LETO XVII., STE7. 298 UUBUlNRr BREDI, 19. DECEMBRA 1956 Cono 10 din SLOVENSKI tzclajaJ m uska Casopigno-zaioZnJSko podjetje Slovenski porocevaiee, — Direktor: Budi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik; Sergej Vošnjak. — Za Usk odgovarja Franc PleveL — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev 1 in 3. telefon štev. 23-522 do 23-526 — Uprava; Ljubljana Tomšičeva ulica štev 1/H, telefon štev. 23-532 do 23-626 — Oglasni oddelek; Ljubljana. Titova cesta št 7. telefon it. 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-632. — Poštni predal štev. 29 — Tekoči rač 60-KB 5 2-367 — Mesečna naročnina 200 din NEHRU V WASHUfGT0MU Pira velika v Bell kisi Nehru in Eisenhower sla se vrnila v Washington — Indijski premier se v četrtek sestane s Hammurskjoldom — Obširen »tour de rhorizont« — Francozi napadajo Indijo GATTYSBTJKG, 18. dec. (Reuter). — Po enodnevnih političnih ra-zvovorih na farmi predsednika ZDA v G»ttysburgu sta se predsednik Nehru in predsednik Eisenhower danes po-poldne vrnila v Wasiii.igton. O omnevajo, da bosta državnika nadaljevala razgovore o svetovnih problemih v .Beli hiši. Pričakujejo tudi, da bo Nehru govoril Američanom po radiu in televiziji jutri zjutraj. Srednjega vzhoda v okviru Združenih narodov. Etsen-hotver je izrazil upanje, da bo predsednik Nehru zastavil ve6 svoj vpliv, da b» predsednik Naser sprejel »razumno rešitev sueškega prob.ema« In da bi bilo v splošn-o. pa tudi egiptovsko korist, da se brez odlašanja sklene mšr z Izraelom. Zvedelo se je, da sta Nehru in Eisenhotver med dosedanjimi razgovori razpravljala o Pakistanu v luči ameriških do- skem tisku vzbudil velik odmev. Časopisi ne skrivajo nezadovoljstva, ker je »predsednik Etsehhower našel več časa za razgovore s predsednikom indijske vlade kot pa za sestanek s svojimi britanskimi *n francoskimi zavezniki«. Ko se prHožujejo nad Ameriko, je večina današnjih pariških časopisov polna napadov na Indijo. »Combat« men1, da bo' Eisenhower od Nehruja lahko slišal »samo slabe nasvete nevtralca«, vladi naklonjeni »Franc Ttreur« pa obtožuje Nehruja, da nasprotuje sklepom Združenih narodov' ker se Je delhijska vlada izjavila proti predlogom, da bj poslali v Kašmir mednarodne sile. Politični krogi v Parizu ps menijo, da bo imet obisk ca bodočo usmerjenost ameriške politike v Aziji in na Bližnjem vzhodu izreden pomen; Parlamentarni krogi s tem v zveri ostro grajajo ravnanje vlade, ko je Nehru potoval skozi Pariz. Čeprav se je indijski predsednik na poti v Washington ustavil za skoraj polni dve url, n* prišel na pariško 'letališče niti en zastopnik vlade. da. bi Varšava, 18. dec. (Pap) Sovjetski minister za zunanje *ade- fcle proti poljskim četam- *P*ej«l Jn ve S epi; o v in obrambni minister maršal Zukov sta danes do- Sovjetska vlada je s spocra- evega gosta t- poldne odpotovala iz Varšave v Moskvo. Na varšavskem leta- ZUmom privolila, da bo vladi diplomatskem oju zaug . iišču sta se od njUu poslovila poljski minister ca zunanje Poljske povrnila gmotno škodo. vp‘lv £ Az1- ute?ne * at~n zadeve ilapaczki m minister obrambe general Spihalski. ki bi utegnila nastati zaradi de- nedovoljeno porna j nje Včera; je bil v Va-ršavd pod- pacda. Spontan, ki to* « 5Mh*”n“Pnidi‘‘S5t£hvlIdi ™tt 'irraroikS,‘»Silam., ni,- Po včerajšnjem sestanku obeh državnikov prevladuje v'tis, da so razgovori med državnikoma prispevali, da se Je razčistilo ozračje med Indijo in EDA. Pojutrišnjem zjutraj namerava Nehru odpotovati v New York, kjer se bo sešel z ijeneralnim sekretarjem OZN Nammarskjoldom. v petek zvečer pa bo odpotoval v Ot£awo. Zvedelo se je, da skuša Essen-hovrer doseči z Nehrujem soglasje glede rešitev vprašanj bav orožja tej državi, ter o Kašmiru. ' , Glede indijskega petletnega načrta, o katerem ata tudi govorila, domnevajo, da se bodo v kratkem začeli razgovori med ameriškimi In indijskimi' strokovnjaki <> morebitni ameriški pomoči Indiji za izpolnitev tega načrta. Glede razgovorov o Kitajski pričakujejo v dobro poučenih krogih.. - da bo Peking v kratkem izpustil preostalih deset ameriških državljanov, ki so še vedno zaprti na Kitajskem. Razen tega trdijo, da so ZDA sporočile, da ne bodo nasprotovale svobodni Izmenjavi oseb med obema državama. Obisk Nehruja v Združenih državah Amerike je v franoo- Piilfsle - ruski sporazum Šeptlov is Žiikov se vračata v Moskvo — Položaj sovjetskih čet na Poljskem reguliran z meddržavno pogodbo — Ruski vojaki pod poljsko iurisdikcijo — Rusi plačajo vso stroške za svojo armado na Poljskem pisan sporazum med vladama Poljske in Sovjetske zveze o Predsednik republike Titu je sprejel predstavnike Letalske zveze Jugoslavije, ki so mu ob tej priliki izročili darila. V EKONOMSKO-F1NANČNEM ODBORU: Gospodarsko sodelovanje ne blokovsko tekmovanje Dr. Mladen Ivekovič o gospodarskem sodelovanju — Prepad med ravnjo razvitih in nerazvitih držav se poglablja — Proč s preprekami NEW YOEK, 18. dec. (Tanj ug) V ekonomsko - finančnem vprašanj — je nadaljeval Ive-odboru Generalne skupščine na seji Združenih narodov po- kovič — bi lahko sklicali med-teka splošna razprava o gospodarskem položaju na svetu. Ve. narodno konferenco, kajkor jo čina d°sedanjih govornikov je poudarila, da se pojavljajo že- je predlagala delegacija Sovj-et- pravnem položaju sovjetskih na Poljskem, spremeniti pa se sovjetskim enotam škodo, ki bt vojaških sil na Poljskem. Spo- more samo s privoljenjem obeh nas-ala zaradi dejanj ali n*.pak rum sta v imenu sovjetske podpisnic. Japonska - Slanica OZN poljskih organov. Sporazum New Torit, 18. dec. (AP). Ja-določa dalje, da bo s posebnim ponska je dane* postala osem- dalje večje razlike med narodnim dohodkom industrijsko razvitih in zaostalih držav. Govor niki so podprli zamisel o osnovanju posebnega fonda Združenih narodov za gospodarski raz- ske zveze, zlasti, še, ker je tudd jugoslovanska delegacija na 22. zasedanju ekoncmsko-socialne- voj nezadostno razvitih držav. V splošni razpravi o gospodar- ga sveta OZN predlagala skii- viade podpisala sov j. obrambni y sporazumu ugotavljata obe sporazumom' urejeno plačeva- deseti či&n Združenih narodov, minister Zorkov in minister za vladi, da navzočnost sovjetskih nje tranzitnih stroškov za so- Generalna žfcuatčlna je na da- •» t r no.n -i n tOnmrn O. TD j 1 r\\r TT 1 TTi P _ - , — . . i _ _ i._. — A ... _ . * - 1 J . . ». _ tl* - * * zunanje zadeve Sepilov. v imenu poljske vlade pa minister narodne obrambe Spihalski in minister za zunanje zadeve Ra- 3ULLE5 0 TITOVEM OBISKU V ZM IVashingion, 18. dec. (AP). — Ameriiki zunanji minister Dul-lss le na današnji tiskovni konferenci izjavil, da ZDA proučujejo možnost pošiljanja povabila predsedniku Titu, naj obišče Wa:Aiugton zaradi razgovorov na najvišji ravni. Dulles .ie izrazil mnenje, da bi tak obisk Kini) koristnim ciljem. Dejal je, zla predsednik Eisenhower z razumevanjem proučuje misel, (la b; poslali predsedniku T’tu formalno povabilo, naj obišče Belo hišo, sklepa o tem še Dulles je nato omenil, da le lani obiskal predsednika Tita na Brionih in imel z njim zelo koristne razgovore. Volitve na Goriškem (Od nalegs stalnega dopisnika) čet na Poljskem na noben na- vjetske čete, komunikacijskih naš nji sefi soglasno sprejela čin ne mor« kršiti suverenosti poy in prevoz sovjetskega v o- priporočalo Varnostnega svetu po-akciji, ki naj bi »omogočila poljske države jn me mote imeti jaškega materiala čez poljsko za sprejem Japonske v Zdru- sodelovanje, vseh držav, velikih za posledico njihovo vmešava- ozemlje. ‘ žene narode. in malih, ne glede na njihov nje v poljskem notranje zadeve. Moč sovjetskih čet in kraj njihove nastanitve bodo določil; s posebnim: sporazumi med obema vladama- Premike sovjetskih čet izven njihovih garnizonov, je rečeno v sporazumu, morajo v vsakem primeru odobriti organi poljske države, ki bodo za to dobili pooblastilo poljske vlade. Sovjetske čete na Poljskem bodo urilj na temelju sporazumnih načrtov. Sporazum dalje poudarja, da morajo sovjetske čete na ozemlju Poljske, osebe, ki služijo pri njih, kakor tud; njihove družine, spoštovat; poljske zakone in se .jih držati. Za prekrške, ki bi jih zagrešil- skem 'razvoju nerazvitih držav je včeraj sodeloval tudi jugoslovanski delegat dr. Mladen Ivekovič. ivekovič je poudaril potrebo poliiSčnd sistem in po$ebno še canje svetovne konference. »Na področju (trgovine želimo, da bi se zmanjšale in odpravile sedanje zapreke in to ne oziraje ne glede pa stopnjo njihovega ae> £e g ra politične bari ere, ki so jih vpeljali med hladno vojno, ali za gospodarske ovire, zaradi katerih so prizadete predvsem gospodarsko nerazvite države. * Potem je dr. Ivekovič govoril o gospodarski pomoči jn o vlogi TRST, 18. dec. Včeraj opoldne so se zaključile v goriški dob. Na osnovi dosedanjih po-p okraji ni volitve v nove občinske in deželne »vete. Ponoči so datfcov o volitvah za občinsk bili objavljeni podatki o izidu volitev za pokrajinski svet; ter svet v Gorici predvidevajo po-o Izidu volitev v občinah Dober d°b, Sovodnje in Steverjan. Kitični krogi naslednjo porazdelitev mest v občinskem svetu: Po neuradnih, podatkih je do- monarhistična atTanka A 1.022 demokristjani 20, neofaš:sta 4, socialdemokrati 4, slovenska de- bila krščanska demokracija skupno 38.185 glasov, medtem ko italijanska social demokratska direktno izvoljenih 14 demokri-siranka 7.409, italijanska socia- stjanov.in dva komunista, osta-listična stranka 6.088, italijan- li .pa bodo dobili glasove iz preštevala. Tako b°do gospodarskega razvoja. Ivekovič je opozoril na čedalje večjj prepad, med različnimi nivoji gospodarskega razvo_ ja po svetu, pri čemer je poudaril, da je ta prepad »postal izvor novih težav v mednarodnih gospodarskih odnošajih inv privatnega in javnega kapitala, mednarodnih odnošajih nasploh. Potem pa je govoril o srednje Svetoval je, naj pospeševanj e in dolgoročnih bilateralnih po_ gospodarskega razvoja Sloni sojilih. Ivekovič je poudaril, da predvsem na tem, da »bi neraz- je rok srednjeročnih posojil vite države povečale napore v prekratek, ker je mogoče le s državnem okviru«. Če hočemo povečano proizvodnjo izplačat: zboljšati gospodarske in poli- te kredite. Ivekovič je še po- bične odnošaje na svefeu, bi mo- sebej poudaril, da bo goapodar- rali izve.siti ukrepe, ki bi so- ska pomoč imela posebno v-až- dodaf pa je. da v~o£etskib 6ka komunistka stranka 4 897, ostalega števila. Tako še niso sprejeli, četah bodo veljali poljski zako- neofašistična stranka 4.836, lislta Imel; v novem pokrajins em neodvisnih Slovencev skupno z četah, bodo veljali polj ni, za prekrške pripadnikov so- Seorgcralsaeija pclicife, tožilstva in sodišč v Č5R PRAGA, 18. dec. (Tanjug). — Češkoslovaški parlament se bo jutri zbral na dvodnevno zasedanje, na katerem bodo med drugim proučili štiri vladne zakonske načrte o reorganizacij! javne varnosti, tožilstva *n sodišč. Pred kratkim je o teh načrtih . razpravljala vlada, za njo pa tudj ustavnopravni odbor ljudske skupščine. V debati .so poudarili, da so kazenski nosto-pek grajali tudi na konferenci KP Češkoslovaške junija letos tn da je »razvoj prehitel* ne -e nekatere določbe postopka, pač pa celo nekatere koncepcije. na katere se je le-ta opiral vjetsk!h če4- pa bodo pririolna italijansko komunistično stran_ komunista . 4, socialisti, socialde- predvsem v gorički občini, za poljska vojaška sodišča. Ce bi ko 4.760, slovenska demokrat- mokrati, napredni Slovenci in njo pa je najbolj napredovala bil obratno storjen zločin proti ska zveza 3.047, skupna lista »lovensla demokratska ------------------- ------------ sovjetskim četam, nastanjenim italijanske komunistične stran- na Po-Ijs-kem, bodo osebe, ki bi ^e» italijanska s<>ciaXis«ui in li- zagrešil-e ta zločin* odgovorne ©ta neodvisnih Slovencev 3.074, prav tako, kot če bi ga zagre- itai.janski liberalci 2.529 in glasov. ________________ V 16 volivriih okrožjih jo- bilo mokratška zveza' 3, lista na- vpadali z odgovarjajočo kon- no vlogo v prihodnjih letih in predrtih Slovencev 2, komuni- čepela0-o mednarodnem sodelo- da ne bi smelo priti do gosposki 2, monarhisti socialist- in. vanju. C.s bd se na ta način lo. darskoga tekmovanja med reipublikanci pa po en sedež. tali mednarodnih gospodarskih Vzhodom in Zahodom. Neuradni rezultati volitev kažejo, da je demokristjanska stranka pridobila na glasovih svetu demokristjani 15 sedežev. janskd ROMU TO KORISTI! zveza ter neofašisti pa po enega. Po dosedanjih podatkih j« li_ sta občinske enotnosti zmagala v občinah Sovodnje in Dober- sociai demokratska stranka. Neikaj več glasdv so dobili tud-i-talijanski socialisti, medtem ko je italijanska komunistična stranka v nekaterih občinah iz_ 'gubila glasove. Občutno so na- Članek moskovske (Pravdo1 »Pravda« jo objavila dve strani dolg članek v zvezi z govorom, ki ga je imel podpredsednik E. Kardelj v skupščini 6. decembra Moskva, 18. dec. (TASS, Reuter, AP) V pogleda pisanja so- vanje, da Ji se oviralo fepol-vjetskega tiska, je sovjetska časopisna agencija objavila izvle- njevanje programa madžarske ček iz članka »Komu to koristi« v današnji »Pravdi«, ki ga je vlade. Po mnenju »Pravde« — napisal Jurij Pavlov ob govoru Edvarda Kardelja na zasedanju kakor jo citira Reuter Kar— zvezne ljudske skupščine Jugoslavije. del jev o vmešavanje, če to on želi ali ne. pomaga rakcionar- V zadnjih tednih — piše pisec onarno buržoazno ideologijo tn nim silam na Madžarskem. — članka — se je po vsem svetu komunizmom. Tisti, ki se raz- »Pravda« na nekem mestu tudi razvil ogorčen boj med reakcd- glaša za pristaša komunizma, dolži Kardelja, češ da naspro- sveda ne more imet; nekakšno tuje zadušitve kontrarevolucije, »sredinsko stališče« v boju, H H-kra-t; ftasopi* protestira proti se je začel. Takšni poskusi uteg- Kardeljevi izjavi, da ni sociaH-nejn pravzaprav pomeniti samo zem igral glavne vloge pri; so-večje mednarodne organizacije, večle ali manjše popuščanje vjetski intervenciji na Madžar-Tud; če bi bile sedanje grške Pre<^ ideologijo reakcije. Takšna skem. »Pravda« se tudj jezi, da Kongres toryjevcev Kriza v britanski avtomobilski industriji zaradi pomanjkanja bencina London, 18. dec. (Reuter) Bivši predsednik vlade in Nocoj se bo poslopju parla- vodja britanske laburistične . _ .______ menta zbralo okrog 250 po- stranke Clement Attlee je za- ^ slancev britanske konservativ- hteval od Edena, da jasno in ne stranke. Na sestanku bo določeno pove, če sta Velika govoril predsednik vlade Eden. Britanija in Francija naprej Računajo, da bo Eden govo- vedeli, da namerava Izrael na-ril o položaju na Srednjem pasti Egipt. vzhodu po umiku britansko— Zaradi pomanjkanja bencina francoskih čet iz Egipta ter in manjšega povpraševanja po novem britanskem predlogu avtomobilih Fordove tovarne ustave za Ciper. V političnih v Angliji, ki zaposlujejo 37.000 krogih menijo, da bp sestanek delavcev, znižale proizvodnjo, zelo pomemben, ker mnogi Okrog 20.000 delavcev v For-konservativei še vedno žele, da dovih. tovarnah v Dagenhamu, goriški občini, kjer so bili na zadnjih volitvah najmočnejša etrank-a za demokristjani ter so imeli v občinskem svetu 6 svojih svetovalcev. Uradni izidi volitev za občinske svete bodo javljeni šele popoldne. M. K. VARŠAVA. Varšavski radio je poročal, da je bil na včerajšnjem plenumu glavnega odbora idruže- SfkakTtr«nkeSlnonriI llvoijl^stel bi prišlo v vodstvu stranke do „ ki SO pred kratkim začeli de- lan Tgnar. večjih sprememb. GLEDE CIPRU: MIMO NATO V OZN Gene- je neizprosna logika razrednega ;e Kardelj uporabil izraz inter- ralnf skupščini Grfijam dolžni boja. To resnico - nadaljuje venci j e. ko je govoril 0 sovjete mjšnje sodelovanje pri uprav- ti prirejali t^je na katerih Atene, 18. dec. (Tanjug). V grškem parlamentu so imel; si- noč; debato o položaju, ki je zahteve odklonjene v nastal spričo dejstva, da so v raln; skupščini. Grčija E_--------- svetu ministrov NATO sprejel; predložiti *a problem svetu mi- Jurij Pavlov ilustrira nedav- nistrov atlantskega pakta, ker ^ ze,*° ob-šiTni govor enega iz- .________ . je ciprslko vprašanje že biilo med voditeljev Zveze komura« vprašanjih, ki se pojavijo med predloženo Združenim narodom stav Jugoslavije Edvarda Kar- njimi, najprej v okviru te or- je dejal Averof. de c- ž« na dre;-nem rodu nai port facd. Stlrl francoske ru- k: je bil v glavnem posvfc- ladje z več tisoč vojaki In 127 cl- čen madžarskim dogodkom, je zadeve ta skušal aledit; nekakšna »tretja ■meri« v bistvu pa ie dokazal padalske enote in legionarji * vso da take smeri ne more biti. bojno opremo. p0 poročilih dirugih agencij. k>! ATENE. Grška vlada bo stori ta korake, nje čimprej . . . . , . sko pristanišče Port Fand. Z lad- Averof je izjavil, da Grčija n. jami so se odpeljale francoske sk; akciji. Na koncu »Pravda« kritizira Pr®d prihodom Jugoslovan* tako pripravili za prevzeiii te stanje m. decembra: Področje gospodarske metode Jugoslavije ske delegacije HO Poljsko naloge ^ _ ^a^^žne^R^ijrprott8 Alpam (n priu linja, da le še prezgo- VARŠAVA, 18. dec. (Tanjug) Problemu udeležbe delavcev vreme se .v naslednjih dneh nebo daj refti, ali nove oblike dingi- Vsi osrednji poljski časopisi pri upr ,ljanju podjetij posve- bistveno spremenilo, le nekoliko ranega gospodarstva v Jugosla- M danes na vidnih mestih ob- čajo veliko pozornost tako sin- “Spoved za sredo: Jasno vreme vi ji zagotavljajo dovolj pomeiB* Javil) poročilo agencije PAT* lz dikati kot' vlada. Indija ima v nižinah megla. Jutranje tempe- ben gospodarski učinek in ali so Beograda, da bo jutri zjutraj namen razviti sistem delav- rature med -Mn —s, v Primor- to pravilni primeri, ka jih je prispela 'v Varšavo delegacija skega upravljanja, ki bi ustre- ^n^+34.' višjih lel^^na treba povsod posnemati. Časopis ZKJ. Časopisi s>o v celoti obja- zal njenim pogojem. Pred primorskem do 8 stopinj Celzija, dalje doflii Jugoslavijo, da Siri vili tudi izjavo voditelja par- kratkim je poslala v Evropo Po cestah v notranjosti Slovenije . da bo cip^sko^Vra0^ *** citirajo omenjeni član* v propagando, ki naj bi dokazala, tijske delegacije Svetozarja delegacij v katere naloga je °Vn^ne razmere; Komna rs cm. -ej postavljeno na dnev- »Pravdi«, je v članku rečeno, da da je jugoslovanska smer naj- Vukmanoviča. ki jo je da- no- bila, proučiti sistem delavskih Pokljuka 40 cm. Vršič. ..4*0 cm. Ta- ni red Generalne skupščive ozn. je vmešavanje Kardelja v no- boljša.. Takšno stališče samo na- vinarjem tik pred odhodom svetov v Jugoslaviji in v ne- mar 40 cm, pom Planica 20 cm Ce mogoče, naj bi prišlo to vpra- tran;Je Mdev,e Madžarske mogo- vdihuje »n&priitarita predrznost« vlaka z beograjske železniške katerih drugih evropskih dr- R^nišk? ko^a Jesen carnl 5 nm' šanje na dnevni red ie v začetka januarja. če razumeti samo kot prizade— — piše »Pravda«. oostaie. žavah. 25 cm Triglav — 11« om RAZPRAVI V GOSPODARSKEM ODBORU ZVEZNEGA ZBORA LJUDSKE SKUPSC1NE Za dosledno Tov. Lekovi* se je nato ob- Zato tudi ne verjame, da pio- ftirno 'zadržal pri .vprašanju go- večanje investicij preko prvot- »podarskih instrumentov. Ti in- no planirane vsote *v letotajem strumenti so začeli veli ati letu ni ~ vplivalo na znižanje pred dvema, tremi leti. ko smo življenjskega standarda. Tov- Lekovi* je najprej po- ttjske proizvodnje. V prihod- imeli inflacijske težnje. Tedaj Ko je govoril o kmertiljski pro- udaril, da je najpomembnejše njem letu* bomo porabili okoli so bili pravilno postavljeni, da- i2vodnj; v prihodnjem JetuT je ,----------------.. „— 800.000 ton umetnih gnojil m nes pa< ko govorimo o določeni p^daj-jj velik pomen raznih bomo dali za njihov uvoz okoli stabilizaciji trga, pa večkrat -—pravljalndh deJ za razvoj 10 milijonov dolarjev. Zaradi ustvarjajo težavfe. Posebno ne- J;m'ti|jstva Kako naj zahtevate ga moramo na gradnjo to var- gativno vplivajo razni Instru- mo ve n g j. datkov o izvršitvi investicij do manjkljlvosti v železniškem laga zveznemu izvršnemu sve- uejai je. aa oi duo po r • konca letošnjega leta pa je voznem parku ter v pomorskem tu. da izvrši analizo uporabe dati čimveč sredstev za proz-razvidno, da bodo investicije Prometu. ' vseh sredstev v raznih skladih, vodnjo električne energije, da manjše le 'za Okol; 29 milijard Po mnenju pododbora je pri da bi tako dobili pregled, kako *>v lahko izkoristili dinarjevo. Kljub temu poveča- investicijah za prihodnje le-.o vplivajo, razni instrumenti. Pod- ki- ?e obratujejo, g tene novm nju smatra pododbor, da to ne v&e premalo pozornosti posve- odbor smatra, da je bolje naše objektov. Ki se Se Si™®. 