Bazne stvari. Iz domačih krajev. Politično zborovanje. »Slovensko gospodarsko politično društvo ,Straža' v Zrečah« bo imelo svoj občni zbor dne 20. aprila ob 3. uri popoldne v prostorih g. Matije Vidmar. Imenovanje. Preč. gospoddr. Martin Matek, prof. bogoslovja, predsednik našega »Katoliškega tiskovnega društva« je imenovan stolnira kanonikom v Mariboru. Poslanec vitez Berks je v danaSnii seji državnega zbora predložil prošnje za ustanovitev vseučiližča v Ljubljani od: 1. okrainega odbora gornjegradskega; 2. od občinskega zastopa P o 1 z e 1 a; 3. od šolskega sveta Sv. Jurij ob južni želez.; 4. od učiteljstva ljudske šole Sv. Jurij ob južni železnici. Iz davčnega nrada. Davkar g. Karol Schauer je prestavljen iz Konjic v Feldbach, davkar g. Fr. Horak iz Vranskega v Konjice, v Šoštanj pa pride davkarski kontrolor g. E. Potrč. Naši časopisi. Današnja naSa priloga »Naš Dom« se razpošilja danes prvikrat v 12.000 iztisih. Vsled velikega priraSčanja naročnikov je tiskovno društvo povečalo obliko lista »Naš Dom«. Polagoma, a vztrajno napredujemo! Tiskarna D. Hribarja. Iz »Slovenca« povzamemo: Po Ljubljani se govori, da bode nova tiskarna g. D. Hribarja v Ljubljani nastanjena v prostorih, kjer se nahaja sedaj Lekanova kavarna na sv. Jakoba trgu in da odkupi g. D. Hribar tudi knjigotržnico g. J. Giontinija na Mestnem trgu. Današnji oklic socijalnih demokratov pravi o tem: »Kakor čujemo, misli gospod Ivan Hribar, župan v Liubljani, Se tekočega leta v novi Dragotin Hribarjevi tiskarni izdajati dnevnik, kateri naj bo — čujte in strmite — nasprotnik »Slovenskega Naroda« 1 Pa ne da bi se gospod župan zgražal nad državnozborskimi govori dr. Tavčarja? Nova tiskarna bo uredila tudi veliko knjigarno na Mestnem trgu, s katero se baje že pogaja glede nakupa. Kreditna banka v Ljubljani pa kreditira. — Sedaj se nam zdi tudi vest verjetna, da se je Hribar navelifcal županstva in da misli na drugo mesto, morda pri trgovinski zbornici.« — Mi se vzdržujemo vsakega komentarja.v Castni občan. Občinski odbor v Zgor. Ložnici, župniie Sv. Venčeslj, je imenoval umirovljenega župnika 6. g. Franca Petan častnim občanom. Na mnoga leta! »Rokovnjače" je prišlo zadnjo nedeljo gledat in občudovat ranogo Slovencev in Slovenk iz bližine in daljine. Videli smo veliko naSega priprostega ljudstva, katero so kar očarali naši izborni igralci in igralke, pa tudi krasna dvorana je napravila na nje velikansk utis. Od Sv. Barbare pri Vurbergu se je na velikem vozu pripeljalo 12 vrlih Slovencev in Slovenk, iz Jarenine pa je prisla večja četa ondotnih iskrenih mladeničev. Tako je prav! Rodoljubi bližnje in dalnje okoliee mariborske, le skrbite, da bo vedno več priprostega ljudstva dohajalo k slavnostim in h krasnim slovenskim gledaliskim predstavam v veličastni mariborski »Narodni dom«. Ob takih prilikah se še le zavejo naSi priprosti ljudje in na svoje veselje spoznajo, da tudi Slovenci premoremo kai lepega. Tako pa kmalu postanejo ponosni na svoj narod in na materni jezik. Vedno ostane resnica: živa, iskrena, navdušena, slovenska beseda v govorih, pesmih in igrah napravi tudi na najbolj priprostega človeka premogočen in neizbrisen utisek. Na svidenje torej zopet v kratketn v »Narodnem domu« mariborskem, vrli Slovenci in Slovenke iz okolice! Novi dragonci v Mariboru. Namesto 5. dragonskega polka pride v Maribor, Gradec in Slov. Bistrico 4. dragonski polk cesar Ferdinandov. Vojaki so večinoma Nemci, dočim so bili pri 5. polku večinoma Slovenci iz Kranjskega. Ogenj v Mariboru. Ravnokar je začelo goreti v dragonskem skladišču za seno v magdalenskem predmestju. Egon pl. Pistor je včeraj 9. t. mes. v Gradco. umrl. Razbijanje v državni zbornici. Včera| dne 9. aprila so vsenemci začeli velik ropot, ko ie hotel predsednik Vetter dati na glasovanje predlog o budjeviški obrtni Soli. Nastal je naenkrat grozen ropot. Najbolj divji so bili Berger, Iro in Malik. Naskočili so predsedništvo besno ter vpili: »Ven z Abrahamovičem drngim! Ven s predsednikom! Ven z ritmojstrom! Proč s Vetterjem!