113. številka. Ljubljana, v četrtek tf. maja. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan ivećer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 1» gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt, leta. — Za tnje dežele toliko već, kakor poštnina znaša. Za oznanil« plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ah večkrat tiska Dop\si naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravni Stvo je v (rospodskih ulicah št. 12. UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Boulanger. n. Kdo je le vedel pred malo leti dn x':"; p« Francoskem mož tega imena? Ob n^...",., •-.„?-vojni ni Boulanger zvršil nobenega imenitnegi dejanja, ni bil nikoli imenovan, le izza časov komune mu stari komunardi očitajo, da je tudi on tacaš v Parizu dal streljati na ljudstvo. Leta 1886. je bil nekaj časa vojni minister in tačas si je polagal prvi temelj svoji jsedanji popularnosti. S Čim, ni prav jasno, ker ni storil ničesar za armado, česar niso že pripravljali njegovi predniki. Vzbujal pa je tačas nevoljo Nemcev in ko je odstopil, zmatrali so to mnogi, kot ponižanje Francije pod mogočnim nemškim kancelarjem. Začeli so ga imeti mučenikom one ideje, katera plamti v jsrci vsaeega Francoza, ideje maščevanja (revanše) in priborenja zgubljenih provincij Al zašije in Lotaringije. In ko je novi vojni minister Boulangerja iz Pariza premestil v Cler-mont in pozneje iz disciplinarnih ozirov celo umirovi], razlegal se je krik po vsem Francoskem, da mogotci v Parizu iz zgolj strahu pred Bismarckom hote odstraniti jedinega moža, ki je sposoben Franciji oprati madež njenega sramotnega poraza. Boulanger torej reprezentuje idejo maščevanja in zato ni čuda, da je kar čez noč postal najpopularnejši mož na Francoskem. Nikdo ne vpraša, ali je Boulanger res vreden take popularnosti ali je po svojih duševnih lastnostih zmožen zvršiti, kar se od njega pričakuje? Pozdravljajo ga svojim mesijo, samo za to, ker hrepene po moži, ki bi spol-nil nadeje in goreče želje vsega francoskega naroda. Naj tudi trdi Boulanger v svojjh govorih, da on ne misli no ofenzivno vojno, naj pravi, da on želi razvoja Francoske le po mirnem potu, vsak išče za temi besedami drug pomen in vsak ve, da Boulanger hoče koncentrovati državne moči le v ta namen, da Nemčiji odtrga nepozabljivi Francozom deželi Alza-sijo in Lotaringijo. Še kot aktivni general, ko ni imel pravice izvoljenim biti v parlament, dobival je Boulanger po tajni agitaciji svojih privržencev pri volitvah do LISTEK. Zadnja soareja gospe Zviginceve. (Povest kriminalna.) (Konec.) Tudi ona to uvidi. Zdi je ji, da ji reudezvous ne bode v tako slast, v tak užitek, kakor se je nadejala. „Vi niste danes posebno dobre volje, gospod Spaskov. Nekako skrivnostui se mi zdite." „Oprostite milostna! Dovolite mi zagotovilo, da sem posebno rad tu. Greh bi bil, greh, ki bi si ga ne odpustil tako kmalu, ako bi v družbi Vaši ne bil srečen. Oe sem malo raztresen, uzrok je temu služba moja. Vsaj jo poznate. Zmerom kaj novega, prouzročujočega človeku skrbi in trud, veste li kaj o ovem senzacijnem zločinu, dogodivšem se pred dobrim poldrugim letom v „Levovu" blizu Peter-burga? Umor nesrečnega Sovjetova mi je v mislih." Počasi in rezno izgovarjal je besede, motreč neprestano gospo Zvigincevo. „Vidite, milostna, pravi, piše se mi iz Peter-burga, da biva v Odesi ova krasna dama, ki je bila zadnje dni pred umorom pri Stojanovu, katero zasledujemo že toliko časa zaman. Tu je ona." „Gospod, meni je slabo", reče ona vsa bleda, — „premalo sem spala — Manja !a — s tem čvr-čečem vzklikom zgrudi se brezzavestna na divan. 