119. ttwm. I Ltullim, t sitdo, Zf. maja 1916 XLIX. lelo. ■ »Slovenski Narod" veija po poiiij za Avstro-O^rsko: ce!o leto skupaj naprej • vol leta * . . tfetrt leta „ » • • na mesec m • • . K 25--. 13'-# 6-50 . 230 za NemČljo: ctlo leto naprej .... K 30 — za Ameriko in vse druge dežete : ćelo i eto oaprej . • • . K 35.— Vprasanjem glede Inscratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Upravnlttvo (spadaj, dvorišne levo), SnaflOTt ulica St 5, taleion št8S. Itliaja vsak đes zveler lxvxem*l noveli« im praznik«. inserati veljajo: peicrostopna petit vrsla za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat a!i većkrat po 16 vin. Parte in zahvat vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijati po dogovoru. Upiavnibivu naj se pošiljijo naroćnine, reklamacije, inserati u t ) toUfon tt 34. ttg W# 1 V« II • B $* *1 !•• 1 fll NAŠE NAPREDOVANJE NA TIROLSKI fRONTI. — OR\šKI ZBOR PREKORACIL MriJO. — DOSLEJ JE VPLENJLMH 188 TOPOV. DunaJ, 2J. maja. (Kor. u:ad.) Uradno se razglaša: [talijansko bollšče. Naše čete prodlrajo sedai; tuđi na fibeh straneh doline Sudana; sovražnik je v begu zapusti! Borgo. Napravili smo bogat plen. Graški zbor je prekorači! inejo ter zasleđue pora-ženega naspretnika. ltalijan^ka inrdba Monte Verena ie že v naši pojesti. V dolini Vailarso Se napad na sovražne pozicije pri Chiesi v teku. Število od 15. rcaia sem vple-njenih topov se je zvilalo na I SS. Naši hidrop!ani so ot?io/;li žslez-niško progo San Dona dei Pfave-Portogruaro s sterilnim; bombami. Namestnik načelnik?, generalnoga štaba ni. II 6 i e r, fini. 1TALI.UNSKO URADNO POROCILO. 20. maja. V ozenilju Ortlerja so se vršili mali. /:a nas ugodni boii. Med Adižo in dolino Terragnolo so bili zavrnjeni napadi v smeri na Marco in ob železniški progi. Sovražnik je začel zopet ljuto obstre-liavati naše pozicije na severnem pobočju Pasubia. Tuđi tu se je konstatiralo, da uporablja sovrainik eksplozivne strele in granate s solze povzročujočim plinom. V odseku doiine Terragnolo in gorenjega Asti-ka se krepko ovira sovražna ofenziva. Napad na Coston pri Lak'hi je hil zavrnjen. N'a visoki planoti Asiaga so se zlomili napadi iz Mlle-grobe in fronte Basson - Busa - Ber-le izvršeni kljub dobri pripravi in nodpori Ijutega topovskega ognja ob krepkem odporu naših čet. V Sugan-ski dolini je položaj neizpremenjen. Na ostali fronti sovražen artiljerijski r>genj brez določenega cilja NT2ša artiljerija ni odgovarjala. \ čerai z:u-trai je peskusil sovražnik da'eLobC-žen zračni napad na razne točke be-neške železnice, ki je povzroxii v Čedadu in Muranu nekaj žr*ev, druge škode pa skoro ni nanravil. So-viL/ne letalske skupine, ki so Jospe-le do Vidma in Casarse, so pregnali hitro naši letalci. 21. maja. Od Stiirserske^a sedla do Adiže je položaj neizpreiuenjen. \" La^arinski dolini je obstrcljevala sovražna artiljerija včcrai ves dan naše pozicije na Corni Zugi:a. Pozno zvečer so napadle veliko irase so-\Tti2ne infanterije, bile pa so odbite po ijutem boju in z ogromni mi izgu-bami. Na naše crte od Pasubia do doline Terragnolo je razvijala sovražna artiljerija intenzivno delo-vanje. naša pa jo je učinkovito pobijala. Med dolino Terragnolo in go-renio dolino Astico zmerno de!ova-nje obojestranske artiljerije. Utrje-vanje naše obrumbne crte se nada-ljuje. docim sovražnik s svoje strani utrjuje pozicije od Monte Maggio do vrha Tonezze. V odseku med Asti-com in Brento je trajalo včeraj ljuto obstreljevar.je naših črt. Popoldne in zvečer so sledili huđi sovražni napadi. Naše čete so se jim upirale z veliko vztrajnostio in so prizadjale sovražniku naitežje izgube. Nekaj malih utrdb. katere je bil sovražnik j že zavojeval. je bilo zopet vzetih s ! strani naših, po razljučencm spopa-du. pri katerem smo vjeli okoli 1S0 mož. V Sudanski doKni je prodrl sovražnik do naših iznostavljenih čet, ki so zavrnile nanad. nato pa so se korakoma umaknile v našo glavno pozicijo. Na ostali fronti artiljerijski razpršilni ogenj. Naša artiljerija je uničila sovražne obrambne pozicije ob gorenjem Butu in razpršila delav-ce na Kalvariji in na pobočju Pod-gore. Manjši sovražni napadi na Sa-botin in v tržiškem odseku so bili lahko zavrnjeni. Sovražna letala so vrgla nekaj bomb na Vicenzo. Val-dagno, Feltre in Fomzcso. Dve osebi sta mrtvi, štiri ranjene, škoda neznatna. 3i u wm Mtn \/. vojaskega razmotrivanja k poročilu generalnoga štaba dne 23. maja: Na prostoru med Brento in Adižko doiino. Naš napad na južno - vzhodnem Tirolskem, ni prekoračil 15. maja razvidnega prostora. Ostal je med Brento in Adižko dolino, fronta je široka 40 do 50 kilometrov. Greben Armenterre in Zugna Torta sta bila njegova mejna stebra. Da je zavzetje teli dveh vplivalo na odseke izven tega prostora, to ne spremeni niČ prostorno oštro določenih mest pre-bitja. Šest italijanskih dlvizij v boinem prostoru. Doslej je bilo ugotovljenih v boj-nem prostoru šest italijanskih divi-zij, tretjina je vržena z bcjišča in je ob svojo artiljerijo. Italijansko ar-madno vodstvo posilja vedno nove čete na mesto prebitj?, da bi tako preprečilo nove izgube prostora. Nevamost za druge Ualijan^ke fronte. Gromadenje čet na enem mestu je pa združeno z nevarnostjo. ako se pomisli, da ima Italija varovati 600 kilometrov dolgo fronto, r.e slede na morsko fronto, za katere varstvo je tuđi treba čet. Zbiranje cei na Sette Comuni in ob defenzivni fionti Asia-go. Arsiero. Schio, slabi diagc front-ne de!c. Zato se ne smetno čuditi, ako je na primer naš sunek v Sugan ski dolini pri izpraznjenju Dorga s strani Italijanov izzval na sovražni-kovi strani očividne znake panike. Na obeh straneh Brente. Od včeraj dalje je tuđi prostor na obeh straneh Brente napadalno ozemlje: naše čete so šle skozi dolino Borgo in so zavzele visine vzhodno hudournika Maso. Hitri, begu podobni umik sovražnika je imel svoje vzroke, ako imamo pred očmi r 2romne uspehe. katere je do- segel graški zbor včeraj dalje na jugu. Visine med Mandrioloin in Casottom zavojevanc. Ta preizkušeni zbor je predvče-rajšnjim zavojeval obmejne visine med Mandriolom in Casottom, vrgel je. prodiraioč na obeh straneh ceste od Vezzene skozi dolino Assa vode-če, sovražnika včeraj dalje čez mejo nazaj in je zajurisal s podporo naše težke artiljerije veliko skupino trd-njav \ e r e n a (2019 m). Iz vojnoporočevalskega stana, 22, maja: Italijani vrženi na obmeine visine. Včerajšnji dan se je zopet stalno napredovalo na južnem Tirolskem. Sunek na lavaronski planoti, ki je povzročil prebitje prve crte, se je energično nadaljeval in Italijani so bili vrženi na visine, neposredno zapadno meje. Energični čini tretjega artnadnega zbora. Tretji armadni zbor je prodiral tu v močnem navalu kar najbolj energično in iztrgal sovražniku kos za kosom visoke planote, za katero je prelil že toliko krvi. Z Vezzene je zbor zavzel Z050 m visoko Cimo Mandriola In zaporedoma južno te gore do Astica dvig:ajoče se visine, tako da je avstro - ogrska fronta tu-kaj pomaknjena neposredno do skupine fortov, ki zapirajo planoto na vzhocttL Prestolonaslednikove čete. Prestoionaslednikove čete so na sovražnikovih tleh potisnile nazaj italijanske oddelke čez zadnjo crto višin zapadno planote Folgarije v dolino Arsiera. Z zavzetjem od grebena Torme-no. 1253 m. do 1550 m visokega hriba Majo razprostirajoče se pozicijske vrste, so dobili fronto, ki je oddalje-na 1c še kakih 5 do 6 kilometrov od notranje zaporne crte Arsiera. Monte Verena. Tretji armadni zbor je spretno izkoristil svoje uspehe dne 21. maja in je drugi dan nadaljeval svoje prodiranje čez mejo. da napravi vrzel tuđi v italijansko pozicijo v zalediu. Uspeh je bil: zavzetje moderne italijanske utrdbe Monte Verena, ki se dviga skoro šest kilometrov ono-stran meje v visino 2019 metrov. Ta utrdba s Campolongom vred, ki leži jugo - zapadno, je tvorila glavno oporišče zadnje, permanentno pripravljene sovražne pozicije sc-verno doline Assa. Padec Monte Verena poment obenem možnost nadaljnjega prodiranja proti zaporni crti Astiago - Arsiero, ki sprernlja dolino Assa. Osem kilometrov onstran meje. Vojni poročevalec »Berliner Ta-geblatta<% Adelt, poroča iz vojnoporočevalskega stana dne 23. maja: Na posameznih točkah, tako na Monte Tormeno, stoje prestolonasleehii-kove čete osem kilometrov onstran meje in so torej zasedle italijan.skevu ozemlja v izmeri 50 kvadratnih kilometrov. Sunek v smeri na Vicenzo. »Matin-< in »Journal des Debats* sodita, da se skoro gotovo izvrši av-strijski sunek v smeri na Vicenzo. Cadorna dobi mogoče po dveh želez-niških crtah