Štev 211 Trst, v torek 30, Julija 1912 Tedaj xxxvil. IZHAJA VSAK DAN »ta nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične 8ter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdoT-ičioi, Dornbergu itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po W> t>t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-aanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. ■s —1n- -1 - -r— spinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F «fcii«*i ft mtir NAROČNINA ZNAŠA ■a eek> leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece OK;m a*-ročbe bres doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■utiatM mm nadaljtk« lzianj* „KSZHOSTZ" mtmmm: mm ••Jo Uto Kron 5*2O, %m p«l lata Kron 2-00. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ao M sprejemajo In rokopisi se oe vraftajo. Naročnino, oglase in reklamacije jo pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koasorci] lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z, omejenim poroštvom v Trstu, uiiia Giorgio Gal&tti dtev. 20. Poftno-hranllnlZnl ra?un Jtev. 841-652. TCLFFOfl TL 11-57. BRZOJflUNE VESTI. Jukićev proces. ZAGREB 29. (Izv.^ Danes zjutraj se |e pričela pred tukajšnjim sodiščem razprava proti Luki ) u k i ć u in enajstorici njegovih tovarišev radi atentata na kraljevega komisarja Slavka pl. Čuvaja. Sodno poslopje je močno zastraženo. Oni, ki so dobili vstopnice, so morali preiti tri straže, predno so dospeli v razpravno dvorano. V dvorani je izredno malo občinstva, ker so se vstopnice izdajale samo za omejeno število občinstva. Večina klopi zavzemajo orožniki in detektivi. J u ki ća sta pripeljala v dvorano dva orožnika. Obtoženca so posadili v prvo klop, kjer navadno sede poslušalci. Pred njim sede ostali obtoženci, sami inteligentni mladeniči, ki veselo pozdravljajo znance in prijatelje. Jukić je bledega obraza in mrklo zre pred se. Ob 8. uri 10 minut je stopil v dvorano sodni dvor, na Čelu mu predsednik sodni svetnik W e n d I e r. Obtožbo zastopa sam državni pravdnik dr. Marko vic. Obtožence branijo dr. Prebeg, dr. Dušan P o-p o v i ć, dr. Srgjan Budisavljevič, dr. Thajer in dr. Katičič. Čim je vstopil sodni senat v dvorano, je jukić skočil na klop ter klical: Pred vsem zahtevam, da državni pravdnik izda tiralnico proti komisarju, proti temu največjemu zločincu na Hrvaškem! Predsednik : Bodite miren! Jukić: Ne bom miren, dokler bo na Hrvaškem na svobodi ta zločinec ! Predsednik: Vi ste obtoženi za-vratnega umora. Sodišče je tu, da vam sodi pravično. Jukić: Na Hrvaškem ni pravice ! Nato je predsednik vprašal Jukića za nacionale, Jukić na predsednikova vprašanja ni odgovarjal. Zato se je predsednik Wendler obrnil na ostale obtožence ter jim odvzel nacionale. Med vsemi soobtoženci Je najinteligent-nejši 18Ietni Avgust Cesarec, dijak osmega razreda zagrebškega realnega gimnazija. Ko ga je predsedntk vprašal, katere vere je, je Cesarec odgovoril: Mene Štejejo med katolike. Nato se je predsednik obrnil zopet na Jukića in ga vprašal, koga ima za zagovornika : Jukić: Jaz nimam zagovornika, jaz sam sebe zagovarjam v tej deželi krivič-nosti in nasilstva. Predsednik je nato poklical v razpravno dvorano priče in jim naznanil, da jih sodišče otrebuje šele v sredo. Jukićev zagovornik dr. Prebeg, je predlagal, naj se razprava odgodi in naj sodišče izroči Jukića opazovalnemu oddelku na motrenje. Ta predlog Je vložil preje že pismeno, a ga je sodišče odklonilo. Uteme-Ijevaje svoj predlog, je predložil izpričevalo vojaškega zdravnika iz leta 1910, v katerem se konstatuje, da je Jukić hereditarno na živcih bolan in izredno razburljive narave. Zagovornik je slikal Jukićevo življenje, poudarjal, da je njegova sestra v blaznici v Stenjevcu in da sta bila njegov oče in ded duševno nenormalna Dr. Prebeg je koncem svojega govora PODLISTEK. ostro napadel policijo, češ da bi bila atentat lahko preprečila, ako bi hotela in sicer takrat, ko je našla bombo. Za dr. Prebegom je govoril dr. P o p o v i ć kot branitelj Frana Neidhardta ter stavil sličen predlog kakor dr. Prebeg. Ko je v svojem govoru rabil besedi .inkvizicijsko postopanje", je Jukić zopet v veliki razburjenosti skočil na klop in jel klicati: .To je inkvizicija 1 Kje so porotniki ? Samo porotniki bi smeli mene soditi !" Drž. pravdnik dr. Mark o vi ć je nasprotoval obema predlogoma, češ da je Jukića opazoval ves čas v zaporu ter se prepričal, da je popolnoma zdrav in normalen. Sodišče se je nato umaknilo na posvetovanje. Po polurnem posvetovanju je senat proglasil sklep, da za zda| zavrača predloge dr. Prebega in dr. Pop o vica, češ da nima dovolj povoda za odgoditev razprave. Razprava se naj nadaljuje v prisotnosti psihiatričnih veščakov dr. Širovšića, ravnatelja zavoda za umobolne v Stenjevcu in dr. Langa. Ko oddasta ta dva svoje mnenje, bo sodišče definitivno sklepalo o odgoditvenih predlogih. Dr. Prebeg in dr. Popović sta proti tej odločitvi vložila ničnostno pritožbo. Pri čitanju obtožnice je prišlo do zelo razburljivih prizorov. Ostali obtoženci so brez vsakega zanimanja sedeli na obtožni klopi in se, ozirali po dvorani, Jukić pa je jako pozorno poslušal zapisnikarja, ki je či-tal obtožnico, zmajeval tupatam z glavo in večkrat glasno protestiral proti obtožnici. Okrog 11 se je nenadoma iztrgal Jukić iz rok žandarjev, ki sta ga stražila in skočil po koncu. Hitrih korakov se je obrnil proti izhodu dvorane in je izginil za vrati. Orožnika sta skočila za njim, ga ujela in privedla zopet nazaj. Komaj pa sta ga dovedla do klopi, se jima je zopet iztrgal in je že izginil iz dvorane skozi srednja vrata. Publike in sodnega dvora se je polastila velika razburjenost. Ostali obtoženci so tudi skočili pokoncu in le s težavo se je posrečilo Justičnim vojakom, da so jih zopet pomirili. Predsednik je moral prekiniti razpravo za pol ure. Po odmoru se fe zopet nadaljevalo čitanje obtožnice. Jukić izpočetka dozdevno ni kazal nobenega zanimanja za obtožnico ter je popolnoma mirno sedel med orožnikoma, ki sta ga držala za roke. Toda mir ni trajal dolgo. Ko je namreč zapisnikar čital zopet neko mesto, ki se