29. štčuilha.
U LJubljani* v torek, 6. februarja 1906.
Izhaja vsak dan zvečer, izitnSi nedol.ie in praznike, ter velja po pošti prejema« za avstro-ogrske dežele za vse leto *5 K, za pol leta 3 K, za četrt leta ft K bO h, za^en mesec 2 K 3o h. Za Ljubljano b poSilianjcm na dom za vse lete 34 K. za pol leta 12 K, za četrt leta 8 K, za en mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 5W K, za pol ieta 11 K, za četrt leta b K 60 h, za en mesec 1 K fft nT — Za tuje dežele toliko več, kolikor z tir,: a poštnina. Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se neozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, č<s se tiska trikrat ali večkrat. - Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračalo. — Uredništvo in upravništvo je v Kuadovih ulicah št  o, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravoištvo pa v pritličju. —   Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne »tvari.
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št 89.
Novi pastirsM list.
Ljubljanski škof je ravnokar izdal nov pastirski list. Provzročil ga je strah pred splošno in enako volilno pravico, bojazen pred demokracijo. ^Zavarujmo si gospodstvo, dokler je še Čas; priklenimo ljudstvo nase, dokler ni prepozno**, to je „leitniotiv" škofovega pastirskega pisma. V ta namen je škof dal v tem pastirskem pismu svoji duhovščini ooširnih navodil za politično agitacijo in organizacijo in jo podžiga na vztrajno in energično delo.
Ne čudimo se temu škofovemu pozivu. Škof ni bil nikdar dušni pastir, vedno samo politični agitator in kot tak se po pravici boji splošne in enake volilne pravice, oziroma posledic, ki jih rodi agitacija različnih strank. Splošna in enaka volilna pravica vzbudi iz letargije tudi tiste sloje, ki so bili doslej politično indiferentni in v tem tiči velika nevarnost za klerik alizem.
Novo pastirsko pismo pa obsega tudi poglavje „gospodom dekanom", ki ga je „Slovenec" utajil in zamolčal, dasi je splošno zanimiv. Ob sebi je umevno, da roti škof tudi ^gospode dekane* naj marljivo agitirajo, svari jih pa obenem pred agitacijo v cerkvi. V točki 4. „gospodom dekanom" posvečenega poglavja čitamo:
„Ja še bolj previdni moramo biti na prižnici. Ni dobro vedno in vedno grajati. Držimo se pastoralnih pravil o svarilnih govorih. Tudi ni dobro vedno o slabih časnikih govoriti. Beseda ^li-b e r a 1 e o" naj se nikoli na prižnici ne sliši. Ta marsikje može iz cerkve izžene. Vendar je pa boljše, da prihajajo v cerkev. Marsikateri drži z liberalno stranko, pa je A' srcu našega mišljenja in še v cerkev prihaja; radi teh bodimo nasvete m m e s t u v b e s e d a h p r e v i d n i, nikogar ne žalimo. Prizadevajmo si, dotične zmote kot take dokazati in nasprotne resnice bistro razložiti. Natančno izpolnujmo dotična sinodna pravila tSvnodus str. 166. —159.;
Tako zapoveduje škof svojim de-
kanom. Ne precenjujemo tega navodila, toda gotovo je, da je s to zapovedjo izrečeno karakteristično priznanje, kako opravičen in utemeljen je v tem oziru naš boj, tako upravičen in utemeljen, daje škof uradno vsaj v teoriji ustregel naši zahtevi.
Kar jo počenjala duhovščina po cerkvah, to presega vse meje. Hram božji je spremenila v tempelj psovanja. S prižnic so se slišale samo še surovosti, vedna grdenja in osebna zasramovanja. Duhovniki že niso o ničemer drugem več pridigovali, kakor o pošastnih liberalcih, ki so jih predstavljali kot največje lopove ; duhovniki, ki niso vredni, da s spodobnim človekom pri eni mizi sede, so priž-nico porabljali za najpodlejša natolcevanja na ljudi, ki jih cela fara spoštuje kot poštenjake. Vse to seje godilo z vednostjo in s privoljenjem in na vzpodbudo škof a Jegliča, ki sam ne zna o, ničemer drugem pridigo vati. kakor o liberalcih in o liberalnih listih. Bolj ko so duhovniki divjali, ljubše je to bilo škofu. Samo duhovnik, ki je delal v tem zmislu, je smel upati, da pride naprej : svojemu apostolskemu zvanju živeče duhovnike je škof preziral in zapostavljal in s tem duhovščino korumpirah
škofje bil spustil duhovnike z verige in podivjali so. Kako bi ne, ko so postali nemogoči v vsaki olikani družbi, ko so občevali samo z najslabšimi elementi in se jih je vsled tega toliko intelektuvalno in moralno pobarabilo.
Zdaj obsoja škof to, karje sam provzročil, S°3^ 111 bogato plačeval, zdaj zahteva ravno nasprotje ^ega, kar je poprej zahteval. A prepozno je. Smešno je, će pravi zdaj škof: „ prizadevajmo si dotične zmote kot take dokazati in nasprotne resnice bistro razložiti." Za tako U>lo je treba omike, je treba znanja, sedanja duhovščina pa je neomikai in tako nevedna, da je groza. Dragega ne zna, kakor psovati in ščuvati, preklinjati in spletkariti, in zato smo prepričani, daje škof zaman izdal s v o j u k a z, d a g a d u h o v šč i na
ne bo poslušala^ ker ni zmožna za umstveno in znanstveno podprto polemiko o javnih rečeh.
Škof ne dobi svojih duhovnikov zopet na verigo, tudi Če bi resnično hotel, kar še ni popolnoma gotovo, ali za nas, ki smo se tolikanj vojskovali proti profanaciji prižnice in proti zlorabi prižnice, j e škofov ukaz lepo zadoščenje. Žalostno je le, da smo se morali mi liberalci toliko 1 e t truditi, predno smo škofa pripravili do tega, da je spoznal, kaj  v cerkvi ni dovoljeno!
Državni zbor.
Na D u n a j u 5. februarja.
Finančni minister je predložil zakonski načrt o zvišanju pokojnine državnim učiteljem in slugam potom lastnega zavarovanja.
Vse nemške stranke, razen krščanskih socijalistov so nato interpe-lirale ministra notranjih zadev in na-učnega ministra zaradi znane nesreče v lerchenfeldski cerkvi na Dunaju.
Trgovinski minister grof A u e r -sperg je odgovarjal na interpelacijo zaradi smrti postne uradnice Hanel na Dunaju. Povedal je, da je sodna obdukcija dognala zastrupljene s klorovim kalijem, ki ga je Hanel gr-grala zoper neko bolezen v grlu. Ne ve se, ali je strup nalašč ali le vsled neprevidnosti požrla.
Potem se je nadaljevala razprava o pokojninskem zavarovanju privatnih uradnikov. Glavni contra-govornik posl. Kienmann se je tudi izjavil za zakonski načrt, ki ga je imenoval socialno politični napredek. Razpravljal je temeljito O pomanjkljivostih načrta ter želel, da bi izšel iz poslanske zbornice tak, da dobi pritrjenje gosposke zbornice.
Glavni govornik pro, poslanec A x m a n n , jo istotako kritikoval načrt, vendar izjavil, da bo njegova stranka glasovala zanj, ker je z zakonom storjen vsaj začetek, ki ga je s stališča javne ubožne preskrbe toplo pozdravljati.
Na predlog poslanca dr. Mar-ehetta je zbornica prešla v podrobno  debato,  ki  se je razdelila v
tri skupine. Prvi je govoril poslanec dr.   Eldersch,  ki je razpravljal o vseh paragrafih od 1 do 38 posebej ter predlagal več izprememb. Jutri bo zopet seja.
Kriza na Ogrskem.
Budapešta 5. februarja. Vest o ponesrečeni Andrassvjevi misiji je napravila po celi deželi veliko razočaranje. Tudi voditelji koalicije so zbegani. Nihče ne ve, kaj je storiti. Število takih, ki so za spo-razumljenje s krono, ako tudi koalicija opusti svoje zahteve, vedno narašča. Glasilo Kossutha ^Buda-pestu piše: ^Sprejmemo boj z absolutizmom in ne bomo sami, ker je nemogoče, da bi se evropski narodi ne postavili na našo stran in iskali bomo sredstva in pota, dasi v svojem boju zagotovim o zaveznikov.u
Vodilni odbor koalicije je sklical takoj sejo, ki je trajala skoraj štiri ure ter se je sklenilo, da se izda razglas na narod, v katerem se bo pojasnilo, kake pogoje je stavila koalicija, kako jih je vladar odbil ter s tem pretrgal nit nadaljnemn pogajanju. Na podlagi, ki jo je ponudila krona, ni mogoče sestaviti uspešne vlade niti zagotoviti parlamentarnega miru.
Prihodnjo soboto bodo imele vse stranke shod.
Dunaj 5. februarja. Splošno se zatrjuje, da je cesarjeve neizprosnosti kriv prestolonaslednik Fran Ferdinand, ki je izjavil cesarju, d a prevzame vlado le tedaj, ako se ohranijo nedotaknjene vladarjeve pravice in status quo na Ogrskem. Nadvojvoda se je tudi dolgo Časa posvetoval z grofom G oluchowskim.
Budapešta 5. februarja, ^akoj po vrnitvi grofa A n d r a s s y j a z Dunaja se je sklical ministrski svet na važno posvetovanje. Govori se, da bo baron Fejervary v prvi avdijenci ponudil cesarju demisijo celokupnega ministrstva.
Carinska vojna med Av-stro-Ogrsko in Srbijo.
Bel grad 5. februarja. V vladnih krogih so prepričani, da se še ta te-teden začne dopisovanje med Bel-gradom in Dunajem v zadevi sporazum ljenja glede srbsko-bolgarske carinske zveze.
Sofija 5. februarja. List „Den" je prinesel članek, ki piše: nlzid trgovinske vojne med Srbijo in Avstro-Ogrsko je odvisen od vztrajnosti Srbije, da ga vodi do konca, kakor tudi od njene zaveznice Bolgarije. To vedenje se ne sme izražati samo z golimi simpatijami, te-muč z dejanji, ki bodo Srbom pokazala našo - pripravljenost, da si brez rezerve razdelimo vse posledice te vojne. In še nekaj več: ker je Srbija najbolj izpostavljena, ker mora že po svojem položaju pretrpeti najhujše udarce, ni treba nam kazati potrebe, da dokažemo svojo pripravljenost, te-muč da jo podpremo z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagamo. Srbija izpostavlja svoj obstanek, svojo ako-nomsko bodočnost. Mi tu ničesar ne riskiramo, razen svojega neznatnega izvoza v Avstro-Ograko."
Črna gora se oborožuje.