znatna ojačenja, da se vzdrži kolikor doigo mogoče v dolini Astico, glavnem pozorišču bližnjih bojev. Junaštva 3. armadnega zbora. Železni zbor se odlikuje povso* di. kjerkoli stopi na bojišče za domovino. Zaslovel je na severu. za-slovel na jugu, sedaj je v poročilu s tirolske fronte posebno omenjen ne-omajni 3. armadni zbor, ki je izvršil v velikem goi*ovju uspešni juriš na lavaronsko planoto. Pričakovalo se je od tegra armadnega zbora, da ob-dr/i svoje dobro ime istotako v Al-pah proti italijanskemu sovražniku kakor na drugih bojiščih. Zgodilo se je tuđi tako. Kar ie storil ta zbor na ruski fronti, v Srbiji, na Doberdobu in sedai na Tirolskem. to zasluži spomenik v zgodovini vseh časov. Italijanska proiiofenzlva na Koroški fronti? ^Baseler Nachrichten« poročajo iz dobrega italijpnskec:a vira: V smeri na Beliak na koroški meji se pričakuje italijansko protiofen-zivo. Ravnotežie med napadom in obrambo. ^Corriere della sera« pravi glede na potek vojnih operacij na Ti- Janko Seiivec. Povest o zapikih. Spisal dr. Ivo Sor I i. (Dalje.) O, vse prekrasno; samo stanovanje je preveč mračno! Da. rekel bi, da se ćelo čim boli proti severu obrača. Da ne? Tuđi prijatelj Samec meni, da ne! Mogoče; ampak on se vsekakor tu ne more več videti; in v Vrtni ulici št. 5 je ravno prosto tako prijazno solnčno stanovanje! Nekoliko prve jeze In prvega prepirČka. Toda i to je dobro za iz-premembo! Tn nazadnje, — te sobe v Vrtni ulici št. 5 odškodujejo člo-veka za vse drugo. Da, edino, kar človeka moti, Ie to, da tuđi tu ni vrta... Da človek res prej na vse ne misli! Kako, gospa meni, da vrta ni treba? Pa še kako! Po ohedi: na na primer, ali v lepih mesečnih no-čeh ... Da, če bi imelo to stanovaij-ce še tak lep vrtič. kakor ie recimo v vili »Olgu!... Z lastnikom tam je on dobro znan, in sam mu je pravil, da bo drugi mesec nekaj primerne-ga na razaoteo.^ . . - To so ženske čudne in trmaste! In še ta bedasti Samec ji pomaga! Ampak on se ne nusti imeti za nor-ca! Naj bo, — ali sedanji gospodar mu mora na vsak način odstopiti \\saj tretji no svojega vrta. Da ne, da ga rabi sam? Pa naj mu vsaj teraso razširi, da se bo mogoče izprehajati po njej! ludi ne? No, potem je pa čisto navaden sta-novaniski oderuh! Da, stanovanjski oderuh. to mu ponovi še desetkrat, ako hoče! Evo, ženka! Kaj je on, Janko, kriv? Ampak nesramno je to, da se mu drzne ta oderuh, njemu, sodniku, poslati sodnijsko odpoved! In še ve-sel naj bo, ko ga ni tožil za razžalje-nje časti, pravi debeluhar. Ne. s ta-kimi ljudmi ni mogoče orati! In nazadnje tuđi ne ostane nič drugega, --sodnijska odpoved je tu, pogodbe nr, da bi mogel človek ugovarjati; treba se je seliti... No. pa nič za to; iro. v vili »Olgi* je res kakor na-lašč žanje. Pravzaprav je i tak že ^akorekoč zmenjen. Ali izvoli ženka, da gresta pogledat? Pa naj gre no še Samec zraven, da bo sam vi-del, kaj se to pravi, stanovanje v vili z vrtom! Gospa vije r^ke in obupuje. O. da je to prej vedela, za to nesrečno matiijo svojega moža. Za nič bi ga ne bila vzela! Kaj ji res ne more ni-hče pooiaPttt?. »Tuđi vi ne?« ic ro- > kla Samcu. (A morda mu je rekla tuđi »ti«?) O, on, Samec. advokat, morda bi... Naj Ie njemu prepusti to stvar! Tako! Pogodba za pet let! Odpoved samo v slučaju opravičene premestitve. — na vsako drugačno silna kazen. In tako dalje. Zdaj pa lomi, prijateljček. če moreš! Naj gospa blagovoli Ie pogledati, kako je sestavil! In lastnik vile »Olga« je kajpak z vsem zadovoljen. »Janko. podpisi!« On da bo to podpisaval? Saj ni znorel! A tako torej? Vjeti ga hocejo? Gospa da se drugače loci od njega? In da ji njegova manija — »bolezen« tako-rekoć, — daje tuđi vse pravice v to? Hm ... m ženska se menda res ne šali več... Skandal bi bil brez pri-mere!... In mogoče bi ga ćelo vpo-kojili. češ, da ni norrnalen ... Vsaj videti je, da tuđi prijatelj Samec misli tako, kakor govori... Da bi prišlo do tega, stvar pa itak ni vredna... »Zapik IV.!« vzdihne Janko In podpiše. Srcer pa... Kakor je namreč stanovanje zdaj urejeno, s tem res-nično krasnim in obširnim vrtom, bi človek sam rekel, da ne bo treba mnogo več izpremhi.iati... Kar se stanovanja same ga tiče namreč. V vrtu ic aeve4a žatfbog vse narobe Cvetice na primer morajo vse na ono stran, a sočivje na to. In vsak pameten človek si bo uredil vendar tako, da bo solata pri rokah in kar-fjoli bolj tam. Da. tega se bo treba ćelo takoj lotiti, kolikor je za letos še mogoče. Videti je. da te izpremembe ćelo gospa od3bruje. »Da Ie po sobah ne sitnariš!< pravi. Da je bila pa v onih deževnih dneh, ki so prišli potem, malo bolj razburjena, to je nazadnje prav lahko razumel. Saj še sam ni vedel, kaj bi počel. Hodi. hodi človek po sobah gor in dol in je hud sam naše in na ves svet. Ali ah, v takih dneh zna človek na drugi strani ipak tuđi sele ceniti, kaj je na vse zadnje res prijeten do-mek! Ce bi še tega ne bilo, bi znorel, — kar strese ga, če pomisli, kako se je dolgočasil prej po kavarnah. Tu ima vsaj štiri prostorne sobe, da se razhodi. In kako se vse sveti in blešči! Ona omara ćelo preveč ... Ce bi bile na primer omare na oni strani in postelje na tej, bi prvič zju-traj solnee tako ne motilo, drugič pa bi omare čez dan dobile bolj moten in zato bolj izbran blesk. Kaj pravi k temu ženka? V desetih mirnitah je vse konČano in bo videla, da... Kako? a ne? Pa zakaj da ne? Kako prekladanje je to? V desetih minu-tah. sai pravi! £e bi stopila Micka noter, in bi poklicali še vratar ja?... No, pa potem, pa potem, Če je za kuho res taka sila! Saj ne reče, da mora biti uprav v tem trenotku... »Kaj te je že zopet prijelo?« meni Samec, ko je prišel iz kavarne in je bU za hip zunaj na terasi pri gospe, ki je bila jezna, — brez vsa-kega pametnega povoda jezna! — odšla ven. Kaj da ga je prijelo? se-lilna manija naj bo tuđi to? Kaj je to kaka selitev. če premakne dve omari s kota v kot? To je pa res že smešno! Torej je že »selitev«, če gre on sam zjutraj v urad in priđe opoldne domov? Kar na stol naj ga privežejo, v rokami in nogami nanj m naj ga ćelo pitajo! Ampak če žena nima pravega, ostrega okusa, on ne more nič za to! Njega ono vsilji-vo bleščanje moti, in bo omare pre* stavil, pa konec! Oho! Kaj pa to? Micka pravi, da ji je gospa zabičala, kako mora še danes vse perilo polikati in da res nima časa. In vrtnar je menda tuđi podkupljen! O, o, že razume on ta manever! Bo pa sam, — ta je lepa! Evo. težko je šio, a zdaj je! In še kako je! Hm... samo, da je zdaj ta umivalnik malo predaleč. To je pač tako s to sobno opravo: ako re-čeŠ a, moraš reci tuđi še b, ki tako dalje. Sicer pa umivalnik itak ni ta* ko težak... - qg*te fi^y Stran 2. .ZkLOVENSKl NAKOD-, dne 24. maja 191b. 119. Stev, roiskem, da ravnotežje med napadom in obrambo Še ni vzpostavljeno. Gotovo poteče še nekaj dni, predno bo ta kriza premagana. Pričakovati pa se srne povsem mirno, da se iz sedanje zmešnjave ustvari nova ita-lijanska crta. — »Secok* pravi, da avstrijski napad še ni končno ustav-ljen. ali izgubi! je na svoji rezkosti. Poikovnik Stegeman o italllansk! defenzivi. Polkovnik Stegeman piše v »Bunđuc: 1 talijanska defenziva, ogrožena z dveh strani, pade v smeri na Schio. Levo krilo avstrijske napadalne skupine je šio od Roncegna na Armen-terro in vrglo Italijane iz njihovih pozicij, vladajočih nad prostorom Borgo, nazaj v dolino Maggio. S tein je levi bok Avstrijcev razbre-menjen in ofenzivni sunek z desnega krila je vzpel popolnoma. Krilne točke vsled zavzetja Zugne Torte in pozicije Armenterre. dajejo Avstrij-cem kontrolo nad Adižko dolino in Brento. Središče je v doiinah Leno in Astro in obsega italiiansko srednjo pozicijo. ItaJiiani imajo na razpolago vse potrebne železniške zveze, Avstrijcl pa so vezani samo na crto Bozen-.Trident - Rovereto. Boji se vrše v gorovju. Avstrijske priprave in izvedba ofenzivnega šunka na široki fronti se mora smatrati za sijajno de!o. Kaj misli Cadorna, kje hoće napasti. Ako sunek z boka v Suganski dolini še napreduje, ga zadene v smeri Schio in Asiago. Vprašanje je, ali bo mogel Cadorna dosti hitro zbrati zadostna ojacenja in napraviti artiljerijske zapornice in kako prestane izktršnjo morala italijanske in-fanterije. Časnički glasovi. Amsterdam, 22. maja. (Kor. u.) »Nieuve van den Dagc označa av-stro - ogrski napad na jugozapadu 2a presenetljiv. ne samo za neudele-žence. temveč tuđi za ententne vlasti in Italijo samo. Svet ni pričako-■val v letošnjem majniku velikega napada avstro-ogrskih in nemških ar-inad, temveč pricetka splošne ofenzive zaveznikov, ki bi se bila tuđi brezdvomno