100.000 glasov. Ko pa je bil umirovljen, izvolil ga je departement du Norci s 170.000 glasovi svojim poslancem. Da se zahvali svojim volilcem, vzel je v roke popotni les, rekši usedel se je v železniški kupe in prepotoval je svoj volilni okraj, s sijajnim uspehom, tako morajo priznati celo njegovi nasprotniki. V Lillu, Dtinkircbenu, povsod kjer se se mudil, bil je pozdravljen in proslavljen, kakor zmagovalni imperator. In njegovi govori? Kdor je pričakoval kakšnega programa iz Boulangerjevih ust, močno se je varal. Ponavljajoč staro frazo, da je Francoski treba združiti svoje moči, napadal je Boulanger sedanji vladni sistem in sedanjo ustavo ter zahteval revizijo. Svoje tovariše v parlamentu je ožigosal, kakor trote, samopašnike, pustolovce, ki na druzega ne mislijo, kakor na svoj dobiček in se gneto v boji za ministerske sedeže. Kakšno ustavo da si on misli, tega ni povedal, le odbacival je od sebe sumničenje, da se hoče pospeti do diktature. No tudi tega mu nikdo ne verjame in baš zaradi tega, ker vidijo v njem prihodnjega diktatorja, množi se število privržencev njegovih, množi se iz vseh elementov, kateri žele izpreraernb ter od njih pričakujejo kaj boljšega, idealisti za domovino, drugi za sebe in tacih je največ. Boulanger pa ustreza lahko obojim, prvim z lepimi, donečimi frazami, katere so od nekdaj očarale lehko vnemljivi francoski narod, druge z obečanjem praktičnih pridobitev. Ako preraotrimo sedanji položaj Francoske, ne moremo se čuditi, da je narod čedalje nevoljnejši. Po nemško-francoski vojski se je čudovito naglo povspel do nove moči in veljave, sipal je miljarde iz svojega žepa, da je ves svet strmel o bogastvu blažene Francije. Narod je sanjaril in upal, da v malo letih si bode nazaj priboril zgubljeni provinciji. Zanašal se je, da pridobi zaveznikov, zlasti da ltusija pretrga svojo staro zvezo z Nemčijo. A te nade in sanje se niso uresničile. Preteklo je sedemnajst let republičnega vladanja, a zaželjenega sadu le ni bilo. Zato se je ohladilo naudušenje za republiko, ki je ravno tako, kakor Napoleonova vlada, rodila in pospešila demoralizacijo v vladajočih kro- Hišina pribiti. Prestrašena plane h gospe in jo položi po počivalu. „Dajte vode kolonske", pravi Spaskov, „in pokličite naglo ključarico, Če kogar hočete". Hitro odpne brezzavestni obleko in odvihne za vratom — res je — zadaj, sredi mej pleči, prav v začetku vratu sedi — troje majhnih črnkastib urojenih znamenj v podobi nepravilnega trikota. Namestnik policijskega vodje videl je dovolj. Vzame svoj klobuk, ogrne si plašč in naglo odide. Jedva se dama okrepča, je že Spaskov zopet tu, in sicer v družbi zdravnika službenega, pustivši v uhodni sobi dva agenta policijska. „V imenu zakona prosim Vas, gospa Zvigin-ceva, da greste z menoj. Zaprt voz čaka pred hišo. Če me vse moti, dobite popolno zadostenje", reče Spaskov. Motnimi očmi zre dama po navzočih — plane kvišku in upije zamolklim glasom: „v breznu leži — v breznu — zaboden je." »Zblaznela je" — pošepeta zdravnik Spaskovu. Zdravnik in jeden agentov peljeta se z nesrečno v bolnico. Komisija preiskovalna našla je mej stvarmi nesrečne precejšne svote v gotovini in mnogo dragocenostij.gKakor se je uvidilo iz zapisov in knjig, v tajnem predalu najdenih, uloženih je imela gospa Zvinginceva 300.000 frankov v neki francoski, a 12.000 funtov šterlingov v neki an- gin. Stoletnica, ki se bode obhajala v prihodnjem letu, našla bode narod hladen za republikanske institucije, hrepeneč, če ne po drugem, vsaj po iz-premembi. Francoski narod je podoben bolniku, ki