Pariz 5. februarja. Prestolonaslednik Danilo je bil 10 dni i svojo soprogo na Angleškem ter naroči l mnogo vojnega materijala. Ko se naročila izvedejo, bo Črna gora na najnovejši in najpopolnejši način oborožena.
Dogodki v Macedoniji.
Solun 5. februarja. Blizu Str tirnice je bilo na grozovit način umorjenih sedem eksarhistov, ki so podirali drevje. V začetku se je umora sumilo grške vstasm laj pa se je dognalo, da so morilci Turki.
Carigrad 5. februarja. Vrhovni nadzornik je odstavil kajmakana v Žihni, ker je duhovnika .Jovana iz nd Karlukovo, ki je prestopila k .'ksar-katu, dal po orožnikih dovesti k mitropolitu v Dramo, ki je dal popa porezati lase in brado ter ga od>t.i\ 1 od službe.
LISTEK.
U hiši žalosti.
Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda.
(Dalje.)
Zopet je zašumela burja. Žven-ketaje je tod in tam odletela šipa iz kake svetiljke, tod in tam je burja tudi odtrgala kako opeko iz strehe in jo treščila ob cesto. Marko je moral novic iskati zavetja na bližnjem hišnem pragu.
„Kakor jaz zdaj z burjo, tako se morajo siromaki boriti z življenjem. A koliko jih je, ki se sploh upajo stopiti proti življenjski burji ? Malo jih je, silno malo. Ogromna večina se ničesar ne upa; pritisk stoletij je zlomil vse njene notranje moči. Kdo ve, če tisti veliki rebeli, ki pripravljajo splošni duševni, politični in socialni prevrat, niso potomci nekdaj imovitih, ponosnih in močnih ljudi ah celo plemen. V krvi imajo še spomin na to moč in na to bogastvo svojih prednikov in zato se ne morejo ukloniti sedanjim razmeram : nji-
hova kri jih sili, da rebelirajo. Tisti, katerih predniki so bili vedno tlačeni siromaki, tisti so resignirani in nosijo vdano svojo usodo. U, da, ko bi hoteli, ko bi imeli voljo — mnogo jih je, več kakor vseh drugih ljudi in silno moč imajo toda kaj, ko se je ne zavedajo. Čudno je to. Svoj čas, ko so jim kazali sijaj odprtih nebes in obetali prebogato posmrtno plačilo za trpljenje na svetu, je bilo še umljivo, da ljudje niso videli in čutili svoje bede. Bili so zamaknjeni v odprta nebesa. Ali dandanes, ko noben zdrav človek več ne verjame v nauk, da bo trpljenje na svetu plačano v nebesih, dandanes je ta potrpežljivost nerazumljiva. To ne more biti drugače, kakor da je ta brezvoljna vdanost podedovana, da je dediščina tisočletij in da je ljudem prešla v kri. Človek se navadi trpljenja kakor žival. Konj drži glavo resignirano k tlom, tudi kadar počiva; o sužnju pravijo, da se mu sanja o palici tudi kadar je prost. In vendar ima vsak človek in vsak narod naravno pravico do življenja, do kruha, do zraka, do solnca! Lepa je ta božja pravičnost,  ki dovoljuje le
mali peščici ljudem, da imajo svoj prostor pod soincam, vsi drugi pa morajo bedno gine vati v senci življenj a.u
Mlad, vesel glas je prebudil Marka iz teh razmiŠljevanj.
^Dober večer, signore Diavo-lettp."
Marko je ugledal pred seboj mladeniča, ki je bil ravnokar stopil iz male gostilne in mu je prišel nasproti. Mladi mož je bil brez vrhne suknje in burja ga je tako podila, da bi se skoraj zaletel v Marka.
„Dober večer, Karlo. Tako ste naglo korakali, da Vas še spoznal nisem. No, kako gre z umetnostjo, dični slikar?"
^Nikakor ne gre. časi so slabi. Hvala Bogu, da je moj oče še krepak. Ves dan prenaša vreče polne kave in riža in zasluži toliko, da še mene redi. Če bi ne imel očeta, bi moral jesti svoje barve in piti firnež. Tolaži me le to, da je na svetu še dosti večjih revežev. Malo odtod sem našel pred vratmi neke hiše kakih dvanajst let starega dečka; od lakote je bil onemogel, dal sem mu polovico svojega mobilnega premoženja, dvaj-
setico in ga peljal v ono-le krčmo. A kaj bo jutri ž njim? Toda — človek stori, kar more."
Marko se je takoj začel zanimati za dečka.
„V katero gostilno ste dečka spravili ?u
„Koj tu — v prvo gostilno na desni.u
„Hvala, Karlo. Vaša dvajsetica bo v knjigi člbveških zaslug zapisana na odličnejšem mestu nego stotaki, ki jih žrtvuje vsako leto Morpurgo. če bi Vam mogel jaz kdaj kaj koristiti — pridite k meni, Karlo."
Segla sta si v roke in se razšla. Slikar je stopil v kavarno, Marko pa je stopil h gostilni, ki mu jo je bil označil Karlo, in je pri oknu gledal v prostorno zakajeno sobo. Gostilna je bila polna ljudi, moških in žensk in tudi otrok, samih siromašnih ljudi, ki so cele ure presedeli pri malem vrčku pokvarjenega vina, ker so se bali mrzlega podstrešja, kjer so stanovali in so v slabem vinu iskali pozabljenja in tolažbe. Na koncu dolge mize je sedel deček ter z vidno slastjo praznil skodelico, v katero je bil gostilničar nametal raz-
nih ostankov. Jedel je, kakor jedo ljudje, ki so dostikrat lačni. Morda je pri tem mislil, da poteče zopet dolgo časa, predno bo imel pred sabo tako polno skodelico, morda je že vedel, da je v bogatem Trstu silno težko dobiti človeka, ki bi sestrada-danemu revežu daroval dvajsetico
Marko je preiskal svoje žepe. Imel je vedno precej drobiža pri sebi „za vse slučaje".
rKo bi mu dal srebrn goldinar, ga še zapro, ker bi rekli, da je ukraden."
V gostilni se je vse zgenilo, ko je Marko prestopil prag. Tudi krčmar, ki je leno dremal na svojem stolu, je planil kviško, kajti ni bil vajen lepo oblečenih gostov. Marko se ni zmenil za nikogar. Nel je naravnost k dečku ob koncu mize, mu stisnil v roke ves svoj drobiž in potem odšel, ne da bi bil izpregovorii besedico.
Zapiraj e vrata za seboj je slišal izraze začudenja presenečenih gostov. Krčmar se je oddahnil, ko je Marko odšel. Mislil je bil, da ga je prišel nadlegovat kak ^gospod s policije", ker drugih spodobno oblečenih ljudi
Položaj na Ruskem.
P etr ograd tf. februarja. V tverski guberniji so zaprli kakih sto kmečkih volilnih mož, ki so volili na demokratičnem programu. Občine se administrativno silijo, da volijo vladne kandidate. Veliko razburjenje vlada tudi zaradi tega, ker se namerava dumo sklicati šele jeseni. — V Vla-divostoku so uporniki umorili poveljujočega admirala
Varšava 5. februarja. V Lodžu so vojaki eskortirali 17 mladih ljudi, ki jih je vojno sodišče obsodilo na smrt. Ker so obsojenci ušli na neko dvorišče odprte hiše, so jih vojaki kar v zaprtem dvorišču posamezno po-strelili.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz 5. februarja. Danes se je začelo inventiranje po cerkvah po deželi. V Besaneonu in Montpellieru so bile protivladne demonstracije. Duhovniki so navidezno mirili fana-tizovano množico, ki je povsod na-pravljala po cerkvah barikade.
Splošna volilna pravica na Pruskem.
Herolin 5. februarja. V zbornici je sprožila svobodomiselna zveza vprašanje o volilni reformi ter se izrekla za peticijo soc. demokratične stranke, naj se uvede splošna, enaka, tajna in direktna volilna pravica za vse osebe, ki so prekoračile 20. leto. Konzervativni poslanci so se izjavili, da bodo o tem razpravljali, kadar se predloži napovedana vladna predloga. Poprej pa mora nastopiti za soc. demokrate reakcija, da bodo spoznali, da se z demonstracijami ničesar ne doseže.
Minister notranjih zadev je izjavil, da je volilno reformo pripravljal že njegov prednik. V državnem ministrstvu je že izbran tozadevni statistični materijal.
Dopisi.
Iz Krškega. Dne 1. svečana je priredilo za Krško prepotrebno „zabavno društvo" dva igrokaza ^Dobrodošli! Kdaj poj dete domovin ^Bratranec*4. Prva igra sicer ni izpadla bogvedi kako dobro, pač pa druga. Svoje vloge so povoljno in v splošno zadovoljnost rešili vsi gg. igralci, kakor: g. M., g. K., g. B., posebno pa g. M . . . r, kateremu se takoj pozna, da je vsestranski kos svojim težavnim vlogam. Izmed gospic je treba omeniti pohvalno gdč. Sch. I., gdč. L. ter gdč. L. St. Z eno besedo, naše „za-bavno društvou zasluži po vsej pravici svoje ime ! Udeležba je bila dobra. Upati je. da nam predpustni kratek čas prinese še kako igro tega društva. Pazi naj se le, da bo za kulisami malo več mira, ker nemir in ro-potanje ne dela na občinstvo dobrega vtiska. Isto tako naj se mesto popačenih besed, n. pr. .,žiher", „glih" rabijo pravilne slovenske besede. V nedeljo   je   priredilo   tukajšnje gasilno
še ni videl v svojem lokalu; in bil je prav vesel, da je neznanec tako hitro odšel. Oostje so se strnili okrog dečka, ki je strme z blestečimi očmi ogledoval dvajsetice in desetice, ki mu jih je bil tujec stisnil v roke, in lomila jih je zavist, da niso bili deležni tega daru.
Samo nekaj besed je bil ujel Marko, ko je odhajal iz krčme, ali spoznal je, da so ti siromaki njegovi ožji bratje.
„Sami slovenski rojaki so ti ljudje,** je mrmral Marko, nadaljuje svojo pot proti domu. „Trst jim ne izpridi samo krvi. jim ne izsesa samo mozga, nego jim ugrabi tudi narodnost. Na stotisoče jih je bilo že pred menoj, ki so jih socialne razmere raz-narodile. In koliko jih bo še za menoj."