že pricela, če bi Nemci ne bili prehiteli sovražnika s pričet-kom ofenzive pri Verdunu pred pomladio, in sedaj so tuđi Avstrijci in Ogri vporabili taktiko prehitetja. Vsa različna bojišča nišo neodvisna drugo od drugega, in s tem avstro-ogrskim napadom se ni doseglo samo, da se ne morejo italijanske čete od poslati na zapadno fronto, temveč bodo Italijani morda tuđi prisiljeni, prositi zaveznike za dobavo municije m drugega voinega materijala. PoTeg tega pa vsak korak, ki ga napravilo avstro-ogrske čete proti ita-Jijaiiski meji ali na italijanskih tleh, donaša osrednjima vlastima dobiček za miro\rna pokajanja. Voiaški r>o-men avstro - ogrskih čet, ki branijo skoraj polovico ruske fronte, ki jim gre največji delež pri osvojitvi Sr-Mje in Crne gore in seđaj predan ja-]o Lalie iz porovja, se je znatno po-vzdipnil tekom vojne. BeroHn, 21. maja. (Kor. urad.) Koinaj se kažejo avstro-ogrski uspe-hi na južnem Tirolskem v francosk! javnosti, se pričenja tud! že kritika Jtalfjanskega vojevanja, »Temps« piše, govoreč o vojnern položaju, da bi bilo čudno, ko bi rtalijanski vo}-skovodja, ki je dva meseca pažljivo zasledoval gibanja sovražnITi čet, ne bil ukre-nil vse, da bi odbil sunek. in bi ne mogel zopet vzpostaviti polo-Saja. Pričakujemo, da se bodo naš! zavezniki mogli dolgo upirati v gorah. Bukarešta, 23. maja. »Minerva« piše: Ako se presodi izgube Italija-nov zadnje dni, se razume, kako je bila Italija upravičena, da Je odklo-nila pošiljatev čet v Dardanele, Solun in na Francosko, kajti pred se-boj ima sovražnrka, katerega se ne vdrii Francozi v naše najspred-ne}e pozicije. Naši prodsunki so iih vrgli na krilih napadafnega odseka zopet nazaj. Južno od vaši in južno od svoječasne utrdbe Douaumont, ki je ostala trdno v naših rokah, boi §e ni zaključen. Severczapadno ođ Vauxa smo zavzeli naza} konec neke sape, ki |e predvčerajšnjem za nekaj časa prišla v sovražne roke. Z razsrrelitvHo smo razdeiali na visini Combres prvo in drugo francosko crto v velikem obsesu. Pri Vaux les Palameixu hi So-uzeyu na visinah ob Masi iužno od Verduna so se sovražn] napadi v posrlavitnem razbili v zapornetn ogniu. Manjše oddelke, ki so vdrll ▼ naše jarke, smo tam premagali. Neko sovrazno letalo te bilo Jugozapadno od Vaillyia zbito. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 22. maja popoldnc. Južno od Berry au Baca so Francozi z uspdiom razstrelili dve mini ob visini 48. V Champagni so spuščali Nemci v odseku med cesto Sonain-Somme Py in cesto Saint-Souplet-Saint - Hilaire oblake plina, tođa brez uspeha. ker se je veter pTe-okrenil ter skoraj takoj nesel ves plin proti nemškim strelskim jarkom nazaj. Na levem bregu Mase so trajali infanterijski boji v gozdu pri AvocauTtu. Čez noč so izvofevali Francozi v boju z ročni mi granatim! nekaj uspehov ter zasedfi već str&l-nic, ko so pregnali Nemce iz njih. V pokrajini zapadno od Mort Hom-ma je bil boj posebno živahen. Z zapornim ognjem smo zavrnili raz* nemške poskuse bolj ruzSiriti nffh napredovanje; franeoske čete pa so Izvršile silen napad ter %e fltn Je po-srečHo zopet pridobiti del v noči na 21. t m. izgubTJenega ozemlja. Na desnem bregu Mase so Nemci opetovano izvriHIi prottnapade na pozf-cfje v kamnolornih pri Haudromontu, ko »o Jim jfh bili Prancozl včeraf te- ter so stali Nemce tfižke izgube. Ob dohodih vaši Vaux je storilo manjše podvzetje dopoldne Francoze za ko-spodarje nekega strelskega jarka. Pri Les Epargesu je bilo razstreljenih več min, ki pa nišo napravile mnogo škode. • 22. maja z v e č e r. V Argonih so obstreljevale naše baterije energično Nantillois. Montfaucon in gozd pri Cheppvju. Na levem bregu Mase smo prodrli tekom dneva ju.fno od visine 287 delj naprej ter prisilili sovražnika, da je zapustil neko maj-hno utrdbo, ki jo je imel od 18. t. m. sem zasedeno. V pokrajini zapadno od Mort riomina smo s protrnapadi pregnali sovražnika iz nekaterih, od njega zasedenih kosov jarkov. Na desnetn bregu Mase je naša pehota po silni artiljerijski pripravi nasko-čila nemške pozicije na fronti kakih 2 km od pokrajine zapadno od pristave Thiaumont do forta Douaumont. Na ćeli napadalni fronti so zavzele naše čete nemške strelske jarke ter vdirajo v fronto Douaumont, kjer ima sovraznik severni del še za-seden. Številni vjetniki so ostali v naših rokah. Na višinah ob Masi smo v nenadnem napadu v gozdu Bou-ehot izčistili sovražne strelske jarke v dolgosti 300 m ter vjeli nekaj so-vražnikov. Danes zjutraj je neki naš lovski letalec, ki se je bil dvignil. da zasleduje neko od Nemcev proti Dunkerqim poslano letalo. dohitel to letalo ter je strmoglavil pri Wizzel-su, severovzhodno od Kassla. V Al-zaciji sta bila v zračnem boju zbita dva sovražna letalca: eden je padel v naše crte pri Sennheimu južno od Thanna, drugi v okolici Bonhomma malo pred našimi strelskiini jarki. BelKi^ko poroCilo, 22. maja. Včeraj zvečer smo s svojim ognjem zavrnili neko moč-iio nemško patruljo. ki je bila prodrla pred neko belgijsko postojanko na desnem bregu Ysere južno od D^xTnuiden. kjer so se odigravali tuđi silni boji z ročnimi granatami. I Reškev Verdima. O Verdunu piše Hervć: Dne 23. februarja so si bili vsi častniki in vse moštvo edfni v tem, da gre Franco-ska vsled Foffrejeve krivde svoji največtl katastrofi nasproti. Castel-fiau je rešh'l položaj z rekvizicijo vseh vozov, ki so v desetih urah pri-peljali elitne franeoske čete v Verdun. Težkl nemšk! topovi pri Verdunu. »Libert^« razlaga napredovanje sovražnika na vilin! 304 in na Mort Hommu kot posledico neverjetneg* učlnkovanja novih nemskih težkih topov ter pravi: Upati je, čm. ie tretja obrambna cVta Esnes - Ch&teau-conrt izgrajena, kakor le potrebno, da more resnična verđunska fronta zavrniti naskok. »La Presse^ in »La Patrie« sta mnenja, da priđe sedaj stiska za pozicije na desnem bregu Mase, ker so izpostavliene »ovraž-nemu stranskemu ognju. Car Joffrela hi PotoofH«. Iz Bnkarcšte poročajo, da Je od-potovad carjev kurir v francoski glavni tapf da prinese PoJacarćJu Brambna dolžnost na Anjdeškem. Rotterdam. 23. maja. (Kor. ur.) »Rotterdam. Cour,« poroča iz I on-dona: Delavska stranka namerava, ko bo brambni zakon zopet predložen zbornici, glasovati proti izpre-merabi, ki jo je včera] sprejela zbornica lordov. S to izprememoo se skrajša čakalni čas za odpušćene delavce od dveh mesecev na dva tedna. Delavci so mnenja, da 2 tedna ne zadostujeta, da bi si delavec po-iskal novo službo ter se boje, da bi mogli delodajalci ta zakon zlorabiti. Nov angleški vojni kredit London, 23. maja. (Kor. urad) Neka parlamentarična koresponden-ca poroča, da bo vlada zahtevala nadaljni kredit 300 milijonov funtov za vojaske in mornariške svrhe ter za druge namene, ki izvirajo iz vojnega stanja. Clemenceau proti Briandu. Clemenceau biča v svojem listu besede Brianda pri otvoritvi zbornice ter jih obsoja s pikro ironijo, iz katere odseva nezadovoljnost s po-tekom dogodkov, kakor ga je za-krivila vlada. Clemenceau pravi: Stojimo pred odločilno uro, v kateri imamo vsi pravico do vsega upa-nja. Če govorite vi (Clemenceau) po dveh letih najtežje odgovornosti, ki ste jo veselo prevzeli, da ne rečem za katero ste se potegovali, je vaša dolžnost, da poveste nam vsem nekaj drugega, kakor da naznanjate uro, ko borno smeli upati. Vaša dolžnost je, da pokažete dejanja, da položite račun. Višek nesramnosti je, če pravite, da moramo, da borno pre-sodili vaše delo, počakati, da utih-nejo topovi. Po 20 mesecih se naša fronta ni ganila. Kljub žrtvam, kakor jih zgodovina ne pozna, Nasprot-no, kljub odporu, ki je največja slava naše domovine, je bila pri Verdunu vlomljena. Mi imamo pravico do drugih stvari, kakor da lepih be-sed o upanju. Mi potrebujemo izjav o dejanjih, da popravimo nap^ake, če so bile take storiene. Bilo bi izdajstvo za vas. če bi se branili, za nas, če bi ne imeli volje popraviti na-pake. 9_________ Položaj na Irskem. Amerikanci na Irskem. Iz Londona poročajo: Ameriški veleposlanik je protestiral proti are-taciji 9 Amerikancev, ki jo je odre-dil Maxwell povodom nemirov v Dublinu. Berolin, 22. maja. (Kor. urad.) Zaistopnik Wolffovega urada v No-vem JoTku poroča brez-žično 20. tt m.: Brzojavke iz Washitigtona poročajo: Zatrjuje se, da ie predsednik W9son neobvezno odobraval reso-Iucijo senatorja Kerna glede varnosti ameriških državljanov na Irskem. Senator Gorman je dobil iz bele hi-še zagotovilo, đa v Dublinu na smrt obsojeni Amerikanec Lvnch ne bo ustreljen, predno ne bo imel ameriški veleposlanik v Londonu prilike, presoditi vsa deistva tega slučaja. Vedno