informator 9>asilo delavcev sozd emona ljubljana Leto 16 junij 85 št. 149 Milijonta vrečka anemona LJUBLJANA, 14. junija - Števec-na polnilnem stroju v pakirnici Emonine Dietetike, kjer polnijo 'Ječke enemona, se je obrnil na številko 1.000.000. Napolnjena, je bila milijonta vrečka enemona v letošnjem letu, je povedal Sašo Franetič, delavec toarketinga pri Dietetiki, ki sicer sodi v okvir Agro-emone. , »S tem,-da smo napolnili milijon vrečk, ki takore-koč gredo še vroče v prodajo, smo letošnji načrt izpolnili 200-odstotno. Lani smo od spomladi do konca leta dali na trg 470.000 vrečk. Dobro gredo v promet tudi instant pšenični otrobi, kot tudi diemon. Slednjega smo prodali skoraj odstotkov od načrtovanega. Enako lahko trdimo 29 dietetični izdelek braunemon, pravi Sašo Franetič. Ob zaključku dela je bila v pakirnici mala slovesnost, na kateri so se zbrali vsi delavci, tisti, ki paki-*3K> dietetične izdelke, kot tudi tisti, ki skrbe, da Pridejo čimhitreje do potrošnikov. Zbranim je spregovoril direktor Agroemone inž. Zvone Kovič ter to vsem delavcem zahvalil za prizadevno in požrtvovalno delo. •uta vrečka enemona. odmevi Riviera drugič: NE! N£,0rtor°ške temeljne or-NeVn6 združenega dela °ernardin smo preje-naslednje vsebine: (luTOzbeno-politične orga-Jlhrito in delavski svet '«VniU Hoteli Bernardin zah-'Hiv’ da v zvezi s člankom a drugič: NE«! objavi-% P •'vi strani junijske šte-^f^jormatoija naslednji ^^beno-politične organi ^ in samoupravni or-% JOZD Hoteli Bemar-k^otorož menimo, da je v glasila delavcev kJr ^'•jaona »Informator« informirati delavce ^D Emona in ne objav-^o^P^očne ali polovične toaclje ne glede na vir take informacije. To poudarjamo zato, ker je članek podpisan z »E - informator«. V spornem članku je podana informacija, da je eden od vzrokov za neuspeh referenduma v TOZD Hoteli Riviera, razlika vrednosti izhodiščne osnove indeksnega razmeija v aprilu, ki naj bi bila v TOZD Hoteli Bernardin 180 in v TOZD Riviera 148. V TOZD Hoteli Bernardin smo vrednost izhodiščne osnove indeksnega razmeija urejali dosledno po »merilih za normalne akontacije osebnih dohodkov v procesu vsklajevaiya rasti oseb- (Nadaljevanje na 2. strani) ■ IZ DELA DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA Gospodarjenje, naložbe, imenovanja LJUBLJANA, 28. maja -Na 13. redni seji delavskega sveta SOZD Emona je bila sprejeta informacija o rezultatih poslovanja v I. tromesečju letošnjem, letni načrt investicij, /Glej posebno poročilo/ sprejemu samoupravnih aktov SOZD,spremembi in dopolnitvi statuta SOZD, spremembi in dopolnitvi samoupravnega sporazuma o skupnem gospodarjenju z investicijskimi sredstvi, informacija o likvidaciji TOZD Restavracija Cankarjev dom /posebno poročilo/, spremembi regresa za prehrano in deljenem delovnem času /o čemer smo že poročali in dodatek/, Delavski svet je imenoval novega člana PO SOZD za splošne in pravne zadeve Franca Molana /posebno poročilo/; imenoval vodjo delovne skupnosti službe pravne pomoči in razpisal delovne naloge in opravila za predsednika poslovodnega odbora SOZD ter obravnaval še nekatera druga aktualna vprašanja. Tovariš Muhič je pri obrazložitvi rezultatov poslovanja SOZD Emona v I. tromesečju 1985., poudaril naslednje: • celotni prihodek je v SOZD-u kot celoti narastel z indeksom 157., • čisti dohodek z indeksom 176, več kot polovica OZDOV v Emoni je takih, ki so imeli rast celotnega prihodka izpod indeksa 170, S obresti za osnovna sredstva, ki gredo iz dohodka so samo porasla z indeksom 151, dohodek pa z indeksom 169, ostale obveznosti iz dohodka pa z indeksom 158, • glede na isto obdobje lani pa so obresti od obratnih sredstev, ki gredo sedaj iz tako zvanih poslovnih stroškov porasle z indeksom 245. 4 • osebni dohodki so v celotni Emoni porasli za 76% t.j.z isto stopnjo kakor čisti dohodek, • poslovni sklad se je povečal z indeksom 175, z enakim indeksom pa tudi izgube. • izgube v letošnjem tromesečju so zato velike, ker imamo velike OZD, ki so sezonskega značaj in jo bodo pokrile v ostalih tromesečjih Poročilo o referendumih Na prejšnji seji delavskega sveta SOZD Emona smo poročali o izidu referendumov o sprejemu: • samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, • o spremembah in dopolnitvah statuta SOZD, • o spremembah in dopolnitvah o skupnem gospodarjenju z investicijskimi sredstvi. Ugotovljeno je bilo, da so bili vsi navedeni akti z referendumi sprejeti na vseh TOZD oz. enovitih DO, razen • v TOZD Hotel Riviera, kjer so bile sprejete samo spremembe statuta SOZD • v TOZD Hotel Union, kjer so bile sprejete spremembe statuta in sporazuma o gospodarjenju z investicijskimi sredstvi. V omenjenih dveh TOZD-ih je bil referendum ponovljen, in sicer v TOZD Hotel Riviera, dne 14.5.1985, V TOZD Hotel Union pa 27.5.1985. Na drugem referendumu v TOZD Hotel Union je bil sprejet tudi sporazum o združitvi, v TOZD Hotel Riviera pa tudi na ponovnem referendumu navedenega akta nista bila sprejeta. Razloge za tako stanje razčiščujejo družbeno-poli-tične organizacije v tej Delavke - slavljenke z enemonom pred objektivom. TOZD in na ravni občine Piran. Po obrazložitvi so delegati sprejeli naslednje sklepe: • Vskladu s stališči Republiškega in zveznega družbenega sveta za družbeno ureditev (Mnenja in stališča št. 59 od aprila 1985) se ti akti za vse TOZD, ki so te akte sprejele uveljavijo takoj, ko jih podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki. Rok za podpis: 10. junij 1985. • V TOZD Hotel Riviera pa morajo družbeno-politične organizacije, samoupravni organi, zlasti pa vodilni in vodstveni delavci bolj aktivno sodelovati na tem, da bodo tudi v tej TOZD ti akti v najkrajšem času sprejeti. • Delavski svet je na svoji seji 28.5.1985 na osnovi refe- (Nadaljevanje na 2. strani) ■ LETNI NAČRT INVESTICIJ SOZD EMONA Farma, hotel, mlekarna, samopostrežnica Letni načrt investicj SOZD Emona je bil v letošnjem letu sprejet dokaj pozno. Razlog za tako zakasnitev je v spremenjeni zakonodaji, kije močno zaostrila kriterije investicijske sposobnosti, katero je bilo mogoče z gotovostjo izračunati šele po zaključnem računu in s tem določiti tudi obveze za združevanje investicijskih sredstev. Tako je bil Letni načt investicij sprejet šele na 13. seji delavskega sveta SOZD, dne 28. 5. in sicer na podlagi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD EMONA za obdobje 1981-1985, samoupravnega sporazuma o skupnem gospodarjenju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo in na osnovi izhodišč skupne finančne politike SOZD EMONA, seveda po predhodni uskladitvi vseh investicijskih namer z materialnimi okviri in prednostmi razvoja ter z našo investicijsko sposobnostjo v letošnjem letu. Pred razlago poglavitnih značilnosti letošnjega letnega načrta pa je potrebno osvetliti položaj, v katerem se nahajajo naše OZD. Z vidika zagotavljanja trajnih virov obratnih sredstev, kot kriterijem inveticijske sposobnosti ali nesposobnosti, se je položaj večine OZD v sklopu SOZD EMONA predvsem zaradi visoke rasti mininalne vrednosti zalog v letu 1984 močno poslabšal, saj se je vsota vseh primanjkljajev po OBS obrazcih povečala za 2.121 milijonov din in je znašala 31. 12. 1984 4.925 milijonov din, pri čemer pa se je vsota vseh presežkov povečala le za 234 milijonov din. Skupni presežki pa so znašali na isti dan 1.143 milijona din. Torej je vsota primanjkljajev večja od vsote vseh presežkov kar za 3.781 milijonov din. Ob dejstvu, da so se povprečne zaloge v letu 1984 povečale za 2.983 milijonov din, bruto okumulacija pa je bila v enakem razdobju le 2.776 milijonov din, ugotavljamo, da večina OZD nima realne možnosti, da bi v zakonskem roku dosegla predpisano pokrivanje zalog s trajnimi viri tudi, če se celotna SOZD odreče vsem naložbam v osnovna sredstva. Po drugi strani pa moramo ohranjati našo proizvodno in storitveno sposobnost in jo v realnih okvirih tudi razvijati, sicer bo naš položaj še veliko težji. Zato smo se odločili, da redno obnavljamo osnovna sredstva vsaj v vrednosti 6-10% od nabavne vrednosti delovnih priprav (povprečna amortizacijska stopnja za delovne priprave je cca 12%), da dokončamo že pričete investicije in vlagamo v nove investicije v OZD, ki so celovito investicijsko sposobne. Poskušali bomo pa tudi realizirati nekaj prednostnih naložb, ki so pomembne za razvoj SOZD. Tako je formalno investicijsko sposobnih v DOZD EMONA v letošnjem letu le 18 OZD, kar je manj kot tretjina. Če pa upoštevamo, da temelji ta formalna sposobnost tildi na nekvalitetnih virih (kratkoročni krediti iz emisije), potem se krog dejansko investicijsko sposobnih OZD v Emoni zoži še za šest OZD, dvema pa se sposobnost precej zniža. Preostale OZD, vključno z OZD, katerih nekvalitetni viri so višji, kot njihova investicijska sposobnost, pa smejo vlagati v osnovna sredstva le neporabljeno amortizacijo. Ker pa investicijska sposobnost pomeni, da ima OZD premalo virov za pokritje obratnih sredstev, pomeni ne le, da investicijsko nesposobne organizacije ne smejo najemati novih investicijskih kreditov in najemati ali združevati investicijskih sredstev, temveč, da jim bo ta primanjkljaj povzročal tudi težave pri tekočem poslovanju, to je pri zagotavljanju sredstev za enostavno reprodukcijo. Te težave pa se kažejo v pretirani zadolženosti in veliki lakoti po kratkoročnih kreditih za zaloge in druga obratna sredstva, ki nezadržno rastejo. Vse to pa prinaša nove in vedno večje obresti in s tem vedno slabšo uspešnost poslovanja. Zato z letnim načrtom investicij in v skladu z izhodišči finančne politike za letošnje leto, po pokritju potreb po vlaganju lastnih sredstev za dokončanje inve- sticij v teku in normalno obnovo osnovnih sredstev ter obnovo osnovne črede, namenjamo del kvalitetnih sredstev tudi za trajna obratna sredstva (502.177 tisoč din). To nam bo omogočilo vsaj delno pokritje primanjkljajev iz preteklih let, vendar bo žal še veliko premalo, kajti potrebe po trajnih obratnih sredstvih se s strmim naraščanjem zalog in stanja drugih obratnih sredstev nezadržno večajo. Preostala sredstva pa bodo predvidoma vložena v nove investicije. Tako nameravajo v letu 1985 OZD v sklopu SOZD EMONA vložiti 784.121 tisoč din lastnih sredstev v zamenjavo dotrajanih osnovnih sredstev (največ v opremo in delovne priprave) in Iz poročila sektorja za usklajevanje odnosov s tujino je razvidno, da je v petih mesecih letošnjega leta SOZD EMONA izvozila na konvertibilno področje za 771 mio dinarjev (4,153.430 US dolaijev) blaga in 566 mio dinarjev (3,046.575 US dolarjev) storitev. Izvoz blaga na konvertibilno področje je 32% večji od doseženega v enakem obdobju preteklega leta, medtem ko je izvoz storitev 10% manjši. Večji izvoz kot v preteklem letu imajo Emona Globtour, Emona Hoteli Emona Commerce in Emona Kmetijski kombinat Ptuj. Glede na obliko izvoza je bilo za 556 mio dinarjev blaga izvoženega v rednem izvozu, kar predstavlja 72% celotnega izvoza blaga. Redni izvoz blaga je bil za 71% 274.900 tisoč din v obnovo osnovne črede, ki bo delno financirana s sredstvi od prodaje živine, delno pa iz amortizacije. Nadaljnjih 208.941 tisoč din lastnih sredstev je potrebno vložiti za dokončanje že začetih investicij, v katere bo sicer v letu 1985 vloženih, vključno s krediti in drugimi viri, 907.400 tisoč din. Farma prašičev KK PTUJ Tako pred videvamo, da bodo v letu 1985 dokončane nekatere večje naložbe kot so: farma prašičev s kapaciteto 30.000 prašičev (Nadal|evanje na 2. etranl) večji kot je bil v prvih petih mesecih preteklega leta, izvoz blaga v obmejnem gospodarskem sodelovanju z Italijo in Avstrijo ter kompenzacijskih poslih pa se je znižal za 17%. Letni plan izvoza blaga je dosežen z indeksom 35, storitev pa z indeksom 34. V petih mesecih je SOZD EMONA uvozila za 196 mio dinarjev (1,055.644 US dolarjev) raznega blaga. Struktura uvoženega blaga glede namena porabe je "naslednja: repromaterial 85,6%, oprema 4,1% in blago široke potrošnje 10,3%. Uvoz blaga je bil za 36% manjši kot v preteklem letu. Po rednem uvozu je bilo uvoženega 58% blaga, preostalih 42% pa v obmejnem gospodarskem (Nadal|evan|e na 2. atrani) Ekonomski odnosi s tujino 6' K A LETNI NAČRT INVESTICIJ SOZD EMONA Farma, hotel, mlekarna, samopostrežnica (Nadaljevanje s 1. strani) letno in stolpna sušilnica za žitarice v DO Kmetijski kombinat Ptuj. V avgustu bo predvidoma dokončana obnova pogorele blagovnice v Osijeku, dokončani pa bodo tudi silosi za koruzo s skupno kapaciteto 10.500 ton pri ljubljanski TMK, katerih investitor sta bili TOZD Tov. močnih krmil Ljubljana in TOZD Prašičereja Ihan, ki letos dokončuje tudi svoj sanitarno' preventivni objekt. Drugače pa bodo v letošnjem letu v DO Kmetijski kombinat Ptuj predvidoma dokončane melioracije na več kot 500 ha zemlje na različnih lokacijah, ki so začete že v preteklih letih. Obnovljenih bo tudi več ha vinogradov in nasadov raznega sadja. Od hotelskih naložb, ki so se pričele v preteklem letu, pa se dokončuje obnova hotela Slavija v Mariboru. Glavnina vseh investicij v teku je v DO Kmetijski kombinat Ptuj, le 24% sredstev za investicije v teku je namerjenih za dokončanje že začetih vlaganj v ostalih OZD. Ker gre torej za pretežno kmetijske naložbe, beležimo pri njih dokaj visok delež virov financiranja pridobljenih zunaj SOZD (krediti temeljnih bank, sredstva zveze vodnih skupnosti za melioracije in nasade in sredstva sovlagateljev za novo farmo prašičev). poslovalnice v Kardeljevem in Splitu, do tistih na cestnih mejnih prehodih. Tudi odkupi skladišča od SOZD Integral naj bi pripomogel k večjim izvoznim rezultatom, saj bi del novo odkupljenih prostorov preuredili v konsignacijsko skladišče. V hotelirstvu pa je izvozno usmeijena investicija TOZD Terme Čatež, ki namerava urediti novi prostor za kampiranje, TOZD Hotel Riviera in TOZD Hoteli Bernardin pa razmišljata o razširitvi svojih kapacitet in bosta v letu 1985 opravili potrebne študije in pričeli s pripravo dokumentacije. Ptujska mlekarna Za nove investicije namenja v letu 1985 celotna SOZD 2.884.813 tisoč din. Največ, to je 43% ali 1.228.842 tisoč din, nameravamo vložiti v izvozno usmerjene investicije (kriterij: preko 50% celotnega prihodka nove zmogljivosti mora biti pridobljenega z izvozom), 28% sredstev (814.671 tisoč din) v proizvodnjo hrane, 20% (591.070 tisoč din) v trgovino, oziroma preskrbo prebivalstva, 9% sredstev pa bo vloženih v druge na- Hotel Labineca Kardeljevo Največja izvozna naložba bo letos prav gotovo gradnja novega hotela Labineca v Gradacu s 300 posteljami, s predračunsko vrednostjo preko 700 milijonov din, ki ga namerava v jeseni pričeti graditi DO Jadran