3 bo imelo škodljivih posledic, čene tudj kadrom. V naši dc- instrumente določiti tako, da se mnenja- da jim ni potrebno da-Kazne težave našega gospodari sedanji investicijski politiki bo na raznih skladih zbralo le jat. prvenstva pred rekonstruk-•tva ne izvirajo iz povečanja sploh še nismo našli pravilnega toliko sredstev kot Je potreb- cijsmi raznih podjetij. G adnja Investicij, ampak imajo druge odnosa med Investicijami za no. ne pa da potem izvajamo novih objektov lahko še bolj uvv, _______„_________ft,- • - - • vzroke. gospodarstvo in investicijam; za restriktivne ukrepe pri upo- zaostri disioroporce v go-spodar- s]avjjfe je dopoldne nadaljeval razpravo o referatu predsed- Tov. Lekovi* je nadalje de- kadre, ki naj bi zagotovile pra- rabi skladov, ki so postali pre- stvu in moramo zato odločilno nUta centralnega odbora Franca Leskoška. Glavni predmet, Jal, da kljub povečanju skupne vilno funkcioniranje gospodar- visoki. S takšnimi zares Ujtrez- upoštevati samo, kaj je bolj Q katerem je razpravljal, je bilo tehnično vzgajanje otrok in vsote investicije v raznih ve- stva. Zvezni izvršna svet je do- nimi skladi naj bi potem lokal- rentabilno — končati že začete mjadjne prj |em go poudarili predvsem potrebo večjega jah našega gospodarstva niso slej izjavljal, da spada vpraša- ne skupnosti samostojno razpo- objekte ali rekonstruirati ob- praktičnega dela z otroci. Govorili so tudi o pomanjkanju Sled kongresom Ljudske tehnike 3. kongres Ljudske tehnike Uazprava o referatu predsednika glavnega odbora Franca Leskoška BEOGRAD, 18. dec. III. kongres Ljudske tehnike Jugo- bile porabljene. P0 podatkih nje kadrov v pristojnost repub. lagale. stoječe tovarne. kvalificirane in visokokvalificirane sile v našem gospodar- Narodne banke iz septembra še lik. kar pa po mnenju pod od- Tovariš Lekovi* je ob koncu Na koncu razprave se je tov- gtvu in o pomoči, ki jo more prj tem nuditi Ljudska tehnika ilijard bora ni prepričljivo. Pododbor na kratko govoril tudi o voj.it Avbelj dotaknil tudi vprašanja skupnosti, kakor tudi o potrebi večjega sodelovanja s stro- ni porabljenih okoli 200 m: . _ . _______ _ __________________________________________________ m_____ dinarjev, zato se pojavlja vpra- meni, da mora zvezni Izvršni industriji in predlagal, na1 se sodelovanja okrajev pri inve- kovnimi zvezami organizacije, šanje, kako bodo uporabljena svet Intervenirati, da se to za razne nove artikle, ki jih pticah splošnega investicij- ta velika sredstva. vprašanje reši. Sedanji skladi za rabi JLA, adaptirajo *e ob sto- sklada, ki je obvezno. Predsednik centralnega od- Po mnenju pododbora ustreza kadre v določeni meri le mo- Ječe tovarne, ne Pa grade novi TJeijal da „'kraj; pogosto niso bora Franc Leskošek je v svo-predvidena raven investicij v tfjo pri pravilnem ocenjevanju ir> d u str lisk- objekti. ^ nenoaredn« zainteresirani za te jem včerajšnjem referatu po- prihodnjem letu našim možno- stanja, ker rešujejo samo vpra- Poverjenik zveznega Izvršnega inyes5tjeije po*ebno ne za in- udaril, da ima Ljudska tehni-stim. glede strukture teh inve- šanje delavcev in učencev v sveta Nikola Cobelič je nato vest1(.;je v elektrarne alt pa ka okrog 300.000 članov, ki de- sticij pa je nameravana izpre- gospodarstvu, ne Pa tudi vpra- odgovoril poslancem na neka- Zato naj bi ne bilo lajo aktivno v 2000 osnovnih meniha premila in bo podalj- šanja tehnikov in inženirjev, ki tena .vprašanja. Med drugim je obvezno njihovo participimanje organizacijah. V raznih obli- šala odstranjevanje dis,proporci! je prav tako pomembno. .V dejal, da je do prekoračenja investicijah, temveč naj kah izobraževanja je okoli 390 skrbe za splošno izobrazbo organizacij. To sodelovanje jd treba nadalje razvijati ob upoštevanju koristi in ugleda Ljudske tehnike. V preteklih desetih letih je Ljudska tehnika dosegla pomembne uspehe, v prihodnjih desetih letih pa bo treba storiti še več. To zahteva splošno gibanje za povečanje delovne storilnosti na vseh področjih gospodarstva, kakor tudi po- otrok. V vsaki šoli_ naj bi se stalne krepitve obramb- razvijalo tudi izvensolsko delo ne mog; ljudstva ki je ne sme-za tehnično vzgajanje pionir- mo zanemaritL jev in mladincev. Potrebno je __ tudi ustanavljati nove organi- p° razpravi o referatu Fran-zacije in jih širiti iz mest Leskoška je kongTes nada- J ljeval delo po komisijah, ki so na popoldanskem zasedanju v vasi. Dosedanja- tehnična delav- predlagale svoje sklepe. Nato so sprejeli resolucijo o delu organizacij e in nekatere spremembe v statutu Ljudska tehnike. Z viharnim odobravanjem so v našem gospodarstvu. Podod- skladu z družbenim planom za planiranih investicij prišlo le- bi" pSvzria nase te stroške f«l tisoč članov dobilo osvnovno bor smatra, da bi moTala biti prihodnje leto naJ b; se vpra- toa predvsem zaradi povečanja deraiCi,jia republike. znanje in se usposobilo do do- nost mladine ni imela dovolj težnja Po izprem-embd strukture šanje kadrov delno reševalo izkoriščanja amortizac. skladov j^a popoldanski seji odbora ločene stopnje v raznih tehjiič- zaslombe v sedanjem šolskem investicij ostrejša, še pos' ------- -- j-*— -- - * -- .... , ~ glede na povečanje udeležbe kmetijstva, prometa, kadrov _ _______________________________ _. . u___ družbenega standarda v inve- nalno izgradnjo in za šolstvo. jard’ dinauj-ev pa je dejal, da so rama'vprašanja'* izJ "dopoldan- n ih športnih tekmovanj, okoli uresničevati stalne zahteve fiticij&il "F3 ~ Ki TIH - i 1_. _ _ • n 0 »» ... . % en nnn -.——J --nt. 4 ^JlmoViK . • 1 t_i _ T_It__—«J -m 4-AUni/^ Glede Investicij za stvo je pododbor n. pr. nja, da je glavna težava . ___ __________________________________________________- -_______________ - _________ ker nimajo točno določene po- vprašanja kadrov, za katera e pnostih. Ostala sredstva od- posestvem in zadrugam, ki da- vprašanje družbenega standarda , . ^ aWa<3e ljudskih od- o * ne 0[,llKe v ^alclxll jejo le 10 odstotkov skupne pri velikih tovarnah Ograja m (35 mlIdtiar<1 dinarjev) ta 2a gradnjo . teko imenovane ničnih in strokovnih knjig in lavci mogn razširiti svoja teh- ciJam Ljudske tehnike v vsej "*—---------------------------T"^+'“r” ~r«,-M!ke *eaa ne morem rešiti. ... Jadranske ceste. brošur v naklad nad 2 milijona ni6na znanja ne samo v stroki, drzavt- stev za gradnjo cest ne bo, Jtoii iou.uuu Ulemov pospeševanje njihove tehnične tehnika je izdala v tej dobi kulture. Najti je treba primer- ris Kidrič« so podelil/i tudj -74 kmetijske predzvodnje, medtem republike tega ne morejo rešiti. sklade podjetij. Največja ko se na kmetovalce malo ta- ker so za to potrebna ogromna sre,d^fcva ^ torej v amortoza-čuna. Nujno je, — je poudarjal sredstva; Eri gradnji bodočih ,.-^a< skaaddh, ki imaijo svojo tov. Lekovi*, - pri obravnava- tovarn bj morali računati .udi di;narniiko uporabe ta- iiju kmetijstva spoznati, v ka- s stroski za družbeni standa, d ^ ne more uporabita na tero smer naj predvsem usme- in samo na podlagi skupnih v enem letu 2ta letio rimo naša prizadevanja. Omenil stroškov ocenjevati v katerem P^rae ve4j je tudi velik pomen umetnih kraju bo gTadnja tovarne bolj /Viških stoli gnojil za rušilo pove-čan^e kme- rentabilna. pac pa bo JLA iz svo.iih slca t . k. lal l m c. a j ti jc Liv-oa 2^*- —- . . , . stev. dala 5 do 6 milijard din ne oblike, v katerih bodo de- ^oornT izvodov, popularno-tehničnihin “‘"kateri neposredno delajo, Končno so izvolili nov glavni Tov. Cobelič je noudaril. da stj-ofcovnih listov .in časopisov- Va drugih nod- odbor Zveze ža tehnično vzgo tffiih3 tav^tidf nL Ulivalo P3 v nakladi''okoli 5 milijonov ' samo s tem se bo mno- jo Jugoslavije (Ljudske tehm negativno na življenjskT stan- fsta—go storilo tudi za izboljšanje ke), za njegovega predsednika združenja iznajditeljev. na Učinek premij proizvodnjo premoga enem letu. Za leto a upo- raba amortizacijskih skladov ta wvcuelll«a v„ov- j6 to vračunano v skupno vso-, investicij ki ni povzročil V , to investicij v prihodnjem letu. nove’zanoslitve delov- Ljudske tehnike m tega, ker je bila slaba letina-, Nadafje je Franc' Leskošek ™ ne pa zaradi povečanega obse- n >bodoeih nalogah blem‘ go storilo tudi za izboljšanje delovne storilnosti, kar bo tudi v bodoče najbolj pereči pro- Popoldne je predsednik republike Tito sprejel delegacijo poudaril! Sedaj, ko se izvajajo odločni fveze za tehnično vzgojo, kd jo pouaaru, ----------_ tmoiiicV/. vodni predsednik glavnega to investicij v prinoonoem nobene nove ^pogutve delov- ^ morJrpzviiat■ kot mno- ukrepi za napredek kmetijske JsJuvoaUr preaf*« * Žln? ProizVnJe, bo org™- L«,,oS,k. padajo večinoma na stanovano ske sklade (okotta 18 miljijard dinarjev) ta bodo prenešena v 1957. leto ter so prav tako vračunana v skupno vsoto investicij v prihodnjem letu. Sefa zveznega Izvršnega sveta žična družbena organizacija - . poudarkom na tehničnem vzga- zacija čim več prispevati, da jan ju naših ljudi. Potrebno je bi se problemi vasi cim hitreje tesnejše sodelovanje Ljudske uredili. Ljudska tehnika mora tehnike z drugimi družbenimi pomagati, da bo kmetovalec Beograd, 18; dec. Pod pred- ^ ^toičS tehnična^sreds^^^amllft^ Tov. Cobelič je nato obraz- sedstvom podpredsednika zve- so zainteresiram na termični Nasedlo italijanska ladja rešena vin. tedenskega počitka in ob vključili v ceno akordne^po državnih praznikih priznava stavke in s tem Koper, 18. dec. Ladjo »Mon-čajih in seminarjih je treba falcone«, o kateri smo včeraj poročali, da je nasedla pri Kopru zaradi goste megle, je italijanski remorker iz Trsta dopoldne potegnil v morje. S tem jo je po 25 urah rešil neljubega ujetništva. Škode ni fr akordne po- ki.cn^Ha.r^fcib -imstrumen- so sprejeli predlog . zveznega nt> vzgajanje otroK m miacune. zvišali ceno f^ bo zfeznT iz- proračuna za leto 1957 in pro- V ta namen je potrebno večje Ljudska tehnika je uspešno rf 1^dšr^rSota Swr^ BrBSs” r^ tono lignita. To velja za čas čunano na delovni učinek. strumentov> ker ^ bijlo t0 ne- od 1. novembra do 31. decem- Tako postane račun za de. varno za doseženo stabilizacijo bra tega leta. ca ka0 preprost, sm vidi, da ge ni trdna. • Kako je delovala ta vzpod- se mu delo izplača, ker pre]- Ljudski poslanec Viktor At-huda na rudnik rjavega pre- me za svoj delovni učinek - ^ g0.Voril o udeležbi moga v Trbovljah? znatno višji zasluzek, ki je v jokajn,-.b investicij v skupnih Planirali so, da se bo po- približnem, razmerju Z Z iv- investi*cy.ail. Dejal je. da po- obrt v mariborskem okraju Otorajna obrtna 'zbornica v Ma- nlce, več manjših ključavnl- mer kovaška delavnica v Slo- pečcla proizvodnja premoga Ijenjskimt stroski. datk_ Q i2VT§iltvi lokalnih inve- 3e zaradi naraščajoče industrije riboru meni, da bi se naj. v Carskih delavnic, delavnice za venski Bistrici, ki zaposluje tri zaradi dela ob dnevih teden- Vendar to še ni vse. Večja stjci3 v ietognjem letu kažejo, in p0tre.b prebivalstva prešla iz okviru posameznih industrijskih popravilo motorjev, remontne delavce, na osebo 666 din pav- Obrtniški problemi mariborskega okraja kopati do konca leta ne samo žalo. Večja proizvodnja šanje je še toliko bolj nera- no prebivalstvu kot uslužnostna omenjena delavnica osamosvo “ ... .___________________ ** I. 1 I _ - ^ —4i li C 1ieten/Mri4a1 lAfl za'15.000 ton, tem’več za 25.000 sežena zaradi posebnega pri- zurrUjiv'o, ke-r so v skladu z obrt. Na razvojni poti obrt- jiia. • S svojim ustanoviteljem kleparstvo, avtotapetnišvo. ko- tava oočinskih ljudskih odbo- ton ali za 66.7e/o več premoga- zadevanja delavcev In usluž- zvezrLi niti prenašalec. Hkrati je uradnik neupravičeno zadrževal tudi nosilca skupinskega potnega lista in ga zaprl skupaj s predsednikom . SPZ. Clana pevskega zbora, ki *e je zanimal za vzrok tega čudnega postopka, Je uradnik obdolžil kraje zavojčka, zaradi katerega je zadrževal skupino. Sele P° treh urah. ko so že zdavnaj zamudili redno zvezo, so se pevci lahko odpeljali z avtobusom-Slovenska prosvetna zveza in prizadeti člani skupine so pismeno protestirali pri varnostni direkciji. »Slovenski Vestnik« pripominja, da ta izgred, izvirajoč iz sovražnega razpoloženja policijskega uradnika proti slovenskim podeželanom, bije naravnost v obraz plemenitemu namenu gostovanja, ki je bilo predvsem v znamenju vloge manjšine kot mostu za povezovanje med dvema sosednima deželama. V Celovcu je bila ustanovljena podružnica velenemškega koroškega šolskega društva »Siid-mark*. katerega prvj cilj Je boj proti uresničenju določil državne pogodbe o zaščiti slovenske manjšine. Predsednik Lakom* je na ustanovnem zborovanju spet pogrel trditev, da so na Koroškem poleg Sloven- cev In nemškega prebivalstva ie »vindišarji«, ki da govore posebno jezikovno mešanico bližjo nemškemu kot »kranjskemu« jeziku. Določbe državne pogodbe za »vindišarje« ne smejo veljati, pač pa le za Slovence. M se to posamič, v vsakem posebnem primeru upajo zahtevati. Glede dvojezičnih napisov la uradovanja, kot jih državna pogodba nedvoumno določa, pa zahteva »Sudmarka« Sele nekakšno »demokratično« glasovanje! Seveda ni manjkalo tudi »z obilnim odobravanjem« sprejetih zahtev po odpravi sedanjega obveznega dvojezičnega šolstva v južnem delu Koroške. Hujskaško protislovensko zborovanje »šolskega« društva, katero njegovo delovanje in tradicija nedvomno uvrščata v kategorijo raznarodovalnih organizacij kakršne prepoveduje državna pogodba, je poteklo pod ciničnim geslom: »Hočemo mir na južnem Koroškem!« V Pliberku v Podjuni je bila v soboto svečana otvoritev stalnega taborišča nove avstrijske voiske. Pliberk je na ta način, na neštetokrat izrečeno zahtevo svojih občinskih odbornikov, postal prvič v zgodovini garnizijsko mesto) 2upan in indu-strijalec von Mettnitz se je v prizadevanju za dodelitev stalne vojaške posadke skliceval na »ogroženi« položaj mesta zaradi bližine državne meje. Svečani otvoritveni govor je imet volnj minister Graf, ki je prisotne opozoril, da ima Avstrija resno voljo korektno izpolnjevati svoje obveznosti izvirajoče lz njenega nevtralnega položaja. »Minili so časi, ko so avstrijski vojaki morali prelivati-fcri daleč izven svojih meja. Želja vseh Avstrijcev in vlade je. da bi avstrijski vojaki bili vojaki miru.« zaradi dogodkov na Madžarskem, ki so -se slišali danes v francoski narodni skupščini, kažejo hkratj tudi na razpoloženje skupščinske večine glede neuspeha vladne politik« v Egiptu. Krivca za ta neuspeh iščejo namreč povsod, kjer Je nastal odpor,' ki je onemogočil izvedbo francoske politike na Bližnjem vzhodu. Odvisnost od ameriških dobav nafte spričo sedanjega pomanjkanja bencina, zlasti pa opomini Franciji na nedavnem zasedanju sveta ministrov Atlantskega pakta »o precej omilili ostrino javnega nezadovoljstva skupščinske večine do ZDA. Zaradi tega so bili tembolj ostri napadi na Združene narode. Minister za zunanje zadeve Plneau je izjavil še sinoči na nekem zborovanju »diplomatske akademije«, da »Francija ne more dopustiti, da bi Združeni narodi uporabljali dve merili — eno za Francijo, drugo pa za ostale države«-V današnji debati je minister Plneau tudi dejal, da se bo zavzemal za vzpostavitev nevtralnosti na Madžarskem, podobno kot v Avstriji. V parlamentarnih krogih pripisujejo zdaj velik pomen najnovejšim poskusom pritiska Francije ma generalnega sekretarja OZN, da hi anglofrancosk« ladje skupaj s posadkami, prevzele čiščenje Sueškega prekopa. Kakor zatrjujejo, je Ham-marskjbld izjavil* da je pripravljen vzeti te ladje, izrazil pa j® resne pridržke glede sestave moštev, in pravi, da čaka na dokončno privolitev egiptovske vlade. Ameriški zastopniki in svet Atlantskega pakta niso hoteli podpreti anglofrancoskega stališča. PRED LIKVIDACIJO BRITANSKIH OPORIŠČ V JORDANU DAMASK, 18. dec. (AFF). — Serijska narodna skupščina Je soglasno sprejela .resolucijo, v .kateri .pravi ,da je Sirija na strani arabskega naroda v Iraku v njegovem boju proti bagdadskemu paktu. Resolucija je bila sprejeta po 5-urni debati, med katero je več poslancev z ostrimi besedami napadlo bagdadski pakt in politiko iraškega predsednika Nuri Saida, za katero so rekli, da služi imperialističnim koristim. Jordanski predsednik Sulejman Nabulsi je izjavil danes, da j« njegova vlada sklenila storiti nujne korake za prenehanje britansko - jordanskega sporazuma in čimprejšnjo ukinitev vseh britanskih vojaških oporišč v Jordanu. Govoreč o tem, da Jordan pripravlja, da bi sprejel tehnično to finančno pomoč in orožja od drugih držav v zameno za do- VARSAVA. Sedemindvajsetega decembra se bo začela obravnava proti IS udeležencem neredov v Bidgošču, ko je bil napravljen napad na državne ustanove In zasebna poslopja. Škodo cenijo na več tisoč zlotov. 2ENEVA. Visoki komisar za begunce Avgust Lind Je odpotoval na Dunaj, kjer bo na povabilo avstrijske vlade proučil problem nastavitve madžarskih beguncev. V evropskih ' državah bi morali najti prostor za okrog 70.000 beguncev. Lind se bo v Avstriji srečal tudi s podpredsednikom ZDA Nicksonom, ki bo te dni gost avstrijske vlade. sedanjo britansko pomoč, j« Nabulsi dejal: »Sprejeli bomo oro-žje in pomoč od vsake pri-jateljške države, če nam bo nudena brez vsakih pogojev ta če bo ustrezala našim narodnim težnjam«. Ben Jusef pred sodišSem Tunis, 18 dec. (AFR) Pred vrhovnim sodiščem Tunizija se bo 20. decembra začela ob-ravanava proti Salahu ben Jusefu in njegovim pristašem zaradi propagande za strmoglavljenje Habiba Burgibe s položaja predsednika tunizijske vlade. Šalah ben Jusef, ki ga bodo sodili v odsotnosti, je bil generalni sekretar vladajoče stranke Neodestur. V spor s predsednikom Bur-gibom je Šalah ben Jusef prišel tedaj, ko je šlo za določitev stališa Tunizije do Francije. Ben Jusef je zahteval prenehanje sodelovanja s Francijo in nadaljevanje oboroženega boja, dokler se francoske čete ne umaknejo s tunizijskega ozemljal Burgiba pa je nasprotno menil, da mora Tuni-' zija svojo popolno neovismost doseči v sodelavnju s Franci-jo. . Na obravnavi bo navzočih več pristašev Salaha ben Ju-sefa, med njimi tudi Ali Slitri in Beii Amar, ki sta imela nekoč vodilni položaj v stranki Neodestur. Bitka zatonažo Bitka za ladje — bitka za tona?.« se bije že nekaj let. Posebno se je razvnela po blokadi Sueškega prekopa, ki je posledica anglo-franeoskega napada na Egipt. Razvoj proizvondih sil v svetu, širjenje svetovnega Leta 1955 je Velika Britanija zgradila največ ladij z 1,5 milijona BRT, za njo so Nemčija z 900.000 tonami, Japonska z 800 tisoč tonami, in Švedska s 500 tisoč tonami. ZDA so lani zgradile samo 73.000 BRT ladjevja trga, to so elementi, ki pomor- in so potemtakem za Nižpzem- lil skii promet postavljajo na zelo važno mesto. Vsaika gospodarska konjuktura v svetu ima nujno za posledico večje povpraševanje po ladijskem prostoru. Le malokatera panoga se lahko ponaša s tako naglo rastjo kot ladjedelništvo. Hude izgube so imela ne samo ladjevja osi Berlin—Rim—Tokio, ampak tudi zavezniška ladjevja. Močne pomorske sile, kakor sta na primer Nemčija in Japonska, so med vojno -'zgubile velik del svoje tonaže. Z druge strani pa države, ki so izrazito celinske, na primer Švica, v zadnjem času tudi Češkoslovaška in druge, pospešeno gradijo lastno trgovsko mornarico. Po tonaži je danes Velika Britanija na prvem mestu v svetu. Res je, da imajo ZDA močnejše Ladjevje, toda skoraj polovica ameriške trgovske mornarice (13 miljonov od skupno 27 mihSonov ton) Je v rezerva. sko, Francijo, Italijo, Dansko, Norveško in Belgijo. Po Lloydovem registru ladjedelništva SO bili za letos odobreni načrti za 960 novah trgovskih ladij s tonažo 4.5 milijona. To je -največja tonaža, kar jiih je kdaj bilo v miru. Poleg klasičnega trgovskega ladjevja se v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo ladje cisterne oziroma tankerji za prevoz nafte. Lan? je bilo zgrajeno 217 tankerjev s tonažo 2.4 milijona. Tankerji za nafto obsegajo 46 odstotkov svetovne proizvodnje parnikov in motornih ladij v lanskem letu. V zadnjem *asu so posebno pospešiti graditev večjih tankerjev, talko da yma(jo vse najvažnejše ladjedelnice na svetu naročila do leta 1959. Posebno konjuktuma je graditev tankerjev s tonažo 40.000 ton in več. To konjukturo graditve super tankerjev spravljajo v pkfa«i a nanMOj krogov, da del nafte s Srednjega vzhoda prepeljejo okrog Rta Dobre nade. Računajo namreč, da bo zaradi vedno večje potrošnje petroleja v Evropi in na zahodni polobli Sueški' prekop postal zelo ozko grlo v mednarodnem prevozu kljub modernizaciji in razširitvi. Po nekaterih računih ne bo Sueški prekop že leta 1960 tažen,, kakršen je zdaj, sposoben, da bi prevzel ves promet. Hkrati? s povečevanjem trgovskega ladjevja poteka tudi modernizacija ladij. Okrog 17 odstotkov skupne svetovne tonaže ladij je starih več kot 25 let, šin samo nekaj manj kot 4000 ladij je starih manj kot pet let V zadnjem času najbolj gradijo ladje srednje tonaže, to je med 6000 in 12.000 tonami Po splošnem menju so ladje te tonaže naj renta bilnejše za prevoz. LadjedelnrJške družbe vedno bol(j uvajajo Diesel motorje namesto- parnih strojev ta danes ima že skoraj polovica britanskega . Ijadjevja D&sel motorje. V zadnjem času celo uporablja-. jo plinske turbine za pogon ladij. Mnogo truda in naporov pa veljajo tudi poskusi za uporabe atomtike energije, ki naj l>' gnala: ladje. Po enem izmed zadnjih poročil i* Lloydovega lad j »delniškega registra je raz-vddao) da bo atomska «a»rgja lahko praktično poganjala trgovske ladje šele čez 15 do "0 let. Isto poročilo govori tudi o tem, da je bil dosežen znaten napredek pri gradnji' nuklearnih reaktorjev za ladje, da pa je treba rešiti še mnogo težav. Veliki dohodki, IcJ jih prinašajo trgovske ladje., so ena izmed glavni! vzpodbud za pospešeno graditev ladij. Po nekih podatkih zasluži ena ladja s to-nažo 10.000 ton na poti od Reke do New Torka približno 150.000 dolarjev. Skoraj tretjina te vsote je potrebna za kritje stroškov in amortizacije. Ce upoštevamo, da je ta zaslužek mogoče uresničiti! takorekoč v nekaj dneh in da je za to potrebno razmeroma malo ljudi, si lahko predstavljamo pomen te gospodarske panoge ki' sodi danee med najbolj konjukturne panoge na svetu. Blokiranje Suiškeg* prekopa Je še poslabšalo pomanjkanje ladijskega prostora. Po optimističnih napovedih tw .se čiščenje prekopa lahko začelo 21. tega meseca, po mnenju pesimistov bo čiščenje trajalo šest mesecev, medtem ko optimiSsti sodijo, da bo čei. dva meseca Sueški prekop že sposoben za redno plovbo. Seveda bodo manjše ladje inbikn plule skozi prekop Se ladje Dobre nade. Zirto so južnoafriška pristanišča prenatrpana in ne morejo redno oskrbovati in odpremiljats ladij. Zaupniki ladij morajo zdaj plačevati prevoz po is-ti tarifi, kot je veljala med korejsko vojno. Prevoz blaga iz Avstralije se je na primer podraži!! za 25 odstotkov. Za pre-voz sladkorja v Veliko Britanijo plačajo zdaj tri funte več po toni. Prevozni stroška za Dalnjc vzhod so se zvišati za 15 odstotkov, kar bo nujno vplivalo na ceno surovin, predvsem kos.tra, kavčuka in oljne repice. Medtem ko je cena za prevoz ue tone petroleja iz Perzijskega zaliva v Veliko Britanijo skozi Sueški prekop znašala 206 šilingov, velja prevoz ene tone istega blaga mimo Rta Dobre nade 344 šfJLngov. Računajo, da se bo svetovna potrošnja petroleja v desetih letih povečala najmanj za 70 odstotkov. 