je zdelo Jukiću popolnoma napačno, je Jukić zopet skočil pokoncu in začel protestirati proti prečitanim stavkom. Orožnika pa sta ga potegnila nazaj na klop. Jukić se je dozdevno vdal, toda takoj pri prihodnji enaki točki je začel zopet na ves glas protestirati: »To je nezaslišano, to je pravcata inkvizicija! Jaz se te igre ne udeležujem več!" In zopet je pobegnil iz dvorane. Žandarja sta planila za njim in sta ga pri vratih brutalno pobila na tla. Na braniteljski klopi je nastalo vsled takega grdega ravnanja orožnikov z obto-: žencem velikansko razburjenje. Branitelji so | klicali predsedniku, naj varuje svetost kraja in preDreči brutalno ravnanje orožnikov snoči ob 9 zadel neki parnik v ladjo, v ka-proti obtožencu. Občinstvo je vstajalo s teri je bilo šest oseb. Parnik je ladjo preklopi in začelo kričati: .Nezaslišano ! Pu- rezal. Vseh šest oseb je utonilo. stite gal Pustite ga!" Predsednik Wengler je moral zopet prekiniti sejo za 10 minut. Obtožence so med pavzo odpeljali iz dvo- Nesreča pri stavbi zaradi nemarnosti stavbenika. DUNAI 29. (Izv.) Na Wahrinški cesti premora dal poklicati 1: sebi branitelje in koj potegnili iz podrtin, tretjo pa so šele predsednika ter je Izjavil, da se ne vrne ^ z£ečer izvHIekIi izpod kamenja. Bila pa več v dvorano, ker noče da bi še nadalje £ mrtva in popolnoma zmečkana. Bila Je to žandarji ravnali ž njim tako sirovo, kakor ^ietna Fran£iš£a Schindlerjeva. so doslej. » Na ||ce mesta doj!a sodna komisija Je Predsednik je z ozirom na to Jukićevo konstatirala, da Je bila kriva tej nesreči na- izjavo razglasil, da se obravnava nadaljuje ravnost zločinska lahkomišelnost stavbenega v nenavzočnosti glavnega obtoženca Jukića. podjetnika in pa goljufija pri materijalu. Glavni Jukićev branitelj dr. Prelog je z Bet(}n Je bil naW popolnoma za nič. ozirom na to priglasil ničnostno pritožbo. . -J' . . j « Ko je nastal mir, se je zopet nadalje- Poroke brez »Povednih listkov, valo čitanje obtožnice, ki je bilo končano PRAGA 29. (Izv.) Tu sta se hotela v okrog dveh popoldne. V splošno začudenje neH cerkvi poročiti ženin in nevesta, a kaje nato predsednik prekinil razpravo In na- PeIan Iu ni hotel poročiti, češ, ker nista znanil nadaljevanje jutri zjutraj ob 8. Proces seveda vzbuja ne le v Zagrebu, temveč v celi Hrvatski velikansko zanimanje, a tudi zunanji svet z največjo pozornostjo imela spovednih listkov. Ko je nato ženin zagrozil, da bo prisilil potom politične oblasti župnika, da ju dovoli poročiti, je župnik izjavil, da se je v zadnjem času zgodilo že pričakuje njegovega izida. Veleznačilno je, več »lučajev, da se je upravno sodišče izda hoče Čuvaj tudi to stvar po mogočnosti reUo proti cerkvi. Sedaj pa se Je baje po po-prikriti javnosti in poročevalcem zunanjih sredovanju znanega jezuitskega patra Albana listov se delajo največje težave. Dunajske in P° vplivu visokih oseb sestavil pri uprav-poročevalske centrale so le komaj in komaj nem sodišču tak senat, ki lahko zavleče dobile poročila o razpravi. Japonski cesar umrl. TOKIO 29. (Reuterjev biro). Cesar Je danes umrl. Kardinal Fischer obolel. KOLIN 29. Kolinski nadškof, kardinal Fischer je opasno obolel. Morali so ga operirati na glavi. Kongres čeških mest. tožarenje malomarnih katolikov tako dolgo, da ne bodo dosegli tri leta nič. Protidraginjski izgredi. BRUSELJ 29. (Izv.) Zaradi vedno naraščajoče draginje je prišlo danes tu do velikih kravalov. Več tisoč mestnih gospodinj in gospodarjev se je zbralo na trgu in napadlo stojnice kmetov, ki so prodajali živila. Policija in orožništvo je zastonj skušalo napraviti mir. Meščani so raznesli vsa živila PRAGA 28. Ob veliki udeležbi je bil po tleh in jih pokončali. Le s težavo se Je včeraj v Mladi Boleslavi otvorjen V. kon- končno posrečilo varnostni oblasti napraviti gres čeških mest. Kongres je bil danes za- red. Kmetje uprizore zaradi tega napada ključen. bojkot mestnih trgovin in sploh meščanskega Suspenzija avtonomije srbske pravo- prebivalstva. slavne cerkve na Ogrskem. j Rodbinska drama. BELGRAD 29. (Izv.) Suspenzija avto-: PRAGA 29. (Izv.) Pred petimi tedni nomije srbske pravoslavne cerkve na Ogr- je izgubil tukajšnji krojač Karel Aleksander skem je povzročila v celi Srbiji veliko raz- svojo ženo, vsled česar se ga je polotila burjenje. Listi ostro napadajo ogrsko vlado melanholija. Vzel je seboj svoja sinova, in Čuvaja ter patrijarha Bogdanovića. V ve- tri in štiri leta stara dečka, ju odreljal čih krajih so se vršili protestni shodi. " mesta na polje in tamkaj streljal nanju Kolera na Odrskem {z revolverjem. Nato je ustrelil sam sebe. nmiu„Spi^Tf?; , Oče je bil mrtev na mestu, otroka pa so BUDIMPEŠTA 29. (Izv.) Kolera se e teško ranjena pripeljali v praško bolnišnico, vsled nedostatnih varnostnih naredeb začela ' širiti vedno bolj. V Mintszentu je umrla ne-1 Milijonar umorjen, ka kmetica, ki je obolela pred par dnevi in» PETROGRAD 29. (Izv.) Preteklo noč danes so bili trije smrtni slučaji. Tri osebe!je bil umorjen večkratni milijonar Bjela|ev. pa so obolele. Uradno je prepovedano upo- Umorila ga Je baje njegova ljubica, vdova -------- : nekega bivšega visokega državnega uradnika. rabljati vodo iz reke Tise. — j O pasjih dneh. j Iz časnikarskega življenja. Prevozni parnik je obstal in onih par j nočnih potnikov je stopilo na suho, med j njimi pa tudi jaz. Drugi so se obrnili naj levo, jaz pa sem krenil na desno proti pri-. stajaiišču parnikov „Austro-Americane", a; nesreča je hotela, da je prav tedaj^ odhajala I „Mariha VVashington" v Evropo. Že so ho-1 teli dvigniti most, s parnlka dol so se potniki jokaje ali smeje poslavljali od svojih, dragih na obali, s poveljniškega mostu jej bilo slišati razna povelja, tu prldrvim jaz,; zadnji, skočim na most In potem na ladjo.! „Vožnji listek, prtljaga, kje je, go-1 spod ?" »»Nič ne maram, nič ne maram, če ml tudi kajžica pogori lmu sem mu odpel. , „Kje imate vožnji listek ?" „„Ga nimam, plačam na krovu!"" ' „Oho! Ferma! Stojte tam doli z mestom ! Pa imate denar, sir ?u „„Kaj maram za d' narce," sem z m zapel, a mož je zelo spoštljivo pogk mojo trebušnato listnico, ki sem