Kardeljevo. Predvidevajo, da bo investicija 80% izvozna usmerjena. Druga večja izvozna naložba je sovlaganje DO Globtour z DO Slavnik Koper za nakup 30 novih avtobusov za tuje turiste. Drugače pa ima DO Globtour še nekaj izvoznih naložb (poslovni prostori, delno tudi nakup rent-a-car vozil). Izvozno so usmerjene tudi naložbe DO E-Commerce, in sicer nakupi opreme za odkupne postaje, kakor tudi vse vrste vlaganj v poslovalnice TOZD Obala, od tistih v centrih ACY in ODMEVI Riviera drugič: NE! (Nadaljevanje a 1. strani) nih dohodkov z rastjo cen«, ki jih je izdala SOZD Emona. Izhodiščna vrednost indeksnega razmerja za mesec april je v naši TOZD znašala 157,50 in ne 180 kot je navedeno v članku »Riviera drugič: NE«. Da so navedbe o izhodiščni vrednosti točne prilagamo sklep delavskega sveta naše TOZD. Na podlagi preverjenih podatkov je bil obračunani in izplačani povprečni osebni dohodek za april v TOZD Hoteli Bernardin za 2,5% nižji, kot v TOZD Hoteli Riviera. Vzroke za neuspehe na področju samouprave in družbeno-poli ličnega dela moramo iskati v lastnih sredinah in ne pri drugih, ki z zadevo nimajo nobene zveze. Prepričani smo, da bo odgovorni urednik podvzel vse mere v izogib objavljanju netočnih informacij, ki negativno delujejo na medsebojne odnose delavcev in tudi na odnose med TOZD in DO v sestavi SOZD Emona. Izvleček iz zapisnika seje delavskega sveta tozda Hoteli Bernardin dne 26. aprila 1985 kaj let. V ptujski TOZD TMK pa se pripravljajo tudi na nov večji investicijski zalogaj- Tako bodo v letošnjem letu naredili projekte za novo proizvodnjo linijo, ki bo pomenila obenem tudi sanacijo in preureditev objektov nedavno ukinjene TOZD Petovia. Poleg sedanje proizvodnje krmil nameravajo namreč proizvajati tudi krmila za ribe in male živali, za kar imajo predvidoma tudi zagotovljen plasma. Preskrba s sojo Gotovo največja investicija v proizvodnjo hrane je v letošnjem letu rekonstrukcija mlekarne v DO Kmetijski kombinat Ptuj, katere predračunska vrednost znaša 330 mil. din. Koncept razvoja v TOZD Mlekarna je začrtan v smeri razširjanja proizvodnje mehkih in poltrdih sirov, ki ne zorijo tako dolgo, da bi vezali preveč obratnih sredstev. V teku so še raziskave prodajnega trga za te proizvode. Surovine za to proizvodnjo - mleka pa imajo dovoij. Naslednja večja vlaganja v proizvodnjo hrane se tudi planirana v DO Kmetijski kombinat Ptuj, in sicer v agromelioracije 154 ha zemlje (Polskava) in ureditev namakalnega sistema na 150 ha zemlje (Kidričevo). Tako si bo Kombinat izboljšal preko 300 ha plodnih površin, kar bo dobra osnova za povečanje količin in kvalitete poljedeljske proizvodnje. Planirane imajo tudi dodatne odkupe zemlje, vendar pa bodo te namere teže izvedljive, ker je na prodni vse manj zemlje. Za obdelavo povečanih njivskih površin pa TOZD Dravsko polje in TOZD Ptujsko polje potrebujeta tudi dodatno kmetijsko mehanizacijo, ki jo tudi nameravata dokupiti v letošnjem letu. Ta investicija pa obenem predstavlja tudi obnovo dosedanjega dotrajanega strojnega parka obeh TOZD. TOZD Dravsko polje in Ptujsko polje ter Slovenske gorice - Haloze pa nameravajo posodobiti in izboljšati tudi pridelavo hmelja, ki ga sicer izvozijo preko 80%. Tako bodo uredili namakalni sistem pri Ptuju, zgradili strojno lopo in nabavili ovlaževalec hmelja ter povečali hmeljni nasad v Pragerskem. Kupili pa bodo tudi obiralni stroj, ki bo omogočil pravočasni spravilo hmelja, torej še v roku tehnološke zrelosti. V TOZD Slovenske gorice -Haloze in TOZD Osojnik bodo obnovili več ha vinogradov in sadovnjakov, kar je še toliko bolj potrebno, ker je letošnja huda zima in neugodna pomlad prinesla zimsko in spomladansko pozebo, kar bo težko hitro sanirati in bo povzročalo nizke pridelke še ne- Novosti se obetajo tudi v DO Agroemona. V TOZD TMK Ljubljana nameravajo urediti preskrbo s sojo z gradnjo novih plodnih skladišč za težko tekoče materiale. V TOZD Poljedeljstvo-Go-vedoreja pa bodo poleg običajne vsakoletne nabave kmetijske mehanizacije kupili tudi ekstru-der za DE Dietetika in s tem razširili paleto njenih proizvodov še na instantizirane izdelke iz žit in mlevskih izdelkov (otrobi, ajda, koruza, proso) iz lastne poljedelske proizvodnje. Za te izdelke obstoji celo možnost izvoza. Rekonstruirati pa nameravajo tudi žago v Jaršah in s tem doseči večji razrez okrogle- gg iesa SOZD EMONA pa sodeluje tudi v sovlaganju v kafilerijo KOTO, ker je to obveza naših prašičjih farm in Mesne industrije. Nosilec sovlaganja pa je zaradi investicijske sposobnosti TOZD TMK Ljubljana. Tudi v letošnjem letu bodo trgovske OZD vlagale v nove kapacitete in posodobitve in s tem zboljšale osnovno preskrbo prebivalstva na svojih območjih, vendar pa bodo te naložbe povezane z veliko večjimi žrtvami, kakor sojih zahtevali podobni podvigi v preteklosti, kajti trgovske OZD so vse po vrsti investicijsko nesposobne. Torej jih bo potrebno usposabljati z dodatnimi trajnimi viri. Tiste, ki pa ne predvidevajo dopolnilnih virov iz kreditov bank, oz. združenih sredstev pa bodo svoje investicijske načrte uresničile z lastno amortizacijo. vini in sicer trgovina v Cerkljah, ki jo bo zgradila DO Posavje Trgovina na malo in samopostrežna trgovina Čardak, Črnomelj, katere investitor je DO Dolenjka TOZD Detajl Črnomelj. Če seštejemo kvadraturo teh novih objektov bo SOZD EMONA po letu 1985 bogatejša za cca 5.300 m2 novih maloprodajnih površin, pri čemer pa ni upoštevanih 2.500 m2 v obnovljeni blagovnici v Osijeku, ki bodo na razpolago kupcem že letošnjo jesen, niti dodatne površine v prostorih odkupljenih od SOZD Integral, ker te pač ne bodo služile za prodajo na drobno. TABELA 1 Emona Center Fužine Največja investicija v maloprodajno mrežo bo zagotovo novi E-Center Fužine s predračunsko vrednostjo 200 mil. din, katerega bo TOZD Maloprodaja Ljubljana pričela graditi proti koncu letošnjega leta. Naslednje večje trgovske investicije so še market Jagodje v DO Jestvina Koper in odkup in ureditev trgovine v DO Dolenjka v Novem mestu. Tudi odkup prostorov od SOZD Integral bo deloma pripomogel tudi k racionalizaciji poslovanja v DO Blag. center, ki pa vzporedno pripravlja tudi rekonstrukcijo starega regalnega skladišča. V letošnjem letu pa bosta zgrajeni še dve manjši samopostrežni trgo- TABELA 1 Delavski svet tozda Hoteli Bernardin, Portorož je na seji dne 26.4.1985 razpravljal o usklajevanju OD z rastjo cen in je po obravnavi in na podlagi 58. člena statuta sprejel naslednji 'SKLEP V zvezi z uskladitvijo osebnih dohodkov z rastjo cen se določi nova vrednost indeksnega razmeija v višini 15.750. din netto in se obra- čunava od 1.4.1985 dalje. Po pooblastilih OO ZK, OO ZS, OO ZSMS in DS: Bogomil Lisjak Zap. Namen št. PREDVIDENA VLAGANJA Skupaj Invest. v teku Nove invest. 1. Proizvodnja znesek 1.515 700 815 hrane % 40 77 28 2. Izvoz znesek 1.233 4 1.229 % 32 43 3. Oskrba znesek 785 194 591 prebivalstva % 21 22 20 4. Ostalo znesek 259 9 250 % 7 1 9 5. Skupaj •znesek 3.792 908 2.885 % 100 100 100 Pripis uredništva: Strokovne službe v SOZD Emona so nam posredovale še tale podatek: Poprečni neto mesečni osebni dohodki v obdobju od 1. do 4. meseca 1985 so znašali v tozd Bernardin 33.349. din, v tozdu Riviera pa 35.859. dinarjev ali 8 odstotkov več. Še večja pa je bila ta razlika v mesecih, ko so se odločali za referendum. Tako resnično to dejstvo ne more biti eden od vzrokov, ki jih je navedel Slavko Mastnak, direktor Riviere in smo jih zapisali v prejšnji številki našega glasila. Uredništvo TABELA 2 STRUKTURA VIROV FINANCIRANJA (v milijon din) Zap. Vrsta št. vlaganj VIRI FINANCIRANJA Skupaj Lastna Združ. Kred. sredst. sredst.in drugi 1. Normalna obnova znesek % 784 100 784 100 2. Obnova znesek 275 275 osnovne črede % 100 100 3. Investicije v znesek 907 227 30 650 teku % 100 25 . 3 72 4. Nove investicije znesek 2.885 1.001 437 1.446 % 100 35 15 50 5. Skupaj SOZD znesek 4.851 2.287 467 2.096 % 100 47 10 43 stitev lastnih virov ali kot dodatna trgjna obratna sredstva. Vrednost teh združenih sredstev pa znaša poleg tistih, ki bodo vložena direktno v investicije, še dodatno skoraj 317 milijonov din. Sicer pa je struktura virov financiranja vseh predvidenih vlaganj v osnovna sredstva v letu 1985 naslednja: torej nam bo lastna moč še tol*0 bolj potrebna. (Pre)drago investiranje TABELA 2 Po drugi strani se je P°^e. . tudi zavedati, da investiran)« današnjem času ni enostavno poceni, ampak zapleteno m . go, pa ne samo zaradi težav H Kakor je razvidno iz tabele, bo SOZD iz lastnih virov vložila v osnovna sredstva skupni 57% vseh sredstev, 43% pa bo pridobljenih zunaj SOZD. Če pa upoštevamo še 756 milijonov sredstev vloženih v osnovna sredstva z investicijskim vzdrževanjem, pa znaša delež SOZD 63%. go, pa ne samo zaraui zbiranju finančnih virov za^. Od ostalih investicij prav gotovo velja omeniti vlaganja DO Globtour v razširitev voznega parka rent-a-car, kajti ta dejavnost se v Emoni vse bolj širi in zaradi uspešnosti pridobiva na pomenu. Po drugi strani pa nam bo dovolj gosta mreža enot rent-a-car vozil, ki bi naj bila na razpolago na vseh pomembnejših letališčih, turističnih krajih in glavnih mestih omogočila tudi vse večji izvoz storitev, kajti za tuje gosteje naš cilj: »rent it he-re, leave it there« pogoj za dobro storitev. Ne nazadnje pa velja omeniti tudi namero, da bi razširili našo poslovno stavbo s prizidkom, kajti nekatere organizacije, ki poslujejo v njej, so z razširitvijo svoje dejavnosti zašle že v resno prostorsko stisko in bodo v primeru, da tega ne naredimo, prisiljene v ponovno selitev na druge lokacije, kar bi povzročilo ponovno razdrobljenost Emone, čemur pa smo se z gradnjo poslovne stavbe vendar hoteli izogniti. Strukturo vseh investicij vlaganj v letu 1985 po namenih pa kaže tudi naslednja tabela: Že bežen pogled in primerjava financiranja naložb, ki so bile pričete še pred letošnjim letom in v letošnjem letu začetnimi investicijami pa kaže, da se moramo vse bolj zanašati na lastne sile. Zelo možno je tudi, da bomo po dokončanju planiranih investicij ugotovili, da nam ni uspelo pridobiti niti vseh predvidenih in obljubljenih zunanjih virov, sticijo in gore papirjev, sogj2 ' mnenj in dokazil, ki jih je Potr\ no predložiti, preden smemo v saditi prvo lopato, in tudi ne mo zaradi visokih obresti, s K* rimi je obremenjen vsak izP g jeni dinar, ampak tudi zato, investitorji še v času gradnJOP i viloma zaidejo v škripce za ___________________J.dn.r 73 financframa "'negotovi trzn^, tuaciji velikokrat precej I# -jih napovedujemo. Pravilom* veliko hitreje povrnejo vlag v opremo kot v zgradbe, v vsa kem primeru pa bodo sii poslovanja novih zmogl)1* najtežja. IZ DELA DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA Gospodarjenje, naložbe, imenovanja (Nadaljevanje s 1. strani) Za vse navedene nove investicije bo potrebno, kolje bilo že omenjeno, predviodoma 2.884.813 tisoč din, kijih bomo polovico vložili iz lastne akumulacije v SOZD, polovico pa pridobili s krediti in drugimi viri izven SOZD. Tako visok delež virov dobljenih znotraj SOZD pa nam omogoča tudi že nekaj let uveljavljeni sistem združevanja investicijskih sredstev v SOZD EMONA, v katerih bo letos v vseh investicijah preko 437 milijonov, kar pomeni 15% predračunske vrednosti. Ta sredstva bodo sestavljena iz neposredno združenih, iz sredstev za reinvestiranje, iz vzajemno združenih v letošnjem letu in iz združene amortizacije. Ta sistem nam poleg dodatnih finančnih virov omogoča, da se izvedejo tudi investicijske namere, ki so usklajene s cilji razvoja SOZD, pa jih drugače sploh ne bi mogli uresničiti. Dodatno pa je potrebno omeniti tudi združena sredstva za usposabljanje, ki jih bomo uporabili za usposobitev investicijsko nesposobnih kot kredit za trajna obratna sredstva za spro- rendumov sprejel tudi prečiščeno besedilo STATUTA SOZD EMONA. DELJEN, NEREDNI DELOVNI ČAS dodatek za deljen delovni čas: l-2urc - sedaj - 2.000 din -predlog 2.500 din 2 ure in več - sedaj - 3.600 din - predlog 4.500 din - neredni delovni čas - sedaj - 3.400 - predlog 4.250 din • Delavski svet SOZD je n e dalje sprejel sklep, da morajo osebni dohodki <* lovne skupnosti SOZD , klajevati z osebnimi doh° ki vseh OZD Emone. • Dokler delavski sVC SOZD ne sprejme novih ^ ril za razporejanje strošk^ ne delovne skupnosti S0*L skupnih stroškov SOA^ ostanejo v veljavi seda™ merila. j. • Obseg skupnih mater** Delovanje delovne skupnosti SOZD • Do konca septembra 1985 se delovna skupnost SOZD financira v adekvatnem delu od letno planiranega zneska, povečanega za toliko indeksnih točk, kolikor je oz. bo dosežena inflacija (merje-na z indeksom maloprodajnih cen) večja od planirane inflacije v predračunu stroškov (ta inflacija je bila v predračunu stroškov planirana v višini 50%). nih stroškov SOZD ostane I. polletju leta 1985 v okvi 50% planiranega zneska, polletnem obračunu pa nL rajo strokovne službe Pr ,u ložiti delavskemu sve SOZD analizo porabe st* škov. ylY • IO DS SOZD formira k* misijo iz posameznih P°.^0. čij dejavnosti, kjer naj bi S°1 delovala po dva člana in' član iz IO DS SOZD i« d» član iz PO SOZD, ki na) 15.9.1985 pripravijo dok čen predlog financiranja lovne skupnosti SOZD- STRUKTURA PREDVIDENIH INVESTICIJSKIH VLAGANJ V LETU 1985 PO NAMENU (v milijon din) Ekonomski odnosi s tujino (Nadaljevanje a 1. strani) 42% mar\j kot je bilo izV' 0V sodelovaju in kompenzacijskem poslu. Večji uvoz blaga iz konvertibilnega področja kot v preteklem letu imajo naslednje OZD: Emona Blagovni center, Emona Merkur, Agroemona in Emona Commerce. Na klirinško področje je SOZD EMONA izvozila za 182 mio dinarjev blaga (979.316 US dolarjev), kar je i*/0 Uidi 1J IV VI J c: V11V *** * > nega v enakem obdobju P » teklega leta. Prav tako Pa.i bil manjši tudi uvoz bla>L kar za 43%. Iz klirinšk% področja smo uvozili za “L mio dinarjev blaga za šif° potrošnjo in za 61 mio dh1 jev repromateriala. V naslednji tabeli je dan pregled izvoza blag9 storitev na konvertibilnujjji dročje v prvih petih mes#-leta 1985 po OZD: OZD $=185,71 din v 000 din aktPŽ struKU> AGROEMONA MESNA INDUSTRIJA EMONA RIBARSTVO EMONA KK PTUJ EMONA COMMERCE EMONA INŽENIRING 9.171 125.519 14.851 63.113 554.645 3.993 SKUPAJ IZVOZ BLAGA 771.292 j! rt EMONA COMMERCE EMONA MERKUR EMONA KK PTUJ EMONA INŽENIRING EMONA GLOBTOUR EMONA HOTELI 163.583 1.297 288 19.792 177.901 202.888 1! SKUPAJ IZVOZ STORITEV 565.749 42j IZVOZ blaga in storitev 1.337.041 Ana Ve $ s's s s« ES arars* Godišnji program investicija SlSrD^nii Pr°gram investicija ,, ^“"3 Emona ove godine bio LvT1?0 kasno donesen. Raz-"8kašnjenju leži u izmenjenom Strii^n°?avstvu ’ koJe Je jako poo-SDn°, knterijnme investicione P sobnosti. Onu je bilo moguče “Mano izračunati tek nakon odrMv8 računa i Ume ujedno °°aveze za udruživanje »veshcionih sredstava. inVBrt?,-® bio. G°dišnji program s«li! t lJa Pnhvačen tek na 13. 