2'e zdaj delajo načrte za graditev tankerjev s tonažo 23 milijonov ton nosilnosti. Nekateri roki za Vzdelavo teh ladij so v nekaterih primerili vlečejo tja v 1963. leto. Zanimivo Je spremljati? konkurenco med Vadjko Britanijo In Zahodno Nemčijo, M je posebno prišla do izraza v zadnjih letih. Po Lloydovem registru so v zadnjih 12 mesecih zgraditi več kot 1 milijon BRT ladij. mej. Trenutno plovejo .—— - , . vMh svetovnih družb mimo RAa delati da so zHtoti ladjo a skup no tonažo 1.18 milijona ton. V Veliki Britaniji so v istem razdobju spustili v morje 1.35 milijona ton, začeli pa so graditi 1.43 mj.lijona ton ladij. Toda v Zahodni Nemčiji je čutiti tendenco k večanju ladjedelništva, medtem ko je v britanskih ladjedelnicah čutiti upadanje. Porušene zahodnonemške ladjedelnice so zgraditi' na novo, talko da so danes res .moderne. Medtem ko je leta 1938 Nemčija proizvajala 480.000 ton letno, ja zdaj presegla 1 milfJjon ton. Značilno je, da gradijo v Nemčiji ladje, kil so povprečno manjše od onih v Veliki Britaniji. Se nedavno so zahodno-nemške ladjedelnice gradile ladje ceneje od britanskih, toda postopoma se ta raziiika v ceni vedno bolj rlzgiublja. Toda nemške ladjedelnice imajo eno veliko prednost, itn ta je, da so njihovi roki dzdelave dosti kraj-ii od britanskih. To je nedvomno pomembna okoliščina v sedanji visoki konjukturi ladjedelništva. Tudi Jugoslavija se močno trudi, da bi razvila svoje ladjedelništvo in si zgradila močno trgovsko mornarico* Ti napori bodo zaradi zgoraj omenjene splošne svetovne konjukture lahikio samo poplačani', kar bo ugodno vplivalo na našo plačilno bilanco. J- F. . VODNO-GOSPODARSI4I PROBLEMI l‘°|,RAŽ[arm P1ED 15-LETM1C0 JU Nb podroCJu Kopra ao klimatski* paiilik* karakteristične po svoji blagost * in relativno malih in v teku leta neenakomerno porazdeljenih padavinah tako, da poleg močnih nalivov nastopajo tud* močna suše. Kot posledica teh pojavov se pojavlja problem preskrbe prebival-atva s pitno vodo. problem osuševanja plodnih dolin Riža-ne ih Badaševice (Kornalunge), namakanj« poljedelskih povr-|ln, povečanja malih vod. vodotokov in obrambe pred poplavami. Poleg tega pa se pojavljajo v tesni povezav* z «®oraj naštetimi problemi tudi problem hidroenergije, morskih pristanišč in kopa.iščnto obal. Enotno reševanje 'vseh teh problemov pa je možno le z preizkušenimi vodno-gospodar-aktoil ukrepi, predvsem z uravnovešen jem odtoka. Področje Kopra preskrbuje a pitno vodo veliik skupinski vodovod, k* jo dovaja fz zajetja na izviru Riiane v vsa večja naselja naše morske obale. Pri suši zmogljivost tega izvira že danes ne zadostuje, z naraščanjem prebivalstva in eventualno priključitvijo gornje cone tega področja v sistem rižanskega vodovoda, pa Izvir n« bo več zadostoval. Manjkajočo vodo bo glede na doeedianje raziskave najbrže m>ožno doh»ti iz podtalnice v dolini reke Dragonje pri Sečovljah ali pa U •ven.tualno trehno Se v večji meri mislit* na pospešitev melioracijskih del, v prv* vrsti na pospešitev namakanja. Na področju Kopra, t. J. v porečju Rižane in Badaševice pride v poštev z« namakanje okoli 3.500 ha. Količina potrebne vode bi znašala kakšnih 1.500 1/sek. ali pa v eni poletni sušni sezoni 12 milj. kob. metrov. Kaže, d« b* se ta količina vode lahko v polni meri zagotovila edinole v že preje omenjeni akumulaciji Notranjske reke, od koder b* se s-predorom pod vododelnico, ki deli Notranjsko reko od morja, dovedla v porečje Rižane. Industrija, ki se razvija ob R&žani in Badaševiei bo tud.! potrebovala znatne količine vode. To vodo bo morala črpati iz vodotokov" ter jo nato zopet vračati nazaj kot odpadno vodo. K temu je potrebno Se dodati fekalne odplake industrij« In naselij. Črpanje vode iiz teh vodotokov in odvod odpadnih vod po teh vodotokih v morje pa bo m-ožno le, če bodo ti vodotoki razpolagali tudi v sušn* dobi z zadostno količino to je, z okoli 2 milj. kub. metrov akumulirane vode. Poleg minimalnih vod bo potrebno uredit* tudi odtok velike vode, ki plavi doline. Poplave v vegetacijskem obdobju In zamočvirjenost polj so v teh dolinah če s tl pojavi. Zara- c? a a IB i S 53 t J. preskrbe prebivalstva a pitno vodo, namakanja poljedelskih. površin in povečanja nizke vode vodotokov. Izkoriščanje hidroenergetske stopnje- med Notranjsko reko .In morjem z okoli 370 m višine, je možno na več načinov *n sicer z dovodom vode na Bo-Ijunec (Tiržaško ozemlje), na Osp (Milski zaliv), ali pa na Črni Kal (porečje Rižane) a čemer bi se dobila letna energija 200 mi.j. Kwh. H idiro centrala pri Boljuncu odpade, ker lež* Izven našega ozemlja in ne more zadovoljiti naših ostalih vodno-gospodar- skih potreb. Hidrocentrala pr* Črnem Kalu se mora deliti na dve stopnji, kar povečuje Investicijske stroške in zmanjšuje njen energetski potencial. Ostane torej kot najprikladnej-ša hidrocentrala pri Ospu, ki pr* ustreznem oblikovanju hidroenergetskih naprav tudi omogoča dovod vode v porečje Rižane to Badaševlee. Preureditev pristanišč Ustja rek, v območju katerih se nahaja naša najvažnejša morska luka Koper, so zablatena. Zabliatenost je tolikšna,, da je pristajanje večjih ladij ob morski obali nemogoče. Za lzbo.jšanj« prilik oziroma pogojev za razvoj naše morske plovbe, ki je ogromnega pomena za naš gospodarski prestiž, bo potrebno preurediti tud* ustja označenih irek. Danes se morajo zaradi pomanjkanja železniške zveize naša pristanišča Koper, Izola in P »ran omejiti v glavnem le na potrebe lokalnega zaledja, t. J. na obalni piromet in kabotažo. Toda 's tem še ni .rečeno, da mora njihov značaj ostati ve— dno lstL Okolnost, da Je Slo- venija pr*šl« končno zopet do svoje morske obale dn sebi odprla lastno pot v svet narekuje, preureditev naših pristanišč, predvsem Kopra, tud* za daljni prekomorski promet. Aktivnost hudournikov tudi ustvarja posebne probleme tega področja. Močni naliv*, precejšnji padci m slabo odporen f-13-ni teren, ustrezajo eroziji. V dolini Opske reke so hudourniki posebno aktivni. Kljub mnogim že .izvršenim delom 9« vedno ogrožajo okoli 20 ha plodnega zemljišča v tej mali dolini. Lokalne težave povzročajo hudourniki tud* v koprskem zalivu, kjer preko Rižane m Badaševice odlagajo svoj nanos. Erodiran* glinasto peščeni material, splavljen s porečja, blati morsko dno in obalo tako, da j« ta neprimerna za gradnjo naselij. prlstan*ščnlh oba; in kopališč. Plaže koprskega zaliva zaradi kalnosti morja *n blatnega peska 9« daleč ne ustrezajo estetskim zahtevam turizma. Z urejevanjem hudourniških področij. B izgradnjo usedalnikov za nanos *n pa z zamenjavo blatnega peska s Mati m do globine vpliva valov, bo vsekakor možno obstoječe stanje znatno Izboljšati. Seveda so »a pravilno reševanje vseh teh medsebojno tesno povezanih problemov potrebne mnoge študije, raziskave, izdelava voctno-gospodarske osnove 'in .regionalnega urbanističnega načrta. Na njihovi podlagi bi ae nato lahko izdelali delaj-ni projekti poseme-znih vodno-gospodarsklh Objektov. Delo v tej smeri ee že Izvajal Ing. M, Janeti* „ Uipalno protiletalske Minila sta komaj polna dva meseca, odkar so prispela v JLA iz vseh delov naše domovine mladi fantje, ki so kot novi re-gruti izpopolnil.' vrsta naše armade. NjrJhov način življenja je bil dotlej tako raznovrsten, kot so bdiš različni poklici in okolje, v katerem ao se zanje usposabljali. Vsak mladinec je pred prihodom po svoje razmišljal o novem domu v vojaki — večina od njih z vedrim pogledom, a nekateri tudi . Z bojaznijo pred novim, neznanim življenjem. Hitreje kot so tekil dnevi, so se sklepala prijateljstva: med nekdanjim pastirjem iz Bosne i!n učiteljem Iz Vojvodine, med delavcem iz Slovenije in mladrim Dalmatincem. V emoti se je začel oblikovati nov, enoten kolektiv, v katerem se vsi usposabljajo. da bi bili dobro izurjeni v vojnih veščinah in sposobni ▼ vsakem trenutku bra- nitj našo socialistično družbeno ureditev. • je začel poide in vaje z orožjem, je prišlo do izraza zanimanje to navdušenje mladih vojakov za tehniko. Mnogi izmed njih so zdaj prvič prišli z njo v stik. Seznanjati' »o se začeli z modernim,! protiletalskimi topovi velikega kalibra in s sodobnimi elektronskimi aparati. če.prav je malokdo Izmed njih, ki je šolan, tudi drugi ne zaostajajo s prizadevnostjo dn marljivostjo pri učenju, ko je treba ravnati s topovi, radarjem In drugimi preciznimi napravami. Točno izpolnjevanje povelj in nalog in mladostna zavzetost prrj delu — to sta glavni značilnosti, ki potrjujeta njihovo željo, da postanejo dobra, protiletalski topničarji. PRVA PREIZKUŠNJA Po nekaj tednih »oblike« je enota tovariša Radovana Sreč- koviča dobila nalogo, da izvede vajo, ki je bila prva preizkušnja Poklicno svetovanje se uveljavlja Koprski motiv bodoče hidroenergetske akumulacij« v dolin* Notranjske reke (Timave). Vendar kaže, da j« rešitev preskrba z vodo gornje cone, kjer je po.ožaj najbolj kritičen, s pomočjo sodon-no urejenih kapnic »n malih lokalnih vodovodov, še najbolj primerna. Voda za poljedelstvo Za. gospodarstvo tega področja je odločilno, vsaj za enkrat, poljedelstvo. Mogoče bo pozneje prevladovalo pomorstvo to v zvezi s tem tudi ustrezna Industrija. Toda glede na specifične klimatske prilike, bo poljedelstvo naših obmorskih krajev zadržalo za gospodarstvo Kopra, kakor tudi republike, poseben pomen. Njemu t>o potrebno posvetiti vso pozornost, potrebno &a bointenizivirati. Aktlvizaclja zaslanjenth poljedelskih površin in slabih melioracijskih naprav, osvajanje novih površin od morja, predvsem osušitev Stajonskega zaliva, namakanje dolin, posebno pa pobočij okoli njih, k* najbolj trpijo zaradi suše. je melioracijski problem, k* ga bo treba čimpreje rešiti. Bodočnost poljedelstva tega področja temelji na velikih zadružnih in državnih posestvih, ki so že formirana al* pa se bodo formiral«. Upoštevajoč dejstvo, da je v socialističnem. poljedelstvu proizvodnja poedinoa manjša kot .v privatnem in da se ta msnjko -ahko nadoknadi le z boljšo organizacijo dela In raznimi agrarno-hidrotehničnimi ukrep*, bo po- Nov način poslovanja s obračunskimi knjižicami Nad 8700 zadružnikov v Sloveniji prodaja svoje kmetijske pridelke zadrugam na obračunske knjižice. Denarna vrednost je vpisana v knjižice zadružnikov in znaša okoli 137 milijonov dinarjev. Lastniki obračunskih knjižic bodo prer jeli letos samo na obrestih pol-drug milijon dinarjev. Takšno poslovanje slovenskih zadružnikov je najbolj razvito v celjskem okraju, zlasti med hmeljarji v Savinjski dolini, kjer imajo zadružniki 75 odstotkov vseh obračunskih knjižic v Sloveniji. Zadružne hranilnice so uvedle ta način finančnega poslovanja v drugi polovici septembra letos in računajo, da se bo ta akcija prihodnje leto še bolj razvila. Nemški Izvoz tekstilnih strojev. V prvem polletju leitoši*e-ga leta je znašala vrednost nemškega izvoza tekstilnih strojev 219 mil'ionov mark, to je 00 odstotkov od vrednosti' pro-Isvodnje v tem časaf katera je di tega bo potrebno nadaljevati z že začetimi regulacijskimi del* in osuševanjem. Oskrba z elektroenergijo Energija predstavlja temelj vsakega naprednega gospodarstva. Zato je tudi za to področje zadostna količina električne energije izredno važna. Glede na njen lahek transport pa lokacija samih hidroeentral ni bistvene važnosti, ker je za področje Kopira več ali manj vseeno, ali se hidroenergetske naprave gradijo na Soč*, Savi ali Notranjski reki. V zvezi z izkoriščanjem hidroenergije Notranjske reke pe je izgradnja ve.ikega akumulacijskega rezervarja v tej doilini. Na »zgradnji tega rezervarja s približno 70 milj. kub. metrov prostornine, Je vodno gospodarstvo Kopra posebno zainteresirano. Dovod vode ilz tega rezervarja v porečje Rižane In Badaševice bo omogočil, kakor se že iz prejšnjega vidi, radikalno rešitev najvažnejših vo-dno-gospodarskih problemov, v uk, 1700 v srednje to srednje strokovne šole), nad polovico mladine, ki se ,po končani osemletni šolski obveznosti odloči za poklic, posebej je treba Še naglasiti, da je uspelo poklicnim svetovalnicam dobiti v letošnjem letu 900 delovnih mest več, kakor so jih gospodarske organizacije prijavile. ... Namen seminarja je bil, da analizira, letošnje delo poklic, svetovalnic, razen tega pa da tudi praktične to teoretične napotke za prihodnje leto. Med glavnimi temami seminarja so bile: organiziranje predavanj o poklicih, propaganda. spoznavanje poklicev, evidenca in pridobivanje delovnih mest. vključevanje mladine v poklice, načela poklicnega svetovanja, individualno delo * kandidati, delo z defektno in Invalidno mladino In uvod v mentalno higieno. V času seminarja so si udeleženci ogledali več kranjskih to Samo člani Prešernove družbe dobe za 500 din- Prejšnjl teden je bil v Kranju pod vodstvom Zavoda za proučevanje organizacije dela to varnosti pri delu in sekretariata za delo to delovne odnose pri republiškem izvršnem svetu seminar — tokrat že tretjič v letošnjem letu-za poklicne svetovalce —• psihologe in referente za delo pri okrajnih birojih za posredovanje dela. Udeležili so se ga tudi nekateri referenti za mladino iz večjih mest v Hrvatski to Srbiji. Čeprav je poklicno svetovanje mlado m nima še večjih izkušenj, lahko ugotovimo, da je v letošnjem letu močno napredovalo. Nad 17.000 mladincev to mladink so anketirali o njihovih poklicnih željah, na 275 predavanjih o poklicih je bilo okrog 8000 mladine in 1200 staršev. Posebno pomembno je zlasti individualno delo — v 3300 primerih so poklicne posvetovalnice neposredno sodelovale, medtem ko so referenti za mladino, opravili 970 individualnih informacij. Individualno delo, kot glavni element poklicnih svetovalnic, je zajelo, če upoštevamo, 7 knjig, dane vpisujejo vsi da odhaja vsako leto v pokll- poverjeniki; knjigarne in ce v Sloveniji nekaj manj ka- r ' - - kor 8000 mladine (od teh 6000 uprave. Pohitite z vpisom! vam, v veliko pomoč pa so jim bili tudi nazorno prikazani strokovni filmi. NEPRAVILNA NEPRETEHTANA IN NESMOTRNA IZBIRA POKLICA Ena izmed osnovnih ugotovitev seminarja je bila, da mladina nepravilno, neprete-htano in nesmotrno izbir« poklice. Seveda bi bilo napak iskati za to krivdo le pri njej — upoštevati moramo pri tem še šolo, starše in okolje, v katerem živi. ■ Ob anketiranju osmošolcev ni dve tretjini ve delo, za katero fakulteto oziroma visoko šolo naj se odloči, od četrtošolcev pa 20 odstotkov. Na tehniški fakulteti —-na oddelku za strojništvo in in elektrooddelku — je vsako leto izreden naval, medtem ko 90 posamezni oddelki filozofske fakultete skoraj brez slušateljev. Zanimivo je, da se na univerzi do 20 odstotkov slušateljev prepiše v prvem letniku iz ene fakultete na drugo, prav tako jih do 20 odstotkov ponavlja prvi letnik, 9*/1 pa celo trikrat vpisuje isti letnik. Nič boljši ni položaj pri vajencih. Od 3270 učnih pogodb so na pobudo vajencev oziroma njihovih starsev raz- veljavili skoraj eno četrtino učnih pogodb. V zvezi s pravilno poklicno usmeritvijo je treba omeniti tudi nezgode pri delu. Na 240.000 zaposlenih oseb v industriji Slovenije je prišlo v letu 1955 40.600 nezgod, od teh 100 smrtnih ter 27.000 invalidov dela. Ti problemi vsekakor narekujejo, da si morajo vsi pristojni družbeni činitelji prizadevati, da bodo mladi ljudje Čimbolje izbirali poklice, ki bodo njih same zadovoljili, bodo pa tudi v skladu s potrebami družbene skupnosti. . Pri tem bodo imele poklicne svetovalnice vedno večjo Vlogo. Dajale bodo namreč strokovno pomoč pri vraščanju v poklice. OB NOVI PROGI Savski Marof - Ku Bizeljsko. Vsako leto uvozijo u. r i. * / okrog 50 vagonov hrane, gal*- strlcl srn bodo že lahko peljali z vlakom. . . Prispeli smo ha Bizeljsko. Več kot 2.600 prebivalcev Bizeljskega in okoliških vasi gravitira na postajo Drase- N» Dan JLA bo po nov* progi Savski Marof—Kumrs-vac prvič pripeljal vlak. Uresničila se Je davna želja prebivalcev Hrvatskega Zagorja in obsoteljske doline. Dobili so železnico, ki bo ta odmaknjen košček naše domovine približala ostalemu svetu. Naš avto se je počasi pomikal po blatni cesti proti Kumrovcu. Skozi odprto okno smo gleda.j novo železnico, lep« postajna poslopja, ukročene Sotlo in še *kaj. Suita, Kraj Donj*. Rakovec. Rozga. Dubrovlca, Draše-Bizeljsko, KlanJec, Kumrovec... Tako so se-od začetka do 28. kilometra vrstile pb-staje in postajališča. Večje skupine strokovnjakov *n delavcev opravljajo zadnja dela. Na postaji Draše-Bizeljsko smo srečali šefa nadzorne sekcije Inženirja Branka Ašenbrenerja. Povabil nas je. naj ga zvečer obiščemo na njegovem domu. Nato smo si og.edali most, ki so ga prebivalci obmejnih slovenskih to hrvatskih vasi zgradi J pred štirimi leti in mu dali ime »Most bratstva to enotnosti«. Temu mostu se Je sedaj pridružila še železnica, - ki po svojem pomenu tudi zasluž*, da bi nosila to lepo ime, aaj bo povezovala prebivalce z obeh strani Sotle. Na poti proti Kumrovcu smo srečaval* kmete. Vsi so poudarjali velikanski pomen proge. Nek! kmet iž vasi v bližini Klanj ca nam je de. Jo ceno. kakor kje drugje. Neka ženica je pripovedovala^ aa se njen mož vozi vsak dan na de.o v Zagreb in Uma samo ao železniške postaje Sutla dve url hoda. Učiteljica se Je veselila. ker bo kmalu lahko več-krait potovala v Zagreb, odkar je namreč zapustila učiteljišče, še ni bila v gledališču ali v operi. Brhke Zagorke Sz Kumrovca ae vesele, da bodo lahko nosile svoje pridelke na trg v Zagreb... Cesto, ki vodi v Bistrico ob Sotli, so buldožerji In traktorji precej raizdejall. Le s težavo smo se pomikali po njej proti Bistric*. Ko smo prispeli tja, smo ugotovili, da je pri njih živahen aemanji dan. Sejmišče *n gostilne so Mie polne ljudi, ki so pri 51* *z raznih krajev Hrvatskega Zagorja to obso-teljske doline. Ce bi Jih začel! spraševati, odkod «0, b* nam naštevali različna Imena: Podsreda. Kumrovec, Klanjac, Kraljeviča. Veliki Kamen. Bizeljsko. Kapele, Sutla, Ladu«, Kiju«. Dobova Itd. Nekateri so morali Se ponoči na pot. če so okrog 50 vagonov ce, cementa in raznega Industrijskega blaga, izvozijo pa okrog 400 vagonov vina, sadja, živine »n drugih kmetijskih pridelkov. N.ič čudnega ni, če ao se prebivalci toliko zavzema.! za tovorno postajo. Sedaj industrijskega blaga in kmetijskih pridelkov ne bo treba več prevažati s kamioni, kar je občutno vse podražilo, ampak ®e bodo rajši posluževali nove že-lezniiee, »lasti prihodnje leto, ko bo dograjen priključek na Dobovo to na železnico Ljubljana—Maribor. Na nove Železniške postaje Kraj Donji. Dubrov*ca in Kumrovec ter na postajališčih Rakovec !n Rozga gravitira več tisoč ljudi iz obmejnih slovenskih vasi: Kapele, Rakovec, Slogonsko, Jereslavec, Vrhe, Stara vas, Gregovci, OreSj« to Bistrica ob Sotli. Sot-a, k* Je doslej mnogokrat preplavljala polja ln travnike, je naposled vendarle ukročena. Kmetje tz Kapel, Dobove In drugod, ki Imajo polja In travnik« ob Sotli, so *i vedno želeli, da s« jim ne bi bilo treba več bati. da bi j »m voda uničila celoletni trud. Sedaj ao se njihove želj« uresničil«’ 2e teh 28 kilometrov proge bo velikanskega ku-turnega, gospodarskega to političnega pome® pa bo Imela, ko bo prihodnje leto podaljšana do 40. kilometra in povezana z železnico Ljubljana—Maribor. S tem se bo pot z vlakom lz Maribora do Zagreba skrajšala za okrog 50 kilometrov. Ing. Ašenhrener nam J« v Rigoncih pri Dobov* povedal, da bodo na novi progi najmodernejše električne signalne napirave, ki jih bodo upravljali ' a enega mesta. Povedal nam J® tudi. da se izmed štirih variant, k* sp predvidene za priključek na železnico Ljuo-ljana —Maribor, še niso odločili. Govoril Je tudi o težavah, ki so jim jih povzročale neugodne vremenske razmere. Čeprav so začeli gradnjo proge tn regulacijo Sotle že lani, so šele letos maj« začeli Intenzivneje delati, ko so izkoristili vso razpoložljivo delovno silo in mehanizacijo. V tem kratkem času so delavci in pripadniki JLA zgradil* nasip, v katerega je bilo treba samo do postaje Dr a še-B.izel jteko vgraditi okrog 360.000 kub. metrov zemlje. Za regulacijo Sotle so morali prekopati več kot 500 tisoč kub. metrov zemlje. Poleg tega »o položili železniške pragove, in tračnice, zgradil’ številna poslopja, okoli 90 manjših objektov (prepusti, mostovi to pdb.Vitd. Vojska je zgradila 183 metrov dolg tunel Ze.e-njak. štiri betonske mostove in drugo. V krajih na obeh straneh Sotle se že pridno pripravljajo za otvoritev nove železniške proge. Prebivalci teh krajev m graditelji trdno upajo, da bo bidl to- ^ ho«il^tt3rav^o n. ^ ^ritvl pe^tvoval tnU b TEŽAVE PRI VKLJUČEVANJU MLADINE V POKLICE Poklicnim svetovalnicama so bile vsekakor v veliko pomoč komisije za vključevanje mladine v poklice. V njih sodelujejo razen obrtnih, trgovinskih in gostinskih zbornic ter prosvetnih oblasti tudi predstavniki raznih organizacij, društev in šol, ki so najbolj zainteresirani za vključevanje mladine v uk. Ponekod so vabili na seje komisije tudi direktorje nekaterih podjetij, in to zlasti tistih, kii bi lahko v večjem številu zaposlili žensko mladino. Te komisije so z raznimi anketami po šolah in podjetjih, z osebnimi obiski, pa tudi po občinskih referentih za delo zbirali podatke o delovnih mestih za mladino. Ne bi mogli trditi, da niso dosegli v svojem delu lepe uspehe, vendar so imele največkrat težave pri iskanju delovnih mest v gospodarskih organizacijah, kadar je šlo za tisto mladino, za katero bi bilo prvenstveno treba imeti razumevanja (invalidna, defektna in vzgojno 'zanemarjena mladina). Iz dosedanjega dela komisij za vključevanje mladine v poklice je bilo razvidno, da je bilo najtežje iskati delovna mesta za žensko mladino. Gre namreč za to, da so za marsikatere poklice, ki bi bili primerni za deklertta, zahtevali moško mladino (knjigovodstvo, slaščičarstvo, optika, tapetništvo, precizna mehanika). Prenehate ro podjetje bi lahko sprejelo več vajencev, kot jih je sprejelo. V nekaterih okrajih, kakor n. pr. na Goriškem ni v letošnjem letu dobilo 300 mladincev delovnih mest za uk oziroma šolanje, ln to po večini dekleta. Podobno je tudi v koprskem in novomeškem okraju. V Ljubljani je za žensko mladino premalo 80 odstotkov učnih me3t, primanjkuje pa tudi moške mladine. Težave pri vključevanju mladine v poklice vsekakor narekujejo večjo povezanost med gospodarskimi orgnizaci-jaml in ustanovami ter biroji za posredovanje dela oziroma poklicnimi svetovalnicami. izurjenost?. Treba Je bdlo izvesti »marš« jjn »posedanje vatrenog položaja«. Ge so bili pred tem nekateri vojaki v enot? včasih v pretirani mladostmi prešernostd nedisciplibnirani dn jih je moral komandir opozarjati, se je zdaj vsaik brez izjeme zavedal svoje dolžnosti. Razumeli so, da je v enoti, k? je opremljena s kompliciranimi teihnlčniimi sredstvi, odvisen uspeh od vsakega posameznika. Malenkostna napaka, ki jo povzroči neizurjenost ali malomarnost enega vojaka, lahko prepreči vsej enoti, da bi izpolnila svoj o nalogo. »Uzbuna« je prekinila nočno teštoo dn enota je bila v nekaj minutah pripravljena za pohod. Vsak voj.ak je bil na svojem mestu. Odjeknilo je še povelje: »PaH motore!