U. stnflfea.
I (MM. i Mrt*. & «r«i
xini. ino
^^^^^^^M^^^^^b          __                                                                                                                                                                                 '                                                 ■                                                  ,  .                   2   *                                                                                                          *
cdo leto aaptc£   •   •   •   •   K 24-— I odo leto naprcj   .   9   •   •   K 22*«-
pol let*       „       .   ,   •   .    . I2-— I pol leta       „       •   .   •   •    • 1U—
Srtlcta     m       M&*  i    •   «•- I ««rtl*a     m      .....550
M wtcs€C    m       /•  «   •    •   2*— I u sestc    „       •   •   •   •   0   1^0
Doptol Mf se frnkbafo. Rokopfci se ne vračajo. ^redmUhro: Kaaftora «U*a M. 5 (v prtttKfu le*o,) UIsiiBi it M.
I—friti veljajo: peterattopna  petit vrate sa eafcnt po  16 vbu, n  dvalerat po 14 vta„ ta trfkrat ih večknt po 12 fto   torte in zahvali vriti 20 vfn.
Poslano vnU 30 vln. Pri vef }«i tamn||ali po dogovora.
Uptivniatvu naj se poftujajo naročrnine, reUunttije, tnseratf Lti,
te je administrativne stvari.
•Slovenski Narod* W%k\m po po*tfi sa Avstio-Ogrsko:                  •                      za Nemčljo:
ćelo leto skupaj naprej     .   K 25-— I ćelo teto naprcj             .   -   K 30*—
četnSs    I       2    I   I   llešo\    u Amertk° * ** druge dežele: na mesec    «        •     •   .    •   2-30 ■ ćelo leto naprej                  .   K 35.—
Vpratsajcm glede laseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. Ops«iB**H (spodsj, dvsrttoe lero), Bsullovsi vile« *L 5, tolofoai *t •&
flepotrjena izvoliteu.
Zastopnik kranjske trgovske in obrtniške zbornice v državnem že-lezniSkem svetu je že mnogo let ravnatelj Ivan Hribar, njegov namc-stnik pa je bivši predsednik trgovske in obrtniške zbornice Josip Lenar-čič. flribar je bil gotovo eden naj-marliivejših Članov državnega že-lezniškega sveta in je v njem vedno energično zastopal kranjske železni-ške interese. Naravno je torej, da ga je trgovska in obrtni ška zbornica rudi letos izvolila v državni železni-ški svet in Lenarčiča za njegovega namestnika, a zdaj vlada te volitve ni odobrila, nego je pozvala trgovsko n obrtniško zbornico, naj izvoli dm-gega zastopnika in njegovega natne-stnika. Z ozirom na nesrečni izid procesa zaradi »Agro - Merkurja« je sicer naravno, da vlada ni potrdila izvolitev gosp. Lenarčiča, a da tuđi izvolitev gosp. Hribarja ni potrdila, je vsekako zelo presenetljivo. Tu ne more priti nič v pošte\\ da Hribar svoj čas tuđi ni bil potrjen za ljub-janskega župana. Pri županski ne-potrditvi se je vlada skrila za pre-tvezo, da je župan ne samo poglavar jvtonomne občine. nego tuđi predstojnik politične oblasti prve instance in da ga zato ni potrdila. Če mora /upan ljubljanski kot predstojnik pomične oblasti biti deležen zaupanja vlade, pa ni to nikjer rečeno za za->topnike trgovskih in obrt. zbor-nic v državnem železniškem svetu. Ti prav nič ne potrebuiejo specijal-nega vladnega zaupanja, saj so za-^topniki neodvisne korporacije in saj se državni železniški svet nima baviti s političnimi zadevami. nego le z dolečnimi interesi prebivalstva.
Kaj je torej vzrok. da Hribar ni potrjen? O njegovih zmožnostih in o njegovi osebni integriteti seveda ni dvomov. preostajajo torej samo politični nagibi. Ker se je Hribar faktično popolnoma umaknil iz politi-čnega življenja in se ga že štiri leta nbsolutno nič ne udeiežuje, je čisto neumljivo, kaki konkretni politični razlogi naj bi bili odločili proti njegovi potrditvi. Hribar se Štiri leta politično ni ganil in ni zinil nobenc besede — kaj se mu more torej očitati ?
rGrazer Tagblatt«, ki uživa menda    zaradi    svojih    prusofilskih
stremljenj posebne simpatije avstrij-skih vladnih krogov, je bil prvi list, ki je bil v položaju, poročati o Hri-barjevi nepotrditvi. Njegovo, bržko-ne iz uradnega vira poteklo poročilo, pravi, da železniško ministrstvo Hri-barja ni potrdilo zaradi njegovih ^panslavistische Umtriebe«. Take dolžitve so dandanes zelo navadne, v očeh vseh pametnih ljudi so tuđi že davno samo smešne, le vlada se se jako rada za njimi skriva, posebno kadar ji manjka drugih razlogov — ali kadar hoče prave vzroke kakega postopanja zakriti.
Hribarjevi »panslavistisehe Um-triebe« se reducirajo na to, da ima kupčijske zveze s slovanskim jugom in da je bil predsednik »Slovanskega kluba«, ki je bil popolnoma nepoli-tično društvo in se tuđi ni čisto nič vtikal v politične stvari, pa je bil zaradi preskrbovanja služb v Srbiji in Bolgariji razpušcen. To so tišti *>pan-slavistische Umtriebe*, s katerimi vlada opravičuje v *Grazer Tag-blattu^- (!!) nepotrditev Hribaria.
V političnm oeziru je pač popolnoma vse eno, kdo je zastopnik trgovske in obrtniške zbornice v železniškem svetu, zakaj ta korporn-cija ima povsem nepelitičen delo-krog. Četudi se pa kot vzrok Hribar-jeve nepotrditve razglašajo politični nagibi, namreč ^panslavistische Um-tribe^ je vendar očividno, da so vsi izgovori in vse opravičbe, ki jih na-vaja vlada, le puhle fraze, za katerimi se skriva neizprosno in do skraj-nosti dosledno osebno nasprotje gotovih oseb. ki so Hribarja ubili. Ker je bil preveč samosvoj, ga hočejo za vsako ceno in na vs?k način popolnoma izriniti iz javnega življenja.
Po veliavnih zakonih je nepotrditev Hribaria za člana državnega železniskejja sveta stvar, proti kate-ri se ne da nič pozitivnega storiti, kajti trgovska in obrtniška zbornica ima le pravico, železni^kemu mini-strstvu predlagati, kdo nai bo imenovan za člana državnega železni-škega sveta in ima ministrstvo po-polno svobodo, da ta predlocr ^prej-me. ali pa ga zavrne. Minis -stvo pač ne srne imenovati nikoga: dru-gega, kakor tistega, ki ga zbr nica izvoli, a če dotičnega neče ime ova-ti, mora zbornica sta\iti nov rr  Jlog.
Nepotrditev ravnatelja Hr h?rja je politična epizoda zelo podu nega
značaja. Iz nje je videti, s kakim sr-dom in s kako dostednostjo se voj-skuje vlada proti vsakemu, kdor se ji iz kakršnihkoli razlogov zameri, in kako se vedno tako početje opravičuje s patrijotičnimi razlogi in sum-ničenji s »panslavistisehe Umtriebe«.
lugosloioni in sestanek v Opatiji.
Na sestanku v Opatiji sta grof Berchtold in di San Giuliano raz-pravljala, kakor vsi listi soglasno javljajo, tuđi o notranjih razmerah v avstro - ogrski monarhiji. Pretreso-viila sta pred vsem takozvano itali-jansko in jugoslovansko vprašanje. In sumi se, da je gro^Berchtold dal svojemu italijanskemn tovarisu razne koncesije na korist italijanskemu življu v Avstriji, a na škodo avstrij-skih Jugoslovanov.
V tem sumu ali bolje v tem pre-pričanju nas utrjuje pred vsem pisa-va raznih listov, ki notorično stoje v zelo ozki zvezi s službenimi krogi.
Ti listi so baš po sestanku v Opatiji jeli sumljivo mnogo pisati o jugoslovanskem vprašanju ter po-udarjati, da je to vprašanje postalo že tako perece, da se preko njega ne more več prestopiti na dnevni red. V tem smislu piše ćelo »Neue Freie Presse«, ki doslej jugoslovanskemu vprašanju ni pripisovala posebne važnosti.
Prav iz teh dejstev sklepamo, da se Je na sestanku v Opatiji ukrc-niln nekaj na škodo Jugoslovanov in da bi se to prikrilo, so dobili razni oficijozni listi nalog, naj na dolgo in široko pišeio o važnosti jugoslovan-skega problema, samo da s tem od-vrnejo paznost in pozornost jugoslo-vanske javnosti od faktičnih dogod-kov.
In ta namen ima čisto gotovo tuđi članek. ki ga je te dni priobčil »Polaer Tagblatt«. o katerem je znano, da stoji v tesnth odnošaiih s službenimi krogi. V tem članku se skuša vzbuditi mnenie, da se na opatijskem sestanku ne samo ni ničesar sklepale, kar bi bilo nsoerjeno proti Jugo-slovanom. marveč da je bil ta sestanek vprizorjen naravnost v to svrho, da bi se Italijanom v kraljestvu doka-
zalo, da so Istra, Trst in Gorica slo-vanske zemlje, vsled česar da so ita-lijanske aspiracije na te pokrajine neupravičene.
Tako-Ie piše »Polaer Tagblatt«: »Brezpogojno moramo sklepati, da je bila hrvatska, ali bolje rečeno, slovanska nota namenoma sprejeta v pozdrav in v ostale formalnosti povodom opatijskega sestanka.
Zdi se namreč, da bi naj di San Giuliano, ki ga je opatijski župan po-zdravil najprvo v hrvatskem jeziku in kateremu so ob izletu v Bazovico in Lipico na tržaškem ozemlju vihra-le nasproti slovanske zastave, obrnil pozornost svojih rojakov v kraljestvu na-se in sicer v svrho, da bi uvi-deli, da Istra in Trst ništa enotno italijanska, marveč tuđi slovanska in da bi na podlagi tega pravilnega poj-movanja in presojanja narodnih raz-mer ugasnila iredentistična misel.
In kar je se važneje: San Giuliano je bil s tem zadovoljen, zakaj on je moral vsekakor preje sprejemni program odobriti, predno se    ga   je
moglo    uveljaviti__     Iredentistično
navdušenje na primer za Dalmacijo mora izginiti, ako se premisli, da ni v tej deželi skoro nobenih Italijanov več, in če enkrat postane znano, da prebivajo v Istri in v ostalih pokra-jinah, ki jih reklamiralo Lahi, tuđi Siovani in da tvorijo tu ćelo večino, potem mora primerno pasti tuđi šlepa strast. To doseći, to je bil namen, aa se je izbrala kot mesto sestanka Opatija in da se ]e določil tuđi tak program...«
Ćemu pač pišejo oficijozni listi tako? Iz naklonjenosti, iz ljubezni do Jugoslovanov? Kdo bi se ne smejal!
Pišejo tako, da bi Jugoslovane uspavali, da bi njih pozornost odvrni-H od velikih dogodkov, ki se pri-pravijajo in napovedujejo na jugu!
Za to popolnoma soglašamo z y,Agramer Tagblattom<j, ki piše v torkovi številki med drugim:
»V dejstvu, da je bil pravaš dr. Mandić imenovan za namestnika. bosanskega deželnega poglavarja. da paktira dalmatinski names:nik grof Attems s pravaši, da je skupna vlada sklenila sporazum s hrvatsko-srbsko koalicijo itd., zro v naših kro-gih v svoji lahkomiselnosti dokaz, da je nastal v nazorih vodilnih krogov v monarhiji preokret glede Jugoslovanov, preokret, ki bo povzro-
čil spremembo politike napram Ju-goslovanom.
Vzpričo tega moramo našo javnost zopet opozoriti na to, da je moč in sila Jugoslovanov samo in edino v njihovi slogi in v njihovem edinstvu. Mi moremo zaupati samo sebi in svoji moči. Takozvani interesi Nemcev in Madžarov na Adriji, interesi, za katere bi se tuđi mi z isto pravico lahko zavzemali na Severnem morju, se dado uresničiti samo na naše stroške.
Iz tega sledi, da se moramo trd-no združiti, mi Hrvati, Slovenci in Srbi.
To je edino jamstvo za Jugoslovane, edin izvor naše moči v boju proti Nemcem, Madžarom in Italijanom, v boju za naš narodni in gospodarski obstoj.
Grof Berchtold Je italijanskemu ministru dokazal, da pripada Istra Jugoslovanom. Neomajna sloga Jugoslovanov bo doprinesla dokaz, da smo dovol] močni obraniti in očuvati našo posest pred vsakim navalom!«            _________
Bolezen našega cesarja.
Večerni bulletin se glasi:
V zdravstvenem stanju danes ni zaznamovati bistvene izpremembe. Katar je neizpremenjen. Srce deluje pravilno, apetit in moči dobre.
Včeraj popoldne je ostal cesar v svojih sobah ter takoj po kosilu nadaljeval svoje delo. Nadvojvodinja Marija Valerija ga je popoldne ob-iskala in takoj nato se je oglasil tuđi kabinetni ravnatelj baron Schiessl. Ob 5. popoldne je cesar večerjal. Ob 7. zvečer sta ga oba zdravnika pre-iskala ter  izdala  zgorajšnji  bulletin.
Privatno se poroča, da se počuti cesar boljše. Mrzlica je popolnoma izginila. Kašelj je mnogo Iažji. Cesar seveda ne srne na izprehod, pač pa je upati, da bo že v kratkem smel na vrt.
Najbližja cesarjeva okolica ga hoče pregovoriti, da bi šel za nekaj tednov v Miramar. Cesar pa noće o tem ničesar vedeti ter pravi vedno, da bo odpotoval, če bo ozdravel, v Budimpešto in če bo že potrebno, bo rajši nekoliko prej odšel v Išl. Cesar-ju so tuđi rekli, ker se sklicuje ved-
LBSTEK.
Kristalni zamaJch.
Roman. Francoski spisal M. Leblanc.
(DaljeO
— Pa saj je vendar mrtev.
—  Nič zato!... Razsodbe sodni-fe se moraio do pičice izvršiti... Na giljotino!
Navzočni duhovnik je ugovarjal, *oda pomagalo ni nič; krvnikovi po-močniki so prijeli mrliča in ga nesli na giljotino.
—    Hitro,    je    ukazal    državni pravdnik ves hripav   in    razburjen, hitro ... potem pa še drugega... Pomislite ...
Tega stavka ni mogel končati. Zadonel je drug strel in državni pravdnik je omahnil in padel na tla.
—  Nič ni posebnega... je   vz-Jcliknil čez nekaj hipov — zadet sem v ramo... NadaJjujte..• še z drugim na giljotino.
Toda drugi strel je bil provzro-čil taK strah, da so krvnikovi po-močniki z drugimi vred zbežali. Edi-ni policijski prefekt je ohrauil toliko biadnokrvnofiti da ie z oštrinu pove-
lji vse funkcijonarje, stražnike krvnika, duhovnika in obsojenega Gil-berta pognal nazaj v poslopje sodnih zaporov__
Ne meneČ se za preteČft nevar-nost je med tem mala skupina straž-nikov in vojakov planila na trinad-stropno hišo, iz Katere sta prišla strela. Nekateri izmed njih so videli na oknu drugega nadstropja moža s puško v rokah. Žačeli so koj iz revol-verja nanj streljati, toda mož je sto-pil na mizo v svoji sobi in je od tam oddal drugi strel, potem pa izvini! od okna.
Redarji so razbili hišna vrata, ki so bila zaklenjena. in vdrli v hišo. Hiteli so po stopnicah, a prišedši v prvo nadstropje so naleteli na veliko barikado, sestavljeno iz miz, omar in stolov in rabili so dobrih pet minut, predno so jo odstranili.
Teh pet minut je onemogočilo vsak uspeh zasledovanja. Ko so prišli redarji v drugo nadstropje, so sli-šali od zgoraj glas:
— Semkaj, prijatelji. Še osem-najst stopnic je. Oprostite, da vas toliko nadlesujem!
Redarji so pohiteli še po zadnjih osemnajstih stopnicah, a priScdši v tretje nadstropje, so videli pred se-boj podstrešje, ti pa Je bilo zaprto. Ko so je odprli, so se prepričali, da je bil predrzni strelec po vrvi ušel na dvorišče in pobecnil-------— —
Dogodki pri giljotini so obudili nepopisno pozornost. Časopisi so drug za drugim prirejali posebne izdaje, vse mesto je dihtelo ogorčenja pa tuđi radovednosti, kaj da bo.
Na policijski prefekturi pa so bili, kar blazni in sele ob enajsri uri ie bilo mog^če, da so se merodajni uradniki zbrali na posvetovanje v prefek ovi pisarni. Tuđi Prasville je bil navzočen. Načelnik policije je ra?!o7;l 7hranim uradnikom uspehe vsch pr^'skav v tej stvari.
—  Prejšnji večer, je rekel prefekt, je neznan  človek  pozvonil  pri ■il.ši na bulevardu Arago. Ker je bilo ft pozno. je hišnik že spal. Ko je od-prl, mu je tujec rekel, da je odposla-nec policije, potem pa je hišnika na-padel, ga zvezal in mu zamašal usta.
Nekaj minut pozneje sta prišla v hišo gospod in gospa, ki stanujeta v prvem nadstropju. Tujec je tuđi ta dva zvezal in ju zaprl v dve mali sobici. Najemniku tretjega nadstropja se je v njegovi lastni sobi ravno tako zgodilo.
Drugo nadstropje ni oddano in zato se je tufee tam nastanil. Bil je gospodar v niši in je lahko tuđi po-skrbel za svoj beg.
—  In tako,   e    menil   policijski prefekt s trpkim usmevom... se mora priznati, da   je mož   svoje    delo preklicano dobro opravil. Seveda je to bil Arsen Lupini
—  Brez dvoma. PrviČ je šio za njegova sokrivca ... in drugič ... je sploh samo Arsen Lupin zmožen zasnovati tak nacrt in ga izvršiti s tako nadčlovesko predrznostjo.
—  Potem. se je    policijski   prefekt obrnil do Prasvilca, potem pa tišti človek, o katerem ste mi snoči pomčnli, da ga nadzorujete v njego-vem stanovanju  na trgu Clichv, ni Arsen Lupin?
—  O tem ni dvoma, gospod prefekt.
—  Zakaj ga potem nišo aretirali, ko je ponoći odšei iz svojega stanovanja.
—  Saj ga ni zapustil.
—  Kako da ne!
—  Stvar je taka: dotična    hiša ima poleg glavnega izhoda še stran-ski izhod.
—  Vi tega niste vedeli?
—  Ne; prišel sem na to Sele danes, ko sem stanovanje pregledal.
—  V stanovanju   niste   nikogar dobili?
—  Nikogar. Sluga Ahil je odpotoval danes zgodaj zjutraj in ž njim je šla neka dama, ki je prenočila pri Lupinu.
—  Kdo je ta dama?
—  Ne... vem... je po kratkem obotavljanju odgovoril Prasville.
—  Znano pa vam je   ime,   pod katerim je imel   Lupin najeto   tisto stanovanje.
—  Da! Imenoval se    je   Nicole, zasebni učitelj. Tu je njegova vizit-nica.
Ko je Prasville izgovoril zadnje besede, je prihitel sluga naznanit po-licijskemu prefektu, naj gre takoj k prezidenti republike, kamor je že odšel ministrski predsednik.
—  Pojdem takoj, je dejal in obr-nivši se zopet k uradnikom je dosta-vil: Zdaj se odloči Gilbertova usoda,
Prasville je previdno vprašal:
— Ali mislite, gospod prefekt, da bo Gilbert pomiloščen?
—  Nikakor ne! Po strelih danes ponoči bi to bilo neodpustljivo. Gilbert bo jutri zjutraj obglavljen.
Sluga je zopet prišel v sobo in je izročil Prasvilleu vizitnico. Ko jo je pogledal, je prebledel in zamrmral:
—  To je vendar od sile! Ta pa ima gogum.