se vrše zborovanja, ki prote-stirajo oroti itistlfikacT.lt irskih vodi-teljev. Na nekem velikem zborova-nju sveta irskih žen v Novem Jorku je izjavila ga. Mackenzie v nekem obtožnem govoru, da angleška metoda ustreliti irske voditelje, ne bo zadržala boja Irske za svobodo. Boji na morju. Vojna podmorskih Čolnov. Iz Marseilla: 1500 ton obsegajo-či parnik »Languedoc« je bif v so-boto od nekega nemškega podmor-skega čolna v Sredozemskem morju potopljen. Kapitati je bfl vjet, ker se je lađia branila. Potnikov ni bilo na ladji. Moštvo ie bilo po torpediranju zbrano. Iz Londona: Italijanski parnik »Birmania« (2215 ton) tn gr§ki par-mk »Anastasios Coroneos« (1901 tona) sta se potopfla. Angleški pamik »Rhenass« je bS potopljen. Danski parnik »Karlac je zadel ob mino in se potopil; po-sadka remena, Italijanska jadrnlca ^Sabrfcottis« Je bila v Sredozemskem morju potopljena. Havarirana nteozemska fadja. Nteozemski parnik »Maacha-ven«, s kakimi 4000 tonami Žita m botnbala je zadel 26. aprila ob mino ter so gra dali pri Harurtchu nasesti. Sedaj ga vlečefo v Themso ter bodo postafvitt na plitvo pri Oravesendu, Angleške oblasti do sedaj nišo dozvolile, da bi se ladja popravila v kaki angleSkl ladledeinici na račun nizozemske družbe, niti da bi se Izložilo blago, kf se bo pokvarilo, ter zahtevajo, đa se popravljena lattla postavi v angleško službo. Dele la-đtj, ki so jih naroCile nizozemske ladjedelnice, hočejo Iz AngleSke po-slati tuđi le pod pogojem, da se đado te na novo zgrajene lad}e za čas vom taM nigMU dmžbi k laHnk Vojna z Rusijo. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROĆBLO. Dunaj, 23. maja. (Kor. urad.) Uradno se razgla&a: Rusko bollšče. Neizpremenjeno. Namestnlk načelnika generalnega štaba pi. Hdfer« fml. Berolin, 23. maja. (Kor. ura.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo, RUSKO URADNO POROČILO 20. maj a. Sovražni poskus, da bi se po silni artiljerijski pripravi pribh'žal našim pozicijam pri Daro-vu (11 km jugovzhodno od Barano-vičev) smo s svojim ognjem lahko preprečili. Na ostali fronti navadno streljanje topov in pušk; v okolici Ikskila, Duksta, Smorgona, ob go renji Stripi in pri Tamopolu je bilo od časa do časa nekoliko mocneišc. 21. maja. Poskušene nemške napade v okolici Iluksta in severno od Ilsenskega jezeTa smo s svojim ognjem z velikimi izgubami za sovražnika zavrnili. Na ostali fronti so se omejile sovrainosti na artiljerijski ogenj in ogenj pušk, ki je bil posebno silen v odseku pri Dvinsku ter bolj proti jugu pri Smorgonu in Krevoltu. V okolici Dvinska in severno od Miadzjolskega jezera so streljali Nemci z eksplozivnimi krog-ljami. Ruska ofenziva še v maju? »Giornale d' Italia« pravi, da se je ruski generalni Štab sporazumno s carjem in velikim knezom Niko-lajevićem odločil še tekom maja pri-četi z ofenzivo. Izpremembe v ruski generaliteti. Vsled imenovanja velikega kneza Nikolajeviča za vrhovnega ru-skega poveljnika bo prišlo do velikih izprememb v ruski generaliteti. Od-stavljeni bodo baje vsi generali, ki so se po odstavljenju Nikotajeviča pokazali kot njegovi nasprotniki. Prva žrtev bo baje Kuropatkin, njegov naslednik bo general RusskfJ. Ruska orožna Industrija. Francoska ministra Vrviani in Thomas sta sprejela v Petrogradu zastopnike ruskega časo«pisja. Thomas je pri tem uničujoče obsodil nisko orožno industrijo. Pač ie zraslo mnogo orožaren, a te skoraj nič ne izdelufejo. Orožarne samo tratijo materijal. Pri najbolj znant petro-gradski orožarn! se je dognalo, da je polovica tam fzdelane municije manj vredna, ena četrtina pa naravnost nefrabna. Pri tem je produkcija dosegla komaj 30% produkcije enako velike franeoske orožarne. Dogodki na Balkanu. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunai, 23. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojfšče. Nelzpremenleno. Namestnik načelnika generalnoga Štaba pl. II5fer, fmL Berotin, 23. maja. (Kor. ura.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojlšče. Nič novesra. Vrhovno armadno vodstvo. Bolf v Makedonfp. »Corri^e della serac poroča: 2e tri dni se vrše neprestani boji med Dovatepe in Majdamom na makedonski fronti. Težko Je reci, so li ti boji začetek ofenzive, ali pa le izvide nega značaja. Velik potnen se pripisuje dejstvu, da sta krali Peter in prestolonaslednik že prlspela v Solun, kjer se je kralj posvetoval s polkovntkom VaSićem. Kralj Peter oblavi manifest, ki pozivlte srbske vojake, da naj zopet osvoje svojo domovino. V Solunu se govori, da bo velika ofenziva kmala pričela in da prispo v kratkem na makedonsko fronto močne ruske čete. Na Krtu se nahaja §e 55.000 Srbov, v Sohmu sa-mem tih je 45.000. Poleg tega se nahaja na Krfu še 10.000 Francozov in 2000 Angležev. Take Jonescu odlasa avstrUska odlikovanja. Iz Bukarešte poročajo: Take Jo-trescii je vrnil avstrijskeimi poslaniku r«d 2elezne krone, ki ga }e bil pred leti prelel ter le tndi odk>žfl upravni- 119. Um. jsuovamn narod-, <*e u. maji im Stran 3. ustanovljena od đunajske L£nder-banke. Takc Jonescu je storil to vsled napadov, ki so mu očitali, da navzHc svoji politiki še vedno uživa »avstiijske blagodarc«. Turska vojna. TURSKO URADNO POROClLO. 22. maja. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Fronta v Iraku. Nobene izpremembe. Ker je bilo vsled zavzefja Kut el Amare in tako ustvari enega novega položaja treba tzpremeniti naš obrambni nacrt, smo pred tremi dnevi nekoliko umaknili nefie na desnem bregii Tigrisa stoje-5e Čete. Sovražnik je izvedel za to dejstvo Sele po dveh dnevih. Konstatirali smo, da je poslal sovražnik proti našim pozicijam na onem bre-gu del svoje konjenice, samo da se prepriča, kaj se Je tam zgodilo. — Fronta v Kavkaziji. Na des-uefn krilu je potekel 21. maj mirno. V srednjem odsek« so se vršili kra-jevm infanterijski boji. Na levem krilu je izvrši! sovražnik v noći na 20. maj dva napada na naše prednje straže, katera oba smo zavrnili. — Ostale fronte. V noči na 19. t m. se je pokazalo osem sovražnih tetal v blizini Dardanel ter metalo kakih 70 bomb brez vsakega učinka. Neko naše bojno letalo je dvakrat Tiapadlo sovračna (etala ter otvorilo uspešen ogern strojnih puŠk na nje. Ponoći je neki naš hidroplan zasle-đoval bežeča sovražna leta!a ter po-tetel proti Imbrosu, kjer je metal iz visine 600 m devet bomb na sovra?-ne hangarje. Konstatiral je dober učtnek. Na visini Tmbrosa Je izstrclil dne 20. maja neki sovražni monitor brez uspeha nekai strelov proti Se-đtlbaru. Naša artiljerija je obstrelie-vala neko sovražno križarko, ki je vleMa dve barkasi. ko se je bližaTa obali fnžno rd Kuš Ade (pri SmirnO. Prmmk krržarke je bil poskodovan fn veHki iambor zlcmljen. Pod našim ognjem ]e morala križarka. ki Je oddala sparno štiri strele, odpluti v smeri na Samos. V odgovor na ob-streMevanie Al Ariša je neka naša le-tateka fkrtilja v noči na 21. maj na-padla Port Said ter vrgla mnogo bomb na sovražne ladie, za^idrane ob oibaN fn v nristanišču ter na vo-laške postojanke v mestu. Konstatirali smr>. da so te bombe provzroČHe velflce požale. KUuh silnemu ognhi *nvn*žnfh čet in lađi i ?o se vsa na-Ša let »hi neno?5koročajo. da ]e na zapadni egiptovski meji (proti Senusom) zbranih pod generalom Mahonom 80.000 mož angleskih čet. Rusko poročilo iz Perzije. 20. maja. Naše čete so zasedle inesto Sakte (120 km južno od Urmij-skega lezera) ter napredovale do Banov (50 km jugozapadno od Sa-kiza)._____________________________ AmerKka nota Anilin. Washington, 22. maja. (Koresp. arad.) Reuter. Nova nota Angliji radi konfiskacije arrreriških poštnih poši-Jjatev, bo najbrž v torek ali sredo odposlana. Sestavlja jo v splošnih potezah državni departement. Bese-dito bo predloženo Wilsonu v osebno določftev. Odgovor nemškega državnesa koncelarja siru E. Qreyu. Nemški državni kaneler von Bethmann - Holrweg je v razgovoru z amerišlrim korespondentom von Wiegandom repiiciral na znana izva-janja angleškega zunanjega ministra sira E. Greva, , , . Iz tzvajanj državnega kanelerja posnemamo: Po 22 mesecih strašne vojne, pričenja Anglija spoznavati, da nemškega naroda ni mogoče uni-čiti. Da še vedno govori o uničenju >pruskega militarizma«, temu se čudim. Čudovita enotnost nemškega naroda bi morala tuđi Angleže in Francoze podučiti, da med Prusijo in Nemčijo ni nasprotstva. Politike militarizma pa ni delala Nemčija, tBPČJkMffe^tggPflfe se 1^ Ea-J lodo, Cgtpt, Bure, algecirmiko kon-ferenco. V bosansjti krizi (1908.) Je Nemčija preprečila vojno, ker je Ru-sijo pregovorila, da je sprcjelapo-sredovalni predlog. Anglija pa Je bila z mirno