h. a
V Goriei, v saboto 24. februvarja 1872.
„So&k" hhaja vsako saboto in velja s posto prejemana ali v Gorki r:a dura posiljana 2a ilruzubnike p»l:t. iiru^tva „Soca":
Vse let>   ....	::":     1
Cctrt Icta     .'   .   . Za Mtlruzabttike:	.  .   „ u»         1
FusaJikNtne Sttvillif s»» sJ«ihiv.ij<» }>o 10 moIJov v Goriei pri l*»t**r««»Uiju in S<-harju; v Tretu v tobakarnicali „Via del Belvedere 179"' in „Via dclla ca**rjiia 60.''
SOČA
Pri oznanilih se plaSaje za navadno trfctopno vrsto:
8 kr., Se so tiska 1 krat   ' 7   ,.   „  »   „    2 krat 6   „   „   „   „    3 krat. 55a ve<5c cvko po prosfcom in Tsaki pot 30 kr. za kolck.
Narocnina in dopisi naj se Mago-yoVjno po&ljajo uveduikii: Vtkiarj* Mo-lenai v Gorki, Contrada della croee 233, poles pretuvc, kjer se nehaja tudi uprav-nistvo. — Eokoiiisi so ne vrufiajo; dopisi naj se blogoToijno frankujcjo. — Defal-cem in drugim nepramoinim se naroftnina KnUa, ako se oglaso pri urodniStvu.
Glasilo stovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
Nag  notranji poloiaj.
Zalo>t obide v»acega dobrega Avstrijann, ko vidi, da v Avstrji zvouee wm stranka, fci nima v seln 11.11 zdrave,»a, cDtcgA ut itezkaAftiuga, strati-ka, katon je ol nje rujatva ttisnjun pei-at nemo-* raluo$tu Pod zidovako-advokatsko-denarnim up-Ijivom ne je tit stranka ra/.v.jalu, dunajsko Casu-pisje jo pustalo ujtj knlu in v turn &lepars>koio UnU se j • svetu ptezentuala, dokler nij poiitaia vn-gainog'-'/iia iu pr.^la do ^Utteg.t konta, pri kuiuiwn j' jela in p;iu, na kno ut desuti dtdila in m» opjanila.
V svtji pjaio*tt pa si je miidila iu si se zmeMm ms*li: „l'ct.it 0* est moi4 — ..Avstriji tern jaz.M Ju/. bum zdaj pravice debla; kar me-m iz (korita pade, naj d >b;jo drugi in kar jo meiu prav, mora biti vsoin pr.iv, car tel est 111011 pta.^.r. Fmncmki Laf<>ntaiii»» ja sp.uul uuio^i alauili Imsu; in 111 d U'ltii tudi on » po I u:Hluv<>ai „La luotnlie" ttuuhai; muba ««; tut.de u:i upic-/.em-gti k«>i>ja in Jim piju krr, ku kosij ,u*uU" 11a vih gor^ sv. (iutbaida, su uiuha hvali; ju/, scm pripljala vuz i.a tiku v.wko goro; hv U-uj lupu 8t* kunj ttddahta*, 2 rcpom pumtbiu; in tuubo Otibije. I**j mubi j>o podobui tudt m&\ ustuvov^rd, kaU>n »« sipirijo tn IivhIijo, da so v statu Avstnjo pupilj.ilt na sigurna tU bre/. \5ak0 drugo po-huh:!. Mi jsh i<> p)!U 1jujcmut kajti napdnijenca n j oiogoce spiubrnitt; on roji nnpttj dokkr ga nu zadcrie osoda one l.aJoiUaniove mube.
Ta strauka, itvkuliko Oasi v kot potisujena, je zdaj zopet na krmdu; porabila jc dosti, nava-dda se pa n?j prav nu*.
Ona, k« so v cnomcr hvali, da je ustavnverna, podkopujc dan za ih*evom ustavo, med tcm pa trob: po svetu, da jo federalisti p>dkt)ptijcj<>; ona, ki st' prcd svetoni hi n% da j? Idunalna ah svo-l>odo'jui»na, ut fcd»*ral:slo s rrnjiki, tc:iinjaki i. t. d, p taf |Mjdk*»puj«* teui'djt; »voboie, katvru bote jo uisvati vsi a^->tnj-iki uarodi.
Dohu tenia j«* nova pustava, 0 dir-k»n h (n«po«rvdtt.li) voSitvah ?a silo, kat«ra ima d«-/.»¦!-ntm zborom odvztti va/no pravico in zag<ituviti *:tlj«M»je driavnemu zboru.
Kakor sicoti uxe v zadnj?ra hstu omonii:, xi-more niumtcrsUu s pomo«ja t*i postave zankazat>, Cq dria^ni posianci kacega dez.   zbora uoisjj iti
v drzavni zbor, da volijo volilci po dotiiaih sku-pinuh naraviu>st poslimco v dr/. zbor. Ta poetava, jo xacitek ustavoloKM; oua namerava proziranjo dt»z. zbcrov, katori so tenvlj naiu octavo. Co bo di!»tt5nj«' npiiisteistvo So kij casa na lcrmilu, dtdi.mo morda s« ilrugo ustavoverno postavo, 8 ktin-ro s« bodo del zbori popolnoma uniLili, uamre6 postavo 0 nepoarednih vohtvab v drftttvui zbor s popoinim pri'/aranjem dezidnih zborov.
Poituva o ;',aiilnih volitv.ih jo spivjuta in si-ecr s» ponioijo mktcrdi fedfrabstov. (ionfiki, tr« zaski, ihtrski in daimritinski po^lanci, ki so po-tttopali dozditj s fodi'ralisti, so di'zwiiirali v tista-vnvcrni tabor in (Vino ?i njnui; oni so odlo^di, da y sprejt*tav postava, kat«ru m obiai'a proti fcdumliitoin. Corno gotovo nij odlood, da jo liila sprejota nam prot.vna postava; a ncsramno jo postopal, k«r je i/dal rvojo Htranko tor zapustd Bvoje s!ov»»nsko kotoge, Co „Novico* v hvojoui 2-uliijuni hntu i/,»«kajo: pPrunorcR todaj pa tukom moraino izbnsati iz tabora foderalistov", jiin mi odgovuij-iino: Slovouski Frimorci ko in ostanojo /.vi'sti it'di-ral,bti(vuini nacolom, v da imajo lCfialto mod sijiboj, zatt» no morojo; C'oino no zastopa .SiovtMicuv v drz. zboru, C'urno jo zgabd zaupanjo gonskdi -in vstb dru/ab Siovencuv. lies jo, da so ga uzo slovenski huti indircktno zagovarjali; ali ga niorejo Se zagovarjatiV Kdo ima prav? Kar jti Cut no v Gonci zacel, je tin Dunaju do-vrsil; katcri Slovenoo tnu bodo so zaupalV
Za pobtavo o volitvah za silo jc skrita pre-didska zelczriica, to se na prvi poglod  vidi.
Oiasovanju juzuib poslancev za onsi postavo je
sad kompromisa (pogodb'»)z ustavoverno stranko;
\ pogodliA jo ocividna in j^: meuda  skienjena  tako
' le:    Vi (ju/ai poslauci) glasujte za to postavo, mi
j (ustavovurci) pa bomo giasovali za Vaso /.eloznice.
! la tako nas b ide v svoji nosreoi saj   to  tolazilo,
: da dobim > probdsk) zeloznico, ka'oro potrebujo-
mn, <la si vsaj matenjabio oponiorem.'i. I*a kranj-
! ski poslatu'i, k ('"ran  so sli na DuoajV Co so sli
iz matvrjuludi konsti, postern so so   in   so   - le
bodo in >tili; gruYati jih more  u/.u zdaj, da so sli
ia da i»ij>» p-^neiuah Ccbov.
U-.tavoviTU.t svoj.it j*» tedaj do;.»glazopot novo sre-d^tvo, s katerim hooo m nek«d«ko ta^a vladati; ravno to srodstvo, t j oruijo sj zna drugo pot priti nj"j obraiti, p.) govoru: „kdor druzomu j unQ k ijiljo, sain vanjo pado.a
Da bo imeli ustavoverci nekoliko pomifilekov glode to [jostave, k»2e to, da 90 ae mladi u«ta« voverci bmnili glusovati 2a ojo in da je via* dala nekoliko dni znvSojavav ustuvovomem ta-boru.doklur jib ministorski upljiv nij pritispil. Vnaj „Neuo troio L»ressottv enomor tofci, da nij diacipU-uo iu edinosti mod duoembristi in da so prevec gleda na osobno korist-, da se klikuje i, t, d.j kakor da ne bi bila ugu od pvvega zafiotkao8tibua koiiat glavni nagon to avojati.
Po 1 poki-ovitoljstvom ustavovoroev boda pr«d-lagalo inmi8t< rstvo zonet novo poatavo, katero boco upotrubovati proti fodoraliatom: postavo 0 zucusni suspenziji (prtinehanju) porotnih sodnij.
