109. Številka. V Ljubljani, v sredo IS. maja 1918. LI. leto, LOTENSKI .Slovenski Narod" velja po potttt n Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ccio eto skupaj naprej poi ieta m m četrt leta „ m na mesec „ _ K 40— • 20-. 10- . 3*50 celo leto naprej .... K 45 - za Ameriko in vse drage dežele: celo leto naprej . ... K 50 — Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, fjpravntttro (»podaj, dvorišče levo). Saaftova Ulica it S, telefon it 89. Uhaja nak ima s?ačer lamami! nadalje ta prmaalaa. lnserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm širok prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih in sere; jih no dogovoru. Nofi naročniki naj pošljejo naročnin j veJio y po nakaznici. Na sarao pismene naročbe brez pjslatve denarji se ne moremo nikakor ozirati. ..Narodna tiskarna*1 toialaa it. 85. celo leto naprej pol leta .Slovenski Narod« velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi panj : . . . . K 36-- I četrt leta „ .....18*— i na mesec „ 9.-3* I Posa nazna Številka velja 20 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kami sva uUea it S (v L nadstr. levo*, telefon it 34 Svecanostni teden. H. — V P r a g i, 12. maja. Danes stopamo v svecanostni le-flen, kakršnih je zgodovina češkega naroda zadnjih sto let izkazala le malo; samo leta 1848. je tonila Praga v poplavi navdušenja, ko je pozdravljala slovanski sh o d, in leta 1368., ko je narod slavil pokladanje temeljnega kamena za Narodni divadlo. Po 70, odnosno 50 letih pa, sredi strašne "burje vojske, češki narod skupno z zastopniki vseh zatiranih narodov v monarhiji, zlasti pa z Jugoslovani, svedoči svetu, da živimo, bomo živeli in smo vredni boljše usode, nego smo jo imeli dosedaj. Ves javni interes je posvečen proslavi Jubileja, in tudi. če kdo vpraša, kaj storimo, če bo ravno ob svečanostnih dnevih proglašeno razdeljenje češkega kialjestva, odgovori vsak: »Vseeno, -mamo čakati kaj drugega. Vedno so nas tako provocirali!« Priprave se vrše S polno paro. in vsak dan raste delo, vsak dan se javi več in več gostov iz vseh krajev monarhije. Do sedaj se je zgla-silo čez 80 zastopnikov iz vseh slovenskih dežel, tudi ubogi begunci iz Kralup pridejo v Prago. Ravno tolike, morda še več. pride Hrvatov in Srbov iz kraljevine. Dalmacije, Herceg-Bosne, Ogrske. Poljaki iz Galicije so že javljeni po najodličnejših zastopnikih 'ljudska stranka: dr. Glam- binski, gTof Skarbek, univerza v Kra-kovu. akademska mladina); U k r a j i n-c i. dalje Slovaki in iz Nemčije lu-žički Srbi. Razen tega so se javili zastopnik Romunov in Italijanov, tako, da se poleg Nemcev, ki se4aj iščejo orodje proti Čehom v Draždanih in Berolinu, in Madžarov, snidejo vsi narodi monarhije v Pragi, ne na čast češkega naroda, nego da dokumentirajo, da v kulturnem razvitku nas vseh, in ne v surovosti in nasilju vidimo vsi predpogoj napredka, narodnega obstanka. Slavnostni odbor ie imel sejo, da se posvetuje o svečanostih. Govorili so predsednik dr. Kramar, tajnik J. Kvapil in blagajnik dr. V. Pospišil. Iz govorov in debate izhaja, da bo ob tej priliki narod prispel Moravi, da si postavi v Brnu dostojno gledališče, ker do danes ga še ni. V vseh čeških krajih se povsod mogočno zanimajo za proslavo Narodnega divadla in kdor ne bo mogel v Prago, proslavi jubilej doma, iz 250 mest so že javljene svečanosti, vse pod geslom; popularizacija umetnosti. V Pragi se bodo slavnosti vršile po tem-le redu: V sredo 15. maja popoldne v vinohradskem gledališču Smetanova Hubička; koncerti, zabave, akademije v javnih vrtih (Riegrovv sadv) na Vino-hradih. Predstave zastonj, listke razdeljuje Češko Srce najsiromašnejšim otrokom. — V četrtek ob 10. dopoldne predstava v Narodnem divadlu, brezplačna za najsiromašnejše otroke. — Ob 11. uri v Pamheonu deželnega muzeja otvoritev svečanosti. Govoril bo pisatelj J i r a s e k, dr. Kramar in za delavstvo pisatelj F. K. K r e j č i. Zvečer slavnostna predstava v Narodnem divadlu. Iz početka se je pripravljal D a -libor (Smetana), kakor pri otvoritvi Narodnega divadla pred 50 leti: ker pa je konec tragičen in ves narod čuti tako, kakor se konča sijajna Smetanova Libuša: »C e s k y Narod ne zari y ne!« so bo davala Libuša. — V petek. 17. zvečer, pa bo v Smetanovi dvorani v Reprez. domu svečama akademija, kjer nastopijo najboljši in najimenitnejši naši umetniki: Destinova. Kocjan, društvo praških učiteljev, itd. itd. Razen tega oficijelnoga programa je pripravljeno več drugih točk: Praška trgovsko - obrtna zbornica priredi na željo Slovencev, zlasti glavnoga urednika drja Kramerja, za interesente in strokovnjake ogledovanje znamenitih čeških zavodov, bančnih, industrijalnih, trgovskih: živnostenske banke, praške klavnice, praških mlinov, pekaren (kjer se sedaj peče kruh za Čehe iz opiijk in otrobi, za Nemce pa iz moke), češko-moravsko tvornico za stroje itd. itd. Za tovariše Jugoslovane prirede češki umetniki, pisatelji in časnikarji prijateljski večer v lepi restavracij na Letni nad Prago; za tiste, ki niso nikdar še bili v Pragi, je preskrbljeno, da vidijo vse lepote Zlate Prage. Vse, kar imamo najboljšega, čisto in pošteno češkega, se postavi na razpolago slavnostnemu očboru, in prihajajo povabila tudi od zunaj, da dragim in ljubim gostom pokažemo n. pr. Zbraslav. slavni grad čeških kraljev, kjer počivajo ostanki zadnjih Premvslovcev, Kariuv, Tvn. veličastni grad našega dobrega kralja Karla, s kakršnim se ne more izkazati zna-biti vsa Evropa; ni pa še znano, če bo mogoče vse to vzeti v program. Socijalno - demokratska stranka sama po sebi proslavi jubilej Narodnega divadla in se bo v Pragi vršil shod zastopnikov socijali-stičnih strank Avstro - Ogrske, razen Madžarov in Nemcev. Ves narod, vsi. od delavca do gospodov, proslavimo z enakim navdušenjem kulturni praznik in pozdravimo naše brate; edino le plemstvo stoji ob strani, nič skupnega nočemo imeti z mim, in ne maramo, da, kakor pred 50timi leti, fto si je narod, ubogo ljudstvo, izgradilo gledališče, plemstvo pa, katero ni prispevalo nič ali razmeroma k svojemu imetju, daleko ne toliko, kakor narod, lepo sedi v ložah in bnhavo slavi svečanost. Nočemo nič vedeti o tem »češkem« plemstvu. Udelsžniki slavnosti v Prsr?5. Na slavnosti v Pragi se ie odpeljalo iz Ljubljane tekom zadnjih dni veliko število udeležnikov. Navesti imena vseh. ki so pohiteli k nnšim bratom na severu izrekat iim simpatije in potrdit neomajno zvezo med obema narodoma je nemogoče, zato hočemo navesti samo one udeležnike. ki so kot reprezentance naših kulturnih političnih in drugih korporacii pohiteli v Prago. >Slovensko Matico« zastopalo ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, dr. Pavel G i o š e 1 i in dr. Fran I 1 e Š i č, ljubljanski župan dr. Tavčar zastopa obenem tudi večino ljubljanskega občinskega sveta in ž njo slovensko orestolico. >Glasbeno Matico* zastopa koncertni ravnatelj Matei Hubad in predsednik društva ravnatelj dr. J, M a n t u a n i . slednji obenem tudi >Muzeisko društvo* in nekatero druge korporacije. Slovenski gledališki konzorcij je zastopan po odborniku dr. Grafenaueriu in Franu G o veka r i u. Družbo sv. Cirila in Metoda zastopa državni poslanec dr. Vladimir Ravni h ar. ki se udeleži slavnosti obenem tudi kot član Jugoslovanskega kluba. TTpodabliaiočo umetnost reprezentira slikar Rihard J a k o n i Č. Slo- venske pisatelje obenem tudi >Ljub-linnski Zvon« pesnik Oton Zupan-č i č. >Dom in Svet« je zastopan no župniku Franu Finžgarju. >Sp!osno slovensko žensko društvo« pa zastopa županja ga. Franja dr Tavčarjeva v spremstvu mnogoštevilnih drugih dam. Za »Slovensko planinsko društvo« so odv Prago odborniki: Rozman. Osroreve in tiskar H r o-vatin. >Slovensko Sokolsko Zvezo< zastonn Bosromil K a i z e 1 i. Poleg teh so odšli v zastonstvu raznih korporseii ravnatelj Ivan Hribar, založnik Iv Z o r m a n . tovnrnar Dragotin Hribar in drugi. Trsrovsko zbornico zastopa predsednik Ivan Knez. trgovsko društvo >Merkur« pa ie zastopano po venem številu trgovcev. Za izvrše-valni odbor narodno - napredne stranke se udeleži slavnosti nadzornik in de-žolni poslanec Adolf Ribnik ar. klub naprednih deželnih poslancev ie zas^onan po odvetnika dr. Franu Novaku. Krš"von=ko - sociialno zvezo zastopajo dr. Debeve. dr. Šarabon. prof. Sušnik in srde. Cilka Krekova. Jugoslovansko sorijalno demnkra-ciio zastopa ravnateTi Anton Kristan. Slavnosti se udeleže še poleg te-e*a Številna odposlanstva tako iz Trsta. Vipave Kranja Tržiča. Krškega. Tudi iz spodnieštaierftlofa mest bodo zastopani roprezent^ntie na praških slavno-stih. Slovensko časopisje in sicer Slovenci <- oborom tudi Slovensko ljudsko stranko zastaja dr. Izidor Cankar, »Slovenski Narod* pa glavni urednik dr. Albert K r a m e r. za ?uqos!ov?fisko deklarae^o na Rakovniku pri St. Jsnžu se vrši na b!n':©§ini uortedeljels ob po! 3- p*3"%7đan, Na shodu govore načelnik jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec, državni poslanec dr. Otokar £ybsf iz Trsta in stolni vikar urednik S -flf*c? iz Celovca. bi navfičoa šola v M »Odbor za avstrijske interese ob A d r i j i« na Dunaju je izdal k ustanovitvi nemške navtične šole v Trstu spomenico, iz katere posnemamo to-le: V Avstrij imamo sedaj štiri navtlč-ne šole z učnima jeziko.n/ia i talijanskim in hrvatskim. Pred kratkim so bile v navtieni šoli v Lošinju, ki je italijanska, ustanovljene hrvat, paralelke. Nemški deček, ki bi se hotel torej posvetiti nav-tičnemu poklicu, bi moral žrtvovati eno ali dve leti, da se najprej nauči učnega jezika. Nahajal bi se v ambijentu, kjer bi se ga smatralo za usiljenca in bi se ne