« Predsednik zvoni in kliče k redu. Zdaj pa mu iztrga Iro zvonec in udari ž nji po mizi, da je zvenelo. Predsednik Vetter stoji mirno, ne da bi se premaknil, in zabteva miru. Iro pa udriba z zvoncem poleg predsednika po mizi in se dere na ves glas; potem vrže zvonec nanj, a ga ne zadene v glavo, kamor je meril, ampak za njim stoječega podpredsednika Začka v ramo. Zvonec se je razpočil. Zdaj je pa to preveč Mladočehom. Razburjeni planejo nad Vsenemce Pacak, Vaclav, Hruby in drugi, primejo Irota in tovariše, ter jih drž6, da ne morejo dalje besneti. Vpitje pri vsenemcih. Poslanci brez reda vpijejo drug na drugega. Nemška ljudska stranka je potegnila z Vsenemci zoper predsednika. Za povod so si vzeli izgovor, da je predsednik dal predlog na glasovanje med vpitjem. Do glasovanja ni mogoče priti. Vkljub temu, da hodijo Funke, Pergelt in Kathrein med poslanci in jih mire, ni mogoče priti do pametnega razgovora. Mir nastane, ko predsedDik pretrga sejo. Danes še le bo glasovanje. Knjige Matice slovenske so prišle. Zanpni shod v Celju. Danes se vrši ob 2. uri popoldne zaupni shod štajerskih Slovencev v celjskem Narodnem domu. Namen shodu je, da se določi stališče Slovencev na Štajerskem glede celjske gimnazije z ozirom na sprožene spravne predloge. Kakor slišimo, se noben štajerski slovenski državni poslanec ne bo udeležil shoda, ker potrebujejo Gehi njih glasove pri glasovanju o obrtnib Solah. Naši poslanci pa so dolžoi Čehom, da se }im tako dejanski zahvabjo za njihovo podporo v eeljskem vpraSanju. V Framn pri Mariboru je zopet izvoljen županom vrli narodnjak gosp. I v a n Gert, občinskim svetovalcem pa gg. Franc Pirkmajer, Jernej Zamolo in Mihael Turner. V Trbegovcih župnije Sv. Jurij ob ŠCavnici je zopet pristaS bračkijancev izvoljen županom. Žalostno! Vlak je poškodoval zadnji teden pri Ponikvi ob juž. žel. mladeni<5a, ki je v svoji lahkomiselnosti hotel dirkati z vlakom. V tem pridrčž od nasprotne strani drug vlak, katerega v temi ni opazil, ga vrže in hudo rani. Toča je sla zadnji petek, dne 4. aprila pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, Jarenini in sosednih občinah. Škode ni nobene naredila. Samomor. Vojak 87. peSpolka v Pulju, neki Brunner, rodom Štajerc, se je ustrelil. Otroška bolnica v Gradcn. Zdravniško vodstvo otroSke bolnice v Gradcu naznanja: Često pripeljejo roditelji iz Spodnjega Štajerja v graSko otroSko bolnico bolne otroke, ki jih ne moremo sprejeti ali zato, ker ni vselej prostora v bolnici ali pa zato, ker ne sprejemamo otrok z boleznimi, ki se doma hitrejše in gotovejše zlečijo nego v bolnici. Da torej ne bodo več roditelji tolikokrat zaman si napravljali velikih stroškov in dolge poti, svetujemo, naj vsak, predno pripelje svojega otroka semkaj, poprej vpraša domačega zdravnika, kakšno bolezen ima otrok, polem naj nam pismeno naznani otroško bolezen in vpraša, če otroka sprejmemo. Od- govor dobi takoj. Naslov: Anna-Kinderspital, Gradec. Umrl je v Celji Jos. Hummer, bivSi posestnik in trgovec v 75. letu