2ljTC1 radničkog saveta SOUR Draim 19°5, na osnovu Samou-knrri 0g> sPorazuma o zajednič-ma 7 Pnvre<5ivanju sa sredstvi-na ^ pr°5irenu reprodukciju, te flri-risnovu ishodišta zajedničke Emn ske Politike SOUR-a tiarlP3, nakon prethodnog us-tla svih investicionih na-sa materijalnim okvirima i km?°Sbma, razvoja, te sa na-U ov^e^ticionom sposobnošču ,n° Sto predemo na obrabe bitnih karakteristika osvetia®8 Programa potrebno je ze J," Položaj u kojem se nala-obe» GUR-i. Sa stanovištva nih,, denja trajnih izvora obrilo Listava, što bi predstavljajo),* ,r*ium investicione spo-iai v°?“ ili nesposobnosti, polo-6noh‘ne 9UR u sklopu SOUR yisok 3 Se 'i6, u Prvom redu radi $ .*{?§ rasta nominalne vredno-Norč 3’ U 1984 godini prilično "■atiilt a°’ °l)zirom da se je suma Okq a prema formularima din?, Povečala za 2.121 miliona < 925 T ,31. 12. 1984 iznosila je 00 m>li°na dinara. Istovreme-6i0 J® suma viška povečala sa-svota • miliona dinara, to je 19 viška istog datuma iznosi- la 1.143 miliona dinara. Prema torne je suma manjka veča od svote viška čak za 3.781 miliona dinara. Vodeči računa o činjeni-ci da su se prosečne zalihe u 1984 godini povečale za 2.983 miliona dinara, bruto akumulacija u istom periodu iznosila je samo 2.776 miliona dinara, možemo konstatovati da večina OUR nema realne mogučnosti da u zakonskem roku dostigne prepisano pokriče zaliha sa trajnim iz-vorima, niti da se SOUR kao celina odrekne svih ulaganja u osnovna sredstva. S druge Strane moramo očuva-ti našu proizvodnu sposobnost i uslužnu sposobnost te ih u realnim okvirima razvijati inače če naš položaj biti mnogo teži. Zato smo se odlučili da redovito obnavljamo osnovna sredstva, harem u vrednosti od 6 do 10 odsto od nabavne vrednosti radnih postrojenja, (prosečna amortizacijska stopa za radna postojenja iznosi cca 12 odsto), te da dovršimo več otpočete investicije i ula-žemo u nove investicije u OUR-ima koji su u celosti investiciono sposobni. Pokušati čemo takod-er realizovati neka prednostna ulaganja značajna za razvoj SOUR. Tako je formalno investiciono sposobno u SOUR Emona u ovoj godini samo 18 OUR, a to je manje od trečine. No, ukoliko računamo da se ova formalna sposobnost zasniva takoder na nekvalitetnim izvorima (kratkoročni krediti iz emisije) tada se krug stvarno investicionih sposobnih OUR u Emoni sužuje još za šest OUR, a kod naredna dva * Emona inženiring nastopa v BELORUSIJI torne, skladišča, Bfedelovalnice (timsko vzrejo živali, pridelovanje sadja in____ 2-, a. hladilnice, trgovine, tehnologijo za predelavo sadja, izjave, mleka, jajc itd. jw°slej je E-inženiring pripravil popolne informativne jJ*Udbe za farmsko vzrejo prašičev, govedi in perutnine, Prrnativno pa obdeluje tudi ostala področja, ki so zani->va za to sovjetsko republiko. letos bosta na sejmu »Kombikormaš 85« v Minsku jj: sotna Slovenijales in Emona Inženiring s svojimi speci-stj, 23 prašičjerejo, govedorejo, perutninarstvo in speciali-Mešanje krmil, tako da bomo že letos lahko konkretizi-t>fa\riSa vPrašanja, ki zadevajo farmsko vzrejo živali. V pri-lUgJ? je tudi informacija o opremi in strojih za obdelovanje pQVlših zemljiških kompleksov. ^formaciji Marka Prausta ______________ DO EMONA INŽENIRING vest iz železne kaple °hir gosti Nizozemce DELEŽNA KAPLA, 16. junija - Sedem gostincev, ki jim (jvv1 a.ga 5 učencev gostinske in hotelske stroke ima v hotelu t)M'r Polne roke dela. Na oddihu imajo Nizozemce, ki jih je L^Uala turistična agencija ARKE Reizen. Tudi nekaj Jhcev jn Belgijcev uživa lepoto te koroške doline. I^otje povedala Irma Haderlep, ki ima poleg receptorskih Hr še nekaj drugih na skrbi, je v zadnjem času hotel kar Mesecu marcu in aprilu je bil Obir zaprt, v februarju pa *meli v gosteh Čehe, ki jih je v hišo pripeljala turistična ,5cija Emone Globtour. bo šlo tudi v bodoče tako kot sedaj, potem ne bomo 11 Problemov,« pravi direktor hotela Ludvik Vrbančič, tL^m pa je pripomnil, da je pred dnevi na zasedanju temine vlade Koroške minister za turizem g. Knafl pripom-a je Avstrija v zadnjih treh letih izgubila v turizmu 6 °.nov nočnin, kar v vrednosti predstavlja 5 milijard “bijskih šilingov. / milijard Z. G. PO RT IN REKREACIJA selekcija: Pitona 10:9 31. maja - Na ekci; v Zalogu je Zlata se-^Ja Nedeljskega v 66. malega nogometa pre-^iliviL izbrano moštvo vo- i11 (i 1’ Strelci: Klemenc sl Bavcev sozda Emo-y4.:i *®snim rezultatom 10:9 7:2 v posameznih - Strelci: Klemenc Bečejac, Trobec, n> Vili Ameršek ter Škerjanc in Pogačnik (avtogola) za Zlato selekcijo, za Emono pa Kobal 3, Škerjanc 2, Sedlar, Šnuderl in Pogačnik ter Fornezzi (avtogol). Med tekmo je v vseh treh tretjinah pihal v sodniško piščalko bivši kolesar in sedanji kolesarski izvedenec Zvone Zanoškar. Z. G. se ova sposobnost prilično uma-njuje. Preostali OUR, uključivši OUR čiji, nekvalitetni izvori su viši od njihove investicione sposobnosti, mogu ulagati u osnovna sredstva samo neutrošenu amortizaciju. Obzirom da nam investiciona sposobnost pokazuje da OUR imaju premalo trajnih izvora za pokriče obrtnih sredstava, to znači da investiciono nesposobne organizacije ne smeju uzimati nove investicione kredite i uzimati ili udruživati investiciona sredstva, več da če im ovaj me-njak uzrokovati teškoče u teku-čem poslovanju, a to znači u obezbedenju sredstava za jedno-stavnu reprodukciju. Ove pote-škoče se očituju u pretemoj za-duženosti i gladi za kratkoročnim kreditima za zalihe i za druga obrtna sredstva koja nezadr-živo rastu. Sve ovo donosi nove i stalno veče kamate, i time sve lošiju uspešnost poslovanja. Zato sa godišnjim programom investicija i u skladu sa ishodi-štima finansijske politike za ovu godinu, nakon što se pokriju potrebe za ulaganjima vlastitih sredstava za dovršenje investicija u toku i normalnu obnovu osnovnih sredstev te obnovu osnovnega stada, nameniti čemo deo kvalitetnih sredstava takoder za trajna obrtna sredstva (502.177 hiljada dinara). To če nam omogočiti barem delimično pokriče manjka iz preteklih go-dina, ali če to nažaiost još uvek biti premalo, buduči da se potrebe za trajnim obrtnim sredstvi-ma sa strmim porastom zaliha in stanja drugih obrnih investicija nezadrživo povečavaju. Preostala sredstva biti če prema predvi-danjima uložena u nove investicije. Tako u ovoj godini namerava-ju OUR-i u sastavu SOUR Emona uložiti 784.121 hiljada dinara vlastitih sredstava u zamenu do-trajalih osnovnih sredstava (najviše u opremu i radna postrojenja) i 274.900 hiljada u obnovu osnovnega stada, što če biti delimično finansirano sa sredstvima od prodaje" stoke, delimično sa arriortizacijom. Daljih 208,941 hiljada dinara vlastitih sredstava potrebno je uložiti u dovršenje več otpočetih investicija, u koje čemo u 1985. uložiti, uključivši kredite i druge izvore, 907.400 hiljada dinara. Tako predvidamo da če biti u 1985. godini odvršena neka veča ulaganja, kao što su svinjogojska farma kapaciteta 30.000 svinja godišnje i sušiona za žitarice u RO Kmetijski kombinat Ptuj. U augustu če prema predvidanji-ma biti dovršena obnova požarom uništene robne kuče u Osijeku, dovršeni če biti silosi za kukuruz ukupnog kapaciteta 10.500 ton u ljubljanskoj Tvorni-ci stočne hrane, čiji investitor! su OOUR Tvomica stočne hrane Ljubljana i OOUR Prašičereja Ihan. Ova zadnja ove godine do-vršava svoj sanitamo-preventiv-ni objekt. Takoder je u ovoj godini predvideno dovršenje melioracije u RO Kmetijski kombinat Ptuj na više od 500 ha na raznim lokacijama, otpočete več proteklih godina, biti če obnovljeno više hektara vinograda in nasada različitog voča. Od hotelskih ulaganja koja su otpočeta u protekloj godini privodi se kraju obnova hotela Slavija u Mariboru. Glavnina svih investicija u toku je u RO Kmetijski kombinat Ptuj, a samo 24 odsto sredstava za investicije u toku namenjeno je dovršenju več otpočetih ulaganja u ostalim OUR-ima. Obzirom da se uglavnom radi o pretežno polj opri vrednim ulaganjima beležimo prilično visok udeo izvora finansiranja slečenih iz-van SOUR-a (krediti osnovnih bank, sredstva zajednica za vodu za melioracije i nasade, sredstva saulagača za novu svinj ogojsku farmu). Za nove investicije namenjuje v 1985. godini SOUR kao celina 2.884.813 hiljada dinara. Najviše, 43 odsto ali 1.228.842 hiljada dinara nameravamo uložiti u izvozno usmerene investicije (kri-terijum - preko 50 odsto ukupnog prihoda novih kapaciteta mora biti slečeno sa izvozom), 28 odsto sredstava (814.671 hiljada dinara) u proizvodnju hrane, 20 odsto (591.070 hiljada din) u tr-govinu, odnosno opskrbu sta-novništva, 9 odsto sredstava za druge svrhe. Naj veča izvozna investicija u ovoj godini biti če svakako izgradnja hotela »Labineca« u Gracu sa 300 postelja, predračunske vrednosti preko 700 miliona dinara, kojeg namerava početi graditi ove jeseni RO Hoteli Jadran Kardeljevo. Predvidaju da če ova investicija 80-odsto biti izvozno usmerena. Drugo veče ulaganje u izvoz je zajedničko ulaganje RO Globtour i RO Slavnik Koper u nabavci 30 novih autobusa za prevoz stranih turista. RO Globtour ima j neka dru- ga izvozna ulaganja (poslovne prostorije, delimična nabavka rent-a-car vozila). Izvozno su usmerena i ulaganja u RO E-Commerce i to nabavka opreme za otkupne slanice, kao i niz ulaganja u poslovnice OOUR Obala, od onih u ACY centrima i po-slovnica u Kardeljevo i Splitu, do onih na cestnim graničnim prelazima. Takoder otkup skla-dišta od SOUR Integral doprinio bi večim izvoznim rezultatima, obzirom da bi novo otkupljene prostorije preuredili u konsigna-ciono skladište. U oblasti hoteli-jerstva je izvozno usmerena investicija u OOUR Terme Čatež, koji namerava urediti novi prostor za kempiranje, dok OOUR Hotel Riviera i OOUR Hoteli Bernardin razmišljaju o prošire-nju svojih kapaciteta, te če u 1985. godini izraditi potrebne študije i otpočeti sa pripremom dokumentacije. Največa investicija u proizvodnju hrane je u ovoj godini rekonstrukcija mlekare u RO Kmetijski kombinat Ptuj, čija predračunska vrednost iznosi 330 miliona dinara. Koncept razvoja u OOUR Mlekara začrtan je u pravcu proširenja proizvodnje mekih i polutvrdih sireva, koji ne sazrevaju dugo, te ne bi vezali previše obrtnih sredstava. U toku su istraživanja prodajnog tr-žišta za ove proizvode. Sirovine za ovu proizvodnju - mleka ima dovoljno. Naredna veča ulaganja u proizvodnju hrane planirana su takoder u RO Kmetijski kombinat Ptuj u agromelioracije 154 ha zemlje (Polskava) i uredepje sistema namakanja na 150 hektara zemlje (Kidričevo). Tako če Kombinat poboljšati preko 300 hektara plodnih površina, što če predstavljati dobru osnovu za povečanje količine i kvaliteta poljoprivredne proizvodnje. Planirali su i dopunski otkup zemlje, iako je ovo teže izvedivo obzirom da se zemlja sve manje prodaje. Za obradu večih Tatarskih površina OOUR Dravsko polje i OOUR Ptujsko polje tre-bnju dodatnu poljoprivrednu mehanizaciju, koju nameravaju kupiti ove godine. Ova investicija predstavlja istovremeno obnovu dosadašnjeg dotrajalog stroj-nog parka ovih OOUR-a. OOUR Dravsko polje i Ptujsko polje, te Slovenske gorice Haloze name-ravaju modemizovati i poboljšati proizvodnju hmelja, koje izvoze više od 80 odsto. Urediti če sistem namakanja, izgraditi objekt za mašineiju i nabaviti stroj za vlaženje hmelja te povečati nasad hmelja u Pragerskem, te kupiti stroj za branje hmelja, koji če omogučiti da bude pravo-vremeno spremljen, u roku tehnološke zrelosti. U OOUR Slovenske gorice Haloze i OOUR Osojnik obnoviče više hektara vinograda i vodnjaka, što je neophodno potrebno obzirom na ovogodišnju oštru zi-mu i nepovoljno proleče sa do-sta mraza, koje če ih biti teško sanirati, obzirom da če se posledice osečati na niskom prinosu nekoliko godina. U ptujskom OUR Tovarna močnih krmil pri-premaju se na veču investiciju, ove godine če pripremiti projekte za novu proizvodnu liniju, koja če istovremeno predstavljati sanaciju i preuredenje objekata nedavno ukinutog OUR-a Peto-via. Pored sadašnje proizvodnje stočne hrane nameravaju proizvodih hranu za ribe i male živo-tinje, za koju imaju obezbeden plasman. Novosti se pripremaju takoder u RO Agroemona. U OOUR Tovarna močnih krmil Ljubljana nameravaju urediti snabdevanje sa sojom izgradnjom novih skla-dišta za teško tekuče materijale. U OOUR Poljedelstvo-Govedo-reja če osim uobičajene svako-godišnje nabavke poljoprivredne mehanizacije kupiti i ekstru-der za RJ Dietetika i time obogatiti paletu sa instant proizvodi-ma od žita i mlinskih proizvoda (mekinje, heljda, kukuruz, proso) iz vlastite poljoprivredne proizvodnje. Za ove proizvode postoji čak mogučnost izvoza. Nameravaju rekonstruisati pilanu u Jaršama i time postiči veči prorez tru-paca. SOUR Emona takoder uče-stvuje u ulaganju u kafileriju Koto, obzirom da je to obaveza naših svinjogojskih farmi i Mesne industrije. Nosilac saulaganja je radi investicione sposobnosti OOUR TMK Ljubljana. I u ovoj godini če trgovinski OUR-i ulagati u nove kapacitete i modernizacije i time poboljšati osnovnu snabdevenost stanovni-štva na svojim područjima. Ova če ulaganja biti povezana sa mnogo večim žrtvama, nego što su ih slični podvizi u prošlosti iziskivali, obzirom da su svi trgovinski OUR-i redom invetici-ono nesposobni. Dakle, morati čemo ih osposobiti sa dopun-skim trajnim izvorima. Oni koji informator Srpskohrvatski prilog ne predvidavaju dopunske izvore iz kredita banki, odnosno udruženih sredstava ostvariče svoje investicione programe sa vlastitom amortizacijom. Nzjveča investicija u malopro-dajnu mrežu biti če sigurno novi E-Centar Fužine sa proračunskem vrednošču 200 mil. dinara, kojeg če OOUR Maloprodaja otpočeti graditi krajem ove godine. Sledeča veča investicija če biti market Jagodje u RO Jestvina Koper, kao i otkup i uredenje trgovine u RO Dolenjka u Novem mestu. Isto tako če otkup prostorija od SOUR-a Integral delimično pripomoči racionalizaciji poslovanja u RO Blagovni center, u kojem paralelno pripremaju rekonstrukciju starog regalnog skladišta. U ovoj godini če biti sagradene dve manje samousluge - trgovina u Cerk-ljama koju če sagraditi RO Posavje OOUR Trgovina na malo i samousluga Čardak, Črnomelj, čjji investitor je OOUR Detalj Črnomelj. Ako zbrojimo kvadra-turu novih objekata, vidimo da če SOUR Emona biti bogatiji za cca 5.300 m2 novih maloprodajnih površina, ne računajuči 2.500 m2 u obnovljenoj robnoj kuči u Osijeku, koja če biti otvorena za kupce več ove jeseni, niti dodatne površine otkupljene od SOUR Integral, jer ove neče služiti