S torn poka^o uatavovorno mmUteratvo, od Itod zajoma liboralnost in na kak nacin miflli ono do-tjpon do iivojega naraona, Svobodo tiika, prvi «6it svoboduih dr/.avljunov v ustavni driavi, boco od-praviti in aioor samo pri federaliati<5ni fitampijfe* doralistom boco uata zamasiti; svojim nriverieu-cent pa mouopol Bvobodnega tiska podeliti. Ta-ka jo liboraluost ustavovercev, kutori bodo gotovo tudi to postavo v svojo veftno slavo in blamaio aprcjeli.
Nij giSiga in ostudnejfiegQ, nego vladanje ustavovercov, kutori v avoji Blepoti veako sredBtvo poprimejo, da bi se lo so kak me sec na krmilu drzali. Ustavolom, oskrunjenje avobode, to soared* stva strauke, ki so blini, da je ustavoverna in liburalna pur cxcellance. Cudimo se le Poljakom in Slovenccm, kako da zamorejo Se sto svojatjo oboovati in pogajati se, Ser nazofii biti pri ko vanju verig lijim namenjeaih.
Castilijivse bi pad bilo, da bi sepustili kon-tumacirati in doma cukali ugodnejSih Lasov.
Orozje katerj ustavovernezi danes kujejo proti opozicvp, se bode morda uze v kratkem proti ujim samim ohm do.
M.msterstvo Poljakov ne more zadovoliti; dokazauo jo da bi bila vsaka separatna pogodba 8 Poljaki no.arna na zunaj in znotraj in da mini* stoiatvo nj v stani dati Poljakom, nego nektere trohicc, s katerimi Poljaki ne morejo zadovoljtti biti. Juzni poslauci pa so le zaeasni savezmki deccmbristov, to je dokler ne dobijo ieleznic, ka-tcra zveza je na vsak na&n zidana na Ludui moral i: Namera opravioi sredstva. Po tern takem : .so uzo denes vidi, da dolgo ne mope ve5 trajati j tretje in morda zadnje djaaje ustavoverno komedje.
LISTBK.
SPOM INI.
1,
E» ist <-ine altc Gesckirhto.
Uze od nekdaj sent imel navado, da, kamer aem priiel, hqux si razcu druz.b znamenitostij tudi «ikev iti pokopulisLe ogk-dal. Na svojem zadojem potovauji sem nasel na p . . . skem po-kopahs^i skoro pri zidu na gorenji strani dva sicer prosta, a okusoa ia si popolnoma enaka spominka. Prvi ima capis: ,Em:lija Maligui, ro-jena 26. septembra 1845.; umrla 24. septembra 1864.a Drugi pa: ^Giuseppe Canto, rojen4.apri-la 1839,, umrl 24. septembra 1864.* Na prvi pogled se. mi je uze dozdevalo, da ta dva, ki tukaj pofiivata, s>ta se si morala biti v zivenji v zvczi. Enaka spominka, oba mlada, in kar jo §e uajvu^neje, oba isti smrtni dan. Dolgo stm okolo njiju hodil, prem.sljeval vse inogocnosti, uie sam hotel crkovnika o tern prasati, kar Be pribliia k spomiukoma 3e drug mlad mo2, ter polozi nanju lep brsljinov in lovorjev veuec. Stal
je tukaj molce in nij preniak..il ocij od spomin-\ k»v. YidH sem tud\ da so se mu soke udrle. ; I»og \l\ zakafV
!          Kakor sem bil radoveden,   pa  se ga  nijsem
'\ upal motiti. Naposb d dobim vendar malo pogunia.
nKnkor se vidi8*, ga nagovorim, „Vas spominka moino zanimata; gotovo sia Vam bili dragi dusu ki tukaj pocivati.14
„l)a, bib staJ odgovori tujec, ^Giuseppe je bil moj edini prijatelj na svetu, in ona ¦ . . ah, t;erau Vam biw pravill Zgodilo so je, kar se je moralo zgoditi."
BTo mora biti 6udna dogodba", mu odgovo-ritn jaz.
»Nh5 Ludnega nij; to je dogodba, ki se.vaak dan ponavlja, in kise bode pouavljala, dokler bode Cloveiki rod po zemlji hodil."
Die sem ga hotel prositi, naj mi vso rec* razjaaii, Kar mi zaene sam takole pripovedovati:
»Giuseppo je bil, kakor sem uze rekel, moj najbolj§i pr:jateFj; bil je mladeoifi lepo postave, resnega znacaja in bistrega uma. Dokoncal je bil ravno pravoslovje v Padovi in mislil je dr-?,avno slu^bo v bli^njem mostu nastopiti. Bil je izyrsten mlademd, toda imel je napako, in sicer preveliko ljubezen do 2enskega spola.
Ne dale5 iz mesta, a §e vendar pod mesto spadajo6 je zivela Emihja Maligui se svojimi starsi, kterih nosnja, navada in zivenje je. bilo, kakor je sploh kmetskih bogatinov. Gospodidina Emibja nij bda ravno toliko lepa, a bila je. mir-na, prikupljiva, blaga, postena du3a, in poleg tega jako glol)okomjsleca, kar nij pri ienskem spolu v navadi, posebno pri Lahinjah ne. Ginseppo 30 je poznal uze tedaj, ko je kot desetletni otrok v Solo hodila, in uze takrat je kazal simpatije do nje."
In res, Giuseppe je za dekletom vedno hodil; razkrival jej pozneje tudi svoje fiuti, in . Emihja ga je umela. Redko kedaj sta se se§|a, air vse* lej sta si obljubila vedno zvestobo: «Raji pogi* niti, nego drug brez druzega Siveti."*
„Tako dalec bi bilo dobro,* nadaljuje.tttjec, „a mladina dela preved na svojo roko. Iz vsega srea zvesto se ljubeca pac nijsta vedela, da najdeta uajvoco zapreko pri Emilijnih starSih. Njeni starSi so bili namrec polni vseh predsodkov in malomeBtnih cencarij proti ucenemu stanu, zatorej hijso nid hoteli vedeti 0 tern jedva izSolanem gospodi6u. V njihov.h oceh je veljal le tisti za inoiaka, ki je imel lastno hi§o, lastno premoBenje. Poaestaik je moral biti. Ia kar je Se najhujSe, o6itaU so mojomu prijatelju, kakor vsacemu visokoSolcu^ 4a,
B3C
':' Hobeiiwart jeuze dalje casa na Dunaji in ima p^©WBRr"vvJsokibirogih.Pfav!Jo sicc-r, daje pn-Sel le zato na Bunaj, da Auersperga forja na od-govor zarad javnega cerojeoja njegove osobe in da* je zdaj vse poravnano, ker je Anersperg tajd, da bi bil kedaj kaj slabega feez Huhenvarfei go-voril; — a verjetno je, da je Hohenwart v visi&-poslihnaDaoaji, kerobcuje z inerodajnimi mozmi in leer ga tudi cesar sam posebno povzdiguje in na dvor vani.                          ¦                     ...
Hbbenwart je edini drzavaik v Avstriji, lev teti bi zamogel razvozlati vsa Avstrijska uprasanja in oaso driavno ladjo pripeljati v srecno luko.
NjegOTO Velicanstvo, zeleee mogocnost in sreco svojib dezel, je xnenda vie spreviddo da nij mo-gofie vladati z* ono egoiatiSno kitko in je menda hotelq ie zadojikrat sknsati nje oneinogleafc; v Kratkem tedaj ae morareczasukati, konjbo mah-nil z repora in nraba bo Bgin» za zmerom.
OHM zbor slov. Matice v Ljubljani.
Dne 15. februarja t. 1. se jo zbrala ob5-na aknpecioa, katera bi bila raorala praviloma Lo ˇ Iittskem poletji zboroTati. V &talnicni dvoram, na katero stenah so viteli sein ter tja 3e ostanki pnatne maSkerade ae je seslo pocasi kakih 4a maticarjev, med tend vaaj 30 duhovuikov. Ob 10 nrir ko roj bilo ae pratilnega Stevila wazocib, na-gonrori g. preaednik D.r Coata skupscino opravi6e« vaje ae, da je obeni zbor tako kesno sklical, z kvanrednim pohticnim polozajem lanskega leta, v katerem je bil dezelni zbor dvakrat aklican, tor 80 so vrsue noTe dezelne volitve.
Todi drnStvene knjige so nijso mogle o pra-tem caan natisniti, ker so bile Ijubijanskc tisktr-nice z delora preoblozene; zdajse pa /.o razposi-lajo in one za 1. 1872 ae tudi ze tiskajo v Pragi in bodo do konca raarca t. 1. dovrseoe. Dalje ontsnja zgnbe oekaterih drustenikov, posebno Mt-roslava Vilhar-ja in Matije Prelog-n, katera je nemila smrt prezgodaj odtegnila javnemn delo-tanji na narodnem polji. Pondarja, da je pro-atitli cesar priznal vaznost slov. Matice, ker jo prevzel njene knjige ter jej podaril 500 gl., kar nas mora navduSiti, da hvalezao vskliknemo tri-kratao ,Slavo" fTrikratni wSlavatt klici) Omeoju, da. je doslo Matici dovoljenje, napraviti si lastno tiakarnico, kar nij sicer nojuo, pa vazno. Kaze na Tomanovo sliko, katero je posla! domn6i sli-kat. Franke obenemu zboru na ogled in katera je, ker je v resnici prav lepa, odbor za Mat co kupil za 160 gld. KonSno izi^ka zabvalo vsera odbornikomf poverjenikom in drugim delaluim dtnStrenikom, posebno pa druStvenikom, tajnik-a in knijizniSarji gasp. prof. Varvu.