Marko je bil slovenskega rodu, a boj za obstanek ga je bil prisilil, da je šel v službo tujemu življu. Kadar se je spomnil svojega pokoljenja, tedaj mu je bilo vselej težko pri srcu, da ga je usoda zanesla na tuj breg. Tudi sedaj ga je prešinilo to čuvstvo bolestno in pekoče in pospešil je svojo korake, kar se je dalo, kakor bi mislil, da ostanejo ti spomini za njim in da se jih otrese. (Dalje prih.)
društvo tombolo, kateri sledi ples, in sicer v prostorih g. Gregoriča. Dne 17. t. m. pa priredi zopet „ Telovadno društvo" „Turnerball" ! Jako značilno za Krško! Ne? V številki 26. Vašega cenj. lista je med drugimi notic3mi tudi, da na celem Dolenjskem ni niti enega stavbnega zidarskega mojstra, ki bi bil Slovenec! A temu ni tako! Saj imamo vendar v Krškem zidarskega mojstra g. Soagnettija. Res je on sicer po imenu Lah, a po mišljenju in svojem vsestranskem delovanju je odločen narodnjak. Delo hvali mojstra, pravi pregovor, in da je to resnica, se vidi pri občespoštovanemu g. Scagnettiju. Toliko v pojasnilo! Naj končam za danes, drugič več! Na svidenje zopet v Vašem cenj. listu.
Fortis.
Iz Zagorja ob Savi. 17. redni občni zbor ^Zagorskega Sokola" se je vršil v nedeljo, dne 28. prosinca t. 1. v prostorih gospe Marije Medvedove. Navzočih je bilo 3bčlanov in 14 članic. Zborovanje je otvoril brat dr. Tomo Z ar ni k, kije pozdravil navzoče. Blagajnik brat Rudolf AhČan je poročal, da je imelo društvo v preteklem letu skupnih dohodkov 1011 K 16 v, stroškov pa ttt)7 K tid v, preostanka toraj 313 K 47 v.
Iz poročila tajnika br. Poljšaka je razvidno, da je priredilo društvo lansko leto predpustno veselico, katera je bila jako dobro obiskana. Dne 23. julija priredilo je društvo izlet z javno telovadbo na Izlake, kjer so nastopile prvič tudi telovadke. Dalje se je udeležil „Sokolu po večji deputaciji z zastavo izleta vseh slovenskih sokolskih društev na Jesenice. Dne 10. septembra udeležilo se je društvo odkritja Prešernovega spomenika korporativno z zastavo in 2i>. septembra priredil je „Sokol** II. javno telovadbo in tombolo na vrtu gospe Marije W e i n b e r g e r j e v e , kateri ste se dobro obnesli. — Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za starosto brat dr. Tomo Zamik, za podstarosto brat Tomo Koprive, v odbor pa naslednji bratj e: Rudolf Ahčan, Janko Levstik, Matija Pelko, Slav o j Blažič, Halek Lazar, Vekoslav Str a j nar, Dragotin Kolenc, Ivan Bajcar, Ferdo Drnovšek in Ferdo Poljšak. Revizorjema sta bila izvoljena brata Ognjeslav Firm in Fran Man-delj. Načelnikom je bil izvoljen na predlog vaditeljskega zbora brat Miroslav Jesi h. Izvoljenih je bilo tudi 6 delegatov za občni zbor „Sokolske zveze". Pri točki slučajnosti se je na predlog brata Poljšaka odpisalo od prebitka 200 K k fondu za zgradbo „Sokolskega doma".
Dnevne vesti.
V Ljubljani, b. februarja.
nSlo vene G*1 ima svoje veselje nad takozvanimi ^mladimi inteligenti**, ker ti zabavljajo na narodno-napredno stranko. To skromno veselje privoščimo „Slovencu" prav od srca in tudi ^mladim inteligentom** nas ni volja, kvariti njihovo zabavo. To pa že zategadelj, ker je njih zabavljanje popolnoma brezpomembno. Ti nmladi inteligenti" reprezentiraj o borno malo inteligence, politične moči pa prav nič. To se je pokazalo na „shodu" v „Unionu". Zbralo se jih je ravno en tucat, ki je zastopal menda sedem dijametralno nasprotujočih si struj. Se ta tucat inteligentov se niti glede glavnih načel ni mogel zediniti in se je razšel, ne da bi bil kaj opravil. Vse zabavljanje teh ljudi, ki se sami imenujejo mlade inteligente, pa so doslej le dokazali, da so še zelo mladi, nima drugega namena, kakor obračati pozornost na nekaj oseb, ki bi rade na ta ali oni način naprej prišle. Za taka zabavljanja pač ni vredno, da bi se kdo zmenil.
— Učitelji 80 ravnotako polnopravni državljani kakor vsi drugi ljudje. Klerikalci pa tega nečejo priznati in jim groze, sklicuje se na nekega gornještajerskega „todelnau, da ne bodo starši pustili otrok v šolo, Če bodo delali učitelji za svobodno neklerikalno šolstvo. Na uresničenje te klerikalne grožnje še misliti ni; grožnja je v materijalnem oziru bedasta. Ali da klerikalci tako groze, Če se bodo učitelji posluževali svoje državljanske pravice, to je značilno. Ako ima vsak nesnažen pop pravico, delati za konfesionalno šolo, ima tudi učitelj pravico, delati za nekonfesijonalno šolo. Kdor ga hoče pri tem z grožnjami ovirati, je terorist. Na ,,Slo-venčevo" nesramnost bi učitelji najbolje odgovorili z brezobzirno proti-klerikalno agitacijo
— Nasledki klerikalne gospodarske organizacije. Kakor znano, je poginil konsum v Dolenji Dobravi in od duhovnikov zapeljani kmetje so že stali pred sodiščem, ker so upravljali konsumsko premoženje, ko še brati in pisati niso znali. Zdaj je na vrsti samo plačevanje. Do 1. t. m morajo vsi dolžniki, ki so kaj dolže-vali ranjemu konsumu, poravnati dolg. To je zopet ogenj v strehi. Nihče noče biti nič dolžan, nič ni kupoval in vse plačal. Seveda taki izgovori nič ne pomagajo, kakor tudi hudiče-vanje ne, katero je lastno najbolj pod duhovniško suknjo stoječemu kmetu. Kaj bode šele, ko pride v kratkem glavna terjatev! To bode deževalo hudičev. Domači prepiri, jeza, sovraštvo, vse to je posledica vzorne klerikalne gospodarske organizacije. Kar je pa najžalostnejše, je to, da nedolžne žrtve trpe, največji sleparji so pa na varnem. Dr. SusteršiČ, tukaj pokažite svoje plemenito srce, saj je vaša organizacija spravila kmete v položaj, iz katerega vpije obup!
— Pruska vlada in naši Nemci.
Pruska vlada je izdala ukaz, da se morajo v H7 krajih poznanjske province krajevna imena ponemčiti, tako da je dosedaj 200 poljskih krajev dobilo nemška imena. Celjski „Vahta-rici" se vidi to postopanje silno pametno in pravično in zahteva od avstrijske vlade, naj postopa ravno tako v slovanskih krajih, kjer je le peščica Nemcev. To je nesramnost prve vrste! Zapomnijo naj si ti modrijani posebno v naših slovenskih pokrajinah, da si bodemo znali primerno varovati svojo posest in da bodemo vsak napad, pa bodi tak ali tak, ali od te ali one strani, korenito odbili.
— Veliko veselje vlada med
Celjskimi Nemci« Pomislite: nemški vojaki, ki so svojo kulturo razširjali po Afriki, so srečno udušili obupen odpor Hererov in zdaj se vrnejo domov ter se peljejo skozi Celje. Celjski Nemci in nemČurji se že pripravljajo na srečen dan, ko bodo zopet obešali rajhovcem velikanske hrastove vence čez rame, kot so jih pred nekaj meseci. Kakor Čujemo, so posebno nemške frajlice navdušene za hrabre nemško vojake, to pa zato, da bi se ž njimi pomožile, ker v Celju ne najdejo nikjer primernega zavetja. Vendar si upamo dvomiti, da bi dosegle svoj namen, ker zgoditi se zna, da bodo nemški vojaki, prišedši v Celje in opazujoč celjske nemškutarje, menili, da imajo opraviti s Hereri!
Jezikovna enakopravnost
je neznana sodnemu tajniku K. C o -vačigu v Gorici. Mož pašuje v kazenskem oddelku, je doma od Sv. Lucije na Goriškem in po rodu Slovenec, a uraduje skozinskoz laško. Goriški Slovenci so si po dolgih in hudih borbah priborili v drugih oddelkih goriškega sodišča nekaj pravic in spoštujejo se kolikor toliko njihove opravičene zahteve. Le Covačig narekuje laške zapisnike, izdaja laške razsodbe čisto slovenskim strankam in tako, kjer le more, peha slovenščino iz svoje sodne dvoranice. Ker ne veljajo proti njegovemu postopanju nobene pritožbe strank, pravnih zastopnikov, interpelacije, ker je tudi dvorni svetnik in sodni predstojnik goriški onemogel, ni za odpravo poslovanja Covačigevega drugega Leka, kot da gre ta narodna izdajica v pokoj, pa naj dobi pri tem tudi naslov sodnega svetnika. Goriški Slovenci so naveličani še nadalje prenašati krivice, ki jih zakrivlja Covačig.
Laška šola na Rrjah pri Gorjanskem v Istri. Kakor smo že poročali, zaprosil je občinski svet v Brjah „Lego nazionale", da mu postavi laško šolo, kar je ta drage volje obljubila. Seveda je ta prošnja občine brske obudila veliko presenečenje pri vseh Slovencih, saj so Bije popolnoma slovenski kraj. Stvar je pa taka-le: Občina Brje je prosila lb let za ljudsko solo, a je ni dobila, k°r jo jc deželni šolski svet odbil. Ker hočejo Brci imeti na vsak način šolo, odločili so se naprositi rLego*\ da jim postavi svojo šolo, če ne dobe slovenske. Slovenski zastopniki v deželnem šolskem svetu se pač premalo brigajo za take reči in zdaj lahko pokažejo, če znajo vršiti svojo dolžnost.
— Promocija.   Dne i. t   m. je
bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava gosp. Stanko T r n o v e c , sin dvornega svetnika na najvišjem sodišču, gosp Mateja Trnovca.
— Repertoir slovenskega gledališča. Iz pisarne „DramatiČnega društva" se nam piše: Danes se predstavlja prvič izvirna veseloigra s petjem „Cigani", ki jo je spisal g. Jak. Dolina r. Pevske točke je uglasbil kapelnik gosp. H. Benišek. Pri predstavi sodeluje orkester „Ljubljanske društvene godbe".
— Društvo   zdravnikov na
Kranjskem« Prihodnje redno mesečno zborovanje se vrši v četrtek, dne 8. t. m. ob pol & uri zvečer na okulističnem oddelku deželne bolnice. Dnevni red : 1. Naznanila predsedstva 2. Demonstracije. — Primarij dr. K Bock. 3. Slučajnosti.