se vleže sedaj na to, sedaj na ono stran, da bi si olajšal svoje pekoče bolečine. Za trenutek mu res od-ležejo ali jih vsaj ne čuti tako bridko, a kmalu se ponavljajo bolesti in bolnik se znova preobrača. Republika ni donušala pričakovanega sadu, poskušajmo kaj novega, diktaturo, cesarstvo, le kaj novega in kdor to obeča, mož je svojega časa. Boulanger pozna svoj narod, laska njegovim strastim in ne bi se čudili, ko bi necega dneva posnemal Napoleoni« III. ter s pomočjo udane mu vojske razpršil francoski parlament in apeloval po Napoleonovem vzgledu na splošno glasovanje. Vedne notranje prekucije pa store Francosko nezmožno za vsako stalno zvezo, s katero koli drugo državo in dokler se Francoska na svojih tleh stalno ne uredi, ne bode dobila zaveznikov, katerih si želi. Ali je Boulanger sposoben za tako delo, ali bode on zvršil francoski program, kdo zna. Iz državnega zbora. Na Dunaji, 15. maja. [Izv. dop.] —j—. Pričetkom današnje seje vsprejel se je brez debate zakon, s kojim so podaljša oprostitev od kolekovine in pristojbine pri arondiranih zemljiščih, isto tako zakon o pristojbinskih olajšavah pri konvertovanji železničnih prijoritet ter postava, tikajoča se deželnih obveznic goriških in ujih naložitve pri ustanovnih pupilarnih in sličnih glavnicah — potem se nadaljuje razprava o proračunu trgovinskega ministerstva. Debata je bila še dokaj zanimiva. Prvi dovornik, baron KUbeck spravil se je na veliko trgovinsko politiko ter je razvijal svoje nazore v jako dostojni, po vsem primerni lepi obliki. Govor njegov bil je plaidover za politiko trgovinskih pogodeb, nekako naudahm-n celo po doktrinah proste trgovine. Dunajski poslanec Kreuzig, po svojem mišljenji demokrat, po svojem stanu in obrtu krojač gleški banki. Papirjev zanimivih neso našli. Niti osobnih listov legitimacijskih ne, izvzemši pravilen pasport francoski in „vid" ruski. Daljša preiskava razjasnila je jako malo. Ona sama ni ozdravela več na duhu in kar se je moglo od nje zvedeti, bilo je le: V breznu leži, zaboden je. Pasport njen, poslan v Pariz, potrdila je tamošnja direkcija policijska sicer pravilnim, a vsekako kupljenim , ker o gospe Zvigincev ni se nikjer nič vedelo. Kdo je umoril nesrečnega Sovjetovu in koliko je pri tem kriva nesrečna ženska sama, neso zvedeli nikoli. Starejega slugo in strežajko. službeča pred umorom Sovjetova v graščini „Levov", pri-šedša po ukazu v Odeso, peljali so v blaznico, da ki ogledata gospo Zvigincevo. Rekla sta, da je pač podobna oni mladi dami, bivajoči tiste dni pri gra-ščaku. Zlasti je to trdila strežujka, ki je imela ovi čas ž njo več opraviti, ko sluga. Povedala je tudi, da ne more nikdar pozabiti nenavadno lepo formo-vanega obradka dame. Čudno je ganilo seveda vse to nekdanje goste gospe Zviginceve. Kdo njih bi si bil mislil, da bi bila ova najlepša soareja zadnja, kdo sanjal, da bode storil uprav novi gost, lepi gospod Spaskov, tak žalosten konec krasnim tem zabavam! Ć o r m o v. razpravljal je razna zlasti obrtna vprašanja in ko-nečno naavetoval neko resolucijo, s kojo se vlada pozivlje, obračati svojo pozornost na neugodno raz merje mej diurnisti in uradniki, zlasti pri privatnih železnicah. Za njim govori poslanec Exner obširen govor, mozajiku podoben, sestavljen iz premnogo-vrstne tvarine. Za Boga svetega, kaj vse spravil je gibčni rudečelični dvorni svetnik v svojo razpravo Rumunsko trgovinsko pogodbo in — Liechteusteinov zakon, trgovinsko bilanco naše države in — poštne dopisnice ter njih slabi papir, obrtno postavo in Dunajsko mestno železnico, hrepenenje po posebnem ministru za