—  Kaj se je zgodilo? je vprašal policijski prefekt.
—  O nič, je odgovoril Prasville, ki je hotel biti sam deležen   časti in dobička  te   afere...   Nepričakovan obisk ... še danes bom    imel   čast, vam poročati o njem.
Odhajaje iz sobe je Prasville dvakrat in trikrat pogledal na vizitnico in je mrmral.
—  Kar je res, je res... ta je pa pogumen, prokleto je pogumen.
Na vizitnici je bilo tiskano: Nicole, zasebni učitelj.
(Dalje prUiodJiJifc.)
Stran 2.
•SLOVENSKI NAROD*, dne 28. aprila 1914.
91. štev.
no, da bi iz Miramara ne mogel opravljati svojega dela, da so brzojavne in telefonićne zveze s Trstom kar najboijše in najhitrelle, in da U ne bilo nobenih težkoč, Če bi bilo v tem času treba ustmenih konferenc s elani vlade. Tuđi bi bik) skoraj isto, če bi morali ministri priti v Mira-mar, namesto v Išl.
Da je cesarjeva okolica prepričana, da bolezen ne more več dolgo trajati, dokazuje tuđi dejstvo, da se je nadvojvoda Fran Salvator že včeraj vrnil v Wallsee, dočim ostane nadvojvodinja Marija Valerija Še vedno v Schonbrunnu.
Realne gimnazije.
L
V zv. 8. letošnjega »Nastavnega ^Vjesnika«, skupnega glasila hrvatskih in slovenskega profesorskega društva, je pričel Fran Vajda, profesor na mornariški akademiji v Re-ki, objavljati zanimivo studijo o sta-tistiki srednjih šol na Slovenskem in v Istri. Bolj kakor vsa druga razmo-trivanja kažejo ravno statistični po-datki o naših srednjih šolah kulturno smer našega šolstva. Na tem ozem-Iju je bilo lani 33 srednjih šol, letos se je število dvignilo na 34, ker se je ustanovila samostojna slovenska gimnazija v Gorici.
Splošne podatke o obiskovano-sti srednješolskih zavodov je objavil pred kratkim prof. Jos. W e s t e r v >Laibacher Zeitung« (št. 73 in 74). V tostranski državni polovici je v te-kočem šolskem letu 370 gimnazij in 148 realk. Med temi 370 gimnazijami so umevati vsi gimnazijski zavodi kakršnegakoii tipa. torej humanistič-ne gimnazije — teh je 235 — in nove, na podlagi srednješolske reforme iz 1. 1908. zasnovane osemrazredne realne gimnazije — 101 —, reformne realne gimnazije — 7— in višje realne gimnazije dečinskega tipa — 2. Potemtakem znaša število reformnih gimnazij skupaj 110. lani SS. torej se je tekom enega leta dvignilo za 22. Sploh kaže silno naraščanje teh zavodov — v 1. 190S/09 11. 1. 1909/10 36, 1. 1910/11 51. 1. 1911/12 6S, leta 1912/13 88 in 1. 1913/14 110 — da bodo rtformne gimnazije v doglednem Času izpodrinile stare humanistične gimnazije, pač ker njih osnova najbolje odgovarja časovnim potrebam in nudi absolventom največ možno-sti. posvetiti se tistemu pokliču, za katerega se mlad človek v letih 18. do 20.. ko se že zaveda svojih zmož-nosti. čuti najbolj sposobnega.
A vseh teh 110 realnih gimnazij ni na novo zasnovanih, ampak veči noma so pretvorjene iz prejšnjih hu-manističnih ali starih realnih gimnazij, ki so se od humanističnih razlikovale samo po risanju kot obvez-nem učnem predmetu, ali iz realk. Tako n. pr. poroča Wester za letoš-nje šolsko leto, da se je na novo osnovalo 7 srednjih šol, in sicer 4 osemrazredne realne gimnazije, 2 realki in le ena humanistična gimnazija, dočim se preosnavlja ali reformira 45 zavodov, med temi 29 humanističnih gimnazij in 7 realk. Zna-čilno je, da se na Kranjskem, kjer imamo 7 humanističnih gimnazij in 2 realki. v tem oziru ni nič izpreme-nilo. Pri nas gre vse po starem tiru dalje; in tako je ostala Kranjska kot edina vseh avstrijskih kronovin brez novodobne realne gimnazije. Sploh Slovenci nišo deležni ugodnosti srednješolske reforme iz 1. 1908. V Trstu imajo Italijani 2 gimnaziji — eno z realnimi paralelkami, Nemci 1 državno gimnazijo, istotako z realnimi vzporednicami. Gorica ima od lani sem 3 gimnazije, za vsako narodnost posebe, a nikjer drugje se slovenska konservativnost ne kaže v bolj drastični obliki, kakor baš v Gorici. Lahi so dobili svojo osemraz-redno realno gimnazijo, Nemcem se Je preosnovala stara humanistična gimnazija v realno, Slovenci pa so dobili, kakor so bržčas v svojem ne-umevanju Časovnih potreb zahtevali, humanistično gimnazijo, da bo naša slovenska mladina menda tem uspeš-neje tekmonala z nemško in laško, ki se bo prilagodila že na realnih gimnazijah časovnim razmeram, dočim bodo naši mladeniči z bala-stom grščine, najsi bo še tako nezna-ten, držali protiutež proti drugim, z znanjem modernih živih jezikov ob-darjenim Nemcem in Italijanom! In to baš v našem Primorju, kjer vemo, da postaja narodnostno vprašanje bolj perece in da bo znanje vseh treh deželnih jezikov poleg nemsčine da-jalo prednost uradniškemu, trgov-skemu in tehničnemu naraščaju. In kako dobro je poskrbljeno v Pulju za srednje sole! Kar troje različnih zavodov imajo: humanistično gimnazijo, osemrazredno realno (laško) in realko, najsi Je obiskovanost teh zavodov še tako majhna. Na puljskl realni gimnaziji priđe na razred po-vprečno 29 učencev. na rjeaUti 26 Jo
na hnfflflniftifrni siflnuuuii   samo 20 učencev.
Tuđi na Štajersko* »i m Slo-vtace nič bolje poskffettmo. Sicer imamo na gimnaziji v Mariboru y nifjih razrddlh slovenski vtporedni-ce in v Cdju ćelo »samostofne« slovenske razrede — pravi uflnun v nali pisani državi — pa vsa to so zgoij humanistični razradi O mariborski realki in o ptujsfci gimnaziji pa je itak znano, da sta iiključno nemška zavoda; le toliko je štajerska deželna uprava poskrbela na ptujski gimnaziji za slovenske dija-ke, da se morejo učiti tuđi slovenšči-ne. Kolika naklonjenost napram Slovencem, kaj ne? Na Kranjskem pa imajo Nemci kar dve gimnaziji, v Ljubljani in v KoČevju, ki štejeta obe skup komaj 300 učencev, importira-nih iz raznih krajev,dočim ima že no-vomeška gimnazija sama 300 in kranjska 306 dijakov, da ne govorimo o ljubljanski I. drž. gimnaziji s 712 in II. drž. gimnaziji s 432 učenci začetkom šolskega leta 1913/14. — Gradec ima svojo nad vse močno obiskovano realno gimnazijo; ni dolgo tega, kar je bil čitati v graškem listu uvodni Članek, ki zahteva še eno realno gimnazijo za Gradec, češ, da je obstoječa že prenapolnjena. Dotični člankar priporoča, Če država za enkrat ne more ustanoviti novega zavoda, da naj prevzame v svojo upravo deželno reatko in jo obenem reformira v osemrazredno realno gimnazijo. Tako skrbe drugod za srednje šolstvo — a pri nas? Gotovi krogi pri nas smatrajo srednješolsko vprašanje za ^noli me tangere«, za izključno domeno njihovih strankar-skih aspiraeij; pri tem pa pozabljajo, da tičimo s svojim okomim vozom pod klancem v globeli, med tem ko brne drugod aeroplani po zraku.
Ali se res ne bo kmalu na bolje obrnilo? Prof. Vajda pravi v svojem članku, da se sele po primerjanju z drugimi narodi spozna, kako eno-stranski je srednješolski studij pri nas: Nemci, da imajo v naših pokra-jinah okoli 500 realnih gimnazijcev (15^ njihovih srednješolcev), Itali-jani imajo nad 700 realnih gimnazijcev (dobrih 20^c njihovih srednješolcev). In končno vprašuje ta bistro-vidni šolnik: »Čemu torej pri naših odločilnih fa!ktorjih tak strah pred realnimi srednjimi šolami?« Pikro se glasi odgovor na to vprašanje. gela Ironija: Zato. da ostane naša mladina zaprta v zatohlosti malega sveta: da si ne bi odprla oken svoje domaće kolibe in ne bi prišel vanjo čvrsti, svezi zrak svetovnega napredka.
Povscd drugod se skrbi za to, da se mladina pripravlja na zahteve bodočega življenja že kolikor mogo-če v srednji soli. Srednja šola naj bi bila taka pripravnica za živijenske noklice, vzeojevalnica, ki nudi zre-lemu naraščaju možnosti za nadaljno strokovno izobrazbo. Tdealno bi bilo, ko bi imeli enotno srednjo solo! In kateri ustroj se temu idealu boli približuje, če ne osemrazredna realna gimnazija? Drueod to že dobro uvidevajo. Na Ogrskem prevladujeio realne gimnazije, v Bosni in Hercegovini dobivajo vse gimnazn realni značaj, ćelo 8 razredna realk v Ba-nialuki se preosntne v osemn Ino realno gimnazijo. Na Dunaju, a Če-škem in Moravskem se refr "mirajo prejšnji zavodi v realne £imr ziie: v Galiciji n. pr. so do mala vs ženski srednješolski zavodi realne t;;mnazi-je. In izven naše države? V Nemčtji je bilo po prof. Vajdovem poroeihi poleg 45'35rr gimnazijcev, 31\307' realcev in 23*15% realnih ginmazif-cev. Realci in realni gimnazijci. torej srednješolci realne smeri tvorijo v Nemčiji večino nad humanističnimi gimnazijci.
Poučljiv je pogled na srednješolske razmere na Francoskem, v tej klasični deželi nekdanje humanistične izobrazbe. Dve vrsti sredniih šal imajo Francozi, »lvcees« (liceje) in »colleges« (kolegije), a obojni zavodi so enotno osnovani, tako da je njih absolventom odprta pot na vsakršno visoko solo akademičnega (vseučili-škega) ali tehničnega značaja. Dočim je v nižjih dveh razredih pouk v raznih predmetih za vse enakomerno obvezan, se pričenja od tretjega razreda dalje delitev v humanistični in realni smeri, kamor se pač nagiblje učenec po svoji nadarjenosti in zanimanju. Potemtakem je fraucoski licej ali kolegij sličen naši reformni realni gimnaziji. Veliko važnosti se y franeoski srednješolski vzgoj: pripisuje znanju modernih jezikov. Angle-ščina in nemščina sta povsod obvezna predmeta, španščina in italijanSči-na pa v južnih pokrajinah, kakor pač meje na sosednjo Špamjo ali Italijo. Tako si je znal franeoski narod, ki je še vedno tip velekultume^a naroda, osnovati svoje srednje sole, da si more mladina pridobiti kar največ po-gojev za uspešno življensko dek) v boju za obstanek in za ugoden, živ-liensld BOložai.
Ce je pri Francaxih, Ncmcih ia drugih narodih zahteva časa utesnila in oflMlfia jinijiBii pravladovmto klasia^h itEikdv, šakaj m siuatm pri nas klic po moderni ioH za nekako prevratnott? Ali aaj ti mali narodi, kakršen H tuđi slovenski, privoSčilo še nadaife luksus starocrške izobrazbe in se, tatopljenl v lepoto frlkih klasikov potapljajo V valovih, ki jih pljuska proti nam in zgrinja nad na-mi prirodoznanska veda z vsemi svojimi tehničnimi pndobitvami in novimi knlturnimi v redno tami?
Blbanski strah.
Mobilizacija v Albaniji! Dvajset-tisoč Albancev je poklicanth pod orožje. Kako se bo izvršila ta mobilizacija, je še povsem nejasno, saj Albanija trima niti še zakonov, ki bi urejevali vojaško službo. Tore! nekako srednjeveško, da bodo prijeli vsakega za lase, mu pregledali zobe, ga potrkali na hrbet in ga oblekli v uniformo, ali pa Werbesistem, bo-ben, pijaca, par avstrijskih kron ali laških lir in vojaki bodo stali tu lepo dresirani na nemški parademarš. Kakor bodo to poskusili, vselej bodo imeli sitnosti. Albanec ni-vojak v današnjem smislu, Albanec je ropar v velikem stilu in bo segel tuđi svojemu poveljniku v žep. Albanec je sla-vohlepen in ne privošči nobenemu slave, kakor samemu sebi. Dvajset-tisoč albanskih vojakov bi niti ne zadostovalo v najmirnejšem času za vzdržanje miru v lastni državi, tem manj zadostuje ta peščica za pravilno vojno proti 25.000 možem epir-skih svetih bataljonov. Potem pa ho-cejo poslati del tega moštva tuđi še na sever in na vzhod. Knez Viljem se pač zaveda, da mora nekaj storiti, ker tako ne more iti naprej, zaveda se pa tuđi, da mora zelo pesimistično računati z razpoložljivimi močmi svoje države. Seveda računa tuđi s tem, da se mu bodo morda pridružile še nekatere čete in dasiravno bo moral vedno oprezno paziti, da ne napadejo njegove vojske za hrbtom, upa v njih najti zaveznike. Albanski knez pa si očitno misli: »Ali res knez in morda kralj, ali pa: Zbogom!«
HngleSha kraljevska dvojica
v Parizu.
O sprejemnih slavnostih povodom obiska angleške kraljevske dvojice v Parizu in o govorih pri dineju v palači Elvsee smo poračoli že sno-či. Po dineju je sporočil kralj Juri predsedniku Poincarćju, da namera-va podarili franeoski vladi šest relie-fov iz brona. ki jih je izdelal franeoski kipar Dejardin in ki so svoj čas krasili podstavek spomenika kralja Ludvika XIV. ter se nahajajo sedaj v gradu Windsor. Predsednik Poinca-r6 in ministrski predsednik Doumer-gue sta izrekla kralju zahvalo.
Opoldne sta angleški kralj in kraljica obiskala angleško poslani-štvo, kjer sta sprejela razna odpo-slanstva. Kralj Juri je tekom dopol-dneva sprejel tuđi ruskega veleposlanika Izvolskega in princa Jurja gr-škega s soprogo. Ob 3/44. popoldne se je odpeljala kraljevska dvojica s predsednikom Poincarejem v Vin-cennes, kjer se je vršila vojaška parada.
Specijalni korespondent Reuter-jevega urada, ki spremlja angleškega kralja na njegovem potovanju, je po-oblasčen za sledečo izjavo: Kar se tiče dogovorov povodom obiska dr-žavnega tajnika Greya in uspeha razgovorov angleškega in franeoske-ga zunanjega ministra, nov formalni in pismeni angleško - franeoski dogovor, kakor to mislijo v gotovih krogih, ne priđe v poštev. Razmerje med Angleško in Francosko je dobro in trdno. Gotovo pa pridejo na razgovor zadeve, ki so v interesu obeh držav, kakof vprašanje Novih He-bridov. Če obstoja temelj za sporazum, kakor med Angleško in Francosko, potem je boljše, če se vpraša-nja, kakršno je ravno to, obravnava-jo med tehničnimi strokovnjaki. V razmerju med Angleško in Francosko res ni treba formalnih dogovorov in tuđi ni treba, da bi se obstoječi sporazum izpremenil. Dasiravno pa ni pričakovati kot posledića tega obiska kakega razSirjenJa medsebojne-ga razmerja, je vendar računati s tem, da se bo obstoječi sporazum jasneje določil.
Pred n]m wrt Mililitari irtmm\ ii bkiki.
Vojaštvo Zedinjenih đrfav |e zasedlo, kakor smo ie poroćali, Ve-racruz. O tem zasedenju poročtf *Đ%ily Mrt« fe stadces
Nekako ob 11. dopoldne se ie 12-krcalo 14 ameriških mornarjev v Veraoruzm Kakih 1000 Mehikancev jo prihitek) iz radovednotti na pomol, vendar ni prišlo do nđbenih spopa-dor. Četrt ure počnete so ameriški mornarji sasedli pošto, zavarovali kabel ter zasedli vsa Javna poslopja ob mortiL Medtem se ie bilo izkrcalo že kakih 1000 mož. Ob 12. opoldne pa se ni vedelo, ali se bo mehikanski general Maas upiral ali ne. Ob pol 1. popoldne so zapustile mehikanske čete, kakih 800 mož, vojašnice, ter so zasedle notranje dele mesta. Voja-ki so se razdelili po strehah, po drugih nadstropjih hiš in po ulicah. — Amerikanci so se branili proti Mehi-kanci s strojnimi puškami in topovi. Ob 1. popoldne so prinesli prvega ranjenega Amerikanca na postajo. Kontreadmirala Badger in Fletcher sta sklenila, da popolnoma obkolita mesto Veracruz. Izkrcala) sta že 2700 mož. Pred Veracruzom stoji sedaj 6 ameriških vojnih ladij, torped-no flotilo pa je poslal kontreadmiral Badger pred Tampico, da podpira križarko »Moynes«, ki je ostala sama pred pristaništem.
Kakor poročajo iz VVashingtona, Mehikanci že razdirajo želez. pro-go med Veracruzom in mestom Me-hiko. V glavnem mestu je sedaj še vse mirno, bati pa se je, da v naj-krajšem času izbruhne splošna anarhija.
Mehikanski zastopnik v Wa-shingtonu de Algara je dobil naroči-lo, da zahteva od državnega tajnika Brvana svoe dokumente. Obenem je Huerta zahteval, da odpokličejo Zedinjene države svojega poslanika O' Shaugmessyja.
V Veracruzu so Amerikanci za-plenili 200 strojnih pušk in 15 milijo-nov patron, ki jih je pripelial parnik »Espiranda«. Parnika samega Amerikanci nišo ustavili, marvec so po-čakali, da je orožje in municijo izkr-cal. Sele potem so zaplenili orožje v carinskem uradu. Na ta način so se Amerikanci izognili eventualnemu konfliktu z Nemčijo.
Iz južne Mehike se je pričela splošna selitev ne samo severoame-riških državljanov, marveč vseh ino-zemcev, ker se boje masakrov.
ŠtajBPsfto.
Iz politične službe. Za namestni-ške koncipiste so imenovani prakti-kantje dr. pl. Waldstatten in dr. Fina v Celju ter dr. Maksimilijan Ste-ian v Ptuju. Sami Nemci seveda, ker se na Štajerskem namenoma Sloven-cev ne pripušča k praksi v politični službi.
Predavanje o jezikovnih razme-rah pri sodiščih in drugih uradih na Sp. Štajerskem. O tej temi je preda-val v soboto na prošnjo društva od-vetniških in notarskih uradnikov v celjskem Narodnem domu odvetniški kandidat dr. Josip Zdolšek. Čla-nov društva je bilo malo navzočih, pač pa je prišlo precej drugega ob-činstva. Dr. Zdolšek je v svojem predavanju posebno poudarjal, kako do-sledno prezirajo nemški sodni urad-niki Pražakove jezikovne odredbe in kako podpirata justični minister dr. Hochenburger in predsednik Pitreich ta odpor nemških sodnikov, ki bi bil v vsaki drugi pravno urejeni državi nemogoč. Še slabše so pa razmere pri političnih oblastih. V debato so posegli gg. Z a 1 o ž n i k, dr. V r e č -ko in dr. Kukovec. Poudarjalo se je, da moramo opustiti pri uradih tuđi vsako zasebno nemško občeva-nje z uradniki. Ti služijo pri nas Slo-vencih in morajo z nami kot s svojimi kruhođajalci tuđi zasebno govoriti slovenski.