- Zdaj bere tajnik porodilo ob odborovem de-lovanjit iz katerega se vidi, da se je stevilo drnSt?enikpT v pret. letu pomnozilo od 1864 na 2179, tedaj za 305 dmstvenikov in siccr j:h jo prira8tlo na GoriSkem naj vec (83), za kar gre posebna hvala poverjenikom (?)
Toda druStvenikov bi moralo se veliko vec Mti; posebno duhorniki bi moralt vsi pristoptti; oni «d Matici temelj postavili in gotovo bi ne bi-lo.caitno, da bi iz svojib rok izpustili to svoje dete. Pa tudi vsi dmgi narodovi claui bi morali v tern oziru srojo dolznost spolnitt. Dalje poroca t»b.tfdborovem in! odsedkovem delovanji v Kadevi inaticne tiskarnice in o drugih maticnih zadevah. -. Po konCaoem porocila podeli g. predsednik be9€?do g. Bleiweis-tt.
nKonkurenc>ja* pravi jo tlan danvs gvslo v-sega  obrtnjikega  delovatijn: j.iz   ne  priznavara obrtoijam nofoine Bar>dno>ti, tudi tiskarn.un ne. „Narodna" je v tern poaienti  prazsia bcts-jda, t;s-skarna jft simplicity   obrtmj^ka in  pri obrt r.kih velpi koiikascneija, teJaj ziviia feonkrweucija! Prav je, da so se nekater:  n«s!;, ki bote napraviti v Ljubljani novo tlskaniio^, sajsedarijetritis«k:.rii!ee ne zadostuj'jo kakor nas Bkafnjtf uce.  Dasiravno je dezelni odbor deb m>d vsc tukijlaje ti»k:r- j nice razdelil, vendar nijso se zdaj t;skana s^eno- • graficna porocila  zadnja zborovc se«je in Matira j jsimorala prav zato svoje knjige v Pragi tisktti d m tii*  ¦
Pa prav tako? kukor drngi, zacne todi ilati- j ca lehko to obrtaijo in bode  to svojo eiiikarnica ; gq*ovo dobro izbajaia, k^r bode pot.m svoje htji~ j ge lehko   ceuejo,  hitrejo in b*!j§e tiskala.   Lsfi j iagN nam je v tem ozira Mobor^vo drostvo, ka- ( ^Rfsije tudi svojo ti&karnico oniisKlo, Tudi tako imenovuna naro lua tiskarna ne bo Su zadustovala • vseni potrebara; to kf>ie Zagreb, kjar jo tudi t-ua ; BNarodna tiskania".  Gajtira del* w pa u&o ti- f skalB vnjej, JugoaL Aka«Iem.ja ti-.k4 svujj knjige \ tudi drugje i n Sitdalav.  /eituug in Oua-ir »e p.->- | sluzajeta tudi drago tiskarnice.**) Vsaka ttsknraua zapiae lehko na sv<j \ vrata narodnt, kak'»r kak drngi naslov. Zator. j pozdravljam misel lastne tiskarnice in naj && brez ozira na t», da nanv-ra- ; vajn tudi drugt napraviti  novo tiskirnico v Lju- \ bljan:, sre^uo dozone.   #ivila konkunMte:j.i!           i
l*rodlagam t«daj, naj slavni zbor j-klent;: «(W- : bora so nalaga, da pozrediije nspeh tisk«irnice < droStva sv. Mohorja v Celuvcn, da natanko proti- , darja in prt-trcsa pomislike, zapopadene v tnjni- J koveni porocilu in da poroca v prihodnji eeji obc- j noga zbora.
G. 3. Gor up iz Trsfa ngovarja blizo tako- ! le: „Gosp. predgovorn'k je primetjal   giudo   na-prave lastne tiskarnice Mar.ico z Moliorjcvim dru-Stvom.   Toda premoSenske razmcro  tt-li   dranfeov so jako razlicnp.    Mnborj.'vo   dru»tvo   fifrjo  zdaj nad 18000 clanor, Matica pa le nad 2000. Treba tedaj pred vsem praSnti,   nli ima Matica  zadosti premozenja, da bi si mogla omisiiti &voji> tiakarnico? Jaz meninifda Matioibroz veliko zgube na svojem iinetku nij tega mogoC-e. Iz sklcpa mcuna za   pretfklo  leto  viditmi, da  ima  Matica v go- j tovini alia gl. in obiigncijah   35.800 gl    Tedaj j bi so morale prodati obligacijo inmatiuni dohod-ki bi aezadoticne obresti ztuzali nli pt'bi so tno-rala prodati maticna bisa v LjnbHani.
Meni se zdi pri sedanjih razm<-rnh skonij nemogoco, da bi si mngla napraviti Matica svojo tiskarnico.                 ___________        (Jconcc prihod.)
D 0 P i S I.
fe gorilke okolice 15. febravarja (fw.tlop.) Rev je naraen BSocea po^pesevati nasega niro.la du-sevno kot matirjalno blagostanje, ne bode brez koristi, ca o nast-'in goriskom okrajnem svutovalstvu nokaj na kratko sprcgovorim.
Znano je, da se jepomnozeno okrajno solsko svetovalstvo branilo velikira doklndam na davke za napravljenje in, nzdrzivnnje ljudskih sol; tj postopanje je bilo tudi o»»r.iviceno, kajti komu nij znano, kako so davkaplacevalct ze z drugimi nakladamt preoblozeui  in  ravno to je  kriva,  da
*) 6. govornik jc racunil na slab spomin nazoeth.      Ur.-.l.
**) Bravi8simo! „Oby.or" in„Si'ull. Zttr."res no vxh\t\prirat~ ns narotinc tiskanic, kajti tiskau so v — nitrouai ak-cijonarsld tilskarnlci, kfcoro so si lirv. ro;U*!jubi yuX kratkim osnovali.                                              Pis.
. je Inrez- vere. In kakor bi-vse na to slo, da bi sreco ffiojemuprijatelju spodkopalo, ziveljeblizu kmc-tski -Wgatai, Bevilaqua po imenu. Imel je sinu Giorgio, in ta je prostl pri Emilijinih starsih za njeno roko, kar so tudi z veseljem sprejeli, misleci, da tafcOponudbapa6 kmala ne bode. Giorgio jopo-^ostomazabajalhMalignijevim, inEmilija, cesega 45itbO'tadt-nij branila, ker se je bala ostrega o-*6et«, vender je bila- do svojega zenina jako mrzla. Giorgio bi bil moral to Bpoznati, a bil je eden tiatih navadnih ljudij, kterim pri Ijubezni nij treba sjrea. ©ogovor'r so tako dozoreli, da bi imela biti porok^, Vsa okolica je o tern govorjla in pred-ftigstfti oiaroci^ so se ?.e, veselilt obdncga §e§kanja." ¦~ BMpj prijatelj je bil od dne do dne otozneji. Nij bilo stvari, ki bi ga zamogla razvedriti; niti nioja-prijateljska beseda, in vendar kako me je ijftd imel! V tern atra§nem stann napiSe Erailiji elddece besedet
;- Elflilija! Ne skoSam Te spreobrniti, ne, bodi atfcerfci, inpozabi vse prisege domene. Kako bom jjfz * tvojih. pozabil, o 6em ne pra§aj I
.    ¦ .                                             Giuseppe.
•' ^PreteMi so tedni, pretekli so dnovi.  Drugi
'daft, ja- imela biti poroka. Kamer si poglodal, vse
^.Mo;v dela; Secelo g. 2upnik so si danesgla-
wo^bijal^^ kako nenavadno pridigo bi jutri. ze-
Qina zavezali. Le Emilija je danes  dudno posto-
pala; nij bilo danes tako srecnega cloveka, s kterim bi besedo spregovorda. Dekle so si na uho sepetale, da v njenih mozganib ne more biti vse v redu, kajti vidcl-i so jo zdaj veselo skakati, zdaj zaraisijeno stati, zdaj otoiao sedeti; drjala je pa tudi obraz v uarocaj in zacola je nen^miijo no jokati.tt
BZadnji vecer pride tudi Giorgio k Mnligiii-jevim, rad bi se bil z Kmiiijo za drugi dan zgovoril. A Emilijo nij bilo nikjer najti, se le po dblg;»ra is-kanji jo izvlefi^jo izza njeno postelje, a bila je uze - mrtva. Prav tistt \ecer dobi Giuseppe po neznanem cloveku list, v katerem je stalo:
wGiuseppe! Vse mojo prosnje pri ocetn nijso nic izdale. Hazkrila sem mu vse, a vse za-stonjl Tebe ali nikogar! Tebi ne smem svojega zivenja posvetiti, zatorcj ga vrnem Onemu, ki mi ga je brez moje volje dal. Ko bode§ to feltal, pro-si za me milosti pri bogu. Tvpja nesrecna
Emilija.