mu jo molil ped nos, ter stopil vstran. Bil sem na parniku. „Molla!" debela vrv je pljusknila v vodo in „Marthiai" vijaki so začeli rezati morje. O odhodu ne vem pravzaprav nič. La- J dijski komisar mi je nakazal udobno ka- bino, kjer sem se takoj, oblečen, vrgel na posteljo. Šele, ko so začeli stroji delati s polnim parom in valovi biti ladji ob bok, sem spoznal, da ladja plove dalje. Skozi okroglo okence se je svetlikalo prebujajoče se jutro. Lahno so plali valovi ob boku ladje, zdelo se mi je, da sanjave melodije tajinstveno prodirajo skozi stene. Enakomerno so stresali strojni sunki ladjo, kabino, posteljo in mene na postelji, globlje mi Je zdrknila glava v mehko blazino, počasi je legal tihi mir na moje žareče možgane in me začel vklepati v svoje mehke vezi-- Atentat na italijanskega kralja. RIM 29. (Izv.) Proces proti onemu italijanskega anarhistu, D'Albi, ki je streljal na j italijanskega kralja, se prične meseca nc-; vembra t. L Povabljenih je 30 prič. Aten-j je tator je v ječi že dvakrat poskusil sam sebe. Šest oseb utonilo. Vzrok ljubosumnost. Mestni svet tržaški Pri nadaljevanju seje dne 27. t. m se pri razpravljanju o vladinem reskriptu umoriti glede nepotrditve proračuna za 1. 1912 (oglasil prvi za besedo. j Svetnik Brocchi, predsednik finančne PARIZ 29. (Izv.) Na spodnji Girondi je komisije, in Je izvajal: Ce bi obsegal vladni * ♦ * Kaj sem sanjal, kako dolgo sem dremal? Ne, tega ne izvem nikdar. Svež, hladen zrak udari nenadoma v lice in zazdi se mi, kakor bi me polil z mrzlo vodo. Stresel sem se, dvignil glavo in se zbudil--- Ne, o ne, najbrž ne, gotovo se še nisem zbudil. Zopet sem zatisnil oči. Kar sem namreč zagledal, pač ni moglo biti resnica, je moralo biti le prevara fantastičnih zanj. „ Mir! Da se zavem--Ko sem zatisnil oči, sem bil v kabini oceanskega parnlka, na »Marthi Washington", ki mora biti sedaj že na visokem morju--Ču] I Kak ropot, kako zvonenje, ti klici, žvižgi, to zapiranje vrat---Kaj I Ali je morda le resnica ? Glej, sedaj! Pisk, lahen sunek, zamolklo, potem pa vedno glasneje in glasneje ropotanje in drdran|e pod mojimi nogami — boga mi, tako živo pač ni mogoče (sanjati — — šiloma se sklonem pokoncu in ; odprem oči. 1 Tuji obrazi radovedno strme vame. Zunaj je svetel dan in mimo mene hite zelene, cvetoče pokrajine, kakor v kinematografu, vmes pa brzojavni drogovi. V vlaku sem! Kar streslo me je samega začudenja in zgrudil sem se nazaj na blazino ter začel misliti in misiiti. Ali se mi je nazadnje zmešalo ? Ali sem morda dobil v svoji kabini morsko bolezen in me trese sedaj mrzlica--? A glej I Vstopil je sprevodnik. Prišel je pregledovat vozne listke. Namignem mu in mož stopi k meni. „Say, old boy," mu rečem tiho, „kam pa vozi ta vlak?" „„Smešno vprašanje," mi odgovori smeje, „„ta vlak vozi k Niagarskim slapovom in v tridesetih minutah smo tamkaj!"" „Kaj I k Niagarskim slapovom ? In kedaj smo se odpeljali?" .„Snoči ob enajstih, gospod. Videti Je bilo, ko ste prišli na krov, da ste se ga, pa mi nikari ne zamerite, prav pošteno nalezli !"■ „Na krov, pravite? Saj Je to vendar vlak I" „„Hahaha, seveda! Toda vi ste ga smatral/ najbrž za ladjo, kajti na mo|e vprašanje, kam se vozite, ste mi odgovorili: v Evropo. Ker ste bili videti gentle-man, sem Vas poslal lepo tukajle sem v kot in sem nekoliko popazil na Vas, da bi Vas ne bil kdo okradel medtem, ko ste spali. Well, pijanost Vam Je menda sedaj prešla."" „Ali kdo Vam Je pa rekel, da me vzemite seboj k Niagarskim slapovom ?" „„Vaš vožnji listek, gospod. Poglejte, saj Vam še gleda iz žepa. Ali ste imeli morda blagajno newyorŠkega centralnega kolodvora za parniško agenturo?!"" Smeje je vzel moj vožnji listek, me skrivaj pogledal nekoliko nezaupno in stopil k drugim potnikom. O da, tudi jaz sem se ogledoval precej nezaupno Da greš in smatraš železniški vlak za oceanski parnik, da nevede kupiš vožnji listek za tako oddaljen kraj, se popolnoma nezavesten spraviš v ta vlak--no, kaj takega pa še ne!! Toda, ali sem jaz kriv ? Ne, saj Je to bila ona tuja sila, ki Je zakrivila vse te zmote, ona Jaka sila, ki Je sedaj mislila in delala zame, duh hašišev, ki me je še vedno trdno držal v svojih krempljlh. Toda ona prava pijanost je že minila, to sem čutil. Sicer je še vodil oni tuji, siloviti duh moja dejanja, toda gledal in poslušal sem z odprtimi očmi in ušesi, pojmoval sem vse, sodil jasno in ostro, živel sem zopet v resničnosti. Ta oddaljeni grom in šum, ki ga mi prinaša veter na uho, in se zopet izgublja, ko vozi vlak med nebotičnimi skalnatimi stenami, ta Šum, to tulenje in rjovenje vedno bolj se bližajočih Niagarskih slapov, ne tega vsega ne sanjam, to more občutiti le človek, U bedi. Pol ure pozneje se je ustavil vlak v kolodvorski lopi v Niagara Falls. (Dalje.) Stran II. „EDINOST" št. 211. V Trstu, dne 30. julija 1912. reskript le oni del, v katerem se mestno gospodarstvo le kritizira in nekako dalajo migljaji, kako na] se v bodoče gospodari, bi bil skupno z dr. Wilfanom hvaležen vladi zato. Dana nam |e s tem najlepša prilika, da mestno gospodarstvo osvetlimo tudi v najmanjših in najmanj važnih točkah. Tudi glede oblike vladinega reskripta se mora reči, da je pravilna, ne kot nekdaj surova . vidi sef da je vlada hotela biti objektivna; Saj pa je v nekaterih točkah vlada istega mnenja kakcršnje je zastopala večina že od nekdaj. Glede dražb za oddajo dela smo se vedno ravaali v smislu reskripta: da smo namreč oddajali vsako le količkaj važnejše delo potom dražbe in le manjša, nepomembna dela brez dražbe. Ko smo zapazili nepravilnosti v bolnišnični upravi, smo imenovali posebno komisijo, ki je stvar preiskala in morala poročati mestnemu svetu. Vlada sama tudi ve, s kakšno energijo je nastopil gosp. župan proti njim, ki so zakrivili nepravilnosti pri javnih nasadih, ve, da smo mi vsi ta dejanja obžalovali. Gotovo vlada tudi ni hotela delati očitkov mestnemu svetu radi tatvine rjuh: saj je bila sama mestna računarija tista, ki je nepravilnosti odkrila in jim postavila jez. Tudi glede izrednih ur, plačanih mestnim uradnikom je bilo sklenjeno, da mora dotični načelnik