socijalno politiko in prepir mej klobučarji in slamnikarji, — vso to bogato vsebino in še mnogo več najdeš v njegovem govoru! Zlasti je skušal smešiti obrtno zakonodavstvo, navlašč za-menjajoč posledice kvarnega birokratstva z zdravimi načeli, iz kojih izvira obrtna novela z leta 1883. Veliki italijanski zgodovinar in državnik Nik. Mac-chiavelli postal je h kratu jako priljubljen citatni vir pri naših levičarjih, in zaporedoma hodijo zajemat svoje izreke iz njegove modrosti. Prilegajo se jim zlasti za elektui konec, — torej je tudi Exner svojo dolgotrajno ekspektoracijo sklenil s citatom slavnega Florentinca. Toda, dejali smo, da je bila današnja seja v obče zanimiva; mej njene znamenitosti pa nikakor ne prištevamo govorčeka, kojega je Tržaški naš Burgstaller govoril, rectius od besede do besede prečital. Namen sam, potezati se za prospeh Tržaškega pristanišča in Tržaške trgovine je vse hvale vreden, le škoda, da zmožnejšega tolmača dobil ni, nego je Tržaškim Slovencem,, dobro znani „banski lord" ! Burgstaller tedaj pač ni interesantna prikazen na parlamentarnem odru, tembolj zanimiv bil Vam je danes poročevalec budgetnega odseka, vodja dalmatinskih Slovanov, Klaič. Glejte ga tam zgoraj na poročevalčevem mestu! Pravi tipus je jugoslovanskega junaka, visok in vitek, a žilav in široko-pleč; polt njegova je zarujavela, črna brada gosta dasi kratka, oko ognjevito, žareče, gibanje njegovo navzlic 58 letom, katera teže njegove rame, vender še mladostno živahno. Nemščina mu dela težavo, čestokrat se skrega s slovnico in slovarjem, a kar pove, označeno je s pečatom pristnega talenta, kateri v svojih pojavih tem bolj zanima in zabava, čim večje zapreke stavlja težavna oblika v nevajenem jeziku. Nesmo še čuli Klana tako srečno govoriti ter s takim uspehom kakor danes, dasi je bil govor njegov čisto improvizovan. Pobijati je skušal predgovornika K U b e c k a in E x n e r j a. Prvega prijemal je bolj z rokavicami, drugega vzel si je pa krepko mej prste, in splošna veselost, koja je zavladala na mnogih mestih njegovega govora, bila je vidni dokaz, da se z gosp. dvornim svetnikom ne postopa preveč rahlo in obzirno. Proti koncu svoje razprave osredotočil je govornik vso svojo silo v zelć uspešno „parado" nasproti Exnerjevemu »prostovoljnemu posojilu" pri Maccbiavellu. Dotični pasus bil je tako sočuat, da je desnica prav živahnim ploskanjem in odobravanjem pritrjevala svojemu poročevalcu. Po Kl a i će vi konečoi besedi glasuje se o „centrali" trgovinskega ministerstva ter vsprejmejo se vladne številke. Večja razprava unela se je pri točki „Obrtni nadzorniki" ; udeleže se je govorniki Friedr. Suess, kojemu te baze uradniki navzlic vsem svojim priznanim zaslugam vender neso prav po godu, — o razlogih pri tem gosp. tovarnarji ne treba povpraševati —, dalje tirolski liberalec dr. Angerer in Pernerstorfer, kateri je S u essu nekoliko „ljubeznjivosti" pravil. Autisemit Ursin, dobrohoteu starček pohlevnega obličja, po svoji vuanjosti bolj spominjajoč na kakega češkega soduijskega slugo nego na pristaša Scbonerer-jevih „rudečkarjev", govoril je svoj „deviški govor" tudi pri tem naslovu — ali tožaril in jadi koval je zgolj nad krošnjarstvom, obrtnih nadzornikov niti omenil ni. Izmej desničarjev oglašen je bil v tej debati jedini Maks Ha je k, Čeh, kateri je priporočal, naj se pri vseh prodajalnicah strogo varuje nedeljski mir, in sicer tako , da se ne sme kasneje pričeti nego ob 12. uri opoludne. Naslov „Obrtni nadzorniki" je vsprejet, sedaj dvigne se izmej levičarjev poslanec dr. Mag g , zahtevajoč imenom svoje stranke, da