In Giuseppe? Se tisti vecer so ga iz vode privlekli. Doma na njegovi mizi je pa stal listic za me g1ase5 se: nKar se nij moglo v zivenji zediniti, to se je v smrti. Ne zavidaj me zaradi moje sre6e.* — Tnjec si je obrisal solze, stisnil mi roko in odsel po kratkem pozdravu, jie brinecse zame, ki sem se dolgo pri spominkib zami§ijen Stal.                                                                    M. R.
wliko zemlj:3c na boben prih-ija. Prav je imel nd poamozenega s)lsk«*gn svetovaUtva, ko je v seji r-kel: , Dolno je Ijud<itvo izobraievati, pakuj mu bo vse to ko.i.»uIo, ;iko je inaterjaluo uuici-!no-e Tudi star narodea pregovor pravi: MBoljsi je kot osel z v»'ti, kakor kot dohtar umreti.1'*     /
Pi»maoz^i*.o solsko 'svetovalstvo nij sicer na-meravalu s «i od.sti\.niti, k »tenb smo Slorooci jako pot'cbui, mimeravalo j« marvec, da bi se denar drngo-1 zaj«:l in ne iz tako priljab^enih d klad nn:i davke." Prepricalo se pa je pomnozeuo »jkko svetovalstvo, da ja le zato, da izvrsujo zauka^e, k; prdi j tj> od nasdi po^tavudnjalcev, ka-tvri se ua Duuuju zbirajo in sklep:ijo, in da ce tu li oao spo-tnava, da so nam ti zaukazi neugo-dn\ iu bi jib zvrL.ti ne hotelo, so ze odloceui viii orgKUi, «ia to izvr&ijo. D*a je to r«s, poka-zalo se je s tem, da je bil preudarc-k za leto 137*. potrjen brez okrajnega SoUkega afeta. Po-birala se torcj bole k*tos dokiada za leto 1871. skiipno s tisto duklado, katero je okrajno Sobko svetovalstvo zi l»jtosnj«5 lato dovoldo in katere bo-do skup'j bliiio *>'>% Zfusalt!.
IVzku bo gotovo ib-irtr /. i t) dok'ado platie-vati, a s-s t*-y.fi buds C. ? bi se vidilo, da >»e denar .ab: tako, da bi ne bii )ja>l*!vn v splo^io kotist. Akoi-uVii> ne dvo.niin, da sdsko svelovaUtvo za to na sktb:, vendar si Ltt*jem v dolznust ii'kdi-k> o teia givuriti:
Nova ho.^ki postava ima namenhdezboljAatt in mbet-va od ueit-:j»,v vece ztnozno-»ti ter jiui zato tudi od'o«:uj'» priuierne plafie. Potre!>a je tu-rvj, da st» ucife!j\ke sluzbe po duhu novo po^tavu razp h'jo ui da .so n.kukor no spoijuaji zaupravi-u >ue v njib siuzbah tisu ucsteiji, kat« re si je do zdaj k>ka obuiua ali drugi organ za stlw itajtlu, Jim kako nialo piacj alt bero odUie la, da ho le otroko A l> C uc.li in j.h .*tar.4etn za n-kdsko it isi !» prtrJi oci sp»-,ivdi, da ujjhi donu nadlege delali. Nova po^tava bocedobio Sal», zato je treba tudi il'ibnk itciudjirv, kateri morajo iuieu tUto ^posobnoati, katcie postava zabteva iu zuto le ta-kan odlouaje doi>rj platte. Ce «e ta zadova iu uravnn, boilo ;Vde o^tale t \k >m\s kukor so, in izo-bra/KMio^t bo p.sua ko zdij, Ijtidsitvo pa bo tla-i'miio z obilnimi nakladauti bre/. vsega unpeba Gotovo b) za lju«Utv.> n.ir bulji1', ako so skrbt" da so uciteljem po iijdizmoinoitdisluzba odkaze' in po-*taviio wAtnu.nm pe.izifa da, ca jim lice.*-
\z Kobarida. {1st, flop.) Na5:t ^italnica nam jo napravda dna 4. ,frebruvarja zopet prijetw* vecer, kakorsnih poprcj pri nas nijimo bili vajutit, Pi.'vci, igrnlci, deklamovalko \k6c so bili ze vec-krat imenuvant, noceai z imeni «Sjci* prtMtora p)birati), vsi in vse so prav vrlo sodelovali, da se jo vcselica v obenn zadovoljnost obnesla, zaco jm izrckujeitt'> tnkaj cL:tno zahva'o.-— Program jjbesede* je bil:
1. ^Pop-itna pesem" (zl. Mendelsohn). 2. rLjud-mila'' (r.i. Vilbar;. 3. -Uomovina.* 4. ,Grof Ui-bard In*:? .-.trabu (Uhlandova). 5. BVojaska po* sour (zl. Spdir), fi. Sa!j;v givor. 7, llii<t\».sk«. 8. eGospoi Ctipek (igra> 9. Na strait (zl. Hubert)
Vabtmo uljudno vse dosedanja pevce in igral-c»»t ri.ij bi nam napravtli v kratkem on-.iko %*e-sflico. —               _________
V LJubijam dnf l«>. februvatja,   (Izv. dap)  —
Pivilv'Ti-r mavli-ioira obntega zbora ji?  imel spjo
upra\ni oilmr .Narndne tisskarntce*  katero &c je
n.lfb.-z'lo i*yobno in popooblastdih K» odbormkov.
(V;.sga oxbnvnika g. dr 2igou-a nij bilo do zdaj
se  pri  ufbni  veji.)   (»g.  okcijouarja Sovan  in
; .Tentel, y'ib'jtri-kv tr-rivra   sti   pr. t»!t»,lila   kitp-
c'j-k'  k-.jjig-*   Skizovc   tisk'arnt) v   Mariboru   in
; 3ta par c\!a o njvuem pupolnoau ugod-icm stattjt.
Odbor je   na   to   sk;enii z  njfniius   do-* •tlaajimi
lastniki pogodb«>, po kateri pride tiskirna   v last
akcijonariiega dr:i$:va s pravoui zaloinsstva .Slov.
Naroda- in t.Zoro.-    Daljt* su je skl»ndo nstano-
viti, kakor bitro mogoc-% tiskarno v Ljubljani, da
| bi mogla   .Narod*   in rZora* uze  prdnd. julija
l meseua v Ljubljani  izbajat:. Dr. J. Vos»jak-a je
izvolil odbor za tajmka;  g. GraseUt-ji,   hisn^gA
' posestnika v Ljubljani, pa za denarnitiar-j.t.
Si? o drugi seji Vatu imam povooat?.    Cpravnt
i odbor novo zavarovaiue batiks aSloven:je* je zbo-
! roval dne  13. t.  m. v Ljub'jani.   Sklenil je pri
I tej priliki iz lavati 3000   deluic  po S5 gold.,   na
I katere se vplaca 40 odstotkov.  0 tej „Slovenijiu
j bi se p:.c loze  trdilo to, kar je trdil dr. Bleiweia
o wnarodni tiskarni*, da je namrec beseda  „na-
j rodna" v tern pomenu prazna.  Nova zavarovalca
\ banka rSlovenijatt zasluzi svoj naslov  prav,   fca-
» kor   .luens a nun  lucendo.*   Predsednik  mu je
j Nemec knez Sa!m, glavni vodja Nemec pi. Treuen-
| stein in tako nabajaS med odbormld in drugimi
| opravniki se marsikatero ime,  katero ne samo v
narodnem,  ampak tudi v drugem oziru  prav
*) Jiijsmo ravno tega   muenja ia tudi 2elimo,    da se kak
strokovnjak oglasi, ker je koristno razpravljanje tako
vaine reci.
