108. številka. Ljubljana, nedeljo 11. maja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzttmši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeinan, za avatro-ogerake dežele sa celo leto 16 gold., za pol ieta 8 gold., sa četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na doai za colo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr.. za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za goapode Učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri* atopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat m 4 kr. če bo tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat ae plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U redniitvo je v LJubljani na celovški cesti v Tavčarjevi bili „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Italijanska poželjivost po Slovencih. V političnem razgledu predzadnjega lista smo omenili italijanske brošure, ki je ravno izšla in ki terja, naj se naše Goriško, naš Trst, Istra in celo del Kranjskega in Koroškega ter Dalmacija odtrga in z Italijo zedini. Italijanski diplomat se bvali, da je za svojo bruauro dobil podporo v italijanskih elementih rečenih dežel in izreka prepričanje, da bode P r u š i j a pomagala omenjene dele Avstrije z Italijo sklopiti. To se Italijanu treba zdi, da bodo meje njegove domovine bolj „okrogle" in naravne. Avstrija, tako se dežel-lakomnemu piscu zdi, se ne bode ustavljala dosta, ker Cislajtanija je že itak skoraj izgubljena, delila jo bosta dakle Lab in Prus. To so italijanske poželjivosti, katere nam Slovencem nikakor nijso neznano. Srečujemo jih ob vsaki priliki v Trstu, v Istri, v Gorici — povsod, kjer sta Slovenec in Italijan mejaša. Naglašali smo te državo-izdajne nakane domače avstrijskih in posebno naseljenih Lahov večkrat, posebno tačas vselej, kadar smo videli, da jih slepa avstrijska vlada nasproti zvestim Slovencem še podpira. Dan denašnji so te italijanske poželjivosti skoro smešne, ker ueizvršljive.^ Italija ima mnogo sama s s oboj opraviti in nema kje vzeti moči, da bi drugim državam meso iz telesa rezala. Ravnotežje v državnem gospodarstvo nij še doseženo, t eni u č so bile v. tem teške ministerske krize že ko je vlada še v Florenci bila, in tudi zdaj v - Rimu. Junija 1. 1872 sprejeta vojaška'postava/katera 300:000 italijanskih vojakov (na papirji) na noge postavlja, nikakor nij še izvr-i i , I, sena. Razmere s cerkvijo nijso še rešene. »Socijalne razmere, osobito javna varnost, potrebuje še mnoge reformo (dasi ne mislimo, da so te stvari pod Se bolj gnjilimi prejš-nimi vladami kaj boljšo bile.) Vse te stvari delajo italijansko poželenje za zdaj nam nenevarno. Vendar za bodočnost stvar nij tako nedolžna. Taka poželenja se ukoreninijo v narod in postanejo njegov program. Zato ne samo, da se moramo Slovani pripravljati na obrambo svoje zemlje do zadnje kaplje krvi, temuč tudi Avstrija, ako se neče sama po-gubijati, bode morala naš slovanski živelj proti italijanskemu podpirati. Dobro je sicer, da nema Italija, (ki je itak s tujimi, ne svojimi zmagami postala edina), nobenega zaveznika, ki bi jej imenovane dežele privoščil. Niti Nemci tega ne bodo storili, ker oni sami na Trst špekulirajo. Upamo, da tako dojde, da med dvema prepiraj očima Slovan-stvo žanje. " Italijanom smo gotovo narodni Slovani že iz pravičnosti privoščili njihovo zedin-jenjo, ker sami po zedinjenji težimo. Privoščimo jim tudi zdaj, da se jim v z edin -jeni domovini utemelji in razcvete najlepša svoboda. Ali čelo Slovanstvo bode naravni sovražnik Italije postati moralo, ako bo italijanski pohlep segal po slovanskih deželah. V JLJublJtini,. 10. maja. , K svojemu članku* r včerajšnem listu hočemo denes še par besedi dodati, j . nSlov. Gosp." trdi, da s«; „državnopravna" stranka od dne do dne množi v vseh deželah: Nam se moe in razširjanje tega dela vseavBtrijske opozicije ne kaže v takem svitu; pa ne samo nam, tudi „Vater-land", glavni organ te stranke, priznava v listu dne 7. maja, da na Nižje-Avstrijskem državnopravna stranka vidno pojema, in pri volitvah za državni zbor niti ne bode postavila kandidatov, v tem, ko je 1. 