« in kolona kamionov in vlačilcev s topovi je krenila v odrejeno smer . .. Po prihodu na položaj so sledila povelja in navodila komandirja Srečkoviiča. V naslednjih tremutikih s? je že vsa enota prizadevala, da topove in ostale naprave čimprej pripravi za sprejem »sovražnika*. Vojaki prti merilnih aparatih, fei dajejo podatke o »letečem cilju«, so še pregledali občutljive naprave, če pravilno delujejo- Od točnosti je odvisno vse. Zato računajo topničarji z manj Srkni kotnimi ' vrednostmi kot so stopinje. »Vaso Zlatnar to Radovan Obučlna brez težav opravljata svoj© delo, ko polnita veliki protiletalski top s težkimi granatami. Tudi Amir Djanfco je že od začetika med prvimi. Nič slabša nista Zvone Florjančič m Jože Judež, ki že uspešno ravnata z natančnima napravami, s katerim.1 zasledujeta letala«, hvali komandir svoje vojake. Enota, ki je bila razporejena na položaju, je bila pripravljena, da odbije »napad«. »Sovražnik« je ne bi mogel več iznena-ditd. Nenadoma j« zadonelo povelje: »Vazdušna uzbuna!« V hipu je bul vsak pri svojem poslu. Sneli so zaščitne prevleke, s topov ln ostalih naprav. Zabrneli so agregati, ki dajejo električni! fP''- - ' ? tok. Vse je bilo pripravljeno v pičlih treh minutah. »Osmatraj!« je sledilo novo povelje in že se je premikala v krogu radarska antena, da bi ujela na obzorju »sovražna« letala. Ni bilo zaman. Leteči cilj ni preletel položaja »nekaznovan« ... Toda »borba« se še rui končala. Protiletalske enote se namreč no boriij o samo proti letalom, temveč odbijajo tudi sovražnikove napade na zemlji Po letalskem »napadu« so aa pojavili »diverzanti«. »Napad aa zemlje!« ProtSiavioncr! so pripravljeni pričata 11 naskok in ga uspešno odbili.- Položaj je ostal nedotaknjen. Le eden Izmed mitraljezcev je bil »ranjen« v nogo. Bolničar Nikola ga je prenesel v varno zavetje to mu budil prvo pomoč. Napad Je bil končan. Mladi protiavionct so dobro prestali? svojo prvo preizkušnjo. Vaja je popolnoma uspela, ker so bili uriu, disciplinirani in ker' so znalj ravnati z orožjem. To pa je tudi zagotovilo, da bodo vedno budni varuhi našega neto- c K U E 1) Ht M R O E GORKI in Mestno gledališče v Ljubljani je s premiero »Malomešča-ELcrv« prvič uvrstilo v svoj repertoar Maksima Gorkega. To prvo srečanje ni bilo zanimivo in privlačno le za gledalce, temveč še v večji meri za ansambel, ki je stal ob tej upri- • zoritvi pred novo nalogo. Čeprav je v petletnem, stilno dovolj bogatem in pestrgm repertoarju ansambel dokazal dovolj zmogljivosti in pripravljenosti za smiselno vživljanje v odrske stile od antike do sodobnega časa, si z »Malome-gčani« vendarle ni naložil lahke naloge. Svoje stalne obiskovalce pa je z njimi postavil pred zelo vabljivo komparacijo, ki lahko njihovo predstavo primerja in ocenjuje kar s treh strani. Gorki ki spada poleg Čehova v repertoarno domeno Hu-dožestvenega gledališča, ustvarja v svojih odrskih delih svojstveno in delikatno atmosfero, ki ji je težko dati usrezno podobo. Toliko težje, ker si od nedavnega gostovanja ruskih igralcev lahko nekoliko predstavljamo, kakšno odrsko podobo dobiva Gorki V uprizoritvah na moskvskih deskah, v igri igralcev — neposrednih naslednikov onih, ki jim je avtor sam dajal prve stilne in oblikovne napotke. To bi torej bila prva možnost komparacije. Odblesk odrskega stila, kakršnega je dajal svojim uprizoritvam Stanislavski, pa je viden v gledaliških prizadevanjih naše starejše igralske generacije, ki se je izoblikovala tudi pod. vplivom učencev Stanislavskega, našla možnost, presaditi ta stil na slovenska tla in mu dati adekvatno slovensko podobo. Igranje v tem stilu bi torej bilo nekakšno posnemanje najboljših uprizoritev v osrednjem slovenskem dramskem gledališču in bi nudilo drugo možnost primerjave. ■Kot vsi veliki umetnika, pa šteje tudi Gorki v vrsto tistih pisateljev, ki so sicer ustvarjala v določenem zgodovinskem in družbenem okolju, aktivno posegali vanj z razširjanjem naprednih nazorov in idej, pa so vendar prav zato ostali aktualni tudi pozneje in bedo še dolgo modemi Zato je Gor- ki v nekem smislu sodoben avtor, posebno v »Malomešča-nih«. Gorkega kot modernega avtorja lahko uprizori mlado gledališče na moderen način. si Je včasih s preizkušenimi realističnimi preigravanji, včasih je podkrepil dogajanje in razpoloženje tudi z rahlimi simbolističnimi ele- Zanj sicer nimamo primerja- menti in v vsej tej množici ve, a iskanje novih intuicij in premišljenih drobnih efektov modernizacija prekaljenega je le malokdaj zdrsnil, najbolj vsem Janez Albreht, ki vedno znova preseneča s svojimi kreacijami, v izvrstno izoblikovani vlogi »od življenja premaganega heroja« Teterjova. Mogoče' pa gre še več priznanja Juditi Hahnovi — docela ustrezni Tatjani. Njena vloga % »Malomeičani« v Izvedbi ljubljanskega Mestnega gledališča tretja možnost krepko ob koncu, kjer je re- je izredno težka. Ne daje mo- povedano: stila bi bila presojanja. Preprosto povedano: an- sambel se je ob uprizoritvi lahko tesno zgledoval ob ruskih mojstrih, lahko se je naslonil na izkušnje domačega gledališča in ubral poslovenjeno varianto uprizarjanja lahko pa je tudi-stopil na novo pot iskanja, tvegano, a vedno v bivstvu pozitivno. Najbolj jasno je ob ruskih vzorih izoblikoval svojo režijo Igor Pretnar. Njegova režija je vsebovala veliko pozitivnih elementov; vseskozi premišljena,. študiozna in dognana je posvečala pozornost tudj najdrobnejšim -detajlom. Vse je bilo izdelano, premišljeno, vse usmerjeno v nazorno poustvarjanje razpoloženja. Po- žiser v zadnjem dejanju dogajanje tiral do kočljivo močnih, skoraj teatraličnih izbruhov in ga žal tudi zgrešeno teatralično zaključil. V delu z igralci se je naslonil na karakterizacijo, ki jo je podal že Gorki sam, pa vendar jim je puščal dovolj svobode pri oblikovanju in dopolnjevanju z lastnimi potezami. Igralce bi lahko v skladu z naštetimi kriteriji razporedili v tri vrste. *Naj višje mesto in največ priznanja gre onim, ki' so gibčno in dognano združili tradicijo z novimi elementi, ki niso bili zgolj »Rusi« ali »Slovenci«, temveč Gorkemu ustrezajoče osebe na slovenskem odru. To so bili pred- žnosti ne za rast, ne za prelom in padec, od igralke zahteva resnično odrsko kulturo in moč, da od začetka do konca vztraja v vedno isti, mračni, nekako intenzivno pasivni liniji. Hahnova Je v njej dosledno vztrajala in jo požleht-nila tudi s svojo zelo ustrezno mimiko. V Isto vrsto bi pri- šteli še Ivo Zupančičevo in Mirka Zupančiča. Med manj izvirne in dognane, pa vendar ugodno učinkujoče like bi šteli Janeza Presetnika kot Nila, Alenko svetelovo kot Poljo in Niko Juvanovo kot Cvetajevo. K njim bi lahko prišteli tudi Saša Miklavca, če bi znal svojo vlogo nervoznega, izkoreninjenega in skoraj degeneriranega intelektualca izoblikovati z bolj notranje intenzivnim, kakor pa zunanje histeričnim poudarkom. V najboljših prizorih je zgornjo vrsto dosegal tudi France Presetnlk kot Bessem-jonov, v drugi pa je zapadal v teatraliko in v njih ni zadel prave strune te težke, težko učinkujoče in za oblikovanje težavne vloge. Zadel pa je eno, tisto 2lomljeno osebnost, pokazal tisti odtenek, v katerem je tudi ta malomeščan človek, oče in mož. Miro Kopač je izoblikoval vlogo, ki se kar ponuja karakternemu igralcu. Perčihin, pol potepuh, pol bohem, pol otrok in pol pijanec je oseba, kakršno pozna samo ruska dramatika. Kopač pa je bil samo oblečen v rusko obleko. Namesto široke naivnosti in dobrohotne nebogljenosti je poudarjal solzavost in zgrešil bistvo. Tudi Mete Pugljeva ni zadela svoje skrbne, ponižne matere. Bila je sicer prisrčna, dobra, preprosta, a mati, kakršno srečamo v povestih naših romantičnih realistov, ne pa v ruski literaturi. S precej karikiranimi potezami so švoje obrobne vloge podali Ruša Bojčeva, Metka Bučarjeva in Danilo Bezlaj. Igralsko so torej »Malome-ščani v Mestnem gledaličšu pokazali kaj širok register, ki se 1e gibal cd visokega nivoja psihološko poglobljene igralske kulture pa do navadnega povprečja. S G. Kratko i NAJBOLJŠE LJUDSKE UNIVERZE NE OBMOČJU MARIBORA Večer prijetnih presenečenj Kadar koli se je 17. decembra zvečer v Mestnem gledališču v Ljubljani spustil zastor, se je v avditoriju razlegel tako navdušen in odobravajoč aplavz, kakršnega amaterski izvajalci le malokdaj doživijo. Znova in znova se je moral zastor odgrinjati, da so gledalci še enkrat dali priznanje za uspele izvedbe posameznih točk živahnega in obširnega programa. Toda nastopajoči tega aplavza niso slišali. Videli so le kretnje rok, v poltemi razpoznavali navdušene in smehljajoče obraze ter z vedno večjo gotovostjo čutili, da se njihov nastop spreminja za gledalce v večer prijetnih presenečenj, zanje pa v velik, izreden uspeh. Njihovi pričakujoči, skoraj plašni obrazi so se sprostili, s prikupnim nasmehom so z vedno večjo gotovostjo in z vedno večjim temperamentom. stopali na oder. Po vrsti skromnih in tihih nastopov na periferiji Ljubljane in v nekaterih podeželskih centrih so člani kulturno umetniškega društva gluhih »Vito Zupančič« iz Ljubljane priredili velik nastop v centru mesta.- Spored so s svojim gostovanjem dopolnili še člani Članica ritmične ■ skupine dru-Itva »Vita Zupančič« izvaja vajo ■ krogi kulturno umetniškega društva gluhih »Radivoje Popoviča iz Beograda. Oboji so izvedli obširen, zahteven in domala brezhibno izveden program, ki je temeljil predvsem na folklornih plesih, poživljale pa so ga tudi ritmične in baletne izvedbe in celo recitacije. S tem nastopom se gluhi amaterski kulturni delavci niso uvrstili le v povprečje naših kulturno umetniških društev, temveč so se med njimi uveljavili na visokem, častnem mestu. Po vsej neverjetni dojemljivosti za. ritem, po presenetljivi enotnosti v izvajanju, po ljubkosti, živahnosti in temperamentu ki so ga gluhi pokazali v svojih folklornih in plesnih nastopih, njihovega dela ne moremo meriti- in ocenjevati s kakšnimi posebnimi, izrednimi ali milejšimi merili. Saj so na področju folklore, ritmike in tudi baleta, na vseh področja torej, ki gradijo na gibu, kretnji in mimiki. popolnoma enakovredni J? ostalim amaterjem, še v j, presegajo jih z dognano, do podrobnosti naštudirano izvedbo. Njihovi plesi niso bili v koreografskem pogledu nič bolj preprosto zasnovani, kakor so pri drugih folklornih skupinah. Nasprotno’, marsikatero društvo bi se moralo zgledovati ob verni folklorni podlagi, od katere niso niti najmanj odstopali, ne v gradi ran ju ritma, ne v plesnih korakih. Na primer: beograjski gostje so v svojem programu izvedli zahtevna makedonska, šiptarska in vojvodinska kola. Izvedli so tudi slavno »Soto«. ki ji je v izvedbi naših poklicnih folklornih ansamblov tujina tako ploskala. »Šota« gluhih ni bila tako artistična. tudi tako dognana ne, a od prave folklorne zasnove ni odstopala, niti ji ni manjkalo ognjevitega temperamenta, niti ljubkosti. To je eden najlepših uspehov, ki sta ga dosegla koreograf Dragoslav An-tonijevič in glasbeni spremljevalec Mihajlo Djordjevič.. - O domačem delu programa bi lahko rekli isto. Prav tako moramo poudariti resnost in dognanost folklornih plesov, ljubkost ritmičnih vaj, graci-jo baletnih nastopov, pred- vsem pa živahnost in temperament, s katerim so bile te točke izvedene. Pa še več lahko zapišemo o deležu slovenskih gluhih kulturnih delavcev na tej prireditvi: medtem ko so Beograjčani pokazali sicer izvrstno naštudiran, a ozek, zgolj na folkloro omejujoč se program, so slovenski gluhi svoje delo razširili na več področij. Z isto skrbno haštudiranostjo in uglajenostjo kakor v folklori so pokazali svoje znanje v ritmiki in baletu, ki ni bil tako enostaven in preprosto diletantski, kakor bi kdo pričakoval od ljudi, ki s sluhom nikdar niso dojeli ritma. Velja eno, to, kar je povedal v svoji recitaciji Venko Štefan: »Mi nismo gluhi!« Ljudje, ki smo jih občudovali 17. decembra v Mestnem gledališču, so v svojem kulturnem delu pokazali popolno enakovrednost s slišečimi tovariši. Ze četrto leto zavzema Ljudska univerza na Teznem v Mariboru prem mesto mad ljudsko-prosvetnimi ustanovami ne le na -območju samega mesta -Maribora, ampak tudi vsega mariborskega okraja.” Kako je mogoče, da je v zadnjih letih, ko je nleno vodstvo prevzel požrtvovalni tovariš Pivec, dosegla tolike uspehe? Eden prvih vzrokov je nedvomno ta, da je pripravljalni odbor te Ljudske univerze -takoj v začetku njenega delovanja znal izvesti pravilno propagando -za predavanja med miadin? Industrijske kovinske. med mladino internata TAM in med gimnazijci nižje gimnazije na Teznem. — Drugo, kar dviga njen uspeh, je v tem, da je vodstvo zagotovilo že v začetku predavatelje In teme predavanj od začetka pa do konca sezone. Tako sedaj, ko Je sezona ljudsko prosvetnih predavanj, ne mine nobena sreda brez predavanja. Vodstvo Ljudske univerze pa se je razen vsega tega še potrudilo, da so izbrana predavanja kvalitetno res dobra in da jih, ako je le mogoče, spremljalo skioptične slike. Prav zato se -je mladina, ki razen nekaj starejših, pravzaprav tvori glavnino rednih obiskovalcev in poslušalcev, toliko privadila na predavanja, da jih obiskuje redno vsako sredo zvečer. Za uspeh predavanj vsekakor jamči lepo in visoko število obiskovalcev, ki redno • presega lOO. Nekatera posamezna predavanja pa je poslušalo že tudi preko 140 poslušalcev. Pozitivno je tudi to, da eo obiskovalci, čeprav je med njimi tudi osnovnošolska mladina, dobro disciplinirani, razen tega pa tudi sami sodelujejo pri izboru teh posameznih predavanj, tako da Je- program v resnici pester in zagotavlja že v naprej zanimanje in redno obiskovanje. —s Šlptarskl bojni ples v Izvedbi beograjskega kulturno umetniškega društva gluhih NAGRADE NA FESTIVALU AMATERSKEGA FILMA. V Ljubljani se je pravkar zaključil I. republiški festival ozkega amaterskega filma. Po koncu festivala je Foto- in Kinoamaterska zveza, ki je festival organizirala ob 10-let-nici Ljudske tehnike, razdelila tudi nagrade najboljšim udeležencem. Zlato Puharjevo medaljo je dobil naš znani amater Boštjan Hladnik za svojo že prej nagrajeno »Pravljico o ljubezni«, srebrni medalji pa .Stane Viršek za dokumentarno gradivo iz NOB ter Marjan Cilar za delo »Adi na Koreji«. Podelili so še troje bronastih medalj, medtem ko je film »Moste« dobil priznanje. Kljub prizadevanju, ki zasluži vso pozornost, je festival potekel v sorazmerni Izoliranosti, pa tudi sicer bi bilo želeti, da bi se razširil krog amaterskih ustvarjalcev filma, in to ne toliko s poudarkom tehnične organizacije, kot umetniške vzgoje. PREŽIHOV VORANC V LJUDSKI IZDAJI. Cankarjeva založba Je v štirih obsežnih knjigah izdala izbrano delo Prežihovega Voranca, ki obsega vse pisateljeve romane in izbor njegove krajše proze, ki zajema vse zrvrsti Prežihove nove-Ms-tiike in vsa obdobja njegovega pisateljevanja. Posamezne knjige, »Doberdob«. »Jamnica«, »Požganiea« in »Samorastniki«, sta uredila Cene Vipotnik te Beno Zupančič. Naslonila sta se na' zadnje natise del in izvršila le nekaj manjših stilnih popravkov. S tem so našim bralcem spet dostopna Prežihova dela, po katerih so že dalj časa zaman povpraševali. ♦ BRNCsCEVA »balada«. Cankarjeva založba je Izdala pod naslovom »Balada« izbor dal Iva Bračiča. Brnčič, ki so ga bralci v »Generaciji pred zaprtimi vrati« spoznali predvsem kot esejista, je tu predstavljen kot pesnik (izbor poezije pod naslovom »Marš bo naš recjnlem«), novelist (z novelami Čarobni krog, X očetu, Smrt Jurija Možine, Dnevnik iz Jet-nišnt''« in Moji konji) In dramatik s »voJo dramo Med štirimi stenami. Izbor Je uredil Mitja Mejak. Tako »o trinajst let po Pisateljevi smrti dostopni vsi njegovi pomembnejši teisti, s katerimi se je Bjmčlč v desetletju pred drugo svetovno vojno uveljavil kot napreden, tudi za naš čas še vedno aktualen pisatelj. * GREGOR ČIČEVA SNI AŠKERČEVA AKADEMIJA V OSIJEKU. V ponedeljek 17. decem.bra je bd-la v Osijeku v dvorani delavskega amaterskega gledališča »Ognjen Priča« svečana proslava 50-letnice smrti Simona Gregorčiča in lOO-letnice rojstva Antona Aškerca. O slovenskih pesnikih je govorila prof. Julijana Pajtle-r. ostali program p® je obsegal kompozicije A. Nedveda, A. Neffata in D. Švare v izvedbi članov Opere Narodnega gledališča in pevskega zbor« HPD »Lipa« in recitacije Gregorčičevih in Aškerčevih pesmi v izvedbi članov Drame Narodnega gledališča. S sodelovanjem na -a.ka-, demiji je pevski zbor »Lipa« proslavil 80-letnico svojega dela. » DOKUMENTARNI FILM O MOZARTU. V Avstriji so dokončal] pomemben biografski dokumentarni film o življenju velikega skladatelja IVolfganga Amadeusa Mozarta. Fi-lm Je dolg okrog 900 m ter so ga izdelali na pobudo avstrijskega ministrstva za prosveto, salzburške deželne vlade in mesta Dunaja. Film prikazuje poleg obeh teh Mozartovih krajev in osebnih bivališč tudi številne notne Zaoiske. izvlečke iz njegovega dnevnika ter druge dokumente, kot tudi njegove por- tret« v takratni umetnosti. Znanstveni sodelavci pri filmu so bili znani muzikologi in poznavalci Mozartovega dela, kot univ. prof. dr. Eri oh Schenk ter vodja salzburškega M ozar-teuma prof. Bemhard Paum-gartner. Slike in dokument« so dal« na razpolago razne dunajske, saizburslke in miinchenska ustanove. Mozartova glasbena dela, ki film spremljajo, pa izvajajo Camerata Academica salzburškega Mozarteuma in' solistka I*oId* Ahlgrimm. Film ja bil izdelan ob letošnjem Mosar-tovem jubilejnem letu-* PRIPRAVE ZA n. mednarodno GRAFIČNO RAZSTAVO. Mednarodna grafična razstava v Ljubljani, ki se je močno uveljavila v umetniškem svetu, bo nadaljevala svojo tradicijo prihodnje leto z II. mednarodno grafično razstavo v ljubljanski Moderni galeriji. V zvezi s tem je bil že imenovan sekretariat razstave, hkrati pa ja bU ustanovljen tudi širši mednarodni posvetovalni organ. Vendar pa bo po vsej verjetnosti sam pripravljalni odbor za razstavo dokončno formiran in izpopolnjen šele pozneje. Razstava bo vsebinsko prav tako kot lani zajela umetnike z Zahoda in Vzhoda, vendar s posebnim aktualnim poudarkom, to je, da bodo avtorji razstavljali predvsem svoja najmovejša dela. LITERARNO - GLASBENI VEČER V NOVEM MESTU. Drevi bo v Novem mestu lite-rarno-glasbeni večer, ki ga bo v počastitev Dneva Jugoslovanske ljudske armade priredil okrajni odbor Ljudske univerze. V literarnem delu bodo sodelovali člani Društva slovenskih književnikov Cene Vipotnik, Ada Skerlova, Ivan Mina ti, Anton Ingolič in Severin Sali, kj bodo brali svoja pesniška in prozna dela. DIVINA CO MEDIA V RADIU, Bavarska radijska postaja je začela pripravljati znamenito Dantejevo Divino Comedio za radiisko izvedbo. Pesnitev, ki jo bila v ta namen delno na novo prevedena, bodo oddajali v šestih zaporednih enournih .oddajah. Radijska izvedba naj bi se čimbolj držala izvirnega besedila. Režijo vodi glavni režiser bavarskega Radia Friedrich Karl Kobbe. SKRB ZA OBNAVLJANJE STAREGA PARIZA. V pariškem Hčtel de Villa so odprli raz-: stavo načrtov znanega arhitekta Charpentiera v zvezi z zaščito in obnovo »tarega dela Pariza, predvsem boemskega Mont-martra. Obsežni načrt predvideva zlasti zavarovanje starih dragocenih hiš in trga na Montmartru*, ureditev .novih zelenih površin, na pr. okrog znanega Mmillin dela GaJlete. kakor tudi nov pristop do cerkve Saere Coeur. V začetku prihod--njega leta nameravalo ob sodelovanju sednske .prefekture izvesti javno nabiralno akcijo, da bi dobili sredstva za potrebna obnovitvena dela. Podobna prizadevanja so s« začela tudi v drugih starih predelih Pariza, zlasti za primerno zavarovanje in obnovitev opatije in cerkve Saint Germain des Prčs. * OBNOVITEV MODERNE GALERIJE NA DUNAJU. Na Dunaju so v Akademiji za likovno umetnost oziroma v okviru tamkajšnjega umetnostoo-zgo-dovinskega muzeja spet obnovili Moderno galerijo, ki je bila do leta 1S53 v gradu Belvedere, ki Pa zaradi tehničnih muzejskih razlogov m, bita dostopna Javnosti že 16 let. T« zbirka obsega pomembna dela van Go-gha, Sezanna, Maneta, Moneta, Degasa, Liebermajma, Muncha, Rodina, Archipenka in drugih. Skupno obsega zbirka, km j« bila zdaj odprta, čez 70 del. POUČNI FILM V VSAKO OBČINO i šolski in poučni tudi po industrijskih podjetjih, potem zalagali okolišne pre- šolah kot med kmečkim prebi- slom »V vsako občino kino-jjublja.ni je začel zadrugah in raznih društvih, dele. Poizkus,i da bi se izobli- valstvom, je dosegel poučni projektor.*. Doslej ima od 132 1 J J ® --................ ■ ........ —----- -----------------*■ občin svoje kinoprojektorje le 65 občin. Pri tem naj bi kino- Zavod za film v Ljubljani ----- —. -------- , , vzporedno s šolami in drugi- Zal pa jjh od teh deluje samo koval tak center tudi v Kopru, film lep uspeh. ■ « D m nru mi prizadetimi organizacijami okrog 80. Razlog za to ni le v doslej še niso uspeli, ker je L h je tudi praktjčno Prl■ “J 01 K1“£ z načrtnimi prizadevanji za tehničnih okvarah m pomanj- organizacijska povezanost tega zmanjšanje cene kinoprojek- Y kinofikacijo Slovenije. kanju nadomestnih delov, am- okraja z republiškim zavodom torjem za ozki fikn. Medtem med^m Ozki film in diapozitivi po- pak marsikdaj tudi v pre- zaenkrat še premajhna. Tudi bi. kQ .£ pred tremi leti tak apa. jetja m organizacije, medtem stajajo v sodobnem svetu vse majhnj organizacijski pobudi. sicer razdeljevanje poučnih rat stal ge skoraj 900.000 din, . ° w P J?'™- __ bolj nujen učni pripomoček Da ie število kinoDroiektor- filmov »otekalo smotrneje, ce s°te ai1 KdKa usl I U Da je število kinoprojektor- filmov potekalo smotrneje, če . j t v doma£i proizvod- sola i ;v še občutno premajhno, bi bil Zavod povezan ne samo .. tovarne »Iskra« cena zni- upravljal za vse. ne le za šolsko mladino, am- jev bc uului-uu —------ nji pak tudi za vzgojo širokega vidimo že po tem, da ima od neposredno z ustanovami , in -ala ge na 495.000 din in še to Kadrovsko vprašanje kino-kroga ljudi, zlastj neposrednih 1400 šol v Sloveniji kinopro- šolami, ampak tudi z okraji, oP Ugodnjh plačilnih pogojih, operaterjev, ki sq amaterji, je proizvojalcev v industriji in jektorje samo 63 šol. Pri tem kjer bi ustvarile manjše kino- faradi tega je razumljivo, da zavod delno že rešil z izvedbo kmetijstvu. Jasno, da vzgle- je to pomanjkanje še občut- teke z izmenjalno dobo 2 do si je v letošnjem, letu že 40 šol 15 tečajev, tako da so danes dom visoko razvitih dežel z Se nejše, ker so še ti_ kinoprojek- 3 mesecev. lahko nabavilo nove kinopro- ie vsi, ki upravljajo s kino- izvedero odlično šolsko orga- torji predvsem v že itak kino- Seveda pa je vse to zvezano jektorje. Kupci seveda še ve- projektorji,' prešli te tečaje, nizacijo tudi glede tega še ne ficiranih središčih, zlasti v s precejšnjimi finančnimi stro- jaže zmorejo nabavo dia- Seveda poskuša zavod razširiti moremo slediti takoj, ker nam Ljubljani in Mariboru, med- Ski, zaradi česar bi moral re- projekt0rjev ali epidiaskopov, te tečaje tudi pied pedagoško primanjkuje tehnične opreme tem ko ostaja prav oddaljeno publiškj zavod sam prevzeti k- ..^ imamo doslej v Slove- osebje, zlasti profesorje, učiln sposobnih kadrov. Vendar podeželje, n. pr. Bela krajina, oskrbovanje _ nekaterih podro- skupno 350. .Cena diapro- telje, Študente in učiteljiščni- Pa je pred letom dni ustanov- Primorska in Prekmurje sko- Čij v republiki, kar pa bi mu jektorj.a znaša zdaj samo 30 ke. Na Višji pedagoški šoli je ljenj Zavod za šolski in po- raj brez slehernih takih na- bilo mogoče samo s primernim ^jsor Omarjev, pri čemer so bil letos že uveden tečaj za učni film že doslej pokazal, prav. V vsem Prekmurju ima- prevoznim sredstvom. Tega aparati tudi tehnično izpopol- vodstvo kinoprojektorja. Prida so njegova prizadevanja v jo n. pr. en sam kinoprojektor, zaenkrat Še nima in zaradi te- nj0nj v srnisju pripomb s te- čakuje pa se, da bodo šolska tej smeri rodila vrsto kon- Zato je toliko bolj aktualno ga je delo takega potujočega renaj kj jjjj je posredoval re- oblastva uvedla obvladanje ki- kretnih uspehov, predvsem pa, prizadevanje republiškega Za- servisa dokaj težavno. Kljub pub]jgkj zavod proizvodnim noprojektorja tudi kot obve- da se je ob vse večjem razu- voda za šolski in poučni film, temu pa je potujoča skupina p^jetjem. zen predmet za strokovne izpite mevanju začela širša akcija za ki skuša ne samo sistematično republiškega zavoda obiskala v . profesorjev in učiteljev. To bi uvedbo teh sodobnih poučnih izgraditi mrežo kinoprojektor- letošnjem letu več predelov v Republiški zavod lmanamem P vomno močno podprlo ne le sredstev v našo vzgojo. jev po deželi, ampak tudi v Sloveniji, _zlasti na Notranj-: da bo vtreh Jetih Pgv.ob ^^a^^^n0^cije, am- letošnjem letu več predelov v nepuousiii z«vuu im« i.«.««***, -o*-« -»odprlo ne le redstev v našo vzgojo. jev po oezen, ampan iuui v Sloveniji, zlasti na Notranj-: da bo v treh .^et PI^ ,(?h razvoj naše kinofikacije, am- V Sloveniji imamo doslej 200 prehodnem razdobju ustanoviti skem in Dolenjskem, po Beli sodelovanju naših gospodarskm J sodoben na- kinoprojektov za ozki film, od nekake centre za ozki film v krajini in Koroški ter Šoštanj- in družbenih činiteljev izvedel Pak olajsaio soao _ _ tega predvsem po šolah, pa Ljubljani in Mariboru, ki bi skem okraju. Povsod, tako v svoj kmofikacije z «W,n **>*** pr nas. B. P, Ob 15* ietntci ustanovitve JLA Praznovanje v koprskem okraju Bližnji praznik JLA — petnajstletnica ustanovitve — j« močno razgibal politične orsa-niz^icšje in prebivalstvo v koprskem okraju. Spričo nekare-rih žalostnih dogodkov v svetu, se ob tej priložnosti krepi zavest, da je prav JLA tisti čl-cHelj, ki nam pomaga v naši odločni borbi za mltr in omogoča ustvarjalno delo socialistične graditve. Proslave, za katere skrbijo po vseh devetih občinah v okraju posebni veččlanski odbori. so se ponekod že zače.e. Tako so si pripadniki JLA v Postojni 7. decembra ogle- dali Postojnsko jamo, po Šolah pa so že začeli predvajati filme o življenju in delu JLA. Dijaki višjih razredov gimnazije in vajeniške šole pišejo naloge z naslovom »JLA — čin!-telj miru«. Najboljša naloga bo nagrajena- V Kopru, Postojni, kakor tudi v vseh drugih občinkift središčih ter večjih krajih, bodo 21. in 22. decembra slovesne akademije ob sodelovanju de-lavsko-prosvetnih društev »Svoboda«, mladšne, Zveze borcev in drugih. Aktivni tn rezervni oficirji JLA so že začeli prirejati predavanja po Prireditve v Ajdovščini Pripadniki JLA so Se v neštetih primerih pokazali, da so povsod pripravljeni priskočiti r.a pomoč. Tako so tudi v Aj-‘ čovlčini pridno pomagali graditi telovadnico »Partizanu«, in obljubili, da bodo dali zanjo na razpolago tudi vse potrebne rekvizite. Vse to bo za »Partizana« velika pomoč. Pripadniki JLA sc pomagali tudi pri urejevanju letališča Aerokluba iz Nove Cjor.iice, tovarni' »Fructal«, ko je bila v največja stiski z delovno silo i!n še marsikje drugje. Kor je v Ajdovščini povezava med ljudstvom in armado tako uspešna, bodo prav gotovo zelo uspešne tudi prirod.tve, ki jih pripravljajo v počastitev 15-let-nice ustanovitve JLA. Na sam praznik bo na letališču Aero- Napredek ekonomije v Škofji Loki Občinska ekonomija v Škofji Loki je letos lepo napredovala. Zasluga gre predvsem vestnemu vodstvu. Prva letošnja večja pridobitev je nov lilev, v katerem bo 50 plemenskih krav. Slovesno ga bodo izročili svojemu namenu ob občinskem prazniku. Peleg hleva so zgradili štiri velike silo- se. . _ Ekonomija Ima v dolini SO _ na zemljišč, na hribovitih področjih pa več travnikov in pašnikov. Največ skrbi posveča plemenski in mlečni živini ter gojitvi semenskega krompirja in žitaric. Okrog 5 ha so namenili zelenjavi, s katero naj bi preskrbovali domače potrošnike, deloma pa jo bodo prodajali tudi v Kranj in Ljubljano. V bodoče si nameravajo nabaviti tudi čimveč strojev. D- G‘ Tečaji za uslužbence ljudskih odborov Ker imajo uslužbenci občinskih odborov v novomeškem okraju povprečno nizko šolsko izobrazbo — vsaj večje število ten — in _z namenom, da bi se le-ti hitreje seznanili z načinom reševanja številnih upravnih nalog, Iti so čedalje večje, je okrajni ljudski odbor Novo mesto organiziral v Dolenjskih Toplicah tečaj za te uslužbence. Prvi tečaj, ki do trajal skupno 20 dni, bo te dni zaključen. Takoj nato, to js 17. decembra bedo pričeli z drugim tečajem. Prvi tečaj so obiskovali predvsem referenti za socialno skrbstvo in ljudsko zdravje, prosveto in predvojaško vzgojo, na tlrusem pa bodo referenti za gospodarstvo. Na tečaju predavajo strokovnjaki posameznih resorov okrajnega ljudskega odbora in ustanov. Tečaji so -vseka»:or zelo potrebni, saj prav na občinah zelo primanjkuje uslužbencev z višjo šolsko in strokovno' izobrazbo, delo v komunalnih upravah pa zahteva veliko znanja. Novomeški okrajni ljudski odbor Je med prvim v Sloveniji organiziral take tečaje. kluba lz Nove Gorice v Ajdovščini zbor enot JLA. Tu bodo dobili najboljši! vojaki, podoficirji in oficirji! priznanja in pohvale. Ob njihovem prazniku jim bodo na zboru čestitali tudi predstavniki občinskega ljudskega odbora in množičnih organizacij. Po mimohodu skozi mesto bo v Domu JLA sprejem za pionirje in matere padlih borcev, katerim bodo pripravite zakusko. Na sprejemu bodo teste otroke, ki so napisali najboljše r.aloge o naši armadi1, nagradili s knjigama. Na sam praznik popoldne bo tudi več športnih prireditev. Na predvečer prazmlka bo V kino dvorani slavnostna akademija, na kateri bodo sodelovale kulturne skupine garnizije in pevskv zbor LIP tz .Ajdovščine. Na sam praznik zvečer bo celovečerni koncert moškega pevskega zbora 'iz Dornberka. Proslav se bo udeležil tudi odred pripadnikov pfedvojtaške vzgoje. Najboljši1 mladinci bodo ob tej priložnosti prejeli pohvale, priznanja in odlikovanja. V Domu JLA bodo priredili razstavo slik. Pionirji in mladinci bodo obiskovali vojaške enote, prav tako tud-j predstavniki raznih kolektivov. Pred kratkim je obiskala garnizijo v Ajdovščini kulturna skupina radia Beograd. Kulturna prireditev, ki so jo pripravili, je bila ena najbolj uspešnih v letošnjem letu. Pričakujejo, da bo prišlo te dni v Ajdovščino še več kulturno-ume tniših sku- vaseh o pomenu dneva ustanovitve JLA, o njenih uspehih v NOB in njenem, razvoju v letih po osvoboditvi. Kjer J« le mogoče izpopolnjujejo ta predavanja, ki' bodo tud« še po 22. decembru s kratkimi dokumentarnimi filmi primerne vsebine. Za primeren obisk teh predavanj skrbijo organizacije Sociali stične zveze, Zveze borcev in Združenja rezervnih oficirjev. . V znamenju proslav bodo tudi tekoči koncerti. Na programu teh bodo prevladovale partizanske pesmi in druge glasbene oblike ki spominjajo na NOB. F. M. V Cm! V Crni na Koroškem bo ob 15-letnic} JLA znova prišlo do izraza prijateljstvo med prebivalstvom in graničarji, ki varujejo naše meje na Koprivni, Topli, Podpeci. Odbor rezervnih oficirjev pripravlja skupno z občino in rudnikom obdaritev graničarjev. Sredstva za nakup dami — raznih športnih potrebščin — bodo poleg občine prispevali še rudnik in trgovska podjetja. Poleg obdaTitve pripravljajo v Crni še slavnostno akademijo, ki bo na predvečer praznika JLA. Spored pripravljajo graničarji skupaj z rudniško godbo in Svobodo v Crni. Nastopili bodo moški pevski zbor, duet in recitatorji. Tako kot vsako leto bodo v Crni. proslavili praznik naše armade, le da bo tokrat ta slovesnost še večja in prisrčne j ša. V Pomurju Tudi v pomurskih krajih bodo letos številne proslave. Začele se bodo že pred praznikom in trajale do konca meseca. Po vseh občinskih središčih bodo slavnostna akademije in kulturne prireditve, pri katerih bodo sodelovali tudi pripadniki JLA in rezervni oficirji. V kinematografih . bodo predvajali filme, ki prikazujejo življenje v JLA. Člani Zveze borcev, Socialistične zveze, predstavniki delovnih kolektivov, mladinci in drugi bodo obiskovali pripadnike JLA in jim prinašali pozdrave. Šolski otroci bodo poslali številne pismene pozdrave graničarjem v Prekmurju. Člani Zveze borcev ln rezervnih oficirjev bodo obiskali otroke padlih borcev in jih obdarili. Šolski mladini bodo stari borci pripovedovali svoje partizanske doživljaje. Po vseh krajih v Pomurju so se že začela tudi razna športna tekmovanja med pripadniki JLA ia člani posameznih kolektivov. H. T Zagorju Osrednja proslava bo v Zagorju na sam praznik v veliki dvorani Doma TVD »Partizan«. Govoril bo prvoborec Peter Kos. Program bodo prispevali pevski zbori delavsko-prosvetnega društva »Svoboda II. Zagorje — Toplice«, pevski zbor pionirskega odreda »Ivan Cankar«, recitatorji, gojenci nižje glasbene šole in drugi. Na slavnostni akademiji bo zagorska organizacija Zveze vojaš--kih vojnih invalidov razvila svoj prapor. Dan JLA bodo dostojno proslavili tudi po vseh okoliških krajih. Proslave bodo priredile organizacije Socialistične zveze in prosvetna društva, sodelovali pa bodo tudi učenci srednjih šol. Proslave pripravljajo tudi no vseh šolah. M. L. i Na Senovem Na senovem so že v tednu pred praznikom na sporedu razna tekmovanja. »Svoboda« prireja šahovski turnir, strelska družina pa tekmovanje z zračno puško za prvenstvo občine. Najboljši strelci bodo dobili lepa praktična darila. Šolska mladina bo pisala naloge o JLA. Najboljše bodo tudi letos nagradili s hranilnimi knjižicami, kar'je omogočila organizacija Združenja -ezervnih oiicir-j e v na Senovem. Na slavnostni akademiji bodo sodelovali godbeniki in pevci domače »Svobode«, poleg teh pa tudi recitatorji, telovadci in drugi. Najboljšim pripadnikom predvojaške vzgoje bodo razdelili priznanja ln diplome. B. K. mm® CMM •t.-.?.' f/H ff mr wmm Pogled na Šoštanj Skrb za delovnega V celjskem okraju že ustanavljajo društva prijateljev prirode Pobuda IH. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije o ustanavljanju društev prijateljev prirode v podjetjih in ustanovah je naletela v celjskem okraju že v začetku na razmeroma ugoden odmev. To se vidi tudi po tem, da je bilo v zadnjem času v celjskem okraju ustanovljenih 13 pripravljalnih odborov. Vsi so doslej uspeli zbrati že nad 1.500 članov. Spričo nalog, ki jih imajo društva prijateljev prirode je število pripravljalnih odborov, kakor tudj število doslej vključenih članov še vedno premajhno. Pobuda za ustanavljanje društev prijateljev prirode pa ja žal ponekod naletela tudi na nerazumevanje. Čudno se sliši, da na ustanavljanje in dedovanje teh društev ljubosumno gle-_dajo nekatera olepševalna in turistična društva, kot v Šmarju, Kogaški Slatini, Laškem in drugod. Čudno se to sliši predvsem zaradi tega, ker ie namen -društev prijateljev prirode v prvi vrsti krepiti in širiti domači turizem, omogočiti delovnim ljudem in njihovim svojcem boljše koriščenje letnih dopustov, prirejanje izletov v na- Saje jim povzročajo preglavice V zadnjem času se začenja v Hrastniku in okolici temniti pin iz raznih krajev. Proslave že okrog petnajste ure. Na prvi v počastitev 15-letnice ustano- pogled je to skoraj neverjet- vitve JLA bodo trajale v Aj- no, toda žal resnično. Tu se V dovščini skoraj do konca me- zimskih mesecih že zgodaj po-seca J-P- javlja megla. V njej pa je po- . . mešanih še ogromno saj, ki Na Dovjem in v Mojstrani uhajajo iz dimnika trboveljske termoelektrarne. Posebno v zadnjem času je to opaziti v so slavili Na poziv Osvobodilne fronte so začeli, prebivalci Dovjeea in Mojstrane že sredi decembra 1941. leta odhajali v .partizane. Za dan splošnega upora je bil določen 15. december, ko so na Dovjem razorožili nemške orožnike, v Mojstrani pa močno posadko graničarjev. Bilo je tudi več sabotažnih akcij. V spomin na te dogodke slavijo v Mojstrani in na Dovjem svoj krajevni praznik. Letos so ga lepo proslavili. Pred spomenikom na Dovjem je bila prisrčna spominska svečanost, pri kateri so sodelovali tudi recitatorji, pevci in godbeniki. Poleg tega so priredili še družabni večer s kulturnim programom, mladina in člani raznih množičnih organizacij pa so kuriU po bližnjih gorah kresove. V. 2. dolini vse do Zidanega mosta. Domala vsa pokrajina je pokrita s črnim prahom, ki pride celo pri zaprtih oknih v stanovanja. S prahom so na debelo pokriti tudi balkoni, stopnišča in drugi prostori. Na prostem perila sploh ni mogoče sušiti. Celo otroci, ki se podnevi igrajo na prostem, pridejo na večer domov vsi črni in umazani. Tisti, ki imajo daleč do šole, prihajajo celo v šolo dokaj umazani od saj. Veliko škodo povzročajo saje tudi rastlinstvu, še večjo pa seveda zdravju ljudi. In to Skrb za upokojene vojaške osebe Na sestankih Socialistične zveze, Zveze borcev. Združenja rezervnih oficirjev in nekaterih drugih organizacij v mariborskem okraju so že večkrat razpravljali o zaposlitvi upokojenih vojaških oseb in o njihovi prekvalifikaciji. Povsod so ugotovili, da bi posamezni vodilni ljudje v gospodarskih organiza-cajih lahko storili mnogo več za ureditev tega vprašanja, ki zadeva borce in socializmu predane ljudi. Pri okrajnem ljudskem odboru v Mariboru so prvotno imenovali devetčlansko komisijo za upokojene vojaške osebe. Zaradi naraščanja števila upokojenih vojaških oseb so k de- lu komisije pritegnili tudi sedem vodilnih tovarišev iz oblastnih in gospodarskih ustanov. Poleg rednih sej je komisija sklicala konferenco z upokojenimi vojaškimi osebami in priredila še dve posvetovanji z vodilnimi ljudmi gospodarskih organizacij v Mariboru. Na teh posvetovanjih so vodilne ljudj iz gospodarskih organizacij se-.znanili z uredbo o upokojitvi vojaških oseb z namenom, da bi komisija našla pomoč dn razumevanje za hitrejše poslovanje-Doslej je okrajna komisija sprejela 154 vprašalnih pol od za upokojitev predloženih oficirjev. 54 vprašalnih pol je komisija vrnila republiški, komisiji ZADNJE HIŠE V OBČINI BEŽIGRAD NAPRODAJ Dne 20. decembra bo občina Ljubljana - Bežigrad prodajala zadnja hiše iz splošnega ljudskega premoženja. To je tretja dražba hiš v občini Bežigrad. Kaže, da je občina najboljše hiše pridržala za zadnjo dražbo. če sodimo po hišah kakor na primer hiša na Titovi cesti st. 114, v Podmilščakovi št. 20, v Einšpilerjevj št. 22, v Celjski št. 13 itd. Zlasti nekatere so po notranji ureditvi in solidnosti gradnje, pa tudi po svoji legi in okolici vabljive in so obiski interesentov dostikrat številni tako da spravljajo v zadrego hišne stanovalce. Seveda' se tej nevšečnosti ni mogoče izogniti- Več hiš ima lene večie ali manjše vrtove. Nekatera vrtna zemljišča so deloma zanemarjena. bi jč-h pa bilo z majhnim trudom lepo urediti. Neka'er? trše sr potrebne rriani5'h ooo-av!'- druge pa imajo takr ir ’zk’ ero ceno. ds bi se izplačala tud-; večja po? pravila. Na dražbenem razglasu je omenjena ugodnost, ki le predvidena za borce in aktiviste iz leta 1941 do 1943, za družinske člane padlih borcev, za vojaške vojne invalide ter za izseljence povratnike. Kakor pa smo izvedeli, se banka brani da-tj kredit in se sklicuje na odlok št. 159. objavljen v Uradnem Listu FLRJ št. 16-55. Ce bo banka pr j tem stališču vztrajala. bodo prekrižani načrti občine, ki je že predvidevala uporabo kupnin za nove stanovanjske gradnje, ali pa bodo prekrižani načrti prednostnih oseb. ker ne bodo mogli kupiti hiš. V razglasu so navedena samo podatki, ki jih zahtevajo predpisi. Marsikaterega interesenta pa bodo zanimali tudi zemljiškoknjižni podatki, podatki o elementih, kj so važni za prometno vrednost in podatki o pravem stanju. Pri občini Ljubljana-Bežigrad -mo izvedeli, da se vsi t= podatki dobe na vsak uradni dan v občinskem uradu v Parmovi ulici št. 33 v sobi St. 18. K. P. in sicer, za tiste vojaške upokojene osebe, ki so se odselile iz Maribora. Poleg tega je komisija razpravljala tudi o zaposlitvi oseb. ki niso izpolnjevale vprašalnih Pol. Doslej so v administraciji, podjetjih inv množičnih organizacijah zaposlili 71 upokojenih vojaških oseb, medtem ko so osmim preskrbeli štipendije za šolanje. Nezaposlenih je še 18 upokojenih vojaških oseb. pned katerimi jlih le osem še v JLA. Komisija je v začetku svojega dela zadolžila posamezne člane, da so uredili in preskrbeli zaposlitev za določene upokojene vojaške osebe. Tak način reševanja tega problema se ni pokazal kot najboljši, ker so vsi člani komisije preobremenjeni na svojih službenih mestih, Zato so sklenili, da člani komisije, ki zastopajo posamezne občine, pregledajo z vodstvom podjetij vsa delovna mesta in določijo taka. ki bj bila primerna za zaposlitev upokojenih vojaških oseb. Tako so dobil? okrog 60 delovnih mest, ki so bila vsa več ali manJ sprejemljiva. Trenutno razpolagajo še z 12 delovnimi mesti, na katerih pa potrebujejo strokovno sposobne ljudi. V zadnjem času se je nekaj u pok oj enih vojaških oseb zanimalo za pridobitev potrebne strokovne kvalifikacije predvsem v avtomehanični In električni stroki. Doslej se še nihče ni odločil za prekvalifikacijo. ker se zd; vsakemu učna doba predolga. Posamezne upokojene vojaške osebe se niso zadovoljile s primernimi delovnimi mesti ter so nepravilno ocenjevale svoJo strokovnost pri sprejemanju delovnih mest Vodstva podjetij so v glavnem z razumevanjem sprejela upokojene vojaške osebe in jim pomagalo pri premagovanju prvih težav v civilnem življenju. nadlogo morajo prebivalci prenašati že vrsto let, vendar tako hudo, kot je letos, doslej še nd bilo. Ob vsem tem se ljudje sprašujejo, zakaj ne poskrbi termoelektrarna za posebne priprave, s katerimi je mogoče saje loviti. Mislimo, da je zdaj še skrajni čas, da bi za kaj takega poskrbeli, sai že razpravljajo ljudje o izseljevanju, ker si pač hočejo ohraniti zdravje. Upajmo, da bodo odgovorni činitslji v najkrajšem času dosegli, da se takšno razširjanje saj čimprej prepreči, če vodstvo elektrarne kljub vsemu še ne bo podvzelo potrebnih. ukrepov. L. H. Sola za starše Na Rakeku in Uncu se je že za-Cela šola za starše. Ze prvi uspeh Je nepričakovano lep. Za šolo na Uncu se je namreč prijavilo že nad 89 vaščanov, na Rakeku pa jih obiskuje predavanja kar nad 100. To je vsekakor dokaz, da se starši v teh krajih zelo zanimajo za vzgojna in zdravstvena predavanja. Sela za starše ima v programu nad 20 izredno zanimivih ln skrbno Izbranih predavanj naših vidnih strokovnjakov s področja zdravstva, vzgoje in kriminalistike. Solo so ustanovili na pobudo Društva prijateljev mladine in njenega delovnega predsednika tov. Gorjana. Koristna je tudi pobuda kmetijske zadruge na Uncu, ki je priredila gospodinjski in šivalni tečaj za dekleta. Z Unca se jih je prijavilo okrog 20, z Rakeka pa še nekaj več. Dekleta tečaj prav rade obiskujejo, trajal pa bo tri mesece. Tudi za Novoletno jelko se tu skrbno pripravljajo. Na sestankih so se že pogovorili o kulturnem sporedu ter poskrbeli za dostojno obdaritev otrok. j. M. Osem