rešitvijo afere nezadovoljna in baš sir E. Grev je izjavil, da bi se bila postavila na stran Rusije, ako bi bilo prišlo do vojne. V aferi Agadir je Llovd Geor-ge s svojim nastopom povzročil vojno nevarnost med Nemčijo in Fran-cijo. Ako pravi Greyf da smo na-tančno vedeii, da Anglija nič zlega proti nam ne namerava, potem odgo-varjam le z besedo »o b k o 1 j e v a 1-n a p o 1 i t i k a«. Da so tuđi nevtral-ni državniki smatrali to politiko za vojno nevarnost, to nam dokazujejo belgijski državni arhivi. Kar sem mogel proti temu storiti, sem storil. Ponudil sem Angliji nevtralitetni dogovor, ki bi bil ohranil Evropi mir. Ni res, da sem zahteval absolutno ne\-tralnost Anglije, tuđi v slučaju napadalne vojne z naše strani. Pro-poniral sem le formulo: Angtija ostane dobrohotno nevtralna, ako bi bila Nemčiji vojna vsiljena. Ako pravi Grev, da bi se bila dala sedanja vojna preprečiti, če bi bili akceptirali angleški konferenčni predlog, odgo-varjam, da je bilo to nemogoče, ker je medtem na Ruskem že začela mobilizacija. Ako bi se bila konferenca ponesrečilr., ali bi nas bila Anglija branila ruske invazije? V ostalem je sam Grey takrat priznal, da je moj protipredlog, da na] se Petrograd in Dunaj direktno sporazumeta, boljši. Anglija bi bila takrat lahko vojno preprečila, ako bi bila spregovorila v Petrogradu resno besedo; storila pa ie ravno nasprotno. Angleški ministrski predsednik Asquith je nedavno povedal, da sta se Anglija in Francija morali udele-žiti vojne, da preprečita hegemonijo Nemčije. Ali ni to vrhunec militarizma? Ako naj govorim 0 bodočnosti: Grev hoče trajni mir. Trajni mir ho-čem tuđi jaz. Toda dokler bodo odgovorni državniki entente govorili 0 pruski tiraniji, o pruskem militarizmu, 0 spremembi dosedanjega nemškega notranjega političnega sistema, dokler bodo svojo premoć patetično poveličavali — tako dolgo se ne bomo približali miru. Dvakrat sem javno povedal. da je Nemčija pripravljena, razpravljati o miru na taki podlagi, ki ji daje garancijo proti bodočim napadom so-vražne koalicije in ki zasigura Evropi mir. Slišali ste, kaj je odgovoril Poincarč. Le če se postavilo državniki entente na temelj realnih dejstev, če Dresodijo položai tako, kakor ga raz-berejo z zemljevidov, Če imajo resno volio končati strašno prelivanje krvi in praktično raznravliati o mirovnih in voinih vprašanfih. le potem se bomo približali miru. Kdor k temu ni pripravljen, ta je kriv, da se Evropa mesari in da krvavi še naprej. Jaz odločno odklanjam to krivdo. Razne politične veboval 125.000 kron. Magistrat si je torej stavtl lepo, a drago nalogo. Izpeljati pa se da le tedaj, če mu priskočijo dobra srca na pomoč in če se pred-vsem obnese takozvani »prostovolj-ni daveki« na krušne znainke. Pri zadnji oddaji krušnih kart, katera se je vnšila dne 12. maja* ie plačalo kakih 5000 krušnih znamk ta prosto-voljni davek, izdalo se je pa več nego 60.000 kart. Jasno }e torej, da se je pri prvi priliki mnogo premalo na-bralo. Naj so razmere v Ljubljani take ali take, vsaj 15.000 znamk lahko odplača 10 vinarjev, samenjene revežem, kf brez dvojbe nknajo za-dostnega vsakdanjega kruha, Upa-mo. da se je dne 12. maja pozabilo na poziv župana z dne 9. maja 1916. Vsak hisni gospodar naj se dne 26. maja žrvo spominja besedt katere je župan spregovoril v tem oklicu: »Kdor brez občutne težave zmore ta skromni prispevek, ta nai se mu ne odtegne! Deležen bo dobrega te ple-menitega delale — Prodaja graba t mestnl vobU prodajalni. Prihodnje dfli Začne mestna vojna prodaiahia v Oosposki Stran 4. jmjofWEHsm Ttnm»*t om?*. iuja lti*. TI9. flev. Dobi ga na izkaznico vojne prodajal-ae in brez krušnih kart vsaka stranka največ 2 kilograma. — Oddaja kristalnega iođu. Mestna aprovizacija bo v kratkem v položaju, dobavljati ljubljanskim interesentom vsak dan večjo množino umetnega ledu. Da je mogoce ugoto-viti potrebščino, se vabijo vsi, ki se zan-majo za led, da se priglase v mesmem tržnem uradu (mesma hi&a, pn.iičje, nasproti posredovalnice), kjcr se sprejemajo priglasitve. — Z nekaterhni mlekaricami je postala silna težava. Ponekod mora-jo stranke uro daleč hoda same ho-diti po mleko. Druge so zopet ne-redne. Če proda mleko na ulici dražje, pa ga ne prinese stranki. Ako se \i glede tega, kakor glede kako-vosti kaj reče. se pa odreže, da H je vseeno, Če ga nosi ali ne, Češ, saj ga na cesti itak lažje dražje prodamo. (Ženske narnreČ ne pomislijo, da ne bo vedno vojska.) In res ga prodaja-jo po kakršni ceni le hočejo. Vse to se zgodi sosebno od časa, odkar so ođpravljene maksimalne cene. Ali bi se ne dalo temu odpomoči? Ali bi se ne dalo uvesti enotnih cen? — Umri je v Ljubljani bivši tesar gosp. Gašper Ažman, zvest naš somišljenik. Bodi mu obranjen prijazen spomin! — Glede uvoza v Belgijo dobe kranjski interesntje informacijo v pi-sarni trgovske in obrtniške zbor-niče. — O ognju v Selenburgovi ulici, o katerem smo pred kratkim poro-čali. da še ni pojašnjeno, kako je na-stal. se nam še poroča: Ogenj je na-stal vsekakor po nesreći. V Scagnet-tijevi hiši je neka stranka ob 3. zju-tra? opazila v krojaški delavnici g. Simona Klimaneka ogenj in takoj alarmirala stranke v hiši, nato je bilo pa poklicano reševalno in gasilno društvo, ki je ogenj v teku pol ure zadušilo. Najbol] je oškodovan krojaški mojster Klimanek in bo škodo težko prebolel. Ubogi obrtnik ima čez 5000 kron škode, a ni bil zava-rovan. Zgoreli so mu trije šivalni stroji, dve likalni rnizi, 12 stolov in več v delu se nahajajoče vojaške in civilne obleke. Tuđi hišni gospodar £. Valentin Scagnetti ima čez 1000 K škode, pa je zavarovan. — Cuden poiem o zakonu. Pred kratkim je prišlo v mestni ubožni urad mlado, brhko dekle in prosilo podpore. Ko se ji je obrazložilo, da se podpore će^e le delanezmožnim liudem in pa osebam iz posebnih czi-rov, ona pa, ako ne more živeti. dobi takoj delo pri mestnem vrtnarju, se odreže: »Jaz sem prišla po podporo in to hočem imeti. delat pa ne grem, saj se bom tako v krarkem omožila!« iako je! Ker se bo omožila, ni ireba ćelati, pač pa beračiti za nodpore. Biagor možu! — Pamik »Ljubljana«, s katerim 51 dovažali po Ljubljanici materijal za poglobljenje Ljubljanicc in Gru-barjevega prekopa, so spravljali na Trnovskem pristanu prisiljenci in vjetniki dobre tri tedne iz vode, vče-raj so ga naložili na voz, danes zju-traj pa odpeljali. Kdaj bo zopet žviž-gal po Ljubljanici kak parnik, je pač vprašanje časa. S tem je tuđi končana prva glavna era osuševanja Bar ja. — Ponizna prošnja. Prebivalci Tržaške ceste prosimo ponizno, da bi blagovolile kompetentne oblasti odrediti, da se cesto poškropi. Radi prahu ni mogoče stanovanja prezra-čevati. — Prosimo! Ukradeno kolo. Trgovcu Ivanu ZormamT iz Spodnje Siške je bilo iz-pred Narodne kavarne ukradeno kolo St. 296.146. znamka Adler. Premalo se je fzogni! avtomobflu !4letni Alojzij Ahlin na cesti med Dravljami in Gomjo Šiško. Deček je težko poškodovan na desni nogi in na glavi. Okoll Ihana se je klatila tolpa cf-ganov ter kradla kokoši, jajca, kavo, sladkor, mast, čevlje itd. Žandarmerija je zajela nevarne tatove ter |ih pripeljala v sodnijske zapore. Na ognjišče k bratu ie hotela zlesti dveletna hčerka Bajčeva v Podkraju. Pri tem pa JeJ je spodrs-nilo na klopi, padla je na hrbet na kamenita tla in dobila take notranje poškodbe da je ponoći umrla. Iz Krškega. Teden Rdečega križa je v krškem okraju nad vse pri-čakovanje dobro uspel. Nabralo se je 11.443 K 13 v. Članov gteje okraj 1481. Nekaterf kraji so se naravnost odlikovali tako: Radeče, TržiŠče, Svibno, Krško, Mokronog, St. Janž in Št. Jernej. Podražnica Rdečega križa v Krškem izreka vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu, najlepšo hvalo. Samomor v kaznllnlef. V mariborski kaznilnici se Je obesfl leta 1859. v Rovinju rojeni kaznjenec Peter Pavau, ki je bil obsojen rad! umora v 201etno ječo. Vest VčeraJ se je prvič predva-ja! v Kino Tdealu igrokaz »Vest« % Alvinofli Neussotn mojstroiii a*n*ke v glavni vlogi. Pfttn, kf »e no odH-kuje samo po izvanredni svoji v*e-bini, teravec prav posebno še po silini umetn&ki igri Alvin Neusoa, ki le aian kot odlićen igndec in reži* ser v detektivskih filmih, jo vzbudil vseobčo pozornost. Alvin Neus* je to pot pokazal svoje umetniške vrline v sujetu, ki je povsem rarličea od onih detektivskih filmov. Poskus se mu je popolnoma obnosel in pokazal, da ga po pravici štejerao med prve naše filmske igralce in da je tuđi popolnoma kos svoji nalogi kot režiser literarno in psihoiogično izbornega dela kot je ravno »Vest«. Poleg tega učinkovitega, globoko pretresu joče-ga igrokaza predvaja *e 5e mična veseloigra »Anžek kot razsodnik« in pa najnovejša vojna i>oročila. Ta spored mladini ni prlmeren in se predvaja samo Še danes 24. in jutri 25. majnika. Petek, 26. t. m. prvo-vrsten posebni večer z izbranim spo-redom. V mestni kiavntcl ljubljanski je bHo od 7. do 14. t. m. zaklanih SI vo-lov, 5 bikov, 67 krav, 292 praŠičev, 58 telet, 24 koštrunov, 97 kozliČev in 5 konj. Vpeljalo se je 1122 kg mesa in zaklane živine 2 goveđi. 