1870 dva kandidata spravila kot poslanca v deželni zbor. Pa naj „Vat." sam govori: „Od petdeset katoliških kazin faktično na deželi samo štiri še žive. Duho-venstvo na deželi je preplašeno. Pri deljenji podpor duhovnikom so bili oni, kateri so se pri katoliških društvih udeležili, prezirani; dragi pa, kateri se za ta društva nijso pečali, bogato obdarjeni. To postopanje vlade je zopet ne malo udov duhovenstva napotilo, odtegniti se od katoliških društev.' Ko bi katoliška državnopravna stranka Nižje-Avstrijskega volitve v roke vzela, bil bi uspeh še slabši, kakor 1. .1871, ne zavoljo liberalne stranke, katera nema (?) tal pri ljudstvu, ampak zavoljo indiferencijo duhovenstva." ■ Te besede „Vat." se nam zde pomisleka vredne, kajti ne samo na Nišje-Avetrijekem, tudi drugod vidimo iste slabe nasledke Stre-majer-jevih remuneracij na politično delovanje nižjega duhovenstva. Ne da se tajiti, in mi se v tem držimo priv „Vat." besedi, da od ene strani strahovanje in pritiskanje, od druge strani obljubljene bogate remuneracije so. omajale že marsikateri manj trdni značaj tudi med da« hovniki. .......u ■ ur ' ; i • 11 . • Državnopravna stranka . pa ima svojo glavno .zaslombo .v nižjem duhovenstvu, nje-igova organizacija se upira na duhovnike, po deželi raztrošede. Ta zaslomba pa nij. tako trdna, — to „Vat:"sam prizna'—,-da-bi-se Raznotera predznamenja. • (Konec.) ii Naše navadno življenje je cela veriga malih pred znamenj. Številka trin ajs t velja kakor znano kot številka nesreče;' v petek kaj začeti, to bi ljudje, ki so vraži udani, kot čin največje nespametnosti smatrali. Lovci ne čujejo radi, kadar na lov gredo, da bi se jim sreča voščila, in če jim stara baba preko pota ide, ne prineso nič domov. Ako šetalcu zjutraj zajec črez pot leti, pomeni to bolezen ali nesrešo v hiši; prevržen solnjak donese prepir v druščino in vsi vemo, zakaj deklice zarude, če se proti jim kupica vode ali vina razlije, namreč ugibamo, da bo „krst." Nahajajo se ljudje, ki se pijače, katera se jim „Črez rokou natoči, ne dotaknejo, kakor se zopet drugih mrzlična razdraženost polasti, če vidijo nož in vilice navkriž na mizi ležati. Španjolski kmetje se prekrižajo med zevanjem, da jim vrag skozi usta ne gre, (kar se isto tudi pri nas na Slovenskem lehko vidi), in orijentalci bero svojo prihodnost v podobah, katere sami v.pesek risajo. Povsodi na Nemškem in tudi pri Slovanih je n vlivanje svinca" znano, s katerim osodo-vestnim činom si marsikatera zaljubljena deklica kombinacije napravi, katere bi jej sanjano Brečo donesti morale. Pogledi v prihodnost, oziroma preroštva, se spreminjajo pri raznih ljudstvih, a končno je veudar vse enaka vraža. Proroštva in predznamenja bo strah tolikih surovih ljudstev in marsikater rabljiv a praznovereu mladenič se je pač s to pusto zmotnjavo izgubiti moral. Arabci povprašujejo prihodnjost s pomočjo treh pušic in pri ljudstvih iz „carstva sredine" so nahajajo navadno pisane palice, kot orodje prihodnjo osodo posameznim ljudem razodeti. Tudi se poslužujejo pri onih, gotovo na podlagi izrečenega slučaja se o- pirajočega vpraŠalnega sredstva, da koran kakor slučajno odpro, in iz izreka, ki je prvi na tisti strani, potrebno kombinacijo za kakšno pričakovano prigodbo izpredejo. Da ta predznamenja denašnjega dne pri zelo surovih in prvotnih, ljudstvih jako komično podobo dobivajo, je neizogibljivo in o tem smislu je kak običaj pri katerem zamorskem rodu južne Afrike prav smešen. Pri teh je običaj, da, celo dvorska šega, vsakokratno klhnenje kraljevo kot nenavadno veselo prigodbo pozdraviti in jo po napovednikih v celi deželi razglašati. Vsakako je ta nazor onemu starih Židov ravno nasproten, ker pri njih je bilo kihanje kot gotovo predznamenje kmalu sledeče smrti. Nerazumljivo nam je, kako so mogli oni ljudje mirno živeti, ker kihanje, kot nasledek nekega šegetca na nosno sli-znico, ki se v vsakem trenotku pripetiti more, nij moglo ravno nič nenavadnega biti in so po tem takem večni smrtni strah pretrpeti mo- dalo na njej zidati in, da »topimo na domača tla, na slovenskem Štajerskem s programom državnopravne stranke bi ničesa dru-zcga ne dosegli, kakor k drugim razporom se enega dodali. Ne zdi se nam tedaj srečna izjava in nasvet rGosp." baš v tem času, ko nam je treba edinosti v delovanji, z novimi programi debutirati. Naroden