— Pevsko društvo „Ljubljana"
je pričelo pravkar z razpošiljanjem vabil za svojo dne 11. svečana t. 1. v veliki dvorani hotela „LJnionu vr-šečo se maškarado. Ker bi se pri tako velikem številu razposlanih vabil lahko prezrlo kako ime, blagovoli naj se to odboru društva, kateri je z delom za leto maškarado preobložen, blagohotno oprostiti. Kdor bi želel vabila, pa tega ni dobil, naj ga direktno od odbora reklamira. Predpriprave za to velikansko prireditev so v polnem tiru in pričakovati je z ozirom na izborni aranžma prejšnjih prireditev tega društva tudi sedaj izredne zabave. Poleg mnogoštevilnih mask se je prijavilo tudi dokaj skupin, med katerimi zna postati pač najoriginalnejša „ohcet Ožbetovega Janeza", kateri bo slavil svojo poroko ta dan v .Unionu" ter se pripelje z vsemi svojimi svati iz Črne vasi v Ljubljano. Da pokaže svojo razkošnost, je obljubil pripeljati se s štirimi vozmi na maškarado. Več objavimo v prihodnjih dnevih, zagotavljamo pa že danes občinstvu, da tako izrednega užitka še ni nudila nobena predpustna prireditev, kot ga bo ravno XIV. velika maškarada pevskega društva Ljubljana".
— Zadruga gostilničarjev, ka-varnarjev itd. se s pomnoženim ve-seličnim odborom marljivo trudi s predpripravami za plesni in zabavni večer, kateri bode v vseh prostorih starega strelišča dne 15. svečana t. 1. Naslednje dni se bodo pričela vabila razpošiljati. Mnogo zanimanja se kaže za ta prijazni večer, kateri obljubuje biti vseskoz zelo zabaven. Želeti bi tudi bilo mnogobrojne udeležbe, kajti veselica ima dobrodelni namen, priredi se v korist ravno ustanovljene zadružne bolniške blagajne. Prostori bodo dostojno okrašeni, zakurjeni in krasno razsvetljeni. Tudi se restavra-ter g. Avguštin Zajec pripravlja, da bode ta večer postregel s priznano najboljšo vinsko kapljico, z izbornim pivom ter z okusnimi gorkiini in mrzlimi jedili. Tu<li bode imel v po nem bufeju največjo izber raznih slaščic, pikantnih jedi, pijač itd ter sploh vso kavarniško postrežbo. V postranskih prostorih (.zum Heurigen**) bode neplesalce navduševal pravi dunajski „šramel".
Prihodnja javna vinska po-kušnja v tukajšnji deželni vinski
kleti bo pojutrišnjem, v četrtek, od 1 ,8. —1 ,10. ure zvečer. Po 9. uri bo v kavarni „Europa*4j vojaški koncert.
— Poročil se je gosp. Fran Ogrizek, obč. tajnik v Sp. Šiški z ude. R e z i k o B e z n i k iz Konjic. Čestitamo!
Skrajna surovost. V nedeljo zvečer je v Šiški neznan tat vlomil v stanovanje nekega železničarja, ko je. bil ta s svojo ženo na veselici Ker je tat dobil premalo denarja, zagrabil je (»letno hčerko železnica) -jevo, jo vzel seboj in jo vrgel v neki jarek, kje, so jo včeraj zjutraj našli napol mrtvo
Krvav pretep.  Fantje iz
Pevne in Stare Loke se že dlje časa gledajo kot pes in mačka Predpreteklo nedeljo je pa sovraštvo priki-pelo do vrhunca in vnel se je v neki gostilni boj najprej s steklenicami, potem pa z noži. Posebno hudo je prizadet Anton Porenta iz Pevna „Prizadetiu so pa tudi napadalci, ki že sede \ preiskovalnem zaporu.
Priporočljiv cerkovnik. Cerkovnik pri Sv Luciji, tare begunjske na Gorenjskem, pobira denar iz puščice in ga vtika med svoje dohodke, prodaja pa tudi vosek, ki je kaj lahko bil cerkvena last. Sicer je pa ta človek že tudi spovedoval \ spovednici, za kar je dobil primerno plačilo cd sodišča
V žakljih so spali. Predpre tekli teden so obhajali v Javorjah v Poljanski dolini obletnico natrij ona V ta namen je prišel neki lazarist i/ Ljubljane spreobračat neverne Javor-Saae Raskoraci] se je nad ondotno edino gostilno, vzel je pa v roko tudi vse. ki delajo zoper sveto Či-stost. Opisal je peklenske muke «elo natanko, o čemer so duhovniki v resnici mojstri, in dosegel velikanske uspe!:- Pripoveduje se namreč, da so se celo  nekateri  zakonski, boječ
se greha, nekaj večerov povezali v v r e č e, da bi za gotovo premagali vse skušnjave. Koliko časa so se držali Javorčani in Javorčanke tega recepta za negovanje svete čistosti, ni zapisano v zgodovini.
Prememba posesti. Gtoapod1 K rane Kovač, prejšnji posestnik hotela „Pri pošti- v Novem mestu j.i kupil hišo v Kandiji pri No vem mestu, v kateri že dolgo vrsto le* izvršuje krčmarsko obrt gosp. Jane/ J a k š e po domače Čebelar.
Iz Soteske pri Novem mestu. „Slov.4* je v svoji Hi. štev. zdim 23.  januarji«   t.   1.   prinesel notico „Predrzni pa so", kjer sem grdo na paden. Ondi mi dobro   poznano, ob-skurno   človeče   očita,   1.   da sem v gostilni   hotel  —  čujte! sežgati „Domoljuba4- ter jo radi tega skupil. 2, da  sem prepovedoval   otrokom v šoli pozdrav : „Hvaljen Jezus Kristus** in   O.  da   zanemarjam   svoje verske dolžnosti      Ker    pa   je    duševni o. omenjene   notice   mož,   ki   sam trdi da   slovenski   sicer  govori  in mendn tudi piše,   a   ne razume,   naj   se p, nihče ne   čudi,   če se je taka kloba sanja zmotala v   „Slovenca*. Poslal sem mu popravek,   podpisan tudi od treh prič,   ki   so   bile   v moji družbi dotični večer, ali do danes ^a ni priobčil   in ga   tudi ne bo.    Blatiti do stojne   ljudi,   to   pač,   ali  vrniti jim čast, to ne gre, zakaj   sicer bi „Slo-veriee- ne bil —  „Slovence- K i
pa   je   pravzaprav  resnice   na očita nem? Prav nič. Stvar je ta-le:   K 1 Ni res,   da   sem   hotel     Domoljuba -sežgati.    res   pa   je to   povem  n i
ves glas.  da sem ga zmečkal, ko sem ga   ravno   poprej   prebral   in videl, kako piše,   posebno   še   o učiteljskih in šolskih   zadevah.   Saj   pa druge^ i tudi   ni   vreden!   Le   ne take hinav-ščine uganjati,  pa  se vznemirjati po nepotrebnem.    .Skupil" jo radi >Domoljuba4* prav nič nisem. —    Če pa dopisun   vendar   to tr«b,   dokazuje -tem le. da ne razume, kar piše, ozn govori.   Kaj   sem  tudi storil takega, da bi jo moral zato skupiti? Skupil sem jo k večjemu tedaj, ko meje d«, pisun po nedolžnem zavlekel v .Slovenca". Saj da bil znal zato, gotov.* ne bi šel v kraj, kjer se je našla izdajica, ki je sokriva grdega pamflet i K 2. Da bi bil kdaj   v šoli prepove doval pozdrav:   .Hvaljen bodi Jezu-Krstiis*.   ve   samo   dopisun  v svoji razvneti  domišljiji,   drug   pa nihče, ker kaj takega za obstoječih šol. zakonov   sploh ni možno.   Pa denimo, da je  to  tudi   možno,  dopisuna naj to kar  nič   ne   briga, ker to ni njegova,   ampak   učiteljeva  stvar.  K 8 Da ne izpolnujem svojih verskih dolžnosti?!   Ha.   ha,  ha! Slepec pa barve!   Kako  naj   se  jih izpolnuje bodi vsakemu v živ zgled dopisunče ves   dolgi    lanski    predpust   je bil njemu prekratek, da je moral na\reči zabavam   cel teden   posta in se titk• V  javno   pohujšanj.-   vseh   vozil aa plesne prireditve   Tako je! Pomet, naj najprvo pred svojim lastnim pr.i goni.   pred svojim   bum že jaz sam
— Toliko v popravek, ozir. odgovor Sicer pa naj ve dopisun. da kdor ium komu kaj povedati, podpiše svoj spi-v listu s polnim imenom,   da se člo-vek pomeni ž njim k.ikor zasluži, nikakor   pa  ne   napada   anonimno n uredništvu  ne   podtiče   drugih imen kakor   se  je   to   pri   gori omenjen .Sloveneevi44 notici zgodilo   Sicer j> i le predobro   vem,   zakaj  sta se .Do molj ubu4*   pridružila   .Hvaljen bo.l: Jezus   Kristus-   in   verske dolžnosti Tako kakor   -Slovencev44 dopisun ne pišejo   pošteni   ljudje,  ker  to je rokovnjaški*   Klavrnemu zaplotnemu junaku zato samo :   tiho zaničevanje
Prizadeti učitelj
Iz Črnomlja se nam pj
Dne 3. t. m. poslavljal se je v (V-nomiju tin. nadpaznik g. Teodor Jeraj Izpolnila se mu je s tem iskrena želja. Z njim pa je odšel ve-I sten služabnik tin. straže, prijazen in priljubljen uradnik.
Iz Metlike se sajn piše. z ozirom na notico v .Slov. Narodu** v štev 2t>, z dne 1 februarja. Vam naznanjam, da imamo tu stavbnika ki je postavno koncesijoniran zidarski mojster, narodnonaprednega mišljenja, izboren v svoji stroki in splošno jalco priljubljen
Nove naprave. \ Hokronogu
so   ustanovili  javno  kopel ; tudi mislijo   na   električno razsvetljav
— Ob   Savi   pri   Krškem namerava napraviti  g. Josip Lenarčič Vrhnike novo elektrarno
Trgovski shod v Postojni,
ki ga je napovedalo slovensko trgov sko društvo .Merkur** v Ljubljani / . nedeljo dne 11 t ni se je radi ne prikladnosti časa /.a tako važno pri reditev preložil na nedeljo, dne 1 I marca t 1
Legar razsaja v Studencin in Belskem blizu Postojne. Ni je skoro hiše brez bolnika. Nekaj obolelih je že umrlo. Tudi v Prhovcu pri Litiji je izbruhnil tifus
Prostovoljno gasilno društvo V Vipavi priredi dne 11. t. m. v prostorih hotela „Adria44 plesno veselico   Začetek ob 7. uri zvečer.