prodaji na malo. Od ostalih investicija svakako moramo spomenuti ulaganja RO Globtour u proširenje voznog parka rent-a-car, obzirom da ova delatnost u Emoni uzima sve više maha i da njena uspešnost postaje sve značaj ulja. S druge Strane nam dovoljno gusta mreža jedinica rent-a-car vozila, koji bi bili raspoložljivi na svim večim aerodromima, turističkim gradovima i glavnim gradovima omogučiti če nam sve veči izvoz usluga za Strane goste je naš cilj: »rent ih here, leave it there« - i to je preuslov dobre usluge. Spomenuti moramo i nameru proširenja naše poslovne zgrade, obzirom da su neke organizacije koje u njoj posluju sa prošire-njem delatnosti zašle u škripcu sa prostorijama, te če biti prisiljene, ako te ne napravimo, da se ponovo presele na druge lokacije, što bi imalo za posledicu razdrobljenost Emone, što smo upravo želeli izbeči izgradnjom poslovne zgrade. Strukturo svih investicionih ulaganja u 1985. godini pokazuje nam po svrhama sledeča tabela: STRUKTURA IZVORA FINANSIRANJA (u milionima dinara) Red. Vrsta IZVORI br. ulaganja FINANSIRANJA Vlastita Udruž. Kred. Ukupno sredst. sredst. i drugi izvori 1. Normalna iznos 784 784 obnova % 100 100 2. Obnova iznos 275 275 osn. stada % 100 100 3. Investicije u iznos 907 227 30 650 toku % 100 25 3 72 4. Nove investicije iznos 2.885 1.001 437 1.446 % 100 35 15 50 5. Ukupno SOUR iznos 4.851 2.287 467 2.096 % 100 47 10 43 Za sve navedene nove investicije biti če potrebno, kao što smo več naveli, prema predvi-danjima 2.884.813 hiljada dinara, od čega bi polovicu uložili od vlastite akumulacije u SOUR-u, a drogu polovicu stekli pomoču kredita i drugih izvora izvan SOUR-a. Ovako visok udeo izvora slečenih unutar SOUR-a nam omogučuje več nekoliko godina afirmisani sistem udroživanja investicionih sredstava u SOUR Emona, koji če iznositi ove godine u svim investicijama preko 437 miliona, a to znači 15 odsto predračunske vrednosti. Ova sredstva če biti sastavljena iz neposredno udruženih, iz sredstava za reinvestiranje, iz uzajamno udruženih sredstava u ovoj godini i iz udrožene amortizacije. Ovaj sistem nam omogučuje, osim dopunskih finansijskih izvora, da se sprovedu investicione nakane, koje su uskladene sa ciljevima razvoja, a koje inače ne bi mogli ostvariti. Moramo spomenuti i udrožena sredstva za osposobljavanje, koja čemo upotrebiti za osposobljavanje investiciono nesposobnih, kao kredit za trajna obrtna sredstva, za oslobodenje vlastitih izvora ili kao dodatna trajna obrtna sredstva. Vrednost ovih udruženih sredstava iznosi osim onih koja če biti direktno uložena u investicije još dodatno skoro 317 miliona dinara. Inače je struktura finansiranja svih predvidenih ulaganja u osnovna sredstva u 1985. godini sledeča: STRUKTURA PREDVIDENIH INVESTICIONIH ULAGANJA U 1985. GODINI PO SVRSI (u milionima dinara) Red. Svrha br. PREDVIDENA ULAGANJA Ukupno Invest. u toku Nove invest. 1. Proizvodnja iznos 1.515 700 815 hrane % 40 77 28 2. Izvoz iznos 1.233 • 4 1.229 % 32 - 43 3. Snabdevanje iznos 785 194 591 stanovništva % 21 22 20 4. Ostalo iznos 259 9 250 % 7 1 9 5. Ukupno iznos 3.792 908 2.885 % 100 100 100 Kao što se iz tabele proizlazi, SOUR če iz vlastitih izvora uložiti u osnovna sredstva ukupno 57% svih sredstava, dok če 43% biti slečeno izvan SOUR-a. Ako tu pribrojimo još 756 miliona sredstava uloženih u osnovna sredstva sa investicionim održa-vanjem, tada udeo SOUR-a iznosi 63 odsto. Več površan pogled i uspored-ba finansiranja ulaganja, koja su otpočeta več pre početka i tokom ove godine, nam pokazuju da se moramo sve više oslanjati na sopstvene snage. Moguče je čak da se nam dogodi da nakon dovršenja planiranih investicija utvrdimo da nismo uspeli koristiti predvidene i obečane spolj-ne izvore, znači dakle da su nam sopstvene snage sve potrebnije. Moramo takoder biti svesni da investiranje danas nije ni jedno-stavno, ni jeftino, več složeno i skupo, i to ne samo radi pote-škoča u sakupljanju finansijskih izvora za investicije i gomile har-tije, saglasnosti, mišljenja, dokaza, koje je potrebno podneti pre nego zarijemo prvu lopatu, niti ne samo radi visokih kamata koje terete svaki pojedini dinar, več i zbog toga jer investitori još u toku gradnje žadu u škripac radi nedostatka sredstava za tekuče poslovanje i jer su efekti novih investicija danas sa tak-vim uslovima finansiranja i sa nesigumom tržišnom situacijom mnogo niži od predvidenih. U pravilu se dosta brže vrate ulaganja u opremu, nego recimo u zgrade, no 'i s • kom slučaju su prve godine oslovanja novih kapaciteta najteže. ■ NAŠI JUBILEJI 30 let Tovarne močnih krmil v Ljubljani LJUBLJANA, 4. junija -Delavci temeljne organizacije združenega dela Tovarne močnih krmil v Ljubljani, ki sodi v okvir delovne organizacije Agroemona, ene prvih tovrstnih tovarn ne le v Sloveniji temveč v Jugoslaviji, so skromno a slovesno praznovali svoj jubilej - 30 let dela in razvoja. Na slavnostni seji delavskega sveta je o času treh desetletij spregovoril Avgust Golob, zatem pa sta Franc Pušenjak, predsednik delavskega sveta tozda in inž. Radivoj Jesenšek, direktor tovarne izročila jubilantom in delavcem, ki so se posebej izkazali pri delu ali pri razvijanju medsebojnih odnosov ter pripadnosti kolektivu posebna priznanja in knjižno nagrado. V svojem govoru je Avgust Golob dejal: Pred 32. leti, t. j. leta 1953. se je v tem času, na tem mestu na koncu Ljubljane zasadila prva lopata, postavil se je temeljni kamen naši tovarni. Pobudo in vso podporo je tedaj dala Glavna zadružna zveza LRS, kot nas vsak dan opozaija vzidana spominska plošča pri vhodu v tovarniške prostore. V tistem času je bil to revolucionaren in dalekosežen korak izgraditi tovarno oz. obrat za industrijsko proizvodnjo močnih krmil z najsodobnejšo opremo za pripravo in doziranje krmil in proizvodnjo granuliranih proizvodov za industrijski način krmljenja domačih živali. Vedeti moramo in ponosni moramo biti, da je naša tovarna prva te vrste ne samo v Sloveniji, ampak tu- di v Jugoslaviji in na Balkanu. V tistem času ni bilo nobenih sodobnih konceptov v živinoreji, ni bilo koncentracije proizvodnje, tehnologija na državnih posestvih pa se ni bistveno razlikovala od »tehnologije« na večjih zasebnih kmetijah. Tovarna se je gradila več kot dve leti. Septembra 1955. leta je bila dograjena, stekla je poiskusna proizvodnja, in po nekaterih podatkih je bila otvoritev decembra 1955, po nekaterih pa septembra 1955. Med nami je Horvat Štefan, ki je takrat kot mlad fant kopal temelje, betoniral in zidal našo tovarno, da bi kot delavec tovarne še danes ustvarjal takrat začeto delo. Kako inpozantna je bila naša tovarna nam dokazujejo fotografije, ki so razstavljene tu na razstavi. Začetna zmogljivost je bila 32.000 ton krmil, pisali pa smo se TOVARNA MOČNIH KRMIL, LJUBLJANA, MOSTE, zadružno podjetje za proizvodnjo močnih krmil, rudninskih dodatkov in veterinarskih preparatov. V poiskusni proizvodnji leta 1955 smo napravili 4,270.450 kg krmil za goveda, teleta, svinje, perutnino in celo 30 kg Rudninke. Iz prizvodne knjige izhaja, da smo v januarju 1956. leta začeli z redno proizvodnjo in to krmila K, krmilo namenjeno konjem. Prvih devet dni je bila 100% redukcija električnega toka, do konca meseca pa 64%., vendar nam je uspelo izdelati krmila K 628.200 kg, od predvidenih 100 vagonov le 63 vagonov. Še cel februar je bila 50% redukcija elektr. toda vendar smo realizirali 628.488 kg krmila K, DK, S, NS-br, Pt in FZ. Že v tem mesecu smo zaposlili potnika, da je propagiral in prodajal naša krmila na državnih posestvih, vendar zaloge so iz dneva v dan rasle. V mesecu marcu nas je pestilo že pomanjkanje gotovih surovin predvsem ječmena, vendar nam je uspelo narediti 1,255.315 kg 11 različnih krmil. Zanimivo je, da smo 18. junija prenehali s proizvodnjo in opravili prvo inventuro in kakor izgleda je ta inventura trajala od 18. 6. do 10. 7. 1956. Prvo leto redne proizvodnje smo naredili 7,741.492,10 kg različnih krmil. Šele oktobra 1959. leta smo imeli mesečno proizvodnjo krmil takšno, kot jo imamo sedaj tedensko, pa še z njo nismo preveč zadovoljni. Leta 1960 se je tovarna močnih krmil priključila k Agrokombinatu Ljubljana. To je leto velikega preobrata v zgodovini tovarne. Količinska proizvodnja krmil je narasla preko 24.000 ton. Perutninska proizvodnja pa je v tem času že temeljila izključno na krmilih izdelanih v naši tovarni. Vse večja in- tenzifikacija živinorejske proizvodnje v naslednjih letih, zlasti razvoj specializiranih farm v okviru bivšega Agrokombinata Ljubljana, je pomenila za tovarno nadaljnji vzpon v proizvodnji. Leta 1963 je obrat že realiziral proizvodnjo, ki je presegla prvotno načrtovano količino, in sicer že 36.000 ton močnih krmil. Tovarna je doživela več rekonstrukcij in modernizacij, bodisi zaradi uvajanja sodobne tehnologije v proces proizvodnje močnih krmil, bodisi zaradi povečane kapacitete. Zadnja takšna rekonstrukcija je bila v letu 1975, točno 8. aprila 1975. leta je bila otvoritev objektov tovarne močnih krmil za transport krmil v razsutem stanju z ustreznimi novimi transportnimi sredstvi. Takrat je bilo v tovarni zaposlenih že 93 delavcev. Leta 1955 smo proizvedli 4.271 ton, leta 1961 že 27.300 ton, leta 1976 preko 53.000 ton in leta 1984 točno 83.824 ton močnih krmil. Skupno v 30. letih je tovarna izdelala in dala na trg eno milijardo 403 milijone 701 tisoč 216 kilogramov močnih krmil kar predstavlja tovorni vlak s 140.370 vagoni dolg od Ljubljane do grških Aten.« »Lahko smo zadovoljni s prehojeno potjo,« je ob koncu govora dejal Avgust Golob in še pripomnil: »marsikaj smo naredili, morda bi lahko še več. Pot, ki smo jo prehodili v tridesetih letih in vse izkušnje nam morajo biti osnova tudi za vse naše nadaljnje delo in ravnanje. Posebna priznanja in knjižne nagrade so prejeli naslednji delavci: Hamid Ališič, Lovro Čerin, Stevka Frokaj, Jože Lovše, Antonj a Ložair, Marta Markuš, Husein Okič, Helena Pivač, Ivanka Povirk, Vlado Šinkovec, Miloje Vi-dojevič; Iskreno čestitamo! Z. G. ■ ODMEV: »CANKAR« BREZ GOSTILNE Likvidacija TOZD Restavracija Cankarjev dom Zaradi vrste vprašanj, dilem in nasprotujočih si mnenj okoli pričetka postopka redne likvidacije nad TOZD Restavracija Cankarjev dom, menimo, da je potrebno v informacijo vsem emonskim delavcem pojasniti, kakšna je bila pot poizkusov sanacije, vzroke odločitve za podano pobudo o likvidaciji in s tem tudi zakaj nismo mogli predvidene sanacije dokončno izvesti. Prva zadeva, ki verjetno zanima vse emonske delavce, je, koliko sredstev je bilo pravzaprav vloženo doslej v to TOZD. V samo investicijo so bila vložena naslednja sredstva: 54.330.000 dinarjev združenih sredstev SOZD Emona in 40.000.000 din nepovratnega kredita Ljubljanske banke, kar znaša skupni 94.330.000 din. Dalje je Interna banka SOZD Emona odobrila 13.600.000 din kredita za trajna obratna sredstva, sanatorke pa so združile 16.180.000 din za pokritje izgube v letu 1983 in 16.455.000 dinarjev za pokritje izgube v letu 1984. Poleg tega moramo računati še na izgubo, ki nastaja v letošnjem letu, in je po prvih treh mesecih znašala 4.793.000 din. Tako lahko rečemo, da je SOZD Emona vložila v poslovanje te restavracije doslej skupni 105,358.000 dinarjev. Kot TOZD je bila Restavracija Cankarjev dom konstituirana 10. 1. 1983 in se je od samega začetka bojevala z izgubo. Zato smo po šestmesečnem obračunu v DO Emona hoteli pristopiti k sanaciji stanja v tej TOZD, sni .je bilo v tem času poleg objektivnih vzrokov negativnega poslovanja še kopica subjektivnih. Izdelali smo predsanacijski program in s 15. 10. 1983 pričeli z novo vsebino ponudbe in intenzivnim reševanjem subjektivnih in objektivnih vzrokov negativnega poslovanja. Glede na problematiko, ki je bila prisotna v tej TOZD, je bilo potrebno zamenjati več kot polovico vseh zaposlenih, kar pa je pri deficitarnosti gostinskega kadra in vseh omejitvah pri izplačilu osebnih dohodkov »zgubašev« sila težko in dolgotrajno delo. No, kljub vsemu nam je to uspelo do marca 1984, ko se je v TOZD organizirala dosti kvalitetna in homogena ekipa za nadaljnje delo. Ob specifičnih pogojih gospodarjenja v letu 1984, ko je Restavracija Cankarjev dom poslovala z izredno nizkimi cenami, ki so bile celo »zamrznjene« do pričetka meseca maja, ob stalnem naraščanju cen vhodnih surovin ter ob nesrečnem vremenu, ki je onemogočilo delo terase, je TOZD kljub dobremu poslovanju v primerjavi s sličnimi restavracijami v Ljubljani, koncem leta presegla planiranih 10.015.000 din izgube, tako, daje le-ta znašala 16.455.000 din. Vso izgubo nad planirano pa so krile iz lastnih rezervnih skladov TOZD v sestavi DO Emona hoteli. Ko pravimo, da je bilo poslovanje restavracije Cankarjev dom »dobro« v primerjavi z ostalimi, mislimo predvsem sledeče glede realizacije: • poprečni mesečni promet v letu 1984 je bil v Restavraciji Cankarjev dom 3,713.000 din, v restavraciji Maxim 3,088.000 din in v Slonovi Narodni restavraciji 2.316.000 dinarjev; • na uro poslovanja v letu 1984 je Restavracija Cankarjev dom ustvarila 19.980 din, Maxim 12.860 din in unionska kletna restavracija 16.450 din; • dosežen promet na sedež se giblje nekje na sredini, saj je tu največ ustvaril Maxim 247.000 din, Slonova klasična restavracija 224.000 din, Restavracija Cankarjev dom 169.000 din, unionska kletna restavracija 150.000 din in narodna restavracija v Slonu 101.000 din. Glede racionalnosti poslovanja pa moramo poudariti, da so »pribitki« v tej TOZD od skrajno slabih v pričetku sanacije tekom celega leta vztrajno naraščali, tako, da se je TOZD Restavracija Cankarjev dom v primerjavi z ostalimi TOZD v sestavi DO Emona hoteli s poprečjem za celo leto 1984-187, rangirala na 3. mesto za TOZD Hoteli Riviera (203) in TOZD Hotel Slon (201). V kuhinji je bil v letu 1984 dosežen poprečni pribitek 143, kar prav tako pomeni tretji rang v DO Emona hoteli. Odraz teh izboljšav pri racionalnem poslovanju pa so rezultati prvega tromesečja letošnjega leta, ko so bili doseženi poprečni pribitki v restavraciji Cankarjev dom 211, to pa je pred TOZD Hotel Slon (205) in TOZD Grand hotel Union (176). Iz vsega navedenega izhaja, da se je poslovanje te TOZD v poteku sanacije izboljšalo in je po vseh strokovnih kazalcih poslovanja postalo eden najboljših med ljubljanskimi lokali. Glede nivoja nudenja uslug pa menimo, da »turistični nagelj«, ki ga je TOZD prejela, najbolje odraža oceno spremembe kalitete in ponudbe nasploh. Vsi ti rezultati, ki po eni strani kažejo na možnost dokončne sanacije pa zbledijo ob popolnoma objektivnih težavah s katerimi je bilo obremenjeno poslovanje te TOZD. Kot prvi problem se prav gotovo izpostavlja