program pak nas je edinil do zdaj in pod zastavo narodnosti moremo i dalje v edinosti bojevati in zmagovati. Politični razgled. Motranje dežele. V LJubljani 10. maja. „N. Fr. Pr." si da iz Gradca telegrafo-vati, da se je grof tšahentrart 7. maja z brzovlakom peljal v Ljubljano, kjer bode konferenca z voditelji narodne opozicije. Gr. Hohenvvart se je res iz Gradca na Kranjsko odpeljal , pa, kakor smo že včeraj poročali, ne v Ljubljano, ampak mimo Ljubljane na svojo graščino na Notranjskem. Ustavover-cem se še zdaj udi straha tresejo pred nek-dajnim ministrom, da zasledujejo vse njegove korake. Dalmacija ima pričakati v kratkem obiskovanje vojnega ministra Kuhna. Kakor hitro bodo delegacije sklenene, misli Kuhn v Dalmacijo potovati ter si tam ogledati trdnjave in marinske postaje. Na tem potu ga bode po „N. Fr. P.u spremljal namestnik baron Rodič in nekoliko dalmatinskih poslancev (Danilo itd.). Od leta 1857 sem nij nobeden avstrijsk minister se v Dalmacijo Eotrudil. Upamo, da tudi zdaj minister ne ode hodil po deželi kot korteš za direktne volitve, ampak si prizadjal spoznavati razmere dežele, katera je dosedaj bila prava pasterka avstrijske vlade. Petorica izdajicev Danilo, LjubiŠa in tovariši so se v poslednjem času zvezali z laško stranko, da bi v tej lepi alianci zmagali poštene narodne elemente. Vojnovič pa je že dobil svoj „lohn" za pridno obnašanje v državnem zboru. Pov-zdignen je v plemeniški stan kontev. To je najnovejša koncesija v Dalmaciji. S takim se dežela gotovo opomore. Dr. Stnolka se je pritožil pri policijskem načelniku v Lvovu, da mu policijski komisar pri volilnem shodu nij privolil dalje govoriti o sedanjem političnem položaji. G. načelnik policijski reče na to, da je komisar povse postavno ravnal, ker nij dopuščal, da se program prestopa. Iz tega se vidi, da komisar nij na svojo roko ravnal, kakor je „Dziennik poljski" trdil, ampak da je imel gotova povelja. Policija pa je s svojim po- rali. — Če bi hoteli vse blazne izglede prejSnib vraž do naših dni zasledovati, smo prepričani, da bi Še se veliko več našlo, nego se v trenotku morebiti spominjamo. V razreda omikanih ljudi zapisnik praznovernih pred-znamenj ravno tudi nij zelo redek in če naša lastna svojstva in navade nekoliko pregledamo, ne bodemo Bi za marsikatero dejanje iz stališča pameti nikakor preveč zadovoljivega računa mogli dati. Najbolj praznoverni ljudje so, kakor znano, — pomorci. Ker večkrat v svojem poklicu nevarnost, smrt pred očmi imajo in neusmiljeno moč vsegamogočnega elementa črez majheno, slabo pozemsko stvar čutijo, dozdeva se jim opravičeno, da se k njihovi povišeni pobožnosti tudi dober del prazne vere pridruži, katera se vsled njihovega čudovitega življenja razvije. Kdor neprestano, kakor oni, čudeže vidi, ta končno tudi na čudeže veruje. K temu se ravno nekatere reči, po mogočnem vtisu, katerega na člo- stopanjem samo dr. Smolki in njegovi federalistični stranki koristila, kajti Smolka bi se gototo imel še boriti proti nekaterim zakotnim politikarjem, kateri so mislili proti njemu nastopiti. Sedaj pa so vrste onih mož, na katere bi se vlada pri volitvah lehko bila naslanjala, jako redke postale, tako da se na prstih dajo sešteti. V svft.tki vojvodini je vladni izven-redni komisar Majthenvi pred svojim odhodom v Pešto, kamor ga je ministerstvo poklicalo, še pokazal svojo sovraštvo do srbskega naroda. Že skoraj vse narodne zavode in občine je brez vsega povoda razpustil in pri njih nastavljene osobe spravil od kruha. Pa to mu še ne zadostuje; obračal je zdaj svojo silo proti ljudskim učiteljem. Še celo te od-stavlja, ako nehte biti izdajalci svojega naroda. Občine se sicer pritožujejo proti na-silstvu Majtbenyi-a , pa kakor se kaže, ne velja zanj nobena postava. Minister Tre-fort je sicer ob času svojega potovanja po srbski vojvodini obljubil, da se bode Maj-thenvi odstranil in drug mož na njegovo mesto postavil. Mi pa tega ne verjamemo, dokler ne beremo v uradnem listu. ^Vnmije «lr£t*ve. crnogarrMci knez Nikola, ki je sedaj v Italiji, kjer je obiskal rusko cesarico v Neapolu, pride 26. t. m. k svetovni razstavi na Dunaj. Po rtesteih poročilih iz srednje Azije je njihova prednja straža, ki je 7. aprila odšla iz forta