postopalo ž njim baš naliubeznjivcjše. Težava bi bila tudi nastaniti ga v Trstu. Tudi bi se zahtevali od njih taki stroški, kakorini bi ne bili v nikakem razmerju s pričakovani dohodki mornariške karijere. Samo nemška navtična šola s pri-dejanim konviktom more biti koristna in mere odpraviti take težkoce. Odveč bi bilo razlagati upravičenje Nemcev do lastne -navtične šole. Za sedež te šole pa seveda ne more biti izbrano nobeno drugo mesto nego Trst, kot naše glavno pristanišče. Nova šola mora biti organizirana po vzorcu obstoječe navtične akademije z italijanskim učnim jezikom, ki se je izborno obnesla in katero tudi kompetentni krogi v nemSki vladi smatrajo za boljšo od sličnih zavodov v Nemčiji. Naravno, da se bo treba pobrigati, da se nemški gojenci priuče italijanščine in hrvaščine po kaki lahki metodi in predvsem primerno po praktični potrebi svojega poklica. Ako se hoče imeti popoln uspeh šoie, treba preskrbeti primerno število brezplačnih mest v konviktu, da se tako starši oprostijo velikih materijalnih bremen, združenih z oddajo sinov v šolo v Trstu. Ta preskrba bo neizogibna po vejni, zlasti ker predvsem srednji sloji, ki bodo oddajali v prvi vrsti gojence novi šoli, so največ trpeli vsled vojne in vsled draginje, ki bo trajala tudi še po vojni. K sreči je v tem pogledu drago-cero prvo delo že storjeno. Nemški Volksrat za Trst in Primorje je bil poleti 1916. sprožil akcijo za nabiranje prispevkov v pomoč pri študiju na navtič-ni šoli. Akcija ie imela najboljši uspeh in se še vrši, tako da bo začetkom šole na razpolago okoli 35.000 K ustanov. Mnogi starši so se že pobrigali, da vpišejo svoje sinove v novo šolo, takot da so že vsi predpogoji prav ugodni in se , more zavod otvoriti že v jeseni tekočega leta. Nemške manifestacije v prilog ustanovitve nemške navtične šole v Trstu se vršijo skoro vsak dan in skoro vsak dan odda kak shod ali kaka korporacija svojo zahtevo po tej šoli. Zanimivo je stališče Italijanov v tem vprašanju. Posnemamo je iz lista »Lavoratore«, ki piše: Nemci hočejo s to institucijo udejstviti — proti Jugoslovanom — svojo pravico in si zagotoviti svojo poziciio na Jadranskem morju in širok vpliv v mornariški službi. Do nekaj dni sem se je zdelo, da je nemški postulat sestavljen tako, kakor da hoče vzeti Italijanom navtično akademijo in jo spremeniti v šolo z nemškim učnim jezikom. Ali izjava nemškega Volksrata za Trst je pregnala vsak dvom: italijanska navtična akademija ostane in za Nemce bo ustanov-lic:.a druga šola. Vprašamo le, ali Italijani res ne čutijo ostrine, naperjene tudi proti njim z nemško navtično šolo v Trstu?! KoneeMimila narodnih s!! m Hruefs Za aktivizem. — Priobčenje jugoslovanskih demokratov, — Šikane vlade, — Prememba v vojaškem poveljstvu. — Novi kurz tudi onstran Sotle? Zagreb, 12. maja. Vedno se z vso trdovratnostjo ponavljajo vesti o krizi v hrvatsko - srbski koaliciji. Izgleda po vsem položaju, da ta kriza v resnici obstoji, ker postaja pritisk vse jačji in se že tudi Čutijo posledice novega kurza. Javlja se jaka roka. Ta novi kurz. kakor ste to nazvali z desnega brega Litve in Sotle. se razlikuje od starega le v potenci. Pritisk je hujši. V ostalem zaenkrat ni vidnih prememb, le da se občuti na političnem seismografu neka globoka in resna nervoznost. Specifična strankarska razcepljenost in neenotnost se je jela v zadnjih časih vedno bolj čutiti. Zato so se resnično narodni elementi že delj časa trudili, da zedinijo vse stranke aH vsaj vse opozicijonalne stranke v eno vojsko, dokler ne bo koalicija sama od zgoraj prisiljena, vreči s sebe uzdo, ki jo nategujejo vsak dan tesneje. Na konferenci dne 2. in 3. maja 1918 je bila sprejeta znana zagrebška resolucija, ki vsebuje organizacijska temeljna načela: Za ciljem države Slovencev, Hrvatov in Srbov koncentracija vseh sil. — Od vseh strani je že takrat nastal pritisk: Kaj, vi Hrvati se drznete? ... Te formule se namreč s il n o boje, tembolj sedaj, ko so začeli pripisovati našemu vprašanju tolik pomen. Strah pa ni v Pešti nič manjši, nego na Dunaju. — Na onem sestanku je Da tudi bilo dogovorjeno, da se vse opozicijonalne stranke in grupe organizirajo. Vendar je pa v grupi jugoslovanskih demokratov prevladalo naziranje, da je treba Še enkrat poizkusiti, če bi se ne dale vse stranke zediniti na skupno platformo, s poudarjanjem vsega, kar nas spaja in z opustitvijo predvojne terminologi ie, zastarelih programov in medsebojnih malenkostnih sporov ustvariti ono, česar se baš* »zgoraj« najbolj boje, — namreč skupno narodno stranko z edinim programom: Nezavisna svobodna država Slovencev, Hrvatov in Srbov. To mnenje je javno mnenje celega hrvatskega - srb- LISTEK. Pred 50. leti v Prosi. Polaganje temeljnega kamna češkega »Narodnega divadla« pred 50 leti se je vršilo nadvse slavnostno. Narod sam je potreboval tako proslave, da je v nji pokazal svojo voljo in odločnost. Priprave so se vršile v Pragi in po vseh krajih: vse je hotelo v Prago, ob VItavo, da dokaže svojo vdanost in zvestobo do glavnega mesta. Zato je iz te slavnosti nastala narodna manifestacija, kakršne do takrat Praga ni videla. Od leta 1848. so Cehi zbirali za svoje »Narodno Divadlo«. Zbirali so povsod, prispeval je vsak, zato se je ves narod hotel udeležiti pomembne slavnosti. Slavnosti so se začele takoj po 1. maju. Vse je živelo v nekem velikem radostnem pričakovanju. Dne 5. maja so Moravani poslali prvi svoj kamen v Prago. Bil je z Rad-hošta, iz kraja Palackega. Moravski Študentje so ga sprejeli na kolodvoru in so ga v slavnostnem sprevodu peljali na stavbišče ob Vltavi, kjer ga je Pala-cky v imenu Morave izročil slavnostnemu odboru. Glavni temeljni kamen, na katerem je imelo stati Narodno divadlo, je bil z gore Rip, to je ona gora, kjer je baje obstal prastarec Čeh. ko je pripeljal narod v te kraje. Dne 10. maja se je vršil na Ripu velik ljudski tabor, kjer je narod prvič povedal svoje mnenje glede dualizma in davkov. Tab-u" je bil razpuščen. Eno uro pozneje so naložili 60 centov težki kanrjn na voz. Ob kamenu je govoril pesnik K. Sabina. Nad kamenom je bila zastava z napisom: »S prosveto k svobndi!« Občine iz okolice so okrasile kamen z venci in napisi. Tako ie nastopil temeljni kamon svojo pot v Prago. Pred vozom je bilo vpreženih tri pare konj. V vsaki vasi so vaščani slavnostno pozdravili sprevod. Občine so polagale svoje vence. Od vseh strani je prihitelo liudstvo, da vidi to slavje. Bilo je ganljivo, ko so starčki ob palicah pozdravljali ta »temelj novega življenja« in so matere pritiskale svoje dojenčke k temu »studencu nove češke umetnosti«. Ne moremo popisati vso pot do Prage, kjer so v Libnu (danes praško predmestje) sprejeli kamen zastopniki narodnih društev. Za vozom je šlo 80 voz, ki so spremljali kamen in nešteta množica, ki je prihitela v Prago na narodno slavnost. 80000 ljudi je spremljalo od tu kamen v Prago, kjer so ga izročili slavnostnemu odboru. Med tem so bili na poti kameni tudi od drugod. Vinograjska občina je darovala velik kamen iz gore Žižkov, kjer je stari vodja husitov premagat kralja Sigmunda, in 12. maja je dospel kamen z Blanika, ki v njem po narodni pravljici spe pripravljeni za boj blaniški vitezi. Dan 15. maja je bil dan pred praznikom. Od vseh strani so prihajali vlaki po 70 do 80 voz, vsi prenapolnjeni ljudstva. Krasne češke narodne noše so napolnile Prago. Ni bilo hi?e in družine, ki bi ne bila ime!a gosta. Samo z Morave je došlo 26 vlakov. Zvečer je bila slavnostna regata na Vltavi. Noč je bila jasna, kakor da je oznanjala prihodnji slavnostni dan. Drugi dan na vse zgodaj (16. maja) se je začel narod zb:rati pri »invali-dovcu« na vzhodu Prage. Nad 200.000 ljudi se je zbralo na prostoru, od koder je imel oditi slavnostni sprevod v mesto. Ob 9. zjutraj so začeli pokati mož-narji na 2ižkovu in ves narod se je zbral pod svojimi zastavami. Ako se spomnimo vseh težkih dni od leta 1848., vseh prevar in ponižanj, vseh krivic in preganjanj, moremo si misliti, kako navdušenje je zavladalo v tej množici, ko je nastopila svojo slavnostno pot v Prago, da položi temelj svoji narodni umetnosti. Trud dvajsetih let je slavil svoj uspeh. — In tu prepuščam onim, ki poznajo Prago, da si sami predstavijo ta slavnostni pohod, občina za občino s svojimi prapori, zastopniki ia konjih, ljudstvo v pisanih narodnih nošah, lia-naki na konjih, Benešovci v svojih nošah, ena skupina za drugo. Za občinami so Sli po vrsti praška društva in cehi: mesarji, zlatarji, pivovarniki, mlinarji tiskarji, študentje, vsak s svojo zastavo s cehovskim znakom in v svojih zgodovinskih uniformah. Sokoli, člani čitalnic, pevskih društev (vse to je bilo takrat šele v začetkih) itd., vse to se je udeležilo slavnostnega sprevoda. Dve uri je Šel sprevod mimo slavnostnega prostora, kjer je stal temeljni kameri, ovenčan s češko krono, in govorniški oder. Ko se je množica postavila ob -bregu Vltave, je začel dr. Sladkovsky svoj slavnostni govor. »Zapleši, dolgo zatajevano češko srce. zapleši z njim bratovsko srce slovansko ... In ti predraga mati naša Praga, s kako blaženim pogledno se oziraš na neštete množice ljudstva, ki so se pojavile v slavnostnem sprevodu pred teboj. In tvoje naterinsko čuteče srce se ne vara. Ti vsi so Tvoji sinovi in hčere ...