50 prašičev, 83 telet, 8 koštrunov in 13 kozličev. Aretiraii so 37i2tnega Antona Poznika iz Kamne gorice, ki je osumljen tatvine neke suknje^ Kaz-novan je bil ze 40krat. Iz neke kleti na Marije Tereziie cesti je ukradla neznana ženska 100 jajec. Ionec masti in steklenico špirita. Policija !*o išče. Tat !z navade je Miha H r i b a r, delavec iz Pomžal. ki }c splo^no znan v svoji domovinski občini kot nevaren človek tujenm imetju. Ražen drugih, ima tuđi 8 pređkazni zaradi tatvine in je bil leta 1903. obsojen na 6 let, leta 1908. pa vnovič na 5 let težke ječe. Po prestani kazni se je brez dela okoli klati!, zlasti v svoji občini in po sosećniih občinah ter je prisel zaradi vlacuganja, berače-nja in manjsih tatvin zopet v dotiko 5 sodIJčem. Zzdrro kazen je prestal meseca avgusta 1015, nato na. vstopil v službo Ivane Kirhar.kateri je meral obljubiti, da ne bo več kradel. In res se je nekaj časa đrža!, a kmalu ga je premagala stara navada, da je iz-maknil gospodin;": r.ekaj Tnalinovca in dve kokoši. Na žagi Josipa Goljev-5ka je odreda! transtrisijski jermen, vređen 150 kron. v Cerarjevem h!e-vu je pa spečemu in vinjenemu kaj-žarju Junu Povžu izmaknil iz telov-nika 172 krcn. Od te^a denarja se ie našlo Še pri njem 150 kron 44 vin. Iz neke prodaialne v Kamniku je vzel telecio kožo in mimo^rede skozi .Tarše je neki dekli izn:aknil par čev-ljev. Vse te stvari je prodal svojemu soobtožencu Jerneju Rihtarju, po-sestniku v Domžalah. kateri Ra je k tatvini transmisiiske^a jermena na-ravnost zapelial. češ. da ^a rabi za podplate. — Hribar, ki ne taii svojega delanja. je bil obsojen na 7 let težke teče, Rihtar pa na 3 roesece stro-gega zapora. SIepcri:e v Draziliji pred sodi-ščem. Pred izjemnim sod?ščem je se* del na založni klopi zelo propali človek Franc Hladnik. 31 let staK oženjen, agent, pristojen v Logatec, obtožen zaradi hudodelstva goljufi-je, katero je izvršil v San Paulu v Braziliii. Ohdolženec, ki se je leta 1910. zaradi raznih kaznivih dejanj že seznanil s 15mesečno težko ječo, je po?ku5.il z novim življenjem v Ameriki. Ko je pa uvidel, da tam ni polje zanj za udobno življenje, se je kmalu vrnil v Evropo ter je dobi! v Trstu službo agenta. Pa tuđi tu so ga zaradi raznih nerednosti odslo-vili. Tedaj je pa sklenil, odpotovati v Brazilijo. ko je pred še svojo ženo pripravil do tega. da je v;o hišno opravo prodala, denar pa izročila njemu. V Braziliji se je seznanil in sicer v mestu Sao Paulo s svojim rojakom in imovitim hotelirjem Fra-nom Košuto, ki ga je tuđi vzel v službo. Takrat je izbruhnila svetov-na vojna. Obdolženec je pred sodi-diščem trdil. da je zgolj iz patrijotiz-ma hotel nazaj v domovino ter vsto-piti v mornarico. Seveda tega ni ni-koli omenil svojemu grospodariu. saj to ni bila tuđi nikoli njegova resna misel, pač pa mu je šinila v glavo misel. opehariti Košuto za kako večjo vsoto. Kazal mu je razna, od njega ponarejena pisma, v katerih Je stalo, da je njegov svak na bojiŠčti padel in da je on dedič vsega njego-vega velikega premoženja; kazal nju je tuđi enake vrste pisma, v katerih ga žena prosi, naj se hitro vrne do-mov in prevzame dedščino. Koluta mu je vse to verjel in mu za vožnjo posodil 1900 kron, obenem mu pa ie izročil 2000 kron za svoja 2 otroka, kl Jlh je imel v Ljubljani, da jih odda vzgojiteljem. Uinevno le, da Hladnik rabiL Sicer ae ie lztovtrJaU da Je dtl nokemu Otonu Klemenčičn, ki le 1 njim popotovti. večjo vsoto n pre-voznino, a tuđi to le bilo vse od kraja do konca rUfino, ker ie bil Klc-mencic kot sin imovite matere za vožnjo dovoi] preskrbljen. Med potjo sta pa bila ttladntk in Klemenčič od sovrainih iadij zajeta ter odpcljana v Toulon, kier je Klemenčič ostal. med-tem ko je tviti Hladnik s tuilmi listi-nami. katere si je že v Braziliji pre-skrbel, dokazal, da ni avstro - offrski državljan in bil izpuščen. Da je Hladnik res Košuto osleparil za 3500 K, je dognano po raznih pismih Frana Košute na Otona Klemenčiča in od avstro - ogrskega konzulata. Sicer se mu očitajo šc druga goljufiva de-janja, za katera pa ni bilo moč, naj-ti zadostnih dokazil. Sodišče je Hladnika obsodilo za* radi hudcdelstva goljufije na I leti težke ječe. * Koparski umor in požig. V nb- Čini Mikepere na Oj?rsk*m je nastal v hiši neke gospe Gali o^enj. So- I sedie, ki so prihiteli gasit. so našli I £<.spo Gali mrtvo v postelji. Imela je odsekane nose. Morilec jo je polil s »etrolejem in potem vse užgal. Brez dvoma Je morilec tuđi poropal. kar ie moge! dobiti. * Bolezen Švedske kraljice. Karlsnihe, 22. maja. CKc-r. urad.) »Staatsanzeigerr poroča: Ni.veličan-stvo švedska kraljica je v nedeijo ne-nadno zbolela na akutnern vnetju desnega srednjega dela u?esa, vsled česar je bilo takoj treba prerezati ušesno mreno. SplDsno stanje se je potem izboralo. Vročica je pone-hala. Obstojajo samo Se lokalne bo-Icčine. * Šolstvo v SrfcijL Gospod po-ročnik fiuđe nara piše iz Srbije. Pred kratkim je priobčil vaš cenjeni list čnico o prejsnjem srbskem šol-stvu. Ker sem tuđi ja^ pri tei stroKi tu, vam hočem malo pojasniti, a radi cbilics službeneja pesla le ma-Ienkcst. Po deželi ie bilo šolstvo vrlo debro organzirano. Skoda le, da so po vaseh hiSe tako razstresene, da trebaš od hise do niše ćele pol ure. Ime vaši se teda] razteza po ćeli pokrajini. Kako razprostrana je potem sele občina. Cddaljeni otreci so to-rej povsod pri soli stanovali, kakor pri nas clcira dijaki s kmetov, v mestu. Kje bi pripravil našega kmeta do tega! Srednja šola: Mesto Uzice steje 400") prebivalcev. Gimnazijo je pohajalo P00 poslušalcev, med niirni 60% žensk. A to ni bas dobro. Niti 15^ teh dijakinj ne more iti na uni-verzo. so inteligentne in napravijd na zunanjost mesta lepo sliko, ali so slabe matere in gospedinje, ker nio-rajo pisati dnevnike in čitati romane. * Pedagog! med seboj. Pri okr. soćišcu za osmi dunai?ki okraj je bila minoii teden razprava o tožbi, ki jo je bil vložil ravnatelj nove dunaj-ske trgovske akademije viadni svet-nik \\ eyac proti bivšemu profesorju tega zavoda Brossardu. Le - ta je bil začetkom vojne v kazenski preiskavi zaradi metenja javnega miru in je pri tišti preiskavi trdil. da že od leta 1910. več ne občuje z ravnateljem. Weydejem. češ. da si je ta dovolil nadlegovati njegovo ženo *z nežno-stimi•■■«. Pri sedanji obravnavi je Brossard svojo trditev še razširil in trdil, da je sam videl. kako je hotel ravnatelj njegovo ženo poljubiti. Ko se je ta branila, ji je ravnatelj rekel: Vi ste pa čisto drugačna. kakor žena profesorja X-a. ki je sla z menoj v gozd gobe iskat in se tako obnašala, da sem bil res v nevarnosti. Ravnatelj Weyđe Je vse to tajil in povedal, da je profesor Brossard 1. 1914. na trgovski akademiji storil hudodel-stvo proti nravnosti po § 132. k. z. in da se ima samo ravnatelju zahvaliti, da ni prišel v ječo. To ie zopet pre-reka! profesor Brossard. Obravnava, ki vzbuja seveda na Dunaju veliko pozornost, se bo še nadaljevala. Tuci o predlogu ali naj se zasliši žena r iesorja Brossarda bo sodišče s:i:palo sele pozneje. * Morilec žensk Bela Kis. Povodom razkrftja strašnih umorov. ki jih ie izvršil Bela Kis. se je pač marsi-kdo vprasal: Kako je bilo mogoče, da ie šio toliko žensk temu zločincu na limanice? Bela Kls je bil« kakor je zdaj dognano, »lejst fant«. s črnl-ml brkami in veselitni ocrni, lahkoži-vec iz nlžjih slojev, mož. kakršnega si želi vse polno služkinj in takih de-klet. Bil je samostojen klepar in veseljak, znal je dobro govoriti in ker je imel vedno dosti denarja. je lahko kar izbiral svoje žrtve. Nad 600 pišem In razglednic to dobili pri njegovi gospodin]!. Vsa ta pisma so mu pisala različna dekleta, ki so bila pripravljena, žrtvovati vse, samo da H Jih poroci!. V umorih Bele Kiša se zrcali tragedija ubožnega dekleta, ki bi rado postalo žena in mati in imela da fre f—*-Kmi vedno le za predcrb« Uente. da love možju da bi laglje ti-vele. 2enska ie ustvarjena tako, da si note ali nebote, vede ali nevede teli moža in otroke, ilasti pa si to žele vsaJcovrstne siužkinje. ki lim bogve ni postlano z rožicami. Zbolj-sanje usode vseh služkinj spada med najnujneiše socijalne naloge. A tuđi razmerje med moškimi in ženskami se bo moralo revidirati, zakai to vendar ni prav, da ima moški vse pravice in svoboščine, ženska pa skoro nobenih. * Kje so živila. Casih je prav podučno, da pregleda bralec dunaj-skih časopisov tuđi — zadnje strani. Tam lahko vidi, ka] je vse na prodaj in kako je lahko hitro mnogo zaslužiti. Te dni je bil v »Ncues Wiener Tagblatt« sledeči oglas: »Ponujam na prodaj ruskega k r o m p i r j a 200 vagonov, javanske kave prve vrste 10 vogonov, mila 25 vagonov, milanske in tesinske salame, mast... itd.