Iz Celia. Pri našem okrajnem glavarstvu imajo očividno zelo veliko časa. Seveda, potrebne in nujne zadeve lahko čakajo pol stoletja na rešitev, da se le ugodi nemškonacijo-nalnim in raznim slovenskoklerikal-nim kverulantom glede raznih občin-skih volitev. V Dramljah služi za faj-moštra neki Ogrizek, ki bi dobil ta-mošnjo občino rad za vsako ceno pod svojo komando. Zato ni le pri celjski sodniji temveč tuđi pri glavarstvu stalen gost. Kakor čujemo, imajo na glavarstvu za tega večnega kveru-lanta in nemirneža jako poslušna uše-sa in šikanirajo občinskega tajnika in župana glede občinskih volitev kolikor moreio. Tako ubijajo na glavarstvu zakotnemu fajmoštru na ljubo dragoceni čas in dražijo po nepotreb-nem drameljsko prebivalstvo. Skandal!
Iz Celia. (DruStvene vesti.) Narodna čitalnica priredi v soboto, dne 9. maja zvečer v svojih društvenih prostorih predavanje o petstoletnici zadnjega slovenskega ustoličenja koroških voivod. — Slavnost petstoletnice ost oličen Ja priredi celjska narodna društva v nedeljo, dne 17. maj-nika. — Društvo slov. odvet-nikov in jfloUrskU uradui-
k o v daje vsa potrebna pojasnila glede volitev delegatov za glavni zbor občega pokojninskega zavoda v Gradcu. Vpoštev priđe skupina D (svobodni poklici). — D i j a š k i k u-hinji je dar oval dr. Janko Babnik, ministerijalni svetnik na Dunaju mesto venca na krsto umrlega trg. Kav-čiča 20 K. Pisama dr. Kalana v Celju je nakazala 25 K iz kazenske zadeve Juhart ca Hanžič.— Učiteljsko društvo za celjski o k r a j zboruje v nedeljo 3. majnika ob 11. uri dopoldne v celjski okoliški soli. Popoldan izlet po dogovoru. — Slovensko delavsko pod-porno društvo ima v nedeljo, dne 3. maja ob 2. popoldne pri Confi-dentiju v Zavodni svoj redni občni zbor, združen z majevo slavnostjo. Po občnem zboru govori dr. Josip M a n d i č iz Trsta o organizaciji slovenskega delavstva.
Iz Konjic poročajo »Marb. Zeit.«, da so si ondotni nemškutarji močno v laseh zaradi volitev v okrajni za-stop.
Iz Št. Petra v Slov. dolini. Seda-nji leseni most čez Savinjo pri Grob-1JI se bo nadomestil z železnim. Z gradnjo se bode že letos pričelo. De-Io je dobila tvrdka Waagner, Biro in Kurz iz Gradca.
Drobne novice. Strel v orož-niško kasarno. Porocali smo, da je nekdo 11. aprila ponoći ustrelil skozi okno v orožniško kasarno pri Sv. Marjeti pri Moškanjcih. Zaprli so sedaj hlapca Tomažiča, ki ga dolže tega dejanja. — V S k a 1 c a h pri K o n j i c a h je zgorela viničarija ve-leposestnika Franca Dobnika. Škoda je krita z zavarovalnino. — Iz Celja. V konkurzu je Marija Tabor, lastnica trgovine z moško oble-ko. Začasni upravitelj konkurzne mase je odvetnik dr. Josip Karlov-šek.
Korošho.
Napad na osebni vlak. V blizini Podravelj je naenkrat. ko je vozil mimo osebni vlak, padel strel. Domne-va se, da je napadalec streljal z re-volverjem. Kroglja je zadela poštni voz, zdrobila, okno ter so kosci stekla ranili poštnega uradnika na obrazu. Kroglja pa je morala odskočiti od stekla, kajti najti se je v vozu ni moglo. — Orožništvo išče vneto sto-rilca, a do sedaj se še ni posrećilo, ga dobiti.
Železniška nesreća. V blizini Beljaka je skočilo včeraj zvečer deset voz tovorniškega vlaka turske železnice s tira. Ob 11. ponoći pri-spel je na mesto nesreće pomožni vlak iz Beljaka ter se je promet vz-držal na ta način, da so potniki iz enega vlaka prestopali v drugega. Radi tega imajo vsi turski vlaki znatne zamude. Danes dopoldne bo tir zopet v redu ter promet norma-len. Nesreča ni zahtevala nobene člo-veške žrtve.
Nevarni poizkusi. Brivski vaje-nec Sostarič v Beljaku izvedel je pred par dnevi o neprijetnem prašku, ki učinkuje na kožo dražimo. Mislil si je, da mora tuđi on si preskrbeti tak prašek, da bo ž njim ponagajal drugim. Iskal je prašek po vseh trgo-vinah, kjer je upal, da ga dobi. V soboto se mu je končno posrećilo, najbrže vsled nesporazumljenja, da je dobil neki prašek. Zvečer se je za-klenil v svojo sobo ter delal s praškom razne poiskuse, a pravega učinka ni imel. Ko je zopet poskušal in poskušal mu je prašek.z moćnim pokoni eksplodiral. Pri eksploziji pobile so se sipe na oknu ter popadali kosci stekla na cesto. Nesrečni de-ček, ki se je nevedoma igral s smod-nikom, zadobil je težke opekline po obrazu. V nedeljo so ga prepeljali y belnišnico ter se boje, da izgubi oči in tuđi po ostalem obrazu, kjer ima polno smodnikovih drobcev pod kožo, zadobil je težke poškordbe.
Drobne novice. O b e s i 1 se je v Vetrinjah na nekem drevesu iz ne-znanega vzroka 341etni kamnoseški pomočnik Fran Cvenkelj. — Izgi-n i 1 a j e v B e 1 j a ku iz hise svoje matere 191etna Kristina Majcen. S >seboj je vzela nek star poročni pr-stan ter še neki drugi zlati prstan z rdečim kamnom. Domneva se, da je dekle oba prstana prodalo, samo da dobi dovelj denarja, da se je lahko odpeljalo. Na ovadbo njene matere je orožništvo uvedlo dalekosežno po-izvedovanje, ki pa do sedaj ni imelo nobenega uspeha.
Primorsko.
Deželnozborske volitve v  Istri.
Pri prihodnjih volitvah v mesecu ju-niju bodo kandidirali za kmečko skupino sodnik okraja Buzet, Poreč in Matavun prejšnji poslanec c. kr. potovalnl učitelj y Buzetu g. Sancin in župnik v bližnji fari Buzeta gosp. Četvar. X sploSni kuriji bo kandidl-
91 Ste*.
.SLOVENSKI NAROD*, One 22. aprila 1914.
Stran 3.
ral z. dr. Milič, predstojnfc okr. sodi-§£a v Buzetu. Ker ie g. dr. Milič zelo priljubljen, je njegova izvolitev zago-tovljena. V vseh teh trch okrajih zmagajo zanesljivo vsi trlje Hrvatje.
Celokupno slovensko goriško akademično dljaštvo priredi manife-stacijsko zborovanje v nedeljo, 26. t hl ob 10. dopoldne v dvorani >Tr-govskega doma«. Na dnevnem redu ft: »Poslednji dogodki in naše vse-CtčiliSko vprašanje« in »Naše narodne zahteve«. Goriška slovenska javnost se opozarja, da se tega vele-važnega zborovanja polnoštevilno udeleži.
Poskušeo samomor ravnatelja linolejske tovarne. V svoji pisarni v ulici di S. Andrea v Trstu poskusil |e izvršiti komercijalni ravnatelj linolejske tovarne Rudolf M. Hoffmann samomor. Pognal si je v sence iz re-volverja dve kroglji. Na pomoč so prihiteli težko ranjenemj uhnični ravnatelj in uradniki tovarne Prepe-Ijali so samomorilca v avtoinobilu v deželno bolnišnico. Zdravniki, njim na čelu dr. Oliani poskusili so resiti nesrečneža smrti z operacijo, ven-dar pa je njegov položaj brezupen, ker se do sedaj še ni posrećilo odstraniti kroglje. Rudolf M. Hoffmann je že enajst le* v službi Iinolejske ro-varne ter vživa med uradniškimi krogi in tuđi v splošnem veliko za-apanfe. V februarju lanskega leta je bil iz centralnega podjetja na Duncju premeščen v Trst. Vzrok poskušene-fa samomora je baje nevrastenija.
Tatvine na parniku »Vindobo-na«. Predsnočnjim ponoči se je vti-hotapil neki tat na krov Lloydovega parnika »Vindohona« ter ukradel iz kajute Mihaela Benkovca obleko, vredno 50 K, iz kajute Ivana Beračka za zlato uro z zlato verižico v skupni vrednosti 130 K. Oba okradenca 5ta tatvino naznanila policiju ki je po daljšem poizvedovanju aretirala so-barja istega parnika, 19letnega Karla Tociaja. Dokazati se aretirancu še ni moglo, da je on izvršil tatvino.
Krvav pretep na odprtem morju. Na parniku »Sofija Hohenberg«. ki je last družbe »Austro - Americane« vnel se je prepir med dvema Dalma-tincema. Perosom in ViČićem. Med prepirom je hotel Vičić udariti Pe-rosa z železnim drogom, a mu ga je ta iztrgal iz rok ter vrgel v morje. Nato je pa pograbil Peros težko sčet, ki se rabi za. snaženje krova ter udaril ViČića tako po glavi, da se je ta brezzavesten zgrudiL Na parniku fiužbujoči zdravnik je konstatiral, da so se vsled silnih udarcev Vičiću pretresli možgani. Ko je dospel včeraj parnik ^Sofija Hohenberg« v tržaško pristanišče, oddali so Vičića v bolniš-meo, Perosa pa so oddali deželnemu sodišču.
JavTia zahvala. Šolsko vodstvo Ciril-Metodove sole pri Sv. Jakobu v Trstu se zahvaljuje iekarni Trn-fcoczv v Ljubljani za velikodušen dar zdravilnih pripomočkov za šol-«ko lekamo. — Šolsko vodstvo.
Stavka pristaniških delavcev v Reki. Na Reki je prenehalo z delom 250 delavcev Špedic. firme Schen-ker <k Co. in avstrijskega Lloyda. Obe podjetji sta se obrnili do v pri-stanisču zasidranih angleških ladij, *aj posodiio te svoje delavce, a An-gleži nišo mogli pripraviti svojih de-Javcev do tega, da bi ti prevzeli delo ter taiko delali konkurenco domaćim delavcem.
Drobne novice. Otrok zadobil težke opekline. Včeraj popoldne so pripeljali iz tržaške okolice v bolnišnico v Trstu Sletno Antonijo Cosloi, ki je imela po celem telesu težke opekline. Po izpovedi staršev je de-kletce prišlo ognju preblizu, obleka se je vnela ter je otrok dobil opekline. Ob petih popoldne je otrok vsled zadobljenih poškodb umri. — Po-skušen samomor. V deželno bolnišnico v Trstu so pripeljali 28Ietnega bančnega uradnika Jakoba Mikocza iz Roke. ki se je hotel pri Nabrežini nsmrtiti s strelom iz revolverja, a se ie zadel le v lice. — Pri delu se je ponesrečil v Rojanu ZOletni delavec Dominik Banolini. ki mu je pri nakla-danju na voz padel na glavo kos lesa. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Z ugljikom si je hotela končati življenje 331erna Ana Siberna v Trstu. Prižgala je oglje ter vdihavala plin. Domaćini so to opazili, poklicali re-silno postajo ki je samomorilko resila. Pustili so jo v domaći oskrbi. — h neznanega vzroka je pil 161etni di-i*k Vitor Ostrogović v Trstu precej koncentrirane octove kisline. Zdravnik rešilne postaje je nudil nesrečne-ru prvo pomoć ter mu izpral želo-dec, nato pa so ga prepeljali na opa-zovalni oddelek splošne deželne bol-nišnice. — Na Piazza Grande v Trstu Dostal je blažen neki mož, ki je s svojim nastopom vzbudil pozornost mimoidoćih. Neki stražnik ga je pe-Ijai na policijo, kjer se je dognalo, da ie blaznež 381etni Ivan Riesner, ki je ivejšnji dan dospel v Trst s parni-iook »Ubooia«. batl ie pri sebi okrog
300 K in oštro nabasan revolver. Oddali so sa na opazovalni oddelek deželne bolnišnice.
Dnevne vesti.
+ Dežetaazborska kaadidatvra namesto umrlega potl. Ko&aka. Kle-rikalci nameravajo kandidirati namesto umrlega posl. Košaka litijske-ga župana Brica ali pa fin. svetnika dr. JanežiČa. Na dan sv. Florijana se vrši zaupni shod.
-f Državnozborska volitev na Notranjskem. Iz Slavine se nam piše: Ravno za državnozborske volitve je dobila naša lepa obćina priliko, da spozna klerikalno zlobnost in nasilnost pa vladno pristranost in samo po sebi se razume, da si borno ta nauk dobro zapomnili in 19. maja glasovali za neodvisnega kandidata postojnskega župana g. Jos. Lavren-čića. Slavinski obćani, vprašamo vas, ali je že kdaj kak klerikalni poslanec kaj prida storil za našo obćino? Še nobeden nić. Še tišti nišo nić storili, ki so imeli kaj veljave, kaj nam je pa Še prićakovati od Šusteršičevega ki-movca dr. Pogaćnika, si vsak lahko misli, kdor ni padel na glavo. Na-sprotno pa poznamo vsi neodvisnega kandidata g. JosipaLavren-ć i ć a že dolgo let. Poznamo ga oseb-no in vemo, da je zanesljiv in nad vse delaven mož in vidimo tu-di, s kako iskreno vnemo posveča zdaj kot župan vse svoje moći postojnski ob-čini. Župan Lavrenćić je mož, ki ga lahko volimo za poslanca v zavesti, da bo krepko zastopal naše koristi. Saj se je že zdaj, ko ni imel nobenih dolžnosti do nas, zelo energično za-vzel, naj se uvrsti cesta, ki pelje čez Koče v Slavino, med deželne ceste. Posebno zdaj, ko je dež. odbor poka-zal naši občini svoje sovraštvo, je naša Častna dolžnost, da nastopimo pri volitvi dne 19. maja kakor en mož in da oddamo svoje glasove po-stojnskemu županu g. Josipu Lavrenciču.
— Nemci so skusali pridobiti Hrvate in Srbe proti Slovencem! »Agramer Tagblatt«, ki je znan kot veleresen list. javlja: »Nekega dne pod Cuvajevim komisarijatom se je z nemškoavstriiske strani skušalo stopiti v zvezo s hrvatski mi poiitiki v svrho. da bi se pripravila pot nem-sko-hrvatsk! zvezi proti Madžarom. Bilo je to baš v času. ko se je tako hrupno proslavljalo nemško-madžar-<;ko pobratimstvo proti Slovanom. Seveda so Nemci tu pri nas prav pre-vidno sondirali: Nemci bi bili pripravljeni Hrvate in Srbe podpiratl proti Madžarom, za to pa bi se morali Hrvati in Srbi odpovedati vsake-ga podpiranja Slovencev. In v tem slučaju bi seveda tuđi Trst pripadal k nemšjki interesni sferi. Jlo je torej za Adrijo. Sondiranje v Zagrebu pa se je završilo neugodno, na kar sof kakor se zdi, za vedno pokopali nacrt o nemško-hrvatskem sporazumu proti Madžarom, ki je bil sprožen od nemško-avstrijske strani.« — Kakor se vidi. že Nemci obupavaiot da hi mogli Slovence poraziti in pogaziti tako temeljito, da bi pot em lahko zgradili nemški most do Adrije. Zato bi radi Slovence odvojili od ostalih Jugoslovanov. računajoč na :o. 1a bi potem Slovenci osamljeni ne nogli več z uspehom kljubovati nemf crnu navalu in bi morali pre;e ali ^ieje podleći nemški premoći. Toda tem računu so se korenito zmotifi. u^o-slovansko edinstvo pač ni rrazna fraza. Nemški nacrt bi se morJa dal uresničiti v prošlosti, ko še zavest narodne skupnosti med Jugoslovani ni bila tako moćna, dandanes pa je ta nacrt že zategadelj nem )gol\ ker se Hrvati in Srbi prav dobro zave-dajof da bi nemški moloh takoj pose-gel po njih, čim bi v svojem Tclodcu prebavil slovenskega njihovega brata.
-f- Šturm na delu. župnik iz ljubljanske okolice, ki pa ni naš somišije-nik, nam piše: *-Dasi nisem vaš so-mišljenik. vendar sem prepričan, da boste te vrstice objavili, 1.. ker jih narekuje čisto narodno ogorčenje. 2. pa, ker ste započeli boi proti sistematični germanizaciji, ki se izvaja na ljubljanskem okrajnem sodišču, od-kar je tu zasedel mesto predstojnika poturica Šturm. Stvar je ta-le: Kot voditelji matrik smo župniki v stalni zvezi s sodiščem. katerernu moramo v gotovih rokih sporočati, kdo je M rojen. kdo je umri v župniji itrf. Tiskovine za ta sporocila preskrMjiMr seveda sodišče. Te tiskovine so bile dolga leta čisto slovenske ali pa vsaj dvojezične, izpolnjevali pa smo jih vedno izključno v slovenskem jeziku. V zadnjem času pa smo opažali, da nam vedno češče prihajajo čisto nemške tiskovine. Sprva smo menin, da je to samo pomota, zato navađno nismo dosledno vračali, marveč smo jih izpolnili slovensko. Cim pa ie časopisje razkrilo »delovanje« sod-nega predstojnika šturma, smo biD Ukoj m tuno* <U poiUiasie mb»
ških tiskovni bi slučaina pomota, marveč da tiči v tem preračunjen sistem. Zato smo tuđi takoj vedeli, ka) je nam storiti. Nedavno tega sem zo-pet dobil v izpolnitev čisto nem&ko smrtovnica Nemudoma sem jo vrnil z opazko, da zahtevam slovensko tiskovino. In tako so storili, koiikor mi je znano, vsi župniki v ljubljanski okolici. Sturm je dobil vrnene vse nemške tiskovine in će bo hotel imeti od župnih uradov odgovor, bo se že moral poslužiti slovenskega jezika, ki mu v zadnjtm času tako smrdi. Ni slovenskih tiskovin! Ta bi bila lepa, da bi nas Slovence že vsaka poturica smel žaliti in briskirati!« — Prav radi smo dali prostor temu dopisu, ki nam spričuje, da narodno častvo še tuđi pri naši duhovŠčini ni popolno-ma zamrlo. Iz dopisa je razvidno, da hoće Šturm že za dopisivanje med sodiščem in župnimi uradi uvesti — notranji uradni jezik. Memla res ni mož pri popolnoma zdravi pameti!
+ Klerikalna agitacija za Izseije-vanje v Slavonijo. Predzadnji »Domoljub« vabi slovenske kmetovalce, naj se izselijo v Slavonijo ter slika to deželo kot nek^-o obljubljeno deže-lo. Zadnji »1v          b« pa popisuje to
obljubljeno c.          Najprvo govori o
Ofirski in prav ; *■ • rgovina s kmetij-skimi pridelki iii i živino pa gre vsa skozi judovske roke. Ljudstvo nima od ^voe zemlje drusega, nego trdo delo ... Na lirvatskem in v Slavoniji, kl ju tišCi madžarska pest, ni mnogo bol]še.« »Domoljub« še pristavlja: »Pri nas v mnogo slabših razme-rah kmet po malem napreduje . . .« Torej hočejo klerikalci napoditi naše kmete iz Kranjske v Slavonijo, ki jo tišči madžarska pest in kjer ni mnogo boljše nego na Ogrskem, kjer ljudstvo nima od svoje zemlje drugega, nego trdo delo. Klerikalci so se torej sami izdali, da jim ne gre za drugega, nego za umazano špekulacijo, ker hočejo gotovi klerikalni krogi zaslužiti lepe tisočake na provizijah. »Domoljub« svari pred izseljevanjem v Ameriko. Gotovo pa je, da je boljše, če se naš kmet izseli v Ameriko. Ta izselitev ni trajna, marveč le zacas-na. In denar, ki si ga prihrani izselje-nec v Ameriki, priđe zopet nazaj v domovino. Dočim bi bilo pa izselje-vanje v Slavonijo trajno, kar bi po-vzročilo, da bi kmetovalci v domovini prodali svoja zemljišta, ki bi jih brezdvomno nakupili nemški kolonisti. Naši klerikalci. ki imajo gospodstvo v deželi, naj bi raje naučili našega metovalca racijonamega polje-delstva. Toda žal. da poznajo klerikalni voditelji le racijonalno klerikalno politiko!