Embo, 16. prišla v Čoska-Kul. Glavni oddelek, ki se je štiri dni pozneje vzdignil na pot, je prišel 16. že do Nama-stana, kakih 40 verst od Čoska-Kula. Daljava od Embe do Namastana, iznaša 106 verst, po tem takem je ruski oddelek napredoval vsak dan za 21 verst. Krasnovodski oddelek se je vzdignil koncem marca Čez D ud ur in Is ni h sir proti K ivi. Preiti ima 785 verst. Oddelek, ki se je zbral v zano-žini Hinderlin na polotoku Mangišlak seje vzdignil prnti Ajbngiru, kjer se zedini z generalom Verevkinom. Ta pot iznaša 675 verst. Stanje vojakov v sanitarnem oziraje izvrstno. Cesar Viljem je odšel v petek zvečer iz Petrograda domov. Nekdanji francaslei minister Casi-mir Perier, ki je sedaj vodja levega središča narodne skupščine, je prijavil odprto pismo, v katerem opominja k edinosti, da se konservativna republika dokončano utemelji. Gambettova „Rep. Francaise" pa pravi, da od sedanje narodne skupščine nij pričakovati, da bi organizirala demokratično vlado. Formalno proglašenje republike bi javni in skriti monarhisti le zato porabili, da bi še dalje zlorabili svoje nepostavno prodolžene mandate, ter obdali republiko s takimi napravami, da bi mogla le životariti. Poslednjih volitev veški čad storijo, lagje razlože, kakor gola proza vraž na kopnem. Na širokem, tiho-mirnem morji najdena razbita ladija, ki se z razlomljenimi jamborji in raztrganim ko-nopjem molklo na pluskajočem valovji ziblje, priplava kar na enkrat pomorcem nasproti. Vedno bolj in bolj se približuje, uže se vidi na pokrov tuje ladije, kjer človeški kostjaki na kopu leže in plahi tiči krokaje z razrušene rajne vzlete! Razbita ladija je morda od viharja tako razdejana in mornarji na njej so od gladu nmrli ali — bi se li ne mogla kakša druga prigodba pripetiti? Kdo zna? Pomorcem pa, katerim se takšen prizor prikaže, nij zameriti, če si njihova domiš-lija pošastne ladije na samotnem morji predstavlja, sami sebi v strašno pogubo. Denes še, kakor pred tremi stoletji tira žareči veter pod ravnikom pošastno ladijo „letečega Holaudca" s škrlatnimi jadrami po penečem vodovji, in če bledi bliski švigajo, tako jo vidi duhovidno oko pomorca. pomen je, republika in razid narodne skupščine. A iz nekega dopisa poslanca £. Fe-raja. ki je eden naj upliv ne j šili udov levega središča, je razvidno, da bode on s poslancem Bcrengerom stavil predlog, da se republika dokončno proglasi. Kdor temu predlogu nasprotuje, pravi Ferayt kaže, da čaka le ugodno priliko, prekucniti republiko ter pahniti deželo zopet v revolucijo. *»'/»anj*ka vlada je 3. t. m. izdala razglas volilcem španjskim v očigled prihodnjih volitev za ustavodajno skupščino. Razglas, na katerem so podpisani vsi ministri, zagotovlja popolno volilno svobodo. Vsem uradnikom je došel strogi ukaz, da ne smejo nikako kaliti javnega mnenja. Končno izreka zaupanje, da se bode ves španjski narod udeležil teh volitev, ter z svojim glasovanjem pokazal da je navdušen za princip napredka, rer bode tako pripomogel k zmagi veliki ideji 19. stoletja. Vidi se, da republikanske vlade drugače spoštujejo pravico občnega glasovanja, nega absolutistične. Vidi Prusko! — Karlisti se v majhnih tropah prikažejo tu pa tam v severnim in vshodnem delu Španije. Sicer se pa ti junaki absolutizma ne odlikujejo z drugim nego z ropanjem. Občudujejo jih le nekateri, katerim nij nobeno sredstvo pre-sirovo in prenesramno, da je le pripravno, podvreči narod njihovi oblasti. Ves dragi svet pa se s studom obrača od te druhali. W*r tiska vlada že sedaj dela na to, da po novih volitvah, ki bodo v jeseni, v nemški državni zbor zopet pridejo le vladni mameluki. Vsi uradniki v katoliških okrajna!) so dobili opomin, da morajo rdelati za vladne kandidate. Enaki ukaz so dobili učitelji v Šleziji, češ, da so tudi služabniki vlade. Sicer pa že tako nij bog ve kaj na nemških zastopih. Ker nemški državni in pruski deželni zbor ob enem zborujeta, se mnogi poslanci, ki so ob enem udje obeh, ne morejo udeleževati zborovanj, in tako pride, da sedaj oni zbor ne more ničesar skleniti , ker je premalo poslancev nazočih. To je pač pravi ustavni mi zore, pa izvrsten način znebiti se nadležne opozicije. Dopisi. Iz Celju, 0. maja. JIzv. dop.] (D i-rektne volitve. — Shod vo lilcev. — Kopeli vSavini.) Od priprav za direktne volitve je tukaj malo slišati, in vendar bi trebalo, da bi se o pravem času začelo delati. Nad volilen okraj, tako mestni, kakor kmetskih občin je tako obširen, — sega namreč od Žolcpaha doli do hrvatske meje, — da moramo že zdaj misliti, kako organi-zovati se. Če tudi v kmetskih občinah se nam nij bati, da ne bi sijajno zmagali z narodnim kandidatom, vendar naj se tudi zavoljo teh pogovore veljavni možje, da smo složni in edini, kadar pride do volitev. In to velja za mesta in trga. — Sploh si žele rodoljubi, da bi se sklical shod volilcev. 