**) Tega maenja smo todi mi.                         Urcdn.
nenSecoo bije na u^esa. Nam se -suijo narodni j odburniki iu vodje novo .Sloveir>jn-* le boij kot i ]ioi:it)ice nastavljeni. Za leak namen, to ve vsak-do, komur je zuar.o, za kaj se rab jo limanict1. Zanirnivo je, da so je iiatispii nwert pravil ,,S!o-venye* na prvi polsiram uemski, in na drugi slovcnski; uedavuo pa so s^ natisu.la potrjeita pravila sarno po nemsko. -Narod" pise o novi banki tako-le: ,Ako se deloice te bunko vsaj po vecjem Stevslu sp.cajo v narodnih krogih, potem dosdietabankasvoj naoien, kot narodno podvzetje; ako bi se pa dtlaiee izdale pa kakem sdmlisata na dunajskr bom, izgubi bauka svoj pufflon za Slovencc, ker b: potent prihodnji upra-voi odbor bii gotovo lumik w;ido\>k in d.*btLek bi Sal izven elovunoke dijule, - Pri ttj priloz-nosti se predrzwrno rX«vicfi* cpomiujati na dve ratuiibki nnpaki, ktori so zakrivilo v svoji kraiki opazki o *Sloveniji." Oe se d*ln:eo izdajo po kursu L5 gid. in hi* 40 prceutov vpLfa, potein se mora na v*ako delttic*, Utere se glusi* ua 200 gld.. vplucati TiH gld, iu ut» 08 gld. 40 kr., kakor -.Noiice" rucunijo. Da'p 6* se od 100 gld, nwninalne vroduoati ."> pioctmtov obr»-ali pUumjc, potem no* jo dcl'iice, : a kter.; j>o U« H"> gld. vphica, f>\*.Y*% fbresti in n c 0-5" u, kakor „No-viee" racuuajn. lrrou i*t iiituischk-h; tudi „Xo-v.ct* niso nczmniljive."  -    Dr. Zarnik so jc od-
Itovgdul  odboriuilvu,   tedaj   tuli   diruktorj:tiu, v tHt<rt*ga gi j»* b'l fdbor v zailrji stjs i/volil.
ObriiA »kupst-in» Malice j* bila tako revuo obwkMvaua, kakor po navftdi m \va razprava so jo u>k *k» wrtvu vrA.hv. "unski fa-* j*'- pafi iiuu-god»ti za Uik«« tbode, posibuo za vnanjo dru-iitvtn ko iu odboru bi bilo prav nuji o priporoiMi, naj ga v priii'Mibj*.* no strasi w# kak izvanrodtii pffiitk'isii all kakoihOsi hi bidi polo/aj, da bi ue skUc.il /.bom pravilum.t. ,Sturr *>o b.jajno zma-«aii prt oiliiorovi vo/.tv. Uv>>!j>.*ai v s;» m>vi ol-Iwir.iki: Gg. (%g ib» /%b:$0, prof. tS»Ur i'i I'.o-t«r»mk ss ^D. |»r»»f- Xtkolj z h23, Kinspiolor z «'i&, dr. Costa X 712, prwf. Mnrn z 708, Lesar z 707, Praprotmk z 70{, (Srabrijan z 703 g'a^ovi, lltiziii Udi sj dobisi gg. dr. Xaruik 111*, dr. Mvitriii?vr !<*'»• *^'» Saiwt'c 12;!, »lr. (iibak Ho, Ji>jl. Ojjriuec 111, Kla\/:ar ho glasuv. Volilni hsitkt v4:iMi« iu wcidd tifikaui iu so so razpo-ttlaU i/, Ljtibljaite ua v«e vettovc, pusi'btio \**\n povotj^niknin. Mir jib j** uiaticui odbor zulnhiV BM!adi* sd bdi t«<ii to pot prczaspanj, iu .prav je skoro, An j»h uiajhua blamaSa ziuodri. Kdor hov« cniagMti, uli, v i«aj^li'.b»«m priincrljaji, vuaj doilojito )instit nwra o pravtkm Cisu pr.pr^vo nt'.-ti za koj >n ]x>Ltsn usuLrudljiva dilati. Miadi so pa koaiio zacoh iu tudi potom 5>( prav ulacno delab.                     _______
Z Dunaja, 20 fcbr. (he. ihp) (Iz drzavne»ia zbora.) l*o do.gum t-asu ftem zopet enkrat obisknl drzavnl zbr zarads va/:;«gL dnevnegu re la. IJ.la je «amrec jwslava o vohtvab za siK>. To jo tudi nzrokt da ?e j*» wslo d.ja»?s r.nogo radovednega obt-nstva in rava.» t»ko oolno sir.do pos!auct:v.
Po prrbran^ni zin^irku p?ws(vt iu prip sroni rpf«raat i-s!avRega itSlwa, W?!»r. to p-ittavo. 'A\ rjo so covonb i'r.vdd u !i, M* u 1», Mfu^r iu To-ma^ zuk. Vv. ?> jvmi! rjdi. tit yi posiuva p-j-ma?*jk!j'Vft. da «;j /a vs» okol^'ine pnmnn, ali vemi-tr bvl* z* »»j» srhso.si, k*»r j» j-s v y-boni co printif!o m'?.>?«"sMA, ki .e »tov > i ijma siabdi rjamenov, od k*vr*:& •**> «<i svesii, da ustavo vedno spoituj'j in ,TiSi«k* <l?.;i a
Zoper njo n s*j «t;\is'!t («ri!i-d*>k't G*-fa'i*r TO-Fok'jukar. K«»l n,»jv;i.'.!i«'j/.i razl«cj po mvajv !i, da pKistava s; s\ preve»> v oblust do/.o!u:h zbo-rov, in da ta j»-^fava, ki p sed-»j zop«r i»jo obrnona. l»odc S- hfe--* enkrat zopor ustav-iverre. Ptk'jukar p tudi zabteval, fi«j so po^tava gla-j: „Z dovo*j»'ttjefii obojih bii drzavuiga zhma in dczelnib zborov i. t. d,a kar je ua 'evjc-i strasea emeh Tzbcd:!o.
Med drugiaii jc izus-Jl g. Pi»k'jakir jt-ko cuden stavckT k; so nj'*gov:>m:i ft»*dtJ.jinu po-k&aju presneto maui prilc^a, in ua kieivga rati j« Weber prav dobra odgovor.l. D -ja! je namrec Pokljok.tr: .Vobicf, kr.yrilt ^niici n-js > tnkij,$o bolje zastopato, kak^r »i«}0, kterih zastopaiki tukaj scde." BraTis>i{uo g. Ptikiuklnr; hocote li Slorenci ve^e odkntosrC-nosti V (r. P^k'jnkar Sa:u prizn-iva da svoje voblce s»d>» zasto;w, ii vrndar ostanii Se v hscnj'ici. Dejanja, dejanja gospod, ceaaa besed!
Naposled naznani ^ Lasser. da ylada bode takoj postavo o direktnih voliltvali v zbomico priticsla, ko si bade sresta zmage. In da vladasi
,se K"1" m m}& «>«<». (Povedati pa raorem, da je g. trne prav tilto gksoval, bilo ga jo menda sa-mega sebo srara.) Znper postavo gbtsovali- so vsi P>dj:iki, Tirolci i-.i 4 Kraujt-.i. In se bi no bilo mi-¦nisterstvo veciuo dosegby ako bi se-ne bili trrje Poljaci glasovanjn. o«lt-gnili. Ali so to zarndi opraykov storili, nii \z klerega drnzega razloga, to ve Bog saiu isi mfriisti'rstvo 1
D.!, t.c slovansko nznjoniuosfjo smo uze da-L'C prisii. Za cno sknSujo snio pa danos bogatejsi, uasega Cructa prsStevauio lebkn s popoluo pravi-co k^sudlanderjem." Gonski Slovenci so 'lebko ponasamo z nasim zastopnikoui, in prav za na^ vo'jajo Pukjlukarjcw besed?: -Vojilei,- kterih po-slanei mjso na Duuaj', so bolje zastopanj, kakor tibti, kU'iv Croc zastopat "
je gotova zmfigo, jo pokazalo denuS ijc glasovanjc. Glasovalo je namrec mod 153 poslacci, Wi za, in 49 zoper postavo o volltvab za sib, Tedaj je postava z dvema tretjina (102) sprejtt^, in 2 gla-sova §e po vrhu. Da pa zveste, kako je mini-sterstvo do tega resultata priSlo, naj Vam povem, da so za njo glasovalfvsr ustavoverci,po tem Italjuui, Ddmatituiii Rusin Ianowaki ;ia -   ue us'rasite
|                        Politicni pregled,
j          Ministeretvo jo xmagalo so svojo  postavo
I o zasihiih volitvah.   Ta zuiaga pa j« prosiwto
" malo vredna.   Za sarno tri   glaso jo obveljala
ona  posilna  postava.   Za zdaj  so  odlofcili in
ministerstvu  priskorili  jn2»odeMski  poslanci;
naj jili  naslojcmo  po  imonu  to  ssagtavoljoZuo
gospod«», da si jib narod zapomni, era jih; An-
tonietti, Budmani, Cjlombiini, Danilo, Vojnovio,
Ihilmaiitinci; Ljubisa, Vidulich,  Istrjana, Mor-
I purgo, Pascottini, Trzafana; Gorouini. Oorno!
j Ooriana.   Ti gospo.ljo so todaj odlofiili, da so
j jo spivjola Slovanom protivna postava, dosirav-
I no so akuro vsi Slovaui.   Pri takih  okolfiinah
| mora sreo krvavcti vwwomu Slovauu, vidocemu
koliko so zamoro steti na ssaupno  mo2c juZnih
; Slovauov  in koliko jo tcm  gospodom  mar ssa
j Slovaustvo   in za sloVansko. politiko.   No, kaj
I porcfo k toniu tisti   slovcnski   rasopis,  ki so
! sain bvali,  da pr^vokva  saiuo  modrost in Id
' drugim listom oiuia, da od Skandala Wvrt, mod
i Iimii ko sain Randal pi3o in podpira  in  ljudi
i zagovarja, katori so pokazali in bodo morda so
vomeral pokazali, da no zasluiijo zaupanja slo-
vonskoga naroda.