4- Avstrijskj vinarskl kongres bo letos meseca septembra v Gorici. Za prireditev tega kongresa fe se-stavljen poseben odbor 25 Članov. dajni krogi tuđi pri ti priliki Slovence Vazume se samo ob sebi. da so mero-po možnosti prezrli. V odboru je 11 Italijanov. 8 Nemcev. le 5 Slovencev in en Hrvat Iz Štajerske in iz Kranjske, ki spadala vendar med večje vinorodne dežele, ni nihče poklican v *a odbor, v katerem sedi pač več živlnorejskih strokovnjakov, docim v njem ni več znanih vinorejskih stro-kovnjakov. Kongres se bo vršil v Gorici, torei v deželi. kjer je ravno slovensko prebivalstvo največ peča z vinnrejo in namenjen ie v prvi vrsti južnim deželam. torej tištim, kjer je velika većina vmoreje v slovenskih rokah — a v odboru imajo Lahi in Nemci vse v rokah. Razume se ob sebi. da bi laska in nemška razprav-Ijanja ne imela nobenega pomena za slovensko prebivalstvo. Slovenci, tako upamo. si kaj takega pač ne bo-do pustili dopasti.
-r- Otvorltev belokraniske že-leznice. K?Vor nam brzojavljajo iz Novega mesta . je otvoritev belo-kranjske železnice definitivno dolo-čena na dan 23. maja.
+ Imenovanje. Q. Ivan Zagore, c. kr. orož. stražmojster je imenovan sodnim kancelistom v Višnji gori.
—  »Đranibor« ima jutri v petek, dne 24. aprila važno sejo zvečer ob 8. v posebni sobi restavracije »Zlatorog«. Ker so vabljene k seji tuđi   za-stopnice drugih narodnih društev, je tem   bolj    dolžnost    »Braniborovih« odbornikov. da se seje udeleže.
—  Proslava  srbskega   prirodo-/nanca. Danes, v četrtek, se    je v Bel^radu vršila skupna svečana seja Srbske kraljevske akademije in bel-^raiskega vseučilišča v spomin sto-letnicc roistva   dr. Josipa   Pančića, osnr>\ateUa   srbskega    prirodoznan-stva. »Matica Slovenska« je svečanost brzojavno pozdravila.
—  Nevarao le obotei po vsi slovenski    domovini    znani    upokojeni uradnik banke »Slavile« in simpatični pisatel] g. Vatroslav H o 1 r.
—   iMfbviiU   mm lliibHaiiw gradu. Ko sem pretekle dni postopal po ulicah slovenske prcstolntce, kra-del čas ljabemu bogu in na debelo po-žiral ćele oblake prahu,   ki ga je bil prinesel k nam pravi  afriiki samum isravM   m Sahirtki   Ptttinli,   im
ustavi mahom prisrtna ljubljanska srajca in me nahnili:* Ti krakovska raogočnost! Sv. Juri spe v deželo. Đode-li letos v Ljubljano prijezdil na konju ali na kobili? Ljuba duša, sem deial, jaz sicer vem, koliko je sedem svetih zakramentov in ćelo koliko časa je trajala tridesetletna vojska; toda vprašanje, ki si mi je zastavil, je zamc nerazrešljivo. Pač pa sem čul, kar pripovedujejo moji ožji rojaki iz-pod sv. Janeza zvonu, njihovi sosed-je iz »strgane fare« in pa prijatelji iz župe nebeškega ključarja, da prijezdi kapadocijski junak dne 26. t. m., to je prinodnjo nedeljo na Ljubljanski grad, kjer pozove našega »lintverna« »na junački rnejdaiv*. Tam ti je ugodna prilika, da udejstviš na licu mesta, kako žival in kake pasmine bo jahal naš slovanski vitez. — Bi že; toda predno se uspnem na gorostasno visino, — pomisli: 364 metrov meri, — omagam izvestno in lahko bi poginil lakote in žeje, kar me bog varuj in ugodnik njegov sv. Juri. Ali, Če bi se dobilo gori kako okrepilo, malo mo-krega in kaj za pod zob, no, potem bi kar nič ne pomišljal in šel gori v božjem imenu. Da mi boga znaš, brate, prazen je tvoj strah, zavrnil sem jaz. Vedi, da sta sv. solunska brata in njiju pobratim sv. Juri vdinjala vse cirilmetodarske punce šentpeterske. trnovske, krakovske in šentjakobske, ki bodo vršile ta dan na Gradu samaritanski posel. Točile bodo gori izboren trtni sok in budjevisko pivo; po-stregle ti po slovanskem običaju s hlebom in solio, gnatjo in kranjsko klobaso; niti ne bos pogrešal pristnih grajskih štrukljev, slaščic in raznih zakuskov, da ne omenim še poma-ranč, rožičev in tržaskih fig; svojemu srčkanemu dekletu lahko nakupiš »odpustka«, pozabavaš se z njim v menežariji in če si bolan, ti nudi »latinska kuharica« nebroj lekov proti vsakojakim znanim in neznanim, no-tranjim in zunanjim boleznim! Pridi torej in privedi sabo mnogo lačnih in žejnih znancev! — A, če je pa tako, no, potem se gotovo vidiva v nedeljo na »grajskem žegnanju«. Zdravo! — Harambaša.
—    Občekoristna     zadruga    za stavbe in stanovanja v Ljubljani ima
svoj občni zbor v ponedeljek 27. aprila ob 8. zvečer v restavraciji »pri Roži«.
—     Izletnikom    v    uvaževanje.
Ljubljančani znosijo vsako nedeljo !epe denarce v okoličanske gostilne. Napravijo lep izlet in se gredo nato okrepčat sem in tja Priporočamo jim, naj podpirajo napredne gostilne. kjer dobe izvrstno pijaco in jed in se jim tuđi ni bati, da bi jih kak klerika-lec napadel s psovkami, kot se je pred kratkim zgodilo v neki klerikalni gostilni na Posavju. Naprednih go-stiln je dovolj povsod, vsak jih pozna in če se jih klerikalci dosledno izogi-bajo, pa mi ne borno hodili vanje? Praktično naj pokaže vsak, da pod-pira svojega pristaša.
— Slikar Maksim Gaspari je raz-stavil   v izložbenem   oknu Narodne knjigarne dve ljubeznivi žanrski sli-ki, ki jima je vzeta snov iz narodnecra življenja. Prva predstavlja sredi zimske krajine kmečko znamenje,   pred katerim molita   dve kmetici v debelih, rožastih kožuhih.    Na   drugi   se vračajo od krsta:    Babica z detetem in boter in botrica; vsi so pristni naši ljudje v nosi in fizignomiji. In ^aiaj je ponizna    cerkvica    na valujočem polju. — V obeh slikah se je pokazni Gaspari iznova tipičnega kranjskega poeta-slikarja, ki se je tako zelo pri-Ijubil   slovenski   publiki.   Tn zato ni dvoma, da se kmalu najde kupee, ki ljubi našo umetnost in slikarje.
Ka] ie z vodovodom v Rožno dolino? Dobili smo lepo cesto, delo-ma že tuđi razsvetljavo in ravnokar zidajo za Potjo v Rožno dolino več novih hiš, tako da ima nova nasel-bina najlepso bodočnost. Prebival-cem pa manjka glavnega, namreč pitne vode. Ko bi bila taka mizerija kje v Rovtah — bi jim bil deželni odbor že davno omislil vodovod, a pred nosom Ljubljane morajo zvesti SusteršiČevi volilci piti kalužo. Na Posavju ima ćelo živina dovolj vode iz mestnega vodovoda, istotako so dobili vodovod v Mostah, baje zaradi Oražma, c. kr. žrebcev in karme-litaric; v Rožni dolini pa menda smatra klerikalna stranka tuđi svoje volilce za manj kot živino. Mestna občina je baje pripravljena, dati vodo iz vodovoda, toda finančno mini-strstvo ne odneha od visoke pristoj-bine, ki jo je Mostam takoj spregle-dala. VsemogoČna S. L. S. bi bila lahko že zdavno izposlovala ta popust. Sicer pa tuđi za Ljubljano ne more biti vseeno, ako izbruhne v Rožni dolini v poletju kaka epidemija zaradi slabe vode.
Umri ]• v Spodnjl Siški gopod Avgust K r i ž a j, c- kr. finančne straže kotnisar v pok. Pogreb bo jutri ob 5. uri popoldne. N. v m. p.!
Tatviaa. Tovarniškemu delavcu *FraiMi Prosenu   is Zgornje SiJkt  Je
ukradel do sedaj še neznan tat iz njegove spalnice srebrno žepno uro in 12 robeev.
Težka počkodba. V Štepanji vaši je v soboto neki kovaški pomoćnik v prepiru s posestnikom Leopoldora Mehletom tega zabodel z nožem. Mehle je zadobil več resnih ran.
Osebne vesti. Anton Levec, c. kr. višjesodni svetnik v p. otvori v Kra-nju odvetniško pisarno.
Zvit slepar z urami. Okrajnemu sodišču v Idriji je orožništvo izročilo 301etnega potnika Izraela Horšov-skega, ki ga s tiralico radi raznih hu-dodelstev zasledujejo že od leta 1911. V okolici Idrije je ta poštenjak leta 1911 ogoljufal na razne načine več kmetov, katerim je ponujal svojo »zlato« uro, ki je baje stala 60 K za ceno 20 do 17 K. Seveda je za ta zne-sek prodal vedno le manjvredne ure, da, nekemu kmetu iz Krnic prodal je v lep papir zavito uro ćelo za 6 K. Ko je pa kmet doma odvil papir, na-šel je mesto zlate ure — kos mila. Aretiranec je osumljen, da je slične sleparije izvršil tuđi v okolici Cerkna in Tolmina. Horšovski taji svojo iden-titeto s tem sleparjem.
Požar v gazdu. Včeraj dopoldne okoli 10. ure se je razglasila vest po Kropi, da gori na Lazih. Hitro so se zbrali vsi možki skupa} ter pohiteli gasit. Vzeli so s seboj sekire, motike in krampe. Bilo so uverjeni, da bodo ogenj takoj pogasili, toda to se jim je posrećilo sele po preteku treh ur na-pornega dela. Kjer vode ni bilo blizu, so morali nanositi prst in zasekati preseke. Dokler ni bilo orožnikov in gosp. župana na lice mesta, je preskr-bel vse potrebno gosp. Ivan Ma-gusar za omejitev požara, ki se je z velikansko naglico širil. Poslali smo za. pomoć v bližnjo vas, to je v Kamno gorico, toda čakali smo za-stonj; najbrže se ondotnemu županu ni kaj posebno mudilo. Pri gašenju ognja je oviral mnogo moćni veter, tako, da je zanašal ogenj in je vcasih na večjih krajih naenkrat gorelo ter so bili gasilci večkrat v veliki nevar-nosti. Vzrok požara je zažiganje ho-ste in listja, ki so ga bili pograbili na Lazu, tik gozda^ in sicer skozi deklo gosp. Franca S o 1 a r ] a, Mariiano Potočnikovo.
Izlet na Brionske otoke se vrsi 5. in 6. majnika. Opozarjamo občin-stvo, zlasti pa gostilničarje na toza-devni današnji inserat.
Grand cirkus International A. Kratevl je nasproti justične palače začel s svojimi predstavami in si pri-dobi brez dvoma simpatije občin-siva. To ni kak reklamni ali mena-žarijski cirkus, ampak pravi konjski cirkus, ki uživa velik ugled in je znan po ćeli monarhiji. Posebno zanimive so sledeče točke: živi karusel, ki ga izborno vprizarja s 40 konji in petimi velblodi ravnatelj; znameniti jezdec Milanovič s svojim čudovitim konjem »Orlovom«; miss Antoinetta s svojim ljubkim miniaturnim cirkusom; od lični mister Evgenio, zračni gimna-stik, imenovan leteći človek; sestri Klibers, dve ekskvizitni ekvilibrinti-nji; miss Rosalia s svojimi golobi in kakaduji, ki vzbuja povsod največjo pozornost. Dalje so pri cirkusu tuđi izborni klovni, bratje Cavalini, ka-terih akrobatsko prekucevanje je združeno z najboljšimi dovtipi, vzbuja vedno veliko veselost. Sploh je cirkus tako vsestransko dober in za-baven, da zasluži pozornost ob-činstva.
Vojak zblaznel. Od c. kr. semkaj došlega 31. domobranskega pešpolka so nekega prostaka že pogrešali par dni in ga tuđi iskali. Včeraj so ga pa dobili na Golovcu otroci in ko so ga jeli povpraševati to in ono je vstal ter jih začel poditi z bodalom. Ko je zadevo nekdo naznanil v domobranski vojašnici, je prišla ponj patrulja,
—  kateri se pa ni nič kaj rad uklonil,
—  ga je zvezala in odvedla v vojaš-nico. Bil je to namreč preje omenjeni pogrešani prostak. Siromaku se je bil omračil um
Javno nasilstvo. 261etni hlapec Edvard Oblak se ga je bil te dni malo preveč privoščil, vsled cesar so mu ponoči uhajali premoćni glasovi. Stražnik ga je na Martinovi cesti ustavil ter ga opozoril na noćni mir. Oblak se pa opominu ni pokoril, na-kar ga je stražnik aretoval. Pri tem mu je Oblak napovedal napačno ime. Med potjo je pa Oblaku naenkrat zavrela kri ter butnil s pestjo stražnika po glavi. Nastal je »dvoboj«, pri ka-terem je aretovanec hotel odvezati stražniku sabljo, ker pa tega ni dose-gel, je pobegnil. Drugo jutro ga je straža aretovala na domu ter ga iz-ročila deželnemu sodišču.
Nezgoda. Mizarski vajenec Anton Rudi je bil v tovani zaposlen pri stroju za obdelavanje modelov. Pri tem je pri šel z desno roko v stroj, kateri mu jo je tako poškodoval, da je moral iskati zdravniške pomoći v deželni bolnici.
Kap ie zadela, kakor smo včeraj poročali, mestnega delavca Martina Oaleta. Oale pa Se ni umri, kakoc sojo pomotoma poročalL
Stran 4.
•&OVENSKI NAROD*, te 33» aprila 1914.
91. štev.
V rnettn! klavnlcl HubUaaftkl se
le od 5. do 12. aprila zaklalo 66 volov, 3 bike, 5 krav, 88 praŠičev, 185 telet, 18 koštrunov in 130 koriifiev. .Vpeljalo se je 362 kgr mesa, 1 zakta-nega prašiČa, 111 zaklanih telet, 1 kost runa in 35 kozličev.
Na včerajšnjl semen] so prignali 75 glav in sicer 21 volov, 3 krave in 45 prašičev za rejo. Na semenj je prišel med drugimi kupci tuđi nek Tirolec, ki je nakupil 15 volov.
Izgubila se je mlada psića, dolge in riave dlake, z znamko ViČ 42. Naj-ditelj naj jo odda na glavni pošti pošt-nemu asistentu Eppichu.
Đližajo se srečni čas! za one ce-njene čitatelje, ki na podlagi današnje priloge glavnega zastopstva sreč-kovnega oddelka Češke industrijalne banke v Ljubljani naroče izborno skupino 5 srečk na 62 mesečnih obro-kov po 5 K 25 v, oziroma skupino treh srečk na 62 mesečnih obrokov po 3 K 25 v. kajti že en sam glavni dobitek jim odvzame skrb za bodoč-nost, docim se jim v srečnem slučaju zamorejo pripetiti tuđi se nadaljni do-bitki. Mesecni obroki za te izborno izbrane srećke, ki imajo svojo trajno denarno vrednost, so zares nizko nastavljeni, vsled česar je vsakomur, ki hoče na varen način poskusiti svojo srečo s srečkami, dana k temu izvanredno ugodna prilika.
Društvena noznanila.
III. slovenski v se sokolski zlet v Ljubljani 1914. Seja tajniško-časni-karskega odseka se vrši jutri, v pe-tek ob pol 7. uri zvečer v Z vezni sobi; istotam vrši se jutri ob 8. uri zvečer izredna predsedstvena seja. Prosi se polnoštevilne udeležbe.
Sokol I. priredi v nedeljo, dne 26. t. m. pešizlet čez Črnuče. Gameljne v Št. Vid. Povratek ob 8. uri zvečer peš. Zbirališče v društveni sobi. Trg Tabor št. 2. Odhod ob 2. popoldne. — Obenem naznanja Sokol 1., da se vrsi članski sestanek 25. t m. zvečer v gostilni Bončar na Sv.Petra cesti. Iz-roči se bratu Boncarju diploma za v njegovi gostilni nabranih 200 kron. Bratje. udeležite se sestanka in izleta v obilnem številu. Na zdar.
Društva vpokojenih učiteljev ob-čni zbor bo dne 7. maja ob 2. uri popoldne pri Perlesu v Prešernovi ulici.
Unietnost.
Koncert Glas bene Matice dne 22. aprila. Koncertni aparat sam, velika množina pevcev in pevk, obširen orkester in trije solisti, poleg tega prostrana unionska dvorana, polna občinstva spodaj in na galeriji, vse to je napravilo na prvi mah imponujoč vtisk. Cloveka zanese vsa ta vna-njost v neko resno svečanostno raz-položenje. Že na zunaj kaže vse. da imamo posla z važno, stvarno in veliko glasbeno institucijo, ki mora računati pri izvajanjih svojih težkih in obširnih umetniških novosti s to pro-stranostio in množico. Koncert je priče! orkester s skladbo E. Hochreiter-ja »Dioniziška ouvertura.«. Kompo-nist nam je znan iz »Novih Akordov-■< po svojih salonskih valčkih in v zadnjem času tuđi po svojih referatih o glasbi. Njegova ouvertura se giblje v živahnih ritrnih, kaže spretnega in-Strumentatorja in se zlasti med pr-venci naše polagoma se razvijajoče glasbene umetnosti prijetno in s pri-.dom posluša. Po tem uspelem in pri-ličnem uvodu koncerta smo prišli do glavne točke večera, do velike skladbe za tri soliste, za mešan zbor in orkester, do kamate >OIjki<-, ki jo je zložil na Gregorčičevo besedilo av-tor prvega slovenskega oratorija in mnogih daljših in krajših. posvetnih jn duhovnih pesmi, obče cenjeni glas-benik P. Hugolin Sattner. Celotno delo je zgrajeno s solidno tehniko. Ne manjka mu zanimive pisanosti ne v zboru, ne v orkestru, ne manjka mu tuđi temperamenta in moči, do katere se je zlasti povzpelo ob vseli treh koncih. Razdeljena je skladba v tri dele. Povsod se oklepa tesno be-sedila in nam riše to. kar nam spretno in pesniško izražajo Gregorčičeve besede. Spočetka nam riše orkester idilično krajino z oljko. Oljko pozdravi zbor in solisti. V spominu ostane zlasti glasbena slika o groznem splošnem potopu in o usmiljenju božjem, ki mu napravi kone<*. Nad vse skrbna je slika cvetne, ali kakor pravi pesnik, oljčne nedelje v drugem delu. Med kantato je uvrščeno cerk-veno petje in harmonij, da nam je slika službe božje na to nedeljo tem jas-nejša in bližja. S preprostimi pa taki-mi sredstvi, da njih namen vsakdo razume, riše dalje avtor nevihto. Grom buci in žvenk činel nam naznanja udarec strelef ki se zdaj in zdaj iznenada oglasi. Prav srečna in lepa je slika rnilega dežja, ki se vlije na njivo in dobravo, ko je umiril hiini gospodar s sežiganjem blagoslovljene  pijke in i moUtvtio  iwo  neba.