« Po slavnostnem govoru so posamezni zastopniki prosvetnih, znanstvenih, umetniških in drugih društev udarjali svoja gesla na kamen. V družbi teh zastopnikov vidimo znana imena: Pa-lackv, Rieger, Smetana, Purkvne, J. Kolar, dr. Pražak, grof Harrach, Clam-Martinic itd. Vlada se slavnosti ni udeležila, kar je bilo najbolje, kajti to, kar je narod tu polagal, je neslo ponosen naslov: »Narod sebi«. Popoldne je bila velika ljudska slavnost na Letni, kjer se je narod na-vriskal, napel in naplesal, Kajti temelj »Narodnemu divadlu« je bil položen. Drugi dan je bila slavnostna pojedina, kjer so pozdravili Čehe zastopniki slovanskih narodov; za Ruse profesor La-manskv, za Srbe Subotić itd. V imenu Slovencev je govoril poslanec dr. Josip V o š n j a k, ki pravi o njem tedanje poročilo, da je bil njegov govor zelo prisrčen in govorniško lep. Rekel je sledeče:' »Gospodje! Najsrčnejše pozdrave prinašam tebi, dragi češki narod, od tvojih južnih bratov Slovencev. Nas ločijo hribi in doline in prebivalstvo tujega naroda, ki se je zaril v nesrečnih časih med južne in severne Slovane — toda nas vežejo za to enake misli, en cilj in skupnost naših zahtev. Mi se borimo za svoj obstoj, za svoje narodno življenje. Čehi in Slovenci smo obdani od treh strani od tujih nam nasprotnih narodov, le na eni strani smo zvezani s slovanskimi brati. Vi Čehi ste v tem boju že slavno zmagali in ste pokazali svetu, da ste in da hočete biti, ves vaš narod je politično izobražen, oživljen, in kadarkoli ga voditelji pokličejo, bo pripravljen žrtvovati na oltar domovine ne le imetek, ampak tudi svojo kri — in voditelji vašega naroda so umni. delavni in dosledni. Mi Slovenci nimamo zgodovinskega prava, nimamo slovenske krone. Vkljub temu naše pravice niso nič manj utemeljene, kajti naše pravo je nravno, narodno. Le po tem pravu se more rešiti naše narodno vprašanje. NaSa zgodo- Stran 2. ,SLOVENSKI N*KO0*, «ne la. maja 1918. 109. štev škega naroda, ne samo Zagreba, nego od Drave do Kvarnera, Slavonije, Bosne, Hercegovine, Dalmacije istota-ko, kakor pri vas Slovencih. Šele če bi ne bilo mogoče takšno ujedinjenje strank, bi se poskušala ustanoviti nova stranka jugoslovanskih demokratov Hrvatov in Srbov za Banovino, Bosno, Dalmac^o in Istro, stranka, ki bi imela zadačo, iti v borbo za našo idejo in iskati povsod in pri vsaki priliki zvez in kooperacije z vsemi drugimi strankami. To vseobče razpoloženje celega naroda naj torej najde končni izraz v onem političnem aktivizmu, ki je tako srečno dovedel slovenski del troedinega naroda SHS, kakor Čehe v ospredje borbe za demokratično slobodo, koje višek je lastna država. Baš to pa hočejo iz Pešte vsekakor preprečili. Bavijo se z našim vprašanjem vedno intenzivneje. Pred meseci so hoteli vreči bana Mihalovicha, Češ, da je »jugoslovanski ban«. Ker pa ni bilo za ta očitek prav nobenega stvarnega povoda, nego je vlada koaliciji dajala vsak dan novih dokazov svoje nagodbene ustavnosti in krotko-stt ni došlo do danes do banske ali vladne krize, čeprav se njen izbruh še vedno pričakuje. Klici iz tabora Stad-lerjevega, frankovskega, staromadŽa-ronskega in madžarskega so pa vedno trdovratne je zahtevali »jako roko« in slikali v Pešti položaj za nevzdržen, agitacijo Jugoslovanov za brezmejno, opasno in skoro da neodoljivo ter zahtevali majenergičnejših mer. Od vseh cenzurnih neprilik, od policijskib naredb itd. so prešli sedaj dalje na »resnejše« mere. Te dni je bil nenadoma vpokojen zagrebški vojni zapovednik fml. Seipka. a na njegovo mesto imenovan gmjr Schcnk, (doslej v Opatiji, svoječasno pa zapovednik 13. zagrebškega kora). Ta ima politično misijo, da ukroti jugoslovanski pokret na Hrvatskem . . . Jugoslovansko demokratsko misleči narodnjaki so se zbrali v nedeljo, dne 12. maja na prijateljski sestanek v Zagrebu, (— prijateljski, ker so vsa politična, zaupna in javna zborovanja strogo zabranjena! —) ter so pri tem sklepali, o nadaljaem postopku. Pričeteb novih bojev na Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 14. maja. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Na bojnih frontah je ponehalo v zgodnjih jutranjih urah stopnjevano artiljerijsko delovanje tekom dopoldneva. Zvečer je večkrat zopet oživelo. Po ljutem ognjenem učinku severno kanala La Basse so poskusili Angleži zvečer močne delne napade na naše pozicije severno in zapadno Given-chyja. BiH so odbiti s številnim! izgubami. Izvldno delovanje le ostalo živahno. — Z drugih bojišče nič novega. — v. Ludendorif. NEMŠKO VEČERNO POROČILO, Berolin, 14. maja. (Kor. urad.) Uspešni krajevni sunki v angleške črte na severnem bregu Somme ob cesti Bray-Corbie. Silni sovražni protinapadi so se ponesrečili. SIcer ničesar novega. Dunaj, 14. maja. Angleži in Francozi nadalje na fronti med Kemmelom in Noyo-nom silno napadajo, vendar kažejo dogodki zadnjih dni, da je francosko armadno vodstvo popolnoma izgubilo inicijativo in da se ie pripravlja na obrambo nemškega napada, ki ga pričakuje od ure do ure. Namen, izvršiti velikopotezen protinapad, je pač definitivno pokopan. Sil za tako pod-vzetje ententa nima več. Velika strategič-na rezerva generala Focha je razdeljena . na posamezne ogrožene odseke bojne fron-| te ter zadostuje komaj, da da kolikor toliko upanja za uspešno obrambo. Za ofenzivne operacije je francoska in angleška armada nezmožna. Dosedaj so se mogli Francozi in Angleži na glavni bojni fronti držati v deienzlvi rudi samo raditega, ker so pritegnili številne divizije z drugih ne neposredno ogroženih delov fronte od Rheimsa pa do švicarske meje. Koliko sil je ententa izgubila, dokazuje dejstvo, da je imel general Foch prvotno najmanj 50 divizij v rezervi in da je stalo za fronto na Flandrskem in v Artoisu do Soissonsa mnogo armadnih rezerv. Danes stopajo Francozi in Angleži v novo bojno fazo pod bistveno neugodnejšimi razmerami, kakor začetkom prve nemške ofenzive. Takrat so imeli na razpolago še veliko rezervo, kakih 50 divizij, za obrambo nemškega napada, danes pa nima general Foch nobenih omembe vrednih sil več, ki bi jih mogel zastaviti na prostoru, kjer hočejo Nemci predreti. Omejene možnosti Amerike. Haag, 14. maja. Kakor poroča ^New York Sun«, je general Wood iz zdravstvenih ozirov odstopil. Pravi vzrok pa utegne biti nelzvršljivost svoječasno mu danega naloga, da naj postavi petml-lijonsko armado. Dokazano je, da more Amerika poslati opreme samo za 3V2 milijona mož in da ni mogoče zgraditi toliko ladij, da bi v dveh do treh letih prepeljale tako armado, ne glede na silno obremenjenje delavnega trga. vina je nejasna in žalostna, sami boji in trpljenje. Narodi okoli nas so nam odtrgali kos za kosom. D očim smo mi branili Evropo pred krvoločnimi Turki, so se naši zapadni sosedje razvijali k blagostanju. Naš narod je umiral od dne do dne in Nemci so nam kopali že velik grob, da bi nas v njem zakopali, kakor so to storili z drugimi slovanskimi rodovi. Okoli izkopanega groba so se veselih* tudi naši sosedje Italijani in Madžari, toda zmotili so se. Pogrebni zvonec, s katerim so nam zvonili, nas je vzbudil iz spanja in poklical k novemu življenju. Spoznali smo, da smo Slovenci, da smo veja velike slovanske lipe in da je naša sveta dolžnost rešiti Slovanom severni dohod k Jadranskemu morju (Burna pohvala. Slava!), po katerem nasilno segajo tuji narodi. Kako pa bi mogH sami vzdržati v tem neenakem boju, ko bi nas ne krepila misel, da stoje za nami milijoni in milijoni naših bratov, v katerih se od dne do dne bolj budi duh slovanske vzajemnosti, ki premaguje stare presodke. Vsi, naj govorimo v kateremkoli narečju, smo se spoznali kot rodni bratje in se čutimo kot sinovi ene matere Slave. (Burna pohvala.) Kateri narod pa je prvi povzdignil svoj glas in je prvi rekel: Mi vsi smo Slovani, imamo vsi enake zahteve, torej delujmo skupno. In ker nas je brezštevila, moramo konečno zmagati...« Ali niso bili to sinovi onega naroda, katerega slavni dan slavimo danes? Ali niso bili to Dobrovsk^, Hanka, Čela-gafeftk, KoJlar ie ys% s&tagJftJ češka inteligenca? Češki narod je kot iMojzes udaril na trdo skalo in iz skale je privrel čist vrelec slovanske bra-tovske ljubezni in vzajemnosti in ta raste in se širi na našo radost in na strah naših nasprotnikov. Prvemu bojevniku slovanske ideje Češko-slovanskemu narodu in njega slavnim voditeljem: Slava in 2ivk>! (Navdušeno ploskanje.) Do leta 1880. so Čehi stavili svojo zgradbo »Nar. divadla«. Šele leta 1881. je bila izpolnjena vroča želja naroda — da je otvori! svoje narodno svetišče... Nesreča je hotela, da je Narodno divadlo takoj po otvoritvi pogorelo. Narod je od jeze In žalosti jokal po ulicah. In tu se je pokazalo, kaj zmore češka požrtvovalnost. V par dneh so zbrali nov milijon, popravili so zgradbo in danes s ponosom slave svoj jubilej. Slovenci smo spremljali z zanimanjem češko delo. Bili smo preslabi, da bi mogli takoj za njimi. Zato so Čehi z radostjo pozdravili leta 1892. otvoritev našega deželnega gledališča. Nad nas ni prišel požar aH kaka druga nezgoda — prišel je dr. šusteršiČ in to je bilo dovolj, da je bilo naše gledališče uničeno. Zato bodimo v teh Časih kakor Čehi, ki jim je sovražni živel j uničil njih prvo stavbo: zbirajmo za novo stalno slovensko narodno gledališče, ki bo stalo na temeljnem kamenu naše narodne samozavesti in požrtvovalnosti, trdno in neomajno kot vrh starega Triglava. Dr. L L. Lansdovrnov mirovni — govor. Bera. 18. maj*. V debati ibornioe lordov dna 8. mala glede pacifistične** gibanja na Angleškem it izvajal lord Lansdowne med drugim tudi to-le: Kakor je obaojati one, ki aagovarlajo kapitulacijo, tako ne sme Javnost obsojati onih, ki zahtevajo sporazumni mir. On sam ee ie udeležil mirovnega gibanja s pismi, od katerih vsebine ne prekliče ničesar. Lord Dembieh se savze-ma za mir, ki se splošno imenuje >Knockout - blow«, toda lord in njegovi prijatelji niso nikdar povedali, aa katero ceno. Tudi odklanja vsak mir t Nemčijo, ki ne bi bila kaznovana. Recimo, da bi se bil preteklo iesen potom pogajanj sklenil mir z Nemčijo, kako bi stalo danes z nemško državo. Prvotni načrti Nemčije bi se bili ponesrečili, ker ima 5 milijonov mož izgub. Iz Francoske in Belgije bi bili noteemili čete in odločitev o spornih pokrajinah bi bila v roki konference. Ali bi bil to mir z nekaznovano Nemčijo. Vedno več ljudi ima resno želio, da nni se poskusi potom pogajanj mir. V tem trenutku, dokler traja na zapadni fronti titanska borba, je seveda popolnoma brezupno misliti na mirovna pocraiania. Lord Curzon ie odklanjal Lansdownova iz- vaiaoia ter izjavil, da Anglija v zadnjih letih ni odklonila nobene resne mirovne ponudbe. Z italijanske fronte. NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 14. maja. (Kor. urad.) Bojno delovanje ob italijanski gorski fronti^je enako delovanju poslednjih dni. — Šef generalnega štaba. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 13. m a i a. Ponoči od 11. na 12. maja ie napadel sovražnik po izdatni artiljerijski pripravi naše nove pozicije na hribu Corno. Z našim ognjem zadržan in po našem protinapadu se je moral umakniti s težkimi izgubami. Na ostali fronti običajno aritljerijsko in patruljsko delovanje. Nov sovražni napad na Kotor. Dunaj, 14. maja. (Kor. urad.) Iz voj-noporočevalskega stana: Ponovni sovražni letalski napad na vojno pristanišče v Kotoru dne 12. maia je imel tako malo uspeha, kakor napad dne 11. mala. Ni bilo ne Škode ne izgub. Rusija mi novo vojno? Ženeva, 14. maja. »Avanti« poroča, da je Ljenin izjavil, da ne zadostuje, da se usvari iz Rusije republika, marveč je treba stremiti za tem, da se ta republika konsolidira, Žal, groze Rusiji nove nevarnosti. Nemci, Japonci, Angleži in Francozi se pripravljajo z raznih strani, da vdro v Rusijo. Različni nameni jih pri tem vodijo. Rusija je obkoljena In morda prinesejo že najbližnji dnevi rusko vojno napoved Japonski. Rusija skuša storiti vse, da prepreči novo krvoprelitje, kljub temu pa je računati z možnostjo, da bo treba še enkrat stopiti v vojno. Boi proti boljševikom v Sibiriji. Amsterdam, 14. maja. (Koresp. urad.) Iz Pekinga poročajo: Po več bojih se je zlomil upor boljševikov proti Semenovovim kozakom. Semenov stoji sedaj na desnem bregu reke Ingode, 3 milje od železniškega križišča Karinskaje. Mali oddelki so prekoračili reko ter zasedli železnico na obeh straneh postaje. Glavna sila kozakov čaka s prodiranjem, da bodo mostovi preko rek Orona in Gode popravljeni. Boljševiške čete so se umaknile na Kitajsko. V Kaba-rovski se odpeljejo še trije vlaki boljševikov. Zdi se pa, da jih bodo kozaki, ki jih podpira Semenov, zajeli. Iz Rusije. Dunaj, 14. maja. Vest o smrti generala Komilova se potrjuje. Kornilov je padel v bitki pri Jekaterinodaru, zadet v glavo. Stockhohn, 14. maja. Glasom poročil iz Helsingforsa znaša vrednost finskega vojnega plena 6 milijard mark. Berolin. 13. maja. »Vossische Zeitg.« poroča: Angleži so izkrcali pri Pečengi na polotoku Kola 800 vojakov. Berolin. 14. maja. Člani hiše Romanov, ki so bili zajeti od nemških čet, so živeli na Krimu na posestvu Petra Nikola-jeviča v zelo slabih razmerah. Poleg že omenjenih članov carske rodbine so bili tam še soproga velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, soproga in dve hčerki Petra Nikolajeviča in 6 hčerk Aleksandra Mihaj-Ioviča. Prostori so bili tako majhni, da Je imela samo carica - vdova svojo lastno malo sobo, ostali člani carske rodbine pa so morali po dva in trije živeti v eni sobi Stražili so jih pomorščaki črnomorskega brodovja. Ženeva, 14. maja. Iz Petrograda poročajo, da se boje krvavih lakotnih nemirov. Množina kruha se je za Petrograd znižala za 41 gramov na dan. Mesa in zelenjave sploh ni. Rdeča garda je morala že večkrat nastopiti. V krajih okrog Petrograda že štiri dni nimajo kruha. Sovjetu se je kljub velikim naporom posrečilo dobiti samo oves. Municijske tovarne so ustavile delo. Po sklepu miru z Romunsko. Bukarešta. 13. maja, (Kor. urad.) Kralj Ferdinand je poslal ministrskemu predsedniku Marghilomanu to-le brzojavko: V Bukarešti sklenjeni mir iem-ljem na znanje ter se zahvaljujem Vam in ostalim romunskim delegatom za težavno in požrtvovalno delo. ^ ki ste ie izvršili v varstvo naših pravic v hudih trenutkih. Kot kralj in Romun upam na bodočnost svojega vrlega in hrabrega naroda. Zahvaljujem se Vam za izraze zaupanja, da bo dežela procvitala in se okrepila pod mojim vodstvom in pod vodstvom dinastije. Gospodarska poiodba med Avstro-Ogrsko in Romunijo. Danes se je med našo državo in Romunijo sklenila gospodarska pogodba. Y prvem členu si oba dela obliubu-jeta, da bosta odslej živela v miru tudi na gospodarskem in financijelnem polju in se v dobi prehoda la vojnih v mirovne raz-m podpirali in ne zavirala prehoda • visokimi uvoznimi carinami. V nevtralnih državah ležeče blago, Izvirajoče iz Avstro - Ogrske ali Romunske, ki je bUo obremenjeno z določbo, da niti posredno niti neposredno ne sme dospeti v kraje drugega pogodbenika, se more zopet \r vozi ti In je vlade nevtralnih driav nemudoma obvestiti o preklicu teh odredb. Tudi le takoj pričeti s poštnim, brzojavnim In telefonskim prometom In je podaljšati pogodbo o dobavi tobaka do leta 1930., pri čemer pa ponudbene cene ne smejo presegati pridelovalnih cen za več nego 15 odstotkov. Med Romunsko in Bolgarsko se napravi nova železniška zveza, Romunska pristopi železniSki konvenciji, ki Se Je leta 1883. sklenila med Avstro-Ogrsko, Turčijo, Srbsko in Bolgarsko. Za uvoz in prevoz avstro - ogrskega blaga Romunija ne bo računala višjih voznin nego za svoje blago. Uravnava se tudi razmerie avstro-ogrskih podanikov in njih premoženja ter različnih delniških in drugih družb v Romuniji. Dokler se ne sklene petrolejska pogodba, Romunija za Izvoz petroleja in petrolejskih izdelkov v Avstro - Ogrsko ne bo pobirala izvozne carine, pa tudi ne izvoza tega blaga prepovedala ali preklicala. Uravna se tudi izseljeništvo. Glede osebnega in prtljažnega prometa nI delati razlike med prebivalci obeh pogodbenih delov. Donavska pristanišča med Brajlo (vštevši) in Črnim morjem je smatrati za pomorska pristanišča. Dodatna pogodba ureja promet z živino, živalskimi surovinami in surovinskimi produkti. — To so v kratkih obrisih poglavitne določbe te gospodarske pogodbe. Po razstanku cesarjev. Dunaj, 14. maja. (Kor. ur.) Cesar je poslal cesarju Viljemu to - le brzojavko: V trenotku, ko zapuščam vračajoč se blagoslovljena tla nemške države, mi je srčna potreba, da Ti izrečem še enkrat svoj prisrčen pozdrav in svojo iskreno zahvalo za blagohotni in tudi resnično prijateljski sprejem, ki sem ga bil deležen včeraj pri tebi. Z globokim zadoščenjem vsled naše"-sporazumnega razgovora Ti kličem iz srca in v zvestem prijateljstvu: »Na skorajšnje svidenje!« — Karel. Nato je odgovoril cesar Viljem s to - Ie brzojavko: Srčna zahvala za Tvojo prijazno brzojavko. Veseli me, da si tako zadovoljen s svojim tukajšnjim posetom. Tudi meni je bilo v veliko veselje, da sem Te videl in da sem mogel v naših podrobnih razgovorih iznova spoznati naš popolni sporazum o naših vodilnih ciljih. Njih uresničenje bo prineslo našim državam velik blagoslov. Upam, da mi bo kmalu mogoče ugoditi Tvojemu blagohotnemu povabilu. Srčne pozdrave Citi in Tebi v zvestem prijateljstvu, — Viljem. Cesar se pelje na Bolgarsko. Sofija, 13. maja. (Bolgar, tel agentj Generalisim Jekov je odgovoril na neko vprašanje tako - le: Obisk, ki nam ga te dni napravi cesar Karel, je živ izraz prijateljskih vezi, ki spajajo vladarja Avstro-Ogrske in Bolgarske. Obisk bo dal krepkega izraza medsebojni ljubezni obeh zavezniških narodov in v imenu naše armade lahko poudarim veliko veselje, ki ga bodo občutile naše čete od voditeljev do navadnih vojakov o posebni naklonjenosti, ki se izkazuje naši armadi. Obenem bo obisk sijajno ovrgel namene naših nasprotnikov, ki z bogatimi sredstvi skušajo sejati neslogo. Nova zveza z Nemčijo, Berolin. 17. maia. >Tageblatt« piše: Politični krogi se živahno baviio s poročilom, da naj se zveza med Nemčijo in Avstro - Ogrsko izgradi in poglobi. Že dalj časa se zatrjuje, da bi s e p r i-klopitcv Poliake Avstriji s strani Nemčije brez pomislekov dovolilo, če se Avstro-Ogrska z Nemčijo vojaško-politično združi. Ženeva. 14. maja. Nasprotniki Cle-menceaua vidijo v sestanku cesarja Karla s cesarjem Viljemom nov povod nanadati zagrešeno francosko zunanjo politiko. >I/ OeuvTe< piše: Dokler bodo domnevale vodilne osebe, da so skromne manifestacije mirovne želje za fronto izdajstvo, ni misliti na izhod iz sedanje zmede. Spominiajoč se brzojavke Clemenceaua, v kateri pravi, da ie treba podpirati vse rovanje proti donavski monarhiji, pravi list. da ie ta načrt pospešil zvezo med Avstrijo in Nemčijo. Zelo dvomljivo ie, ali si sme ententa k taki utrditvi svetovnega stališča Avstro - Ogrske čestitati, ali ne. Politične vesti. = Iz gosposke zbornice. Dne 14. t. m. se je zbralo 38 članov ustavne stranke gosposke zbornice k seji. Govorili so o uvedbi okrožnih glavarstev na Češkem in se je s poučene strani sporočilo, da se ta glavarstva v kratkem še ne uvedejo. Čehi bodo praznovali te dni praznik deželnega patrona Janeza Ne-pomuškega, 3001etnico vrženda skozi okno (Fenstersturz) in pa 501etnico položitve temeljnega kamena za češko Narodno gledališče. Vlada noče raniti češke občutljivosti in torej pred . Bin-koštmi ne izda te naredbe. Glede prehrane vlada med nemškim ljudstvom velika nezadovoljnost. Tožili so o dale-kosežnem birokratizmu pri centralah, katerih organizacija da je pogosto zgrešena. Z zadovoljstvom so zborovalci pozdravili sporočila, dana jim o cesarjevem obisku v nemškem glavnem stanu. — Stančkovo pismo Seldleria. 