urada mestnemu odboru v naprej napraviti strošek, ki se je napravil še-le po odobritvi od strani odbora. Nimam straha torej pred kritiko, ker imam čisto vest, nimam straha pred kontrolo, ker sem storil svojo dolžnost (Večina odobrava). Toda vladni reskript obsega tudi trditve in insinuacije, ki dokazujejo, da vlada s kritiko ni hotela pomagati, ampak ovirati. Prišle so ob tej priliki v raznih listih take vesti, ki so imele namen uničiti ugled občine, pa vlada jih ni demontirala. Posebno predrzne in neupravičene so vesti nekih c. kr. oficirjev v nekem listu („Corriere Adri-atico"), in pa v prijavah „Corr. Bureau". Iz reskripta se vidi, da je vlada o naših razmerah slabo informirana, zato so v istem kontradikcije. Vlada zahteva od občine sedaj to, seda} to. Kar se ji pa da, |i ni po volji, ali je kaj preveč ali kaj premalo, prav — nikdar. Iz tega vidimo, da nas hoče vlada samo ovirati in da pri njej ne moremo računati na pomoč! Besed Puecherjevih, da naj se troši, tudi če ni pokritja, ni mogoče resno vzeti. Pittoni: Kaj niste tega še nikdar storili ? Brocchf: Nikdar 1 ker hočemo uprav Ijati pravično. Vsi se lahko motimo, pa gospod Bog ni dal niti Vama, g. Puecher in Pittoni, svojega pooblastila! Nato predlaga nov sklep radi podpore mestnemu uradništvu; moralo se je ustaviti tlakovanje mestnih ulic. K sklepu priporoča predloge finančne komisije. Svet. R a v a s i n i predlaga, da se suspendira vsa Še nezačeta izvanredna dela raz ven onih, ki so po mnenju mestnega odbora najnujnejša. Svet. Pincherle se obrača proti Pue-cherju ter pravi, da je pričakoval, da ta vporabi vso svojo govorniško zmožnost za napad proti vladi, pa je govoril le mlačno. Sploh da govori Puecher le radi volilcev. Predlaga zavrnitev Puecherjevega predloga. Nato poda v imenu vlade izjavo dvorni svetnik dr. Lašč a k. Pred vsem, da se ne sme primerjati Trsta z Dunajem, kakor je to storil svet. Ravasini, radi popolnoma različnih razmer in okolnosti. Vlada zahteva pobiranje davka po poštni hranilnici; sicer spada to deio v prenešeni delokrog občine, ki ga vlada lahko vsak čas odvzame. — Vsako toliko, da se vladi očita prispevek občine za gradnjo luke, pa to je dolžnost občine, ker obala spada k javnim cestam, za katere mora skrbeti občina. — Glede predloženih sklenjenih zakonskih načrtov Je upanje, da bodo v najkrajši dobi ugodno rešena. — Vlada ni potrdila povišanje davkov, ker si ji to ne zdi potrebno niti primerno. Naj se bolj varči v raznih oddelkih uprave, in ne tako brezmi-selno trosi, pa ne bo treba višati davkov. Proračuni se dosti preveč prekoračajo. — Mesto da se je zidalo dragocene in ne ravno neobhodno potrebne tunele Montuce in Sv. Vid, se je moglo z manjšimi stroški regulirati ulice Arcate in Bosco. Priznava sicer, da občina zelo veliko žrtvuje za šolstvo — in to je hvalevredno — toda strošek za ljudsko šolo Ruggero Manna je odločno previsok. Tudi stroški za bolnišnice, za javno snago in za javne nasade so večji nego v vsakem drugem mestu in poleg tega vspeh ne odgovarja niti od daleč visočiai stroškov. Občinska sredstva so tako znatna, da je novo posojilo popolnoma nepotrebno. Vlada si bo odslej dovolila pogledati bolj globoko v delovanje magistrata, predno bo potrjevala račune in proračune. Za pokritje potoka Kluč (Farneto) je vlada dovolila postavko v proračun za L 1913. Mnogo stvari |e zares nujnih, pa vsega ni mogoče naenkrat popraviti. Viseči dolg občine znaša okoli 30 milijonov, kar ni znamenje realne politike. Čudno se zdi vladi, da občina ni Še kon-trahirala že dovoljenega in od vlade potrjenega posojija 5 milijonov kron. V U letih je občina porabila za izvanredna dela 53 milijonov! Vlada kritizira predvsem sistem upravljanja občine, ki vlada že mnogo let, ■ ki ga pa bode treba opustiti. Poročilo mest-Ine računarlje je najbolji dokaz nepravilno-I stl v mestni upravit Vlada se ne bo upirala potrditvi zvišanja davkov, toda predvsem se more uvesti v mestno upravo ra-cijonalno ekonomijo ! (Ta tri Četrt ure dolg govor Je vladni zastopnik čital prav hitro in tiho, da ga je bilo tžeko razumeti). Govornik slovenske manjšine dr. W i I-f a n je izvajal: Vladni reskript Je Imel vsaj eno dobro: to namreč, da je izzval kritiko mestne uprave in „cotifiteor* iste. Dtbro je to zato, ker se bo vsaj širše občinstvo pričelo nekaj več zanimati za javne zadeve, nego je to storilo doslej. Popolnoma neupravičljlvo je torej, če hoče večina mestnega sveta sedaj zopet dokazati, da je v mestni upravi vse v redu, le vlada je tista, ki šikanira in išče zdražbe. In ravno italijansko občinstvo tržaško nima prav nič lastnega kriterija, ter prisega samo na pisanje enega lista! (Piccola!) Pustimo enkrat tudi občinstvo misliti z lastno glavo, in ne begajmo ga s frazami, češ, da je tisti „brutto governo", ki nam spravlja v nevarnost našo dragoceno avtonomijo. Kajti tudi vladino delo ni vedno kar tako, ampak Je včasih zelo koristno, če vlada gleda dobro na avtonomne oblasti, kakor smo v zadnjem času videli. Kakor nam Je dokazal slučaj v bratski deželi istrski — bratski, ker živita tam ista dva naroda kakor v Trstu — stori vlada prav, če nekoliko energičneje kontrolira avtonomnih oblasti postopanje. Stvar ne stoji tako, kakor trdi tovariš dr. Brocchi: kajti ne gre se tu za spor med vlado in občino, ampak za spor med državo in večino. Vlada Je namreč tako sestavljena iz raznih narodov in strank, da nudi vsa| nekaj garancije za objektivnost. Vse drugače pa Je to pri občini, ker tu vlada večina, sestoječa iz ene edine stranke. Vladna kritika torej ni naperjena proti občini, ampak proti gospo-dajjem večine mestnega sveta. In zato bom vladi vedno hvaležen, če bo tako nadaljevala, kakor je začela. Ne bojim se očitanja, da opravljam antipatično delo, ko zagovarjam vladino delo : Skušnja nas uči, da ni slabo za občine, če vlada uporablja proti njim nekoliko svojega policijskega duha. Vlada v svojem reskriptu ni le kritizirala, ampak Je dala tudi naravnost nasvete, pa večina Jim noče slediti. Zato bo — žal — uspeh vladine kritike drugačen, nego si ,e vlada želela. Obžaluje, da se vlada v svojem