0 marsičem je treba pogovarjati se. V prej-šnih letih smo večkrat imeli take shode in samo tem se imamo zahvaliti, da se je o-krepčala narodna zavest in da smo potem, kakor v falangi, prišli na volišče. Naj se to tudi letos ne zanemarja. (Shodi volilcev so res živa potreba. Nadejamo se, da bode slovenski centralni volilni odbor v zvezi z veljavnimi rodoljubi dotičnih volilnih okrajev sklical take shode. Ur.) — Kopeli v Savini so že odprte j pa vreme je tako hladno, da pač še nij pravi čas za kopanje v mrzli vodi. Domače stvari. — (Za Ljubljanskega škofa) je vendar le res g. Valentin Mttller iz Celovca izvoljen. Tudi „Danica" to kot pozitivno poroča. Več o tem moži povemo, kadar se natančneje o njem podučimo in potrebno izvemo. — (Denes zvečer) je — kakor že povedano — v liujbljanskem gledališči slovenska predajava na korist našega izvrstnega igralca Kocelj a. Pričakujemo, da ne bode nobeden prijatelj slovenske Talije zamudil, s svojo nazočnostjo in svojim do-prineskom skazati imenovanemu gledališkemu umetniku (z dobro vestjo smemo [Kocelja tako imenovati), svoje priznanje in narodno zahvalnost. — (V mestnem z bo r u 1 ju bij a n-skem) je bil !). maja Bprejet nasvet, naj se za mestno posojilo v stavbeni komisiji pripravljajo sledeči predmeti: a) da se naredi mestni plan ; b) da se zidajo hiše z malimi stanovanji, ki se bodo dajale delavcem v najem; c) da se zida klalnica; d) da se razšire in olepšajo zasadi pod Tivolim; e) naredi plavalno šolo in prosto kopališče; f) trotoar od Hradeckega mosta do gledališča in od kazine do gledališčne nlice; g) da se naredi pot preko Ljubljanice pri gledališči. — (Za narodno stvar.) Iz Sodražice se nam poroča, da je Anton Lukman, podpredsednik bralnega društva, 01 let star pošten mož, obsojen na 24 ur zapora (ne na denarno kazen), ker je obdolžen, da je pospeševal podpise na peticijo zoper direktne volitve. Živio! — (Šolsko.) „Danica" poroča: „Na kranjskih gimnazijah in realkah je prosilo 218 učencev za novo ali nadaljno oproščenje od učni ne. 100 učencev izmed teh je dobilo polno, 32 pa polovico oprostenja, 15 prošenj je odvernenib, 63 se je pustilo dosedanje oprostenje in osmim se je odtegnilo. — (C. kr. fr val t u n g srat j e.) Ponovitev ukaza, kateri brani državnim nradnikom udeleževati se uprave akcijskih podvzetij, katera za dobiček delajo, napravila bo menda v nekaterih krogih silen hrup. Kar po vrhu ne da se še presoditi, koliko c. kr. možakarjev bo preklinjalo ono zvito butico, katera je — bog ga vedi kje? ali na Dunaji ali v — Ljubljani, ali kje? — iztaknila tist osodepolni „ukaz", ki je toliko let mirno spaval spanje pravičnih pod roko — mini-strov-frvaltunksratov! Na Dunaji, in tudi drugje, menda ne bo z lepa akcijske družbe, pri kateri bi kak c. kr. mož ne frvaltunks-ratoval; marsikatera družba je pač vedela, zakaj si je tega ali onega „svetnika" izposodila za upravnega odbornika! Exempli causa naj povemo, kateri c. kr. možje so pri trgovinski sodniji na Dunaji za frvaltunks-rate raznih družeb protokolirani bili samo od 1. marca do 22. aprila 1873. leta po Kristovem rojstvu. Evo njihovih imen: Friderik Schmidt, c. kr. oberbaurat; Adolf baron Poche, c. kr. geheimer rat in statthalter a. d.; Janez vitez Romano, c. kr. oberbaurat; Pavel Wa8serburger, c. kr. baurat; dr. Karel Fohvarcznv, c. kr. profesor; Adolf vitez Par-mentier, c. kr. miuisterialrat j Karel Strass, c. kr. major ; Rudolf knez Liechtenstein, c. kr. botschaftsrat; dr. Edvard Hanslick, c. kr. profesor; Viljem vitez Engertb, c. kr. hofrat; Franjo Hochenburger, c. kr. baurat; Franjo Griinebaum, c. kr. stotnik. — (Iz Gori