kmetijskih šol v občini V radgonski občini Že nekaj časa delujejo po vseh šolskih' središčih kmetijsko-gospodarske šole. Letos deluje le drugi letnik. Po končanem pouku bodo učenci opravili zaključne izpite. Za vseh osem šol v občini, bodo v začetku januarja izvolili šolske odbore, v katerih bodo tudi zastopniki kmetijskih zadrug. Letos bodo za potrebe teh šol uredili posebne vrtove. Vsaka šola bo dobila po 4 are zemljišča* Ika* Šentjur pri Celju Pred kratkim se Je začela v Šentjurju kmetijsko-nadaljevalna šola. Zaenkrat ima pouk samo drugi letnik, medtem ko se bo začel za prvega že v kratkem. Za dekleta, ki obiskujejo šolo, bodo priredili še poseben gospodinjski tečaj, na katerem se bodo učila gospodinjstva teoretično ln praktično. « Na šentjurski gimnaziji so letos ponovno uvedli pouk ročnega dela, gospodinjstvo pa Je popolnoma nov predmet, za katerega so pokazale dijakinje veliko zanimanja. Strokovna pčttel.lica uči dijakinje IV. razreda kuhanja teoretično In praktično. Učijo se sestave preprostih jedilnikov, postrežbe. kulturnega obnašanja Itd. Za izboljšan«? telefonske službe Telefonska centrala na pošti v Zagorju je Se premajhna, zato ne morejo zadovoljiti vsem. ki sl Selijo nabaviti telefonske aparate Tudi vseh sedanjih naročnikov ne more povsem zadovoljiti. Zaradi tega sl pošta skirono s Dodjetjem za PTT iz Ljubljane prizadeva, da bi Izboljšala telefonske usluge. Tudi občinski Hudski odbor v Zagorju je uvidel težave, zato se je odločil za najetje posojila iz občinskega investicijskega sklada v znesku milijon dinarjev. S temi sredstvi bodo zgradili dodatno poslopje, v katerega bodo namestili novo moderno avtomatsko telefonsko centralo. Delavci uprave komunalnih ustanov so že končali dela pri izkopu temeljev. M. L. Skrb za dijaka Svet za varstvo družine in Društvo prijateljev mladine v Žalcu posvečata vso skrb tudi dijakom. Za tiste, ki prihajajo iz oddaljenih krajev in za otroke padlih borcev so Že pred dvema letoma uredili dijaško kuhinjo, ki ob pomoči občine in drugih uspešno opravlja svojo dolžnost. Bazen tega so poskrbeli tudi za avtobusne prevoze dijakov iz Zabukovce, Liboj in Šempetra, številni dijaki pa se vozijo k pouku tudi z vlakom. Od^ 7. decembra dalje pa so deležni t° ugodnosti tudi najoddaljenejši dijaki žalske gimnazije. Poseben avtobus celjskega avtobusnega podjetja pobira vsako jutro dijake iz Ruš, Male in Velike Pirešice in drugih hribovskih vasi. Tako bo odslej tudi najbolj oddaljenim dijakom šola mnogo bliže. Nova avtobusna proga, pa bo prišla prav tudi drugim. D. P. Gornja Bistrica Občni zbor prosvetnega društva •Mura« v Gornji Bistrici je pokazal, da je bilo to društvo letos delavno. Pripravilo je ljudsko igro »Miklova Zala«, ki so jo uprizorili kar sedemkrat. Uspela Jim J* tudi uprizoritev igre »Peg, srček moj«. Ob sodelovanju z mladimi Igralci so pripravili še »Rdero kapico« in »Sneguljčico«. V letošnji zimi nameravajo svoje delovno področje še razširiti. Priredili bodo razna predavanja, pri čemer se bodo povezali s kmetijskimi strokovnjaki. Ustanoviti nameravajo tudi pevski zbor, ki Je pred dnevi že nastonil s partizanskimi pesmimi. V letošnji zimski sezoni namerava Igralska sekcija uprizoriti poleg drugega tudi »Pot do Iz Polja ob Sotli Tudi v Polju ob Sotli, ki meji že na sosednjo hrvatsko republiko, bodo imeli kmetijsko gospodarsko šolo. Ta je že začela z delom. Prijavilo se je 29 kmečkih fantov in deklet. Vsi so se javili prostovoljno, kar kaže, da je tudi med kmečkim prebivalstvom vedno več zanimanja za večje strokovno znanje in izobrazbo. Zanimivo je tudi to, da sta se vpisala in želita obiskovati šolo dva fanta, ki sta že odslužila vojake. Zanimanje, ki ga je pokazal za kmetijsko šolo od industrijskih krajev in prometnih zvez odtrgani okoliš z nekaj nad 809 prebivalci, je vsekakor zelo pohvalno. Vojnik Na občnem zboru strelske družine v Vojniku, je bilo iz poročila in razprave razvidno, da je bilo delo te organizacije v minulem obdobju dokaj uspešno. Družina si je lani uredila strelišče za vojaško puško, letos pa še strelišče za zračno. Vse to so naredili brez kakršne koli pomoči. Nabavili -so si tudi več vojaškihjn zračnih pušk ter drugo. 'Družina šteje nad 90 članov, ki so nastopili letos na šestih meddru-žinskih tekmovanjih, -na katerih so želi lepe uspehe. Na zboru so sprejeli vrsto sklepov ki bodo nedvomno vodili k še bolj uspešnemu delu. Zastopnik okrajnega strelskega odbora iz Celja je na zboru izročil dvanajstim zaslužnim članom diplome. Sporočil pa je še, da bodo podelili strelski družini v Vojniku kot najbolj agilni v okraju v znak priznanja prapor. I. S. Sodražica Organizacija ZB v Sodražici le dokaj delavna. Uspešno skrbi za Članstvo, še posebno pa za otroke padlih borcev ln žrtve fašističnega nasilja. Nedavno Je razvila tudi društveni prapor. ra v o in tako posredno skrbeti za zdravje, razvedrilo in okrepčilo čim .večjega števila ljudi. Ta delovni program društev prijateljev prirode ni v ničemer konkurenčen delovnemu načrtu turističnih društev! Nasprotno, oba se v glavnem skladata. In prav zaradi tega bo treba več storitj za združitev skupnih naporov in doseči, da bo postal turizem družbena potreba čim večjega števila ljudi, zlasti • delavcev. Delovni načrt društev prijateljev prirode pa gre še dlje-Ta društva bodo morala biti tudi pobudnik takoimenovane turistične štednje; posebno poglavje dela se odpira v uveljavljanju planiranih dopustov.! Gotovo je, da mora biti izkoriščanje dopustov v skladu s proizvodnimi zahtevami podjetij, toda več bo treba storiti za to, da bodo delovni ljudje svoj redni 'letni odmor v resnici preživljal: izven domačega okolja, na Izletih, taborjenjih in podobno in da si bo takšen oddih privoščil sleherni delavec. Pri uveljavljanju planiranih dopustov bo treba do=eči še to, da se leti ne bodo smel; drobiti, kot n. pr. v celjski tovarni emajlirane posode, ko so nekateri letni dopust izkoristili v desetkratnih presledkih! Tako kor išče n letni dopust prav gotovo ne more ugodno vplivat-; na osvežitev organizma. Velika- naloga društev prijateljev prirode se kaže še v organiziranju izletov, taborjenj itd. za vajensko mladino, da pri-vsem tem ne omenjamo tistih dolžnosti, k; naj omogočijo članom društev prijateljev prirode spoznat; naso domovino, njene naravne lepote, njene kulturne in zgodovinske znamenitosti, ljudske navade in običaje, gospodarski na-prerek, zgodovino NOB in podobno. Po sklepu nove okrajne konference zastopnikov pripravljalnih odborov društev prijateljev prirode v Celju so med drugim sklenili, naj bo sindikalna podružnica osnovna celica za ustanavljanje in delo teh društev. Se več, v bistvu naj vor-jo društva prijateljev prirode del dejavnosti sindikalnih organizacij. Zraven tega so sprejel; še predlog, naj pripravljalni odbori do konca tekočega leta izvedejo ustanovne občne zbore društev prijateljev prirode, ostale sindikalne podružnice ^ pa naj osnujejo vsaj pripravljalne odbore. Prj tem delu se bodo moral; v večji meri zavreti tudi občinski sindikalni sveti. Na konferenc; pa so spreleti se odločitev, naj bo 25. maj — rojstni dan maršala Tita oziroma najfoližja nedelja, praznik članov društev prijateljev prirode. M. B. zločina«. U Izlake Posebna skupina Rartia Ljnh-llana nam Je pred kratkim Pyrf“ dila koncert slovenskih narodnih pesmi. Vsi noslnsalci so bili z Izvajanji postov zelo zadovoljni, zato so“ jih bogato nagradili s ploskanjem. Izlačani se Jim prisrčno zahvaljujejo za gostovanje in želijo, da bi jih Se večkrat obiskali. DL O* Pismo iz Bokale Pred kratkim so nas gojenci 91» ženske glasbene Sole razveselili s koncertom, za katerega smo Jim zelo hvaležni. Prav tako smo Izročili svojemu namenu novo sindikalno dvorano. Ob tej priložnosti nas je uprava lepo pogostila. Največ zaslug ima za vse to prav gotovo upravitelj, zato smo mu hvaležni za skrb, k! Jo posveča nam vsem. Sami bi sl radi ustanovili pevski zbor.. Imamo precej dobrih pevcev ln pevk, posebno med strežnicami, Žal pa nimamo nobenega pevovodje. Morda se bo naSel kakšen dobrosrčen pevovodja v mestu ali na Viču, ki bi nam vsaj po enkrat na teden priskočil na pomoč? Končno bi še želeli, da bi uvedla električna cestna železnica avtobusno progo z Viča čez Vrhovce na Bokalce, saj nas Je tn mnogo takih, ki Imamo slabe noge; včasih pa bi le radi šli v Ljnbljano. Tudi tisti, ki nas obiskujejo, bi se rale vozili lri tudi teh ni malo. Zaradi tega uoamo, da bo električna cestna Železnica naši proš-nli le usodila. C-t-č PREMALO TRGOVIN Kmetijske zadruge v Mežiški dolini naj bi poskrbele za boljšo preskrbo z mlekom Trgovski lokalj in mreža trgovin je eno najmanj razvitih področij gospodarske dejavnosti- v Mežiškj dolini. Bazen v Mežici sami, so drugod lokali slaho vzdrževani, še bolj pereče pa je to, da jih je premalo. Zlasti pogrešajo specializiranih trgovin, trgovine s sadjem in povrtnino in mlekarno. Prebivalstvo je z veseljem pozdravilo pobudo trgovine s kovinskimi izdelki v Prevaljah, ki je nedavno odprla podružnico tudi v Crni. Tudi špecerijskih trgovin je premalo, saj je n. pr. na dve trgovini v Crni vezano nad 3000 ljudi. V močnem industrijskem kraju kot je Crna bi lahko zelo uspešno poslovala mlekarna, prav tako v 2erjavu. Toda v obeh krajih se morajo zadovoljiti samo z razdeljeval-nico mleka. Za boljšo preskrbo z mlekom bi lahko mnogo sto-' rile kmetijske zadruge, ki so doslej pokazale za to dejavnost odločno premalo zanimanja V Bistri. Koprivni in drugih okoliških vaseh ima!o kmetje dobre krave—molznice, vendar mleka Pri njih ne odkupujejo. marveč predelujejo živinorejci mleko v maslo, medtem ko oskrbujejo industrijsko prebivalstvo z mlekom iz ptujske mlekarne. Od tod tudi naj višje cene mleku v Sloveniji — po 37 in 38 dinarjev liter! Zadrugam v Mežiški dolini zamerijo ljudje nezadostno skrb za preskrbo z mlekom posebej še zato. ker so kmetje v velik; meri že pričeli preusmerjati svojo proizvodnjo od gozdarstva na živinorejo. To se kaže v njihovem velikem zanimanju za urejevanje hlevov, gnojničnih jam itd. Vprašanje ureditve trgovskih lokalov pa bo bržčas ostaio še nekaj časa nerešeno, ker je večina trgovin v privatnih stavbah in tako trgovska podje‘?a ne morejo izkoristiti razpoložljiva . investicijska sredstva. Prav pa b.i bilo, da bi kmetijske zadruge v črnski občini, ki imajo v svojih fondih 12 milijonov investicijskih sredstev, n ričete misliti na gradnjo lastnega zadružnega doma, kjer bi se našli tud; primerni prostori za trgovske lokale. (.iP) st. rm — ». decembra Ig* j SL0VSMSK1 POIOCITELEC / «!r. 7 ^ KINO \Sfcl v\l« »I > f MALENŠEK 258. To Je bil dober plen In zvečer so sl skuhali poln kotliček tjulenjega mesa. Kar poživilo jih je! Utsi je spravila tudi vso mast in naslednji dan so pokrepčani nadaljevali pot. zmeraj vzdolž obale. Skrb je izginila, kajti ob vsej poti so videli toliko tjulenjev, da za hrano niso imeli več skrbi. Ponekod je bilo obrežje polno brkatih živali, ki so se kaj malo zmenile za čudna bitja na dveh nogah. 257. Potem sta Utsi in Bučka ugledaali kltolovko. Res je bila daleč na morju, toda deklica je menila, da bi pr-šla bliže, če bi ju ljudje opazili. Utsi je takoj zakurila ogenj ln žrtvovala je večji del tjulenjeve masti, da bi bil plamen višji in bi ju možje na ladji opazili. Ona in Lučka sta slekli svoje kožuhe *in mahali z njima po zraku. Toda kitolovka se je oddaljevala in končno izginila na obzorju. 258. Bed ob obali se Je začel lomiti In samotni potnici sta se moral; umakniti proč od obrežja. Bližala se je pomlad in Bučka je prvič videla na morju velike ledene gore, ki so plavale s tokom proti jugu. To je pomenilo, da bo še teže potovati kot doslej. Utsi je komaj prikrivala svoj obup, ko sta nekega večera naleteli na Boberčka. Še nekaj HUDA NESREČA MOTORISTA Dne 14. t. m. se je v Roški ulici T Ljubljani zgodila hujša prometna nesreča. Vojaški soier je s svojim spremljevalcem pripeljal tovor in avtomobil v to ulico in ga hotel zapeljati na dvorišče vojašnice. Zato je voz.il z zmerno brzino in tudi nakazal izpre-membo smeri. Prav tedaj se je Iz nasprotne smeri z brzino, približno 90 km na uro, pripeljal motorist z motorjem S 3748, na katerem je bil tudi njegov spremljevalec Ko je opazil da tovorni avtomobil zavija na dvorišče, je po izjavi očividcev pritisnil na plin in še bolj pognal motor. To je imelo za posledico, da je avtomobil s čelno stranjo udaril na motor in ga pritisnil na pločnik. Motorista pa je pritisnil z branikom. njegovega spremljevalca pa vrgel na pločnik, kjer je nezavesten obležal. Oba sta seveda dobila hude poškodbe in so ju ta-koi odpeljali v bolnišnico. Komisija, ki je takoj prišla na kraj dejanja, je ugotovila, da je voznik motorja vozil z nedovoljene brzino in celo brez vozniškega dovoljenja. PROMETNE NEZGODE Poklicni voznik Sava Vorobjek je vozil tovornjak po cesti skozi G-orenje pri Kranju. Na ravnem odseku ceste je prehiteval osebni avtomobil, čeprav kraj ni bil primeren za prehitevanje. Pri t^m je zapeljal čez levi rob ceste in zsdel z vozilom ob kolo kolesarja Franca Drempetiča, ki je sedeč na kolesu stal ob vrtni ograji daleč izven vozišča in se pogovarjal s prijateljem. Kolesar je seveda padel in se k sreči le lažje teiesno poškodoval. Pred dnevi se je peljal po cesti skozi Matenjo vas v koprskem okraju z osebnim avtomobilom voznik amater Slane Ražen. Vozil je precej hitro. Ko je pripeljal medtem na ovinek, ga ni mogel izvoziti in je trčil z vozilom ob obcestni zid. K sreči je ostal voznik brez telesnih poškodb, medtem ko je bilo na vozilu in obcestnem zidu za okrog 123.000 dinarjev škode. -s Na križišču v Lat kov! vasi je voznik težkega tovornega avtomobila S 8502 iz Kopra. Anton POROPAT vozil proti Celju. Zaradi prevelike hitrosti na ovinku Je zavozil z ceste in se prevrnil po nasipu navzdol. Potniki in šofer niso bili poškodovani, materialna škoda pa je znašala okoli 5n".ooo dinarjev (avtomobil in nad 2.0iX) 1 vina). odi.nalce obveščamo. Ustanove, podjetja ln kolektivi. Društvo za kulturno lodelova- Radijska univerza; 18.13 Bela Bar-1 skladba zaradi letnega kižele da jih za novoletno jelko nje Jugoslavija-Franclja v Ljub-- tok: Dueti za dve v.olmt (izva-bodo izdaiala obišče Dedek - mraz, naj spo^oče ljani bo priredflo v četrtek, dne jata sindikalni podružnici Mestnega 20. decembra -- da naša popisa zalog, ne blaga in sicer dne 24. in 25. 12. glavno skladišče na Mariborski cesti ter 24. 12. skladišča v Slov. Gradcu in Prevaljah. — Koloniale - Živila Celje. Žgajnar Franc, roj. 21. IX. 1914, Retje - Trbovlje, po poklicu šefer-mehanik, odšel 13. aprila 1954 iz Ljubljane, neznano kam, kdor kaj ve o njem, naj sporoči Žgajnar Rozi, Tupalče št. 24, p. Preddvor. »F 1 e x« dobiš pri trgovcu, kjer kupuješ za svoje gospodinjstvo. Zahtevaj .F 1 e x«, če hočeš kvaliteto! Idealno čisti mastne madeže. ZA OBČUTLJIVO KOZO NAJBOLJŠA KREMA! gledališča. Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA — Mestni dom Sobota, 22. dec. ob 20: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, komedija. Izven. Nedelja, 23. dec. ob 16: Stuart: Čudovite pustolovščine«, komedija. Izven. Popoldanska predstava. - Ob 20: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, komedija. Izven. Večerna predstava. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Resljeva cesta 28 MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg It. 2 Sreda, 19. dec. ob 17: Taufer-No-vy: »Mojca ln živali« ob ze-30 v Klubu kulturnih delavcev v \Volfovi ul. l/lil. predavanje direktorja zagrebškega Francoskega Inštituta g. Beissa o francoskem skladatelju Dariusu Milhaudu s predvajanjem plošč. Člani ln prijatelji društva vabljeni. Vstop prost. “P K0KCER 11 V petek, 21. t. nr. koncert za rdeči abonma. - Dingent Franz Konwitschny, solist Karlo Rupel. Spored: Beethoven V. simfonija; Saint Saens, Koncert za violino; Strauss, Till EulenspiegeL K RAZPISI ' RAZPIS Upravni odbor Kmetijske zadruge v Gorenji vasi, p. Gorenja vas, razpisuje mesto trgovskega Pet minut časa imaš gotovo — predno greš na zabavo, da si napraviš masko »TEINT BELL«. V vseh trgovinah s kozmetiko imajo 'Stavo pri gledališki blagajni. »TEINT BELL«. V NOVI ZAČETNIŠKI PLESNI TEČAJ, ki bo.jian, v četrtek, ob 18. uri v CENTRALNI PLESNI SOLI — Petkovškovo nabrežje 35, sprejemamo predvsem samo še začetnice. - Za štuaentke znižana učnina. Nov večerni družabni te- Prodaja vstopnic danes od 10.— poslovodje. - Plača po tarifnem 12. ure na Upravi Resljeva c. 28, tel. 32-020 in pol ure pred pred- ROCNE LUTKE Gostovanje v okviru praznovanj* Novoletne Jelke Četrtek, 20. dec ob 11: Gostovanje v Kopru. Ob 15: Gostovanje v Kopru. - Ob 17 Gostovanje v Kopru. pravilniku. - Ponudbe z opisom dosedanjega poslovanja pošljite Upravnemu odboru Kmetijske zadruge Gorenja vas. . R RAD 19 SPORED ZA SREDO Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00 in 22.55. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi po- čaj se bo zopet pričel 3. janu- 2°?IovaI!je slušalci! (pester glasDeni spored); arja. Informacije telef. 21-881. ' " * Šminke za ustnice »hollt- kOOD.-INDELIBLE odlične kvalitete in TUŠ za Dujnejši izgled in rast trepalnic HOLLY1VOOD dobite v drogerijah in NA-MA. v Škofijah. Ob 11.30 Gostovanje —g^g 'Reklame in obvestila; v Hrvatinih. Ob 16: Gostovanje 7.10 zab. zvoki — vmes ob 7!20 v Divači. do 7.25 Naš jedilnik; 8.00 Zaklju- Sobota, 22. dec. ob 8: Gostovanje ček oddaje; 11.00 Slov. narodne v Jelka Stanič-Krek in Igor Ozim; 18.30 Reportaža - Peter Koren: Ob petnajsti obletnici naše armade; 18.45 Umetne pesmi poje Zenski vokalni kvartet; 19.00 Rad. dnevnik; 19.30 Zab. glasba, vmes reklame; 20.00 notranje-politični pregled; 20.10 Tretji javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo Fantje na vasi. Vaški kvintet, Božo in Miško, Rezika in Sonja in Avgust Stanko; ' 21.00 Črni ln beli na afriški šahovnici (odlomki iz knjige A. Guntherja: Afrika od blizu); 21.30 Operni lntermezzi, uverture 1n baleti; 22.15 Po svetu jazza; 22.15—23.00 UKV program: Nočni operni koncert — H. Berlioz: Beatrice in Benedict, uvertura, Ch. W. Gluck: Ifigenija na Tau-ridi, odlomki. Pr. Cilea: Adriana Lecouvreur, zaključni prizor; 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). ZAHVALE * ; ZAHVALA Vsemc ki ste našega dragega ■VLADIMIRA ŠTOLFO luškega kapitana v Piranu spremiil na njegovi zadnji poti, ga obsuli s prekrasnimi venci ln cvetjem ter z nami sočustvovali, naša prisrčna zahvala! Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tej nesreči pomagali in vsem; ki ste pokojniku izrazili toliko spoštovanja, tako osebju luške kapitanije Piran in Koper, pomorski srednji šoli v Piranu, MOŠKO KOLO, skoraj novo, italijansko prodam. Čehovin Bogo-mil, Zaloška 51/a, Moste. .26631-4 IZGUBLJENO ROKAVICO, usnjeno, rjavo, v Čopovi ulici, dne 16. 12., prosinjo da j° oddat? v VVolfovi 1-4, Klanjšček. 26633-10 NOVAK DUŠAN, Ljubljana, Gerbičeva ul., izjavljam kot pisec članka »Nečloveško ravnanje mojstra Perovška« objavljenega v SP dne 14. 8. t. I. preklicujem del navedb objavljenih v tem članku, ker zanje nisem Imel zadostne osnove, oziroma sem nasedel govoricam neodgovornih ljudi. Novak Dušan. 26635-11 Železno posteljo z mrežo prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. 26640-4 MOTORNO KOLO D KAV 125 cm prodam. Ogled v skladišču podjetja Rožnik. Dolenjska c. '26. 26642-4 KLAVIR C EK, otročji, kupim. Ponudbe pod »Igračka« v ogl. odd. 26645-5 ELEGANTNO SOBO t kopalnico in telefonom oddam takoj. Ponudbe pod »Delna vrnitev investicij« v ogl. odd. 26646-9 DNE 17. t. m. -JE BILA ZAMENJANA AKTOVKA na železniški postaji v Ljubljani. Pomotoma zamenjano aktovko dobite proti vrnitvi na 2elezniški postaji »Najdeni predmeti« v Ljubljani ali »Toplovod« Ljubljana. 28648-10 TOVARNA VIJAKOV, Ljubjana, Tomažičeva 2, sprejme 2 nekvalificirana, oziroma polkvalifici-rana delavca kovinske stroke. Možnost izpopolnjevanja in specializacija v proizvodnji vijakov. 26626-1 SPORED ZA SREDO »UNION«: ameriški film »BELI JOKGOVAN«. Brez tednika. Predstave ob 13.30, 16, 18.30 in 3L V glavni vlogi Janett Mac-donaid in Eddie Nelson. - Prodaja vstopnic za prvo predstavo od '9.30 dalje do začetka predstave. •KOMUNA«: amer. fiim »DAMA S KAMELIJAMI«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 ln 2L V glavni vlogi Greta Garbo in Robert Taylor. »SLOGA«; angL film »ČLOVEK IZ AEANA«. Tednik F. N. 50. Predstave ob 15, 17, 19 in 2L - Ob 10 matineja amer. film* »BELI JOKGOVAN«. •VIC«: ameriški barvni film -» sneman po sistemu Superscop »VERA CRUZ«. Tednik F. N. 50. Predstave ob 15, 17, 19 ln '2L V gL vlogi: Gary Cooper, Burt Lancaster in Danise DarseL »SOČA«; amer. film »DAMA S . KAMELIJAMI«. Predstave ob 11» 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh petih kinematografih od 9.30 do 11 in od 14 dalje, za matinejo v kinu Sloga pa od 9 dalje. MLADINSKI KINO »LAI« KOTNIKOVA 8: Predvaja za mladino ameriški film »PAVLA«. Predstave vsak dan ob 10 in 16. - V četrtek isti spored. Zadnjikrat. »SlSKA«: avstr, fiim »FANFARE LJUBEZNI«. - V glavni vlogi: Dieter Borsehe in Inge Egger. Predstava samo ob 20. Prvi dve predstavi odpade! v zaradi predavanja tov. Vide Tomšič. Prodaja vstopnic od 14 dalje. - V četrtek isti spored zadnjikrat »TRIGLAV«: ameriški barvni film »NORO POČETJE«. Tednik. V gl, vlogi: Dannv Kaye in Mal Zetterling. Predstave ob 16, 16 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. - V četrtek isti spored. Zadnjikrat. Dom ,JNA«: amer. film »KLIC DIVJINE«, ob 17 m 20. Prodaja . vstopnic uro pred pričetkom. V četrtek amer. film »V PEČINAH KOLORADA«, ob 17 in 20. »LITOSTROJ«: amer. fiim »TARZAN BRANI DŽUNGLO«. F. N. št. 43; ob 18 in 20. - Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. V četrtek isti spored brez tednika, ob 18 in 20. —• Zadnjikrat. ŠENTVID: amer. film »JUTRI BO BOLJE«, ob 17 in 19. v četrtek isti spored. ZADOBROVA: amer. film »FI- LUMENA MARTURANO«. VEVČE: ital. fiim »VILA BOR- GEZE«. V četrtek isti spored. CKNUCE: brazilski film »SINHA MOČA«, ob 17 In 19.30. DOMŽALE: meh. film »NE UMIRA SE TAKO«, ob 18 in 20. -V četrtek isti spored, ob 20. Kamnik .DOM«: jugoslov. film »LAŽNI CAR«. V četrtek isti spored. »BLED«: zahodnonem. film »LAŽNI ADAM«, ob 17 in 20. V četrtek isti spored, ob 20. Novo mesto »KRKA«: amer. film m »PRELOMNICA«. V četrtek isti spored. Kranj »STORŽIČ«: amer. barvni film: »NOCOJ BOMO PELI«, ob 16, 18 in 20. V četrtek isti spored. ‘ MARIBOR USD KOLEDAR Sreda, 19. decembra: Darij Četrtek, 20. decembra: Svetozar Na današnji dan leta 1828 je bil roien v Lešah na Koroškem jezi- ____________ koslovec in narodni buditelj An- ne j o ton Janežič. * Dne 29. decembra 1347 se je rodil v Osenicah na Češkem znani glasbenik Anton Foerster. V Ljubljano le prišel leta 1867 in je kmalu zaslovel kot odličen glasbeni pedagog. Vzgojil je prve generacije naših skladateljev in pevcev. Poučeval je glasbo, vodil zbore in orkestre in tudi samostojno ustvarjal. Njegova opera »Gorenjski slavček« je zaradi prijetnih melodij, oprtih na sloven-* GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Sreda, 19. dec. ob 15: Shakes- peare: Henrik IV. (drugi del). -Zaključena predstava za gimna-ijzi Trbovlje in Hrastnik. Četrtek: 20 dec.: zaprto. Petek, 21. dec.: zaprto. Sobota, 22. dec. ob 20: Shakespeare: Henrik IV. (drugi del). Abonma red U« Nedelia, 23. dec. ob 15: Moder- Ajdič: Janko in Metka. Krstna predstava. Izven. Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani RAZPISUJE ANGA2MA PETIH MOŠKIH IGRALCEV z začetkom sezone 1957 .58. Pogoji: a) igralci poklicnih gle- dališč, ali b) absolventi Akademije za Igral, umetnost z opravljeno diplomo. — PISMENE PONUDBE POŠLJITE DO 31. DEC. 1956 DIREKCIJI DRAME SNG — LJUBLJANA, poštni predal 27. • Premiera otroške igre »Janko In Metka« v nedeljo, 23. t. m. ob 15. uri ni vključena v premierski abonentski repertoar in torej ne velja za redne prrmierske abonente. Pač pa si premierski abonenti lahko rezervirajo svoje sedeže najpozneje do četrtka, 20. decembra do 12.' ure na telef. št. 22-526, in potem vstopnice dvig-v petek, 21* dec. med 10.30 in 12.30. Preostale vstopnice bodo v prodaji pri dnevni operni blagajni v petek, 21. dec. od 17. ure dalje. Reprize »Janka in Metke« bodo prihodnji teden v ponedeljek, torek, četrtek in soboto — vsakokrat popoldne. v Novi vasi. Ob 10.30: Gostova- priredbi Cirila Prcslja poje Ljub- upravi in sindikalnemu odboru GREM ZA HIŠNIKA. Sem vešč nje v Grahovem. Ob 15: Gosto- ljanski komorni zbor p. v. Milka splošne plovbe Piran, upravi po- kleparstva, vodovodno inštala- vanje v Sv. Vidu. Ob 17.30: Go- Skoberneta, vmes igra Kmečka mnr«ve nhlasti severneea Jadrana terskih in kliučavničarskih del: stovanje v Cerknici. godba; 11.35 Radijska šola za viš. Nedelja, 23. dec. ob 8: Gostovanje stopnjo (ponovitev) — Slavko Ti- v Blagovici. Ob 10.30: Gosto- ran: Pri čuvarjih našega morja; vanje v Lukovici. Ob 15: Gosto- 12.05 Opold. operni spored (arije vanje v Moravčah. Ob 17: Go- iz oper »Aida«, »Don Carlos«, »Ma- stovanje v Moravčah. dame Butterfly« ha »Don Juan« Obveščamo cenjene obiskovalce pojo Valerija Heyttal, Tomislav morske oblasti severnega Jadrana terskih in ključavničarskih del na Reki, krajevnemu odboru Por- pogoj enosobno stanovanje ali torož, častni straži PSS, ladjevju soba. Ponudbe v ogL odd. pod za turobno slovo, pevskemu zboru »Hišnik«. 26649-1 prosvetnega društva Svoboda iz UPOKOJENA KNJIGOVODKINJA Pirana za Zaiostinke, govornikom išče 'začasno ali stalno delo v lutkovnih gledališč v Ljubljani, da bosta v obdobju Novoletne jelke to je od 20. t. m. pa do vključno 31. t. m. zaprta zaradi gostovanja po podeželju. — Uprava. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE • Sreda, 19. dec., ob 20: Potrč- Grtin: Zločin — premierski abonma in izven. Četrtek, 20. dec., ob 20: Fotrč-Griln: Zločin — .četrtkov abonma in izven. Petek, 21. dec., ‘ob 16: Potrč -Grtin: Zločin. I. srednješolski abonma in izven. Sobota, 22. dec., ob 20: Potrč- Grtin: Zločin — sobotni abonma ln izven. Nedelja, 23. dec., ob 15.30: Fotrč-Griin: Zločin — nedeljski abonma in izven. . PREDAVANJA Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov vabi vse svoje člane 'in ostale interesente na predavanje univ. profesorja ing. Alojza Hrovata: »Ob 50-letnici karavanško- bohinjske proge«, ki bo v petek, 21. decembra 1956, ob 20. uri v predavalnici prirodoslovne fakultete Univerze, vhod iz Gosposke ulice. -P Društvo prijateljev mladine Vič za tople poslovilne besede in vsem številnim. ' prijateljem, tovarišem Neralič in Anton .Dermota; 12.30 jn znancem, ki hranijo našega Kmet. nasveti — ing. Jože Slan-der: Skrbimo za koristne gozdne ptice; 12.40 Arno Knapp: Coneer-tino za klavir in god. orkester — solist Julius Barsler, klavir, Eug. Eodart: Plesna serenada — igra zabavni orkester p. v. Heinza Schroderja; 13.15 Zabavna glasba — igra orkester F.rank Chaeks-field; 13.30 Našim vOjakom v prijetno razvedrilo (narodne in partizanske pesmi); 14.05 Radij, -šola za srednjo stopnjo (ponovitev) a) Dušan Radovič: Vražja lokomotiva, b) Tone Terdan: Na vojaških vajah; 14.35 Želeli ste — poslušajte! 15.15 Zabav, glasba, vmes reklame; 15.40 Utrinki iz literature — Vjekoslav Kaleb: Čudoviti prah; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Zabavna in plesna glasba v izvedbi orkestrov: Eryin Lehn, Xavier Cugat, Ray Martin in Adalbert Luczkowsky; 18.00 Kursurni pregled; 18.15 Pesmi slov. skladateljev poje Marib. komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 18.30 Zuu.-politični feljton: Atlantski zavezniki med seboj; 10.40 Iz svetovne zakladnice samospevov — Alban Berg: Sedem pesmi (izvajata sopranistka Elis Cnernahorsky in pianistka Magda Russy); 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Eu-gen d-Albert: Nižava, opera v 2. dej., izvajajo solisti in orkester vabi na predavanje tov. Pubar Dunajske filharmonije, dirigent Helene, »O spolni vzgoji«, ki bo v petek, 21. decembra, ob 20. na osnovni šoli Vič. -P sko ljudsko pesem, še danes pri- Petek, 21 dec. ob 15: Puccini: Zgodovinsko društvo za Sloveni- »»nr-r, * tTTrmnv« J° vabi na članski sestanek, na O-ERA LJUBLJANA katerem bo predaval univ. prof. Sreda, 19. dec. ob 19.30: Rossini: (jr. B. Grafenauer: G vtisih s IV. Seviljski brivec. Abonma red E. zborovanja avstrijSKih zgodovi- Cetrtek, 20. dec. ob is.su: Caj- narjev. Predavanje bo v sredo, kovski: Labodje Jezero. Abon- ma red C. Charles Adler; 22.15 Jazz — cokt-tail (lam session Bucka Claytona in Bob Brockmeyer kvintet); 22.15 do 23.000 UKV program: Nočni koncert — Anton. Lajovic: Pesem jeseni, simfonična pesnitev (orkester slov. filharmonije, dirigent Bogo Leskovic), Uroš Prevoršek: Pieta, kantata (solista B. Glavak Vladimira v tako plemenitem in častnem spominu. 2alujoča žena Anica, starši, brata, sestre, in ostalo sorodstvo. Portorož, Ljubljana, Sežana, Laško, 18. decembra 1956. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste ob težki izgubi našega ljubljenega moža, očeta, deda in pradeda JOŽETA ZUPANA čevljarskega mojstra sočustvovali z nami, izrazili sožalje, posebno sosedom, zdravnikoma dr. Hafnerju in dr. Benediku, ki sta mu lajšala zadnje dni življenja, lovski družini za častno stražo in ganljivi nagrobni govor, Planinskemu društvu, Obrtnemu združenju, duhovščini, vsem za krasne vence ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na zadnji poti. Žalujoča žena Marija ln ostali sorodniki. Koroška Bela, 15. decembra 1956. ZAHVALA Po tragični smrti mojega nadvse ljubljenega moža in očka FRANCA POTOČNIKA cestnega nadzornika se zahvaljujem vsem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti in mu zasuli prerani grob z venci in cvet- . jem. Prav. posebej se zahvaljujem pevskemu zboru, govornikom za ganljive besede, Tehnični sekciji, hišnim stanovalcem in posebno Pepci Avbelj za %-so pomoč. Enako se zahvaljujem vsem, ki so pismeno ali ustmeno izrazili so- Sreda, 19. decembra. Dežurna lekarna: »Tabor«, Trg revolucije 3. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, ob 19.30: Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«. R. LMS 4. RADtO 5.00—3.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—3.05 Domače ve-, sti; 8.05—8.15 Objave; 8.15—9.00 perzijsko, izreden Prenos sporeda Radia Ljubljana j cca 8 m2, proda: 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! knjigovodstvu. Ponudbe . pod •Hitra'ih točna« v ogl. odd. 26S56-1 PREPROGO, eksemplar, Hvastja, Rimska c. 12/11. 26S68-4 15.09 17.00 Prenos sporeda- Radia MOŠKO ITALIJANSKO KOLO, Ljubljana; 17.00—17.10 Domača porabljeno, poceni prodam. Po- ročila- 17 10—17.20 Objave; 17.20— ljanska c. 29, pritličje II. vrata.- 17 30 ’slov. narodne pesmi poje 26623-4 Miro. Gregorin; 17.30—17.40 Doma- LEP JEDILNI SERVIS za 12 oseb ei Desniki in pisatelji; 17.40—18.00 (predvojni) ugodno prodam. Po- skladbe C. Kjuja .gra čelist O. nudbe pod »Servis« v ogl. odd. 26655-4 KUPIMO ALI VZAMEMO NA POSODO šapirograf ali opalo-graf. Naslov v ogl. odd. 26667-5 KMET. ZADRUGA MIREN kupi od družbenih organizacij 3 le-voročne šivalne' stroje »SINGER«, takoj uporabljive. 26650-5 POSOJILO 400.000 DIN iščem proti vknjižbi na enodružinsko vilo. Poznejša prodaja ni izključena. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštene obresti in nagrada«. 26532-7 POLOVICO HlSE v dobrem stanju in nekaj zemlje takoj prodam. Možna vselitev v dvosobno stanovanje 1. I. 1957. Naslov v ogl. odd. 26658-7 PARCELO, zazidljivo, z gradbenim .dovoljenjem na lepem delu Ljubljane prodam. Ponudbe pod »Trnovo« v ogl. odd. 26652-7 ISCEM SOBO, plačam dobro, ali Bajde, pri klavirju dr. R. Klasinc; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljublj ana. Četrtek, 20. decembra. Dežurna lekarna: »Melje«, Meljska cesta 2. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, ob 19.30: Kreft: »Kreature«. Red LMS 2. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05—3.15 Objave in reklame; 8.15—9.00 Domači napevi; 11.00 do 14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste - poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.20 Objave in reklame; 17.20—17.30 Male skladbe velikih mojstrov; 17.30 do 17.40 Z magnetofonom in beležko naokoli; 17.40—18 skladbe slovenskih avtorjev igra Marib. instrumentalni ansambel; 13.00—23.00 za pomoč v gospodinjstvu. Po- prenos sporeda Radia Ljubljana. nudbe pod »Nujno« v ogl. odd. rre p ______... 26669-9 UMETNOSTNA GALERIJA DEKLETU nudim hrano ln sta- Razstava sodobnega ameriškega novanje za popoldansko pomoč lesoreza v zgornjih prostorih ga-— gospodinjstvu. Naslov v ogl. lerije in grafična razstava Ivana 19. dec. ob 20. uri » Historičnem in M'ro Brajnik, Ljublj. komorni žalje, duhovščini, sorodnikom in ljubljena. Za živinozdravnika Je diplomiral na zagrebški univerzi Janez Mehle iz Preddvora. — Čestitamo prijatelji. Razstava norveške grafike v Moderni galeriji je podaljšana do nedelje. 23. t. m. Odprta je vsak dan od 10. do 18. ure. Rezervni oficirji Zelene Jame ln Jarš, pozor! V četrtek, 20. t. m. ob 13. bo v dvorani vojaške edi-nice na Zaloški cesti 77 proslava Dneva Jugoslovanske armade. — Vabljenil Ljudska univerza v Ljubljani obvešča vse, ki se želijo vpisati v dopisni knjigovodski tečaj iz zadružništva, da bomo začeli s tečajem v začetku januarja 1957. Pošljite pismene prijave do 50. decembra t. 1. na naslov Ljudska univerza Ljubljana, Cankarjeva cesta 5 III. Prijave, ki bodo prispele po tem roku, ne bomo mogli upoštevati. V spomin pok. Alojza Kavška darujeta bolehnemu druž. očetu 1G00 din Cenka in Marta Obersnel. Iskreno se zahvaljujem gospodu pr«f. dr. C e 1 e s n i k u , na sto-marološki kliniki za uspešno napravljeno operacijo. Enako sem hvaležna ostalemu osebju za ljubeznivo skrb in nego v času mojega zdravljenja. Francka Uštinc. Biričevo. VABILO. Vabimo vse volivce terenov »Trga revolucije«. »Gradišče« in »Ivan Cankar«, da se udeležijo v četrtek, dne 20. dec. 1956 ob 20. uri zborovanja, na ka- . Tosca. Zaključena dijaška predstava za gimnazijo Jesenice. Sobota, 22 dec. ob 19.30 Čajkovski: Labodje Jezero. Abonma red A. seminarju. Univerzitetna knjižnica, Turjaška L — Vljudno vabljeni! -P Slavistično društvo vabi k za« nimivemu predavanju univ. prof. Štamparja - Sodobni hrvaški ro- zbor in orkester Radia Ljubljana p. v. skladatelja); 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). SPORED ZA ČETRTEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, znancem. Vsem iskrena hvalal Globoko žalujoča žena Angelca in hčerka Milenca. odd. * 26659-9 KDO Mi PRESKRBI ali odstopi enosobno stanovanje v smeri Ljubljana-Polje ali v Smeri Ljubljana Sostro, dobi visoko nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«. 26657-9 ZAHVALA _______________________ , Vsem, ki ste spremili na zadnji Nedelja, 23. dec. ob 19.30 Verdi: ^an. Preda vanj e. bo v |etrtek, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00 in 22.55. poti našega moža. očeta ln sina Rieoletto. Gostovsnie turskega skem Eemlnarju ' .univerzitetna siufaičil^^pes^er0 glasbeni s po red*); FRANCA DRGANCA knjižnica). Interesenti vabljeni! 6.3o—6.40 Reklame in obvestila; livarja "p 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob in tnu darovali cvetje, prisrčna Društvo ekonomistov Ljubljana 7.20—7.25 Naš jedilnik; 8.00 Za-, hvala. Posebna zanvala zdravni-vljudno vabi vse ekonomiste na ključek oddaje; 11.00 Pesmice za kom In bolniškemu osebju In-Javno predavanje, ki bo v četr- otroke; 11.15 Cicibanom — dober tek — 20. decembra t. 1. ob 19.30 dan; 11.30 30 minut simfoničnih Rigoletto. Gostovanje turškega baritonista Orhana Giineka, stalnega gosta Milanske Scale in Rimske Opere. Izven in za podeželje. Zaradi bolezni v solističnem ansamblu je danes spremenjena operna predstava. Uprizorjen bo »Seviljski brivec« za abonma . E. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, . 19. dec. ob 15: Cankar- Smerdu; Martin Kačur. Zaključena predstava za Industrijsko rudarsko šolo Zagorje. Ob 20: I Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Abonma LMS II. Četrtek. 20. dec. ob 29: M. Gorki: Malomeščani. Abonma red Četrtek Vstopnice so tudi v oro-dail Petek, 21. dec. ob 20: Camus: Pravični ljudje. ADonma LMS IV. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 22 dec. ob 20: I. Cankar-F. Smerdu: Martin Kačur. Izv. • SLOVENSKI TEDEN priredi Mestno gledališče ob 5-obletnici rednega dela. Začel se bo 22. t. m. z obnovljeno predstavo 1. Cankar - Smerdu »Martin Kačur« in končal s to predstavo v soboto, .— 29. t. m., na dan. ko smo pred terem bo republ. ljudski posjanec 5 leti Z »Jakobom Rb(to'' dr Ferdo Kozak poročal o delu redno sezono v svoji hiši. Razen Zvezne ljudske skupščine. Zbor Martina Kačurja bomo uprizorili bo v Prirodoslovni dvorani Uni- v tem tednu tudi onnovljeno pred- vhod iz Gosposke ulice, stavo »Večer v čitalnici« (Vilhar- jeve Saloigre), »Fonu.lšanje v do- EVELINE« v 9 mo- Uni Šentflorjanski«. »Magda« in dernih Vvetiih niansah - .enako- -^naše^najmla^ na Ekonomski fakulteti, Gregor- plesov (Mozart, Grieg, Dvorak); čičeva ul. 27. Predaval bo tovariš 12.00 Lahek opold. glasb, spored — Drago Potočnik o temi: »Sueška kriza in svetovno gospodarstvo«. P Slovensko zdravniško društvo George Gershwin: Amerlkanec v Parizu, Stan Kenton: Concerto, Victor Herbert: Dve serenadi; 12.30 Kmečka univerza — Lavo- vabi vse zdravnike in medicince slav Kranjčič: Gospodarjenje v . . :___4.„;L noennm h OAvrluttih« višjih semestrov na predavanje prof. dr. Franca Hribarja: »Lym-phadenitis mesenterialis reticulo-cytaria abscedens* — kot vzrok za pseudoappendicitis acuta. Predavanje bo v petek, 21. t. m. ob 19.30 v predavalnici Patološko-ana-tomskega instituta v Ljubljani. P Internistična selicija SZD vabi vse zdravnike na redni sestanek sekcije, ki bo v sredo, 19. t- m. 1956, ob 19.30 v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. Spored: 1. Primarij dr. Lojze Simoniti: Primer pljufinega abscesa z metastazo v možganih ozdravljen z antibiotiki. 2. Dr. ivo Rajšp: Poročilo o mednarodnem kongresu internistov v Madridu. 3. Barvni io^atCaizvajaj0: Maks Hallecker zadružnih in zaseDnih gozdovih; 12.40 Odlomki iz opere »Traviata« Giuseppa Verdija; 13.15 Harmoniko igra Jože Kainpič z ritmično spremljavo; 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe (skladbe Čajkovskega, Jana Sibeliusa, Bedricha Smetane, Nikolaja Rimskega—Korzakova «n Zoltana Ko-daiyja); 14.20 Pionirski kotiček; 14.35 Želeli ste — poslušajtel 15.15 Zab. glasba, vmes reklame; 15.40 Utrinki 1 z literature — Matevž Hace: Čevljev ni; 16.00 Z našimi ln inozemskimi solisti (skladbe Clauda Debussyja, Joacquina Nina, W. A. Mozarta, Igorja Stravinskega, Ernesta Chaussona, F. M. VoaoDivca in Vlada terne klinike v LJuoljani za njihovo požrtvovalno delo. Obenem se zahvaljujemo tudi podjetju Litostroj za darovane vence, godbo in osmrtnice v dnevnem časopisu. - Vsem Se enkrat iskrena hvala! Hčerka, žena, mati, oče ln sestre. Ljubljana,. 17. decembra 1956. ' £ 2 i rn? A TfN t>~E Z.OJD 0^4A / toaletnomTlo UMRLI v verze. — Qdhori SZDL. ŠMINKE zvočni film firme Pfizer v nemščini: Bronhopulmonalni segment I. del (anatomij* ln bronhoskd-pija). P Slovenska akademija znanosti ln umetnosti vabi na Javno znanstveno predavanje, ki je namenjeno širšim zainteresiranim kro- (klavir), Igor Ozim (violina), M. Lipovšek (klavir). Jasna Svillgoj (m—'foeggrsnj. Srečko Zalokar (violina) m Jelka Sunadolnik (klavir); 17.10 Zab. ln mesna glasba (igrajo orkestri: Andre Kostela- netz. Harry James. Los Churum- bles de Espagna, Paul Weston, ..jhniuin, francoskim — Predstavo »Večer v čitalnici« bodo prot. ur. jusip nncknGte na vzorcih v drogerijah dobili vS redni abonenti kot da- Rekonstrukcija ?°uubiani. Mariboru in Kranjui rilo v tem ali prihodnjem tednu. Šempetra v S«. g°m. 20 decembra t ug ,8 bo ln orkester Pa- rir Tosh) Klemenc Tema; riške televizijske družbe, pojo: ^nomernicov L Jacoueline Frangols. .Pepe Marcu, spomenikov dollnL Jo lufford in Karl Veldan)) 1LN Umrla je naša ljuba mama in majka MARIJA TOMAZIN Pogreb bo 19. 12. ob 14.30 iz Krištofove kapelice na Zalah. Hernfina - hči, Metod - sin, Tin-ca - snaha In Živka - vnučka. MALI OGLASI GOSPODINJSKO POMOČNICO S znanjem kuhe, samostojno, polteno z večletno prakso, sprejme dvočlanska družina. Ponudbe pod »Poštena« v ogl. odd. 16637-1 VESPO, v brezhibnem stanju. * rezervnimi deli prodam. TobaO- na ul. 14. visoko pritličje. 26636-4 SKORAJ NOVO ITALIJANSKO ZENSKO KOLO prodam Staretova ul. 23. 26634-4 MOŠKO KOLO pocent prodam. Ogled popoldan od IS. dalja. Trubarjeva M. Wt»32-4 »R O G« trgovsko podjetje engroa Novo mesto obvešča vso trgovsko mrežo, da bo LETNA INVENTURA V skladišču pri pošti Za oddelek tekstil, steklo, galanterijo- od 24. do 21-decembra 1956. Za oddelek prehrana, pijače, bonboni itd. od 28. do 31. decembra 1956. V skladišču »Silose v Ločni Cf,— o, prehrana od 29. do 31. d. »rri' ra 1956. Zgnroi določene dni budo skladišča za promet s strankami zaprta. .0517-A * Cobala v spodnjih prostorih sta odprti od 9. do 16. ure. KINO Ptuj: amer. film »Bojišče«. Murska Sobota: ameriški film »Intrigantke«. rrrrv:rYYrr/r««rrOOOOOOOOOCOOQWOCOOg»ZO Trgovsko podjetje na veliko »Tkanina - Galanterija« Celje sprejme 1. Trgovskega pomočnika tekstilne stroke. . 2. Finančno moč. za fakturni oddelek. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite upravi podjetja. 9514-A ioc3000oonfy~ioooooonoonoo Zunan j etrgovinsko podjetje išče INŽENIRJA EiEinmiuif gibki tok — za zastopniško dejavnost. Ponudbe poslati pod »RCA 1956« v oglasni oddelek. 9518-A J Morda pa bo zdaj le več Ž09 PO SESTANKU IZVRŠNEGA ODBORA TENISKE ZVEZE JUGOSLAVIJE niže, kakor -bi morali biti po 2enske: 1. inž. Crnadak, 2. svoji dejanski moči. D0 tega je Genčič, 3. Mogorovič. 4. Mar- prišio, zaradi tega. ker doslej tinec, 5. Perak. 6. Bačkor, 7. Po- po pravilniku za uvrstitev v le- povič, 8. Ferič, 9. Truda Lov-stvice niso šteli rezultatov kva- rec (Branik), 10. Dj ufcič, Mla-lifikacij, kar pa je seveda ve- dinci; 1. Jovanovič, 2. PilSč. 3. lika nelogičnost. Slovenski pr- Jelič. 4. Kasap. 5. Miletič, 6- v kvalifika- Armenuilič, 7. Borut Škulj da bodo zmanjšali število člar- ko razširjen, sistem posameznim ciijsikih tekmah dosegel svoje (Olimpia), 8. Javor, 9. Bahovec, nov upravnega odbora TSJ in in moštvenih tekmovanj v drža- najboljše izide. V prihodnje bo 10. Urld;' mladinke: 1. .Ferič, V nedeljo Je Ml v Beogradu razširjeni sestanek izvršnega odbora Teniške zveze Jugoslavije, kj so se ga udeležili tudi zastopniki republiških teniških forumov. Sestanek je bil pomemben, predvsem kot priprava na skupščino teniške zveze, razen tega Pa so na njem sprejel^ tudi lestvice za leto 1956 in ter proračun za leto 1957. Izmed sklepov velja omeniti, mednarodnih srečanj bo neko 11- vajt Škulj je prav a bodo zmanjšali število člar- ko razširjen, sistem posameznih cinsikih tekmah d delaii le v dveh komisijah strokovni in mladinski ne pa kot doslej v mnogih. Posli trenerske in sodniške organizacije bodo v prihodnje v pristojnosti republiških zvez. TSJ se je obvezal, da bo za JC1L šampiona! FLRJ v Ljubljani BEOGRAD, IS. dec. Po sklepu sekretariata SZ J bo XII. iampio--nat FLRJ v šahu ob 20. februarja 1957 dalje v Ljubljani. Pravico udeležbe Ima šest najbolje plasiranih igralcev z lanskega tekmovanja (Gligorič, Matanovič, Ivkov, Milič, Udovčič, in Pirc), 12 najbolje, plasiranih igralcev s treh polfinalnih turnirjev (med njimi tudi Cuderman in Grosek), dalje Karaklajič in DJuraševič (kot člana olimpijske ekipe) in velemojstra dr. Vidmar in Kosti č. Matnlovič in Grosek sta bila disciplinsko kaznovana in ne bosta mogla igrati, prav tako pa se verjetno ne bosta prijavila niti dr. Vidmar in Kostič, ki se že dlje’ časa ne pojavljata na naših turnirjih. Potemtakem kaže, da bo sodelovanje vsega 18 igralcev, če plenum ŠZJ ne bo sklenil drugače. Ce bi kdo od ude- pa ostane neizpremenjen. treba po sklepu TSJ pri sestavj 2. Dobrič. 