problem števila zaposlenih. Za dosego pozitivnega poslovanja pri doseženih 36.721.000 din celotnega prihodka v letu 1984, bi lahko bilo zaposlenih vsega 17 delavcev, kar pa je ob dejstvu, da je Restavracija Cankarjev dom temeljna organizacija z vsem administrativnim aparatom (4 delavci, vštevši direktorja TOZD) in pri načinu poslovanja v KDIC, predvsem glede dela zahtev, dela po odprtih časovnih dispozicijah in posebnimi zahtevami strežbe v njihovih poslovnih »konicah«, povsem nemogoče. Prav zaradi izredno zapletenih zahtev KDIC ni bilo mogoče zaposlovati manj kot 33 delavcev, za kar pa bi TOZD morala ustvariti v letu 1984 najmanj 80.000.000 dinarjev celotnega prihodka, da bi poslovala pozitivno, kar pa iz vrste objektivnih razlogov ni bilo možrjo planirati. Prav gotovo so s tem številom zaposlenih tudi osebni dohodki ena od tistih bistvenih težav, ki onemogočajo nadaljnje pozitiv- no poslovanje. Ob tem pa so bili sami osebni dohodki tako in tako stalno vprašljivi in negotovi, saj so bili neprestano pod udarom najrazličnejših zakonskih predpisov in omejitev; prvič že v letu 1983 po izkazanem šestmesečnem negativnem poslovanju, kasneje zaradi celoletne izgube na osnovi interventnega zakona o omejevanju izplačil osebnih dohodkov v OZD, ki poslujejo z izgubo in na samem koncu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sanaciji (Ur. list SFRJ št. 7/85) iz letošnjega meseca marca, ki je praktično onemogočil nadaljnje poslovanje, saj so delavci lahko prejemali v povprečju le 19.750 din neto osebnega dohodka. Izplačila takšnih osebnih dohodkov zaposlenim, ki ne zagotavlja niti enostavne reprodukcije posameznika, kaj šele družine, onemogoča vsako nadaljnjo sanacijo, saj pomeni logični odliv kvalitetnih gostinskih kadrov in popolno destimulacijo za vsako delo. Povprečni osebni dohodki v prvem tromesečju letos (še pred uveljavitvijo sprememb zakona o sanaciji) so v TOZD Restavracija Cankarjev dom znašali 24.829 din neto (pri izredno zakompliciranem delovnem času, nočnem delu ter skupaj z vsemi dodatki) kar je le 70% od 35.088 din, kolikor so v istem obdobju znašali v gostinstvu SRS ter so se v primerjavi z lanskoletnim istim razdobjem povečali za vsega 15%. Kot pa smo rekli so bili že v mesecu aprilu izplačani osebni dohodki po novem zakonu, kar je imelo vse logične posledice, ki izvirajo iz takega izplačila. Naslednji bistveni element, ki je onemogočal normalno poslovanje pa so bili gotovo skupni stroški KDIC ter provizije za posredovane goste KDIC, kar je v letu 1984 znašalo skupaj 7.427.000 din ali kar 20% celotnega prihodka. KDIC je v načinu gradnje in funkcioniranja ogromen porabnik energije in ker ni ločenih števcev za ogrevanje, (Nadaljevanje na 6. atranl) tor tovarne podelila zaslužnim delavcem priznanja knjižne nagrade. ^ MOKRIŠKI POSVET O NOTRANJI TRGOVINI: ZAKLJUČKI Organizirana marketing služba Peter Zule je v svoji razpravi najprej obrazložil sistem organizacije notranje trgovine, ki je že poznan in je bil na več sestankih notranje trgovine ob prisotnosti komercialnih predstavnikov dokončno zgrajen s tem, da bo potrebno pokriti v prihodnosti neprehrambeni del ter dokončno postaviti koncept marketinške organizacije. Navedel je podrobne podatke o sklenjenih samoupravnih dogovorih za leto 1985, kjer je na področju prehrane zaključenih preko 90% vseh najvažnejših dogovorov iz liste A, iz nepre-hrambenega dela pa je zaradi specifičnosti prodaje v tem letu sklenjenih nekoliko manj dogovorov, vendar presega 75%. Vsi ostali dogovori naj bi bili sklenjeni do konca 5. meseca. Pri tem je nave-del prednosti, katere smo dosegli z enotnim nastopom na trgu, ki se odražajo v celovitosti nastopa, uspeh pa je viden pri boljših plačilnih pogojih. Pri posameznih proizvajalcih smo dosegli količinske rabate. Pri tem pa je opozoril na striktno izpolnjevanje sklenjenih dogovorov ter sprotno obveščanje o kakršnihkoli dodatnih dogovorih med posameznimi DO in nroizvaialci. V" nadaljevanju je razložil predlog, ki ga je dala Interna banka, ki naj na posebnem računu spremlja dodatne finančne rezultate, ki jih obrestuje kot posebni tro-mesečni depozit in naj bi se na koncu leta razdelil med porabnike. Delo in sodelovanje posameznih komercialnih direktorjev notranje trgovine je ocenil kot zelo pozitivno in pri tem omenil, da morajo na žalost zaradi pomanjkanja kadrov v notranji trgovini SOZD-a določeni direktorji prevzemati večje obveze, kot so pisane v njihovem delokrogu, vendar pa je to trenutno edina možnost. Predlagal je tudi, da posamezne delovne organizacije iz svojega področja kontak-tirajo in vodijo razgovore s proizvajalci za celotno notranjo trgovino • SOZD-a, seveda s pooblastili in v smernicah, katere so začrtane v planu notranje trgovine. Pohvalil je inventivnost Emona Merkurja in Blagovnega centra, ki sta s svojimi posebnimi prodajnimi akcijami dosegle neverjeten uspeh ter priznanje na celotnem jugoslovanskem trgu, vendar pa tega vse delovne organizacije niso enako izkoristile, kar je ocenil za nezadovoljivo in misli, da je potrebno te akcije nadaljevati še z večjo mero organiziranosti. V svojem predlogu, ki naj bi dal plan dela v prihodnje, pa je navedel sledeče zaključke: e enotna organizacija komercialne službe v sklopu notranje trgovine, ki mora sloneti na medsebojnem z* upanju ter sodelovanju n bazi enakopravnosti, ..e • vse delovne organizacv se morajo v prvi vrsti zav. dati, da so članice SOZ, Emona in tako tudi naSt • nujno je povezati vse t®j kove notranje trgovine, mora doseči sodelovanj® ostalimi organizacijami *“ nanje trgovine, hotelov * turizma, • planirati lastno proizvod njo ter si postaviti cilj, 70% te proizvodnje P*aS1S mo v lastno prodajno mrež -seveda pod enakimi pogoJ1, • postaviti pravilnik o n tranjem obnašanju, ki P mora biti čvrst in enoten g udeležence in podPrl finančno politiko, « • poiskati sodelovanje v nančnem smislu z našo t terno banko, ki nam s sv jim nastopom zagotavo kompletno likvidnost v vs kem trenutku. Istočasno J potrebno v svojih delovna organizacijah vzgojiti nančno strukturo, ki ne zgolj pisarniška, ampak bo stanju obračati velika L nančna sredstva, s katerim razpolagajo posamezne 0 lovne organizacije, • v nastopu na zunanji"J gib je obveza notranje trg vine, da od svojih posl® nih partnerjev, ki so ang žirani v notranjetrgoV' skem prometu zagotovi z» dosten in kvaliteten izD blaga, ki je primeren za vim kompletnim servis®' J nakar je v trenutni situ. finali® i informator Novo na trgu Bai BAJ, za »nerodna leta« DietpVivf‘JAI?A’14' juntia _ Kot 80 nam povedali v Emonini imenom -ESg^BAJ daIi v prod^° nov dietetični izdelek z mkierMAJ vitaminski napitek sestavljen iz vitaminov in saj n_ °v' namenjen predvsem mladim v »nerodnih letih«, možnih?®* utOevati in hitreje obnavljati kožo. Pomaga pri Pri tS1' suhi’ hrapavi in luskasti koži in podobno. . * » lažllh SnromomKot, l,i „„-„1_i:____ Sončni kolektorji ali lovilci na hotelu Riviera v Portorožu. Kuhanje brez vode {jriznanje Poetoviji in tajski restavraciji ‘P(^t°P-S p°htika ekspres Beograd je podelil hotelu •Prin°Vl0* v Ptuju in Grajski restavraciji v Ptuju priznanje t>riia7čamo v *etu 1985«, za kvalitetne gostinske storitve, 8k»a ost osebja, primemo čistočo in splošni izgled gostin-p«? objekta. 80 Podelili na osnovi številnih anket izvedenih Di—j, turističnimi delavci, bralci Politike ekspres-a in na ~p*?8 Turistične zveze občine Beograd, kj ^ Poročamo« je stalna akcija časopisa Politika ekspres, p0s,| viru širše akcije »Srečno pot«, daje priznanje tistim prisrjs*dm lokalom, ki so s svojimi kvalitetnimi storitvami v^ali k čim boljšemu počutju turistov na njihovih potopa®l«vci temeljne organizacije gostinstvo »Haloški biser« pQg]’ smo veseli, da sta omenjeno priznanje dobili kar dve °vni enoti; hotel Poetovio in Grajska restavracija. I. Kovačič E - četrtki In predstavitev Emo Celje 20-Junija - Tokrat je bil Emonski četrtek v bla-in - *c’ TOZD SM Maribor, v E-Centru Štepanjsko naselje 0/rketih na Titovi 25, v Sežani in Črnomlju. nr? vdo 2° junija pa je bila v vseh maloprodajnih eno-uu Emona Merkur Ljubljana predstavitev EMO Celje, V celjskem hotelu Evropa smo bili pred dnevi priče predstavitvi kuhanja brez vode in maščobe! Znano firmo AMC, ki izdeluje posebne posode za takšne kuhe, je prepričjivo predstavil zastopnik Tehnouniona. Z. G. Ob dejstvu, da jemo preveč, preslano in presladko, premastno in še kako dmgače, je kuhanje v lastnem soku /Rimljani/ v zaprtih posebnih posodah za marsikoga zanimiva novost, ki pa ni pretirano poceni. Toda, če zdravje nima cene, potem seje za tovrstno kuhanje, ki naj bi postalo posebna hotelska ponudba, vredno pozanimati vsaj v strokovnih hotelskih krogih. Nova krušna peč v Maximarketu V pekarni Emoninega Maximarketa, odkoder po mnenju nekaterih in teh je veliko, prihaja najboljši kruh v Ljubljani, so dobili novo moderno peč za peko. Skupaj jih imajo sedaj štiri. Nova peč nemške firme DEBAG iz MOnchna, ki ima avtomatsko vlaženje, speče v 28 minutah 240 hlebčkov, na katere kupci v Maximarketu tako težko čakajo. Kot je povedal Ivan Cmčec, vodja pekarne, spečejo dnevno po 3.000 hlebčkov (0,75 kg) kruha in do 20.000 kosov peciva, žemljic, slanikov, banan in podobno. M. Kafol proizvajalca kvalitetne posode. Popusti pri nakupu obe prodajni akciji pri potrošnikih ugodno sprejeti ^ P. G. Nova krušna peč z avtomatskim vlaženjem v Maximar-ketu (prva z leve) odkoder prihajajo zlatorumeni dišeči hlebčki kruha. ^Isluhnlli so tišini EEJANA, 4. junija - Učenci sedmega in osmega raz-Zavodu za govorno in slušno prizadeto mladino v i °i- 50 danes zarana odšli na zaključni šolski izlet po i»Cjj.s‘avlji, ki sta jim ga omogočili Emonini delovni organi-Emona hoteli in turistična agencija Emona Globtour. bo q Je že drugi izlet mladih osmošolcev iz vse Slovenije in lih in • tradicionalni, kot so nam povedali v Emona hoteti tma^° patronat nad njihovo šolo. 10 pet je trajal šest dni. Iz Ljubljane jih je pot vodila v Pulj 6tm=,j)rožLkjer 80 si ogledali puljsko areno in obiskali ■■ ^ -.Sl__________________■ bitn^dm. Po ogledu Brionov so odšli v starodavni Split, 111151 g 1 El Sl I* O 51111 ^osvV80 se Bihača in Drvarja, znanih mest iz narod- ■ ■ IUI IU WI V El III ko Uodilne borbe in preko čateških Term vrnili v Ljub-VsRilyer 80 j*h v botelu Holiday Inn pričakali starši. bhj,n kakor poučen in lep izlet, ki bo mladim ostal v neiz-nem spominu. Z. G. JWI|a polepšana Slavila 1™JARibor, 11. junija - Mariborski hotel Slavlja bo že lL'50. Prabodnjega meseca ves nov in polepšan v ponos byj°ni in Mariborčanom. Vzhodna fasada se že dva meseca ty. v soncu, zgotovili so tudi že severno in južno fasado, iHe5dn° pa pravkar obnavljajo in bo nared koncem julija Do začetka julija, ko ponavadi pritisne vročina, *®to a3v^i° urediti tudi vrt ob zahodni strani in.nadstrešek 'da bo gostom prijetno posedeti pod streho in v globoki llj^bodnji teden bodo uredili tudi glavni vhod v hotel, b^di bodo tudi oba vrtova ob hotelu ter s cvetjem zasadili Imbska korita. Takrat bo zares vse nared in zagotovo bo ^gostinskim delavcem, ki že nestrpno pričakujejo konec ^avvatverdh de1, j® Povedal Boris Šverko, direktor hotela U °novitvena dela resnično ovirajo hotelsko hišo. Delo v®is °d tež3imi Pogoji ktot je normalno, dela je več, vendar ® Polnim razumevanjem delijo tudi več kot je potrebno, Vedo, da bodo kmalu delali v lepših in boljših pogojih. Z. G. REFERENDUMI V EMONI glasovali ZA (* lokacijo za novi hotel Labineca — desno) pri Kijevu - Gradac. MARIBOR, 11. junija' -Delavke in delavci temeljne organizacije združenega dela Supermarketa v Mariboru, ki sodi v okvir ljubljanskega Emona Merkuija so se na referendumu odločali o izločitvi tozda Supermarket iz delovne organizacije Emona Merkur, o sub,o, Ljubljana in o tem, da postane tozd Supermarket Maribor poslovna enota s posebnimi pooblastili v enoviti delovni organizaciji Emona Merkur, p.o,. Ptuj. Na referendumu so se odločali tudi o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v delovni organizaciji Emona Merkur Ptuj. Kot je povedala Nada Sati peči, predsednica komisije za izvedbo referenduma in sekretarka osnovne organizacije ZK, so se na referendum dobro pripravili. Zbor delavcev so imeli 24. maja 1985, 3. junija so imeli izredno sejo delavskega sveta, pred tem pa še sejo političnega aktiva. Rezultati referenduma: Od skupnega števila v volilni imenik vpisanih delavcev 64 je na volišču glasovalo 58 delavcev. Za izločitev je glasovalo 57 delavcev PROTI je bil le eden dela- vec. Neveljavnih glasovnic ni bilo. In kaj menijo delavci mariborske trgovske hiše? Nevenka Belec, prodajalka, pri Emoni je že deseto leto: »Vem o čem smo se danes odločali, saj nam je bilo na zboru delavcev pojasne-no. Osebno menim, da bi nam bilo pri ptujskem Mer-kuiju bolje.« Jasna Šober, prodajalka in predsednica sindikata: »Osebno menim, da je bolje, da gremo k ptujskemu Merkurju. Tudi na zboru delavcev se mnenja ostalih sodelavk niso križala. Do Ptuja imamo le 25 kilometrov, do Ljubljane pa jih je sto več. Bližje so nam in stiki bodo pogostejši, to pa tudi nekaj velja.