starosti. Ponesrečil se je dne 4. t. m. na kolodvoru v Celji, Jože ritor, delovodja pri južni železnici na ta način, da je padel pod stroj ter se težko ranil. Iz Vidma se nam poroča: Vkljub raznim pritožbam se }e naložilo Videmski občini težko breme, da se mora postaviti novo Solsko poslopje, ki bo veljalo z notranjo opravo vred 50.000 K. Od kod bodo vzeli občani denarje za to stavbo, ker znašajo občinske doklade 76 odstotkov, okrajne 55 odstotkov in deželne tudi 55 odstotkov, in ima občina še dolgov okoli 4000 K ? Zraven tega morajo tukajšnji davkoplačevalci ravno sedaj prispevati po 76 odstotkov direktnega davka za stavbo novega, sicer prepotrebnega kaplanijskega poslopja. Mnogi posestniki še niso prenovili svojih vinogradov in nimajo od te strani nikakih dohodkov, cd drugih pa tudi ne. Ali mnogoteri, ki so imeli pretečeno leto dobro trgatev, še do zdaj niso mogli prodati pridelanega vina. Zato so sklenili za občni blagor vneti možje, da poskusijo z loterijo, katere čisti donesek se bo vporabil za stavbo šolskega poslopja. Pred tremi tedni se Je zbralo mnogo domačinov v ta namen, ki so izvolili posebni >loterijski odsek«, obstoječ iz 9 članov. Ta odsek, v katerem so zastopane razne stranke, prebivajoče v Vidmu, si je izbral pretečeno soboto v svojega n ačelnika g. Žičkarja, dekana; za načelnikovega namestnika g. D o 1 š ak a, c. kr. majorja v pokoju; za denarničarja g. N ovaka, župana in gosp. Novotny-ja, brzojavnega in poStnega nadzornika; zapisnikarjem g. K n a p i č a, nadučitelja in gosp. Š r i b a r j a, kaplana. Razun teh mož so udje loterijskega odseka gg. J u 1. pl. V i s t ar i n i, c. kr. okraini glavar v Brežicah, gg. Arnšek in Biber, oba posestnika na Vidmu. Temu blagemu podvzetju želimo iz srca najboljšega uspehal Prijatelj šole. Blagorodni g. dr. Jožef Kronvogel, c. kr. okrajni sodnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor. in veleposestnik v Črmli, podaril je tukajSnji šoli lepo, novo decimalno tehtnico z uteži vred. Za ta velikodušni dar se mu podpisana v lastnem, kakor v imenu kraj. Sol. sveta presrčno zahvaljujeta ter kličeta: Bog Vam plati stoterno! — Janez Reich, šolski vodja; Janez Švarc, načelnik kr. Sol. sveta. Cerkvene stvarl. Nove MŠmarnice". Proti sredi meseca aprila izidejo »Šmarnice«, katerim predmet je: Premišljevati o Srcu Marije. Spisal jih je po o. Hattlerju S. J. P. Ladislav v Novem mestu. Dubovniške vesti. Castiti gospod župnik v Ribnici na Pohorju, Francišek Hr a stelj, je dobil nadžupnijo v Konjicah in je imenovan dekanom konjiške dekaniie. — Provizor v Ribnici je postal č. g. Mihael Š k e t, kapelan v Št. Martinu pri Sloven. Gradcu. Prestavljena sta 66. gg. kapelana: Ivan Kansky iz Ribnice v Št. Martin pri SIov. Gradcu, Ivan Zajc iz Št. Ruperta nad Laškim v Ribnico. Med Slovence na Vestfalskem odidejo prihodnji teden misijonarit frančiškani o. Kasijaa iz Brezja, o. Klemen iz Ljubliane in o Salvator iz Sv. gore. Mnogo božjega blagoslova! Društvena poročila. Gledališka predstava v Mariboru. »Bralno in peesko druStvo .Maribor'« priredi dne 20. aprila gledališko predstavo »Martin Smola«. Začetek ob 8. uri zvečer. Koncert v Mariborn. Slovanska citalnica priredi dne 4. maja v Narodnern domu telik koncert. Za dijaško knhinjo v Mariboru so darovali sledeči dobrotniki in dobrotnice: ifeimenovana »za kruh sv. Antona« 10 K, Strelec Ivan, nadučitelj 5 K, neimenovana namesto venca na grob FrančiSka Zupaniča 1 K, JauSovec, superijor 10 K, okrajna posojilnica v Ormožu 40 K, neimenovan 2 K, hranilno