3. Petrovič, 4. Djuikič, ležencev odpovedal, bodo dopol-ost bodo tolažilni turnirji iec,tvic upoštevati tudi kval iti- 5. Helena Lovrec (Branik). 6- — “M Prazna mesta z rezervami. ______ . ... sr * ■ - . _ . - , _ PlaGiTid IoeolnaTf «•» 7. Drljacic in Canadi, 8. Žnidar (Oiympia), 9. Krstič, 10. — 11. Milojkovič in Gašpič. Pionirji: 1. Kovač, 2. Horvat, 3. Balog, 4. Nataii. 5. Založnik Žnidar vi Novost na vseh večjih tekmovanjih. kacije. Med večjimi prireditvam; bo Lestvice so v podrobnem^ na-v Sloveniji državno prvenstvo slednje: člani: 1. Plečevič, 2. posameznikov za člane in čla- Panajotovič, 3. Nikolič, 4. Popo-nice. Prizorišče tega tekmovanja vič. 5. Milojkovič, 6. Rizvanbe- Plasma Igralcev na tem šam-pionatu bo zelo velikega pomena za določanje naših igralcev na conske turnirje FIDE. '"fieaonn ^'preskrbela b0 Maribor, v Ljubljani pa bo govič, 7. Jakšič, 8. Keretič. 9. (Branik); pionirke: 1. vS&ie žog kot do-len Tu- finale moštvenega državnega Sairič, 10. Jcvaaiovdc, 11. imž.. (01impi*a), 2. Matej a č, 3. Haj- dn cene bodo za več kot’ 50''/o prvenstva za moške, seveda le, B.rixy. 12. Tomljanovič. 13. Ne- cmg. 5. Houšks (Branik). od dosedanjih Program če se bo kak slovenski klub pl a- šič. 14. — 15. Pihler in Todo- • Ob koncu eo na sestanku do- J si ral v zaključno tekmovanje. rovič. 16. Suhar (Olvmpia), 17. ločili tudi termin skupseme, ki Pr; sestavljanju lestvic so bi- Škulj (01ympia), 18, Kasap. 19.’ bo 23. februarja 1957 v Beogra- Razveseljivo Malo je partizanskih društev pri nas, ki bi se mogla ponašati z množičnostjo. Ta beseda je ponekod žal samo vroča — neizpolnjena (ali samo delno) želja na papirju, navadno zaradi tega, ker so ti ali oni funkcionarji premalo podjetni. Drugi pa spet menijo, da je o tej nalogi dovolj le razpravljati in ja nazadnje uvrstiti med ostale sklepe društva. Kako vse drugače — prijetneje je poslušati ljudi, ki z zadovoljstvom ugotavljajo vsestranski napredek, predvsem pa to, da je krog 'aktivnih pripadnikov telesne vzgoje čedalje večji. V mislih imamo ka jpak »Par-tizana« v Spodnji Šiški, kjer je število članstva naraslo v enem letu od 329 na 701. Zadovoljstvo v tej prizadevni partizanski enoti je tem večje, ker šišenski telesno-vzgojni delavci zarres vzorno skrb e za redno ter kvalitetno vadbo in ostalo društveno delo, kar se zrcali tudi na raznih prireditvah. Načelnica Stadler Sabina, načelnik Srečko Ravtner in 70-letni vodnik cicibanov Franc Novak zasušijo vse priznanje za tako delo, ki se je kazalo v najlepši luči med drugim na dveh akademijah in ostalih nastopih, za katere je bilo toliko zanimanja, da dvorana ni mogla sprejeti vseh obiska željnih gledalcev. Mimo drugega je društvo letos odkrilo v svojem — Šercer jevem domu štiri spominske plošče 34 v NOB padlim telovadcem in razvilo prapor na letnem nastopu. Šišenski funkcionarji pa vzlic doseženim uspehom niso povsem zadovoljni, ker imajo v svojem krogu samo osem delavcev in delavk, čeprav je na tem področju 26 podjetij. Njihova prizadevmost tudi po propagandni plati ni obrodila sadov in jih ne bo. dokler se tudi osnovne organizacije Zveze komunistov,'mladinske in sindikalne organizacije v podjetjih ne bodo zavzele za uresničitev teh, še neizpolnjenih nalog. Občni zbor je obenem z novim upravnim odborom izvolil za prvega častnega člana društva predsednika okrajnega odbora Zveze borcev in narodnega heroja Franca Stadlerja-Pepe-ta. (stl) li slovenski tekmovalci uvrrSčeu; Miletič, 20. Hranil-ovič. du. eb RAVENČANI PRED VSTOPOM V ZVEZNO ODBOJKO Na pol ali že na tričetrt poti? Državno prvenstvo za Člane ln Članice posamezno bo prihodnfiC v Maribora prvaka »Elektrostroj« s 3:1 (16:14, 15:12, 7:15, 15:11). Prvi Slovenci, ki so se veselili tega uspeha, pa niso bili morda Ravenčani, temveč slovenski študenti zagrebške univerze, ki so prišli bodrit Korošce. Ravenski odbojkarji so zdaj seveda samo na pol, ali pa bolje na tri četrt poti. Boljši so namreč od svojih tekmecev, predvsem v igri na mreži. Tekma v Zagrebu pa je spet pokazala, da igralci slabo lovijo čiste servise (73 odst. točk so zapravili zaradi tega). Skratka, Hrvati jim s svojo igro niso bili kos in vse kaže, da so Ravenčani že dosegli svoj smoter. »Kje boste pravzaprav igrali drugo kvalifikacijsko tekmo: na Ravnah, v Mariboru ali v Ljubljani?« »Na Ravnah zanesljivo ne, bržkone pa v Ljubljani. Doma nimamo kje igrati pozimi, na spomlad pa že. Vse prvenstvene tek- atreti‘r’TTborirBIgloirsomogyV°Ro- mo r\/oH r% i dr-o 11 Hounah no . . w_ .. ’ . _ Prihodnje leto bodo razen moških conskih turnirjev tudi conski turnirji za ženske. Naši dve zastopnici bosta igrali na turnirju zahodnoevropske cone, ki bo v Italiji, s katerega bodo tri najbolje plasirane igralke dobile pravico za nastop na turnirju kandidatinj. Prihodnje leto bo na Holandskem tudi prva ženska olimpiada v šahu, na kateri bo vsaka država zastopana s po dvema igralkama. Od 5. avgusta 1957 dalje bo v Kanadi mladinski šampionat sveta, na katerem bi moral po razpisu sodelovati naš mladinski prvak , Karanjac. Naša reprezentanca se bo avgusta 1957 udeležila evropskega ekipnega šampionata na Dunaju, n« katerem bodo nastopile še ekipe Nemčije. SZ in CSR. Razen tega bo naš« reprezentanca verjetno igrala še nekaj turnirjev s tujimi šah isti, med drugimi z Nemčijo, Italijo, Madžarsko itd. RAZKROPLJENI MAD2ARI Kakor poročajo italijanski listi, so se madžarski olimpijci, ki so tri dni v Milanu oklevali, kam naj bi se usmerili po končani e-limpiadi — ali domov ali kamor koli, v veliki večini odločili za povratek v domovino. Do Milana je prispelo pravzaprav samo še okrog 5o ljudi, kajti vsi ostali so se bili že v Avstraliji odločili, da ne bodo odpotovali v domovino. V Milanu so se izgubili še trije člani olimpijske odprave. Listi navajajo med drugimi imenoma naslednje športnike, ki so zaprosili za politični azil po drugih državah: telovadci: Takacs, Heder, (moška), Kovardi, Keleti, Bodo, Gu-lyasne, M. Nagy, Kertes (ženski); S popoldanskim vlakom je potovalo zadnjo soboto proti Zidanemu mostu šest postavnih fantov. Iz mariborskega vlaka so pristopili k njim še štirje in naprej je šlo proti Hrvatski. Srečanje je bilo veselo in prisrčno, kaj tudi ne bi bilo; odbojkarji »Fužinarja« z Raven na Koroškem so bili spet enkrat zbrani vsi, tokrat pred zelo težko nalogo. V Zagreb hitijo na doslej najodločilnejše tekmovanje — kvalifikacijski turnir v odbojki za vstop v zvezno ligo. Po bučnem pozdravu so se zato kmalu zresnili: Antekolovič, drugi najboljši slovenski odbojkar, Pipan, Mori, Geršak, Zupančič in Kovačič, ki še študirajo na univerzi v Ljubljani, in Fiešej, Peruš, Vrunč ter njihov vodja Mihalič z Raven na Koroškem. Vsi se trudijo za Ali bo torej »šlo* v Zagrebu? »Čeprav so te okoliščine huda ovira za naš razvoj in napredek, smo odpotovali v Zagreb z velikimi upi na uspeh. Odbojkarje »Elektrostroja« namreč dobro poznamo: že dvakrat srno jih premagali (3:1), povrh pa so nam še Kamničani povedali, da niso nepremagljivi tudi na lastnih tleh. Naš tretji nasprotnik, prav tako prvak v svoji republiki, zastopnik Crne gore, pa je spjoh odpovedal udeležbo na zagrebškem turnirju, menda zaradi slabih možnosti in dolge poti. Namesto turnirja se nam je tako obetal me bodo igrali na Ravnah, če bomo uspeli seveda proti Elektrostroj u,« Ravne s svojimi športniki imajo zares ugodno priložnost, da se u-vrstijo med najboljše jugoslovanske- tekmovalce. Precej nenavadno pa bi bilo, da bi imeli v* zvezni odbojkarski ligi kar dve moštvi s severne meje (Maribor. Rav- zsnyoi, Roka, (moški); Gyarmati (ženska); plavalci: Zaborsky, Aes (moška), Szoke, Gyengye, Pajor, Ordogh (ženske); \vaterpolisti: Domjan, Karpati, Jenei, Zador in Martin ter še devet sabljačev, pet veslačev ter še nekateri posamezniki. Zanimivo je, da je madžarska nogometna federacija izdala mad- ne), s-medtem ko je republiško sre- žarski nogometni enajstorici Hon- dišče : brez kvalifikacijskih odbojkarjev. Najzanimivejše pri vsem tem pa je, da Ravenčani in Mariborčani (ali pa vsaj velika večina) živijo in trenirajo v Ljubljani. ved dovoljenje da sme 25. decembra odigrati prijateljsko tekmo z Interom v Milanu. Madžarski nogometaši se bodo po jutrišnji tekmi v Bruslju torej ponovno vrnili v Italijo. Koko so delali v ptujskem Aeroklubu V minuli letalski sezoni je Aero- začenja vse bolj uveljavljati, saj isti cilj, toda daleč drug in dru-« samo dvoboj, pred katerim pa gega. Prvi so se pripravljali v Ljubljani za tekmo v Zagrebu, drugi pa v svojem železarskem središču na Koroškem. To pa še ni edina ovira: trener Antekolovič je hkrati še igralec in tako še teže uči ostale. smo seveda le imeli tremo. Odločitev je pač odločitev, nam pripoveduje zdaj — po ognjenem krstu — igralec Miran Pipan. V Zagrebu je bilo zelo razburljivo, čeprav je Fužinar brez večjih naporov premagal lirvatskega klub iz Ptuja kljub objektivnim težavam in omejenim finančnim možnostim daleč presegel svoj čas sprejete načrte. Zelo lepo so v letošnjem letu napredovali jadralni letalci, prav tako pa so se-izboljšali tudi člani v padalski disciplini. Med padalce je šlo veliko števno mladine, vendar zaradi pomanjkanja rekvizitov še niso vsi prišli do iz- bedo ptujski modelarji kmalu po stali pravi konstruktorji. Klub ima že dva nova modelarska centra, enega v Kidričevem in drugega v Desterniku, medtem ko na ustanovitev v Ormožu še ni bilo mogoče misliti. Kljub temu, da je letalske sezone že konec, pa v klubu še vendar ne bo zatišja. Tako bodo zdaj v zimskem času na vrsti pro- ZI POŽIVITEV SMUČANJU V ZAGORJU vajanja skokov. Prav gotovo bo filaktična dela na letečem parku, v letu 1957 ta dejavnost še mno- popravila na vozilih in ostalem go živahnejša in se bodo padalci materialu ter teoretično piljenje lahko strokovno mnogo bolj izpo- v .f*32111*1 disciplinah. Tudi Pred kratkim je občinski odbor sindikalne podružnice po njih. polnjevali. modelarji so se z delom umak- ZDL v Zagorju glede na sklep Razen tega naj bi tudi po vseh * nili v delavnice, Kjer se priprav- šolah organizirali primerna tek- Pomemben je bil tudi napredek ljajo za razne nastope in tekmo- SZDL v Zagorju glede na sklep okrajnega odbora SZDL v Trbovljah sklical sestanek štaba za množično smučanje v Zagorju. Čeprav so smučarji v Zagorju movanja, da bi se mladina navdušila za smuči. Tudi drsanje in sankanje bi lahko pritegnila v letalskem modelarstvu, ki se vanja v krajevnem in republiškem merilu. J. K. in okolici v zadnjih letih dosegli precei privržencev. Vzporedno s propagando pa bi bilo treba začeti tudi z akcijo za nabavo smučarskih rekvizitov, pri čemer bi lanko mnogo pripomogel klub Ljudske tehnike. V razpravi je bilo poudarjeno, da mora štab čim tesneje sodelovati s smučarskim klubom in sekcijo Svobode, glavne prireditve pa naj ho U UUliiaGG ajJUA illG Vil UC t V G ii- i , -n vedlo zimsko-športni teden. Prav j” že lepe uspehe, je šel vendarle smučarski šport še vse premalo v širino. Pogoji za razcvit te športne panoge pa so na vsem območju občine prav ugodni in treba je samo organizirano začeti z delom. Mladino, predvsem delavsko, je treba popeljati v naravo in ji tam nuditi zdravo zabavo in razvedrilo. Za tem ciljem bi bilo treba težiti po več poteh. Predvsem je treba zadolžiti starejše smučarje, da bi poskrbeli z« organizirano vadbo, razen tega pa se lotili stvari tudi pri šolski mladini, iz katere bi smučarski klubi lahko črpali nove mlade člane in večali svoj kader. Prva naloga štaba za smučanje bo ugotovitev, koiiko je na vsem biem z mrtve točke, območju občine potrebnih rekvizitov in koliko ljudi je pripravljenih, da bi se uosvetili temu športu. Po tej strani bi lahko mnogo pripomog*a podjetja in ŠPORTNI DAN V LITIJI „ , . Vsem sorodnikom, prijateljem Preteklo nedeljo Je bil v Litiji in znancem naznanjamo žalostno v počastitev občinskega praznika litijske komune tradicionalni pokalni nogometni brzl turnir. Sodelovala so moštva iz Kamnika. Mengša, Viča in modača Litija. V dopoldanskem delu sporeda bi bile med 10. in 20. februarjem, t (H- ko bo domače športno društvo iz- gotovo bi do tedaj mnogo koristil tudi kakšen tečaj za zimske športe, ki naj bi se ga razen učiteljev udeležili tudi najboljši smučar ji-učenci. Ce vsi znaki ne varajo, bo ta akcija za razvoj smučanja v za- med Mengšem in Kamnikom končal neodločeno 2:2 (Mengeš je _ zmagal nato z 11-metrovkami). V pališče sv. Janeza' v Cerknici. vest, da nas je 18. t. m. ob 7. uri zjutraj zapustil po trudapolnem delu in kratki, težki bolezni naš ljubi soprog, oče, stari oče, brat, tast, stric in svak J02E SEZON posestnik v Cerknlel K večnemu počitku ga bomo spremili v četrtek, 20. dec. 1955 ob 3. uri zjutraj na farno poko- boju za tretje mesto je popoldne Kamnik premagal Litijo 5:4, v finalni tekmi pa so -Mengsani v precej grobi igri odpravili Svobo- eerskem kraiii nremaknila ta Dro- do 3:1 <0:1>- Prehodni pokal je od- gciskem kraju premaknila ta pro- _ . „_,«x „ sodnika »STEKLO«, trgovsko podjetje na debelo LJUBLJANA. Titova 18, skladišče Titova 33 obvešča cenjene odjemalce, da bo skladišče zaradi INVENTURE zaprto, in to od 20. do 31. t. m. Obenem sporočamo, da bomo imeli v mesecu januarju veliko -izbiro uvoženega porcelana. Delavski svet Tvomice sulfctne celuloze i natron papira - Maglcj razpisuje NATEČAJ za: DVA STROJNA INŽENIRJA z 2—5 letno prakso sa vzdrževanje pogona in centrale; KOMERCIALNEGA DIREKTORJA z ekonomsko fakulteto in najmanj 5-letno prakso v industriji; SEFA GOSPODARSKO-RACUNSKEGA SEKTORJA z ekonomsko fakulteto in najmanj 5-letno prakso v industriji; VE C USLUŽBENCEV z dokončano srednjo ekonomsko šolo za komercialno in računovodsko službo. Plača po sporazumu, stanovanje preskrbljeno. Zaradi gospodarskega kriminala kaznovane osebe ne pridejo v poštev. ■— Ponudbe pošljite do 23. decembra 1956 upravi tovarne. 9519-A Podjetje za oskrbo lesne industrije 0 P E E M 0 T E H N A Ljubljana, Kidričeva ulica 3 sporoča svojim cenjenim odjemalcem, da zarad REDNE LETNE INVENTURE ne bo Izdajalo blaga, in sicer: v POSLOVALNICI v Vošnjakovi ulici 4 v dneh 28. in . 29. decembra 1956; v SKLADIŠČU v Metelkovi ulici 17 v dneh 3. do 7 januarja 1957. Vsem poslovnim prijateljem želimo srečno ln uspešne Novo leto 1957. 9529-A Umrl je naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric ANTON KLEMEN posestnik iz Kleč — Ljubljana Pogreb bo v četrtek, 20. dec. ob 14. uri izpred hiše žalosti, Kleče 14, na ppkopališče v Stožicah. Žalujoči: žena Ivana, sinova, hčere in ostalo sorodstvo. Kleče, Mala vas, Peč, Cleveland, Toronto, dne 18. decembra 195S. Naznanjamo žalostno vest, da je za večno zaspala naša draga sosestra KARMELA EEMSKAK Pogreb bo v četrtek, 20. t. m. . ob 14. url iz Marijine mrliške vežice na Zalah. Žalujoče predstojništvo uršulink V globoki žalosti obveščamo vse sorodnike, znance in prijatelje, da je tragično preminil naš ljubljeni soprog, sin, stric, svak in nečak JANEZ LAVRENČIČ revizor Pogreb bo danes, v sredo, dne' 19. dec. 1956, ob 16.30 iz Nikolajeve mrliške veže na Zalah. Žalujoči: žena Mili, mama Tilka, oče Janez, družina Goršičeva, Lavrenčičeva, ing. Sitar, Mr. Sulič - Hudnik, Krt, Ventur, teta Ani. mWM iti M. V počastitev občinskega praznika v Škofji Loki je nogometna enajsterica Ljubljane premagala domačega Partizana 3:2 (1:1). < šel tako prvič v Mengeš. Sodnika nista zadovoljila številnih gledalcev; Isti dan je v namiznoteniškem srečanju zasavske lige Litija premagala Loke S:3. -r. Žalujoči: žena Frančiška, si- nova Jože in Franc, hčerka Fani, sestra Marija, snahi Minka in Marija, zet Jože Divjak, vnuki in vnukinje Franci, Janezek, Simonka, Margit, Marinka in Marina ter ostalo sorodstvo. Cerknica, Podskrajnik, Lož, Dolenja vas, Milwaukee, New York, :Akron, Cleveland — USA. . Vsem sorodnikom in znancem sporočam žalostno vest, da je po dolgi mučni bolezni umrla moja ljuba žena, sestra, teta MATILDA POVALEJ roj. HVASTJA Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 20. decembra 1956, ob 15. uri izpred hiše žalosti Savlje 41, na pokopališče Stožice. — Do pogreba leži na Zalah v Jožefovi mrliški vežici. Ljubljana - Stožice, 18. decembra 1956. Žalujoči: mož Ivan, bratje Albin, Janez in Bolte, sestra Angela por. Kenar ter ostalo sorodstvo. ■ f i ■ ' ■■■ ■ v • \'b'.Fv< & g * h!« M ^ 1)1’Af I f L PFJKOVU Neškinu se je posrečilo, da je s pomočjo svojega predvojnega znanca Dušana navezal stike z gibanjem in si pridobil zaupanj e. Mnogo ilegalnih delavcev je takrat prišlo v zapore in koncentracijska taborišča, mnogo hrabrih in nenadomestljivih tovarišev, ki so jih pošiljali po tajnih kanalih v partizane, je prišlo na skrivnosten način naravnost v roke policije. Končno je Neškin poslal v zapor tudi Dušana, vendar do konca svojega življenja ni zvedel resnice o Dušanovi smrti. To veliko revolucionarno srce je prenehalo utripati v-taborišču na Banjici. Za ta primer je vedel samo Nikola Gubarev. V silepem sovraštvu do Neškina, kateremu ni mogel oprostiti umora Olge, je Gubarev neko noč na lastno pest spustil Dušana iz zapora in mu razkril Neškinovo dvolično vlogo. — Ali se Se spominjaš, ko sem ti nekoč ponudil beg v Francijo? — je rekel Gubarev Dušanu. — Takrat sem te hotel prevarati in te pripraviti do izdajstva, toda danes govorim resnico. Boris Neškin je stari agent gestapa. Midva delava skupaj. Ze na desetine vaših ilegalcev mi je izročil. Tudi tebe je izdal. Vi mu pa še vedno verjamete. Poslušaj me, jaz sovražim komuniste iz dna duše. Pobegnil sem pred njimi iz Rusije. Dobro si zapomni, kaj ti bom rekel. Spustil te bom na svobodo, toda ubil te bom pri prvi priložnosti, če mi boš zopet padel v roke. Spustil te bom pa zato, da boš povedal svojini, kdo je Boris Neškin. Sovražim ga iz osebnih razlogov, ki se tebe ne tičejo. Jaz mu ne morem storiti ničesar, on je major gestapa. Vi pa, če ste ljudje, ubijte ga. Pojdi sedaj in varuj se mojih pesti. — Dušanu je tedaj postalo mnogo * stvari jasnih, vend ar se je sreča tudi tokrat nasmehnila Neškinu. Samo par ur je bil Dušan na svobodi in že ga je spoznal na ulici neki agent in ga odpeljal v taborišče na Banjici, kjer so ga ubili s kundaki in bikovkami. Neškin ni nikdar zvedel za ta čuden poizkus Gubarevega maščevanja, ker so Dušanova usta onemela še preden mu je uspelo obvestiti svoje tovariše o Neškinu. Nepolno leto po tem dogodku je prispel Neškin po zapovedi gestapa med partizane na osvobojeno ozemlje. Njegova srečna zvezda ga tudi tukaj ni zapustila. V prvem spopadu je bil težko ranjen in do konca vojne ni mogel več izvrševati' gestapovske naloge. Po porazu Nemčije se je vrnil v Beograd kot zaslužen, ugleden in zaupanja vreden borec. Vse do 30. oktobra 1949. leta. Nekega dne je inženirja Borisa Neškina, šefa velikega projektantskega biroja v Beogradu neprijetno presunila kratka novica v Politiki: — V zgradbi Okrožnega sodišča v Beogradu se bo 28. oktobra začela razprava proti vojnim zločincem, agentom Specialne policije Bečareviču, Vujkoviču in Gubarevu. — Gubarevu! Gubarevu! Gubarevu! Borisa Neškina je spreletela groza, vrstice v časopisu SO se pred njegovimi očmi zavrtele in črke so divje zaplesale smrtni ples. Pred tem dogodkom se Boris Neškin ni posebno vznemirjal. Živel je v prepričanju, da so že mnogo stvari pozabili in da se po tolikih letih mirnega življenja nima ničesar več bati. Zaupal je v svojo srečo, ki je bila v življenju vedno na njegovi strani. Strahovito se je pa prestrašil pred letom dni. Bil je na obisku pri nekem svojem prijatelju. Tam je bil slučajno prisoten tudi polkovnik Aleksa Kovačevič. - Prijatelj ju je predstavil. Boris ga je takoj spoznal, spomnil se je Sremske Mitroviče in na jetnika s številko 2015. Morda se je pojavila v tem trenutku tudi v spominu Alekse Kovačeviča nepozabna panorama robijaškega življenja v Sremski Mitroviči in morda je mladi polkovnik ž modro oznako državne varnostne službe izločil iz galerije sivih jetniškdih figur obsojenca s številko 3628. ekscentričnega slikarja, ki je pobegnil iz Avstrije pred nacističnimi grozotami in bil potem v Beogradu obsojen zaradi umora iz ljubosumnosti. Od tega dne je Boris Neškin živel v večnem strahu in napetem pričakovanju, kaj se bo zgodilo. Razmišljal je o tem, ali je Aleksa Kovačevič spoznal starega znanca iz zapora. Čeprav je bil Aleksa v oddelku političnih jetnikov, je prihajal v stik tudi z ostalimi obsojenci in tudi z njim. Boris je takrat imel dolgo čmo brado, bil je brez las in imel je drugačno ime. Toda inteligenten človek z dobrim spominom in ostrim očesom — in Aleksa Kovačevič je brez dvoma imel takšne lastnosti — se ni mogel prevariti: Boris Neškin in obsojenec številka 3628 sta ena in ista oseba. - Hodil je po ulicah in prestrašil se je vsakega neznanega obraza, ki ga je opazil dvakrat zaporedoma za svojim hrbtom in vsakega nejasnega pogleda, ki se mu je takoj dozdeval sumljiv. Kadar je bil doma in če se je oglasil zvonec na hodniku, je šel opotekajočih korakov kot da bi se približeval električnemu stolu k vratom, v večnem pričakovanju, da bo slišal besede: pojdite z nami! Včasih se mu pa vse skupaj zopet ni zdelo tako tragično. Aleksa Kovačevič je imel mnogo znancev v Sremski Mitroviči in Otto Rothmiiller ni bil njegov intimen prijatelj. Na sive jetniške obraze se hitro pozabi. Leta ki so minila, so spremenila tudi obraz Borisa Neškina. Vojni vihar je deformiral mnogo starih spominov in prinesel s seboj nove vtise s predstave. Ne, polkovnik ni mogel spoznati jetnika s številko 3628 v uglajenem inženirju Borisu Neškinu. Ko sta se predstavila, ni bilo videti na obrazu Alekse niti sence presenečenja. Nasprotno, bil je videti iskren, prisrčen in zadovoljen, da ie sklenil novo poznanstvo