2 Dunaj poročajo 13. t. m.: Ministrski predsednik dr. v. Seidler je dobil danes od načelnika Češkega Svaza poslanca Stančka na povabilo na razgovor o okrožnih glavarstvih na Češkem odgovor, ki pravi, da odklanjajo Čehi vsako pogajanje glede naredbe za češko kraljevino z ozirom na ustanovitev okrožnih glavarstev, ki Jo hoče vlada svojevoljno izdati in da protest proti temu absolutističnemu nasilju ne dovoljuje nobenega pogajanja. fe= uunai prort jugosiovansKi državi. V seji dunajskega občinskega sveta dne 14. maja so občinski svetniki Gussenbauer, Nagler in Iglauer predlagali peticijo do vlade s to vsebino: Dunajski občinski svet vidi v ustvaritvi, t državnopravni izjavi jugoslovanskih poslancev z dne 30. maja 1917, zahtevane jugoslovanske države na eni strani resno nevarnost za nadaljni obstoj monarhije, na drugi strani pa težko ogrožanje narodnih, narodno-gospodarskih in tr-govsko-političnih interesov državo vzdržujočega nemškega ljudstva v splošnem in prebivalstva Dunaja še posebej. Pot v Trst na morje kot trgovsko pot svetovne trgovine se mora brezpogojno zagotoviti za trgovino in promet Dunaja in nemškega naroda sploh za vse čase. Nemška trgovina in nemški promet, nemški kapital nemška podjetnost in nemški davek so v poglavitnem ustvarili to svetovno prometno pot do morja ter dovedli Trst do sedanjega procvita in razvoja, so oplemenili južne pokrajine monarhije in jih pospešili v kulturnem in gospodarskem razvoju. Južne pokrajine monarhije niso čisto slovansko ozemlje, marveč deloma stara nemška kulturna tla. Veleposestvo, trgovina in plovstvo. rudarstvo in industrija so še danes iz večine v nemških rokah. Nemške manišine se nahajajo v večini občin. Kaj bi bil Trst brez Dunaja? Občinski svet državnega stolnega mesta Dunaja svečano protestira proti državo razkrajajočemu namenu ustanovitve jugoslovanske države ter zahteva ustanovitev nemške navtične šole v Trstu za 1 Omili jonski nemški narod v Avstriji. Občinski svet državnega stolnega mesta Dunaja vidi nadalje v zvesti zvezi monarhije z Nemčijo edino varstvo za državo in popolno jamstvo za trajen mir in za srečno bodočnost narodov te države. = Štajerski nemški poslanci so bfll te dni pri Seidlerju in so mu — kakor poročajo nemški listi — baje zelo energično povedali, da tudi oni niso več zadovoljni s Clarvjevimi rekvizicijamL Seveda, dokler je Clarv prešal samo iz slovenskih kmetov vse do zadnje kaplje, so se Nemci škodoželjno smejali, češ, naj le preša. Sedaj pa, ko gre tudi njim voda v grlo, je stvar seveda dru* ga. Nemci p*ač vedno priznajo krivico kot krivico Šele, kadar jo čutijo na last-« ni koži. Dokler se ista godi n. pr. samo Slovencem, oa jo še podpirajo. = Graškl velepatiijotje v obliki prekajevalcev mesa so si sedaj, ker so jim postajo Puntigam, odkoder so doslej pošiljali meso izven dežele, nekako zaprli, izvolili za svoje čedne posle postajo Gosting. Radovedni smo, kedaj bo pustil celjski Ambroschitz, ki Je — četudi zelo plitva! — duša vsega hujskanja proti Slovencem na raznih Volks-tagih in konventikljih, predlagati kodi kakšno rezolucijo proti tem ljudskim pl* javkam v nemškem narodu. = Zveza češkega Sokolstva. Češka sokolska društva si ustanove v kratkem zvezo Češkega Sokolstva. v katero bodo baje vstopila tudi socijamo-demokratična delavska telovadna društva. Na čelu pripravljalnega odbora stoji bivši načelnik češke sokolske zveze dr. Scheiner in načelnik praškega so* kola dr. Vaniček. = Ženske demonstracije v Sml-cfiovu. Iz Prage poročajo, da so se demonstracij v Smichovu udeležile ženske v jako velikem številu. Policija pi je mnogo demonstrantk prijela In doslej je bilo obsojenih že 90 na zapor" 24—49 ur. Vsled teh demonstracij je občinski načelnik Goldinski odstopiL = Češki strah na Zgornjem Avstrijskem. Iz Linca prihaja jokanje, da Čehi nakupujejo posestva na Gornjem Av« strijskem. Tako so Čehi kupili v GaJ-neukirchnu dva velika mlina. = Prehranjevalna konferenca. Danes dopoldne se vrši na Dunaju prehranjevalna ministrska konferenca, h kateri sta dospela že ogrski trgovinski minister Szterenyi in minister za ljudsko prehrano princ Ludvik Windischgratz. = Soukup v Zagrebu. Te dni se je mudil v Zagrebu češki državni poslanec Soukup na kratek Čas, da se informira o položaju. Tukajšnji listi so prinesli vest, da je konferiral z dalmatinskimi politiki. = Stadler za Veliko Hrvatsko. Sarajevski nadškof dr. Stadler pozdravlja v brzojavki drju Seidlerju njega izjavo z dne 3. maja, ki da priznava možnost in potrebo ustanovitve jugoslovanske drŽave v okviru habsburške monarhije. Ta nova država more biti iz zgodovinskih narodnih, statističnih in za državo nujnih razlogov samo hrvatska, ki naj obsega v okviru habsburške monarhije vse hrvatske dežele, torej tudi Bosno in Hercegovino. Upa, da bodo tudi madžarski državniki spoznali potrebo hrvatske države na jugu monarhije in da bodo spoznali, da se z ustanovitvijo take države ne sme več odlašati. = Iz ogrskega državnega zbora. Budimpešta, 13. maja. (Kor. ur.) Tekom seje poslanske zbornice je izvajal poslanec dr. Nagy, da vlada ne more ovreči trditve, da nemški tajni organi delujejo proti grofu Mihaelu Ka-rolyiju. Komunikeju nemškega generalnega konzulata nasproti se je udejstvi-lo, da je prišel major Constens leta 1915. po naročilu nemške južne armade v Budimpešto, da tu zasliši ruskr vjernike. Ko je končal to delo, je dobil naročilo, da naj opazuje pacifistično 55 f i os. štev. »SLOVENSKI NAROD*, dne 15. maja 1918. stran o. gibanje na Ogrskem. Pozneje je stopi! kot major v turško armado. Trditev nemškega generalnega konzulata, da ni imel nobene zveze z majorjem Con-stensom, je neresnična, ker je dobival major svoja pisma s posredovanjem generalnega konzulata. Vsled tega je konstatirati kršenje imunitete poslanca Karolyija in suverenosti ogrske države. Predsednik je izjavil, da bo zadevo predložil imunitetnemu odseku zbornice. Dr. Wekerle pa je zavračal obenem tudi trditev, da gre za kršenje suverenosti ter obljubil natančno preiskavo. — Poslanec grof Pejacsevich je sporočil, da odlaga svoj državnozborski mandat. — Poslanec dr. Franko je izjavil, da bo glasoval proti indemnitet-ni predlogi, ker zasleduje vlada proti-narodno in protihrvatsko politiko. Obračal se je nato proti jugoslovanski agitaciji in zlasti v ostrih besedah proti politiki StarčeviČeve stranke. = Volilnoreformni kompromis na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo 14. t. m., da je prišlo med vlado in delavno stranko do volilnoreformnega kompromisa. Volilna pravica je po sedaj izpre-menjenem predlogu vezana na tele predloge: 24. leto, ogrsko državljanstvo, znanje branja in pisanja, stalno bivališče. Poleg tega je treba, da ima vo-lilec šest razredov elementarne šole, da govori madžarski jezik in da plačuje najmanj 6 K davka ali da poseduje osem oralov polja, ima obrtniško licenco, je nastavljen v kaki obrti ali v kakem pod-jeiju ali pa je bil odlikovan s Karlovim križem za čete ter da stanuje šest mesecev v isti očbini. V bodoče ima sicer pod Istimi pogoji volilno pravico tudi vsaka žena, ki je dopolnila svoje 24. leto in uspešno končala štiri razrede meščanske šole. = Madžarski oseminštiridesetnikl. Ustavna stranka na programu leta 1848. |e izvolila za svojega načelnika Frana Bolgerja. = Dobiček Madžarov Iz romunskega miru. »Pesti fiirlap« psuie Czernina in Avstrijce, ker se je meja proti Romuniji korigirala samo za 5000 kvadratnih kilometrov. Omenjeni list pravi, da se je romunski zunanji minister hvalil napram svojim rojakom, da se mu je posrečilo odbiti tri četrtine zahtevane mejne korekture. Po tem se more presoditi, koliko so Madžari zahtevali. = Izdaja avstrijskih lir v Benečiji. Z Dunaja poročajo, da se izdajo za Benečijo avstrijske lire. Lira bo veljala 95 vinarjev. * = Pred padcem Orlandovega kabineta? Iz Curiha: »Secolo« poroča, da se pripravlja v italijanski vladi kriza in da je pričakovati padec Orlandovega kabineta. = Pruska volilna reforma. Pri tretjem branju zakonskega načrta glede volitev v poslansko zbornico je bil paragraf, ki zahteva enako volilno pravico, odklonjen s 236 glasovi proti 185 glasovom. Tudi razni izpreminjalni predlogi so bili odklonjeni, tako da je popolnoma nejasno, ali bo volilna reforma sploh stopila v veljavo ali ne. — Podpredsednik državnega ministrstva dr. Friedberg je izvajal: Državna vlada je odločena uporabiti za izvedbo enake volilne pravice vsa ustavna sredstva, vendar pa misli, da mora tudi gosposka zbornica kot enako upravičeni faktor zakonodaje izreči o tem temeljnem vprašanju svojo sodbo. Vsled tega se bo tudi gosposka zbornica bavila s predlogo. Če kljub temu rednemu postopanju zakonodaje proti pričakovanju državne vlade tekom primernega Časa enaka volilna pravica ne bo sprejeta, se bo zbornica razpustila, kakor hitro bo spoznala vlada, da se to z ozirom na vojni položaj r lahko izvrši. = VVrtson In mir. Bock, bivši ruski mornariški ataše v Berolinu, sedaj v Kopenhagnu, je izjavil pred nekaj dnevi, da je bila Angleška od marca do oktobra lanskega leta pripravljena skleniti mir, ali Amerika je to preprečila, boječ se, da bi jej ne propadli kapitali, vloženi v državah entente. = Proces radi Špijonaže v Berna. Dne 11. t. m. se je končal velik proces radi špijonaže v Bernu, ki je trajal deset dni. Glavni obtoženec Mougeot, francoski industrijalec in dragonski nadpo-ročnik, je služil na fronti do 1916. kot letalec. Ranjen je prišel v Bern, kjer je organiziral obširno spijonažko službo