in posojilno društvo v Ptuji 100 K, Bauman, šk. oskrbnik 8 K, Cede, kaplan 2 K, Hirti, župnik 4 K, A. Brdnik, kaplan namesto venca na grob svojega dobrotnika Galleta 10 K, Fr. Hrastelj, nadžupnik 20 K, neimenovan »za kruh sv. Antona« 3 K, Pet. Skuhala, um. župnik »za kruh sv. Antona« 1 K, Jurij Lah, posestnik v Pongercah 2 K, Jurii Vacac, davčni iztirjevalec »za kruh sv. Antona« 3 K, Alojzij Šijanec, župnik 4 K, Crnko Marko, župnik 20 K, ZidanSek, bogoslovski profesor 20 K. Dijaški kuhinji v Celju so darovali: čč. gg. duhovniki, zbrani na godovanju 6. g. Jož. Mešička v Brežicah kot odgovor na Sturghkovo resolucijo in Tavčarjev kompromis 105 kron; od te svote je daroval č. g. župnik Štefan TurkuS 44 K 10 v. — Vlč. gg. župniki Jakob Pečnik 10 K, Matija Koren 10 K, Valentin MikuS 8 K in Friderik Kukovič 2 K. Gospa Neža Pajdaš v Zdolah 10 K. Bog plati! Slovensko gledišče v Celji. Druga predstava «Rokovnjačev», dne 6. t. m. bila je skoro tako dobro obiskana, kakor prva. Posebno veselo znamenje je, da so se začeli kmetje zanimati za predstave v Narodnem domu. Igralo se }e zelo dobro. Obeta se nam v teku tega leta še slavna opera «Teharski plemiči*! Sv. Jurij ob Taboru. Znamenit dan ie bil 31. sušec za tukajšno mladeniško gibanje. Naši mladeniči so pokazali pri tej priliki, kaj zmorejo. Mogočno je donel po obširni sobani bralnega društva mnogoobčudovani »Naprej«. Pesem »Bučelar« je bila kakor nalašč za krasno pomladansko vreme. Očarala pa je občinstvo »Sirota« z milodonečim alt-solo. In naj li Se omenjam drugih raviio tako dobro proizvajanih pevskih tcčk, kakor: »Naše gore«, »Vse mine« ali »Planinar«, toda bodi dovolj. Konečno so še enkrat vrli mladeniči nastopili v moškem zboru ter nam zapeli s čustvom: »Na straži.« Vse pevske točke proizvajale so se točno, celemu zboru se pozna, da ima dobro šolo. Vsa čast požrtvovalnemu organistu-cecilijancu, gosp. B. Drolcu, ki res z mladostnim ogniem vodi svoji vrle pevce in pevke. — Viharno odobravanje je sledilo navdušenemu govoru g. kaplana E. Vračko. Upamo, da bomo vrlega g. govornika slišali še večkrat. — Iti kaj naj rečem o burki: Kmet Herod? Ko se je prikazal ta »naš Gašper« na odru in je začel z veliko leseno žlieo mlatiti po mlečni kaši v leseni skledi, je nastal med občinstvom tak smeh, da bi jih moral skoraj sam prositi, naj ga pustijo k besedi. In kaj še le potem, ko so ga Segavi dijaki postavili kot kralja Heroda na tron, ali ko je začel neusmiljeno udrihati s svojim »žezlom« po branjevcu, ki ga je skušal razočarati in rešiti hudega duha! Sploh so pa tudi vsi drugi svoje uloge res dobro, deloma celo izborno igrali, tako da gre vsa čast vrlim mladeničem-diletantom. Kot posebnost, ki se menda ne najde prepogosto pri takih veselicah, je bilo to, da so bili vsi igralci maskirani, kar veliko pripomore k popolnemu vspehu zlasti pri burkah in Saloigrah. Maskiral jih je prav dobro brivec iz Žalca. — Res prijetno zabavo nam je pripravilo bralno društvo s to mladenisko slavnostjo. Vrli mladeniči pa naj le stojijo vedno na straži za svoje narodne vzore, ne meneč se za nizkotne nasprotnike in klevetnike teh vzorov, in tako smemo upati, da dobimo iz njihove družbe vrlih, neupogljivih krščanskih raož, ki se ne bodo dali, kakor se že zdaj ne dajo, premotiti kakemu pustolovcu, arapak ki bodo stali trdni, kakor skala za sv. vero in besedo materino. Sv. Križ na Murskem poljn. Veselica bralnega društva, ki se je vrSila dne 31. marca, se je obnesla nad vse pričakovanje; tolikega števila obiskovalcev se