Krepko izraza skladatelj v solistov-ski baritonski partiji in poznefe z »borom konec drugega dela. Tretfi del pričenja s temno, mrtvaško koračnico. Pesnic in sladatelj vidita pred duhom nizko sobo, a sredi nje ne-vzdramno spi med svečami bled mož, ki ga je strudila težka ho|a. Množica ga kropi, želeč mu večnega miru. Kakor so opisi prvega in do konca drugega dela obrnjeni na zunanjo plat, risoč nam spiošni potop, cvetno nedeljo, nevihto, rahli in mili dež, tako se obraća konec kantate v notra-njost. Risanje narave preide zdaj v čustvo, prejde v globino in prinese iž nje mnogo toplo in iskreno občute-nih mest, ki ne morejo ostati brez do-brega vpliva niti na slušalca, ki je z godbo prenasičen in v uživanju glas-be nad mero rafiniran. Koncert je uspel svečano in mogočno. Vsa hvala za to gre v prvi vrsti koncertnemu vodji, za našo glasbo veiezaslužnemu gospodu Mateju Hubadu, ki nam je pripravil in vodil umetniški večer, s kakršnim se druga provincijalna me-sta ne morejo ponašati. Istotako sodi polno priznanje mešanemu zboru Glasbene Matice, ki je ponos Ljubljane in Slovencev, dalje solistom gospe riermsdort-Bilinovi, gospodu Levar-ju, gospodični Severjevi in vojaŠke-mu orkestru, ki je izvršit svojo nalo-go v popolno zadovoljnost. G. Levar je pel čustveno in simpatično. Njegov bariton je sočen in izrazir. Gospo Hermsdorf-Bilinovo imajoLjubljcmča-nje v spominu kot dobro pevko in so jo kot tako z veseljem pozdravili. Gospodična Cereka Severjeva je prijetno presenetila zlasti z bogatim svojim pevskim materijalom. — Od-kritosrčnega priznanja, toplega aplavza se na koncertu ni manjkalo. Po vsakem delu »Oljke < se je moral ljubeznjivi skladatelj opetovano za-hvaljevati na desno in levo. Poklonili so mu tuđi lovorov venec s trobojni-co in ovit z redovniško vrvico. — Koncert je bil dobro obiskan. Videti je bilo zlasti mnogo gostov iz bližnjih krajev. Potekel je animirano in ostane vsem gotovo v lepem in častnem spominu.                                      P.
Književnost.
— Pasijon siovenskega duhovnika — tako bi se morala imenovati knjiga »Škof proti župniku«, ki je pravkar prišla na svetio v »Narodni založbi^ v Ljubljani (cena 1 K). Pre-čuden vtisk je napravila name ta knjižica, ki jo priporočam s temi vr-sticami vsem blagosrčnim Slovencem. Kakor njen junak — ne, imenujem ga rajši trpina — kakor njen trpin, je tuđi ona preganjana. Objavljena pod svobodnim solncem v Ame-riki. je prispela v par sto izvodih preko morja v staro domovino in našla tu sprejem. kakršnega naj se nadeja dandanašnji vsak. kdor govori ali piše resnico. Gola resnica je zapisana v njej in nobene izmišljotine ni vmes; a bila je zaplenjena. Za-pomnimo si! Ali je resnica prepove-dana? Resnice ne govori! — resnice ne piši! A našel se je usmiljen Sama-rijan, ki se je potegnil za preganjano knjižico in izposloval v državnem zboru dovoljenje, da srne iznova iziti in razodeti rojakom. kako se d. ida-našnji ubijajo med nami politici na-sprotniki. — Spominjam se v< vesti o preganjanem kužku; bral sem !o pred več leti v »Vrtcu«. V dno 1uše me je zazeblo, ko sem spr^nljal ubogo žival na njenem trnjevem po-tu; čutil sem vsak udarec, vsak su-nek. vsak pljunek, ki jo je zadel; ogorčenost me je prevzela in jeza na neizprosnega, krutega preganjalca. Prav slična čutila so se mi porajala, čitajočemu knjižico »Skof proti župniku«. Ali je vse to tnogoče? Ali je res že pozabljen Izveličarjev ukaz: -Ljubite se med seboj!<^ na tem bo-do spoznali, da ste moji učenci, ako se ljubite med seboj.« — Ka| pravijo drugi o »pasjonu« slovenskega duhovnika? Srečal sem prijatelja in vprašaf: ^>Ali si bral knjižico »Škof proti župniku ? — Da, bral sem jo,« je bil njegov odgovor, ob tem pa so se mu oči zasvetile in zarosile — »da, bral sem io, a potem nisem mo-gel zaspati vso noč.« — Sešel sem se z uglednim duhovnikom. »Ali ste braJi to in to delce?« »Ko sem pre-jel knjižico »Škof proti župniku«, jel sem jo čitati z zanimanjem in je nisem odloži!, dokler je nisem pre-bral svo do konca; spozna! sem iz nje, da je župnik B. mučenik škofove trme.« — Oovoril sem z rodoljubno gospo o knjižici. Ne smem ponoviti tu. kako se je ona izjavila; opazi! sem, da so se ji v razburjenosti sti-skale pesti. — »Ne sodite, da ne bo-ste sojeni,« je dejal Učenik. Nekdo Je sodil; vzemi knjižico »Skof proti župniku« in beri in uveri se, kako je sodil svojega podrejenega brata* Krutega sodnika je onsodila seđa-njost, še bolj ga obsodi bodočnost, ki se bo čudila temu, kar se Je godilo v imenu Kristusove vere na Slovcn-skem y »tetku avi^et«4 >tote«4-
MdtMem.
N#pobol)*Ulv vlačacar je Anton Mesner. pristojen v Dobrunje. Dne 4. marca je prišel po odgonu v svojo domovinsko občino, a takoj jo je od-kuril v Ljubljane kamor ima prepo-vedan povratek. Tu je šel v neko žganjarijo se malo okrepčat, na to je pa začel takoj z beračenjem, zakar je bil aretovan. Nekaj časa je šel mir-uo s stražnikom, hipoma se je pa obrnil in ga sunil s pestjo v smeri že-lodca tako, da je postalo stražniku slabo. S pomočjo drugega stražnika se je posrečilo vzlic temu, da se je vrgel na tla in bil okrog sebe, ga ukrotiti in odpeljati v zapor. Sodišče ga je obsodilo na 11 mesecev težke ječft.
Slabo obeta Vencelj Smrdelj iz Št. Petra. Je dobro 15 let star, a ze-lo hudoben dečko. Vzlic resnim oče-tovskim opominom mu za resno delo ni mar in se najraje okoli potepa. Ko ga je nekoć oče, ki je čevljar, zopet svaril, naj se poprime dela, je to fan-ta tako pogrelo, da mu je zagrozil, da mu bo nišo zažgal, česar se je oče bolj ustrašil, ker je fant od hiše pobegnil, po noći pa je hodil pod oče-tovo okno razgrajat. Sodišče je ma-lopridneža obsodilo na 8 mesecev težke ječe.
Dobro je »pust« pobodel ćelavca Ferdinanda Tušarja iz Stare vaši. Prišel je namreč na pustni večer raz-grajat pred nišo svoje sestre Ivan Tušar, ker pa vzlic svarjenja gostije Katarine Bogataj le ni odnehal, ga je ta, da bi ga odpodila, udarila parkrat s palico. To je dalo povod, da je pri-čel Tušar metati kamenje v okno in groziti, da bo vse poklal. Kasneje je pa s kamenji pobil tuđi dve sipi pri oknu svoje sestrične ter tuđi tej zagrozil, da jo zakolje. Umevno je, da so bile vse ženske v hiši v velikcm strahu pred obdolžencem. Vzlic iz-povedeb prič, da je bil do ćela pijan, ni verjelo sodišče obdolžencu in ga obsodilo na 6 mesecev težke ječe.
Drzen uzmovič je dobro 20 let stari rudar Jožef Štemberger v Top-licah. Stanoval je s štirimi svojinii to-variši v eni isti sobi, in ker imajo taki Ijudje utrujeni od napornega dnevnega dela trdno spanje, vporab-!jal je noči v svoje tatinske namene. Tako je neko noč vzel nekemu svojemu sodelavcu iz miže 110 K in 2 Mebrni uri, potenrzopet v presledkih na enak način enemu 110 K, druge-mu 120 K in tretjemu denarnico z \H kronami 62 vin. Od vseh izvršenih tatvin je samo to poslednjo prizni»l. Oelavcu Jožefu Kepi je iz zimske suknje, katero mu je t a dal vsled utrujenosti in bolehnosti na poni. c-a K> malo ponese, izmaknil 60 K. To tatvino je Kepa še le doma zapazil. Razkošno življenje in okoliščina, da je denar proč odpošiljal in si nahavil novo obleko, je .bilo povod, da so sto-rilca zasledili. Sodišče ga je obsod:!o na 7 mesecev težke ječe.
Svojo ljubico staršem odpefial. Na Nemškem se je seznanila 171eina Rozalija Miiller, liči Kristana in Neže MiiHer iz Bele peči, z zloglasnim Francetom Seinerjem, Čevljarskim pnnr čnikom iz Kaindorfa na Štajer-skem doma. Potikala sta se nekpj časa po svetu, dokler ni bil Seiner v Stelnacku na Predalskem aretrvan. Po sodnem posredovanju je prišla pa mati po dekleta in jo odvedla domu. Ko je bil Seiner prost, pojavi! se je v Beli peči pri dekletovih starših, da bi mu ti dovolili dekleta poročiti. A njen oče ga je prav pošteno ozmer-ial in mu pokazal duri. A obdolženec »e b:l do drugega dne skrit v hi£i, tc*r je drugo jutro odšel. Za ni'm je sla pa tuđi še tišti dan njegova ljubica. Mahnila sta jo proti Pomclji, kjcr sta bila ustavljena. Seinetia so izročili v sodni zapor v Kranjski gori, dekleta pa odposlali domov. Seiner teče priznati, da je on dekleta preRovoril, da je šla za njim ter sta jo mislila mahniti na Kalijansko. Sod!šće je malopridneža obsodilo na 4 tnesece težke JeCe.
fzpred okrožnega sodISCa v Novetn mestu.
Birčenska    »okcet«   pred sodlščem.
Birčna vas — prva postaja ob novi progi — je dala sodišču in orož-ništvu dosti opravka. Kakor znano, so se tam bile velike bitke z revol-verji in s koli; enega so spravili na oni svet, koliko pa jih je odšlo le z razbitimi udi, to se niti ne da ugoto-viti. No, to pot ni bilo tako hudo, la-hko pa bi bile večje in veliko nesrec". Eden Urbančevih bratov, ki so zaposleni pri zgradbi žcleznice, se Je priženil k Pečaverfevim v Birčno vas. To je bilo treba tuđi primemo proslaviti — z dinamitnimi patrona-mi. Sam Urbančev brat Jože te pri-Sci na to srečno misel. 2c pred svat-bo dne 25. Jamiarja so žclczniiki de-lavci v 2war)eva  f^ttilM   MnesU
mnoeo dinamo-patronov posebe] pa ludi z dinamitom opremllenih kapic in vžigalic. Spravili «o Jih v posebno aobo. Na dan svatbc si le Urbanč nabasal več patron in kapic in začel zunaj streljatL Prvi strel pod 2agar-jevo hišo se je zavrtal v zemljo in nničil tuđi na oknih 8 šip. Urbane je svoje strelne vaje razširil po vaši do Pcčarjevc hiše, kjcr so bili svatje. Pridobil je za te vaje še Hrvata Emila Mariniča, s katerim sta tik pred hišo vžgala kar 20 patron tega ne-varnega razstreljiva. Stresla se je niša, sipe so popokale, gostje so se prestrašili. Bog ve, kaj bi bila še naredila, da ju ni zalotil poveljnik orož-niške postaje na Ruprč vrhu. Med preiskavo, ko je gostilničar Zagar Urbanca zaradi raznih nerodnosti pognal iz hiše, je Urbane iz mašče-vanja ćelo stvar napeljal tako, da je državni pravdnik tuđi Zagarja obto-žil. Urbane je namreč trdil, da mu je Zagar, pri katerem je takrat stanoval, rekel, naj vzame patrone, in mu dal iz žepa 8 dinamitnih kapic. Pri glavni razpravi v sredo pa je Zagar po pričah dokazal, da se je fant to iz maŠČevanja izmislil, vsled Česar Je bil Zagar oproščen. Urbane pa, ki je bil tuđi obtožen, da ie Zagarja v Hra-starjevi gostilni v Šmihelu udaril po nosu, dvema delavcema pa ob drugi priliki metal komenje, je bil obsojen na šest tednov strogega zapora. Emil Marinič je dobil le 14 dni, ker se je izkazalo, da ga je le Urbane k stre-ljaniu zapeljal. Ali bo konec večnih nemirov v Birčni vaši?
Razne stvari.
*  Delavsko gibanje v ItalijL   Iz
Rima poročajo: Ražen železniških nastavljencev, poštnih in brzojavnih uslužbencev, tobačnih delavcev in tramvajskih uslužbencev zahtevajo tuđi državni policijski uslužbencl večjo plačo.
*  Kinematograf pri politični agitaciji. Iz Pariza poročajo:   Znani po-slanec Guesde,   ki  je zdaj na agita-cijskem potovanju,   da vedno   pred svojim govorom predvesti vesel Ki-nematografičen film. Volilci so za to zelo navdušeni.
*  Grozen   čin blazneža.   V vaši Kamenica pri Gdanskem   je velepo sestnik Kraift predvčerajšnjim v hip-ni blaznosti s sekiro   pobil   svojega sedemletnega sina.  Nato je pograbil svojo štiriletno hčer ter jo na isti način umoril.    i
*  Pregrešne    ntoške obleke.    V Altottingu    izhaja    list  »Franciskus-blatt«, ki ga izdajajo bavarski kapucini in v katerem se bero gorostasne stvari.   V 2. številki letošnjega leta vprašuje neka šivilja, je-li greh šivati moške obleKe. Kam smo prišli?
*  Boi med stavkujočimi delavci in vojaki.    Iz Denverja v Coloradu poročajo:  Dozdaj  so dognali, da je bilo v ponedeljek v boju med stavkujočimi rudarji in državno milico pri Ludbowu ubitih 26 mož, žen in otrok. Vendar pa je Število žrtev skoraj gotovo mnogo večje-
41 Konec stavke na dunajski ži-vinozdravniški visoki soli. Z Dunaja poročajo: Na predvčerajšnjem zbo-rovanju, ki so se ga udeležili vsi di-jaki živinozdravniške visoke sole, so sklenili, da bodo dijaki iz taktičnih vzrokov prenehali stavkati ter se zopet udeleževali predavani.
*  S švedskega    dvora.    »Daily Mail« poroča iz Štokholma: Iz dvor-nih krogov javljajo, da se bo ločena soproga princa Viljema  švedskega, velika kneginja Marija Pavlovna, po-ročila z vojvodo Ferdinandom mont-pensierskim.      Spoznala    sta se pri olimpskih    igrah leta  1912. v Štok-holmu.
*  Požari. Iz Nachoda poročajo: Predvčerajšnjim ob 8. zvečer je iz-bruhnil    ogenj v skladiščih    tvrdke Ludovik  Pick,    lastnice    predilnice. Ogenj je uničil ćelo    skladišče.    Pri gašenju se ni nihče ponesrečil. Škoda znaša 600.000 kron in je pokrita z zavarovalnino. V tovarni je zaposlenih 300 delavcev, ki pa ne bodo izgubili dela, ker so zgorela le skladi-šča. — Iz Krakova poročajo: VčeraJ ponoči so zgoreli trije veliki    hlevi. Preplašeni konji so ženo in otroke voznika Laseka   skoro   popolnoma pohodili. Nesrečniki so zgoreli. — Iz Draždan poročajo: V Meissnu je zgorela velika tovarna za šivalne stroje Biselt  in   Locke.   Škoda znaša   čez dva miliiona mark. 600 tlelavcev je brez dela.
*  NezaslISam grozovltost nem-$kega Intenlrja. Ze večkrat smo na-vedli slučaje, ki so pričali, kako Nem-ci razširjajo kulturo po svojih kolo-nijah. Zamorce in druge    inozemce smatralo za živino. O grornem slučaju poroča »Petit Parisien« iz Bel-ruta: Pri gradbi bagdadske železni-ca \m šefinženir z bičem nagna} odpo-slance delavcev, ki so se prišli prito-žit Delavci so začeli nato demonstrirati   proti   inženirju.   Inženir pa  je  odredil,  da Ie  lokomotiva lr vso hitrottio za-
vozila v delavce, ki so stali na železniškem tiru. Devet delavcev je bilo usmrćenih, 43 pa ranjenih. Velik del delavcev pa je poskakalo v bližnjo reko, da se rešijo. Večji del delavcev je utonilo. šefinženir je pobegnil k nemškemu konzulu v Aleppu.
*   Špionaža. Krakovski listi poročajo: Delovanje tukajšnje policije, ki skuša dobiti y svoje roke številne ruske    špione, je povzročilo    čudno protiakcijo-ruske policije, ki se hoče nekako maščevati nad gališkimi po-licijskimi organi. Meseca januarja, ko je bil aretiran neki ruski   železniški uradnik iz Varšave, je dobila    kra-kovska policija anonimno sporočilo, da je varšavska policija razpisala 10 tisoč rubljev za onega, ki bi   izvabil kakega   krakovskega     policijskega uradnika ali agenta na rusko ozem-Ije,   posebno pa take, ki zasledujejo ruske špione. V tem sporočilu je navedenih imenoma tuđi    več    ruskih špionov, ki so se podali v Krakov, da izvedejo ta nacrt. Vsled te ovadbe so v poslednjih dneh aretirali tri osebe. Ena izmed teh oseb je priznala, da je bila v službi ruske obrane in ruskega generalnega štaba in da je delovala že dve leti v Galiciji kot špion.
*  Delavsko gibanje v Italiji.   Iz Ankone poročajo: Zelezničarji so ba-je razočarani. Mnenja v vodstvu sindikata so razdeljena. 2e danes je iz-ključeno, da bi bila stavka   splošna, četudi bi se izdala parola, naj se stavka. Vojaštvo je bilo zopet konsigni-rano, da se izbruh nemirov čimpreje prepreci. Dozdaj nišo nikjer kalili miru. Sindikat je apeliral na italijansko časopisje, naj se obraČajo za informacije o stanju železničaskega gibanja na sindikat, da s tem   preprečijo napačna poročila.     Upajo, da se bo posrečilo ugodno resiti vsa vpraša-nja, ki se tičejo železničarjev.      Dne 20. t. m. je imelo ravnateljstvo sindikata sejo, v kateri so s sedmimi proti sedmimi  glasovi  odklonili    predlog, naj se prične tako] s stavko. Ravno-tako ie bil odklonjen predlog, prirediti    dva-    do    tridnevno protestno stavko. Stavkali bodo, kakor govore, za časa vinske kampanje.
*  Škof, ki ie pojedel svoje čevlje.
Iz Londona poročajo: Riponski škof je pripovedoval pri otvoritvi cerkve-ne razstave v Veliki noći, zakaj mu pravijo: »Škof, ki je nojedel svoje čevlje.« Pravil je: »Bil sem tedaj škof v skrajnih arktičnih pokrajinah. Pri povratku z neke ekspedicije, dolge 7000 km. sva sklenila s svojini spremljevalcem, da greva čez skaV nate gore, da prideva tako hitreje do Da\vson Cityja. Mislila sva, da prideva do reke Jonkon prej, predno popolnoma zamrzne. Toda zmotila sva se. Zima je prehitro prišla. In tako sva bila naenkrat v snegu in ledu brez potrebnih živil. In tedaj so na-ju resili moji škofovski čevlji. Napravljeni so bili deloma iz ribje kože. Razrezala sva jih ter dala kuhati. Posebno trdi so bili podplati. Toda vendar sva se s čevlji toliko časa hranila, da sva prišla v neko indijansko vas, kjer so nama postregli.