« Tako ali podobno so odgovarjale trgovske delavke Supermarketa. Vse so zatrjevale, da vedo zakaj se odločajo. Žele si, da se enkrat zne-be rdečih številk, predvsem pa si žele socialno varnost. Iščejo vse še možne notranje rezerve, zmanjšujejo število zaposlenih, varčujejo kjerkoli se da, tudi pri čistilih in papirju. Odprto imajo, edina blagovnica v Mariboru, tudi ob nedeljah od 8.00 do 11.00 ure. Plan prodaje dosegajo, tarejo jih le obratna sredstva. Z. G. Franc Molan novi podpredsednik SOZD Emona Franc Molan novi podpredsednik SOZD Emona S prvim junijem 1985 je prevzel dela in oprayila podpredsednika poslovodnega odbora za splošne in pravne zadeve Franc Molan. Delavski svet SOZD Emona ga je na predlog razpisne komisije in s soglasjem koordinacijskega odbora za kadrovske zadeve pri.občinski konferenci SZDL Ljubljana Moste - Polje imenoval na seji dne 28. maja 1985. Franc Molan je bil rojen leta 1935 v Krškem. Po končani gimnaziji v Krškem in učiteljišču v Celju je leta 1965 diplomiral na Fakulteti za politične vede v Ljubljani, leta 1977 pa je diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, kjer si je pridobil naziv dipl. sociolog kadrovske-organizacijske usmeritve. Od leta 1954 do 1960 leta je bil učitelj in ravnatelj osnovne šole v Slivnici pri Celju in Bučki na Dolergskem. Zatem je do leta 1963 profesionalno opravljal politične funkcije predsednika občinske konference socialistične zveze in sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistov v Sevnici, nato pa je bil do 1965 leta zaposlen pri Okrajnem odboru SZDL v Celju. Leta 1965 se je vrnil v Sevnico, kjer je do leta 1969 opravljal dolžnosti predsednika Občinske skupščine. Dolžnosti šefa kabineta pri Izvršnem biroju centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je opravljal od leta 1969 do 1973, zatem pa je bil do leta 1978 pomočnik republiškega sekretarja kadrovske zadeve pri RSN SR Slovenije. Od leta 1978 do 1979 je poklicno opravljal funkcijo predsednika medobčinskega sveta SZDL za ljubljansko regijo. Od 1 .junija 1979 je na predlog Gospodarske zbornice Slovenije prevzel dolžnosti namestnika generalnega sekretarja Gospodarske zbornice Jugoslavije, marca meseca 1981 pa je bil imenovan za sekretarja predsedstva Gospodarske zbornice Jugoslavije in je to delo opravljal do konca mandatne dobe - marca meseca 1985. Franc Molan je tudi aktiven družbenopolitični delavec. Član zveze komunistov je od leta 1956. V Beogradu je še vedno član komiteja in predsedstva ZKJ v organih in organizacijah federacije ZKJ v Gospodarski zbornici Jugoslavije. Štiri leta je član zveznega sveta za civilno zaščito, bogate izkušnje pa si je nabral ob delu v komisijah zveznega izvršnega sveta in pri Gospodarski zbornici Jugoslavije, kjer je sodeloval z gospodarskimi organizacijami DIREKTORJI V EMONI Andrej Rupnik ponovno direktor DO Emona Ribarstvo Andrej Rupnik, ki je krmilo naše delovne' organizacije Emona Ribarstvo prevzel v januarju 1981 leta, je bil ponovno imenovan za direktorja za nasledijo štiriletno mandatno dobo. Pred petinštiridesetimi leti je bil rojen v Stranjah pri Kamniku. Po končani os- novni .šoli in gimnaziji v Ljubljani se je odločil za študij na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1976 diplomiral kot veterinar. Po prvi zaposlitvi v Ljubljanskih mlekarnah se je na Zavodu za zdravstveno varstvo SR Slovenije izpolnjeval v živilski mikrobiologiji. Štiri leta je opravljal posle sanitarnega nato pa tri veterinarskega inšpektorja pri Inšpekcijskih službah mesta Ljubljane. Pri Emoni je že od leta 1978, ko se je najprej zaposlil kot vodja komerciale v delovni organizaciji Emona Ribarstvo, od 1. januarja 1981 leta pa je direktor te delovne organizacije. Kot je povedal Andrej Rupnik, bodo največ pozornosti posvetili doseganju načrtovane prodaje tako doma kot na tujem. Zanimiv, zaradi bližine, je italijanski trg kjer nameravajo prodajati predvsem sveže postrvi. Domači trg pa bodo oskrbovali s pestrejšo ponudbo v kateri ne bo manjkalo tudi kakovostnih morskih rib (bele ribe) kot tudi dimljenih - prekajenih postrvi, vakuumsko pakiranih z rokom trajanja do 14 dni v hladilniku. Da bodo na trgu prisotni ob vsakem času in glede na to, da je takojšen in hiter transport pri ribah nujnost, bodo v kratkem povečali tudi svoj transportni park. Razen povedanega bodo okrepili tudi svojo prodajno službo. EMONEC IMA IDEJO (INOVACIJE) Nagrade Janezu, Mihi in Martinu DOMŽALE, PŠATA, 3. junija - Kmetijci Emoninega domžalskega tozda so prebili led okoli inovacij in ima komisija za inovacije že kar dosti dela, ko obravnava predloge, ki jih delavci predlagajo, da bi bilo delo lažje in bolje narejeno, ali da bi se privarčevalo pri denarju. Kot je povedal Bojan Zajec iz enote na Pšati in član komisije za inovacije in izboljšave, so imeli malce dileme ob samem začetku kaj sodi v obseg del in opravil kaj pa naj se smatra za predlog izboljšav ali inovacijo. Po seminarju v Ljubljanskem hotelu Slon in pridobljenih izkušnjah pa sedaj o tem ni več nobenega dvoma. Alojz Štepec, predsednik komisije za inovacije, je pripomnil, da komisija v podrobnosti obravnava vse predloge in pobude, jih ovrednoti in tudi nagradi. Povedal je, da je prav v mehanični delavnici bilo na tem področju veliko storjenega, vendar pismenih predlogov komisiji niso poslali. Delavci v mehanični delavnici so prav v času pomanjkanja rezervnih delov pokazali veliko iznajdljivosti saj so reševali probleme, ki so bili praktično nerešljivi. Komisija namerava obravnavati tudi te izboljšave, dva predloga ima že podana, mnenja pa je, da jih bo kmalu še več. Janez Zor, elektrikar v domžalskem tozdu, je izdelal alarmno napravo, ki v molzišču na Pšati preprečuje izliv mleka iz zbiralnika. Naloga komisije je sedaj, da njegov predlog, ki je trajnejšega pomena ovrednoti in delavca nagradi. Janez Jeraj, iz enote v Vodicah, je predlagal izboljšavo trosilca za hlevski gnoj. Predlog je bil podan že lani, potrebno pa je bilo tekom leta ovrednotiti izboljšavo in napraviti izračun. Izračun na prihranku sta opravila Alojz Štepec in Izidor Bajec, ki je pokazal naslednjo sliko: - skupna količina hlev. gnoja na PG 15.500 t - za 11 0,28 ure 4.340 ur - prihranek na času 20 odstotkov 868 ur - prihranek vrednostno (868x208,50 din) 180.986,68 din - prihranek v materialu (verige zobniki...) 300.000,00 din Po pravilniku znaša stimulacija za 500.000,00 din 49.750.00 din. Za 480.000,00 din prejme torej delavec 47.760.00 dinarjev. Miha Grašič, delavec na farmi na Pšati je predlagal izboljšavo v elektro omarici na molzišču na Pšati in v porodnem hlevu. Izboljšava preprečuje vklapljanje električnih uporabnikov v konicah in jih usmerja v vklapljanje. Komisija je obe izboljšavi združila in delavca nagradila z 0,60 enote enostavnega dela kar znese 9.000,00 dinarjev. Tudi Martin Širec iz enote na Pšati ni hotel stati ob strani. Predlagal je izboljšavo jasli in lestev pri krmljenju v hlevih. Komisija ga je nagradila z 0,30 enote enostavnega dela kar znese 4.500.00 dinarjev. Vsem delavcem lahko le čestitamo, zgledi pa so vredni posnemanja. Dobro je vedno lahko še boljše. Z. G. INOVACIJE Ideje so dale uspeh Potrebe po kvalitetnejših ukrepih v poljedelstvu, sadjarstvu, vinogradništvu in krmljenju živine, so bile vzrok, da smo v E-KK Ptuj -TOZD Tehnoservis v zadnjih treh letih razvili in izdelali štiri traktorske priključke, ki jih že uporabljamo pri pridelovanju hrane v našem kombinatu. Ti priključki so: po-drahljač, trosilec apna in mineralnih gnojil, rotacijski kultivator in krmilna prikolica. V nadaljevanju nekaj besed o vsakem priključku: PODRAHLJAC Ko smo v E-KK Ptuj začeli z melioracijami vključevati v proizvodnjo tudi nekdaj zamočvirjena zemljišča, še posebej pa, ko smo vključili v kolobar sladkorno peso, smo opazili. da kljub dobri agrotehniki, ki smo jo vsako leto izboljševali, hektarski pridelki ne rastejo na njivah pa je vedno bolj zastajala voda, smo pred leti, tudi po dobrih izkušnjah drugih, začeli s podrahljava-njem. Ta ukrep je dal dobre proizvodne rezultate, zato je z leti zajel vedno večje površine in" je danes reden agromeliorativen in agrotehnični ukrep, posebej na njivah, kjer sejemo sladkorno peso in silažno koruzo. Ker na tržišču ni bilo dobrega podrahljača, smo v kombinatu, na pobudo poljedelcev, priključek izdelali sami. V sodelovanju poljedelcev praktikov in konstruktorjev v našem TOZD Tehnoservis, je nastal omenjen priključek. Zahteva sicer precejšnjo moč traktorja, to je 270 KM, vendar z njim dosežemo želje-no globino podrahlavanja, to je do 80 cm, velik delovni učinek in, kot rezultat tega, dobre hektarske pridelke. S tem ko podrahljavamo dosežemo boljšo zamenjavo plinov v tleh, boljše pronicanje vode v drenažne cevi, izboljšamo delovanje mikroorganizmov, omogočimo, posebno pri sladkorni pesi, pravilno oblikovanje korenov, zmanjšamo potrebno energijo pri oranju, razbijemo plazino in še bi lahko naštevali dobre strani tega ukrepa. TROSILEC APNA IN MINERALNIH GNOJIL Podrahljevanju običajno sledi apnenje. Trosilec smo izdelali za trošenje apna in mineralnih gnojil, čeprav ga predvsem uporabljamo za trošenje apna, Ima nosilnost 1600 kg apna kar ustreza povprečni potrebni količini apna na hektar. Sam princip delovanja je enostaven, natančen in učinkovit. O potrebi kalcija za življenje ne bi posebej pisal. Poljedelci v severovzhodni Sloveniji smo spoznali pozitivne strani tega hranila, ko se je začela pri nas uvajati sladkorna pesa. Z melioracijami pridobljena zamočvirjena tla so po naravi kisla in zato ker se kalcij letno odnaša z njiv s pridelkom in izpiranjem, redno apnimo njive pred setvijo sladkorne pese, skoraj redno tudi koruze in oljne ogrščice ter vsako drugo leto hmelja. Pri apnenju smo imeli večne težave, kako preprečiti odnašanje apna v zrak in kako ga enakomerno trositi. Oba problema smo rešili s tem trosilcem. S tem, da smo preprečili z načinom izmotavanja dvigovanje delcev apna, smo to opravilo tudi delavno olajšali. ROTACIJSKI KULTIVATOR Je traktorski priključek za osnovno obdelavo vinogradov, sadovnjakov in hmeljišč. Primeren je tudi za strniščno obdelavo njivskih površin in površin kjer so posejane rastline za podor, ker dobro zreže rastlinske ostanke ter jih premeša z zemljo do globine 30 cm. Izdelana je v ■ VESELO SREČANJE EMONK IN EMONCEV V DOLENJSKIH TOPLICAH Petsto upokojencev na Dolenjskem DOLENJSKE TOPLICE, 12. junija - »Upokojenski stan je najlepši stan, samo učna doba je predolga...« nam jo je zabrusila pod nos Štefka Štefanec, nekdanja sodelovka Emonine Zunanje trgovine ali današnjega Emona Commerce, tozd Globus, da ne bo pomote, ko smo se spopadali z odličnim golažem in vampi, ki so jih pripravili za to priložnost - kdo drug neki - kot naši dobri stari znanci Mizovci -upokojenci, seveda. »Pošteno smo morali gara-ti.akšna topla malica? Le kavo smo dobili, potem nas je pa doma čakal še en šiht!« je nadaljevala vedno Segava Štefka, ki ji zlepa kdo ne pride do konca. Dobro. Tam na jasi pri Dolenjskih Toplicah, ki so na zunaj zares kot bi jih človek iz škatlice vzel, se je na letošnjem izletu upokojencev Emone zbralo okoli 500 članov kluba, in sicer s Ptuja, iz Kopra, Novega mesta Brežic in Ljubljane. Skratka vsak tretji Emonin upokojenec je bil tokrat udeležen. Lepo, zakaj vsi so bili nad vse zadovoljni z vremenom, z odlično postrežbo, zabavnim programom in muziko En starček je živel, je vince rad pil - in pel. 6 E-informator ter plesom, še najbolj pa nad srečolovom, saj je v polno zadela vsaka tretja srečka, če ne celo vsaka poldruga srečka. Nagrade so bile lepe, praktične in privlačne; uporabne za takoj ali vsakodnevno rabo. Posebna pohvala nedvomno velja organizatorjem izleta in srečelova, ki so imeli polne roke dela, vendar so ga nadvse uspešno izpeljali do konca. »Da je v pokoju manj moških kot žensk,« kakor pravi navihana Štefka, »bo krivo to, da moški ne gredo v pokoj, ker morajo še zmeraj kar naredit, saj so njihove žene tiste, ki jih priganjajo, da postore, česar še niso...« Čeprav sta bila sicer okusna golaž in vampi malce pikantna, je pa potem vince bolj gladko teklo. »Kruh sem namočila v golaž, pa je bilo za oba dobro, zanj in zame,« je še pripomnila Štefka, ko se je namrdnila, češ »kdor ne pride, ga sploh ne pogrešam...« Nikakor ni znala odnehati, češ da jo je jezik zmeraj tepel po riti, predvsem v službi, ker ga nikdar ni znala »šparati«, no pa je vseeno dočakala najlepši ali upokojenski stan. »Če se to tudi zares na penzionu pozna, pa ni preveč dobro«, je rekla mimogrede. Predsednik kluba upokojencev Emone Ivan Pezdir, ki je nesporno duša našega upokojenskega življenja in gibanja, je mimogrede pripomnil, da so vampe in golaž res skuhali Mizovci, vendar kakor se je izrazil »proti plačilu«, ker je v MIZU novi direktor. Pivovarna Union je gratis prispevala 500 steklenic piva, kruh ali bombe-te je dal MM po tržni ceni Maksimarket, sladko vince pa Vipavska zadruga. Prevoz in kosilo v Rogu si je vsak upokojenec plačal sam, nagrade za srečelov pa so prispevali skoraj vsi tozdi in ozdi sozda Emone, ki je vse hvale in zahvale vredno. Pri nagradah so se posebej izkazali vedno gostoljubni Ptujčani, kaj vse niso pripeljali s seboj (!), le za gobelin, kot glavno nagrado v srečelovu do zaključka redakcije še nismo zvedeli, kdo ga je zadel. Škoda, da si upokojenci niso ogledali naše ribogojnice na Dvoru pri Žužemberku, kjer goje odlične postrvi. Pa kdaj drugič, so rekli vsi, ki so to zvedeli. E. I. dveh izvedbah, za širino obdelave 140 cm potrebuje moč traktorja 35 KM, za širino 170 cm pa nad 50 KM. Konstrukcija je takšna, da zahteva minimalno vzdrževanje. Posebej pomembno pri tem priključku je naslednje: • enakovredno nadomešča vsak podoben uvožen priključek • na 21. mednarodnem radgonskem sejmu smo dobili za ta priključek zlato plaketo za inovacijo MEŠALNO- KRMILNA PRIKOLICA Mešalna prikolica zato, ker z njo mešamo živinsko krmo, krmilna pa zato, ker omogoča razvoz te krme v pitališče. Odlikuje jo enostavna konstrukcija, enostaven, vendar tehnično neoporečen prenos moči tako na mešalni polž, kot na transporter. Enostavnost, hkrati pa tehnična dovršenost prikolice pa pogojujeta tudi enostavno vzdrževanje in ceneno popravilo, kar pa je direktno vezano na stroške, ki nastajajo pri izkoriščanju prikolice. Damjan Finžgar Nove brazde ■ LETOS NA PTUJU Republiško tekmovanje traktoristov Emoninemu Kmetijske- di E-KK Ptuj s prikaZd^. mu kombinatu Ptuj bo letos trosilca apna, rotaspe m P pripadla čast nosilca repu- drahljača, skratka, preas bliškega tekmovanja trakto- ljeni bodo traktorski P ristov, mladih zadružnikov ljučki, ki jih izdeluje tern in žena Slovenije. Tekmova- na organizacija KmetijsK & nje bo potekalo od 30. avgu- kombinata, Tehnoservis. sta do 1. septembra. Za poznavalce kmetu® n voriptnn 7animiVO OOr To bo že 29. republiško bo verjetno zanimivo oav tekmovanje traktoristov ter ranje brazde z večbrazdn^. plugom, kar delavci TOZD Kmet. ranje nrazae z vecui«-- ^ 13. tekmovanje mladih za- plugom, kar bodo PrlCr..v. družnikov in žena Slovenije, delavci TOZD Kmet. Dr Tekmovanje bo sestavljeno sko polje. rj. iz teoretičnega in praktične- Ob tekmovanju traki ,j ga dela. Teoretični del bodo stov pa bodo zadovoljni1 ^ opravili tekmovalci v Sred- ljubitelji ljudske tehnike, feritni nn Ptiiin hndn lnhkn snnznali pokazali tekmovalci na zem- zanimiv pa bo tudi pr1* ljišču KZ Lovrenc na Drav- raketnih modelov za obra skem polju. bo pred točo. . tg. Traktoristi pa ne bodo Zastavljeni program je zgolj tekmovali, saj bo ob rej dokaj širok in bo zaP tekmovanju še več spremlja- val mnogo organizacusK B jočih prireditev. Tako bo de- dela. Tega se v kornbm^ monstrirana poljedelska zavedajo, zato so se že pr> tehnika, prikazana bo meha- li pripravljati na tekrov nizacija proizvajalca Gore- nje, saj si ob tako pome nje-Muta, šolska zadruga ni prireditvi ne smejo P Cirkovce pa bo predstavila voščiti organizacijskih =P svoje delo. Spremljajoči del drsljajev. ^ tekmovanja bo popestril tu- F- Dol likvidacija TOZD Restavracija Cankarjev dom sprejel sanacijski odbor U- je 1985, zbor delavcev TOZD Sa L potrdil dne 15. 