nismo nadjali, kajti Solska soba, kjer se je vršila predstava gledaliskih iger »Pravica se je izkala* in «Sanje», je bila do cela napolnjena. Vseh vdeležencev je bilo nad 300. Da se je veselica tako krasno obnesla in predstave tako izvrstno uspele, se je zahvaliti gosp. naduč. Anton Herzog-u, ki se ni zbal truda, da je vadil fante v petju in jih vežbal v igri. Hvala mu! Dalje moram pohvalno omeniti naše izvrstne igralce, kateri so prav dobro izvršili vsak svojo ulogo, posebno nekateri, ki so imeli zelo dolge in težke uloge. Prisrčna hvala tudi našemu 6. g. Josipu Mihaliču, kateri nam je v krasnem govoru razložil pomen našega bralnega društva. Obiskali so naSo veselico Ljutomerčani v prav velikem Stevilu. Od Sv. Jurja na Ščavnici jih je bilo nad 30, kateri so nam tudi podarili brezplačno «SaIjivo pošto», za kar se jim odbor tukajšnjega bralnega društva prav lepo zahvaljuje. Prihitel je tudi med našo sredino občeznani mladenič govornik Franc Zebot od Sv. Ilja v Slov. goricah, kateri nam je tudi prinesel seboj prisrčen pozdrav v krasnem pismu, podpisanem od mnogih fantov in deklet Št. Iljskih. Bog Vas živi mladeniči in dekleta St. Iljski! Prihiteli so tudi med nas gostje od Sv. Ane na Krempergu, Gornje Radgone, Kapele, Veržeja, Cvena, Oezanjevec itd. Po veselici smo se skupno podali v gostilno g. Hauptmana. Tamkaj so nas spet iznenadili jurjevški pevci s svojim mešanim zborom. Kot govorniki so nastopali Franc Žebot, Radoslav Nemec, mladenič iz 9v. Jurja na Ščavnici, g. Košar, predsednik bralnega društva Sv. Jurja na Ščavnici, g. Matija SlaviS, predsednik bralnega druStva Križevskega in g. Rožman, posestnik iz Starevasi, ki so nam razložili pomen naših bralnih druStev in nam pokazali pot, po kateri moramo, ako nastopamo po sporedu priti do konečne zmage. Logarovski. Iz drugih krajev. Skoro neverjeten slučaj brezsrdnosti pripovedujejo češki listi. V Karlliku je živel 441etni zidar udovec Kofron s svojim 201etnim sinom, ki je bil tudi zidar in zaslužil na dan 2 K 20 v. Ves svoj zaslužek je sin oddajal očetu, oče pa mu na dan dajal za to le kos kruha in za ves teden 40 v. Pred meseci se sin ni mogel več premagovati lakote in zapravil je nekaj desetic, očetu pa je izročil samo 6 kron. Skopi oče je sina z vilami tako bil, da sn je ročaj zlomil, nato je oče vzel sinu obleko in ga v sami srajci zapodil na cesto. Grozil je sinu, da ga ubije, ako se vrne domov. Sin se je skril pod streho, ter se ondi skrival nekaj mesecev. Sestrica mu je skrivoma nosila hrane. Oče ie to neko noč zapazil in nabil hčer, ki pa se ni ustrašila ter skrila brata v hlevu, pokrila ga s steljo in mu dajala kravjega mleka. Nekai časa se je ubožček hranil z mlekom in surovim krompirjem, dokler ga je tudi tu ni oče zasačil in od lakote obnemoglega sina po noči vrgel na cesto. Orožništvo je dobilo reveža čez nekai dni v gozdu na pol zmrznienega. Bil je tako oslabljen, da ni mogel več govoriti. NečloveSkega očeta so zaprli. NesreČa na železnici. Zelezniskega 6uvaja Ivana Vičiča je med Postojno in Prestranekom 6. t. m. ob pol 2. uri popoludne tovorni vlak št. 172 povozil. Naibrže, da je prepozno zagledal prihajajoči vlak ter mu hotel odstraniti s tira rudečo ploščo, katera je bila postavljena za vlakom, ki je že pred tem 10 minut odšel. Toda stroi tovornega vlaka ga zagrabi, potisne s tako silo na stran v zid, da je revež dve uri potem svojo duSo izdihnil. Mož je bil v službi iako vesten in priliubljen ter poštena, blaga duSa. Jedini sin osmoSolec mu Je predlanskem umrl. Sleparije