*  Krasen poslanski kandidat. Po-
slanski kandidati imajo vsemogoče dobre lastnosti. Navadno so sploh popolni možje. Dozdaj so kandidati več ali manj hvaliti svoje duševne, intelektualne zmožnosti — zdaj pa bodo pri volitvah odločevale tuđi te-lesne lastnosti. Na Francoskem kandidira pri sedanjih državnozborskih volitvah kandidat, Simeon Oueit, ki se ponaša le s svojo telesno krasoto. Oueit kandidira v Toulonu. V svojih volilnih proklamacijah pravi: »So-državljani! Kakor vidite, sera zelo krasen mož. Mož obraz ima narav-nost klasične poteze, česar mi ne more nihče oporekati. Obraz pa je zrcalo duše. In zato, ker imam krasno obličje, imam tuđi plemenit značaj. Ne vem, čemu bi vam to še nadalje pravil? Ali nimate v moji krasoti jamstva? In zato: Volite me!« Tako bi tuđi pri nas lahko napisal dr. Šu-steršič: »Kranjci! Kakor vidite, sem zelo krasen mož. Moj obraz ima Na-poleonove poteze ...«
*  Bel zamorec. »Dailv MaiU poroča iz New Yorka sledečo zabavno dogodbico:    Miss    Ana   Clarckova, bolniška strežajka, je bila poklicana k mr. Jamesu Hitschensu,   ki   je bil bolan na težki srčni napaki. Strežajka je bolniku tako dobro stregla, da je njegovo srce popolnoma ozdravelo, toda — obolelo je od ljubezni do lepe strežajke. Ponudil ji je roko, in dekle jo je vesela   sprejela.   Vse je bilo v najlepšem redu, ko nekega dne opo-zori miss Clarckovo njena prijateljica,   da   je njen   ženin — zamorec! Clarckova se   je   prijela   za glavo. Hitschens zamorec? Vsaj je vendar popolnoma bel!   »Ne verjamite,«   je vskliknila prijateljica, »poglejte njegove nohte!« Miss Clarckova je hi-tela k ženinu,   prijela ga za roke ter konstatirala resnico,   da   ima nohte kakor zamorec. Ražen te posebnosti ni imel nobenega drugega znaka, da le zamorec. Razočarana nevetta Je
91 §iev.
^tOVBNSia NAHOD\ dne 2S. aprila HM4.
Stran S.
hitela na sodišče ter težila hinavske-ga ženina, ki se je fzdajat za belo-kožca, čeprav je bii zamorec, da JI mora plačati 150.000 kron,   ker jo je
ogoljufal.
*  Dijaška mat!.   Kakor smo   že poročali, je v Petrogradu umrla kneginja Barjatinska, ki je zapustila revnim dijakom skoraj en milijon kron. Svojim sorodnikom ni zapustila   ni-česar. 2e prej je ustanovila dom za revne dijake in pa sanatorij pri uni-verzi. za kar je darovala en milijon rubljev. V dijaškem domu prebivalo revni dijaki, dokler ne končajo svojih studij. Kneginja je čestokrat prihajala v dijaski dom ali pa v dijaško kuhinjo in je navadno sama prosila dijake, naj ji imenujejo najrevnejše dijake, za katere se je takoj zavzela. En-krat je bil na univerzitetni deski dol-go časa razobešen listek, s katerim se je iskal inštruKtor za pet   rubljev na mesec.   Končno se je oglasil neki zelo reven dijak.   Šel je v označeno stanovanje. Toda. kako je bil iznenađen, ko je videl povsod velik   kom-fort.Ni mogel razumeti, kako mu mo-rejo ponuditi samo — pet rubljev na mesec za poučevanje. Kmalu je prišla kneginja ter privedla uČenca. Po uri je vprašala dijaka, je-li hoČe pla-čilo za vsako uro posebej ali mesec-no. Siromašni dijak je prosil, naj se mu plača za vsa'Ko uro posebej. Bil je v veliki bedi in vsaka kopejka mu je prišla prav. In tedaj mu je kneginia izročila — 5 rubljev ter rekla, da more po ostalih 145 rubljev pritu kadar hoče. Na ta način je hotela kneginja dobiti najrevnejšega dijaka.
*  Zavarovanje   proti   nesreći v /akonu.   Svati    se peljejo v cerke\\ K'ar naenkrat da ženin ustaviti, skoči iz kočije, gre v prodajalnico in priđe od tam z nanovo popisano polo papir ja v roki. Je to > zavarovalna pola proti resreči v zakonu«   in nad prodajalnico, v kaiero je ženin vstopil, je napis   »Llovds   Matrimonial   De-!icts«. Ta par je seveda amerikanski, zakonu? Će priđe do ločitve zakona vsled   moževe krivde,   tedaj   mora mož ženi plačati gotovo rento.    Če nima potrebnih sredstev ali če noče plačati,   tedaj   mora   iti v zapor   v Ludlow-Street v New Yorku. Ni dol-ro od tega. ko je neki slavni ameriški igralec občutil    neprijetnosti takega zakona. Bil je v zaporu s petimi drugim;,   ki so tuđi zahrepeneli po svo-fcodi   in   ki   tuđi nišo hoteli plačati. Ubogim zakonskim možem je prišel newyorški viši i državni pravdnik L. 7owno. kateremu je bila zastarelost ameriškega   zakonskega   prava    že zrfavnaj trn v očeh, z znamenito mis-Ujo na pomoč. Towns je prisel neke-ga dne v zapor v Ludlow-Street   ter povedal    zaprtemu    igralcu,    da    je prost, ker je neka zavarovalna družba plaćala zanj.    Igralec    je najprvo misli!, da je to slaba šala, toda pre-pričal se je, ko so ga takoj izpustili iz zapora. Towns mu je na potu pojas-nil,    kako    je zavarovalnica plačala zanj ženi. »New-York-American« po-roča.   da   se je v Albani   ustanovila družba, ki zavaruje može in žene za slučaj nesreče v zakonu. Zavaroval-nina je razmeroma majhna.  Mož, ki se da zavarovati, plača približno \% svojega Ietnega    dohodka    kot   premijo.
*  Irska homerule, orožniški nadzornik in klavir njegove žene. »Dailv Mail«  pripoveduje  sledečo   resnično originalno dogodbo. ki se nanaša na ulstrsko gibanje proti irski homeru-IL   Kakor znano, je prepovedala angleška vlada uvoz orožja   na Irsko. In tuđi Carsanovi dobrovoljci so morali orožje utihotapljati.   Kako so to delali, kaže sledeča dogodba:   Neki nadzornik   irskega orožništva je bil nkrajni  nadzornik  drugega  razreda, toda kmalu   je  prišel v prvi razred. Bil je vsled tega iskreno vesel in zadovoljen. Na proslavo svojega avan-/maja je naročit svoji ženi klavir — prav iz Londona. Njegova žena je zelo ljubila godbo in veselila se je, da čim preje pokaže pri »kavi in čaju« svojim prijateljicam. kako zna igrati na novem klavirju. Vsa srečna je le-pega jutra prihitela v sobo   svojega moža, mahala zmagoslavno s papir-iem v roki in klicala: »Samo poglej, lakec, klavir je že tu! Na kolodvoru je, tu je tovorni list.« — »To je zelo čudno,« je pripomnil orožniški nadzornik,    »tuđi    jaz sem dobil zjutraj tovorni list. Ne razumem, čemu po-šiljajo ti norci dva tovorna lista, od-pošljejo pa samo en klavir.« Zajtrko-val je, pogledal se enkrat papirje ter
zaunnral: »To i* vatiar analao! Na enem tovornem list« Jt aapiaano, da {e doiei klavir snoči t tovormim vlakom Cez Porterdomm — na đin-gem pa, da Je piano dolio danes rano ob 5. čez Omagh. — Toda ka) vraga to je?« ]e vskliknil, ko Je nalel med nanovo došlimi pismi pismo: »Tu Je za vas še en klavir!« V resnici Je bll zopet tovorni listek, ta pa od mid-lanske železnice, da h došel od nad« zornika naročeni klavir čez Colorai-ne. Tedaj Je pa ves začuđen odhitel orožniški nadzornik na železniško postajo ter vprašal načelnika, kaj je pravzaprav s temi klavirji. Odgovor uradnikov ga je zadel kakor strela. V resnici so bili odposlani trije klavirji v lepih zabojih. Vse toi zaboje je zjutraj ob šestih odpeljal tovorni avtomobil. Nadzornik si ni znal veČ pomagati in je ves obupan brzojavil tovarni v London, pri kateri je naro-čil klavir. Takoj je dobil odgovor, ki se je glasil: »Klavir še ni bil odpo-slan, bo še le prihodnji dan gotov.« Pol ure nato je sedel orožniški nadzornik z dvema zanesljivima in pret-kanima orožnikoma na voz ter sledil sledovom tovornega avtomobila. Pot je vodila v New-Barry. Mala luža olja v cestnem prahu je izdala mesto. kjer se je avtomobil ustavil. Toda da-leč naokoli ni bilo sledu niti o avto-mobilu niti o klavirjih. Eden od orožnikov je začel vsled tega natanč-no preiskovati okolico. In v svoje veliko začudenje je našel v zapuščenem kamnolomu blizu ceste tri ogromne zaboje. V enem zaboju Je bil kos pa-pirja s firmo velike londonske firme, ki izdeluje orožje in streljivo. Ta-bleau! Tem tihotapcem v Ulstru se Je že enkrat posrećilo utilotapiti veliko množino pušk najnovejših modelov in patron, in to skoraj pred ocrni policije in orožnikov; v tem slučaju pa ćelo na naslov orožniškega inšpek-torja prvega razreda. Po celem lr-skem in Angleškem so se temu prav srčno smejali!
Telefonsha in brzojavna poručila.
Đolezen našega cesarja.
Duna), 23. aprila. Danes zfutra] je bilo izdano sledeče oficljozno spo-ročilo:
Nočni mir je bil danes znatno moten vsled kašlja. Katarlčni pojavi obstojaio še v lstem obsegu naprei. Čil ost in apetit sta zadovoUiva.
Dunaj, 23. aprila. Privatno izve-mo o cesarjevem zdravstvenom stanju sledeče:
Splošno se opaža, da danes do-poldne ni biio izdano privatno poro-čilo v Schonbrunnu. ki je navadno izdaja najviši! dvorni marialat. Druga privatna poročila poročajo, da je cesar ponoći zelo malo spal in da je bil zelo nemiren. Cesar je precej izmučen, težavno odkašljuje in je danes slabe volje. Zajuterkoval je s precejš-nim apetitom.
Dunaj, 23. aprila. V zdravntšklh krogih se opaža posebno, da naglaša snočni bulletin prvič, da je utripanje srca pri cesarju zadovoljivo.
Dunaj« 23. aprila. Danes d >pol-dne je cesarja obiskala nadvoj od!-nja Marija Valerija.
Dunaj, 2?>. aprila. Ob pol 1. -e javi iz Schonbrunna: Cesar je < >po|-dne precej dobro prebil. Srce funkci-jonira normalno, apetit dober. diha-nje nekaj pospešeno. Cesar je precei izmučen.
Delegaciji.
Duna], 23. aprila. Prestolona-slednik Fran Ferdinand bo v imenu cesarja sprejel v sredo ob 11. dopol-dne avstrijsko in ob 12. opoldne carsko delegacijo v Budimpešti ter oo odgovoril na nagovore predsednikov s kronskim govorom. V Četrtek se konstituira avstrijska delegacija, dne 29. t. m. se sestane avstrijski odsek za zunanje zadeve, da sprejme eks-pose grofa Berchtolda. Potem bo najbrže sledila pavza do 4. maja.
Dunaj, 23. aprila. Kakor se poro-ča, odloži poslanec Đaljak svoj dele-gacijski mandat ter priđe na njegovo mesto poslanec Tresić-PavičiĆ. Tuđi posl. Laginja bo baje resigniral ter bo delegat Spinčić.
Borza,
Dunaj. 23. aprila. Borza je kazala danes zelo vznemirjeno razpoioie-
nie. Kurzi so stotao padli, Alpinke 10 teffvMle 6 K prate žeieznlnske ak-d)e pa 17 K. Nervosnost Je proti pol-daevn še naraičala«
Komc stavlc* m AumNU iirtoo-sdravniiU vbokl iolL
DhmL 23. aprila. Pri včerajš-njem zborovaniu slušateljev dunaj-ske živinozdravniSke vi§oke šoie se je sklenilo, da se stavka iz taktičnih ozirov konca ter da se bodo slušaielji zopet redno udeleževali rednih predavan]. Izreče se zahvala vsem viso-košolcem, ki so za časa stavke de-Jansko stali stavkujočim ob strani.
ffusova petstoletnica.
Praga, 23. aprila. Naučno mini-strstvo je izdalo zaupno odredbo na vse Češke srednje Sole, s katero se prepovedujejo vse zbirke in razšir-janje brošur povodom Husove pet-stoletnice.
Šviha.
Praga, 23. aprila. Svihov zastop-nik zahteva delegiranje izvenčeške porote.
Ogrski državni zbor.
Đudimpejta, 23. aprila. Včeraj ob 11. dopoldne se je sestal ogrski državni zbor. Za podpredsednika sta bila izvoljena poslanca Karei Szasz in Elemer Simonich. Zapisnikarji in kvestor so ostali dosedanji. Seje bodo trajale od 10. dopoldne do 2. po-poldne in od 4. popoldne do 8. zve-čer. Prihodnja seja danes: Volitev odsekov in razpravljanje o državnem proračunu za 1914/15.
Reski župan.
Budimpešta, 23. aprila. Uradno se poroča, da je cesar odkionil potr-ditev v Reki za župana izvoljenega Zanelle.
Angleška   kraljevska   dvojica v Parizu.
Pariz, 23. aprila. Angleška kraljevska dvojica je posetiln snoči veliko opero. Pred opero se je zbrala ve-likanska množica, ki je prodrla kordon, obsula vozove in oduševljeno klicala: Zivel kralj! /?ivela kraljica!
Pariz, 23. aprila. Včeraj so se vršile konference anglešfcega zunanje-ga ministrstva in franeoskega mini-strskej?a predsednika o reorganizaciji občevanja med diplomati tri-pelentente in o političnih vprašanjih zlasti glede Albanije in Balkana.
Vojna  med Zedinjenimi đržavami in Mebiko.
Berolin, 23. aprila. Iz krogov se izve, da namerava nemška vlada od-poslati v mehikanske vode še tretjo vojno ladjo.
Wasbington, 23. aprila. Mehi-kanska vlada je izročila poslovodji ameriškemu O'5hangmessyju akredi-tivne listine ter ga pozvala, da naj zapusti Mehiko. S tem je
vojna formalno napovedana.
Pariz, 23. aprila. Listi poročajo: Američko brodovje je včeraj od 8. zjutraj obstreljevalo mesto Veracruz. Američki oddelek, ki se je bil izkrcal, je moral rabiti strojne puške. Mehi-kanci so se sele po hudem boju umak-nili. Po ulicah je trajal boj do poznih ur. Cez dan je bila včeraj brzojavna zveza z mestora Mehiko pretrgana. Vlaki so izostali. Zatrjevalo se je, da je železniška zveza pretrgana in raz-drta. Zadnja dva vlaka iz notranje Mehike sta bila pol na bežečih Ameri-kancev.
VVashington, 23. aprila. Včeraj fvečer je bila razšlrjena ve«t. da je bll poslovodja amerilkega poslani-§tva v Mehiki umorjen. Sele, ko je bila brzojavna zveza z mestom Meht-ko popravljena, se ie izvedlo, da ie O' Sfiansmes§y zdrav.
Novi Jork, 23. aprila. Amerikanci so Izkrcali v Tampicu moćan oddelek, ki ie mesto zasedei.
Beroiin, 23. aprila. Listi poroCajo, da je admiral Fletcher v Veracruzu zasegel dve mehikanski vojni ladji »Tehnantepec« in »Triton«.
VVashington, 23. aprila, iz Mehl-ke poročajo, da je voditelj mehikan-skih vstaSev izjavil, da smatra američke operacije naperjene proti cele-mu narodu in se bo po tem ravnal. V mestu Mehiki so prirejali Huerti velike ovacije. Huerta je izjavil: Sklical bom v treh tednih 4 milijone ter se borno branili, če treba 25 let.
Novi Jork, 23. aprila. Dosedaj je padlo 12 Amerikalcev in 50 jih je biio težko ranjenih.
Mehika, 23. aprila. Čete so dobile ukaz koncentrirati se na severu
pri SaltUa, da pričakujelo vpad Ame-rikancev.
*      m      •
Doaodkl na Balkanu.
__                Albanija,
Rim, 23. aprila. Kakor se zatrfu-Jc, nameravata Italija in Avstrija na-svetovati albanskemu knezu, da ponudi Epircem najdalekosnežnejše prf-vilegije in koncesije.
Srbski konkordat*
Rim, 23. aprila. »Giornale d1 Ita-lia« poroča, da pogajanja med Srbijo in Vatikanom sicer še nišo končana, pač pa so stopila v oficijalen stadij. Avstrija pa zahteva še vedno, da ji ostanejo njeni privilegiji neskraj-šani.
Rim, 23. aprila. Srbski konkordat bo v najbližnjih dneh podpisan. Vpra-šanje liturgije ostane odprto. Srbija bo nastavila največ duhovnikov iz Dalmacije in imenovala za nadškofa nekega dalmatinskega prelata.
Solun.
Befgrad, Zl. aprila. Včeraj se Je vršil \)Oil predsedstvom ministrske-ga predsednika Pašića ministrski s\ et, v katerem je ministrski pred-sednik referiral o pogajanjih srbske vlade z drško glede odstopa enega dela pristanišča v Solunu. Pogajanja so že končana ter gre samo še za podpis konvencije.
Srečna Turčija.
Berolin, 23. aprila. Tu se je ustanovila nemško-turška zveza, kateri pripadajo ravnatelj Nemške banke dr. Helffe-Rich, feldmaršal Goltz pa-Ša, turski poslanik i. dr. Gre za usta-novitev nemskih sol in bolnic in za nastavljenje nemskih učiteljev in zdravnikov v Turčiji.
Carigrad 23. aprila. Porta je sprejela v službo za reorganiziranje gozdarske stroke na Turškem nekega avstrijskega strokovnjaka.
Carigrad, 23. aprila. Turski parlament se otvori dne 14. maja.
Solun, 23. aprila. Iz turske Tra-kije je dospelo sem na petih parnikih 8000 Grkov, ki so pobegnili iz Turci je.
Gospodarstvo.
— Ruska gospodarska emancipacija. Iz Rusije prihajajo vesti o kora-kih, ki dokazujejo, da se fe Rusija začela emancipirati od nezaslišanega nemškega gospodarskega izkorišča-nja. Zaslugo za to emancipacijo ima rusko narodno časopisie. Pod vpli-vom njegove unicevalne kritike je duma sprejela zakon o uvedbi carine na uvoz deželnih pridelkov v Rusijo in ruska vlada je omejila ogromna državna naročila v Nemčiji. Učinek v Nemčiji je bil naravnost presenet-Ijiv. Nemško takozvano prijateljstvo se je takoj pokazalo v pravi luči. To »tradicionalno rusko-nemsko prijateljstvo« je v Nemčiji vedno reprezentirala konzervativna stranka. In ravno organi te stranke so začeli zdaj najostrejši boj in zahtevajo od nemške vlade, naj sprejme boj ter ga izvede do skrajnih posledic, ki kon-Čajo s carinsko vojno. Ruska vlada vidi popolnoma jasno in nazorno, kje začenja in konca vsako nemško »prijateljstvo« — pri nemskih žepih, ki nimajo dna. Zanimivo je. da so morali priti nemski liberalni krogi, da pogase požar. »Berliner Tageblatt« oštro napada taktiko nemskih konzervativnih krogov in dokazuje, da bodo v eventuelni msko-nemški carinski vojni vsi trumfi v ruskih ro-kah. Rusija — pravi list — je danes rroti nam mnogo boljše oborožena nego pred desetimi leti. Rusija dobi vedno potrebne kaoitalije, da zgradi doma svojo lastno ind jstrijo in carinska vojna bi pripravila Nemčijo edi-nole ob najboljši trg na svetu. Rusija more ćelo zadati težek udarec nem-škemu poljedelstvu. Zadošča, da 7a-pre svoje meje ruskim poljedelskim delavcem, ki so nenadome^tljivi vzhodnopruskim agrarcem. Rusko javno mnenie pazno zasleduje te pojave, ki dokazuiejo velik interes javnosti za priprave k odločilni bitki, ki se bo vršila za novo rusko-nemško trgovinsko pogodbo. In ravno to živo zanimanje je jamstvo, da bo nova trgovinska pogodba popolnoma dru-gačna nego pogodba leta 1904., v kateri Je Nemčija surovo izkoristila ne-srečne posledice rusko-japonske vojne.