v prid Francije. Nabiral je vesti o centralnih državah, pa tudi o vojaških obrambnih pripravah Švice ob meji. S pomočjo svojih ljudi pa je tudi skušal uničevati švicarske transporte živine z bombami, katere so polagali v vagone, in s strupom, ki so ga razstresli po njih. Mougeot je bil aretiran, pa je pobegnil na francoska tla. Drugi glavni obtoženec je odvetnik dr. Brustlein, ki je nadaljeval Mougeotovo delo in po švicarskem naredniku Kotschetu poročal o vojaških ukrepih Švice Mougeotu. Obtoženih je bilo še 19 drugih oseb. Osem obtožencev se je odtegnilo sodnemu .preganjanju z begom. Mougeot je obsojen in contumaciam na 10 let, narednik ,K6tschet na 4 leta in degradacijo, drugi obtoženci do 1 leta zapora. Dr. Brustlein je obsojen na tri mesece zapora in 2000 frankov globe. II Trbovljah se vrši na binkoštno nedeljo 19. ma]a popoldne ob 2. v prostorih pri Spancu. Govorniki poslanci dr. BenkoviČ, dr. Korošec, dr. Ravnihar. gojaiM Pridite zahtevat jiaSp Jtfg^Bifl, Mariborsko pismo. (Od našega dopisnika.) V Mariboru, 12. maja. K > V o 1 k s t a g u<. Kot smo že poročali, ni >ila niti ena privatna hiša v Mariboru ob cesaričinem godu in rojstnem dnevu v zastavah. Za >Volkstag< je bilo vsepolno najraznovrstnejsih zastav, vse po veliki veČini v državi in dinastiji sovražnih barvah. Najbolj se je odlikovala Gosposka ulica. Le tu je bila ena frankfurtarska cunja pri drugi. Konsternacijo je vzbudila neka zastava na neki riisi blizu hotela »Usrane Svojčas je bila zelenobela, dež pa ji je barvo spral in tako je bila videti čisto bela. Nekaj prorokov je mislilo, da demonstrira dotični posestnik hiše s tem proti >Volkstagu«, češ: parla-menter je, za mir dela propagando, izziva. Še le pozneje se je pokazal vzrok. Zastava je bila pozno na soboto zvečer odstranjena. Tako ie prišlo v stvar tudi nekaj nepričakovane in — neprisiljene komike. Kaznovani Gradec. Poročali smo, da se je že 29. aprila po Gradcu močno dvomilo, da bi še kaj postalo iz cesarjevega obiska. V kroerih, ki volks-tagovcem itak ni?o prijazni, so dala izvajanja na >Volkstaguu dne 28. aprila tehtne vzroke, da se nastopi proti temnim elementom, ki v vsenemški koži zadnje mesece tako odkrito rujejo in kriče proti državi in dinastiji. Za dneve od 9. do 11. maja je bil cesarjev obisk napovedan. Cesar sam je bil ta obisk napovedal in v dnevih med 23. aprilom in 5. t. m. nai bi bila odpotovala v Laxenburg posebna deputacija, na Čelu ji župan Fizia, formelno povabit vladarja. Gospodje pa so dobili od zgoraj migliaf s polenom, češ, da naj le raje lepo doma ostanejo in. da si naj v bodoče na svojih shodih jezik malo bolj dajo pod uzdo. Pravijo, da je ta odpoved poparila celo v vsenemških krogih. V ostalih meščanskih krogih pa je izzvalo naravnost kolosalno konsternacijo. Iščejo po tistih, ki so se postavili proti volkstagovcem. Eni pravijo, da je plemstvo in posamezna visoka duhovščina, drueri, da so vojaški krosi graške generalitete to dosegli, tretji pa praviio. da se je baje sam namestnik grof Clarv (?!) maščeval nad županom Fizijo iz znanih osebnih vzrokov. Gotovo je. da je stvar ravnotako zanimiva kot je za ves nemški Gradec mučna. Od cesarjevega obiska v Gradcu so Nemci vse možnoj pričakovali, v prvi vrsti pa izboljšanja prehranjevalnih razmer. Vse to je šlo z odpovedjo po vodi. B o 11S i kruh. Kruh zadnjih dni se je nekoliko izboljšal. Pridejane mu je precej boliše moke. Od kodi jo imajo kar naenkrat, ni znano. Gotovo pa ie — ravno to ie priča — da so še večje množine boljše moke kje v zalogah. Splošno mnenje je. da se je kruh za to zboljšal. ker ie zmanjkalo koruzne (rekte: storžne) moke in so bili prisiljeni pridjati večie množine boljše moke. To je po petih mesecih prvi boljši kruh. Kako se gospodari. V soboto 11. t. m. je dospel na glavni kolodvor južne železnice transport par vaeronov bosanskih ovac. Pomanjkanje krme,-da. celo vode. ie prisililo, da so tu celo vrsto te drobnjadi morali zaklati. Živali so bile vseskozi mlade, vendar ie bilo meso vsled pomanjkanja krme spotoma nele brez vsake tolščobe, marveč tudi nepričakovano trdo. Meso zaklanih živali so prodali in sicer 1 kg po 2 PL Za stotnika je povišan nadporoenik 47. pp. Avgust F u r 1 a n i, doma iz Pr- vačine. »Dobrodelnost« v Trstu. Namestni-štvo ie odobrilo ustanovitev društva >Dobrodelnost< v Trstu, katero ie naznanil državni poslanec dr. Rvbaf. Trgovski minister je imel priti včeraj v Trst in ostati tam dva dni, da prouči razne trgovske zadeve glede na sedanji položaj in bližnjo bodočnost, ali prihod je bil odložen na nedoločen Čas, ker je minister zadržan vsled drugih nujnih poslov. Zaplemba premoženja. Tržaška deželna sodniia ie odredila zaplembo premoženja Jakoba Pristeria iz Gradišča ob Soči. komisijonarja v Trstu, ker ie osumljen zločina proti vojni sili države. Dnevne vesti. — Jugoslovanskega tabora v Trbovljah se udeleži — kakor čujemo — tudi leno število zavedneera slovenskega občinstva iz Celja. To bo veselo znamenje za naše razumevanje velike jugoslovanske misli. Zato upamo, da pojde v nedeljo 19. t. m. v Trbovlje iz Celja, kolikor največ mogoče narodnega občinstva, da vidi, kako trdno stoje tisoči in tisoči tamošnjega delavstva za idejo Jugoslavije — V Studenicah se vrši 26. t. m. velik ljudski shod o političnih in gospodarskih vprašanjih. — Za polkovnika je povišan podpolkovnik Teodor R a k t e 1 i, rodom Ljubljančan. — Za nadporočnika - avditoria le povišan črnovojniški praporščak Anton Kosi 87. pp. — Za frejratna kapitana sta povišana korvetna kapitana Metod K o c h in Adolf Potočnik, za korvetnega kapitana je povišan poročnik linijske ladje Šlavomir Drachsler. — Vojni križec za civilne zasluge so dobili: nadučitelj Cetina Ivan v Laškem, nadučitelj Jožef L o v r e c v Majšperku. nadučitelj Jožef M a u r i č pri Sv. Trojici v Slov. Gor., nadučitelj Fr. Pirkmaier v Framu, župnik Matevž S t r a k 1 pri Sv. Petru, učitelji: ca Marija "VVindischer v Trbovljah in prednica Alkantara Z a f o š n i k pri šolskih sestrah pri Sv. Petru. — Redni občni zbor Društva . slovenskih profesorjev v Ljubljani bo v nedeljo, dne 2. iuniia t. L v konferenčni sobi tukajšnje I. c. kr d.ržavne gimnazije. Najvažnejša točka dnevnega reda bo: volitev popolnoma novega odbora, ker ie staremu že davno doba potekla. — Občni zbor I. ljubljanske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda« se vrši dne 23. maja t. 1. ob 6. uri zvečer v restavraciji >Narodnega domač Prosi se mnogoštevilne udeležbe. — Za poštarje. Na brzojavno inter-venciio zaradi zakasnelih izplačil enkratnih doklad je c. kr. poštno ravnateljstvo društvenemu predsedniku brzojavno sporočilo, da je ministrstvo določilo rok do 15. t. m. in se nakaznice 14. t, m. razpošljejo. Pri delitvi dobrot moramo biti vedno zadnji, ne pa tako pri delu. Tudi to se bo moralo spremeniti. Za enako delo imamo brezdvomno tudi pravico do enakega plačila, ne pa zapostavljenja in preziranja. — C. kr. tobačni nadomestek. Deputaciji društva trafikantov je sporočilo generalno ravnateljstvo tobačne režije, da uvedejo v kratkem tobačni nadomestek, ki bo obseeral 20 odstotkov tobaka za pipo. sicer pa hmelj, deteljo in drugo (!). Zavitek bo stal 14 vinarjev. S cigaretnim tobakom, pravi, da smo za bližnji čas preskrbljeni, takisto s kadilnim materijalom do 1. 1920. Sedaj |e tudi na Češkem, Moravskem in Štajerskem dovoljeno saditi tobak. Za Dunaj odpade po novi razdelitvi na vsakega kadilca tedensko najbrž 12 smotk, 36 cigaret ali zavitek cigaretnega ali 2 zavitka tobaka za pipo. — Cepljenje prašičev proti rdečici, se bo vršilo, dne 21., 22. in 23. maja popoldne od 3.—5. v mestni klavnici. Cep-lenjo je edino sredstvo zopet rdeči«-o torej posestniki pozor in ne zamudite te priložnosti, da tako obvarujete to sedaj tako drago žival pred to kužno boleznijo. — Prenarejena določila zrlede nadomestnih konj. C. kr. poljedelsko ministrstvo ie določilo, da se dobi, komur ie poginil na licitaciji kupljen za vojaško službo nezmožen konj, drugega, ako mu je ta poginil v teku treh tednov po prevzet ju (dosodai ie bila ta doba določena na 14 dni). Nadomestnega konja mora pa kupec vzeti najdalje v toku treh mesecev po nakazilu. Čas sr» šteje od dne, ko je dobil kupec obvestilo, da dobi nadomestnega konja. Po treh mesecih usrasne pravica do nadomestila. — Mestna ljudska kopel v Prečni ulici je z današnjim dnem zopet otvor-iena. Cenn prsni kopeli je 40 v. kndni kopeli pa 80 v. Milo in perilo mora vsaka stranka, ki se hoče kopati, seboj prinesti. — Prve Češnje na trgu. Danes so bile na trgu na prodaj prve letošnje češnje kilogram po 10 K. Tudi prve vrtne kolerabce so prinesli ter jih prodajali 5t komadov za 1 K. Enako so jele prihajati na trg tudi prve kumarice, ki seveda istotako niso bile poceni. Na manifestacijskem shodu na Rakovniku se bodo pele te-le pesmi: Jakob Aliaž: Vjetega ptiča tožba (mešan zbor). Domovini in Z Bogom planinski svet. Stanko Premeri: Zdravica, P. Hugolin Sattner: Nazaj v planinski raj, Ivana Laharner: Mladosti ni, Anton Forster: Ljubezen do domovine in Vprašaš čemu, da sem Slovenka (pesmi se nahajajo v Slovenski pesmarici). Pevci in pevke se prosijo, da te pesmi naštudirajo in da se zbero k pevski skušnji na Rakovniku v ponedeljek ob IZ o uri. Železničarji postaje Rakek prirede 19. maja ob 3. uri popoldne pri g, Sevarjn šaljivo loterijo s prosto zabavo v korist občinskim revežem, ki so vsled vojne posebno prizadeti. Vstopnina 60 vinarjev za osebo. Zbog blagega namena se si. občinstvo vabi k obilni udeležbi. Postojnska Čitalnica proslavi na binkoštno nedeljo svojo petdesetletnico. Na sporedu so pevske točke, deklamacija in veseloigra >V Ljubljano jo dajmo!