je izvolil po vskliku in sicer: podpredsednik: J. Klemenčič (Ptujska gora),
I. tajnik: Ivan Sel (Sv. Lovrenc na D. p.), II. tajnik: Anton Kožuh (Majš-perg), blagajničarka: M. Luknar (Ptuj), knjižničar: V Kajnih (Ptuj), pevovodja: V. Šerona (Ptuj), odbornika: Angela Ifilčinski (Hajdina) in A. Ogorelec (Sv. Barbara v Halozah). V imenu soc. odseka „Zveze" je predaval gosp. M. Šotošek iz Žetal o temi „Kako ae uspešno prirejajo roditeljski sestanki". Za svoje izborpo predavanje je žel burno pohvalo. Tov. Pesek je v jedrnatih besedah orisal „Naš položaj" ter navduševal zbo-rovalce k intenzivnemu smotrenemu prosvetnemu delu. — Za učiteljski sklad se je nabralo 28 K, kar kaže, da je nčiteljstvo ptujskega okraja zavedno in požrtvovalno. Po zborovanju so se zbrali zborovalci v Zupančičevi gostilni, kjer so pevci učitelji zapeli več krasnih pesmi.
o Bralno društvo v Podvincih pri Ptuju ima svoj redni občni zbor 2. februarja ob 3. uri pop. v gostilni „pri kapeli". Dnevni red: poročilo blagajnika in tajnika, naročitev časnikov in knjig za t. 1., sprejemanje novih udov. Ako ob določeni uri ni zadostno število zborovalcev, se vrši 30 minut pozneje in je sklepčno ob vsakem številu udeležnikov.
o „Sava", društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju naznanja, da se vrši III. redni obč. zbor dne 28. prosinca t. 1. v prostorih restavracije „Krautstofl" I. Universitäts-str. št. 9. z običajnim vsporedom. Začetek ob 7. uri zvečer, Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli!
Podpisani preklicuje izgovorjeno žalitev proti gosp. Jožefu Valenčiču, učitelju v Celju.
77 i	A. Kacjan.
wm^mtmtm^mwm
Za pismonošo
se sprejme pri neki pošti na Štajerskem pošten, vojaščine prost mož, ki še ni 40 let star. Služba je stalna, pripravna za osebe, ki niso za težka dela. Plača 60—65 kron na mesec. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslov A. B. N. 20 na upravništvo „Nar. Dnevnik", Celje.
80 i
H
Učenec
sin poštenih, kmečkih starišev, kateri je slovensko ljudsko šolo dovršil (z nemške šole ga ne maram)
se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri
Maks Berlisgu, Žetale
pri Rogatcu.
«9 6-5
Vinske drože
kupi vsako množino po najvišji ceni
Robert Diehl
žganjarna, Celje.
24 17-8
Plača se za enkratno objavo.................60 vin..
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat . ..............50 „
Če znaša oglas- več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto . . ......................10 „
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tndi v	znamkah)-
Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo !e, če je priložena	Vprašanj«
znamka ali dopisnica za ode-ovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika".
K Al 011 dober delavec in zaveden Slo-U	venec bi prav dobro shajal v
J večjem kraju na Spodnjem Štajerskem. Tozadevna pojasnila daje uredništvo tega lista.
Psa bernardinca
velike pasme kratke dlake zelo prikladen kot čuvaj za tovarno — prodam. 1. ZADRAVEC, Središče.	16 3-2
Kupujte narodni kolek!
Cepljene trte
I. kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati:
I. štajerska trsničarska zadruga, p. Juršinci pri Ptuju; Trsničarska zadruga pri Sv. Bolfank» pri Središču; Trsničarska zadruga v Ljutomeru; Trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatcu.
Ceniki so na zahtevanje brezplačno na razpolago.
76 ß-3
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje je plodonosno nalaganje gotovine pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
„LASTNI DOM"
zadrU0a V GABERJU PRI CELJU
sprejema hran. vloge od vsakega, četudi ni član zadruge na tekoči račun
ali na vložne knjižice in jih obrestuje od dneva vložitve do dneva vzdiga po
Rentni davek plačuje zadruga sama, tako da dobijo vlagatelji na ===== leto polnih pet kron od vsakih naloženih sto kron. ===== Sprejemajo se trgovski računi zanesljivih tvrdk v inkaso in menice v eskompt. Posojila daje zadruga proti 6% obrestovanju na poroštvo zastavljanje vrednotic in dragocenosti ter nepremičnin, proti izstavljanju menic in dolžnih pisem; odplačevanje glavnice in obresti se Vrši v mesečnih ali pa posebej dogovorjenih četrtletnih oz. polletnih obrokih. Zadruga »Lastni dom« ima v Gaberju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, ki merijo skupaj 2 ha 22 a 4 m2-, na teh stavi hiše zadružnikom, ki se za to oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10°/o vrednosti zemljišča in projektirane stavbe. — Denarni promet 11 s	leta 1908 do inklusive 1,300.000 K.
Pisarna se nahaja v CELJU, Rotovška ulica štev. 12, v I. nadstropju. Uraduje se vsaki dan med navadnimi uradnimi urami. — Posojila se izplačujejo vsako sredo irt soboto od 8. do 12. ure dopoldne. C. kr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. — Telefon «tev. 48.
jViodtta trgovina paVel Maglie, Ijubljatta, prešernov« ulice 7.
Svilnato biago. baržuni, pliši in tenčice.
Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipko, vložki, svilnato vezenine.
Jabots, Fichus, damski ovratniki in kravate. Svilnati in baržunasti trakovi.
Pozamenterija porte in vrvice, resice, krepince in vrvice za tapetnike. Krepi in flori za žalovanje.
Zlate in srebrne resice, čipke in vrvice.
Šerpe iz svile, čipk in volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke.
Doplce, Hlačke, otročje perilo in odeje za vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka.
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje.
Gumbi in različne igle.
Različne podloge in potrebščine za krojače ln Šivilje. Idrijske čipke, vezene čipke in vložki. Pajčolani za neveste, mi rt« v i venel.
Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke.
Modrci in potrebščine za modrce.
Glace rokavice in rokavice za nniforiuirance pletene, letne in zimske rokavice.
Kopalno perilo, dišave, milo in ustna voda.
5 1-2-8 Krtače za obleke, glavo in zobe.
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne rut«.
Pravo lägrovo normalno perilo, srajce Tricot, jopice in hlače.
Mrežaste tn piotne jopice, srajce, čepice ln pasovi za ; !	Sport.
Nogavice, naramnice, odejo in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za manšete,
Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice in dokolenlc«,
Ogrevalci za kolena, meCa, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne Čepice, torbice in drngl domači narodni izdelki itd. itd.
i i n