Ljubljani          ',
Bratjel    v    -
Sestanek vseh članov jezd. ods« Lj. S. se vrši ▼ petek 24. t m. ob pol 9. uri zvečer pri »Zlatorogu« (posebna soba) v Gosposki ulici.
Ker je dnevni red zelo važen, se prosi gotove udeležbe.
NazdarI                         ODBOR«
Umrli so v Ljubljani:
Dne 20. aprila: Stanislava Ha-* jek, hči krojaškega pomoćnika, 3 dni, Wolfova ulica 3
Dne 21. aprila: Gabrijela Prime, krojačeva hči, 15 mesecev. Dolenj-ska cesta 12. — Oton Bartolini, recte Tavčar, tovarniške delavke sin, 4 leta, 2abjek 3. — Marija Kožuh, mw zarjeva vdova, 71 let, Karolinška zemlja 7.
Dne 22. aprila: Ivana Debevec, hči železniskega nadsprevodnika, 15 mesecev, Sv. Martina cesta 1. — Matilda Repotočnik, hči sedlarskega pomoćnika, 3 mesece in pol, Metel-kova ulica 27. — Fran Bučar, plinar-nični delavec, 32 let, Stranska pot 19,
Današnji list obsega 8 stranu
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec, Lastnina in tlsk »Narodne tiskarne«.
Mnenie gospoda dr. P. Deiranceschi-
ja, primarija    bolnišnice    usmiljenih bratov iz Kandije
v Rudolfovem,
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Rabil sem poslano mi Serraval-lovo kina - vino z železom v svoji družini z najboljšim uspehom. Ne-vrastenija in vsled nje nastala že-lodčna šibkost sta izginili v najkraj-Šem času. Tuđi v privatni praksi pripisujem jako rad ta pomoček in bol-niki so mi hvaležni. Moram tedaj Vaše vino priporočati.
Rudolfovo, 10. oktobra 1905.
Dr. P. Defranceschi.  N
\*^^^$&^^^2.ohna krema \
Ideal vseh dam je. i meti lep obraz in polt nežno In aristokratiCno, kar je zna-mnnje prave lepote. Nič gub, nič izpuščajev, nič peg; koža čista in zdrava, to so uspehi, ki se dose-žejo z uporabo mazial Creme Simon, pudra %n mila Simon. Zahte-vajte pravo znamko.
Hrvalsko primorje
Kopališča: Bakar, Cirkvenica, Jablanac, Karlobag, Kraljevica, Novi, Selce, Senj, Prospekte   in    navodila   daje   „Sa¥6S
hrv.   kupališta   na   Jadranskom
moin" ravnateljstvo: Novi.
„Nuisol"
od
Bergmanna & Co. Dečin o/L.
697
je in ostane prej ko slej nedo« segljiv v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade. V zalogi v plavi, rjavi in Crni barvi. — Cena steklenici K 250. Dobiva se pri drog. A. Kane, drog. B. Čvančara, O. Fettich-Frankheim v Ljubljani.
Solnce se smeje
samo srečnim in zdravim. Bolni in betežni se ne radoste veselo žareče-ga soinca, kakor zasmehovanjc last-ne boli se jim zde jasni solnčni žarki. Zares je pregrešno, človeško naravo, tople solnčne žarke obsojati tako nemilo, toda trpljenje in bolečine delajo člowk4 Y£đuo Be^r^vlčjieu in $u-
bovoljnega. Zato moramo Žc za zdravja misliti na možnost revmatič-nega in ncvralgičncga napada, da te-mu stanju kmaln zopet izbegnemo.
Prava dobrota je, ako imamo pri roki staropreizkušeni, bolečine bla-žeči Fellerjev rastlinski fluid z znamko »Elsafluid«, ki nas v najkrajšem času osvobodi bolečin ter nas napravi sveže, zdrave in »a dek> sposobna. I^obrote Fellerjevcga fluida z znan-
sili na lastnem telesu in jo torej svojim bralcem resnično lahko nujno priporočamo.
Oospod nadporočnik Tima Swir-esevv FerdinandfalvitTorontalski ko-mitat, piše: »Moja žena je 10 let tr-pela na želodčnih krčih, da že skoro ni mogla ničesar več prebavati. Z ra-bo vašega »Clsafluidac ji je to trpljenje popolnoma izginilo. Tuđi sem ne-katerim svoiim pri)ateljem dal tefa dobrega ijin^ftf^f sdravila, m v pre-
mnogih slučajih |e pri bolečih trplje-njih doseglo dobre uspehe. Pošljitc mi zopet 2 specialni steklenici.«
Gospod Fran Zunregg, oskrbnik, Landstal, pošta Hainfeld, piše: »Ako bi vam hotel sporočiti, kako v našem kraju vse hvali vaš »Elsafluid«, bi vam niti ne mogel do vol j pisati. Vsak čas lahko priobčite, da je vaš »Elsafluidk meni in mojim prijateljem proti protinu, revmatizmu, pre-hlajenjo* želodćnim boiečinam w Ptfi-
ti drugim bolečim trpljenjem vedno hitro pomagal, vsled česar ga danes Že ldstič naročam.«
Vaši bralci bi to izborno domače zdravilo morali imeti vedno v zalogi in naročiti Fellerjev fluid z zn. »Elsa-fluiđ« od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Eiatatrg.št. 238 (Hrvatsko). 12 steklenic sUne franko samo 5 Kf majhen izdatek, ki donese mnogo ko-ristL
St™ 6.                                                                                                   SLOVENSKI NAROD« <tnc 28. aprila 1914.______________________________________________________91 Stev.
Darila.
Kmetska posojiliitca l]ubt)anske akoHoe je darovala Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta 50 K. Velikodušni dobrotnici izreka najto-plejšo zahvalo odbor. Enako zahvalo izreka odbor tuđi Posojilnici v Cr-nomlju za darovanih 20 K in Posojil-nici v Framu za darovanih 107 K.
•              *
•
Za dijaško podporno društvo >Doroovina« so darovali meseca sušea: G. dr. Triller, odvetnik 30 K, gg. Rojina, posestnik 5 K, Klun, posestnik. dr. Pire po 4 K. dr. Fettich, Skotova, modistka po 3 K, dr. Lipolđ, Zerjavova. Vidmar, trgovec, Reis-ner, profesor. Župane, inženir po 2 ku-ni. Milohnoja. dr. iMarn, Krapež, ka w nar po 1 K 60 v, Mencinger. Mejav., dr. Mole, Ažman, Brce, profesor, Bv nčar, obč. svet.. Jug, profesor. Za' :-'ieva, profesorica, Treova, posestnica, Tepina, živinozdravnik, Ribnikar, tržni nadzornik, Rohrman, -posestnik, Breznik, profesor, dr. Pretnar, profesor, dr. Pesrotnik, profesor, Sever, mesar, Kajfež, sodnik. dr. Skaberne. sodnik, dr. Grasselli, okr. sodnik. dr. Munđa, Zotman, sod. svetnik. dr. Rusova, Pečnik, oficijal, Kosir, Pustoslemšek. Siska. Tome, Petek M., Petek I.. Oregorka, Poher, Oomilšek. Verstovšek. Pirnat, Jakfiel, Bežan. Jane, Schustersehitz \s\ po I K, Potočnik; Mandeljc po 50 \in., Šeme, Brvar. Habunek po 40 vin., Rebec, Jeras, Cerni, Šircelj po 30 vin.
III. ifkaz letnih prispevkov di;a-škeimi podpornemu društvu Domovini: Kmetska pcsojilniea ljubljanske okolice 500 K. g. dr. Edo Slajrner 100 K. posojilniea v Crnomlju 20 K, g. Josip Lavrenčič 20 K, g. dr. Dem-sar 24 K, g. dr. Tičar v Kranjski gori 2° K. upravnistvo >Slov. Naroda« 23 K, di\Repie, £t. Vid 20 K. g. Peter JMajdič 5 K. g. notar Rahne 20 K. g. dr. Kuhar 10 K, prispevki <*Slov. Nareda« 110 K. dr. Emil Orožen 5 K, L^drniln Verderber, Bled 5 K. Hrast, ravnatelj 5 K, dr. Majaron 5 K. dr. Oblak, odvetnik 5 R\ Tonejc. kavar-car 5 K. ga. Kaliskrja, ga. Zupančiče-vaf Kovač, finaneni svetnik, Fran-ciietti, brivec. Kozina, prof. vsi po 4 } rone, Travnik- hotelir 2 K.
Žitne t^ene v Budimpešti.
Dne 23. aprila 1914. Termin.
Pšenka za apr. 1914.    .    .    za ?fl kgr 12fl
Pšenica za ma i 1514 .         .    za 50 kg 1281
Pšenica za okiober 1914    .    za 50 kg 11*73
R* za april 1914   .       ,   .    za 50 kg 1O61
Vt za    okt.   1914    ....    za 50 ke    9OS
Oves za oktobar 1C!4     .    .    za 50 kg    7 96
Koruza za mai 1914   ...    za B0 kg   6*>6
Koruza za juli) 1314       .   .    z* 50 kf    702
Borzna porodila.     |
I>taUIaaaka
„Kreditna banka v goMjaiK
Uradni  kurzi  dun.  bone 23.   april«    1914.
——■ — .»»>—■   ------. ■—■■                 pi«ww     m^vm
■■••■■•■I    ^9t^9rJ9m
4°t majeva renta.....      SI 30     8170
4l*o srebrna renta   .  .  . ,      85 10     85*30
4*9 avstr. laonska renta . .      «1*75     ti •$$
4* o ogr  kronska renta    .  .      81*23     81 43
4*8 kranjsko dež. posojilo .      — •—      89*—
4»/t k. o. Če5ke dež  banke .      87 75      88*75
Srečke iz I. 1860 > 5 .  .  .  .    432*—    442 —
,. „ 1864......670-—    680 —
tiske........j 289 50    2<)9-5O
„      zemeljske   I. izdaje . i 27750    2875O
II.      „      .    242 50    2^2 50
n      o^rske hipotečne ,  .    226*—    230*—
„       dun. komunalne   «   .    463—    473*—
„       avstr. kreditne .  .  . ! 474—    484 —
ljubljanske .   .   .  t  . j   60—      65 —
„       avstr. rdeč. križa .   . i    5135      5535
„       o«r.         .,        „      .   . !    29— !    33 -
bazilika......|   25-65(    2965
„     turske.......i 222 — j  223 —
O«lnio«.
Ljubljanske kreditne banke . 404-— j 406 — Avstr. kreditnega zavoda .* 611 — [ 612 — Dunajske banane družbe    .    516 50    517*50
Južne železnice......      ^«W)     9Q50
Državne železnice.....702 60   703 60
Alpine-Montan.......821*—i 822 —
Ce5ke sladkorne družbe , . \ 300-— : 302*— Živnostenske banke • . • . 1 269 75; 270 75
Valute.
Cekini......r .  .  . j   11*38 i    11 43
Marke    .....*....! 117*55, 117*75
Franki..........|   9565      9585
Lire...........      05 — |    95*20
Rublji    ..........25225! 2532S
Keteorolosično porobilo.
V1Hu aađ norie« 3W*?               Sreiiji tračni tlak 7)6 mri
!    ćil   (Stanje     A^   .
i    °P"^   metTi     ?g     Vctrov        Nebo -    vanja    f mm    £S
22    2. pop. 741-7      21-3 j sr.   jug i    jasno „ 19. zv.  742 3      136! sr.  zah. !
23   i 7. t\.    7421       69    brezvetr.    šopamo
Srednja včerajSnja temperatura 13-8°, norm.    108*    Padavina  v 24 urah m*ri    00.
MoSiloviiiiii mpvrnii \ntin cUlUiUllU IIICJCIUU Ju U U
s posebnim Thodom, se esno odda takoj ali s 1. majom na Čopovi Gesti it. 19 m.                         i57i
Ženitna ponudba.
Gospodična v 22, letvf JLjubljan-čanka* 3 78000 Jf premo$enja, je yeh poročdi paradi dru finskih ra^mer 3 gospodom višjtm uradnikcm, bol;-$im pasesfatkom oli -trgovcem.
Pismo pod „f^esno"* peštno ic-yece, Ljubljana.                                157b
Jajnosi ^ajamčmna.
Potrtim srcem na?nanjamo vsem sorođnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš tskrencljubijeni soprog, oče, brat, tast in stric, gospod
H¥§pfist Križa]
c kr. flm. atraio kaaiiaar v pokoiu
danes zjutraj ob 4. uri, po daljšem bolehanju, v starosti 65 let, previđen s tolažili sv. vere mirna m udano zaspa!.
Pogreb nepozabnega ranjkega se vrSi jutri v petek, dne 24. t. m. ob 5. uri popoldne iz niše žalosti v Spođ. ŠiSki, Kolodvorska ulica št. 200 na pokopališče k Sv. Križu v las'no grobnico.
Posmrtne maše se bodo brale v raznih cerkvah.                    1581
Spod. Slika, dne 22. flnrila 1914.
Ana Krliai soproga. - Ana Strnpceh roj. Krliaf hči. — Jost»ima Skren sestra. —■ Janko Stmpeck evid. asisent. c. kr. domobr pešp., zet.
Vsi vsttkl te vrntklsfe.
Brez posebnega obvestila.
srednje moćno postavo, M tapL
Fonudbe  na   uprm^n.   »SIot.   Na-roda« pod ^gfjrjall—ia / iM4",
Wa|aaaia|il rrHtp
otroških vozite
pri tvrditi
J. Pogačnik
QikljjM, Jtari]c Ttrczlje cesta 13-11.
Zaloga pohištva io tapetni§L:ega blaga.
Mofr zoduJnlcfl
za blagopokojno g. ftarac bo v soboto ob pol 7. uri  I pri Sv   Jožefa.       1578
75.000 uri
Zaradi balkanske vojne sem primoran za sme5no nlzko cfno pTodati 75.000 irait. srebrnih ur z izbornim 36 urnim kolesjem remontoar-nim in na sidro, tekoČe v _                                 rubinih.
1   komad K   S-^
2  komada .    570
3  komadi .  13'80.
4 leta pismenega jamstva. Brez rizika.  Za-
raena  dovoljena   ali   denar nazaj,   Razpoši-
Ijanje  po povzetju.              1563
: Centrala ar Simon Losttg. liovi Saaiec 355
TOVARN AIAMAŠKOV
Trtlška posojilnlca
registrovana zadruga z omejeoo zavezo t Tržičn
vabi svoje člane
na
Ireiri iHn zbir
ki bo
1 nedsljo 1 maja 1914 ob ta Bri dopoldee
▼ gastUai pri Sl«fi v Trilta
DNEVNI RED:
1.  Poročilo predsedstva.
2.  Odobrenje računskega zaključka za IX. upravno leto 1913.
3.  Razdelitev čistega dobička § 9 in 33.
4.  Razbremenitev upravnega sveta.
5.  Volitev upravnega sveta in nadzor* stva in določitev  števila članov po določilih §§ 14 in 30.
6.  Nasveti.
T Trtico, dne 21. aprila 1914.
Opomba: Ako bi ta občni zbor ne bil skiepčen, se vrši drugi občni zbor ob polu 11. uri dopoldne istega dne.
i 1675                       Ratolstm«
Pffihri a tnjoTino
m MaiartM Mina v sređiSču pro metnefa trga na Notranjskem, se dajo pod ugodoimi pogoji V Mjaafc Na tem mcatu obrtaja čez 50 let naJTečja trgovina ▼ celem oleraju.                1466
Ponudbe pod nTak«l M. IO*1 na upratn. »Slov. Narada«.
vprvtaSf ufrai
ribić
ki bi imel tuđi domaća dela oskrbo-vati, at sprtfaM takoj stalno v službo.                                              1568
Dopise ie po^liti na: Al. Schre^i
Jeaamiee, toraa|aka.
Lejia ina bila (vila)
ki se jako dobro obrestuje, s petimi stanovanji. sadnim in sočivnim vrtom ▼ Balfaka (Llad) se radi druzinskih razmer pod jako ugjodnimi pokoji i a po pri m ero ma nizkt ceni takaf prađa.
Pojasnila daje  Jakob   Špicar, poso-jilniški uradnik na Jesenicah (Gorenjsko).
1504
Sreča
sa oae§a, U preraame mojo reftavraeljo i kavano tat ev. 31 taliUk  aob  na  raina  od
Maja MpraJ v Balom. Ponudbe na: Poštari pradal št 76.
1569
niša. .pii Slili«"
v Moatah pri tlroralci
z gospodarskim poslopjem, svinjaki, ledenico, vrtno lopo in basinom je GOao na prodat. V hiši so jako pripravni gostilniški prostori, več sob in lokal za trgovino. K posestvu pripada lep vrt, 2 njivi, 5 travnikov in 3 go-zdovi. Hiša je oddaljena od postaje Žirovnica komaj kakih 8 minut in radi zdrave lege zelo pripravna za letovišče, vsled tega bi se sobe poleti lahko po ugodni ceni oddale.
Pojasnila   daje   POflOlilnioa   ¥ Radovl|lcL                                       1570
Spremena letošnjega semnja : v Vrbovcu, občina Polom :
pri Kočevju.
VIjudno  se naznanja,   da se vrši letošnji semenj namesto
¥ poaedellek, dme 4. mala
2e v soliti, me 2. maja 1914.
To velja samo za letos.
Obč. predstojnik v Polomu
i566i               Pranc Gllebo.
Mlađi pli. nalakariia
vešča slovenskega in nemškega jezika, želi mesto za poletno sezijo.
Pisma na upravn. »Slov. Naroda« pod „Mhaloa/1505"                      1565
I<epo             1547
opremljena soba
•e odda eni ali dvema solidnima osebama. Poizve se upravflištvu »Slov. Naroda« ali v Sv. Florjana ul. St 17/2.
Vsamem takoj          ^so
iivano mi io
event. s kabinetom, sredi mesta.
Dopisi do 26. t. m. z šifro „Ora-dec 32" na uprav. »Slov. Naroda«.
Spreime ae
natakarica
za „Narodni dom" v Istri.
Vprašati   je   pod   „Pridna 100/ 1579" v upravn. »Slov. Naroda«.
liče ae za tahoj ali pozneje
mnniši lokal
za stalno to?arniško zalogo z izložbenim oknom, ki se dobro zapira. Sv. Petra cesta do št 18, Dunajska do Fi-eovca, Kongresni trg, Wolfova ulica, Selenburgova, Prešernova ulica, Miklo-šičeva cesta do hotela Lloyd.
Ponudbe   pod    1,53/1555"    na upravn. »Slov. Nar.«                          1555
Simpatičen, mteligenten trgovec, 35 let star, lastnik večje trgovine in lepega posestva na deželi, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično alt vdovo.
Reflektantinja mora imeti v prvi vrsti veselje do trgovine in nekoliko premoženja.                                         1577
Le resne ponudbe pod naslovom „Prileten dom/157711 na upravn. »Slov. Naroda«.
Tovarniška zaloga za Alpske dežele v Ljubljani. Pisama: Albert Pečevnik.
I sekundi 3 ratilB ooteze ' katien sijajni blesk z
kremo za čevlje.
Podjetje za izdelovanje                   1574
cemratne stresne opeke
in drugih cementnin, opremljeno £ vsem i potrebnimi stroj i se pOd ZOlO UQOd«
mlmd p#aojl   W&*   takoj odda v najem ali pa proda.
Delavnica 2 zalogo se nahaja v najbližji okolici Ljubljane tik ob glavni cesti. Podjetje je prav dobro vpeljano in nudi strokovnjakom lepe dohodke. Istotam se da v najem prostoren blev za 8 glav živine. Naslov pore npravništvo »tilovenskega Naroda«*
1?%
I         najbolj&e
krema   za   čevlje
čistilo   čeTrljeTT.