reskriptu ni nič ozirala na zahteve slovenske manjšine. Puecher: In socialistične. W i I f a n : Hvala, gospod Puecher, kako platonično izjavo imate tudi vi za nas, v sklepih ste pa vedno na strani večine! Ljudsko štetje je dokazalo, da je v Trstu velika manjšina Slovencev, pa občina se za njih prav nič ne briga. (Klici: Koliko šol imate v okolici!?) V mestu pa nam ne daste nobene. Poglejte ono v ulici Giu-liani, ki so jo postavili žulji naših siromašnih delavcev! (Italijani kričijo: Denarje zanjo so vam dali Rusi!) Hvala ! Če nimate boljih argumentov, vsaj vidim, kako vam Je težko zagovarjati slabo stvar. Opozarja na razmerje v Dalmaciji, kjer ni Italijanov niti 2%, pa imajo vse šole. Slednjič predlaga, da se vzdrži svoje-časen sklep glede okrajnega zdravnika v Bazovici, ki bi sicer radi nepotrditve proračuna moral odpasti. Polom v Puli. Ali je občina puljska insolventna ? V „Polaer Tagblatt" čitamo: V minolih časih ni bilo redkokrat, da so različne konfraternitete in cerkvene bratovščine dospele do velikanskega premoženja na neprimlčninah in denarju; in mnogo tacih imovitih korporacij je bilo tudi v puljski škofiji. Po propadu Benetek je avstrijska vlada uredila premoženjsko-pravne razmere teh bratovščin in je z dekretom dvorne kancelarije z dne 11. 6. 1845, št. 19847/2209 in pozneje z > a.edbo ministerstva za n&uk in bogočastje od 28. 8. 1860 št. 11.852 njihovo upravo izročila občinam. To premoženje, ki je nekdaj pripadalo povsem cerkvi, je bilo določeno: ena tretjina naj pripade masi premoženja dotične župne cerkve, ena tretjina za oskrbo ubožcev, in ena tretjina v šolske namene v dotični župniji. Po nekaterih vaških občinah In župnijah so to celo edini davka prosti kapitali in dohodki. Ker pa je bilo na našem municipiju to občinsko premoženje v zadnjih letih izdatnim vifom za privatno aprovizijoniranje ob činskih nameščencev, ni moglo, seveda, tudi premoženje bratovščin ostati ne-dotakneno od stani uživalcev. Dejstvo je, da v zadnjih letih niso mogle ne selske občine ne župnije ukljub vsem protestom priti ne do svojih zapadlih, ne do tekočih dohodkov. Vladni komisar je, kakor znano, našel pri svojem nastopu blagajne prazne. Z dopisom od 12. 5. 1912, št. 10263 se Je obrnil do lokalnih občin in župnij z vprašanjem, koliko znašajo njihove tlrjatve na obrestih in druzih dohodkih, začenši s 1. januvarjem 1908 in so občine in župnije takoj ustregle temu nalogu. AU prevar jene so bDe v svojih nadah, da se jim dolgo gojene želje in zahteve končno uresničijo Vladni komisar priobčuje z dopisom od 12. 7. 1912 št. 14850, da odgovarja za izplačilo teh zahtev šele od 23. februvarja, da pa zaostalih zahtev do tega časa ne more ne poravnati, niti ne more jamčiti za kako bodoče poplačilo. Žal, da nam gospod vladni komisar ostaja dolžan odgovor, kdo bo garantiral za to? Občinski načelniki, vladni komisarji itd. prihajajo in odhajajo — tamquam ros vel nubes montis Gelboe — ubi cecldere for-tes Israel — ali Juristiške osebe ne odhajajo- Dovoljujemo si torej vprašanje do gospoda vladnega komisarja, gerenta občine Pula: Kdo bo odgovarjal do 12.2. 1912 za zaostale tlrjatve? Morda dr. Rizzi, dr. Sta-nich, ali dr. Vareton, če ne bo zadoščalo premoženje Galante-a ? ! Vsakako se nam to vprašanje ne zdi neumestno. Ecclesiasticus. * * * Prve prihodnje razprave pred okrožno sodnijo v Rovinju v aferi puljskega poloma se bodo vršile proti aretirancem: Antonu Brosina, bivšemu poslovodji v mestni plinarni; inženirju Rudolfu Borri, bivšemu voditelju mestnega stavbenega urada, proti bivšemu podrejencu tega poslednjega Franu Sfitigoju; in končno proti Rudolfu Schall mayerju, bivšemu magazinerju v plinarni. Ti procesi se bodo vršili v sredi avgusta. Veliki protestni shod NDO- Demonstracije pred tovarn j Linoleum. V nedeljo, 28. t. m., se je vršil na vrtu kons. društva „Jadran* pri Sv. Jakobu velik protestni shod tržaškega slovenskega delavstva proti postopanju ravnateljstva tovarne „Linoleum". Udeležba je bila ogromna. Slovensko delavstvo Je že spoznalo, kakšne važnosti Je, če se odbije napad na delavsko organizacijo. Za predsednika shoda Je bil izvoljen tov. Loboda, ki je v nagovoru raztol-mačil veliki pomen shoda. Ostro je kritiziral postopanje ravnateljstva tovarne „Linoleum" ter obrtne oblasti, katera se postavlja vedno le v službo kapitalizma. Nato so poročali: strokovni tajnik NDO Brandner, bivši predsednik NDO dr. Sosič in sedanji predsednik NDO dr. Kisov e c. Iz poročil posnemamo, da je uprava tovarne „Linoleum" takoj, ko so se slovenski delavci začeli organizirati, opustila tri delavce radi organizacije. Nadalje izjavlja ravnateljstvo, da odpusti z dela vse slovenske delavce in jih nadomesti z renjikoli, češ, renjikoli se ne bodo organizirali. Tako], ko so bili delavci odpuščeni, je sklicala skupina NDO „Linoleum" protestni shod, na katerem je bila izvoljena deputacija, ki je Šla k ravnateljstvu z zahtevo, da se sprejmejo po nedolžnem odpuščeni delavci zopet nazaj. Nadalje je bila s protestnega shoda odposlana resolucija na c. kr. obrtno oblast z isto zahtevo. Ravnatelj Je deputaciji odgovoril, da delavcev ne sprejme nazaj. Obrtna oblast pa je odgovorila na resolucijo, da ni protizakonito, ako se odpuste delavci radi organizacije in da za to ona nič ne more ukreniti. Po društvenem zakonu ima vsak avstrijski državljan svobodo se vpisati v to ali ono društvo, odnosno organizacijo. Podjetniki pa kaznujejo delavce, ki se poslužujejo tega zakona z odpustitvijo. Obrtna oblast pa proti temu nič ne ukrene. Ona stoji na strani kapitalistov, proti delavstvu. Zato pa je NDO sklicala vse slovensko delavstvo, da mu pojasni, kakšne posledice ima lahko ta napad na organizacijo. Lahko se ta kuga razširi po drugih tovarnah. Zato zahtevamo, da se ta napaka nemudoma odpravi, da se sprejmejo odpuščeni delavci zopet na delo. Iz vsega tega pa se bo delavstvo naučilo, da nameravajo podjetniki uničiti vsako delavsko organizacijo in vreči delavstvo v suženjstvo. To se pa ne sme zgoditi. Delavstvo se mora združiti v močno delavsko organizacijo, kajti le na podlagi združitve vseh, na podlagi