s kačjimi glavami. V zadnjih letih so se gadi na Ogrskem jako poranožili. Minister notranjih stvari je radi tega razpisal nagrado pol krone za vsakega rartvega gada. Vladne blagajne po posameznih okrajih so dobile ta ukaz in ob jednem tudi naročilo, naj kot izkaz shranjujejo gadje glave in naj jih poSiljajo vsako leto meseca noTembra ministerstvu. Nek okraj je stal posebno na vrhuncu nabiranja gadjih glav. Celo po zimi je dobival blagajnik glavarstva gadje glave in ker je vendar vsak dan sumliivo veliko gadjih glav prišlo k blagajni, uvedla se je preiskava. Blagajnik je izplačal nagrade za 743 gadoy, v shrambi so pa našli le 64 gadov. S temi 64 gadi je manipuliral uradni sluga, ki si jih je sproti izposojeval in požiljal ž njimi k blagajniku neko staro žensko, s katero je delil dobiček. Cfospodarske drobtinice. Trgovina v Sisku. Gospod poslanec v hrvaškem saboru, Grga Tuškan, javlja: Slovenci kupujejo prilično mnogo žita na sisačkem tržiSču. Često se je že dogodilo in se najbrže §e bo, da so iz teh kupčij nastale pravde, in potem seveda sodbeni stroški in druge izgube. Temu je krivo to, da kupec ne pozna trgovcev v Sisku in včasih naleti na nesolidnega človeka. Zato je potrebno, da se slovenski kupci informirajo o sisačkih trgovcih. Zato ponuja gosp. Grga Tuškan v Sisku svojo pomoč in deli razjasnila brez nagrade. Kako se presaja zeljnate rastline? Zelje in podobne rastline sejati je na gredice. Od tod jih je izpuliti, ko jih potrebujemo in zasaditi na stalno mesto. Kadar jih pulimo, dobro je, če ostane na njih mnogo zemlje. V nasprotnem slučaju iim jako koristi, ako jih vtaknemo do listja v blato iz kravjeka in Tode. S klinom naredi se nato luknja, v katero se vtakne rastlinica nekoliko, toda malo bolj globoko nego je bila prej v zemlji, a od strani se zabode klin proti spodnjemu delu prve luknje ter pritisne k rastlini. S tem se luknja zagrne in rastlinica stoji trdno. Ako ni zemlja mokra, treba je zeljnate rastline Tsaj enkrat po presajenju zaliti. Eako globoko je sejati? Seme potrebuje pri kalenju mnogo zraka, zato se je ne sme zasuti z zemljo. Tudi bi mladi kal t takem slučaju moral preveč rasti, predno bi priSel na površino in ozelenel. Ako bi porabil prei, nego pride na svetlo, rezervne snovi. ki se nahajajo v semenu, ne mogel bi več rasti in zamoril bi se. Le zelena rastlinica zamore si nabirati sama redilnih snovi. Da dobiva torej seme dovolj zraka, a ne trpi tako iabko suSe in da mladi kal kmalu ozeleni, zagrniti je treba sfeme prilično trikrat tako globoko pod zemljo, kakor je seme debelo. Eedaj je treba zalivati? Dokler so noči mrzle, torej je spomladi in jeseni zalivati zjutraj. Ko so pa noči bolj tople (poleti) je najboljši čas za zalivanje vrtnine zvečer po solnčnem zahodu. Ako se zaliva rastline, dokler jih Se solnce obseva, jih to lahko požge. Tudi rastline rade obelijo, če se gorkota in mrzlota prehitro spreminjata. Najbolj nevarno je zalivati rastline o opoldanski vročini. Mešanica ali kompost se imenuje gnoj, katerega napravimo iz vsakovrstnih odpadkov pri domu. Zlasti se stavi na mešanico: smeti, mesne odpadke, listje, pomije, cestno blato, blato iz luže, in sploh vse, kar ni zrelo za na njivo a ima nekoliko redilnih snovij v sebi. Kompost je treba večkrat v letu podvreči, da lažje sprhne. Če ga polijemo tu pa tam z gnojnico, ga jako zboljšamo, a tudi prej se izreja. Na vrtu je kompost najbolj važen gnoj. Osobito cvetliCarji ga bi težko pogrešali. Pa tudi na travniku ie mnogo vredno gnojilo. A. Štrekelj.