« Torej ima nekdo ćele vagone ravno tlstih stvari, ki jih ljudje najbolj pogrešajo. — V istem listu je 18. t. m. izšel oglas »Tovariš za kupčijo z jajci, surovim maslom in sirom se išče. Sto odstotkov čistega dobička.« — V »N. Fr. Presse« pa smo čitali naslednji oglas: »1000 kron zaslužka na dan! IŠčcio se samo izvežbani trgovci in podjetniki. Strokovnega znanja ni treba nič, le 10.000 K denarja.« Torej je mogoče, da postane človek lahko tuđi brez strokovnega znanja milijo-nar, če se posveti prekupovanju in oderustvu z živili. Res. nujno je treba, da posveti država prekupcem primerno pozornost. Vsak hoče postati v par mesecih milijonar. kakor tišti gališki Sinichl, ki je 1. 1914. z 2000 kronami pred Rusi pobegnil na Dunaju in tam s čebulo. s Česuom in s takim blagom tako »srečno« kup-čeval, da je pred kratkim kupii veliko posestvo na Češkem, za katero je plačal er; četrt milijona kron. * blamirani cenzor. Na čelu fran-coske cenzure stoji državni svetnik Jules Gamier. Kako pišejo z d a i franeoski časopisi, je nam znano seveda le iz citatov v r.emlkih listih. a po teh citatih sodeč, mora biti g. Ju-les Gautier prav liberalen mož. Vzlic temu se je nasel brezobrazen franco-ski romanopisce, ki je g. Gautierja grdo blamiral in osmešil. Ta pisatelj, Pavel Biaise, je predložit cenzuri ro-kopis poiitičnega romana, v katerem popisuje pomorsko vojno med Anglijo in Francijo. Ker sta zdaj Anglija in Francija zaveznice, je seveda cenzura zabranila obelodanjenje tega romana, ščuvajočega na sovražnost proti Angleški. Brezobrazni pisatelj Pavel Biaise se je gospodu Gautierju toplo zahvalil za to prepoved. Tako topla je bila ta zahvala, da je cenzura mislila: pisatelj ie znorel. A že drugi dan so izvedeli. da pisatelj ni znorel. nego da je ves brezobrazen človek. Drugi dan je bilo namreČ v izložbah vseh pariških knjigarn vide-ti roman >Torpedovka št. 127« in z velikimi črkami je bilo natisnjeno: To knjigo je cenzura prepovedala. NTa cenzuri so seveda debelo gledali, ko so to izvedeli in Še boli debelo je gledal gospod Gautier. ko je izvedel, kako ga je Pavel Bfaise »potegnuV. Ta pisatelj je bil namreč predložil cenzuri rokopis romana, ki je bil že pred 35. leti natisnjen in davno po-zabljen. Predložil je rokopis z name-nom, da bi cenzura isdala prepoved, on pa da bi prepoved izkoristil za reklamo. Stvar se mu je posrečila in gospod Gautier si ne more pomagati, kajti na Francoskem je nemogoče, da bi med vojno konfiscirali knjigo, ki je izšla že pred vojno. * Bajka o potopljenih Rusin. Začetkom septembra 1914 je po Nem-čiji in Avstriji krožila vest. da je na tisoče in desettisoče ruskih vojakov poginilo v Mazurskih jezerih. »Priče,« so poročale strahotne stvari o tem potopljeniu in umiranju. Pisalo se je ćelo, da je nemška artiljerija noČ in dan streliala. da bi nemški vo-jaki ne slišali kričanje v močvirjih potapljajočih se Rusov. Nemška uradna poročila nišo o tem nič poro-čala, samo nemški konzul v Curihu je razglasili »Po dosedanjih cenitvah se je v Mazurskih jezerih potopilo 150.000 mož.* Zdaj je tuđi poslanec Kreth v nemškem državnem zboru o tem govoril, rekoč: »Ko ie Bo? po-slal nemški armadi pravega moža, Hindenburga, Je prišla nad Ruse božja kazen in nikoli se ne bo dognalo, koliko Rusov je v Mazurskih jezerih in močvirjih našlo smrt.« Z ozirom na ta govor opozarjajo zdaj nemški Časopisi na knjigo, kl jo je spisal profesor dr. Đuch in iz katere je razvidno, da o kaki taki katastrofi sploh še govora ni. NaduČitelj Popp je »poročil dr. Buchu, da je Um, kjcr se je vršila bitka, pri Tannenbergu, ozemlje tako, da ie silno težko se potopiti v kakem močvirju. Politični predstojnik tistega okraja, barem Mfcbiofa, * piML da m vm o topHenlh Rvsih bajka to da se je po njegovih poizvedbah potopilo kveč* Jemu osem Rusov. Politični pred« stoinik sosednega okraja, Poser, pa je sporočil: V mojem okraju je gene-rahioštabni oficir dognai, da se Je vsega skupaj potopilo — oscrn Rusov, bajka, da se jih je potopilo na tisoče in tisoče, pa je bila tako rai-širjena, da sem dobival ponudbe, mi poslati apna za desinfekcijo. — Zgo-dovina pozna mnogo podobnih bafk. Tako se Švicarji ponašalo, da so v bitki pri Grausonu 1. 1476. ubili 7000 mož armade kralja Karla Pogumne-ga. v resnici pa so ubili sedera vitezov in nekaj hlapcev. V nemšklh zgodovjn^kih knjigah Je brati, da so Nemci v bitki pri Hagelbergu ubili 4000 Napoleonovih Francozov, v resnici pa so jih ubili — 30. NemSki listi opozarjajo glede verodostojnosti običajnih »očividcev« bojnih dogod-kov na stari nemški pregovor: V vojnih časih ne verjamem ničesar tega, Kar mi kJo drugi pove In samo polovico tega, kar jaz sam povem. * Hevolucijski general Artor G6rgey. 2e včeraj smo javili, da je umri v Budimpešti zapovednik madžarske revolucijske armade iz leta 1848., Artur G6"rgey. Dosegel je starost 99 let. Rojen je bil 30. janu-arja 1818 v Toporču in se posvetll najprej vojaški karijeri ter postal nadporočnik, po smrti svojega očeta pa je odložil šaržo in šel v Prago Študirat kemijo, kjer se je tuđi oženiL Čim je nastalo revolucijonamo gibanje, je G6rgey zopet vstopil v arma-do ter bil poslan proti Jelačiču in njegovim Hrvatom, ki so šli v boj proti revolucijonarjem. Ko je dobil v roke bogatega magnata grofa Edinunda Zichvja in pri njem dobil oklice Jela-čiča. je dal grofa obesiti. Ta »enerži-ja« mu je napravila veliko slavo med revolucijonarci. Postal je polkovnik in se udeležil bitke pri Schwechatu. Po porazu v tej bitki je postal general in je prevzel vodstvo zgornje do-navske armade in jo tuđi dobro organizira!, ni pa bil kos avstrijski ar-rr»adi, ki jo je r odil knez WLiđisch-giaetz ttr e je moral pred njo uuiak-a\\ proti B«:c'irpešti in po^m proti severu. Izgubil je bitko pri Kapolnl, a IjoIj po krivdi visjela poveljnika Dcmbinskega, kakor po lastnl krivdi. Dembinsk? je odstopil in dne .^1. mar-ca je G6rgey prevzel sam viŠje po-veljstvo. Prodrl je res do Pešte, osvobGdil trdnjavo Komoren In ir-vojeval zmago pri Aču. Ravno tedaj je Kossuth proglasil Ogrsko za neodvisno. Po zavzetju trdnjave Bude Je postal vojni minister revolucijske vlade, a je ostal obenem na čelu aj> made. Položaj revolucijske armade je postal jako težak, ko je Rusiia prl-hitela avstrijskemu cesarju na po-moč. Avstrijska armada pod generalom Haynauom je zmagovito prodirala proti revolucijski armadi, Rusi so prekoračili Karpate. G6rgey pa je bil v ostrem nasprotju s Kossuthom. Dne 2. julija je bil Gorgev v bitki pri Komorauu na glavi ranjen. Kossuth ie to priliko porabil. da je imenoval začasno dmgega vlšjega poveljnika, Alesarosa. kar je bil vzrok prepirom v vodstvu revolucijske armade. Armadi generalov Dembinski in Beno sta bili dne 9. avgusta pri Temešvaru poraženi in Kossuth ie pooblastil Gorgevja, naj sklene z Rusi mir. Dne 11. avgusta je Gorgey prevzel vso civilno in voiaško oblast in je sporočil zapovedniku ruske armade, da je revolucijska armada pripravljena, se vdati Rusom na milost in nemilost. Dne 13. avgusta se je Rusom vdala madžarska revolucijska a*-. mada, 20.000 pešcev in 20.000 konje-nikov s 130 topovi. G6rgey Je bfl po posredovanju ruskega carja interniran v Celovcu, kjer je postal kemik v neki suknarni in se je leta 1867. vrnil na Ogrsko. Kossuth in njegovi pristaši so ga proglasili za izdajalca in mnogo let so se Madžari med se-boj srdito prepirali, ali je bil G5rgey dober ali slab general, ali izdaialec, ali patrijot. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: za „Rdeči krit11 odvetnik dr. Tone Gosak iz Ptuja 20 K, iz izven-sodne poravnave Koren ca. Ml a kar. Za „Zavod sa v vojni oslepa'e vo'ake" c. kr okrajno sodišče v Črnomlju 30 K iz U 62/16. Za , ,CtII - Metodovo družbo19 dr. Tone Gosak, nadporočnik, z bo-jiSča 25 K, nabranih po vrnitvi iz rojne Crte med rodoljubi v Ajdovščini (med drugimi je daroval g. Malik, veletržee v AjdovSčini sam 10 K). Srčna hvala! Prlstopalte kot članl k „Rdečenra krlts^l 119. štcv. .aLOVtNSKJ NAKOLT, One 24. maja KH6. Stran 5. Umrli so v Ljubljani: Dne 19. maja: Ana Rutar, za-sebnica, 67 let, Jenkova ulica 5. Pne 21. maja: Josip Kvasnička, nička, častniški sluga, v rezervni vo-jaški bolnišnici na obrtni soli. Dne 22. maja: Anton Knaus, bivši zidar - hiralec. 