delavske solidarnosti se bo dalo doseči boljše življenje. Delavstvo je bilo zelo razburjeno, ko (e izprevidelo, da sta se kapitalizem in vlada združila v protldelavsko zvezo, da gresta drug drugemu na roko. Izvolila se Je deputacija ki se poda k namestniku. Izvoljeni so bili: dr. Sošič, dr. Kisovec, Brandner, Škulin in Loboda. Na to sta govorila še tov. Škulin in Arh. Izvolila se je tudi deputacija, katera naj gre takoj po končanem shodu k ravnateljstvu tovarne „Linoleum*. Ko je bil shod zaključen, je odšla deputacija takoj proti tovarni, a za deputacijo se je zgiasilo delavstvo v demonstrativnem obhodu po ulici Istria pred tovarno, kjer se je ustavilo ter pričakovalo odgovora. Po teku 15 minut se je povrnila deputacija. Strokovni tajnik Brandner je naznanil v imenu deputacije, da ravnateljstvo noče ugoditi zahtevam delavstva. Takoj, ko so delavci izvedeli za rezultat, so se vrgli proti tovarni s klici: Dol ž njimi 1 itd. Policija je potisnila razburjeno množico nazaj, ki se pa še ni hotela pomiriti. Zahtevala je ponovno, da gre še enkrat deputacija pred ravnateljstvo. Šele, ko Je strokovni tajnik Brandner pozval množico, da naj se mirno razlde, češ, jutri gremo k namestniku, se Je množica mirno razšla. To je bil glasen memeuto za izkoriščevalce delavstva, in ako se delavstvu ne ugodi, nastane boj, katerega posledice pa naj nosijo tisti, ki so ga izzvali. Domače vesti. Namestnik princ Hohenlohe častni meščan tržiški. Občinski svet v Tržiču Je enoglasno Imenoval gosp. namestnika princa Hohenlohe za častnega meščana mestne občine tržiŠke. Iz policijske službe. Koncepista dr. Ivan S e n e k o v i ć in dr. Maksimilijan P l a 11 e r sta imenovana za kpmisarja pri c. kr. policijskem ravnateljstvu. Mestni svet bo Imel drevi ob 7 XXIV. redno sejo z dnevnim redom : Čitanje zapisnika XXIII. javne seje; volitev II. podpredsednika občinskega sveta; nadaljevanje debate o predlogih finančnega odseka v stvari namestniškega reskripta glede občinskega proračuna za 1. 1912. Pogreb gospice Hladnikove. Sinoči ob 6 zvečer se Je vršil izpred .Narodnega doma" pogreb v nedeljo v cvetju let preminule gospice Oenovefe Hladnikove, hčerke gosp. Hladnika, sluge Slov. Čitalnice. Pogreba se je udeležilo veliko število znancev In prijateljev gosp. Hladnika in pokojnice. Pred krsto so nosile belo oblečena dekleta krasen venec. V žalnem sprevodu |e bilo zelo častno zastopano c. kr. uradni-štvo flnačnega ravnateljstva — kjer Je bila pokojnica uslužbena kakor pomožna uradnica — na čelu mu prezidilalni tajnik gosp. dr. Oskar Held kakor zastopnik gosp. dvornega svetnika in ravnatelja barona dr.a Koberja in gosp. ravnatelj pomoćnih uradov, Oskar Schrey. Gospice pomožne uradnice finančne uprave so svojo tovarišico korporativno spremljale na njeni zadnjej poti. Mej veliko število vencev — tudi s trobojnimi trakovi — sta bila posebno iepa tudi ona uradnikov finančnega ravnateljstva in pomožnih uradnic. Pokojnica je bila zbog svoje blage naravi in pridnosti splošno priljubljena. Mir njeni mladi duši, a globoko užaloščenim sta-rišem naše sožaljel Ali smo zadeli v živo! V petkovi številki »Edinosti" je v odgovoru na soci-jonalno demokratično zavijanje naše vesti o sodelovanju italijanskih socijalnih demokratov pri proslavljanju petdesetletnice rojanske cerkve, navedeno tudi sledeče: „Sicer bi pa samo vprašali, katerega društva ali zbora je predsednik neki gosp. Hočevar, ki Je pri slavnosti petdesetletnice rojanske cerkve celo nosil — bandero?" Danes pa smo dobili z dnem 27. Ju-i|a t. I. datiran dopis nekega Dragotina Hočevarja, v katerem hoče, da bi priobčili o o p r a v e k, da ni on tisti Hočevar. Mi bi sicer prav radi ustregli temu gospodu, če ne bi nam prihajal s „popravkom", kini popravek, tako mu pa prav lepo po domače svetujemo, da naj se ne praska, če ga ne srbi. Če ni on tisti, kaj ga potem briga cela stvar? Naši čitatelji so pač radovedni, kdo je bil tisti, ne pa kdo ni bil. Sicer pa bi bilo res malo čudno, da bi tisti Hočevar, ki Je še pred kratkim kot navdušen narodni naprednjak prepeval pri nar. napred. „Ljubljanskem Zvonu", nosil „ban-dero" pri procesiji, toda kakor rečeno, nas ni naših Čitateljev ne briga, kdo ni nosil bandere, temveč kdo jo je nosil. Zato pa, žal, ne moremo priobčiti Hočevarjevega „popravka". Akordno delo in socijalna demokracija. Med drugim je zidarska socijalno-demokratična organizacija v Gorici dosegla tudi odpravo akordnega dela. Sicer je že stara in znana stvar, da je socijalna demokracija povsedi odločna nasprotnica aker-dnega dela. Kljubu temu pa, da socljr-iistične strokovne organizacije zahtevajo povsodi popolno odpravo akordnega dela, se je od naše strani dosedaj vse premalo — ali bolje se ni nič — opozarjalo na pogubne posledice, ki jih ima ta socijalistična zahteva za velik del delavstva. Zato je pa skrajni čas, da se to, kar se Je v tem oziru dosedaj zamudilo, popravi in pouči delavstvo, kam je vodi ta soc.-demokratična taktika. Ka| Je delo na akord, — to ve pač vsak delavec. Podjetnik izroča delavcu delo, od katerega mu plača določeno, pogojeno svoto od komada, metra itd.; čimveč je torej delavec izgotovil, temveč zasluži in jasno Je, da bo pri tem priden in spreten delavec služil mnogo več, nego slab in nesposoben delavec. Stalna mezda sama na sebi ni nikdar tako velika, da bi si delavec od nje mogel prihraniti skromno imetje. Ideal vsakega delavca ca je vendar-le, da bi si prihranil toliko, da bi mogel kedaj kupiti skromen lastni dom. Ravno tega pa socijalna demokracija noče; ona noče delavcev, ki bi mogli reči: Ta kos zemlje Je moj, ta hišica je moja, sad mojega znoja in truda! — ker socijalna demokracija dobro ve, da delavec, ki je tudi — pa bil še tako raal — posestnik, ne bo hotel — v strahu za svojo s trudom pridobljeno posest — ničesar več čuti o njenih prevratnih ciljih. Socijalno-de-mokratična stranka ima ves interes na tem, da se število onih, ki ničesar ne posedujejo, veča, a ne manjša in tem njenim interesom odgovarja ta tudi njena taktika in sredstva. V Trstu, dne 30. julija 1912. ki se jih pri tem poslužuje. Eno teh