Tako, tako gospodjo vsegamoafoiSni, djanja
govonJ za nas in bodo zmeroni govorile; blato,
ki tra kidafo na nas in drugo, so nas ne bodo
pvijolo.   Odsloj vam  bomo lo djanja kazali in
iw ssnicnili so za vaso slopo natolcovanje. Juznih
doM poslanci so morda   pridobili   svojim de-
wdam kako zeloznico, a s torn so pokazali svo-
j jo politinio  nezanosljivost  in omah\jivo3t, kar
; jo jako nomoralno  in skodljivo,  prvic   naroda
1 samemu,   drugift pa tudi Avstriji,  ktera   bode
i zboj takih cinov vec casa  bolehala in se bolj
' oslabpla.
Ha je bila postava o zasilnih volitvah sprfjeta, bo uzrok, da Poljaki nic no dosezejo in da bodo min'Mtorstvo proti njim bolj zapoto, kajti ministerstvo si najbrzo misli: ^Poljaki so IxyV diroktnih volitev in todaj snio jih z novo postavo proklonili v drz. zbor." Nemoralua TK-bnaina in iKodlotfna politika so mascujo zdaj nad Poljaki in Slownc-i, drago pot so zna tudi novim zavi'znikoni nstavovcrcov, poslanccm jnziiih d»»it.l, kaj taco.ffa zgoditi. Vsi znrnali so zadnjp dni dosti pisali o razporu mod mla-dimi in starimi ustavoverci. Pokazalo se je, da razkol nij«ia -iiolienih naslodkov. Bazlofiek mod mladimi in starimi je edini ta, da eui j hocojo  lutro  doseci,   kar drugi   pocasi  in po
priliki zadobiti M6.
I          Zmesnjava rasto od dn^S do dnd; slisi so,
da ministorstvo  nijma  stanovitnih  tal  in da
, bode sarno se toliko casa poslovalo,  da se ai-
' gotovi proracan (budget) za tekoce leto.
!          Tudi oukraj  Litve se pripravljajo  6ndne
! roci;   vse se pripravlja na  boj pri  prihodnjih
' volitvab;   Slovaki boSojo zdaj edino 'postopati,
| da posijejo svoje narodno kandidate v pestanski
zbor; Brdeljci vseh narodnosti  so nezadovoljni
z ogersko  vlado in reklamujejo popolno samo-
upravo (avtonomijo) za svojo doMo;  s kratka
tudi- na ogrskoni" zmcroin bolj prodira federali-
zem, kateri je najboljsa drziwna oblika -posebno
pa za mnogonaroinostno Avstrijo.
Kakor smo uio zadnjic rekli, sena Fran-cozkem pripravlja polja za Napoleona in ujo-govo dinastijo. Narodna skupscica se tega jako boji "in kaze svojo bojazen s torn, da je sklenila postavo, vsied katere se ima voliti iz
takozvanib goneralnih svetov aov, parlament za slu5aj, ce M bila narodna * sku^sdinat; Qd« stranjena ali pregnana. Tq bo menda s malo pomagalo, (5e Napoleon zopet prikuna. na Iran-*
RA2NE YESTIi               :V
(%exaupnicn  naiiemu meitnema Ptare« Sin^tyn) se podpisuje; uze se je podpisalo' dostl odlicnih  mestjanov vseh  stanov in vseh  strankt Nase staresinstvo in 2upanatvo je pri .vsaki.pri-lo^nosti pokazalo, da uij'na vrhuacu tvmega po- . klica; ono nij zraozno ui iaicijative, nifci odloenosti. r v izpeljuvauji svojih naredeb.   V mestaottx magi- ' strata vlada 5uden red;  de ho6e$ kaj po^yedofci, kaj imeti, poSdjajo to od Kaife^a do Pilattt&a ft* nazadnje ni6 ne dosezeS; pametne lju(Ji poSlJiaJQ, , v normSnico, mitnice vpeljujejo in zidajo, hiko-gar prtj popraSavSi in jih morajo zopefc podirati, ker so vlada oglasi, da iina tudi ona kaj goyoritij s kiatka;  nepiaviluost in brezglavnost vlada v mostni bi§i.                                        ,
Tacoga zadr^aja je nek4a nezanpnioa, kakor nam je povedal nekdo, ki jo jo podpisa)f' pp^, preiskavati, jo It vse to resnica, tudi ue maramo pritozevati so coz Bedanje stureginBtvo, ker smo gotovi, da tefcko pride za tcm kako' boljSe, ki U bdo Slovenccm boij pravigno, kakor sedanje. Nasim bratom Itabjanom pa so cudirao, da so tako uczadovoljui. Gospod zupan je jako dober mofc. in jiin ustrezo, kjer lii more; napvavil jlm jo nbcrsaglieri"; stareSinstvo je fiklemlo, ali bode sklemlo, da so imnjo vse slovennka imona ullo in trgov v italija ska spremenifci, in Pavetti je So zmcrom 1*.nifrnt cbeii de la commune. 8' tem so menda gbivno potrobo naiega meSCanstva pri krnju. A kdo bi Bi mislil, da je v Gorici tudi nrkoliko tuoih mostjanov, kateri tirjajo od atiro* fiinstva m:mj svitlib, pa vefi koristmh In prakfcic- . nib dojatij, snanj ndvokatekih govorov, pa vo6 go* vorccili cmov. Touaj bo razdoljenl Itaijani v na-8em moBtu v dvo stwnkij v Fav0tti-je'vo, all Isouzovo in v zmerno konaervativno, ali vladno-klcrikalno, kakor jo tuknjfini lahoni imenujejo.
Za to zadnjo stranko se menda skriva moz -jako prebrisan, ki napenja vse site, da bi postal ftupan. L?toSnj>) volitve 'v mestno starefilnstvo bo«» do tedaj vihurne in brz ko ne ntegne zmagati kouservatiyna stranka. Izonzevci se tega boje in kor nijtnajo zdaj glave v Gorici, souJe zdaj zatO skrbeli, da bode za dasa volitev glava-Favetti-domn, da bodo votjd vohtve.
Smo uze rokli, da nas sodanje starefiinstvo malo briga, pa jezui smo vendar nanj, da nam je vzituiuo (dac) poviksalo in sicer vzitnikom ia mestni mosnji na skodo, gostilui^arjam. samim pa ua korist, kajti poviksalo ja vzituiuo za 2 solda pri bokalu, gostiluicar pa ne more zvikiati via-skih con sumo za 2 solda, ampak za 4, tedaj dobi gostiluicar 2 solda pri bokalu, katera bi prav lebko romala v mostuo denarnico.
He ziuijo in ne znajo na§i roestui ooetje, de-siravno im»tjo polno doktorjev med seboj. GbriSani, posnemajt3 Puljce, ondotna mestoa postaya ve-leva, da v starcSinstva ne smo sedeti nobou ad4 vokat in vemdar puljansko mesto prav dobro na-produj='. wOhiaccbiere non fanno mttole,"
To dni so je cJtalo po voglih z debelim» crkami in z oljevo barvo pisane besed^: ,ab^ basso il Monicipio" preft se staresinsfcvdlto. SliSi se, da so oae mazace uze dobili in sicer pravijo, da je pisal to nekdanji mestni ucitelj in' Solski 3luga inu je dvzal louc z barvo; PniVijoj d« jih imajo u^e pod klucamindajimapojde pravslabo. Danes sliSimo, dajeugitolj pobegml na Italijanskpj
(b'Sciane) se nam pise, da so im^Ji Ondi 4. t. ail krasch pies na doniaco godbo,lr kfera/je pod vodsfcvom dansk^ga g.  ncitelja  izv^stuql iyi- t rala.   Gulieeva   dvoraua je bila lepo pliinjSania, vihrala je v nj j tudi krasqa. zas,tava iz krej|e],|j<d ' citalnice.   Hvala vsem gospodom, ki so; «^|p''^ •, selice .udelezili, kakor tudi ti,sthajt,Jk»^ s%. is^^? ' udelcLilt, pa so vondar ustopnino placah,,, s 'a,
tnaithu „*i«vja**) nas proBirda p^ravi-mo dve pomoti, ki sta se vriniii v za^nji, V »«|i? Sera listu natisneni izkaz. V^ & vrsti:M «gQWB se ima numrec uamcstu; 15, uiaja 1859, ^itati: 15. maja 18GU. - V 3. vrsti od- sjfoiaj.,pu)|» . stati: 67.530.650 gld. 50.kr<a.iu): 1M9M9 gld. 50 kr.                                             I       ;     .*¦¦« >¦¦
(itnintiaim cisuinica) napravi v nedeljo 25. t. m. besedo'e .tombolo. Odbor* uljudno vabi vse dastite ude k besedi, pred ktero rbo V-taiN odborova seja, pri-kteri se bo med drugimi refr ¦ mi tudi nov nevaki abor nstanovil. Blagpvole riaj se udeleziti tisti gosposlje, kterii s& hodejo ^eti uciti.                                                 ¦¦'•   .:¦'  '     l "'¦" -   I*1*' ¦
<e>diKiovunj«). Cesar je ^ddelil f«r$ft; Lapauji-vikurju v l^redu zarad mnogoletnega, za* slu^nega delbvanja na dubovskem in ljudsMol-
skem polji, kakor tudi zarad njegovega obSekorist-negaprtzadevanja, zlati krizee zazasluge skrono!