Dobiva se povsod.
Generalni zastopnik: BL Švara, Pred  ftkotllo  štev. 3.
91. itev.                                                                                               JL0VEN5M HAtOD", dne 28. aprili 1914.                                                                                             Stran 7.
Gospodinja
nad 30 let stan, rmožna kuhe, M 9pr*|aM za stalno ▼ boljfto hilo. Nekoliko Šolsko oz, trgovsko izobrm-lena ima prednost                           1539
Ponodbe   na   npravništvo    »Slor Naroda« pod „it 1939".
I *MMM8 9& aAflNaTa9IH0a)flBjlB ■■■mjmsmk^
Ičija* pod tako iftrti  pogo^ 1»
Iziasti |t ugodno savaravaajt a* Idoflvttk •■ wrt s MiiEajuCM at 112                  vptetal
Baaaaan^B^BBBnnBaaaMaanaaaaBa^Baaaaaaaan^n^i^n^iiiiii^^^^^^^^^^^^^^iiii^i^i^i^i^nnnnnnnnnnnnn
••• • •••   V/salo**«*  itftrtfilia  buka  v  PragL    •••  -  •••
H vtftattt irafi rajem* atinfatoto Mk irtm i taaaktd altfaaako-iarađio apravo.
av tortu Mtin v mi* TEJa£a f tomu Md itn. 12. -*a
Zaviruje poslopja in premičnlne proti požarnim Skodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboli« ilove*, kodeff posluje,
Pazorl Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogojL — Zahtevajte prospekte!
Greh in smeh...
Zabeljene in osoljene kratkočasnice.
Brez   «OTol|em|a   kmoiotkofltsk;*fa   •rtftaArtJmta   i*4ai
Tinček   Hudaklin. n    Cena 1 krono,   s  po ft to t krono 1* vlnarjo«.    i
Narodna knjigama y tjubljani, prcscnota bL 7.
VABILO
na
pomlađanski gostilničarski izlet na Briske otoke
kl se vrsi 5. In 6. —*fr»tlia t L
Odhod iz Ljubljane 5. majnika z brzovlakom ob 6, uri 3 min. V DivaČi zajtrk. Prihod v Pulj ob 1. uri 42 min. Popoldne ogled arzenala in drugih znamenitosti v Pulj u. Prenočuje se v Pulju. 6. majnika zjutraj s parobrodom (3/i ure vožnje po morju) na Brioni. Odhod z Brionskih otokov je vsakomur poljuben, ali zvečer z brzovlakom iz Pulia ob 6. uri 36 min. ali pa zjutraj 5 parnikom ▼ Trst, kamor priđe parnik ob  10. uri 50 min.   Pri lepem vremenu je vožnja po
morju priporočljiva,                                              1560
StrOiM fO iel6 tBftJkal- Vožnja iz Ljubljane t brzovlakom in parnikom do Brioni in nazaj v Ljubijano stane 18 kron. Ostali stroŠki pa so tuđi zelo neznatni. Kdor se namerava tega izleta udeleŽiti, naj to naznani do 2. majnika  podoisanemu.
Izleta se lahko udeleži vsakdo, torej tuđi negostilničarji in dame. Žal ne bo nikomur.
K številni udeležbi vabi
Mwk družba za gradnjo strnjev ni BrflDda UliDlIlOF
Brao la Poin
dobavlja
lokomobile, parne stroje, kompresor]e in zračne črpalnike, kotle vseh sistemov, cevovode, transmisije, leđne in hla-dilne stroje, izpiral-ne naprave pat Freygang itd.
Uredbe sladkornih tvornfc, pfvovarnic in sladarnic, itd   — Zastopnik za   Kor ko Kranjsko in južno Štajersko: inženlr I. Mlkula Ljubljana, Cl* »lotova ulica 1.
C. kr. avstrljske   <£g^ državne taleailce. Izvleček   iz   voznega   reda.
■                                  Veljaven od 1» maja 191S.                                  -
"Postala: LJublfana ivini kolodvor. Odhod.
6-54 zjutraj. Osebni vlak na Kram, Tr-žič, Jesenice, Gorico, Trst, TrbiZ, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunaj.
7^32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St JanŽ, Rudolfovo, Stražo-Toplice.
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, KOln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd,  Celovec, Dunaj.
1-20 popoldne. Osebni vlak na Skofjo Loko, Kranj, Raaovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1*30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trenje St. Janž, Rudolfovo, Stražo-Toplice.
3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6-35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, TržiC, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč   Dunaj.
7*4B zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St. JanZ   Rudolfovo.
10"O1 po noći. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Ino-most, Solnograd, Monakovc, Linč, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod«
7-25 zjntraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice  Jesenie. z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina,   Draždan,   Prage,  Linča,   (Londona)
Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-
rnosta, Beliaka), Tržiča, Kranja. ••59 sjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega,
St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupijega, | 9-S2 dopoldno.  Osebni vlak  iz Trbiža,
Jesenic, z  zvezo na brzovlak iz  Dunaia,
Linča, Celovca, Monakovega,  Solnograda.
Inomosta, Beljaka. 11-14 dopoldno. Osebnf vlak iz Gorice
Jesenic, Dunaja. Linča, Celovca,   Beljaka
Tržiča, Kranja. S-OO poooldno. Osebni fz Straže-l'oplic,
Rudolfovega, St   lanža,  Trebnjega,   Ko-
čevja, Grosupljega. 4-SS   popoldfte.  Osebni   vlak oa  Trsta,
Gorice, Trbiža, Jesenic,   Linča. Celovca,
Solnograda, Franzenfeste  Beljaka. Tržiča,
Kranja. 5**1    zvečer.    Brzovlak    iz     Jesenic    z
zvezo  na  brzovlak iz  Berlina,   Draždan,
Prage    Dunaja,   Linča.  Celovca,   Kolna,
Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-
zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd*
Opatija-Reka). «•!• zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice
Trbiža, Jesenic, Dunaja,  Linča.  Celovca
Beljaka, Tržiča, Kranja. ••O0   zvečer.   Osebni   vlak   Iz   Jesenic.
Kadovljice, Kranja, Skofjt Loke. (Zabavni
vlak. vozi samo ob nedeljah in praznlkih). ••M pe> »•*■-  Osebni vlak U Straie-To*
pfle, Rudolfovega,  St Janža, Trebnfega
Kocevja, Grosupljegt, 11*91  oo «o>cl. Osebni vlak iz Trsta, Go-
rTće^rteiz^esenic, Celovca, Beljaka, Kranja
FiefjH 14W* drt. ktltiiii.
Oe^MMi Mi KsflMlIk: 7"#eV ft"#4)| e^Sp lmil$ (H"flt °fe Beđeli^h in praznikih).
PHI^d iz Kamnika: Ml, ft>Mg t^i, •-|fc (t#-B ob •edeljah ta praznikih).
Ckr. drta¥—■flfUlit tmnaMB0n% fTrUfc
StalMl                   1417
todevnl otenti
imožni nemS£ine M apre|eie|o ali pa na-ttavijo s stalno plato za prodajanje dovo-vohenih sreCk v Avstro-Ofrski Ponudbe pod „eMMUNP«, IrM, ■•««aeee «r. £•.
I 500 kron I
Vam plačam, ako moj umčevalec korenin fcaliei   Ma  Vaših  kurjih  očes,  bradavic,
Pl otiSčancev ne odstrani v 3 dneh I bre* bolečin, Cena lončka z ga-| rancijskim pismom 1 K 3 lončki mtif, «■■■■■■ (itau) L, rostf. tl/TM #fyh».___________________628
Cebelni med
iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpoSiljanje franko v pločevina-stih Škatljicah po 5 kg po povzetju za K t'5O. Preprodajalcem roSljemo vzorce in ponudbe. Ibvos ate*« (Un^arisoher Honig - Export) BALATOHFOKAJAII,   (Ogrsko)
V dobroznanem letoviSču na Gorenjskem kamoi pnhajajo tujci z vseh avstrijskih dežel in kjer se bo razvil naitepši zimski Sport, se pod ugod. pogoji pro4a dobroznan
hotel
ki je povsem renoviran in z vsemi potreb-Sčinami najpraktičneje opremljen, tako da zainteresirancem ni potreba skrbeti za nikako opravo. Hiša je staroznana in na najboljSem glasu! — Naslov pove upravn. Slov. Naroda«.   Eventualno   se   odda  tuđi  v najem
Kitfka Milica in posojilnica i Kulaku
registr. zadrogs z neon. zavez».
Vabilo
na
občnl zbor ~
ki bode 4m% 3. na]a t L ob 3. popolđao
y zadružni pisarni v Knežakn,
Dnevni red:
1.  Nagovor in poročtlo načelnika.
2.  Odobritev  računskega  zaključka in bilance za 1. 1913.
3.  Slučajnosti.
Opomba. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši po § 35. z. pr. pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa brezpogojno.
Za načelstvo:
•rag. toralk s. r. Ivaa T*ail€ s. r.

^^^^^^^^^^^^^^*^^^^^^^Tiey^^e^^^^^^^^^^e^e^^^^^
ckje Ml in Biravfib
Vioroc 4 stekletilee 5 kg franko po polt-oem povzetju K 4 80. — Edina raloga:
Br.   Mowakowlćy
fttetfffttem ftea, itmmVk*. Maršale,
Ze) T TiT 3el 2ei TiAm 3feT ^km
Jlftftf,*!*! * 1 Pojasnilno brošuro o hitremjenju in temeljitem ozdravi f|Y|ligi III I brez motenja pokliča, brez ponovitve, brez žlvega l||l||||||l I srebra in drugih strupov, Drez vbrizgavanja, brez Škod |1|||l||||\|l Ijivih postransklh učinkov razpošilja za 20 h za HIIIIHIIII • poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med.
H. Seemann, Sommerfeld 83 (Lausitz)
Proda se
miti i stamvaniem Beli i
hlevom, vrtom, kletjo.   Posebno primerno za izvoščke, špediterje itd.
Pelzve se v apravaiitra „Slov. Naroda".                                   1561
Zahvala.
Moj mož Mihael Mencinger, posestnik in klepar v Radovljici, je bil zavarovan pri banki „Slaviji" za dozi-vetje in smrt. Dne 3. aprila 1.1. pa je umri, za kar mi je banka „Slavija" takoj izplačala zavarovani kapital. Za to točnost in kulantnost ter hitro izplačilo sem dolžna se zahvaliti in vsakomur najtoplejeje priporočati naš slovanski zavod banko „Slavilo".
Radovljica, dne 21. aprila 1914.
Terezlfa Mencinger,
1575                                                                                    vdova.
Zadnji teden!               Zadnji tedenl
]fovo!     £attermannov črcvoreč!     Jfovo!
■er  E>d?i^o siirbje vrste!
Medved, ki vozi  po dvokolesu.
medred, vozeč na koleščkih in mnogi drugi dre-
snmi prikazi slonov, nljen, volkov, kač, razllčnik
medvedov, opic, psot, no)ev itd.
Predstave vsak dan ob 4. in 6. ari pop. ter ob 8. ori zreč. glavna predstava.
Otroci in voiaki od narednika nazaj p'ačajo na vseh prostorih polovico.
Jrtichlovo gledalište zveri v £a!termannorem drevoredu.
Vse natančnej&e povedo lepakl.
K tem velezanimivim predstavam vabi prav udano                               lastnlk«
V naročbo priporočamo
prvi slovenski leposlovni mesečnik
mm m
kateri lzha|a te 34. leto.
..UnlilUmsM zoon" „LlĐbllanshi zuon" „UĐliIlansKI zwn"
Moje med STojlml goinidoild ■aia amfbollie pripovedalke. p#ndke ta kritika;
p#roća neprbrtraasko o Tteh ▼miaeliUi tlO¥#asUk bi ilo-▼asiklh taptotvlh aavMHh|
si 1# tokOM t¥O|egm 33tot-aega lihaJaBja pridobU w aa-iea atovstra edlltao  —rto.
Naroča sei
Dpnrei^n ,.UiIl zfidb" LiiUjaH. Kiaflifa il. 5.
Ceoa: Celoletno K 9.20, polletno K 4*60, fetrttetao K 2*30.
Stran 8,       ___________________________________________________JLOVEMNO H*ROD«, tat 33. aprila 1914._____________________________                                              91 Stev.
Totofon *t*v. 1*.                                                                              T*fc*M atvv. t*.     129
IT   Ltfta ISTI. mtetMHrljMa Miiliha frala«   -aaj
Knijski stavbiDSki irižla i LiiHjai
•tavfeajo p»MlJ*tftittiro| piMrna za arhitekturo in stavbno-tohmika dtolaf toaaratva) in miiarslio m strojnim obratom mm stavhna ia fina dolai opokarno s strojnim obratom w Kososah in aa Vi6u| kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporofta se sa stavbna dela vsake vrste.
Važno za goslileiGrje io kaiaraane!
RameSčevalni nrad „Zveze češko -sfov. gostiiničarskih nameSčencev* v Trstu. Belvcdere 7, priporoča dobro izučeno, jezikov zmožno osobje, brezplačno.
Trgovina z de blagom
v Ljubljani se z vso opravo proda radi rodbinskih raziner pod zelo ugod-nimi pogoji.                                         1538
VpraŠa    se v trgovini   pri Franji Snof, Kolodvorska nliea 41.
Kompletna naprava
z aparatom, cevml in drugim za acetilensko razsvetljavo, stara koma] 3 leta* se proda zaradi vpe-ljave elektrike po zmerni ceni.
Ogleda se pri  Ivanu   Zrimcn,
^ostflničariu in mesarja na Bledn, Grad St. 56-                                     1501
Mazilo   za   iase.
Varstven« inamki HETOPIR napravi g- Ana Križaj v Sp. ŠiŠki pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. St 200 ali v trafiki pri cerkvi. V trehtednm zrastejonaj-lepši lasje. Stekl. po 2 K in po 3 K. Pošilja se tuđi  po rošti.   izborno
sredstvo zz rast !as.
Zm qotowo*t ss Jarntči.
Sprićevafa na razpc!a9O.
NA  IZBfRO pošilja tud! na deželo: Krasne
U I   II   i ©•    noćne halje, II I   I|l   I      perilo in vsako II Lll {ju   modno blago.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hUa.
Neprekos!fiva v
otroškihoblekcah
i; in krstni opravi. ::
RADIUM
STRAPAZ-IN TKANINE
tovarne    B.   SPIEGLER    in   SINOVI   Hronov
so izđelane iz najfinejše Anerika-preje,  ter v lepoti  io trpežnosti ne-
prekosljive.  Imajo prednost,  da  ostanejo v perilo snežnobele ter so
znatno ceneje kot konkurenCni izdelki. Dobivalo se v poljufcni Sirjavi ia
debelosti za vsakovrstno životno ali posteljno perilo
v manufakturni trgovini           %
J.   Cl UH A,   LJUBLJANA
Pod Trančo-
Zahtevajte   vzorce   za   p ral ne   preizkuftnje.
Haj!;olj!e blago! Stalne tene.
Modne potrelne za gospode
kakor:
klobnki, cilindri, slamiriki, čo-pic«, OTratnOd, zapestnlce« kravate,  naramnlce, iepnl robci, nogavice, palice Ltd.
priporočm
::     v največji izberi vedno najnovejše     ::
modna in športna trgovina
p. JtfagSić, Ijnbljana,
■■■    nasproti glawne poitea    •••
jMCIada, brhka gospodična
brezhibne pretekl. varčljiva, 150.C00 mark gotovine in fina bala, se želi poročiti s solidnim, intel. gospodom. Cenj. dopisi pod •Attfrjebtig 21* Gelsenkircbeit, banptpostl, Inđir. anonim. brez pomena. Diskrecija zagotov-ljena.                                                      1533
PozorS       Pozor!
Jak.   Wermnth   z   Dunaja   je
tukaj io kupuie odloženo moŠko obleko, vojaške uniforme, železničarske plašče, sedla in pritikline, pramice (borte) in plačuje oajvišje cene.
Dopisi poste restante.               1554
Mirna zanesljiva stalna  stranka brez otrok, lice za avgustov termin zračno
stanovanje
z dveh sob eventualno treh sob, ne izven mesta ter kolikor mogoče v blizini cestne železnice.                                            1530
Prijazne   ponudbe   pod   poštno   ležeče „Merkur 500" do 25, aprila t. 1.
Kavama i Zalaznik
priporoča rsein Ijubljančanom in gostom z dežcle
najboljši zajtrk
kakor priznano dobro belo kavo, čokolado,  kakao,  čaj, fine  likerje   in   najfinejše   pecivo.
BaSka!
Prvo čisto slovansko kopališcc ob fiiti\\
Hotel Velebit
lastnik   Hrvat A. Tudor na otoku  Krku (Veglia), Istra.
Izvrstna  kuhinja, nič  zdraviliške takse.1
Hotel ima krasen položaj, je okoli 20 kora-kov oddaljen od morja proti kopališču. Nova moderna zgradba; Oskrbljen je z izvrstno pitno vodo. Pred hotelom velfka terasa. Dnevna zveza s parobrodom z Rcko. Vse informacije, prospekte, daje zastonj in franko lastnik hotela.               1317
V najem se isče
▼ sredini  mesta   (Sv. Petra   cesta,   Start   trg,   Vodnikov   trg, Preseraova ulica ali okolica teh šlic) za maj ali avgut
Obširne ponađbe   z navedbo cene  pod   „Stalna stranka 1541* na tipravništvo  rSiov. Naroda".                                                         1341
PRIJI KRAtlJl MEIil DROGERIJA
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
ObiastvsBO koacesUooiraDa prodala stnipcv.
Ustanovljena leta 1897.
Snton l^anc
Ljubljana, Židovska aUca 1.
Ceniki na lazpolago.             Ceniki na razpolago.
i SANATORIUM • EMONA
i ZA NOTRANJE IN- KIRURGtCNE -BOLESNI, j
•PURODNJSN3CA
1 LtJJBLUANA - KOMENSKEGA ULICA ^ 1 f SEFv^RA^^K PRIMARU DR-FR DERGANC
Kazeasko-vravihii red
z  dne 23. maja 1873 štev.
119  državnega zakonika z
dodanim
zvrsitveaim propisom
in drugimi zakoni in ukazi kazenski oostopek zadeva-jočimi.      ______
po po*ti 5lNt.
narcđaa tauigarĐi f Ualiliaii.
lift      • i       •           v elegantni obliki priporoča
VlZltniCC Narodna tiskarna.
Naibolifte švicarske vezenine.
A. ŠARC
latt Jadvlga Sare
liiiaia, Seleitoniofa nlita 5.,
^^aaaaa^aaaaaaa^BjajBjBaaaBaaaBaaBaaa^^^p^^^^^^^^^M^^^^^^B^^u^^B^^^^^^^^^^^^aa^aaaan^^^
Perilo zm dame in gospode po meri.
—^------_
Največja izbir« namiznih garritur.
Najboljše platno v vseh iirjavah.
Stav beno podjetje:
Prevzamem javne in zasebne stavbe, ielezobetonske mostove, strope itd. — Popravila iz-vrmjeni po najnižjih cenah. Jzdelujem nacrte tn dajem strolcovna naixxJila.
Parketna tovarna:
Velika zaloga hrastovih in bukovih desčic.katere dobavim zali brez polaganja; prevzamem tuđi popravila in pola-gam deščtce na stara že 06-st&ječa tku
Strojno mizarstvo:
Izdelujem vsa sšavbeno-mtzar-stoo hčoča se dela, pohiMvo le proti naročitu. Izvršujem tuđi vsaJcovrstna popravila točno, povoljno in po nizkih cenah.
Tesarstvo:
Prevzamem vsa v to široko spadajoča dela, kakor: stresne stole, strepe, verande, barake odre i. U d. — Popravila izvriujem   točno  in solidno.
Parna žaga:
Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in iagam Hode tuđi proti plačiliu — Po že-Uznici podan Us se dostavi na iagopo lastnem industrijskim tiru iz državnega kolodvora.
Ustanovljeno L  /900.
Tihni'in mamu ta dfr""^ dršmmtm k$k+mm>
Telefon štev. 299.