ce) piše „Soča". Uže prej ko dva meseca se je ustanovilo v Gorici novo slovensko katoliško - politično društvo, kojega osnovalni odbor pa se je zavijal do teh dni v temne oblake ki so se na goriškem obnebji vlačili. Radovedneži, — in to smo vsi nekoliko — so komaj čakali, kedaj se ti za narod in vero goreči možje Slovencem in posebno katoliškem Slovencem predstavijo. In to se je zgodilo. „Glas- je pred kratkim nesel te može v deveto vas, predstavil jih je Slovencem na Goriškem, predstavil jih je tudi meni, in glej — čuda se še gode! — mej osnovatelje je šel tudi moj znanec g. Štefan Rutar. Kdo je ta gospod? — Slovence na Goriškem zastonj vprašam, zatorej naj jaz povem, da je penzijoniran uradnik in strašen — nem i k nt ar. — (Strašen poskušaj samomora.) Piše se nam: V koperski okolici v vasi Pobege je dne 7. maja OOletni mož z imenom Ivan Bolčič vulgo Karamon, si zabodel nož v dimje, potem ga a kamenom 4 funte teškim tolkel v hrbtno kost. Ko je starec omagal ter nij mogel višje po noži tolči, pokliče k sebi neko žensko ter jej pokaže, kaj je učinil. Zena se prestraši, ko to vidi, ter kliče na pomoč! Ko so prišli sosedje in videli, da si starec vedno nož notri upira, so mu zvezali roke, ter šli po zdravnika v Koper. Ko je došel zdravnik Fogel, zelo se začudi, videč, ka ne more nož iz Života potegniti. Dva močna moža sta morala prijeti, eden starca, drugi kmet je pa moral s kleščami nož iz kosti potegniti. Potem so ga peljali v bolnišnico v Koper. Kakor se sliši, dvomijo, da bi starec ozdravel. — Uzrok, da je starec htel se umoriti, je, ker je njegova žena že več let bolna. Zdaj pa tudi on več mesecev boleha. Premoženja nema nič. Prosil je, da bi ga v bolnišnico peljali, toda naši mestni očetje se za take malenkosti malo brigajo, sicer so pa za davke pobirati dokaj spretni. Razne vesti. * (Veto pri volitvi papeža.) „Pesti Napio" poroča, da 80 se med dotičnimi velevlasti razprave počele, pri katerih so skoraj vsi kabineti, tudi italijanski, izrekli, da se odpovedo pravici, pri volitvi papeža svoj veto izreči. Samo avstrijski kabinet se tej pravici nij htel odpovedati. Narodno-gospodarske stvari. Poljedelstvo v Japanu. Ta čudna, sredmorska dežela na vshodn Kitajskega, ki je še pred malo časom pred vsemi druzimi narodi skoz stoletja popolnem zaprta bila, odkoder so pa v novejšem času marsikatera lepotična grmičja in drevesa naših vrtov došla, je tudi v poljedelstveni zadevi znamenita dežela. Vstrajnost, skrbnost in previdno proraČunenje, s katerim se poljedelstvo v Ja po nij i goji, so edino prouzročile, da tako gosto obljudena in doslej skor vsemu napredku izključena dežela svojim prebivalcem z lastnimi zalogami potrebni živež dajati more. Japoncev izvrstno obdelovanje zemlje, katero bolj na to meri, da majhen proBtor zemlje kolikor mogoče veliko dobička donaša, nego da večja širjava manje prospeha ima; skrbnost, s katero vsa gnojila zapazijo in porabijo; marljivost, katero imajo za sajenje gozdnih dreves za lepotični les, za olišpanje ali osenčenje, so ozira in temeljitega poznanja vredne. V Japoniji je vse posestvo zemljišč lastnina vlade in se deželanom daje samo v najem. Od tega pridobljeni davki znašajo več kot polovico celega pridelka. Pod to sestavo je, se ve da, življenje poljedelskega ljudstva težavno in otožno. Od ene posamezne družine obdelano zemljišče znaša redkokdaj mnogo, toda to, kar je, se s takšno skrbljivostjo obdeluje, da se žetvenemu pridelku vsak tujec čuditi mora. Na suhi zemlji se zgodaj v spomladi pšenica ali ječmen v blizu en črevelj oddaljenih vrstah seje. Te se potem z mnogo marljivostjo in opetovano okapljejo in se jim med rastjo tekoče gnojilo daje. Poslednja ravnava o-krepča rastlino vsakako najbolj neposredno. Ko žito potem cvesti začne, se nova setev med vrste poseje in na ta način se dobe večkrat po dve, tudi po tri žetve skoraj ob enem času na ravno istem polji. Velika zapreka /.a vpeljanje novih rastlin, tudi celo še zoper zdatno zasledovanje dozdanjega načina pri obdelovanji, je strašen obseg poškodovanja po mrČesib, zoper katero se poljedelstvo vedno bori. Kljubu majhnega plačila delavcev se morejo samo celo čvrsto in hitro rastoče rastline sploh pridelati. Raznovrstno se je v