<iB«otkRo«.> Naj zdaj po pretecenem pred-pustuomenim neprilike, ki se je godila vsako nedeljo in ki bise ufegnila po leti ponavljati. Solkan je na-gOfbia vaa in ne slovi zastooj zarad tega po Pn-morskem. Toliko bolj cudno se nam zdi, da so predpustom vsako nedeljo vabiliSolkanei Goricane na solkanski pies a crnururoenim t zeleniin laskim plnkatom: „Oggi ballo a Salcano." To je toliko grse za Solkance, ker nij Se tega tako dulgo, ko so se solkanski plesovi se sloven ski in plakatom naznaojali: 9Danes je pies v Solkann.* Naj bi se vendar ta neprilika odpraviia iu kedar se sp^t sol-kanski plesovi zacno, naj se le sloven&ki naznan-jajo, Saj tudi najveS Siovencev plrie in zavoljj slovenakega plakata nobeu Lah no* bo izoatal. Torcj Solkanci, pozorf Bodimo znacajni tudi v malih stvareb! Saj se Yarn menda veudur nij sice ohMilo?~Naj pri t<j priiiki omcn'un, da nnskr-cmar, g. Poberaj, je tadi na VaSo »Soco" naro-cen in da za tega del maraikteri maselc svojega dobrega vinca fed stoci, ker maraikteri gost ne-kaj Sasa dalje ˇ kr&ni posedi, da „SoLott prebe-re. To Yam tamoza tega del piSem, dag. Poberaja priporoSite vagled drogim slovenskim krcmarjeiu.
<MeM«a<i^«Him aaLanw.) Rajnik profesor Pogorelec ˇ Ljnbljani je imel lepo naiado, da je rad sprem^jal svoje poduke in svaritve s pri mer-ninii pripovedkamiinprilikami. Nekdaj nas je bil cetrtosolce precej ostro pokaral in razzaljena mla-diua je sacela na to hrupuo ropotatt in sikati. Start profesor se ne zgane, ampak caka rairno, dokler se hrup ne poleze. Na to jarae on: Ko Bern bil se va§ih let, priiel aera enkrat po naklju-Lbi na ljubljansko strelisce. Takrat 3e nij bilo v tako obSirnem in lepem poslopji, kakor danes in ne ve, da je bilo tudi veliko borniSe. Vendar pa je viselo uie tafias ved lepo naslikanib tared po stenah in med temi ena, katere se Se zdaj prav zivo apouunjam. Na njej je bil naslikan mesec, z mirnim, smehljajoclm se clove&kim obrazom, pod njimpa en volk, en pes in ena maeka, kateri so ocividno razkaceni proti njemu divjali. Iz mescc-nih net proti zivalim so se brale sledecc besede: wTulite, lajajte, mjavkajte, mene vendar ne spra-vite iz mojega teka!" No, vidite („segci Ihr«),ye do-stavil Pogorelec in si po svoji navadi u/.o precej nategneno gornjo Hobo zavihai, vidite: enak odgo vet dam tudi jaz vasemu razsajanju in sikanju. Tttlite, lajajte, mjavkajte, meue vendar nezganete iz mojega mirnl Haec fabula docet .....
(Foalim uKtrupenja.) jNek;takajsni fovljar, v Kobatiscu stanujoc, je podal v saboto zvecer avoji ieni kozarec vina, da naj pije. Vino seje zdelo zeni zoperno in je le nekoliko pila; moz jo sili da naj vsepije, a ona seje branila; njeuaaestra, ki je bila pricujoCa, vzame flasico, v kateri je bilo Se nekoliko vina in jo neso gostilnicarju, da mu pokaze kako slabo vino je dal. Gostilnicar podoha vino in koj spozna, da je zmesano z vi-trijolom. Med lem casom se je uboga zena uie po tlebviia. Red seje koj raznpiTa; zenojso odne-ali v bolniSnico, kjer je menda uze ozdravila; moza pa so policaji peljali v zapor, ker je do-kazano, da je hotel zeno ostrupiti.
(^Italnlca. soriSkn) napravi 3. marcabg-sedo z igro in petjem, h kateri vabi vse udc ci-talnic na GoriSkem.
(CiaiotHi napredek) imamo zaznamovati na Kranjskem. Pred nekoliko casom se je osno-vala brauttnica za Gorenjsko v Kranji; te dm pa se je ustanovila branilca v Postojni za Notranj-sko. — Ta hranilnica ima u2e zdaj 10,000 gld. gototinej glavua pokrovitelja sta jej gg. Gorup iz Trsta, pa Lavrencid iz Postojne, oba kapitalista in izvrstna rodoljuba. — Gosp. Gorup, kateri jo eden redkih slovenskib miljonarjev, se povsod o-dlikaje, kjer gre za podporo narodne redi na gmotnem polji; slovenski narod mu mora bvale-zen bitty ker je le malo finacnih moz, kateri se kaj bngajo za narodni napredek in vendar je de-loyanje na gmotnem polji nam Slovencem 6ez ?se potrebno, da se izpnlimo tujim krepljem. . Mi atavimo tedej gospoda Gornp-a v fegled stovenskem tergovcem in kapitalistom. in zelimo slovenskemn narodu ve<5 Gorupov. -
Tudi drngo veselo vest smo dobili iz Notranj-~a: v Bazdartem in v Senozecah se  snujete
liei. ~ To je prav razdr§ki fantjel Sajstenze Od nekaj znant kot vneti za domaCo ree in kot dobn pavci. Veselimo se vaSega napredka. —
,AKmvm »»»»««.) Cestni odbor za gorisko okohco jo Bklenil, prositi dovoljenja, da sme po-atevitt mitnico na sMadovno ce3to pri St. Petru, kjer se pobira tndi mestna tlaknina; todacestniua se ne bo pobirala od vseh vozenj brcz razlofika, ampak aamo od voznalozenihs kamenjem, lesom, opeko,   apnom   in premogom in sicer po 4 kr.
od zivali. Posebno vozovi, na katerib se vozi kamenje 1*2 kamnolomov za St. Petrom v Gorico, kvarijo zelo cesto in ker so doticni lastnikt me-§6ani, ter ne plafinjejo nifi za okolidne skladovne ceste, je pravicno, dasojb po tern potu k sklad-bt prttegnsl". Ssij moraj«» tadi okolicni vozniki mestrio tlakuino pla5<.-vati.
(S"redeIshM iclf xnim.) Kakor je iz da* nasacga uvodnega cloveki razvidno, je preJela-ka crta :;a Dunaji zmagala iu pride v kratkein pred drzavni zbor. - V tem nas potijtije tadi dopis triuSkega namestnistva kupcijski zbornici tr2a3ki.-Ta zadnj^i je hoteU potrositi lOJJJg'd. za staJije tlru^s 6te <3ez L k >-It «zdrto v Tr»t; u minister kuprrj<tva- je kupcj.kt zborn:ci p>na-mesiu atvu iuu»iaiul( da ue d«v«ti, da bi zbtM-ui»-a potr«>»ila oineiijeni zne->i'k. ker p.cseza pr.-m-ztr-iij.j zboiMici.' iu k*r s» ^tnd.jt? erte l^>ka-rr.stu/.«j! v rokab ministers J va, katero bode ob • crti in vs« dotifino operate  pre kbgalo dr/avnemn zbora.   -
Ta dopls jo jaku urnulostlj.v *» l«c^ vratami se lebko boru da minister nij ugodeu zadnji crti. -Ce so pomialimo, da. so trzawki in gori^ki po-slanct iu udje gosposke zboruice potont finaneui minister Pretis in drugi visoki gospodje v Trstu v Gorici in Dunaji sami gorki Predelisti» potem smemo gotovo pricakovati, da dobimo oze lc-tos predelsko fcelezmcn, po kateri nasa dezela hrepeni. — Na§e mnenje pa je, da scasoraa tudi Kranjska dobi zeleznico uiiz Ijuko-Razdrto * Trst, ker jo druStvo Kudolfove zeteznice potrebuj^, da dovrSi svojo Lrto po najkraj^em potu do niorja.
(Blskup *tr«mni»iiT) SR j0 to dni Trail iz Italijanskega nasvoj dom.-Priselje na Hnrats-ko nenadoma; pa vendar so roti v Zagrebu in Sisku velikanske ovacije napravili. - V Zagre-bu je bilo na tiaoce naroda na kolodvorit, vse je pozdravljalo jugoslovanskegi mecanatar katerega nam Bog zivi ue mnogo let!