4., prav tako 6 potrdil delavski svet DO E1” j| hoteli 24. 4., istega dne Pa J? Izvršni svet Skupščine obe (Nadaljevanje » 4. strani) razhlajevanje, vodo, energijo dvigal, oskrbovanje dvigal, vratarsko službo, protipožarno varstvo itd. je proporcionalni delež, ki ga je plačevala TOZD izredno visok in za gostinsko dejavnost nesprejemljiv. Tako vidimo, da so v strukturi celotnega prihodka posamezni elementi predstavljali naslednje deleže: CELOTNI PRIHODEK 100% Nabavna vrednost osnovnega materiala 38% Skupni stroški KDIC 20% Amortizacija 10% Obveznosti iz dohodka in obresti 16% Osebni dohodki 33% Že samo ti elementi, brez ostalih stroškov, predstavljajo 117% celotnega prihodka in menimo, da nadalnji komentar niti ni potreben. Opozorili pa bi le na dejstvo, da je TOZD Restavracija Cankarjev dom v letu 1984 prvič uspela ustaviti izgubo na substanci in ustvariti sicer minimalen, vendar le dohodek. Tudi v letošnjem letu se trendi niso bistveno izboljšali in je TOZD ob tromesečju prikazala 4.793.000 din izgube, kar je dalo ob dejstvu, da ni več mogoče zagotoviti normalnih osebnih dohodkov, povod Odboru za spremljanje sanacije v tej temeljni organizaciji za sprejem sklepa o pobudi za pričetek postopka redne likvidacije. Osnovo za tak sklep je podal delavski svet SOZD Emona dne 13.. 2. 1985, ki je zahtval od sanacijskega odbora, da poda tako pobudo, če ugotovi, da se poslovni rezultati ne izboljšujejo. Tako je tak sklep Ljubljana Center podal občih skupščini predlog, da ^PrC1e^. odločbo o uvedbi postopka r ne likvidacije nad TOZD Ro vracija Cankarjev dom Ljubo, na. To-odločbo sta zbor, z° r krajevnih skupnosti in 7 združenega dela občine Ljubu,; na Center dne 30. 5. 1985 1 V času od sprejetja pobu<|e ^ TOZD poslovala še do 2o-1985, ko je restavracija PTePe:M la delovati, bife v preddveO. dvoran pa je prevzel TO/.L' Lv. ximarket. Delavci so bili vgLp nem vsi prerazporejeni v TLi Grand hotel Union in TOZD ^ tel Slon, šest delavcev pa J® »a imenovanja likvidacijsk upravitelja še ostalo v TOZD; Menimo, da ti podatki sami sebi dovolj jasno odgovarjaj0 (e niz vprašarj o likvidaciji ^ emonske temeljne organiz®j"0 in da smo uspeli vsaj @entf in S odgovoriti tudi to, kaj je strani DO Emona.hoteli st°J nega za sanacijo stanja. Na vPjIv šarja zakaj je sploh prišlo d° r. vestieje v restavracijo Cah® jev dom in zakaj je bila i zv„VnO tako, kot je bila, mi ne m°re odgovoriti. ,a $ Naj na koncu poudarimo. g polno odgovornostjo smatra likvidacijo TOZD Restavrac«. Cankarjev dom v funkciji °° sa do družbenih sredstev m nazadnje socialne varnosti za p slenih. , . „„«7 Janlslav Veho Nekaj o varčevanju in o obrestih Delavci EMONE varčujemo l™11}! hranilni službi od leta i,l , ko so s tem začeli v dalL I" OHRANI. Od 1972. hant k° s„mo ustanovili Interno si.,,0 EMONA, deluje hranilna v hjenem sestavu. DnHi!^Stva' ki j*h zberemo na £ g! var?evatxja, se aporab-zdn,tSkupai s sredstvi, ki jih ^™ZHjejo organizacije v SOZD, Dl0g' *° j® dinarske depozite, 12 m Vezani nad 3 mesece, nad »brei eccv ah nad 24 mesecev, itnt , M interna banka enako ^ temeljne banke. nje v6 21. maja 1985 je bilo sta-temi i?nhn‘h vlog delavcev v in-oanki takole (v din): vloge na vpogled 148.109.352,00 vezane vloge nad 3 mesece 59.509.130.00 ~ Vezane nad 12 mesecev 12.848.477.00 ' vezane nad 24 mesecev 1.191.000,00 Skupaj torej din 221.657.959.00. V mesecu maju se je povečala skupna vrednost vlog, vezanih nad 3 mesece za din 8.817.000,00, vrednost vlog na vpogled pa le za din 2.402.105.00. Očitno, je, da nas bistvene razlike v obrestnih merah navajajo h kvalitetnejšim oblikam varčevanja, saj je že več kot eno tretjino vlog v interni banki vezanih. Ob tem pa si vsaj pri vlogah, ki jih vežemo nad 3 do 12 mesecev, pri katerih se uveljavlja diskont za predčasno izplačilo obresti, nismo vselej na jasnem, kako nam obračunavajo obresti. Zato bi rad v nadaljevanju pojasnil nekatere zadeve v zvezi z obračunavanjem obresti za vezane vloge. Kaj je diskont in zakaj se obresti pri vlogah, ki so vezane nad 3 do 12 mesecev diskonti rajo? Pri poslovanju bank s hranilnimi vlogami velja pravilo, da se obresti obračunavajo in izplačujejo letno. Obrestna mera, ki je določena za posamezno vrsto vloge, je letna obrestna mera. Vemo, da se za vpogledne vloge obračunavajo obresti enkrat letno (v januarju za preteklo leto) in vpišejo v hranilno knjižico. Za vloge, ki jih vežemo nad 3 do 12 mesecev pa sklepamo posebno pogodbo, po kateri se obresti obračunajo in izplačajo skupaj z zneskom vezane vloge na dan ko poteče vezava. Vendar se tudi za tovrstne vloge določajo obrestne mere po letni stopnji. Trenutna obrestna mera za vloge, vezane nad 3 mesece znaša 67%. Če varčevalec veže 100 dinarjev za 3 mesece (in en dan) bi bil torej po letnem obračunu upravičen do obresti v znesku 16,75 din. Ker pa prejme obresti takoj in ne šele po letnem obračunu, se letna obrestna mera zmanjša sorazmerno času, kolikor je obresti glede na dobo 12 mesecev prej prejel, tako da na primer pri trimesečni vezavi znaša 54,7143%. Po tej obrestni meri prejme varčevalec za 100 din vloge, vezane na 3 mesecev din 13,67 obresti. Tisti, ki bi pri 67% obrestni meri in tromesečni vezavi prejete obresti (16,75 din na 100 din vloge) skupaj z dosedanjo vlogo takoj spet vezal na 3 mesece, bi v štirih takih zaporednih vezavah (torej v 12 mesecih) prejel za obresti 85,79 dinarjev, kar je precej več od obresti, ki bi jih prejel, če bi začetnih 100 dinaijev vezal na 12 mesecev, ker bi pri veljavni obrestni mer 69% za tako vezavo dosegel le 69 dinaijev obresti. S popravkom letne obrestne mere (67%) zaradi diskonta na 54,7143% letno pa lahko varčevalec z opisano štirikrato vezavo doseže v 12 mesecih skupaj ravno 67 dinaijev obresti, to je toliko kot znaša letna obrestna mera za vloge, vezane nad 3 mesece. Obrestna mera z upoštevanjem diskonta se določa za vsak posamezni mesec vezave od 3 do 11 mesecev. Varčevalec, ki ne more vezati sredstev nad 12 ali nad 24 mesecev, se zato lahko odloči za vezavo na toliko mesecev v obdobju nad 3 do 12 mesecev, kolikor pač zmore. Ponavljanje vezave s povečanjem prve vloge za obresti, ki jih je prejel na podlagi prve vezave, mu namreč zaradi diskonta ne omogoča nobenih višjih učinkov. Pri vezavah nad 12 mesecev se letna obrestna mera znižuje za diskont le, če varčevalec želi, da se mu obresti obračunavajo in izplačujejo mesečno, tromeseč-no ali polletno. Od 1. juljja do 30. septembra 1985. bodo veljale v državi za vezane vloge tele obrestne mere: - za vloge, vezane nad 3 mesece 70% letno - za vloge vezane nad 12 mesecev 72% letno - za vloge vezane nad 24 mesecev 73% letno Glede na čas vezave v obdobju nad 3 do 12 mesecev, bodo v tem času veljale tele za diskont znižane obrestne mere. pri vezavi obrest- znesek obre-na mera sti od 100 (v %) nad 3 mes. 56,7433 nad 4 mesece 58,0450 nad 5 mesecev 59,3861 nad 6 mesecev 60,7681 nad 7 mesecev 62,1923 nad 8 mesecev 63,6603 nad 9 mesecev 65,1719 nad 10 mesecev 66,7334 nad 11 mesecev 68,3417 din vloge (v din) 14,18 19,35 24,74 30,38 36,28 42,44 48,88 55,61 62,65 Nagradni E-magični liki L A B 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 i 2 3 3 4 E 4 5 fr™ I 2 3 4 ' 5~1 I2 j f I — C |4 1 D 1 2 3 4 I5 I T'l 2 3 4 5 Z 2 3~ 3 4 4 5 f 5 ^°doravno in navpičnb: jadrat A rijjj' Velika SOZD v Slove- VoL^e glavnega in odgo-itu, cga urednika E-Infor-3t0fja, k ' Serofon, veliko glasbilo, ^hi * P13 tudi Dom Ivana . kazja v Ljubljani §" Mlet ptic ali letal, k' tuJe žensko ime. kvadrat B 2' °kusna morska riba, 3' ?Pletkar, nergač, ta) °kri, tudi pleme Lezgi-4 pa Kavkazu, V** napovedovavca, tije 0 Jockeja koprske televi- Seveda je treba vedeti, da se ob vsakokratni spremembi obrestnih mer za vezane vloge v državi spremenijo tudi obrestne mere za varčevalce, ki ob spremembi že varčujejo z vezanimi vlogami. Ker se obresti, upoštevajoč vse spremembe med vezavo, izračunavajo prek računalnika, se varčevalcem v Emoni ni bati, da izračun kljub zapletenosti ne bi bil pravilen. Naj na zaključku odgovorim še na vprašanje, ki ga je eden izmed delavcev EMONE naslovil na delavski svet SOZD za interno banko: »Zakaj naša interna banka obrestuje svojim varčevalcem vloge na vpogled po 10%, med tem ko Mercator svojim varčevalcem obrestuje vloge na vpogled po 25% ?« Glede višine obrestne mere za vpogledne vloge upoštevamo tako kot za ostale vrste hranilnih vlog tiste obrestne mere, ki vsakokrat veljajo v državi. Na obrestno mero 7,5% za vpogled-■ ne vloge dodajamo 2,5% iz razlogov, ki so omenjeni v prvem delu tega članka. Ne glede na ustreznost veljavne obrestne mere za vpogledne vloge, je ta določena v skladu z veljavnim družbenim stališčem glede cene sredstev na vpogled. Vendar pa imajo sredstva, ki jih zbiramo z varčevanjem delavcev pri interni banki, poseben pomen z vidika zagotavljanja možnosti za normalno izpolnjevanje finančnih obveznosti temeljnih in delovnih organizacij v EMONI. V tem smislu imajo naši prihranki enak pomen kot sredstva, ki jih združujejo, v interni banki naše temeljne in delovne organizacije. Na podlagi take ocene je z izhodišči skupne finančne politike SOZD EMONA, ki jih je sprejel delavski svet SOZD 26. 12. 1984. predvideno, . da bomo v letu 1985 dopolnili samoupravni sporazum o združitvi v interno banko. Po tej dopolnitvi se bo skupni dohodek, ki se doseže v interni banki, razporejal na članice interne banke in na tiste njihove delavce, ki prejemajo osebni dohodek na hranilno knjižico interne banke v sorazmerju s sredstvi, ki jih bodo združevale pri interesni banki njene članice, povečanimi za povprečno vrednost hranilnih vlog njihovih delavcev. Del skupnega dohodka, ki bo po tej delitvi pripadal varčevalcem -delavcem posamezne članice, bo tem varčevalcem izplačan v obliki dodatnih obresti za leto, za katero bomo razporejali skupni dohodek. Na ta način bodo naše hranilne vloge, tudi tiste na vpogled, dobile ceno, ki bo imela svojo osnovo v pomenu sredstev, iz teh vlog za gospodarjenje v EMONI in za uresničevanje njenih planskih nalog in ciljev. Mitja SVETELJ V spomin Ludviku Rudolfu Na ljubljanskih Žalah smo se v ponedeljek 10. junija Številni Emonci zadnjič poslovili od nenadno preminulega sodelavca, 42 letnega Ludvika Rudolfa. Po izučitvi za prodajalca leta 1961 je takoj nastopil delo pri Emoni, kateri je ostal zvest vse do svoje smrti, oziroma skoraj 25 let. Njegova ie prislovična skromnost, delavnost in velik smisel za organizacijo delaje kmalu prišel do veljave. Od prodajalca je hitro napredoval do poslovodje marketa na Prulato, da bi leta 1973 postal vodja iivilske etaže v naši največji blagovnici Trgovski hiši Mazimarket. Po sedemletnem vodenju etaže je postal pomočnik direktorja. Veljal je za preudarnega, natančnega ih sistematičnega delavca. Pri sodelavcih v TOZD in DO Emona Merkurje bil zelo priljubljen in spoštovan. Nekaj dni pred smrtjo je bil ponovno izbran za pomočnika direktorja. Ob svojem delu je imel še celo vrsto odgovornih funkcij, ki jih je izvrševal z vso odgovornostjo in uspešnostjo. Samo nekaj ur pred smrtjo je uspešno vodil na tekmovanju ekipo Civilne zaščite TOZD. Med ostalimi zadolžitvami naj omenimo uspešno delo v izvršilnem odboru delavskega sveta SOZD Emona. Izgubili smo resnično plemenitega sočloveka in dobrega delavca in prijatelja. P. Groznik Nagradni kviz: »Poznaš NOB?« Pravilna rešitev: 1. - c., b., a; 2. - 3.; 3. - Bogomir Magajna; 4. - 1. 9. 1939, Poljska, 15. 5. 1945, Poljane; 5. - Skala, Stane, Vitez, Tomaž, Peter, Maks, Daki, Vojko, Bevc, Kajuh, Črne, Luka; 6. - 2.; 7. - 2.; 8. - 2; 9. - Dušan Kveder Tomaž ; 10. -2. Žreb je bil naklonjen naslednjim reševalcem, ki prejmejo: 1. nagrado - vikend polpenzion v Termah v Čatežu za 2 osebi: Metoda Sotlar, DO Blagovni center, tozd Transport; 2. nagrdo - 1 kg svežih postrvi, prispevek DO E Ribarstvo: Justina Grm, DS Poslovna stavba, Šmartinska 130; 3. nagrado - keramični vrč v obliki petelina, izdelan v Šentjerneju, prispevek DO E-Dolenjka: Vitomir Dekleva, E-Ilirlja, Ilirska Bistrica ; 4. nagrado - praktična nagrada v vrednosti 500 din, prispevek DO E-Posavje, Brežice: Ana Valenčič, Emona Ilirija, Kava bar, Ilirska Bistrica; 5. nagrado - karton ptujskih vin, 12 steklenic, prispevek DO Blagovni center: Vinko Zupančič, DO Blagovni center, tozd Transport; 6. nagrado - 2 kompleta ptujskih vin, 3 steklenice v vsakem, prispevek DO E-Kmetyski kombinat Ptuj: Vida Certalič, tozd Maximarket; 7. nagrado - darilni bon za nakup v trgovinah E-Merkuija iz Ljubljane, v vrednosti 2.000 din: Malči Kavčič, Supermarket, Ljubljana; 8. nagrado - gostinska usluga v enem izmed lokalov E-Jestvine, Koper, do vrednosti 2.000 din: Darij Cetin, E-Ilirija, Ilirska Bistrica: 9. nagrado - praktična nagrada v vrednosti 500 din, prispevek DO E-Posavje iz Brežic: Jožica Rajačič, tozdf Maximarket, obračunska služba; 10. nagrado - 10 kg krmil za kure nesnice, prispevek tozd TMK Ljubljana : Marica Pašku-lin, Supermarket Ljubljana; 11. nagrado - Braunemon, izdelek DO Agroemona iz Domžal: Nada Šinkovec, Supermarket, Ljubljana; 12. nagrado - 6 različnih konzerv, prispevek DO MIZ Zalog: Metoda Berčič, DS SOZD Emona, Šmartinska 130. Čestitamo! Nagradni E-kviz: »Poznamo Emono?« 5. grški pesnik (620 let pr. n. š.). kvadrat C 1. ime živali, ki jih ima tudi Emona na farmi na Pšati, 2. elektronska naprava, 3. reka v Italiji (tuja pisava), 4. železniški voz, 5. borišče v cirkusu, tudi prostor za bikoborbe, kvadrat D 1. tepec, teleban,. 2. izbrana družba, 3. slab pesnik, 4. pokojni burmanski politik, generalni sekretar OZN, 5. italijanski slikar (An-drea del), firenški mojstef visoke renesanse. kvadrat E 1. sivkasti izloček kitov glavačev, surovina za parfume, 2. del puške, 3. skrb, 4. priimek sedanjega predsednika ZDA, 5. sredozemska trajna zelika. Rešitve nagradnih E-ma-gičnih likov pošljite v zaprti kuverti na naslov uredništva E-Informatona - 61000 Ljubljana, Šmartinska c. 130. Na kuverto napišite pripis: »Nagradni E-magični liki«. Pri reševanju vam želimo obilo ugankarskega užitka. Uredništvo Kot smo že v zadnji številki E-Informatoija zapisali, so tokrat delovne organizacije Emone pripravile zares lepe nagrade za reševalce naših kvizov. S podaljšanim rokom za pošiljanje pravilnih rešitev je na naslov uredništva prispelo kar lepo število pravilnih rešitev. Upamo, da vam pravilni odgovori niso delali preveč preglavic, veljalo se je potruditi. Poglejmo, torej kakšna je pravilna rešitev in kdo so srečni dobitniki. Pravilna rešitev: 1. - 2., 2. - 2., 3. - 3., 4. - 1., 5. - 3., 6. - 2., 7. - 2., 8. - 2., 9. - 2., 10. - 3., 11. - 3., 12. - 1. Nagrade: Izžrebani so bili in prejmejo: 1. nagrado - odojka, ki ga je prispevala DO Agroemona, tozd Prašičereja Ihan: Jote Dimc, DS Poslovna stavba, Šmartinska 130; 2. nagrado - tridnevni penzion za 2 osebi v turističnem naselju Morenia, prispevek DO Hoteli Jadran Kardeljevo: Marija Likovič, tozd Maximarket; 3. nagrado - enodnevni izlet z avtobusom za 2 osebi po progra- mu E-Globtoura: Nataša Terčelj- tozd Maximarket, trgovina Emonka; 4. nagrado - vikend polpenzion za 2 osebi v Hotelih Bernardin: Boža Srimšek - Delovna skupnost SOZD Emona, Šmartinska 130; 5. nagrado - 30 kg ječmena, prispevek DO Agroemona Domžale: Minka Zupančič, Supermarket, Ljubljana; 6. nagrado - 10 kg krmil za kure nesnice, prispevek TMK Ljubljana: Olga Trojar, Maxi-market, Ljubljana; 7. nagrado - praktično nagrado v vrednosti 500 din, prispevek DO E-Posavje, Brežice: Marija Adanlč, E-market, Savsko naselje; 8. nagrado - 1 kg prekajenih postrvi, prispevek DO Ribarstvo: Tončka. Eijavšek, Terme Čatež; 9. nagrado - kamp postelja, prispevek DO E-Commerce; Roman Ducman - Terme Čatež; 10. nagrado - figura kurenta s Ptujskega polja, prispevek DO E-Merkur: Miki Cirikovič.E- market, Savsko naselje. Čestitamo! ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem Emonkam in Emoncem za vso izkazano pomoč in izrečena sožalja ob smrti moje žene Marte. Hvala vsem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani in mi izrekli besede tolažbe. Miha Mihelčič ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža in dobrega očeta Hermana Verča, se iskreno zahvaljujemo sodelavcem Emone tozda Maloprodaje v Ljubljani za izraženo sožalje in denarno pomoč; delovnemu kolektivu marketa v Sežani za izraženo sožalje, darovano cvetje, venec in spremstvo na njegovi poslednji poti. Posebej hvala tovarišu Lahu in družini Gombačevi. Žalujoča žena Marija, sin Herman in hčerka Suzana ZAHVALA Ob smrti moje mame ŠTAJNAR ANICE se iskreno zah valj njem vsem sodelavcem iz Emone Blagovnega centra TOZD Transport za izrečena sožalja in podarjeni venec. Štajnar Anton ■ REFERENDUMI Union: drugič da LJUBLJANA, 27. maja - Na ponovljenem referendumu, in sicer za sprejetje samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, seje izmed 258 volilnih upravičencev v hotelu Union odločilo ZA 143 volil-cev, proti 75, štiri glasovnice so bile neveljavne, ostali niso volili (36). ■ RIBARSTVO LETNO VZGOJI 250 TON RIB Očiščene, zamrznjene in prekajene postrvi ■ OBISKUJEMO EMONINE HOTELE Celje: klub Evropa LJUBLJANA, 13. junija -V Dragomlju pri Domžalah bo vsak čas nared nov obrat za čiščenje, zamrzovanje in prekajevanje postrvi (pri ribogojnici za razplod). Gre za poskusno obratovanje, medtem ko n^j bi jeseni steklo s polno načrtovano zmogljivostjo, pravi Andrej Rupnik, direktor Emona Ribar-stvo. Gre za naložbo 600 S milijonov dinaijev, načrt pa predvideva do konca letošnjega leta 30 ton zamrznjenih in očiščenih postrvi ter 3 do 4 tone prekajenih. Pred nami je bolj ali manj nova ponudba na trgu, ki zna biti ugodno sprejeta. Emonino Ribarstvo letno d uje na trg 250 ton svežih postrvi, in sicer v svojih ribogojnicah na Dvoru pri Žužemberku (200 ton), Dragomlju iri Ilirski Bistrici (10 ton). Nekuj malega postrvi ali okoli 10 ton jih tudi izvozijo v Avstrijo. Žabe in polže (70 ton letno) izvažajo v Francijo, Grčijo in Italijo. Kar zadeva žabe, imajo hudo konkurenco pri Turkih in Albancih, ki gredo pod ceno. Izvoz predvideva 4 S milijarde din konvertibilnega zaslužka, kar naj bi bilo nekaj več, kot Ribarstvo potrebuje deviz za lastne potrebe (močna krmila). Zdaj so nekoliko spremenili tehnologijo hranjenja postrvi (plava morska riba in konkviskat), s čimer so prepolovili uvoz hrane. Mladice za svoje potrebe vzgajajo v Dragomlju, nekaj jih še kupujejo, vendar računajo, da jih bodo v naslednjih dveh letih sami vzgojili dovolj za lastne potrebe. In: »Ribe so prvič postale cenejše kot meso,« pravi Andrej Rupnik. E. I. CELJE, 31. maja - »Naš osnovni problem je problematično polnjenje hotela, medtem ko gostinski del vodimo dobro. Gostinski del je edini pozitiven med našimi hoteli,« pravi Jože Vrbančič direktor celjskega hotela Evropa, ki ima 180 postelj in je po njegovem mnenju glede na preveliko ponudbo postelj za goste v Celju po tej plati predimenzioniran in zato gospodarsko problematičen. »Pred leti je Celje letno ustvarilo okoli 75.000 prenočitev, zdaj jih komaj (60.000, čeprav se je medtem ponudba postelj povečala: za skoraj 500 postelj: Evropa za 140, Turška mačka za 50, Rubin za 100, Šentjur za 30, oba motela za 40 postelj, hkrati pa grade nove še v Laškem in Slovenskih Konjicah,« meni Jože Vrbančič. Kar zadeva ponudbo in prodajo, se Evropa trudi, da bi pridobila za sebe čimveč celjskih poslovnih gostov. Kako? Ena izmed oblik so tako imenovne klubske karte z 10% popustom za spanje in gostinske storitve. Skratka gre za Evropa-klub, idejo, ki jo Emonini hoteli še niso realizirali, ni pa seveda v po-slovno-hotelskem svetu nič novega. Prvih 200 kartic Evropa-klub je razdeljenih med stalne goste. Te kartice dobivajo tudi poslovni partnerji celjskega združenega dela, ki stalno hodijo v Evropo. Na ta način skuša Evropa doseči, da bi se v njej zbirali vsi pomembnejši poslovni ljudje in predstavniki na te- denskem srečanju na »integralnem« bifeju. Evropa pozna še specializirano ponudbo za športnike: iz arabskih in skandinavskih dežel, pri čemer poudarjajo, da je njihova glavna sezona zgodnja in pozna jesen, ko ima Celje vrsto pomembnih gospodarskih, športnih in kulturnih prireditev. Kar zadeva križno povezavo prodaje in ponudbe Emo-ninih hotelov (veriga), se kaže določen napredek, vendar je tu še zmeraj večji interes agencij, kot posameznih hotelov, toda premika se. Sodelovanje Bernardin: Evropa, Bernardin: Slavija in tako dalje je seveda tista perspektiva, ki nuj bi preprečila, da bi gostje po 'novi mariborski hitri cesti prehitro »odtekli« drugam, kot se je to primerilo celjskim »Evropejcem«. Poleg domiselnih produj-nih akcij, kot so raznovrstni kulinarični meseci (deset letno) skuša Evropa doseči svojo zeleno vejo tudi tako, da prilagaja število delavcev prometu in se ukvarja z zimsko ponudbo za goste iz tujine. Ždui je bila na vrsti jagnjetina, potem se vrste madžarska kuhinja, prekmurska, somborska, italijanska itd. Skratka, navkljub objek-tivnimin morda tudi subjektivnim težavam, se celjska Evropa vendarle na vse pre-tege trudi, da bi se izvila iz nekakšne tujsko-prometne izolacije, ki je bila spričo lokalne politike v zadnjih letih prisotna v raznovrstnih oblikah - na krajevno značilen način. E-inf. ■ OBISKI: Kenijska delegacija Ob obisku Kenijske državne delegacije v Jugoslaviji, v začetku tega meseca, so SOZD Emona obiskali predstavniki njihove farmacevtske industrije in kmetijstva. V pogovorih, ki jih je s strani slovenskih gospodarskih organizacij vodil predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona Borut Žnuderl, so najprej ocenili dosedanje sodelovanje ter govorili o možnostih v prihodnje. Tu smo jim ponudili predvsem tehnologijo na področju proizvodnje in pridelave hrane in zastopanje naših podjetij pri prodaji reprodukcijskega materiala za kmetijstvo. Interameriška banka V pogovorih, ki smo jih imeli s predstavnikom Interameriške banke, gospodom Mc Donaldom, so predstavniki Interne banke in DO Emona Inženiring predstavili naše denarno poslovanje in posle, ki jih ta organizacija opravlja v tujini. V prihodnje bi lahko sodelovali pri izdelavah različnih študij. Podobna dela - pri razvoju mlekarstva namreč trenutno opravljajo delavci Emona Inženiringa in drugih slovenskih inštitucij že v Gvajani. Brazilski kmelijci V ponedeljek, 17. junija nas je obiskala brazilska kmetijska delega- cija iz dežele Parana. V pogovorih so predstavniki Emona Inženiringa in Emona Commerce poudarili, da v poslih še vedno prednjači izvoz brazilskega blaga pred uvozom našega. Možnosti: izvoz tehnologije Emona Inženiringa in uvoz blaga v okviru Emona Commerce. Tu bi bil zanimiv predvsem uvoz soje, ki ga zdaj v glavnem opravljamo z ZDA. ADELA AČKUN ■ UTRINKI Z RAZSTAVE V EMONI Lepota in skladnost nenavadnih oblik Pravilni rezultati zato objavljamo popravek rezultatov: STRELJANJE ŽENSKE - posamezno Krogi 1. Strašek AGROEMONA 162 2. Jurjevič MERKUR Ljubljana 159 3. Lešnik KK Ptuj . 158 4. Pertot BLAGOVNI CENTER 151 5. Majnarič BLAGOVNI CENTER 151 6. Kavčevič KK Ptuj 150 7. Ugrin JESTVINA 149 8. Bertok JESTVINA 143 9. Milič ANGROPROMET 140 10. Filipovič STRELJANJE ŽENSKE ANGROPROMET - EKIPNO Krogi 140 ŠIE-točke 1. KK PTUJ 2. BLAGOVNI 443 19 CENTER 430 15 3. MERKUR Ljubljana 429 12 4. JESTVINA 423 10 5. ERC 375 9 6. ANGROPROMET 371 8 7. AGROEMONA 361 7 8. POSAVJE 314 6 9. COMMERCE 10. POSLOVNA 279 5 STAVBA 270 4 11. DOLENJKA 256 3 12. GLOBTOUR 216 2 13. E HOTELI 180 1 LJUBLJANA, 23. maja -Na drugi letošnji razstavi v preddverju poslovne stavbe Emone, ki bo odprta mesec dni, razstavlja nekaj svojih grafik akademski slikar Jože Ciuha. Ko je končal šolanje na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, je nadaljeval študij pri prof. Pengovu v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v številnih evropskih državah in v Sovjetski zvezi. Potovanja v Makedonijo, nemara bi celo rekli, da so bila odločilnega pomena, so mu vzbudila zanimanje za Bizanc in Orient nasploh. Veliko je potoval in na potovanjih seje seznanil z budistično umetnostjo in filozofijo, indijanskimi civilizacijami Južne Amerike in Mehike. Ob Ciuhovih grafikah zaznavamo lepoto ikon in mik odmaknjenih civilizacij Azije in Južne Amerike. V nenavadnih kombinacijah figur, rok, geometričnih oblik, pergamentov ne zaznavamo le lepote in skladnosti celote. V tem spletu oblik je človek, majhen in ranljiv z večnim hrepenenjem, da bi premagal sile narave in predvsem samega sebe. Častihlepje, razum, občutljivost in krhkost so prvine, ki določijo Ciuhovega človeka vpetega med željami in zmožnostmi. Šestdesetletni slikar, ki je do sedij imel več kot sto samostojnih razstav na različnih koncih sveta, od Rangu-na, Stockholma, Amsterdama, večjih mest v ZDA, do tistih v domačih krajih, je hkrati dobitnik več kot dvajset pomembnih domačih in mednarodnih priznanj. EKIPNA UVRSTITEV ŽENSKE 1. E KK PTUJ 2. MERKUR Ljubljana 3. BLAGOVNI CENTER 4. E COMMERCE 5. JESTVINA Koper 6. E HOTELI 7. E GLOBTOUR 9. POSAVJE Brežice 10. POSLOVNA STAVBA 11. AGROEMONA 12. DOLENJKA 13. ANGROPROMET Čuprija 14. MERKUR Ptuj KONČNI VRSTNI RED 1 IZV PTTT T 2. BLAGOVNI CENTER 3. MERKUR Ljublana - 4. E HOTELI 5. JESTVINA 6. POSAVJE Brežice 7. E COMMERCE 8. ANGROPROMET Čuprija 9. ERC 10. GLOBTOUR 11. DOLENJKA 12. POSLOVNA STAVBA 13. AGROEMONA 14. MESNA INDUSTRIJA 15. MERKUR Ptuj 16. ILIRIJA 17. HOTELI JADRAN 68 64 55 53 48 44 30 23 22 16 16 15 14 7 174 173 149 134 89 88 83 59 54 52 52 47 47 46 40 37 29 Odbor za šport in rekreacijo ■ VELENJSKA TRŽNICA IMA IZGUBO Streha je kriva TITOV O VELENJE, 1. junija — »Prvo četrtletje je prineslo izgubo, ker smo morali za 600 S milijonov din obnoviti deset let staro streho, ki je puščala na vseh koncih,« pravi Mojca Skralovnik, vodja Tržnice (KK Ptuj). Izgube je za 97 S milijonov din. Res je tudi, da je promet občutno padel, ker v novih stanovanjskih soseskah grade nove prodajalne. Dela je veliko, delavoljnosti tudi. Tržnica bo vsak čas dobila novega direktorja Franca Vouka, ki pride iz velenjske Ere. Mojca Skralovnik je prepričana, da bodo najlažje »gplavaUs«lBJwube, ki jo je bolj kot ne zakrivila streha, z zmanjševanjem stroškov, izbiro najboljših dobaviteljev, boljšim delom. Prodajati bi morali še kaj drugega, ne samo živila! Čeprav so si lani povečali OD za 74%, so še zmeraj na zadnjem mestu v okviru KK Ptuj. Celotni prihodek so letos povečali za 26%, porabljena sredstva za 27%, dohodek je 12% večji, obveznosti pa za 40%, medtem ko je čisti dohodek narastel le za 2%. Medsebojni odnosi so dobri tako z Blagovnim centrom kot Merkurjem. In cvetka: »Kavo smo morali plačati naprej (ob krizi), potem je pa nismo dobili. To je minilo. Zdaj jo dobivamo,« pravi Mojca. Tržnica Velenje zaposluje 36 delavk in delavcev, izmed katerih so po trije povprečno na porodniškem dopustu in jih zato nadomeščajo. Ob polletju ne sme biti več izgube, pravijo. In: občino bi morali prepričati, naj pokrije odprti del tržnice. Velenjčani so s ponudbo tržnice več ko zadovoljni: sveže morske in sladkovodne ribe, školjke, meso, živila in dobra restavracija. E. I. ■ SODELOVANJE: BELORUSIJA IN SLOVENIJA Blagovna menjava s Sovjetsko zvezo luu uuudnrin, junija »Del blaga izvažamo v Sovjetsko zvezo predvsem v okviru rednih blagovnih list, glavni posel po vrednosti pa uresničujemo med Sojuzko-opvnestorg in Emono,« pravi Branko Bregar, svetovalec DO Emona Čommerce in nosilec blagovne menjave v SZ. Lani je tako Emona realizirala za okoli 25 milijonov (klirinških dolarjev) izvoza in uvoza, letos pa je že zaključila obojestransko menjavo v vrednosti 28 milijonov klirinških dolarjev. Iz SZ uvažamo prehrambeno blago, energetske surovine, repromateriale in blago za široko potrošnjo (orehe, med, ribe, lešnike, krompirjev in koruzni škrob, gorčično seme, odpadni papir, plastiko, antracit, brikete in naftne derivate. Izvažamo pa: trikotažo, konfekcijo, mesne konzerve, juhe, bonboniere, tapete ipd. Tudi med Slovenijo in Belorusijo se ugodno razvija medsebojna blagovna menjava, saj se bo letos povečala za 30%, že zaključeni posli pa dosegajo 5,5 milijona klirinških dolarjev. Po dogovorih sodeč lahko pričakujemo še občutno povečanje menjave, v kar se vključuje tudi naša DO Emona Inženiring. Prizadevamo si, da vsako leto razširimo listo artiklov, ker s klasičnim blagom ni mogoče doseči več kot dosedanjo menjavo. Med letošnje novosti sodijo antracit, odpadna plastika in olive. Poskušamo tudi z gobami. Dobro sodelujeta tudi vel* blagovnica iz beloruske# Minska in naš ljubljansK1 Maksimarket: izmenjava k*1' hi ni - beloruske in slovel ske - z blagovno razstavo letošnjem decembru, ki bo Minsku. Posel je za Emono zelo 1* nimiv, vendar ne brez pr^ blemov, kot so dejstvo, daj* E-Commerce pri reševanr teh problemov prepuščen* sama sebi. In: visoke cene' kvaliteta. Pomoč ntg bi nu' dila Blagovni center in W loprodaia. E.1 m V7 informator glasilo delavcev sozd emona l/ublian8 Izhaja enkrat mesečno ' Glavni In odgovorni urednik Miran Blaha. Uredniški odbor: Dušan Bračun, Ferdo ■ Cigale, Mira Boalč, Pavel Groznik, Jure Križnar, Marjan Pirc, Mihaela Plšek, Tatjana Slabajna, Mira Težak. Janez Zagmajeter. Uredništvo: 61000 Ljubljana, Šmar-tlnska cesta 130, tel. 441-844. Tlak ČOP »Delo«, Ljubljana - naklada 13.500 Izvodov. Oproščeno temeljneg« prometnega davka od prometa proizvodov.