« K prireditvi vljudno vabi nje prijatelje, narodna društva in slavno občinstvo — odbor. Umrl ie 8. t. m. na Jesenicah nad-paznik c. kr. finančne straže gospod Hodnik. Dva malopridna človeka sta se klatila v vojaški uniformi okoli Poljan ter sta odnesla v Dolnici Mariji Koz jekovi novo vojaško uniformo, last njenega moža, morala jima ie dati žerania in vse sta prebrskala po hiši. Mariji Urhovi v Gabrški gori sta odnesla ene čevlje in žepno uro, Ivanu Sinku speha za 300 K. Proti večeru sta še nagajala Mariji Mrakovi, potem sta izginila. Tatvine. Kranjski industrijski družbi na Javorniku je bil ukraden 14 m dolg in 15 cm širok jermen vreden 850 kron. Jeri Novakovi v Kresnicah so odnesli tatovi 4 mernike pšenice, mesa in 80 K gotovine. Mariji Zajčevi v Gor. Zadobravi je izginilo 10 kg slanine, moke, fižola, v vrednosti 100 K. Prijeli so cigana Antona Breščaka. ki je osum-lien raznih tatvin okoli Kranja in Radovljice. Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 2. junija ob 10. uri dopoldne v Gornjem Gradu. Spored zborovanja je priobčen v stanovskem glasilu. Z ozirom na važnost tega sestanka in redkost letošniih zborovanj se pričakuje polnoštevilne udeležbo. ' C. kr. avstrijska po^ta z frankfur-tarico. V proslavo vsenemškecra Volks-taga je vihrala izmed najvišje točke mariborskega davno ga poštnega, urada — velika frankfurtarica. — Glede stolne cerkve, kjer so bile razobešene tudi frankfurtarice, je pomniti, da je stolp cerkve last mesta, zato morajo viseti tudi frankfurtarice. Umrl ie v radgonski bolnišnici sr. Franio Schneider, nadučitelj v Ce-zanjeveib pri Ljutomeru. ▼ 56. letu starosti. Pokojnik ie bil odločen narodnjak, v slovenskih krogih daleč naokrog znan kot vesel družabnik in izboren pevec. Bodi vrlemu možu blag spomin, njegovi rodbini pa naše iskreno sožalie! Za 401etno zvesto službovanje Te prejel častno kolajno nadučitelj K. P e-stevšek v Slivnici. V Ptuju je 9. t. m. umrl Maks Straschill, župan na Bregu: ter član okr, zastopa in okr. šolskega sveta ptujskega, znani general ptujskih* šnopsarjev in štaierciianski kolovodja. Železniška nesreča v Ptuju. Včeraj zjutrai ob %5. ie zavozil s Prager-skega v Budimpeštvo vozač brzovlak na postali v Ptuju v neki tam stoječi vlak. Lokomotivi obeh vlakov in 7 do 8 vagonov ze uničenih. Tri osebe 30 ubite, en železničar težko ranjen. Iz Ljutomera. Naša konjereja ie zo- a^ldgsejda časten mneJu Eri kitastem premiranju triletnih 'dirkačev na Duna- [ ju so tri kobile iz našega okraja dobile prvo, drugo in tretje darilo. Vsi trije kmečki posestniki kobil so odnesli 9000 I kron daril. Dunajski tekmovalci so propadli. Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu naznanja, da je bila dne 11. maja 1918. promovirana doktorjem filozofije bivša članica gdč. abs. fil. Milica S t rekel j. Umri ie v Gradcu 9. t. m. vpokoje-ni vseučiliški profesor dr. Rihard H i 1-debrand v 78. letu starosti. Iz Gradca. Iz Gradca nam pišejo dne 12. t. m.: Pred tedni ste na kratko omenili, kako se nam ubogim slovenskim graškim param godi. Ker je bilo poročilo le bolj površno, nam dovolite danes par vrstic več! Narodno delo vrši danes v Gradcu pač samo slovensko naše društvo >Domovina«. Dela-voljnin članov šteje >Domovina« pač mnogo, a žal, da ji pripravlja ravno vprašanje >domačega oemiišča« največkrat silno resne skrbi. Smo navezani na tujo, nemško >gostoliubnost<, ta pa je včasih prav trda. V dokaz temu naj 6luži, da smo se morali tekom vojne preseliti šestkrat; enkrat celo z vsem inventarjem vred tekom par ur. ker je naš tedanji hišni gospodar Slovenec, svojo gostilno opustil. Da smo svoj inventar spravili vsaj pod streho, ie bilo potrebno, da smo si poiskali prostorov v čisto nasprotnem delu mesta. Takrat nam je ta okolnost nase vrste silno ziedčila: članstvo >Domovine< je padlo na nekaj preko 40 članov. Temu se ni čuditi; člani pač hočejo od svojega društva tudi ugodnosti. Te so v prvi vrsti slovensko čtivo in družabnost v ožiem krogu. Če pa moraš preko celega mesta, zvečer po delopustu, ti mine veselic Neprijetno je tudi. da treba največkrat biti v gostilnah. Član bi rad bral, ni mu pa za pijačo. Časi so trdi in trdo se vsaki dan more živeti. V gostilni pa ne moreš brez pijače sedeti: če pa si k temu prisiljen, potem te to velja na teden in mesec lepe denarce. Pogrešamo torej svoj stalni dom. dom. v katerem bi imeli naši člani mirno čitalnico in v katerem bi bilo prilike tudi za zabavo. Tudi duševnega razvedrila — izven čitanja — nam zelo primanjkuje. Pred vojno se nas je tu pa tam spomnilo slovensko visokošolstvo s predavanji in tudi slovenska inteligenca je včasih prišla med nas, da nam nudi kaj za širše duševno obzorje Sedaj smo že štiri leta pozabljeni. Visokošolcev je itak zelo malo, slovenska domača graška inteligenca pa nas je popolnoma pozabila. Ravno zadnja prireditev, predstava, je to prav neljubo pokazala. Da ni priskočilo par Slovencev ne-gradčanov ki so sedaj takorekoč mimogrede tukaj, bi bila slaba. Radi bi imeli predavanja, poljudne večere konverzacije: a sami smo! Upamo, da našo vrstice najdejo odmeva in gospodje ter dame naših krogov graške inteligenco zopet tudi pot k nam. Smo po večini proletarci, a smo istega rodu in iezika kot ste vi; in hvaležna tla najdete gotovo tudi in sadove vašemu trudu. Pomagajte pa tudi, da pride >Domovina< pod svoj varni krov. koder si bode mogla oddahniti in mirno delovati za blagor graških Slovencev! — V nekaterih krogih našega meščanstva je upaj žati veliko nervoznost. So to v prvi vrsti krogi, ki stoje blizu >Sudmarke€ in >Heimstatta«. Bole jih vedno rastoči hišni nakupi potom Jugoslovanov. Doslei je pokupljenih že mnogo preko 200 hiš. Naši notarji imajo zelo mnogo posla. Pr* teh nakupovanjih so tudi naši Slovenci močno udeleženi. Nekateri posamniki so kupili po 2 do 6 poslopij, vseskozi hiše. ki se dobro obrestujejo. Kakor zvemo, delata >Sudmarka< in >Heimstatt< na to, da bi se to prodajanje oziroma nakupovanje ostavilo, ali pa, da bi ne prodajalo nenemškim kupcem. Ker pa naši ljudje dobro plačujejo, nimata uspehov. Pripovedujejo, da se je že opetovano zastopnikom teh društev dejalo, da, če nočejo da se prodajo hiše »Slovanom, jih naj same kupijo. To pa seveda njih namen ni. One imate svoj denar za >reševanje nem-štva ob narodni meji.« — bč. Roparski umor na Pretulski planini. V Gradcu se vrši razprava proti 271etnemu drvarju Petru Ranerju. ki je obtožen roparskega umora, storjenega na kontoristinji Hermini Preinfalk z Dunaja koncem septembra 1917. Ta Ra-ner je bil prišel sam naznanit orožnikom, da ie našel neko žensko mrtvo na planini. Kmalu pa je padel sum nanj, aretirali so ga in priznal ie, da ga ie gnala misel poltenosti za Preinfalkovo na planini, napadel io ie. pobil na tla in oropal. Pri vojnkih soRanerja poslali domov za eno leto, češ, da je urno-bolen. Kino Ideal predvaja danes, v sredo, 15. maja povsem nov raznoličen spored. Glavna točka ie »Harwardova premija« detektivska drama v 4 deia-njih, polna zanimiv zanletljajev, katere reši slavni detektiv Joe Jenkins presenetljivo bistroumno. ^ »Strijčeva palma« ie učinkovita šaloigra v 1 dejanju, dočim je »Kobilama v Lipici« krasen naravni posnetek. Ta izbrani spored spopolniujejo še najnovejša poročila z bojišč. Igra do petka, 17. maja ter mladini ni primeren. Zadnjo predstavo ob4 %9. zvečer spremlja odličen gledališki orkester. Kino Ideal. Izgubil je bil snoči od Kino Centrala do Starega trga. reven deček denarnico s 40 K, listkom liudske kuhinje in staro svetinjco. Odda naj se v našem upravništvu. Aprovizacija. Op Goveje meso tudi ob torkih In petkih. Gospodje mesarji Josip Kozak, Košenina, Anžič in Cirman, ki imajo največ strank, bodo prodajali odslej dalje poleg sred in sobot, ob katerih dnevih prodajajo sedaj meso, tudi ob torkih in petkih popoldne od 5. do 7. ure. Seveda naj stranke skrbe, da se pravilno raz-dele in da ne bo ob novo naznanjenih urah prevelikih navalov. "4- Petrolej. Strankam se naroča, da takoj nakupijo petrolej na prvi in drugi odrezek petrolejskih kart, ker se po 18. maju ne bode več oddajalo petroleja na prvi in drugi odrezek. Tretji odrezek in petrolejsko karto naj stranke shranijo, ker se bode na iste dob'lo ij Mlat Pfiteteia iu . 4-" Prodajalci petroleja morajo za-, nesljivo 21. t. in. predložiti v mestni posvetovalnici vse odrezke petroleja in pa sporočiti, koliko imajo Še petroleja V zalogi, ker se bodo sicer pri nerednem trgovcu izvršile uradne poizvedbe. Pri živčnih in različnih šenskihi boleznih, ki jih osobito slabša prepočasno in nepopolno telesno izprazne-nje, je prirodna >Frane JožefovaC grenčiea prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki dostikrat nie majhne množine zadoščajo, da se težkoče zadostno zmanjšajo. Dariia. Za slovensko šolo v Maribora so nada je darovali: dr. Pavel Turner v Mariboru 1000 K; nadporočnik Mirko \Wzak 20 K; narednik Viktor Franest 5 K; četo-vodja Kliia Rebec 5 K; pijonir Franjo Ur-banja 2 K; Franjo Thaler v Št Ilju 20 K: Evald Vračko, župnik v St. Ilju, 20 K; Katka liamer v Ciršaku 2 K; Julijana Gril, po-sestnica v Gradišču pri Lučanah, 100 K: Glavna hranilnica in posojilnica pri Sv. Lenartu 100 K; A. LichtcneKger, poštar v Pe-trovčah. nabral v veseli družbi v restavraciji v Petrovčah, 43 K; dr. Ljudevit Štlker v Brežicah 10 K: dr. Ferdo Pirnat na bojiš ju, 10 K: Franc Zacherl, učitelj v Ljutomeru, 10 K; Reza Osorevc, .VLali vrh pri Brežicah, 20 K: Štefan PetelinŠek v Spita-ličtt, nabral na sedmini Petelinškove matere v Gornjih Slemenih 52 K; Franc Berleo v Kandiji 2 K 10 vin.: Franc Toplak, kaplan v £t. Ilju pri Mislinju 10 K: Josip MaurIČ. nadučitelj pri Sv. Trojici, 20 K: Franc Ktamberse.