sredstev pa je odprava akordnega dela. Kajti, če bo to odpravljeno, bo tudi najbolj pridnemu delavcu onemogočeno, da bi zaslužil več, nego navadno mezdo, dočim more pri dobrem akordu spreten delavec služiti tudi dvojno mezdo. Za danes naj to zadošča. Priporočamo našim delavcem, naj vse to dobro premislijo in pomislijo, kako Jih socijalno-demo-kratična stranka, ki se sicer dela, kakor da bi bila edina vzela v zakup delavske koristi, v resnici vodi le v njih lastno po-gubo. Češki dijaki in dijakinje v Trstu. — Dne 6. avgusta t. 1. prispe v Trst okolo 150 dijakov in dijakinj. Oni, ki Imajo kako sobo na razpolago in bi jo hoteli za par noči prepustili češkim dijakinjam, so napro-šeni, da prijavijo to ustmeno ali pismeno vratarici „Nar. doma". Ravnateljem tramvaja je bil imenovan in je včeraj dospel v Trst SilviJ Bruni, ki je bil poslej uslužben pri tramvaju v Florencl. Razprava radi špijonaže. Okrožna sodnija v Rovinju je svoj Čas obsodila bivšega poštnega uradnika TrigariJa v Puli radi špijonaže na korist Italiji. Ker pa Je najvišje sodišče razveljavilo to razsodbo, se vrši pravdna razprava proti Trigariju danes pred isto okrožno soduijo. Velika pevska slavnost na Prošeku. V letih narodnega preporoda slovenskega na tržaških tleh je zavzemala slovanska pesem prav odlično mesto — narodnega bu-ditelja. Po mestu in okolici so se zbirali za narod navdušeni možje in mladeniči — ljubitelji petja — v male zbore in so s svojim na vduše valnim pe van jem slovanskih pesmi budili narod iz spanja in vzbujali narodno zavednost v njem. Spodbujeni po krasnih vspehih bolj in bolj naraščajočega števila pevcev, kakor tudi drugih zavednih narodnih sinov in hčera, začeli so snovati po mestu in okolici pevska društva. In tako društvo, ki vrši to vzvišeno delo za narod, je diuštvo „Hajdrih" na Prošeku. Ob tej svoji petindvajsetletnici je sklenilo to društvo proslaviti buditeljico — slovansko pesem — z veliko slavnostjo. Saj je uredna, da se jo dostojno slavi — njo, ki po vsem slovanskem svetu zavzema odlično mesto narodne buditeljice. Da se ta slovesnost, ta slovanski praznik, čim dostojnejše in vredno proslavi, vabi pevsko društvo „Hajdrih" vsa slovanska pevska društva k prijaznemu sodelovanju, oziroma udeležbi. Temu vabilu se je dozdaj odzvalo že več društev, mnogo jih bo pa gotovo še sledilo. Slovesnost se bo vršila dne 8. septembra t. 1. v velikem, krasnem, senčnatem gaju, s krasnim razgledom na morje Jadransko. Ta pogled izvabi tisočem udeležencev iz dna duše mogočne akorde skupnega zbora: Haj-drihove himne „Jadransko morje- ter jih podkrepi z novimi močmi za nadaljno vstrajno narodno delo. Slovanska društva ! Priglasite se v obilnem številu pravočasno k tej velepo-membni slovesnosti ob obalih Jadranskega morja. Natanjčnejša poročila daja pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku. Okrepi n2j se vez slovanskega bratstva, utrdi naj se s skupno slovansko pesmijo živi in nerazruš-Ijivo jez proti skupnemu sovražniku, nasilnemu Germanu in Romanu. Navduši naj skupno vse za skupne cilje, za boljšo bodočnost Slovanstva nerazrušljivo orožje — slovanska pesem 1 Česar še ni bilo, to bo v nedeljo dne 4. t. m. Vršil se bode namreč II. veliki Šentjakobski semenj na obširnem prostoru društva „Jadran" pri Sv. Jakobu. Sicer se Je vršil ta semenj vže lansko leto, a letošnji bo zelo prekašal lanskega po vsej prireditvi. Upamo, da tudi udeležba prekosi lanski obisk. Saj gre vse v korist naše mile mladine in CMD. Prodajale se bodo v mnogih šotorih razne sladčice, pijače, cvetlice, Igrače in razne druge stvari. Deloval bo ribolov z 10.000 raznovrstnimi dobitki. Kolo sreče se bo tudi vrtelo. Žiuniclplo 5t. 1. Popravljajo se zgoraj navedeni predmeti najceneje, tudi pisalni stroji in gramofoni. — MoJa staro podjetje n* pozna konkurenoe. — Udani SVOJI K SVOJIM! Vsi zdravniki ga priporočajo. Zdravilno pivo dvojnega kvasa likovano na O Ol'T* ŠTETA M razstavah.: O I Ul Glavru^zalogj^^Trst^ Odlikovano na : 7 razstavah. 1 c o 4> , 00 > Velikanske za loge manifak-turnega blaga Velikanske zaloge manifak-turnega blaga . AIV1S ulico Hdouo 36 s podružnico ulica Nuova 38, oosal s. Lazzaro Naznanja svojim cenj. cd eiualctm in slav. občinstvu, da prodaja zaradi pre-napolnjeDja blaga pO Zvlo znižanih cenah man.fakturni blago vsake vrste za pomladansko^ in po'etno sezono in sicer: velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Z iir, voile, perkal in batist vse v najmodernejših barvah, kakor tudi ogr urne zaloge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za zimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za ženske in moške in sicer : a ajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., v*o po naj zmernejših cenah. Rožne svile, okraski In drobnlne za SIuMe In tudi Krojač 3 rt 2. Sj i rt* o o.! < OB O 3 Stran IV. „EDINOST41 V Trstu, dne 30. julija 1912. Društvo jugoslov. železn. uradnikov. Nocoj odpade seja osrednjega odbora. Mesto seje tovariški sestanek v restavraciji Balkan ob 8.30 zvečer. Pevsko druStvo „Trst". Danes ob 8 zv. pevska vaja za mešani zbor. Po vaj izvanredna odborova seja. Nar. del, organizacija. — Jutri ob 6 zvečer seja zidarske skupine. Mizarji! NDO vas vabi na sestanek* ki se bo vršil v Četrtek ob 7 in pol zvečer v društvenih prostorih ul. Sv. Frančiška 2. — Vozni listki za izlet v Gorico se spremajo nazaj. Prosimo naj prinese vsakdo listke nazaj, in sicer takoj. CENTRALNI URAD „Nar de lav. org." v Trstu. Vesti iz Goriške. Umrl je v Gorici Kari Hauptmann-Albertini, znan v goriških krogih radi svojih čudaških nazorov in ekscentrične nravi. V svojih mladih letih je razsipal z denarjem kakor kak amerikanski milijardar. Tako s) je na pr. nekdaj naročil poseben vlak iz Milana v Gorico, v veseli družbi si le ne-kidaj s tisočakom prižgal smodko. Prižgal s je svečo življenja na obeh straneh In zadnja leta sta ga melanholija in srd do življenja spravili v norišnico. Bil Je tudi pisatelj in čeravno trd Italijan, je spisal dva zvezka nemških poezij. „Odiseja". Ubežal je z doma 151etni učenec Krieger Zoltan iz Gyongeysa na Ogrskem. Na potovanju, ki