okolici Joka-liame jablane nasaditi poskušalo, ali redkokdaj so drugo leto po nasadbi preživele. Zdaj so enak poskus napravili s švedsko repo, pa množina gosenic, katera je rastlike takoj napadla, bode dokazala, da se ta poskus no bode dal ponoviti. Med tem, ko se je drugod s pokonea-vanjem ptic tolika obČcškodljiva preobilnost mrČcsov prouzročila, se mrčesi v Japoniji množć vsled razločne, prevelike prizancslji-vosti zoper ptiče. Puške, da reči se mora, vsaka druga vrsta orožja kakor neizogib-ljivi meč, je pri navadnem ljudstvu celo nepoznana. Niti eden od sto Japoncev nij v celem svojem življenji vsaj enkrat svoje puške sprožil. Tako se neomejene od človeškega zatiranja, vrane in roparske ptice popolnem k samovladi dospele in manjše mrčese jedoči ptiči so jim brezusmiljeno kot plen prepuščeni, in, kolikor se da zapaziti, so že tudi celo uničeni, med tem, ko nadležnost gostih roparskih drhalij neverjetnost dosega. V zadevi nasadenja dreves razvija kolikor ljudstvo, toliko tudi vlada jako priporočljivo gorečnost. Stroge postave oroejajo poškodovanje in pospešujejo nasadbe koristnih dreves. Majbene gruče kiaskij, ceder in magnolij rastejo na vsakem rebru in obsen-čujejo vsako dolino. Teško bi se tako gosto naljudena dežela, kakor Japoni-ja, na celem svetu našla, katera bi enak stan koristnih dreves izkazati mogla. Skor vsa stanovanja so iz lesa izdelana, in razen tega je edina kurjava, in vendar se pomankanje no čuti, niti nij straha za prihodnost. Ravno toliko potrpežljivosti in skrbnosti, kakor za pričakovanje in gojenje eno ali dveletne, ima Japonec tudi za dosego pridelka, kateri mu, kakor pri sadenji dreves, stoprv v tridesetih ali štirdesetih letih dobiček obeta in zato je ravno vreden, gozdo-pokončcvalnemu ameriškemu in drugemu ljudstvu za izgled biti. — Veliki „krachu na dunajski borzi. Nezdrave narodno - gospodarske razmere na Dunaji, pretirana špekulacija, katera je ustanovila na stotine novih bank brez vsake reelne podloge, dotirala je dunajske borze do take krize, kakšne dozdaj v Avstriji celo v najugodnejših časih nijsmo še doživeli. Že skozi več tednov so kurzi vedno padali, te dni pa je prišlo do velikega „kraeha" po izrazu borzijancev. Taka panika je nastala, da je samo na en dan 9. maja, več ko 100 borzijskib firm svoje plače ustavilo in fali-ralo. 10. maja pa, kakor se nam je iz Dunaja telegrafovalo, morala se je borza zapreti, da se poravnajo neizmerne diference. Nij se dva meseca od tega, kar je minister-stvo v prestolnem govoru konstatovalo „splo-Šui narodnogospodarski razcvet" (voIkswirt-schaftlichen Aufschvvnng) in denes se nam kaže v svoji nagoti vsa dunajska korupcija, katero je povspeševal sedanji vladni sistem. Za kredit Avstrije, trgovino in promet bode ta panika imele najhujše nasledke. Tujci pa, ki so privreli k razstavi na Dunaji, bodo se z lastnimi očmi zdaj prepričali, koliko resničnega je na hvalisanji oficijoznih listov o narodno gospodarskem razcvetu pod to vlado. Dunajska borsa 10. maja. (Izvirno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 68 gld. — kr. Enotni drž. dolg v srebru . 71 50 98 » — Akcije narodne banke . . 930 n — 309 — • 108 ■ 45 8 n 71 » — n — n 107 n «30 n Opomenica. Konkurzi: Prt c. k. okrajnem glavarstvu v raznu (Pisino) je razpisano mesto gozdnega komisarja z letno plačo 800 gold., potnim pavšalom 300 gl. in 100 gl. pavšala za pisavne potrebščine, uradno sobo in najemnino; do 15. junija pri c. k. namest-ništvu v Trstu. Eksekutlvue dražb« 18. maja: Knndučevo, 4961 gl., v lvranji. — 13. maja: Gusovo, 7'J9 gl., in Šemičevo, 365 gl., v Kočevji. —14. maja: Lavfovo, 1565 gld., Šemenovo, 449 gld. 40 kr., in Gruniova, 960, 1048, 96 gl., vse v Ljubljani. Umrli v IJuItlJtiiii od 6. do 8. maja. Ant. Jerič,, delavec, 72 I., ua opešanji. — Jož. Merlak, posestnik, 57 1., na pljuč, vnetji. — Anton Vidmar, dninar, 70 L, na lnrtudu. — Johana Perat, konduktersk otrok, 5*/a ]. , na pljuč, tuberk. — GČna. Marija Kunšic, hči višje-dežolnega svetovalca, 43 L, na oslabljenji. — Jož. Mervar, 2 1., na sušici. — Mart. Golob, trgovsk otrok, 9 m. — Eduard Rei-šer, zasebnik na uremiji. — Johana Benčinger, čev-Ijarsk otrok, 9 dni, na slabosti. — Jak. Krašovic, delavec, 32 1. in Karolina Medic, sedlarska hči, 32 1., oba na pljuč, tuberk. — Simon Vrhove, berač, 72 L, vsled poškodovanja. — Ana Učak, delavska žena, 29 1., na sušici. 