-, veleposestnik v Gočovi, 50 K; dva neimenovana pri Sv. Ksaveriju v Sa-v ijsKi dolini 10 K; Josip Tusak star. pri Sv. Antonu 50 K: Marijana Horvat pri Sv. Lenarta 3 K: Ulrik Hauptman, učitelj v Ribnici. 20 K: Franc ZdolŠek, župnik pri Sv. Juriju ob Taboru, 20 K: Rozina Pernat pri Sv. Antonu, 10 K; dr. Maks Prezl, zdravnik v Vuzenici, 20 K: Marija Paher-cik, veleposestnica v Vuhredu, 100 K: i'pravništvo »Slov. Naroda« 305 K; Karel Cimperšek, trgovec v Sevnici. 30 K: Anton Verbič, trgovec, 20 K; Karel Zupane, popotnik mlina, 10 K: notar Korber v Sevnici 25 K; neimenovan pri St. Andražu 10 kron; gdč. Tilka Kormanova na Kumen« 30 K: neimenovan 5 K: desetnik Franio Miklavee 8 K: Josip Mlaker, na bojišču, 10 kron; Julka Goričan v Spodnji Ložnlci 10 kron; inz. Franjo Pahernik v Vuhredu 100 krcn; Agata ASkcrc v Rimskih Toplicah 10 K; Ivan Orthaber, poštar v Križevcih, 10 K: Ivan Kotnik, kapan pri Sv. Antonu v Slov. goricah. 10 K; Martin Lah, župnik pri Mariji Snežni, 10 K: Karolina Golob pri Sv. Trojici v Slov. goricah, 5 K; Anica Kren ▼ Št. Ilju v Slov. goricah kot del čistega dobi Jka 1. jugoslovanske kavarne ob priliki godovnega slavja cesarice Zite v št. Ilju 50 K; dr. Ferdo Pirnat c. in kr. poročnik, na bojišču, pod geslom »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača«, 80 kron: neimenovani »za zidanje slovenske šole v, Mariboru«, nabrano v Zagrebu, 403 K; Posojilnica v Gornj Radgoni 100 kron. — Prispevke je pošiljati na naslov moške po-dužnice dru?be sv. Cirila in Metoda y Mariboru. — šolski odsek. ★ Upravništvu naših listov so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: Avg, Kraigher iz Dol. Logatca 162 K", nabrala vrla gdč. Ivanka Sirca iz Dol. Logatca med navdušenimi udeležniki »Postojnskega tabora« v gostilni Korenčan. istotam; Ignacij Merher v PrigoricI 35 K 70 vin. Iz nabiralnika; Vekoslav Jesenšek iz Zagorja ob Savi 8 K 20 vin., nabral v gostilni gosp. »Inoc v Kotredežu; Josip Samec, veterin. praDorščak, z Dunaja, .140 K, darovali Jugoslovanski veterinarji na Dunaju: Miro« slav Bone, četovodja pri kor. telef. odvalcl v L|nb- lv wl&l S 8j1 1i£?ni Pri premenjavi tračnic, kar bode trajalo do pozne jeseni. — Priglasitev v remizi. 223 sprejme takoj v s!u2bo strojilna tovarna Samsa & Co v Ljubljani, rVetel kora ulica 4. ZclaŠevanje od 4— r opoldne 22 Oo PRODAJALKA vajena Samostojno voditi trgovino z mešanim blagom, z daljšo prakso, želi premeniti službo. Nastop lahko tako'. Naslov: A. A- poŠta Stan ga pri Lltifi, Delen sko. 2285 Soja - Iliol najboljše nadomestilo i* kavo se dobi pri Sstor 6 komp., preje Peter Las-sik, L|ubllsna. — 20 gr z navodilom, kako se sadi, stane 80 rtu. Pridelek je 40-kraten 2153 lice ae aa avgustov termin stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje, pri i-klin ter z električno ra svetljavo. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „12. D. 18 1353". :: Proda se na (torontskom enonfldstropno hiša podobna vili. v bhž ni kolocv ra. obstoječa iz £Os>podarske^a poslopja, z električno razsvetljavo, vodov« dom njive in vrta. Zelo pripravna za leto-viščaije. Več rove lastnik IranZ^lar, posestnik, Radovljica h&t 79. 2328 kostanjev in hrastov LES, od 10 cm. debeline in od 1 mt dolž'ne naprei, kakor tudi lepe hrastove in orehove hlode od 30 cm debe ine naprej Ponudbe na naslov: Anton Reechitz, trgovina z lesom, LJubljana. 209 r i Brez vsakega drugega obvestila* Dr. Pero Ziža Žiza roj. Lavrenčič Postojna. poročena. IS. mata 1918. 2333 Trebinje. m ssicn MM Zidcvska ulica štev. 3. Dvorski trg 1, Ljubljana. PriporoCa za slamnike . svilene klobuke in čepice | najnovejših oblik ■ za dame ln deklice m Popravila ae sprejemalo, j Žalni klobuki vedno ? zalogi | Ali ste že videli LO MOJO v najnovejšem filmu Samo še danes in jutri v KINO CENTRAL v deželnem gledaliiiu. 232? STARI ZOBJE se kupujejo po najviših cenah Stari trg 18» n nadat v DablfanL 2321 Proda se dobro ohranjeno moško kolo. Vprašati pri : Koltnsn. čevljarskem mojstru, Gaeva rnllca 2. 23 i 1 Qp#%jla zaradi težkoč PlUUd 96 glede krmil par 10 tednov starih 2329 preSifiiov*.^' Plačilo deloma v živilih, deloma v denarju Kje, pove uorav »Slov Nar« 13. odvetniško pisarno na deželi, ki ima nekaj pnkse, se snrejm • ta Po nudbe m naslov: Or Oton FettlcH, odselili-, v Ljubi anl. 2322 MF ISče se 1W korespodentinla oziroma -*NHQOVODXIHJA za manu-fakturro trgovino v Ljubljani, vešča slovenskega in nemškega jezika. Plačn po dogovoru — P nudbe na „poatnl predal 27«. 233 Otroški voziček za sedenje, dobro ohranjen, kuni J. Fritn k, Clgalatova ulica it. 1, I. nadatropje. 2301 Mesečna SOBA z uporabo kuhine ae is6e za dve osebi za takol ah pozneje. Ponudbe na upr. •Sloven. Nar." pod ,,aoba 21 2243". Prazna wr@ce vsake vrste in suhe gobe kupuje vtdno in v v-a'ka firma J. Ku5!an, EtranJ, Gor. Isto-■ am se spieime trgovski učenec. PRODAJALEil:: mešane stroke želi sini!*« Izurjena )e tudi v manufakturi. Naslov nove upr. »Slovenskega Naroda«. 2280 Ti«tema, ki mi posreduje ozir. odda stanovanje klinami, dam rama ttvlla po dogovoru za nagrado. Naslov pove upr.iv. »slovenskega Naroda«. ^-298 Krpi se dobro obranjen es> đfkžl lis«1 vaien vseh del in obdelave vrta. se tp- e me s 1 avgustom v prosto sta-<,>anl!ni upravi brat.-)v Serr *v«U'( S om-škova nltca št 19 od 4. uro do 6. u-e pofioludne 2332 Pavla Novak Križevniška ulica št 9.1. nad. se priporoča cenjenim damam za vsa v njeno stroko spadajoča dela. Sprejema taii stare slamnike v prebarvale Inprekrojonfe. Novi slamniki in cvetke v zalogi. Kje, s sadnim in zelenjad-nim vrtons, pripravna tudi /. i obrt, oddal e-na eno uro od železniške postaie na No-tianjskem, ae proda Kazen hiše se pioda tudi nekaj njiv in travnikov- — Cena nizka, pove uprav. »Slov. Naroda«. 2289 Mm ženitna ponudila. Obrtnik, 26 let star, vojaščine popolnoma prost, z 20.000 K premoženja, se 2e'i v svrho ženitve seznaniti z dobrosrčno gospodično ali vdovo od 18—26 let staro, ki ima hišo ali posestvo v mestu ali večiem prometnem kraju, v bližini me^ta ni izključeno. Trgovsko naobražene Imafo prednost. Resne ponudbe, ako le mogoče s sliko, na upr »Slovenskega Naroda« pod Srečna bodo&iost 485 2324". — Tajnost za'amčena. Prostovoljna prodaja posestva. Proda se prostovoljno na lepem in zdravem mestu, 4 klm. od LuJ-zinske ceaie ležeče poaeatvo v velikosti 240 oralov. Od tega je 15 oralov njiv, 9 oralov vrta la sadovn aka, 4 orale travnika, 7 oralov vinograda, 180 oralov loze, drugo pašniki z novo prizemno hišo in gospodarskimi poslopji. — Cena 350.000 kron. Bližja pojasnila daje Mifo Bibič obč tajnik v If etre ti ću pri Karlovcu, Hrvaško. 1656 Knn*?*tn le doma* rAel&l to Jo ***** PRIZNANO NATBOLLSr] ptalrii prašek oobiva se vseh prodciainsiz! ni stroi Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 2252 Stanovanje oziroma prostori za pisarno v bližini sodnlje se išče eventuelno se lamen.a stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tudi se iimeela hiša na Dunaju z hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda' pod „stanovale la zamena 840*. Za takoj ali pozneje se lftče stanovanje za stranko brez otrok, če mogoče z 2 ali 3 sobami v sredini mesta. Za nagrado te dobi v jeseni nekai živeža. — Ponudbe pod „trgovac 2255" na upravo »Slovenskega Naroda«. Išče se starejši hišnik, oženjen, brez otrok, vojaščine prost, tudi invalid, ki more opravljati tak posel. — Plača 240 K mesečno, prosto stanovanje, razsvetljava in kurjava. Predstaviti se je na : 2256 kS3r* Brega štev. 8. II. nadstropje. Spreten, zanesljiv kovač se išče za večjo tvornico na Spod. štajerskem za takoj. — Trezni, pridni ponudniki naj naslove svoje ponudbe na 2311 Cementno tvornico v Zidanem mostu. In? TVRDKAVfANEK z&r krznarstvo -mr LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA naznanja svojim cen/enim odjemafeem. da se letošnjo jesen ne bode prevzemala kozuhovina v popravilo, torej prosim, da se mi popravilo izroči Čez poletje. 2171 Koztihovina se sprejema tez poletje v shrambo. „ADRIJA" Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. Barvila za obleke „TEKLA". Pralni praški. Čistila za slamnike „STRO-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0ŽNI PRAŠEK" najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva za konzerviranje jajc« — — Koncesifonirana zaloga strupov Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani n Dalnlftka glavnica 10,000.000 kron. n Stritarjeva ulica štev. 2. Rezervni fondi okroglo 2,000.000 kron. Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu. Celovcu, Trstu, Sarajevu. Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. - Sprejema -----=-——— I Kupuje in prodaja vse vrsto vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje vloge na knjižice in tekoCi raiun I aprovii58Cijske kredite. proti ugodnemu obrestovanju, Podružnica Ljubljana, lADRAN^KA RANKA Podružnica Ljubljana --. ar oa aaa aaa O rml-r 1\XU 1 lJI VTl MJ HLL1Rezerve: okrog K 312,000,000.-. Delniška glavnica: K 20,000.000. : Vloge na knjižice in jih obrestuje po Čistih 4 70-Vloge na tekočI la i!ro račva proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije. _ Dubrovnik Dunaj Kotor Metković Centrala: Trst. Pedraiaioo : Opatija Spljat Slbanlk radar ESSONTIRAs Menice, devize, vrednostne papirje itd. UDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. PREVZEMA: Borzna naročila in jih ^vršnje najkulantneje. vini naslov: JADRANSKA. Telefon it. 257. >~4GC^v^vl5r^vl WE 1918 199