Javno   ljudsko knjižnico
nameravajo   ustanoviti  v   Ilirski Bi-
— Iz SI. Lamberta se nam poroča. (ia s** semenj na Sv. Valentina t j. 14. t. m. obnovi, kakor tudi fciuri ^7s* prodajalci in kupovalci Jiviiie se vljudno  vabijo  na   ta se-
peoj<
— Hemškutarski lopovi v La-šfcem trgu in škandalozne razmere pri redarstvu ondi. Predpreteklo nedeljo je prišel neki Slovenec -»o neprevidnosti v neko nemcursko ^stilno v  Laškem  trgu pri Celju, v
1 :ilno, kjer se zbira navadno pretepajoča se nemčurska drhal Laškega tr^a Komaj so nemčurji zagledali Slovenca, pobili so ga na tla, ga stlačili pod mizo,  potem ga   pa obdelo-
ali z nogami,  kolikor   se  je komu oljubilo.   Ko je nekdo mimogredoč pozoril redarja,  kaj *>e  godi  v gostilni, ta ni šel rešit Slovenca iz nemška tarskih krempljev, ampak   Šel počasi po župana, s katerim se je vrnil jez dobrih 5 minut. In župan ? Župan \Veber je, kot trdi poškodovanec, sani ikrivil prestopek zoper telesno var-dost in postal kot  pretepač nezmo-ien župansko čast še nadalje oprav-jati!  Ko so Slovenca do dobra pre-nlatili, dobil je policaj Učman nalog Slovenca,   ki   se je   komaj pokonci držal vsled zadobljenih udarcev, nadati iz trga. akoravno je bil ta nesposoben storiti precej  dolgo pot do svojega doma. Vkljub temu se je po-lal na težavno pot.   Storil je sicer par sto korakov; ker so   pa njegove moči vidoma pešale,   vrnil  se je, da bi v trgu   dobil  pri   kakem svojem prijatelju  prenočišče.   Komaj   pa je lospel zopet v trg,  zaženejo se nanj kot gladni volkovi vsi udeležniki prej-njega pretepavanja.   Kot plaha zver -a jr- zatekel Slovenec   v prvo varno hišo k organistu Drolcu. za njim pa je drvela vsa slavna garda občinskega e'larstva   -   policijskim komi-arjeni Benedekom na Čelu.   Ta Benedek, ki je  -bčinski odbornik, je v svoji strani, da ujame Slovenca, vdrl z vsem tirupom in ropotom ob 1 ,12. uri po-loči v  stanovanje  organista Drolca, •    s<   8€ vsi  otroci prestrašeni zbudili in začeli vpiti in jokati. Seveda je Drolc podučil Benedeka, da nima nikake pravice vdirati ponoči v nje-;-vi! stanovanje in mu Slovenca ni izročil. Benedek je moral na to oditi, nemškutarska drhal je pa tulila kot iivja po trgu. Taki so laški nemšku-arji. A kaj se hoče pričakovati drugega od občine, ki je po svojem re-iarju dala  cerkvena   vrata   šiloma s -ekiro odpirati, da bi se polastila slovenske tr-'bojnice!   Vsa zadeva pride pred sodišče, kjer bodo pač  ti tolo-aji dobili  zasluženo  občutno kazen, e jim ne zažari kako posebno solnce sodne milosti
Nemška kultura. Pred mariborskim sodiščem je 1. t. m. stalo nekaj slovenskih dijakov, ki so se pogovarjali v svojem materinskem jeziku. Pa prilomasti mimo banda na-trkanih nemških buršev in ko jim slovenščina udari na ušesa, zakruli -lovenskemu dijaku: „Ge bek, tu buulisch'T hunt!u Na mirno zavrnitev dijaka, da ni pes. zakruli ščetin ar po slovensko: „Pes si!u Zares, prav ščetinarska kultura!
V Slovenji Bistrici na Štajerskem so ustanovili „Akademijo4-.
Demantno poroko sta obhajala 2. februarja Jernej in Marija "ilenšek v Št. Uju pri Mariboru. Najstarejši sin je pisatelj profesor Gi lenšek.
Zaradi plačila zapitka ubit. ^ Lanca vesi pri Ptuju je prišlo do piipira med posestnikom Anton S v e n š k o m in kočarje vini sinom Matijem K m e t c e m zaradi plačila zapitka. Prvemu prepiraleu sta pritrjevala kovač Anton S v e n š e k in kočarjev sin Anton Ar t en jak. Da se stvar dožene, je nastal pretep, v katerem sta zadnja dva Kmetca tako obdelala z noži. da je čez par dni umrl. Kovač Svenšek je dobil '1 leti zapora, Artenjak pa IS mesecev.
Nesreča v vodnjaku. V Št.
Lenartu v Slov. goricah je vodnja-kar Josip Fras šel prekmalu gledat v vodnjak, katerega je kopal in v katerem je v skalo dejal dinamita. Ko je prišel do skale, se je dinamit vžgal ni težko ranjen se je Fras zgrudil na tla. Prepeljali so ga v mariborski) bolnico.
Posavska podružnica »Slovenskega planinskega društva v
MuWjani" za laški, sevniški, kozjanski in brežiški sodni okraj ima sv,jj redni občni zbor v Rajhenburgu, v nedeljo dne U. svečana ob polu 4. Un popoldne v restavraciji nUnschulda. ^nevni red:   1. Poročilo načelništva.
2 Poročilo tajnika. H. Uazni nasveti.
Žrtev hitre vožnje. Zavaro-***ni nadzornik Andrej Pervani v ( eUu v sredo podil konja, da 8« ljudje komaj izogibali njegovan vozu. Delavec Ivan Guzej !^ mu pa ni mogel izogniti in ga je ervani povozil in mu zlomil nogo. ■^rota Pervaniju se bo sodnijsko potpalo.
Slovenski trgovski klub v Mariboru priredi dne 15. februarja ti.  v   dvorani   ^Narodnega domau
„Trgovski večeru z izvanredno zanimivim sporedom. Zanimanje za ta večer je veliko.    Po   sporedu bode
ples.
- Požar v Okonini v Savinski dolini. Na SveČnico 2. t. m. sta zgorela posestniku Krevlju v Okonini hlev in kozolec. Da ni požar uničil še hiše, je zasluga požarne brambe pri Sv. Frančišku, ki je pravočasno prihitela na lice mesta in rešila, kar se je »ploh dalo rešiti. Posestniku je zgorelo 150 K v bankovcih, doČim so mu ognjegasci rešili 400 kron. Ogenj so najbrže zanetili otroci.
Rokodelsko podporno društvo v Lokavcu priredi v nedeljo dne lit. m. javen društven ples v prostorih gosp. J. Vidmarja. Pri plesu bo svi-ral tamburaški zbor „Danica* iz šturje. Gisti prebitek je namenjen bolnim delavcem-društvenikom.
Starostno zavarovanje se
mornarje, kurjače in drugo „nižjeu osobje namerava uvesti tržaški Lloyd.
Iz Trsta je Odšel g inženir Šega v Bruck na Uornjem Štajerskem. Šega je bil eden najdelavnej-ših članov tržaške podružnice nSlov. planinskega društva**.
V pijanosti se je ubil v
'Prstu delavec Martin Veber s Štajerskega, ko je padel po stopnjicah. Prebil si je Črepinjo in si ranil možgane.
Poskusen  samomor, v
Trstu je izpila 201etna dekla Antonija K o c i j a n toliko karbolove kisline, da bo najbrž umrla. Vzrok seveda zopet ljubezen.
Skala je padla na glavo v
kamnolomu blizu Trsta 201etnemu delaven Valentinu K a r <: 1 u iz Vernbergi. na Koroškem in mu prebila črepinjo. Težko, da bi ponesrečenec okreval.
Od Sv. Križa pri Trstu. V
^Edinosti- z dne L t. m. je na kratko opisan pogreb gosp. župnika Ferd. Jonka v Sv. Križu. Poročevalec je pa bržkone pomotoma izpustil najpoglavitneje. Omenil je sicer nekatere osebe, ki so se udeležile pogreba, katere pa nimajo v širši javnosti nobenega pomena, ker so privatne. Izpustil pa je osebe, ki so kot javni funkcijonarji omembe vredni. Da ta nedostatek popravimo, naj nam bode dovoljeno pripomniti, da seje pogreba udeležila tudi vsa šolska mladina s se d mirni učiteljskimi močmi, nadalje okrajni šolski nadzornik, okrajni poglavar s Prošeka, zdravnik itd. Govornik, ki je govoril na grobu, se je zahvaljeval vsem pogrebcem, v prvi vrsti pa učitelj stvu, kije spremljalo šolsko mladino na grob pokojnika.
II. veliki sokolski ples volo-sko-opatijskege -Sokola- „Orientalno noč v Voloski** bo v soboto dne 10. februarja t, 1. v dvorani „Narodnega doma- v Voloski. Pri plesu bo svi-ral del vojaške godbe pešpolka grofa Jelačič št. 7!> z Reke. Vstopnina za člane 1 K, za nečlane 2 K. Začetek točno ob i*, uri zvečer.
Razmere v občini Veprinac
V Istri. V občini Veprinac okr. glavarstva Volosko vladajo precej čudne razmero. Občinske volitve bi se bile morale vršiti že pred dvema mesecema, a nili volilni imenik še ni do danes izložen na ogled. Občino imajo v rokah italijanaši, ki so laškega mišljenja, a ne znajo nič laški govoriti razen občinskega tajnika Markija ki je izdajalec svojega hrvatskega naroda. Ako bi se delalo po pravici priti bi morala pri prihodnjih občin, skih volitvah hrvatska stranka z veČino v odbor. A kaj se je zgodilo zdaj pred volitvami, o katerih se še ne ve, kdaj se bodo vršile ? Sklicali so občinsko sejo, pri kateri so vzeli v občinsko zvezo toliko svojih pristašev a la dr. Krstić, da bodo zmagali v I. razredu, za katerega jim je najbolj predlo. Ta seja je bila 30. jan. K seji je hotelo priti na galerijo nekaj občinarjev. Pri vratih občinskega poslopja pa so jih sprejeli žandarji, ki so jim zabranili vhod. Občinarji so si v ostrih besedah dajali duška nad tako krivičnostjo. Vprašali bi : Kdo je poslal žandarje in zakaj je bil občinarjem prepovedan vstop k seji? Občinski prag občine Veprinac vendar ni srbska meja, ki jo je bilo treba kar naenkrat zapreti, četudi l>i morala biti vsakomur odprta pri sedanjih razmerah.
Grozen čin gluhonemca. V
^enJu je gluhonemi sin kmeta Kore-vine zblaznel in napadel svojo mater. Tej je prišel na pomoč lekarniški vajenec dulij Domažetović, katerega je razjarjeni sin udaril s cepcem po glavi, da se je ta zgrudil. Nato je šel gluho-nemec po puško, ustrelil na ranjenoa in ker še ni bil mrtev, zabodel gaje z nožem.