10. m a j a. Tujci. Pri Elefantu: llubenek iz Trebiža. — Gor-jup iz Gorice. — Lengvol iz Kauiže. — KlomenČič iz Peste. — Ružička, flanšel iz Varaždina. — Blaž iz tteke. — Kenda iz Novega mesta. — Hočevar iz Krškega. Pri 9Iallćli Suiid iz Bregence. — Dr. Kihel, Gaspinger iz Bleda — Stoinwentcr z družino iz Zadra. — Gewilsen iz Dunaja. — Peurson iz Geflelda. (?) Pri Zamorci t Sorim iz Istrije. — Diče iz Siska. — MliUer, Eckl iz Trsta. — Wernberger iz Gradca. Z O It O V I in ozobje, najboljše v celem avstro-ogerskem cesarstvu bo po meni iznajdeni c. kr. i. pr. zobovi in OKobja, in so nahaja odzdaj moja deiavnica na MJunaji, v mestu, Adlergasse Nr. 1. Na razgovor od 8. zjutraj do 6. zvečer.! Tudi ob nedeljah in praznikih. O. II e i/J. (126—2) c. k. posestnik privilegija. Takoj v najem se oddasta dva prostorna, svitla magacina, vkup ali pa posamezno, v tako imenovani „Nini rlal> riki", nasproti vložnim ma-gacinom južne železnice. (130— 1) Natančneje se poizve pri hišnem oprav-ništvu banke „Slovenije64. Tržne cene v Ljubljani 10. maja t. 1. Pšenica 6 gl. 80 kr.; — rež 4 gl. 10 kr.; — ječmen 3 gld. 20 kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. 40 kr.; — proso 3 gl. — kr.; — koruza 3 gld. 30 kr.; — krompir 1 gl. 80 kr.; — fižol 5 gl. — kr. — masla funt — gl. 54 kr.; — mast — gl. 38 kr.; — speh frišen — gl. 32 kr.; — špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po l"/s kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 26 kr.; — teletine funt 27 kr.; — svinjsko meso, funt 31 kr.; — sena cent 1 gl. 25 kr; — slame cent — gl. 85 kr.; — drva trda 6 gld. 60 kr.; — mehka 4 gld. 80 kr. Ha Šliiie stanuj priporoča se za izvršitev EHS" banknih opravil vsake vrste. Po svojem banknem in menjalnem komptoiru kupuje in prodaja vse vred nohtne papire, eakomptira menjice po obstoječem tarifu, izdaja nakazila na vsa avstrijsko-ogerska in tujezemska trgovinska mesta po najzmernejših pogojih in ]iONOJa najceneje na vse pri borsah notirane efekte in valute 70 do 80°/ 0 kursne vrednosti. Njen bankni in menjalni komptoir ima zmerom veliko zalogo vrednostnih papirov in opravlja vntako »orano naročilo z naj-kiilantitejMiini pogpojl. Dalje jemlje tlenarje ua ol>rcNil in sicer daje zdaj : a) na Giro-Conto (knjižico) 5% obresti brez odpovedi, b) na blagajnične liste (Kassenscheine) 4% obresti brez odpovedi, 5% obresti proti lOdnevni odpovedi. Za ngofino in tlavka prosto nala' Mesečni obroki a G gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledeče srečke: 1 Spere. c. tunik, državno srečko loo frank. Glavni dobitek 600.000, 300.000 frankov gotovega zlata. 1 vojvod. Brunsvisko arečko 20 tolarjev. Glavni dobitek 80.000 tolarjov brez vsakšega pridržka. aM>ekseu-MeiuiuKeuska srečka. Glavni dobitek 45.000 gl., 15.000 juŽnonemške veljave. Poteiu dubitue liHte ua peti del, Spere. Urš. areeke 1. 1SOO. Mesečni obroki a 0 gl. Poteui dobitne liste na eelc državne srećke 1. l h«1 . Mesečni obroki a 10 gld. Potem dobitne liste ua pol državne srečke 1. 1*464. Mesečni obroki a 4 gld. Poteiu dobitne liste ua pol ogerake srečke. Mesečni obroki a 3 gld. Potem dobitne liste ua llruusviske areeke -o tolarjev. Mesečni obroki a 2 gld. Potem dubitue liste ua Iusbruške srečke. Mesečni obroki a 2 gld. Kazen tega prevzame borzna pisarnica in menjavnica ,,Wlener CuuiuiIhhIuum-UuiiU'■ vse kakor koli imenovane bankine, inenjične in borzne opravila. Potrjeno menjice in priporočila se na vse veliko mesta v Evropi in v Ameriki po najnižji ceni razpisavajo. — Naročila na tukajšneiu mestu in iz pokrajino so naglo, gotovo in natančno izvršujejo, in po borzni pisarnici nakupljene menjice in vrednosti se oziroma na vsakokratni položaj denarskega tržišča po najbolj dobrokupnih pogojih dajejo. Opravilski prostori so vsak dan od ti. ure dopoldne do 6. ure zvečer brez prestanka odprti. Vllillll'1 llirn?«i 1*1 86 natančno in tudi na povzetje izvršujejo. Zapisniki vzdigatev V lldllju lldl \t\ 11(1 8e po vsakem ždrebanj i franko zastonj razpošiljajo. (80—22) Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 5155