je trajalo mesec dni, je pribežal tudi v Gorico, kjer ga je prijela policijska oblast. Rekel je, da je ubežal od doma radi tega, ker mu je minilo vesel{e do učenja. Da mu izbijejo to idejo iz glave, so ga poslali domov. Kopanje v Soči. Ob nedeljah s pasjo vročino leti vse, kar more, iz Gorice v vodo. Nekateri se peljejo na vse zgodaj v Gradež, Sesljan in Tržič, velika večina se pa shaja ob Sočinih bregovih, kjer se lahko človek vsaj „pošteno" sleče in leži na solncu, ali v senci v pozi „dolce far niente". Kopanje v bistri, v mrzli Soči nI nič kaj prijetnega za ljudi, ki je niso navajeni. Previdno gredo ti v vedo — do kolen in če jim ta sega do pasu, se zvijajo, kakor bi jih lomil krč; poleg tega donijo še neprijetni glasovi ,aj, ojoj, brrr" na uho, tako, da se takim mehkužnežem vsa naša poredna mularija smeje. A naša Soča je tudi velika hinavka s svojimi globinami in luknjami, katere skriva neopreznemu neplavaču do zadnjega trenutka. Nepreviden korak in človek stopa v globino. Prvo svojo žrtev je zahtevala Soča v nedeljo 28. t. m. Dvanajstletna deklica se je kopala, a voda jo Je odnesla in pokopala. Isti dan je bilo šest oseb v nevarnost?, da utonejo, a rešili so vse pravočasno. Sokolski vestnik. Dne 4. avgusta t. I. vsi v Kasovije pri Rihemberku ! Na krasnem, senčnatem, tik reke Vipave ležečem vrtu, se bo vrši! tega dne II. zlet I. okrožja G. S. Ž. Dolžnost bratov okrožja je, da se letošnjega zadnjega zleta zanesljivo udeleže, da pripomorejo k čim lepšemu uspehu. Pa tudi Goričani in Tržačani prihitite v obilnem številu k nam, ako hočete imeti dan lepe zabave in okrepčila; a obenem si ogledate tudi našo krasno vinorodno Vipavsko dolino. Veselični odsek je preskrbel, da se bo točila res dobra brejska kapljica izpod hriba Sv. Martina, potem široko znani sladko-mečani in odlikovani „Vipavski biser" in mrklo pivo I. vrste. Cene jedilom in pijačam bodo zmerne in ne bo nikakega izkoriščanja. Prebitek Je v korist domačemu „Sokolu". Opozarjamo, da obiskujte le naše okusno napolnjene paviljone in gostilno v veseličnem vrtu! Zapomnite si, da kdor ni z nami, je proti nam; kdor dela proti „Sokolu", dela proti nam, na kar posebno opozarjamo brate in prijatelje Sokolstva. Veselični vrt bo krasno razsvetljen; na razpolago bo za plesaželjno mladino veliko plesišče, za prijetno godbo pa bodo skrbeli naši domačini N. D. O. iz Trsta. Nasvidenje torej, v nedeljo dne, 4. avgusta v Kasovljah pri Rihemberku ! Na zdar! Ples v Ročinju. Društvo „Sloga" pri redi dne 11. avgusta t. 1. javen ples v prostorih g. M. Gerblča. Pričetek ob 3 pop. Svirala bo dobroznana sokolska godba iz Prvačine. _ Razne vesti, Bivši minister Alberti na smrtni postelji. Iz Kodanja poročajo: Bivši danski pravosodni minister Alberti, ki Je dobro znan radi uvedbe šibanja na Danskem in J>e bolj radi poneverjenja 18 milijonov mark, radi česar je bil obsojen na več let ječe, leži sedaj v ječi na smrtni postelji Velika tatvina v hotelu. Iz Berolina poročajo: V nekem hotelu Unter den Lin-den je bil nekemu Amerikancu za njegove odsotnosti iz zaprte sobe ukradeno kreditno pismo vredno 80.000 mark, potem dva vozna listka in 700 mark v gotovini. O tatovih ni nikakega sledu. Promocije na dunajskem vseučilišču. V pravkar minolem akademičnem letu je bilo la dunajskem vseučilišču promoviranih 960 kandidatov, dva izmed teh „sub auspl-ciis imperatoris" in 32 kandidatinj. — In sicer je bilo promoviranih na bogoslovski fakulteti 25, na juridični 456, na medicinski 257, med temi 10 slušateljic; na filozofični 222, med temi 22 slušateljic. — Vrhu tega je bilo 82 kandidatov, med temi 6 kandidatinj proglašenih za lekarnarje. 10 zapovedi za zakonsko ženo. W. Bustard, župnik baptistovske cerkve v Clevelandu, katero je dal zgraditi milijardar Rcckefeller, je sestavil neko posebno vrsto zapovedi za zakonske žene in obenem naprosil vse poročene može, ki bi posetili omenjeno cerkev, da položijo prepis teh 10 zapovedi na vidno mesto v toaletni sobi svoje žene. Zapovedi se glasijo sledeče: 1. Poroči se iz ljubezni, ne pa iz denarnih ozirov; možatost brez denarja je boljša, nego denar brez možatosti. 2. Ne nosi nikdar ne predragih, pa tudi ne preskromnih oblačil; prava moda je vedno zdrav človeški razum. 3. Ženska s krilom slabega šiva in mož z zakrpanimi hlačami tvorita smešen par. 4. Če hočeš biti kraljica v hiši, ne prebij svojih dni vedno izven hiše. 5. Ne toži svojega gorja sosedam; one imajo s svojim dovolj opraviti. 6. Bodi potrpežljiva in prijazna. Družba prijateljev je vedno pripravljena, da z odprtimi rokami sprejme tvojega moža. 7. Ne skušaj iz svojega zrcala spraviti več na dan, nego je narava položila vanje. 8. Ne zanemarjaj svojih otrok ; bodi stroga, toda pravična. Prepričaj jih pravo časno, da kot odrasli ne bedo smeli več računati z materinsko popustljivostjo. 9. Ne pozabi nikdar navesti sprevod niku cestne železnice pravo starost svojega otroka. Otrok, ki je doma star 8 let, na cestni železnici pa 6, se uči lagati. 10. Zapomni si, da je hiša kraljestvo žene; tukaj vlada ona kot absolutna go-spodovalka, in če je poročena kot konstitu-cijonalna gospodovalka. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanitt 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila v sredo, dne 17. t. m. od 9—12 predp.: Chiffoniers, umivalnik, omara s 4 in 6 predali, zrcala, slike, nočne mizice, ura regulator, etager, naslonjač, miza, velika množina čevljev za moške, ženske in otroke. Od 3—6 pop.: Kosi mušlina, perkala, predpasniki za otroke in drugo manufakturno blago. ■ ■ ■■■■aH NALI OGLASI £3 MALI OGlASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več.Najmanja pristojbina zna£a 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku. Dnfirloio bombaževine, slik in dežnikov na rTUUaJa mesečne obroke. Via Stadion Št 19, I. nadstropje. Ivsn Klan. Išče sa na pol čevijarskega delavca. — tJlicn Ficcardi Bt 4. 1598 PrnHo se maIa v Barkovljah blizu rumene IlUlld hiše z zemljiščem nad 400 Bež.* pod ugodnimi pogoj*. — Kaslov pove Inseratni oddelek Edinosti. _ Prnria 86 mala hi5a v Sv- M sP°d- pod rrUUCt Katinaro