Umor v Raxengrabnu. Morilki kuharice Maier, sestri Frida in Marija Zeller, pripeljejo jutri z Dunaja v Ljubno, kjer bo obravnava. Glavna krivda zadene Frido, ki je bila že na oklicih s  koncertnim pev-
cem Prohasko ter si je hotela pridobiti denar kot doto, a ženinu )e govorila, da potuje k očetu na Štajersko po denar. Oče obeh deklic živi namreč v Neubergu na Gornjem Štajerskem kot upokojeni tovarniški uradnik. Deklici sta obe zelo lepi, posebno 181etna Marija izgleda, kakor loletna se razvijajoča lepotica. Frida taji umor ter pravi, da si je Maier vsled žalosti, ker se ji je izneveril ženin, sama zadala z nOžem težke rane ter si zadrgnila vrv okoli vratu. Ko je prišla ona k umirajoči v snegu, jo je Maier prosila, naj zadrgne vrv, in storila je tako „zgolj iz usmiljenja^ Marija Zeller pa je izpovedala, da je njena sestra res umorila Maier, a ona je med tem zbežala k nekemu znamenju v gozdu ter — molila. Ker pa sta obe deklici razpraskani po licih in rokah, sta brezdvomno skupno izvršili roparski umor. Ženina Prohasko ne zadene krivda ter ga je policija že tudi izpustila.
— Maturanti, ki načelo delati
izpita iz veronauka. Iz Sarajeva se nam piše: Naučna uprava je določila, da morajo osmošolci na gimnazijah delati semestralni izpit iz veronauka, ker za maturo ni predpisana posebna skušnja iz veronauka. Tej odredbi so se katoliški osmošolci v Sarajevu uprli. Na dan, ko je bil določen za dijake semestralni izpit iz veronauka, je prišla izpraševalna komisija v razred in našla prazno sobo. Vsi dijaki so namreč zapustili učno sobo in izjavili, da ne bodo delali izpita iz veronauka, češ, da niso več otroci in da jim takšnega izpita ni treba. Kaj bo vlada v tej zadevi ukrenila, se ne ve. čuje se, da klerikalci delujejo z vso silo na to, da bi vlada postopala z vso strogostjo proti dijakom in jih prisilila, da delajo izpit iz veronauka.
— Aretovan je bil v Solnogradu sluga Matija B e r g e r iz Novega mesta zaradi napačne naznanitve svojega imena in zaradi goljufije.
Mednarodna panorama je
prišla v roke domačega vztrajnega podjetnika, in ker so se tudi cene znižale, je konkurenca pri izvirnih, dobro izbranih in naravno popolnih slikah prav zmagovita. To se kaže na mnogobrojnem obisku. Ta teden je razstavljen najlepši kos solnčne Italije, mesto Neapolj z ognjenikom Vezuvom in bajni otok Capri s svojo modro jamo. Vrvenje v velikem, od tujcev obiskanem mestu Neapolja, z impozantninii zgodovinskimi poslopji, bogatimi cerkvami, z večno krasnim južnim morjem mora pač vsakogar privabiti. Prihodnji teden se razstavi deva nje na oder in pogreb predsednika Car-n o t a v Parizu.
— Samomor. Včeraj smo poročali, da se je obesil (J41etni Alojzij Končina v Metelkovih ulicah št. '27. Navedenec se pa ni obesil na tej številki, ampak na št. 4 v dotični ulici, kar bodi s tem popravljeno.
Zadržani izseljenci. Danes
je na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Kržan aretoval nekejra Ivana Groleta, ki je imel seboj šest oseb, katere je hotel peljati agentu Zuilchenbartu v Bazel, odkoder bi se imeli izseliti v Ameriko. Tudi Gole je bil tja namenjen, a je hotel obenem zaslužiti za vsakega šest svetlih kronic. ker pa to ni dopuščeno, je moral v zapor. Predvčerajšnjim je pa ravno tam službujoči nadstražnik Večerin aretoval Franceta Setrajčiča in Andr. Volka, ki sta se tudi hotela potegniti čez mlako. Eden še ni pokušal „ko-misa**. drugi je pa imel ponarejen potni list. Tudi ta dva morata sedeti V s i trije so Dolenjci.
Slabo SreČO j? imel predvčerajšnjim neki tat. Poskušal je namreč vlomiti v pisarne* tesarskega mojstra g. Frana Pusta v Streliških ulicah in ker so pa bila vrata trdna, je moral dolgoprstnež žalostnim srcem odkorakati s praznim žepom.
Po kranjskih klobasah je
zadobil včeraj popoldne hudo poželenje .'U letni strugar Anton Meschnar, rojen na Dunaju, pristojen v Dobru-nje. Ko je Meschnar prišel na Poljanski cesti v Zanuškarjev izkuh, je takoj zahteval pristno kranjsko klobaso, izkuhar pa zanjo pristnih 20 vinarjev. Ker je pa dobrosnedež imel v žepu ^kačo-, Zanuškar ni hotel ugoditi njegovi želji in baš to ga je spravilo v tako „icou, da je začel postajati rabijaten in je moral izkuhar čuti ^Krainerische Hundeu itd Ko se je pa pokazal v lokalu mož pravice, se je v legel Meschnar na tla in ni hotel preje slediti dobrim svetom, da je prišel ponj „zeleni voz" in ga odpeljal na ,,riČeta.
Demon alkohol. Snoči se je domobranec Ivan Leskovic naveličal stražiti na vojaškem strelišču in ker ga je imel preveč v glavi, je napravil šalo, ki jo bode bridko obžaloval. Zapustil je svoj prostor, šel z nabasano puško v mesto, ter hodil po raznih gostilnah in tudi v privatno hišo se je zaletel. Povsod koder je blodil, je vpraševal po nekem dezer-terju, a je bil siromak to sam. Slednjič  ga je pa* prijela policija in od-
dala njegovemu polku. Seboj je nosil tudi vse službene ostre patrone.
— Delavsko gibanja. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 64 Hrvatov, 26 Slovencev in 24 Dalmatincev, nazaj je pa prišlo 60 Slovencev, 53 Hrvatov in 8 Ma-cedoncev. V Zagreb je šlo 12 laških brusaČev.
„Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer v hotelu „Union" društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— „Šramel"-kvartet koncertuje jutri zvečer v kavarni „P r eš er enu. Začetek ob 9. uri.   Vstop prost.
V četrtek koncert in domača plesna zabava v restavraciji hotela pri „ J u ž-nem kolodvoru".
— Jugoslovanske vesti.
Bolgari Slovencem. Predsednik „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev," deželni svetnik gospod dr. Fran Zbašnik, je prejel včeraj iz S o rije to-le brzojavko: „Imajki v svojata sreda srpski te književnici Sveta Simić i Paja Popović na drugarska goštavka blgarskite publicisti i književnici naedno s gostite vi-praštat gorešt privjet. Predsednik Bobčev." V slovenskem prevodu se glasi ta brzojavka tako-le: Imajoč v svoji sredini srbska književnika Sveto Simiča in Pajo Popoviča vam pošiljajo bolgarski časnikarji in književniki na prijateljskem sestanku zaeno s svojimi gosti iskrene pozdrave. Predsednik Bobčev.
— Hrvati in Srbi na veselici „Slo venskega Sokola" v Brežicah. Zagrebški rNovi Srbo-bran" piše: „Na veselico „Sloven-skega Sokola" v Brežicah dne 2. t. m. so odšli odposlanci zagrebškega „Srp-skega Sokola", „Srpskega pevskega društva" in srbskega akademičnega društva „Balkana", zastopniki Hrvatov in odposlanci samoborskega „Hrvatskega Sokola." Brežičani in njihovi Sokoli so goste sprejeli čim naj lju-bezuiveje. Veselica se je vršila v „Narodnem Domu" brežiških Slovencev v lepi in okusni dvorani Po koncertu se je priredil ples. ki je trajal do petih zjutraj, ob katerem času so se brežiški Slovenci kar naj-prijazneje poslovili od svojih gostov. Med odmorom je pozdravil srbske in hrvatske odposlance iz Zagreba in samobora starosta brežiškega »Sokola", dr. Jo s. Strašek naglašajoč važnost sokolstva za Slovane vobče in pomen takih sokolskih sestankov po-sebe. Za Srbe se je zahvalil na pozdravu g. Aleksander O m č i k u s, pravnik v Zagrebu, za Hrvate pa pravnik Hafner in odposlanec samoborskega „Sokola**. Tudi to pot smo se prepričali o bratski ljubezni in gostoljubnosti bratov Slovencev in želimo iz srca, da bi tudi v bodoče uporabljali tako in enake prilike za medsebojno spoznavanje in zbliža vanje. -
— Hrvatsko akademično pevsko društvo „Mladost** v Bel gradu. Kakor smo že poročali, priredi hrvatsko akad. pevsko društvo „Mladost" 1*2. t. m izlet v Belgrad in skupen koncert z bratskim srbskim društvom »Obilic**, ('isti dohodek tega koncerta je namenjen za Strossma-verje v spomeni k. Pravnik Josip Beganić je v soboto odpotoval iz Zagreba v Belgrad, da izvrši skupno s srb>kimi tovariši vse potrebne priprave za koncert. Ob priliki svojega izleta v Belgrad namerava »Mlado-t-prirediti koncerte tudi v Valpovem, Iloku in Zemunu in v Subotici na Ogrskem V Belgradu bodo Hrvate sprejeli čim najslovesneje. Mestna občina je v to darovala 350 dinarjev.
TelefonskoTn brzojavna poročilo.
Celovec 6 februarja. Einspie-lerjev pegn b je bil velečasten. Vsa slovenska Korcška ga je spremila k zadnjemu počitku Politično društvo mu je položilo krasen venec s trobojnico na ra-kev. Kranjski klerus ni bil zašto ps n.
Dunaj 6. februarja Poslan ska zbornica nadaljuje danes specijalno debato o zavarova nju   privatnih uradnikov. Jutri bo ta debata končana.
Dunaj 6. februarja Končno je imel danes tiskovni odsek zopet enkrat sejo in je na pred log dr. Svlvestra sprejel načrt o premembi tiskovnega za k na en bloc. Preti temu so glasovali Je,<JrzeJGW3ki, Daszvnski, Hovo-rtAvski in Belcredi; Daszvnski je r glasil minoritetni votum, češ, razpravljati se mora o vsakem posamičnem paragrafa posebej. Vsled storjenega sklepa je mogeče, da reSi zbornica to stvar še pred novimi volitvami.
Dunaj 6. februarja Zadnji ministrski svet je trajal od 10 dop. do 7. ure zvečer. Vmes je bila le kratka pavza. Tako dolga še nI bila v Avstriji nikdar nobena seja ministrskega sveta Razpravljalo se je samo o volilni reformi. Dan, kdaj predloži vlada svoj načrt, še ni določen, vendar se misli v parlamentu, da pride načrt 16. t m. pred zbornico.