79 let, Radeckega cesta 9. — Gašpar Ažman, bivši mi-zar, 83 let, Japljeva ulica 2. — Emilija Bric, vdova deželnosodnega svetnika, 70 let. Stari trg 3. — Fran-ćiška Franz. vdova nadsprevodnika, M let. Kolodvorska cesta 165. Dne 23. maja: Ivana Cerne, po-stresčkova vdova. 75 let, žabjak 6. V deželni bolnici. f>ne 19. maja: Vinko Vojevič, kišni posestnik, 65 let. — Lucija Ku-rent, posestnikova žena, 30 let. — Ivana Vrh, dninarica, 35 let. SznaSi]! list obsega 6 strsnf. Izuajate'j In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lnstntaa in tisk »Narodne tiskarne«. p^%^ei° K?;pi se ms!o rabljen, debro obranjen _^ ■ ^^__m MHPSys jer *b?7 * i •**- ■£* ^^^^v^H^^B fll^BfeI^^Bs^^^^h ^^^^^^^^r Ponudbe pod „planino 1637" na upravn. »Siov. Naroda«. 1637 Ha prodaj ima ta kn'uo brinjevca v poljubnih mno-žinah, — po nizki cen?f — tvrdka lm Jelacin y LMflail. g£ f*. ft PJ £1 trf.v-ijka 12 oralev v mestfcem iGgii, flF~ se ođđa. 1671 To?adevna no'asnila daie go«po<1 Artell KCTđlPf FrančižliansUattK 4. Itotokorlco J^T* i*6e memta. Dolenjska cesta pri Velkovertan. fjf- Frođa so "W težak Mh vol Poizve se: Ljubljana, Poilanaka cesta At 50. 1670 iivai soba prostorna in zračna, s posebnim vhodom, !• odda stalnemu goipodn ta takol ali 8 1. iunijem. 1666 Poizve se pri gosn, Svinlba v Spod. ftlikl, Celovika cesU 61. Zakonska brez otrok iSčsta pri mirni boljŠi stranki. 1669 Pcnudbeood „brez otrob.1669" na upravo. »Slov. Naroda«. Šartljeva moka Mf. Po velikem truda se mi je posrećilo doseći zopet večjo množino m\\\m mobe Jm" > ter s tem obvežčam vse svoje cenj* naročnike, da se bližajo praznik! in nai nobeden ne odlasa z naročiti na zadnje rni, ker jaz moram vse naro-čila izvrševati po vrsti. Kakor gotovo vsakemu znano, 1 zav. rabite za 1 Šartel; ne da pora-bite kaj sladkorja, kvasa itd. 1609 Po pošti se po$ilja kakor dosedaj najmanj 3 zav. po povzetiu. 1 zavitek stane K 1 50, 50 zavitkov naročilo po K 1 40. Na tisoče priporoČilmh pišem na razpola^o vsakemu. Toraj prosim takojšnih naročil, dokler ^e kaj zalome RazpcS-lialnica IVAff URES, Lfiz!?lfasa 5, Mcstni trg 13. nafba^še kakovostl po ?v 9, 12 In 1$ krec; lasae podloge in mre lice vseh vrst; „?fepllM, barva za Isse in brado od Đr. Drallea jjd 2 is 4S lasne vode is nsacf*; Samposn za cinlvanje las, šminke in p^ader pooliČnl i-1. d. priporo^a šiefar> Sfrmoii Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi ^poklic^nja ▼ vc'asko sluibdvanle |2 Zokal ođprt sasato sa prođaf o blaga in sicer vsak! dan samo od 9 do 1 2i in v nećeifo od 9 do 11 ure fEopoldan. Zalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naS iskrenoljubljeni oče in stari oče, gospod Sašper Ažman bivši tesar po kTatki, mučni bo!ezni. previđen s tolažili sv. cerkve dne 23. t. m. ponoči mirno v Gospođu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnkega bo v četrtek dne 25. t. m. ob 5. uri popoldne iz mrtvačnice pri Sv. Knštofu, na pokopaliSče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 24. n.aja 1916. talHjoU ostaU. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 1673 SOBA lepa in velika, s porabo klavirja, zraven glavne pošte, ae ođda a L |«Bl|em civilnemu gospodu. 1674 Naslov se izve ▼ upravniitvu »Slov. Narodac.________________ ;-nji$ouodkinia vajena slo?. in ncmškc korespoodence in vseh komptoarskih dcl z dobrimi večletnimi izpričevali, teli prl»WW# službe. Naslov pod nKn|!||tvti" kinje 1672". 1673 \ za Stiri glasove. hd«j«ftf 1275 frran Marolt, icitelj, Cjakljaaa. ▼•mauitt K t'M, v plate« ■ !•*•. Naroča se pri izdajatelju in v knjigarnah. Proti prahajem, lnskinam in ispadanju las Tmmo-cliiiiD nektara aa laaa arera ekrepCu!« l«*IAče, odstranjuje lu»k* in prapre6u|* Ispadanje la«. I tlrklralcAz navodom 14 f*2S«». Razpožilja se z obratno nošto ne tnanf kol dve ateklentci. Zalega vseh nre'zkuš^nlh zdravll, m^dlc. trh, medtcinflf. vJn, &p«olta!i *»tt najfindi&ih parfumov. klrurgiikih obvaz, svežih rr>" oralnih vod Itd. Dei leKcrns Milana lensteka Liuirijan! R?sl ova resla št I. pole? oo?oi£raienega Fran loicfovcfja iuhli. nostu 18 V te\ lekarnt dobivalo zdravtla tndl ćlani bolničkih bi aga i u fniue telesnlc«, c. kr. tobaćne tovara« in okr. boljke blagafne v Llnbl^aal. Vellhai zaloga najinodernejsih slamnlkov. "a"jaf 8 1 1 #t# A v najnovejših fasonah in v veliki izberi 133 ____ pnporoča •—^^—■ ^ IVAH SOKLIĆ. Prlatnl Panama-alamnlkl od 9 K do 50 K. SBIvovka iropinovec brinjevec hruSevee ^Peiintkovac1' „PSansnc" grenki in sladki i*ubii konjak in „Vermut vlnof< i v najboljši kakovosti ter v mno-žinah od 56 litrov naprej dobi se po nizkih dnevnih cenah pri I ROSItER li Ko. vele£gan]aFiia - sađja Ljubljana —— postni prndal IO« —— i_____________________________________________________________________________ /tajnijje cene/ Dobro blago/ •-; JFooravtla točno in ceno. ;-/ Jy(odni salon f. ftarborič ^. Jftiidner nasicd. Ljubljana, JY[estm trg štev. ?. priporoia svojo vmlifa yaio^o duna?$%ih modmtov svilnatih Jciobufav. slammkov, /(inčaruh in praznih oblik* cvetlic, pereš 1 t. d. leđno velika izbera ialnih ktobukoc. ZH£ sodnesa mošta ITi: vina §0" ima n« prodaj "VI 1559 Karei 6rcgorič, Voljova ulica 12|ll levo. Stubičke Toplice zdravijo revmati-zem, protin, ischias, _____________________________ živčne in ženske biser ftrvasblli zdravillšč bolezni. 1646 Termalne in barske kopeli, masaža. :-: Jfa]ra9ioaktivnejši neld hrvatske. Prospflkte da|o »praTlteljitro sdravllisia. ■u «»■"" ■ .-t,_>:aeB^ Edna posebnost I likerja je Zdra v n i k želodća. Zdravaik Mia Je posebnost želođčnega liher]a iz zdravilnJfa rastlln, katerl Izborno vpllva proti slabostlm v ielođcn ter radi tega ▼ nobenl družini ne bi smel manjkati. OVES se nađomesti z melasnimi krmi I i, ki jih rarpošilja deželna centrala krmil, Ljubljana, Turjaški trg št. 3, v vrečah po 50 kg. Cena je K 35 — za 100 kg. 1 Voli isvalitei (nszoodno) zsvarovanle. Kaj je vojno invaliđitetno zavarovanje ? To zavarovanje ima namen, zaaigurati zavarovancu poleg državna invaliditetne rente, še izplaŽilo gotovega kapitala za slučaj, da je postal trajno delanezmožen vsled bolezni ali zadobljenih poškodb (ran). Za sklep tega najnovejšega zavarovanja se priporoča ces. kr. priv. zavarovalna družba na življenje „Avstrijski Feniks12 Generalni zastop v Ljubljani, sodna ulico 1. Pri pismenih vprašanjifa, ki ne obvej&ujejo nikogar, ae prosi navesti: a) ime in naslov, b) Tojaško službeno razmerje, cj visokost svote, koje ae namerava zavarovati. 1667 Prodajalka ip#o« meiane strok« % đalfio prtkM tOll SlttlbO, vstopi lahko tebol ali poxn#Jo. 1532 NasloT povc upravn, »Slov. Naroda«. =:s Zelo dober ^s^ssz sodnl moit oddaja 1 160S Franc Matbols9 Eggenberg pri 6r«doua Stran 6. 9SLvVfcN5*l NAKUU*, uuc 2*. maja l»io. 119. Stev. Zeleznato 1090 lekarnarja Piccolija v Ljubljani, prekaša vse slične preparate, ker vsebuje vedno naznanjeno količino železa in ima nesporno medidnično vrednost. Steklenlca stane 2*40 E. "^tsj , --------------------------------------------i Po najTišji ceol plaćam stare široko (od 5 cm aapre}) transmisijske K. A. KREGAR, | Ljubljana. "*5 ! Spretts -» I * f * za moške srajce. proti dobri plt*Či, se za stalno sprejme. Vpraša se pri C. J. Hamann, Ljubljana. Hrvatska ^ina najboljle aa?atmo vrste, letlne 1915 Iz PleilrtćkUi, Sv. JuskUi ln Okičkih vlaških Cforic, nudim dokler traja xaloga crno svetio in tamno po ..... E 125*— belo ali iolto . . . :......9 130 — sa 100 litrov w Karlovca za gotcv denar proti novzetju s pr5-mernim naplačilom. Sodi ©đ 200 do 600 litro? po cenl od 15 E po 100 lltrov franko. Pri večjih naročilih odgovar|a}oči popust : Filip Frofclich, Karlovac (Hrvatsko). :' Popolne opreme w zai®g|i za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom C- J. Hamann L^JSLJABA, Mestni trg štev. 3. I Ustanovljeno 1866. I Periio lastnega izdelka. Krasne umelni&ke - vojne raglednice M. Tičar, Ljubljana I* specijalna trgovina in založba razglednic na Kranjskem, &>5 W»m trj|owc© prlinano naiiwo^fai In aaaif««««§•• tabera! Šelenburgova ulica I nasproti kazine. Sv. Petra cesta 26. = ćPriporoča oscbno izbrane ===== novosti 3 Đunaja. Usf'fca i3bera okusnih ktobukov sa dame in de^Itce faho* iudi bogata zaloga iainih f^iobul^ov. Solidno byago. cPrvznano niske c