(o vinskl r«c«<Avt v«irltki> katera se je te dni koncala, boiuo v pribodnjem listu obsirno poiocali. —            —«_—
Primorski Slovenci!
NaJim bratorn \m Kranjskom p«> ncktorih okrajili Dolenjkega in Hotranjskega 'hvjp vslwl huske slabeletinepomanjkanjo zivuza in- lakot! — Po Kranjskem in Stujarsktmi so pobirajo milodari za stradajode brato.
Tadi mi Primorski Slovenci nowmo zao-statl v bratovski in kristjanski dol2uosti.
Primorski Slovenci! poka/.imo svetu, da ljubimo svoje brate, saj nas je ena mati rodi-la, ena mati nas redi.
Goriika Citalnica jo iwe sklenila, da napravi drngi mesec besedo v prid nosrecnirn bratom na Kranjskem; ta izgled priporofomo v posnem vsem citalnicam na Goriskem in Trzaskem.
Urednistvo *SoLe„ pa pobira milodaro od posameznih osob. Vsak, so tako mali <lar 1k>-mo radi sprejeli in po listu objavili. — Kar bomo pc tej poti nabrali, posljemo wlboru ski podporo stradajofth v Ljubyano.
Dozdaj so nam prisli sledefi darovi: gD. v Gorici......fior. 3.-—
K2 — •        »     •......»    **•
m drL.   „.......
„ Premrou Ljudevit v Gorici  .   .
„ prof. Erjavec v Gorici   .   •   .
flor.
1.— 1.-2.-
IJr«4nU«vo Sloff.
Bilstnic« nredniSiva.
G. M. R. n. D. Veee dopise moramo iraeti vsaj v &•-trtck zveder, tratke v*sti v»j v petek xjutra v rokah, akt> ho6etef da so v saboto v „So$iu natisneni. Paubw ,,Ixto-klosmft,, ^,das cdle Wild") lepo pozdravlja, Tr-ja pa nie, z»-to ker jo kayo podrafil. Dobro se imejte! - Kaj paSomac dela? — Nckterim gg. dopisaikom: Pretecene tcd.no smo dobivali toliko prograraov in tudi (zastarclih) popisov o be-sedab, plesijj i.t. d. da nam nij bilo mogode vsoh natisniti. Lepo prosimo, oprostite!
0. dopisnik iz Koprive. — Nij za aas; o surovostih vaSih stare&inu ne maramo sveta poroeati in potem bi tnorali ivedeti Va§e ime, da lebko sodimo, Le Be smemo xanesti.
G. V. T. t Seiani. — Dopis ob uradniji smo prinesli o 8Tojem casn nekoliko predelan; menda ste ga Sitali; zadnji dopis se tific samih osob in mi se radi varnjenio oso-bnosti. —• VaSo obljnbo jemljemo radi na xnanje, in ss nad-jamo, da jo boste spolnili. — Ce jo kaj noTega torn, pisi-to nam. ~
# , G. M. ? Tomino. — G, K. nam jo pokazal Vase 2 pwmi. — Za „poslanau nij ureduiStvo odgovorno. — I>. §e vedel mj, da jeC.-Z. Naj Z.pi8enrednistvttinnaj m« razloii
faktam; potem se bode reL popravila. Da bi bil pa celi od-bor odgovoren za kako napako arrangearja Jali druzega odbornika, ta je nova.
Trgovske fn kmetijske vest!       ,
(Neposredna kupcija z vinom.) Ker nasi vmsk trgovci wCidel nu poznujo r.i/locka med iit*pOiret{no, to je viusko kuptSjo iz vira, ah buljd naravnost od lastmka in vtiiorejca, in m id po«redi.o, to je ml vmskega tr^ovca aii vin-skib zai<»'» v (ionfi, naj na'ti bo-l-» dovufjisiio, da danes u t«'ni u kolkt* spr^-»vo;imo.
Prvt v/.tok. ila it»g» ra/'ot>ki n/ p>/najo, no ^konij fii'ike coin.- v incstu »ii ••k<».ic», in to j.h ravnvi m >; , kr mislijo da si Zk>aJ vO/nth*- i*.*. Vf ce htto^k' uagti'uv ji», ak * grodo v *kd,eo; to-raj«e tifvt'd-mi.i raji v tim^tu |>rc^kr(te Kiti nam pa g.iruittujf, da mi ta vina oko iOmtn eiit.ka, <ia m tako m.ii'iii, cinta in tako dobtegt okum. Nob«deii! \%ak pam^t*n tr^-iveo mora pomishu, da posreduiki v mestu morajo tudi svoj in io — obtli dulx'ek imett, ako hotejo zhajati, ttdaj nij mogoce, datbt prodaJAii taka vina in po tej teni, kakor na deceit in sicer:
1. Ker zarad voznine temesta in zopet nazaj, zarad pretukovanj^ vioa tu in tarn, cestui ne, na-in razkladanji nmUaeja veliki stroski.
2 Xavaduo pride pri taki kuprji tudi mese-tarija vmes.
3. Pri vednem prelivanju in preruiu vino na moci in <)ku>u veliko zgubi, ker pnde «e zrakom prcvei"- v dotiko, po dolgi leii v kictih se pa tudi usus', to zgubo »i mora trgovec tudt povrtuti.
Kako zatnorejo protbtj tti tedaj vtna po taki uli vsaj rna!o vim ceni kakor v okolici, iu vemlur w to god:; tv je pa le mogoe'e ako slaWja in cenej* vina z holy,;mi in dra/jmii menajo -kakor se je pisiteiju teh vrstic pripetilo, da mu je biio |K>nu-deuo vino fariausko z dattuatttiHkttn meAano za pravpga furhrna—ali pi da drugaii, umetno in Hpekulantno / njim ravnajo, kar na tern mestu ne moremo razpravljati,
Maraikdo bi nam znal odgovoritt, da veliki vinski trgovci se vet'idel o trgatvi zaloie. Pravt ali o tern La<m so nova vina navadno draga, ker se jdi na Kranj*ko in' Koro^ko uajvee uvt>/,i, iu od trgatve do se<laj hii kapjtal nirtev. Kj* so ob* restiV Gotovo pri zopetoi prodajiura^unjeni!
Da mcstir. veltki trgovct dt'loma boljsi sba-jajo je le tolikr> tstuie, da pri tifketenb pwsruuez-uih vinorejr;di, v;«a h*. na trti kupuj«j->, ko j« h& grozdje ztdeno, kaj Li kader kmet flenarj.i potrebu* je, si |K>magat kjer more. Tu bi biut zopet na pravem me.slu gor;>ka ljuditka banka, k; bt kmc-tom o potit'bdi di*nar p.sojevala, kojt'ga bi ti hvalezni in z obresttmt o sv« jeui inm radi vracab; oderalccm pa bt &e tako v okow prislo.
Na v^ak u.trin ima dtrektna vinska kupcija preJnoit proti po^rt'dui; vemo vsaj, da kupmio naravno d -bro pij ic k pri poitenib domaundi se dajo tudi ccnu nekohko ztiiztt', patent se dobs na YiUtki kvinu I. bak.d povrhi za droxj^, in za ma-jbno odnkodnino prtpelj^jo na /. ilczmdno postajo. -Ko bi st> t-ukrat U navuda vkorctunila, in zuuajnt trgovci z na&ni viurejci bolje »(K)Lnali, putem bt se dalo vne tudi pi^nituio o ipraviti.
Na^'gi sedajavga r!anki giavni nanten jo, da bi taka v/ajr>mno p»dp:rah narod no trgovstvo, dn bi deaar bo.j v domau.b rokab o»taj.d, ob enum pa smo p!»ka/.ali trg»v>kt-mu obviustvu pravopru* -Hpeino pit pti nakupovanja vin.
Viuski trgovci pozor tedaj I—le pristudencu se zajema Cista voda.
V de»a»tijeui eirmku so vse vin>k** erne na-tancno zazuamvane.
Cenik raxneea blaga
na gorisktm trgu. Ps^nica          polomk po gl.     3.3Q    do gt.
Ri	m	2.30
Tursica               a		2.50
Jecmen, peban   „	*	3.-
•       eel       ,	.	2.-
Feiol		3.20
Oves                   n		1.40
Ajda	«	2.-
Ilaj2 prve vrste cent .   druge „       B		11.50
	•	10.50
Seno                   „		1,90
Slama                „		1.20
Slanina (speb)    n		35.-
Krompir              „		3   -
Vino, belo briska kvinc		12.50
,    crno furlansko ,		13.50
w belo dornbersko ..		13.-
, crao       .          n		14.-
n    „     krasko        „	f»	15.-
« ipavsko srednje 0	n	11."
»    „   bolj§i          *	»	12.—
3.40 2.50 2.65 3.40
&80
1.60
2,20
12.50
11.—
2.10
1.40
3S.-
3.50
13.50
14.—
H.-
15.-
13.-
12.-
15.-
Izdavatelj in odgovomi urednik: VIKTOK DOLENC. — Tiskar: PATEBNOLLI v Gorici.