VVels 6. februarja. Ko je danes župan in bivši drž. poslanec dr. Schauer stopil iz svoje vile, je neki mizarski mojster nanj ustrelil iz revolverja in ga ranil, potem pa obrnil revolver in ustrelil samega sebe. Napadalec je obležal mrtev. Napadel je dr. Scliauerja, ker je ta kot advokat zastopal neko konkurenčno podjetje.
Budimpešta 6 februarja V soboto bo shod vseh opozicijonal-nih strank, da se domenijo glede nadaljnjega boja. Jutri bo (seja odbora koaliranih strank, da redigira manifest na narod.
Petrograd 6 februarja. Na nekem vozu, v katerem sta sedela dva mlada človeka, je v Aleksandrovih ulicah eksplodirala bomba. Oba mlada moža in kočijaž so bili ubiti
Poslano.*)
(Odgovor na sobotno notico »Slovenskega Naroda").
V prvi vrsti na/Jutnjam slavnemu ljubljanskemu občinstvu, da sem zaradi bolezni, kar lahko dokažem po zdravniškem spričevalu g tir. Deme-trija Bleivveisa viteza Trsteniskega. /• v petek dopoldne naznanil g. (tove-karju v kavarni „Union*, kjer sem ga po dolgem iskanju srečno našel, da ne morem pri večerni predstavi MCarostrelca" sodelovati Nato je prišel ob 12. uri g. <Tovekar za menoj v hotel „Llovd- in me vnovič nagovarjal, da naj samo nastopim, da >e lahko vse moje petje čita in ponujal mi za to posebni honorar. Jaz pa sem odločno odklonil iz vzroka, dii se nočem zameriti sebi taki« naklonjenemu ljubljanskemu občinstvu. To vendar vsak prizna, da ni uživanja za slavno občinstvo, poslušati opero, v kateri 1. tenor sploh ne poje in da je to za pevca naravnost mučno figurirati na odru brez petja. Da pa nisem ^Dramatičnemu društvu* nikdar delal nobenih težav, temveč nasprotno, mi izpričuje sledeče pismo:
Blagorodni gospod Orželski I Prosim vas, da prevzamete v komični operi ^Zvonovi korneviljski" vlogo, ki sem jo bil namenil gosp. Ouredniku. Vaso vlogo pa naj poj« g Zach.
Vse mi dela težave, zato sem prepričan, da mi Vi izpolnite to željo brez zadržka. Jaz Vam tega ne pozabim. Vzemite vlogo takoj, da ne bo zamude!
Zdravi! Vaš
F. Govekar. Drugi dokaz, da sem ustregel vedno ^Dramatičnemu društvu" po vseh svojih močeh in če sem le količkaj mogel, je ta. da sem lani pri gostovanju gospe Polakove pel vlogo Parisa v „Lepi Heleni-. Seprav hudo bolan in hripav
S tem upam, da sem jasno dokazal, da je sobotna notici« neutemeljena in upam, da me ne spravi ob naklonjenost dragega mi ljubljanskega občinstva
Stanislav Orželski.
Poslano/)
Dopisana iz skoeijana pri Turjaku, kateri v št. 25. -Slovenca" pi^e da sem jaz izbral deputacijo in jo peljal k škofu, imenujem nesramne^ lažuika. Ako ima pogum, naj pride / i m. mom na dan. da bom vedel, katero Sloveče zna tako lagati. Deputacija je bila 95., a ne M m m prt škofu in dotični dan sem bil slučajno v Ljubljani Po kaj sem šel to LaSnjivega dopisana prav čisti' nič ne briga.
Poučiti ga tudi moram, tla se ne pišem Maren, ampak
Marn Leopold,
učitelj.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvu odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Gospodarstvo.
Ljubljanska kreditna banka.
Meeeoa prosinca t. 1. se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni banki** na vložne knjižice in na tekoči račun 1,287.399 K 98 v, vzdignilo pa 961.688 K 10Av Skupno stanje vlog je bilo kon> em meseca prosinca t. 1. 5,960.676 K 90 v.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 5. februarja 1906.
Nalolbeni papirji.
4*2c/0 majska renta.... 4*2 7„ srebrna renta . . . 4°/0 avstr kronska renta . .
4 o    i    zIata   , •
4°/0 ogrska kronska renta .
4»/0     w     zlata        „ .
4°/0 posojilo dež. Kranjske
4'\°, posojilo mesta Spljet
4«/,°/,       n - Zauar
4V/'o bos.-herc. železniško
posojilo 1902 .   . .
4*,„ češka dež. banka k. o.
4'- «
Denar Blago
100-10 100 30
10005 100-25
100 20 100-40
118 15 96 S6 11470
118-35 96*56 114-90
99-50 101 —
loo t>:> loi 65
100- 100 —
U>)70 10V70
100- - 100 15
100 15
100-25
1CKJ-25 101-96
ž. o.
zast. pisma gal. dei. hipotečne banke  . . L pest. kom.   k.  o. z
10-   pr......UMJ70  107 70
v zast. pisma Innerst
hranilnice .   .   . '.   . > 100 50 ... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .  . . z. pis. ogr. hip. ban. r; obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... '„ obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-Poreč .... 4% prior, dolenjskih žel
100 — 100—
10150
100 90 100-85
4«
40
9950 1005O 100 50 101-50
99 90
9950,
100
3" ,, prior. jiiž. žel. kup. 1 ,1 , 4 t« , avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od I. 16ti0»/6 - . . „ od 1. 1864 . . . . B tizske......
9     zem. kred.  !. emisije
"   ogrske hip. banke „    srbske a frs. 100-m turške......
Basilika srečke .   . .
Kreditne .     .   . .
monioške ,    . . •
Krakovske »     .  . •
ljubljanske m     .   . .
Avstr. rdeč. križa . ...
<>gr      „ m     .   . •
Rudolf o ve •    .  . .
saJcburške »     .   . .
1 kunajske kom.   „     .   . .
Od nate.
lužnc železnice.....
Državne železnice . . . . \vstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . ,'grske m • Zivnostenske „ Premocokop v Mostu (Brux) Aloinskc montan . . . . Praske žel. ind. dr.   .   . .
3U» 75 3l8 75
100-50 101-50
197 — 199 —
2S975 291-75
IGO 60 163*60
296-50 300 50
29850 30850
864*- 271 50
100-
109-50
151 15 15215 25 50    27 50 476 —  487 —
79
92—; 61 50 52 -33 30 57 —
s.v -99 — G8-— 54*-3530 63 — 7 S 50
529 50 53950
127 -1 128 —
6G9 25 670 25 1633 — 1643 —
674— i 675 -
791*50 79250
246 — 247 25
661 — 663-
535 - 536 — 2650 — 2600 —
Rima-Muraiivi..... 535 50 536 50
Trboveliske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
282«
284-50
574— 578'—
Valute.
C kr. cekin  . .
20 franki   .   . .
20 marke   .   . .
Sovereigas.   . .
Marke   .      . .
Laški bankovci .
Rublji    .   .   . .
Dolarji  .   .   . .
160-
11-34 19-10 23 47
23-96
162- —
11-38 1913 2355 2404
117-35 11755
95 70 9590
250 50 251 25
4 84 5 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 6. februarja 1906. Termin.
Pšenica za april   ...   za 100 kg K 16-76 „ oktober .   .    . 100 „   . 1672 Rž        S. april   ...   „ 100 „  . 13-72 Koruza   „ maj ....   „ 100 m  „ 1384 Oves      . april   ...    ,  100 „  w 1482 Efektiv. 5 ceneje.
Meteorolosično poročilo.
Višina nad morjem 306-2.   Srednji sraćni tlak 736 0 mm.
T ^ :«
I °Paf°-; metra £    van^a ; v mm
Vetrovi
Nebo
9. zv.   733-7  - 0-3   si ezah.
7. zj. 737 0 — 0 8 sl.vzsvz. 2. pop j 735 6      20' al. jvzh
obl^ćn. i
obiac*:ru
obiaCn;»
Srednja  včerajšnja temperatura:  —0 0 , normale: --12   — Padavina v mm 2-3.
Zahvala«
Za mnogovrstne dokaze iskrenega sočutja ob naši veliki nesreči izrekata za vso rodbino presrČno zahvalo
s Frančišek in Pavla Leveč.
Ljubljana, 6. svečana 1906.
Zahvala.
Vsem, ki so na kakršenkoli način izrazili sočutje povodom smrti nepozabne nase sestre, oziroma tete in stare tete, gospe
Marjete Rumzucker
roj. Ločnikar
kakor tndi darovalcem lepih vencev, 26. duhovščini, sorodnikom, prijateljem, znancem in spremljevalcem pokojnice k zadnjemu počitku izrekajo najpre-arčnejšo zahvalo 481
žalujoči ostali.
Ljomjana, 5. februarja 1906.
Stelaže m dve razložbi
ter telesna naprava a plahto se
proda po uuti ceni
Več pove npravništvo „Slorenak. Naroda.** 459—1
ir Korektor
izveden tudi v računskih delih, se sprejme v  neki   ljubljanski tiskarni.
PoDudbe na upravništvo „Slor. Naroda.u
Stanovanje
b 3 sobami kabinetom, kuhinjo in pri-padki se odda ia uiai w Prečnih ulicah Št« 2, H- -~ I^ve m ravuotain v 111. Dacistr. 479—1
liso Koncesij
se lite za takoj u najem.
Ponudbe pod „D. O." upravuiStvu Slov. Naroda44. 485—1
Kot pratUii ftanOMRlO
li v kako pisarno lutehtri ntua.    mm WM mn\*0 v*
želi vstopiti v kako pisarno inteligentna gospica z lepo, hitro pisavo, popoluoma zanesljiva, eventualno tudi brez začetne plače. Vstop takoj ali pozneje.
Prijazne ponudbe na uprav „Slov. Naroda44 pod nV. L J«11 483—1
z 1, 2 in 3 sobami in 1 lokal za pisarno ah prodajalno a o oddajo
takoj ah pa za maj. 492—1 Več se izve pri kamnoseku Vodniku«
j^"™"81™™11™1™^^111-™1^^^™^ {     V najem iščem dobro idoč
Novozgrajen hotel     j ikj
l   restavracijo   in   sobami   za   tujce   ua j H  Ib| H  jff ^Hl
z restavracijo in sobami za tujce Da Jesenicah tik novega kolodvora *e odda v najem od 11. februarja 1906 naprej. 434 -3
Več ne izve  pri lastniku Antonu Počivavseku na Hrušici, Gorenjsko.
Kavarna „PREŠERENU
-Tascsssasf-
Jutri, 7 februarja 1.1.
KONCERt
„šramel"-kvarteta.
Začetek ob 9. uri.     Vstop post.
Mlajša učenka
ah dijak nižjih razredov se nprejme takoj na izborno stanovanje in L rano v boljši uradniški rodbini. 432 - 1
Natdov pove nprav. te^a liata.
Naslov „B. A. fit 2223", poste restante, Logatec. 484 i
Zenite«.
Nekaj nad 20 let »tara gospodična se želi pismeno ali osebno seznaniti z gospodom, če mogoče a premoženjem, v svrho poznejše možitve.
Ponudbe pod lfstev. 2202" na
upravmštvo „8iov. Naroda-. 405—3
v
žilip Pogačnik
veleposestnik na Dobravi pri Jfropi
Alojzija Pogačnik Jforenčan
Ali
: <t- pcrcccnet.
Ljubljana, dne 5. svečana 1906,
dobro izurjene podfcovstva ali izdelovanja kočij; dalje
vajence
ob svoji brani in stanovanju, ki pa dobe primerno plačo, sprejme takoj
PETER KERŠIČ
tovarna vozov 480—1 v Šiški pri Ljubljani.
V novi stavbi na oglu Miklošičeve ceste in Dalmatinovih ulic
se odda za avgustov termin več
pisarniških prostorov
eventualno prolaialen
in več razhčuih
stanovanj.
Natančneje se izve v Sodnljskih ulicah st. 11, I. nadstropje. 357—4
Ali že ueste
da
l. Kranj, reklam, podjetje
.».Motit
v Ljubljani, Š r enburgove ulica 6
! 4( 30   8 sprejema J
raznašanje reklamnih • j listov, koledarjev
I in drugega pod jamstvom za resnično razoešenje po najmtji ceni.
5000 listov . .   3 K.
J(oledar)i od komada 2 vin. Oellki lepaki cd komada 2 vin.
5 kron in već zaslužka na dan!
-^feTn        ISčejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strouh. — ?*p7 \ If ffl   Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne Škodi nič in blago prodamo mi.
Družba pletilnlh strojev za domače delavce 3477 43
THON.   JH* WHITT1CK  Ac Oo.
Praga, Petrske nšmesti 7 156.   Trst Viaa Campanile 13 156.
Naj odličnejše, tek zbujajoče in živce oživljajoče krepilno sredstvo. 70a 20 Dobiva se v lekarnah  in drogerijah.
trt m
1» m
Q0*
tflfl
Globus
čistilni ekstrakt!
čisti boljše kakor
vsako drugo hoviusko čistilo]
CM
O
Pek arija
S VSO opravo na jako dobrem prtj htoru, se laki j ali s 1. marcem odd^
Kje —  pove npravnisteo wSl0, Naroda-. 44^
Stanovanje!
v I. nadstr., obstoječe is 4 Bob, ^ rande, knbioje in kleti ali pa 2 majhn stanovanji z eno, oziroma dvema v" bama,   knhinjo  in kletjo  »e eeoo od(Jj
na Gruberjevem nabrežja S (vid
eno oziroma dvonadstropna s stanovanj velikimi delavnicami, sladišči in hlevom! velikim dvoriščem in vrtom na zelo obli, deni cesti se takoj pod zelo ugodnimi nG goji in po nizki ceni proda. Hiša primera je za vsako obrt ali podjetje in ima veljj bodočnost in se dobro obrestuje.
Natančna; pojasnila daje iz prijaznu, A. Sarabon v Ljubljani, Zaloška cesta št
s
j za modno in manufakturno trgovino u \ radi  opustitve  trgovine   po mzk
proda.
Stari trg ste v. iit
L t«!
UKi tt42.
J
BRATA EBEKL
Nf^on It 134.
M mm1
vzame na hrai in staoovaDje nI steua roilbioa^ Reslje^i Cest: prav blizu pripravnice, po zmerui cenil V bi5i je na razpolago klavir in obeneo pouk v italijanščini in francoščini Ravnotam se vzamejo  proti zmerni-m: honorarju v pouk italijanščine da gospodje,  ki se  iele  perfrkcouirati I v konverzaciji in korespondenci. Vpnl sanja pod MKordln"# Ljubljana, pos« restante. 407-J
Cea. Kr. avstn;»*e
m
državne Heiszmo«.
i* Lt   ravoateDstvo dri. teleti 110» « oeoaau
X3c^*odL Vsi      -»Tin iBffiru rodLes,
Vaba^ea od dne     oktobra 1906. leta. ODHOD E i^JUBLJANE ta*,  hal  PROGA Na l KBlz.  Ob II cr> %* oi p^ofl) »lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Midi Glodnita,  Pranzecsfent-e,  luomoet,  MonAkovo Ljnboc Selstba] « Auaaec, Somograd, des  Klei. -Beimng e  8teyri » Liuc,  oa  Douaj «ia
— Ob un 6 d ajutr?) osobni tlak v Trbii, Poutabel Beliak, Celovec, Murau, Maatemdott Franzenfifeste, Ljubco Dunaj, oe» Seiztba r Sol s ograd, tnomost, tez Kletu-Bei' nag t Steyer Line, Budeicvice, Pi»en. Manj uf vare Heb, ć^ranccvi rar^, Prago, L«ipeko f.st i jitc 1 Dunaj. — Ob 11. cm 44 m dopoldue oeobo vla> v Trbii, Poutabel, Beljak, Celovec Mali Giod* nitz, Ljubae, Selstbal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, iaouosf, Bregeuc Caric: l\ neva Paria, čez Au stetteu na Du^aj. — lb i iti ^ q popoldne jeobm n k* e Trbii Šmohor, Beljak, Celovec, Franteasreate, luomost, Monakovo, ujnnot r>a fleiOiu^ i j Lino, Badejr/jce, Pisen. Mariju?« tart Beb, »raniiove rar», Karlove v.;re, Prago ,w Prago i rektni  vos !.  in  D rasr.;  Lap&ko,   aa Dunaj  3es Amstetten.        Ob 10 un eoroc'
vlak v Trbul, Beljak, Franseosfeste, Inomoet, Monakovo (Trst-Monakovo direkti« voh l c D. rasreda). — PBOG/ V NOVO 3i£STO I> KOČEVJE. Osebni tlaai Ob 7. ur M J ^utraj osebni vlak v Nove mesto, Stražo. Toplice,  Kočevje,   ob 1 uri 6  m pou iata^al
Ob        on   t   a  «*eć«2 % iJnovo  mesto,   &o£evj*.   —   PRIHOD v LJUBLJANO r PF:OGA  12 TRBIŽA Ob       ar: iS m zjutraj osobni «laa s D^u^aja če* kmm ,tten, Mc (Monako vo-T rat Jtirekc, vos L,   D. raz),  inomost,  Pranzensfeste So inog rad   Luno,  Ste>,, li Auasee, Ljubno, Celovec Mali  Glodnitz, Beljak Ob 7. on i a m  cjutraj osobni vlak ii Trbiii
- Ob 11. un «0 m dopoldne osobni   v »al s Dunaja   ces   Amstetten. Lipsko, Prago (iz Pragi direktni   vos   I.   in   n.   razred*;,  Prancove  vsre,  Karlove  vare, Heb,   Marine vare, Pbe Buoejevice.   Lire,   &te>i   Paru    2e&«va,   Curih,   Breges«,    Inomost,   Zeli  ob  jesero, B«a Gsftem   Solno^rad, Loubuo,   Ce'ovet,  Šmohot   Poutaru-l.  - Ob A ar  Xi» m   popoldne eseoc vlak  e Ouuaja. Ltubna, &eisthala, Beljaa»  Celovca, Malega Gloduitza, Mooako^aga, laonosu Pransen«t>sth Pontabla   - Ob S nri <H> » ivećer osobni vias 4 ^uu»jut Ljuboa, belritka, M ir»ui Malega   Glodnica,  Celovca,   Pont&bla.   6mt   Sel^rbal   od   Inom^sta   m   Soinogradav   ees &\ i* Beifln g is Steyra Liuca, Budejevic, Plzm*, Manjimb v»rovt Heba, Fr»Dcovvib   varov, Prag> Liprtkega  -  r hl**A voVfciuA ME^T^ iN aOĆfiVjA  Osobni vtafci: Ob      on 44 m *ta<4 osobni vlak ii Novega mesta n   iocevja, ob t  un 32 m popoldne iz Straže, Toplic, ? mesta, hoevjs tu ob 8. un Si- a   svećer isto* ako.   > ODHOD IZ uJU JU ASU dri. kol 1 KAMNIK.   Mešan? vSsk . Ob 7. w   ^ m ajotraj,  dd  X. un  5 m pgpBtit, ob   7. mr: svečer. -  Ob 10 on 4? m ponoć   samo  oti nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PIT BUD   V   LJUBLJANO   dri.   k-!   VI    KAMNIKA   Slesani  "viaa::  Ob 6. ar:  t» m Sjarfl, 10. on 69 m dopoldne, ob  i. on V m sascci  Ob d. ah bb m pooor^ sam   00 tedt rra^uikib in le v oktobru.  —   Srsdnieevropaki Caa   e »1 'J min jred krajevrins časom Lt
Societa anonima par la uti l iz za ione della farre id.auliche daila Ddloiizia-T iestd.
Delniška glavnica E 8,000.000. Sedež v Trstu. Tvornica v Šibeniku.
Mm Calcii Car*
Pri odjema najmanj 10 » kilofrramov !•«» M£L Kam lOO  kilogvamov 4i*&
netto-teže (ne brntto za netto) v zavojih po 60 ali  loO kilogramov, embalaža brezplačno, * vseh postaj avstro-ogrske monarhije, po povzetju  ali če se naprej po^Ue znesek. GramuUrao Carbid v zrnih po »/it Vsi 9In 1» ** « «C 4 K vei» 1 J- P° K »O*—. =====   Specialni rabat za cele vagone od l^.O^O kilogramov dalje, ^mmmmm
Sprejema savarovsnja človeškega življenja po iiajrassnovTstnejgib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti ugodno zavarovanje na doživetje ■mrt e zraai)jfinjo6imi se vplaCiii.
V&ak dlan ima po preteka petih let pravico do dividende.
„8LAVIJA
vzajemna zavarovalna banka v F5 r *. g i. Rsz. fondi: 31,865.386-80 BL Izplačane odškodnine In Kapitailje: 82,737.159-57 X Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ TseMkonl il«t«nsko • narodno apratt. 2 15
vos psjajaSi daj«
CSaneralni zastop v Lfubljani, šegai pisarna so v lastnej banšnej hiši w ««»siv>«»«S«lamSs saSl^asSs 4t*w. ISU
zavaruje poaiopia in premičnine proti požarnim škodam po najnižjib oenat Škode cen i oje takoj in oajkaiantneje Oaiva najboljši alovea, koder poslan
Dovoljuje iz Čistega dobička isdatn« oodpore v narodne in obenjkonau' namene
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan^TavČar.
Lastni u a in tisk „Narodne tiskarne".
39