se debata otvori o včerajšnjem Prazakovem odgovoru na interpelacijo radi slovenskih uknjižeb. Znamenja dovolj, kako bridko jih je presunila ministrova beseda! Toda predlog se odkloni z veliko večino in s tem je današnja seja končana.' Govor državnega poslanca gospoda Karola Kluna v 2'23. državnozborskej aeji dne 1. maja 1888. (Dalje.) Ker pa se stalno zatira slovenščina, torej pomislite, kako težko se dobi dovoljenje od nemško-liberaluega krajnega šolskega sveta. In ta terorizem! Le jeden vzgled! V nekem kraji, kjer je prebivalstvo največ slovensko in se krščanski nauk slovenski poučuje, bili so delavci poklicani k tovarniškemu vodji, ki je vprašal, v katerem jeziku naj so poučujejo otroci v krščanskem nauku. Odgovorili so naravno : „Kakor molimo doma." „Potem" — pravi vodja — „pojdite k župniku uli kapelanu, ki naj redita vas." (Poslanec grof Lažansk^: To je libe ralizem !) Zaradi tega so delavci v strahu oskrbniku rekli, naj Btori, kar hoče, in zato se jo moral ka-tehet učiti nemški krščanski nauk. Slovenski otroci se torej ne morejo učiti krščanskega nauka v materinščini, za nemške otroke pa že skrbi deželni šolski svet, da se jim ne jemlje ta dobrota. Koroški deželni šolski svet je zvedel, da se v nekaterih Šolah, kjer je poleg velike večine otrok slovenskih tudi nekaj nemških, krščanski nauk po učuje v slovenščini. Hitro se je pritožil pri duhovniški oblasti, da nemški otroci ne razumijo slovenskega pouka, zato ima škodo versko-nravna vzgoja, ker se gotovo ne strinja z nameni knezoškofijskega ordi nar jata. To je vse lepo in prav, zakaj pa se deželni šolski svet ne drži tega pravega načela tudi nasproti sloveuskemu prebivalstvu ? (Poslanec Salašek: Infe-rijorno pleme!) Zakaj ni dosleden, zakaj v jeduem in istem slučaji meri z dvojno mero in prezira vso pravičnost ? Tako se je neki okrajni šolski svet pritožil, da se učenci ne uče krščanskega nauka v nemščini, akoravno je v šoli poleg množice otrok slovenskih tudi osem nemških; zato je prosil, naj se nemški otroci v vseh razredih uče krščanskega nauka v nemščini. Duhovniška oblast je stvar hitro preiskala in se prepričala, da se je to doslej že godilo, in da je neopravičena pritožba okrajnega šolskega sveta. Ob jednem pa je okrajni šolski svdt pozabil pravičnosti nasproti sloveuskemu prebivalstvu, ker je na-svetoval, naj se otroci v tretjem in Četrtem razredu uče krščanski nauk samo nemški, akoravno je večina učencev slovenska. Torej slovenski otroci naj se žrtvujejo osmerim nemškim! (Poslanec Salašek: Popolnoma Dumreicher!) Kolik krik bil bi v Izraelu, ko bi slovenska šolska oblast stavila tak nasvet z nasprotnim namenom? Pa ne le v tem slučaji, temveč Bploh nič ne velja slovensko prebivalstvo pri šolskih oblastvih na Koroškem, kakor bi bilo prosto ko ptič, ter ga preganja do obupnosti vsak, kdor ima čas in veselje. („Obott-klici na levici. — Poslanec Ghon Do obupnosti preganja, to je vender pretirano! — Poslanec dr, Herold: Zakaj jim usiljujete nemščino ? To je sramota za poštene ljudi! — Tako je! na desnici.) Dokazal bom. Šolske oblasti zavračajo z vsemi izgovori prošnje in korake, da se uvede tak pouk, ki ga umejo otroci in jim koristi, in le pomislite, ali na bi človek nad tem obupal V Izgovarjajo se, da se ne more upeljati slovenščina, ker so v navadi le nemške knjige Ali se ne morejo dobiti bIo-venske? Zopet drugje trdijo, šola je že 60 let nemška, torej je ni treba posloveniti. (Smeh na desnici. — Klici na levici: Saj je tako prav!) Kakor da bi se ne smela popraviti napaka, in da bi ne umnost postala modrost, krivica pravica, nepostav nost postavnost, ako ostane tako dolgo. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje tležele. V Ljubljani 17. maja. Odsek zbornice |»o«lan**ev, kateri pretresu je vladno predlogo, da se izjemno stanje za anarhistične zločine podaljša še za tri leta, je pred včeraj imel sejo. Levičarji in Mladočeh Gregr so temu oporekali. PraŽak je razkladal, da anarhisti še vedno rujejo in treba torej izjemnih zakonov. Od Dunajskega policijskega ravnateljstva dobil je on mnogo podatkov, katerih pa objaviti ne more. Ker so pa levičarji le silili, je dvorni svetnik Kral na ministrovo povelje res nekatere podatke razložil, a poprej so se vsi odsekovi člani zavezali, da bodo molčali o tem, kar jim bode povedal. Levica ni bila zadovoljna s tem, kar je navel Kral, ker je le nekatere bolj splošne stvari pojasnjeval, a ni navel posamičnih slučajev, in zahteva, da se k prihodnji seji povabi policijski predsednik, da bode naštel posamične slučaje. Večina odsekova se je pa izrekla proti željam levičarjev. Posvetovanje bode nadaljeval odsek v pri hod njej seji. Krnski mestni zastop odklonil je jednoglasno pritožbo Cehov proti Bklepu, da se iz mestne blagajnice poplačajo stroški za občni zbor nemškega Schulvereina. Drugačne rešitve tudi nesmo pričakovali. 1'ii a sij«' države. Jedva je uastopilo novo sihskn ministerstvo, že se govori da se je Kristič spri s svojimi tovariši. Vsi ministri ne odobravajo njegovega strogega postopanja. Če je to res, ne vemo. Morda že kralj ruje proti Krističu, da bi se ga znebil ter poklical na krmilo njemu toliko priljubljenega Garašanina. Takoj, ko je Kristič nastopil vladanje, se je jelo govoriti, da bode njegovo ministerstvo le začasno, potem pa naredi prostor Garašaninu. Knez l»olgiir*lti je v Ruščuku vsprejel deputacijo društva „Bolgarija za Bolgare" in njenim Članom podelil rede. Nagovarjal je je, da bi se še tm! •* nravično stvar (?), kakor so se že. Taka druofva 8u njegova glavna podpora v Bolgariji, zato jih pa mora odlikovati. itusija še vedno išče denarja na posodo, pa ga ne more dobiti z ugodnimi pogoji. Bila se je začela zopet pogajati z nekim francosko-belgijsko-holandskim konsorcijem. Dotični konsorcij je bil že poslal v Peterburg ravnatelja neke Pariške banke, da bi se pogajal. Ko je pa ravnatelj stavil pogoj, da mora zastaviti Rusija nekatere železnice, je ruski finančni minister pretrgal pogajanja. Tak pogoj je pa bil tudi preveč sramotilen za Rusijo, da bi ga vsprejeti mogla. Ruske finance še tudi neso tako slabe, da bi si ne mogla drugače pomagati, nego da zastavlja železnice, liki Turčija. Ituslii listi hudo napadajo Anglijo, ki se je bolj približala tripelalijanci. Prete jej, da jej bode Rusija poplačala v Srednjej Aziji in ob Ornem morji. Angleški listi pa vedo povedati, da Rusi rujejo v Afganistanu, da bi napravili kak ustanek in tako dobili povod, da zasedejo Herat. Nemški kancelar je tudi ostavil prestolnico in odpotoval v Varzin, da se odpočije od državnih poslov. Iz tega sklepajo listi, da v kratkem ni pričakovati nobene važne politične akcije. Zlasti bolgarskega vprašanja sedaj ne misli sprožiti nobena velevlast. Augle&lca vlada bode po Binkoštih predložila parlamentu predlogo, katere namen bode, /boljšati vojsko iu pomorstvo. Več politikov zahteva, da bi se po več let po 26 milijonov funtov sterlingov, ki so odločeni za poplačevanje državnega dolga, porabilo za zboljšanje vojske. Plačevanje državnega dolga bi se pa za toliko let ustavilo. Dopisi. I/. JLogutca 15. maja. [Izv. d op. j Odkar se je ustanovil odbor za napravo in ureditev ofici-jalne slavuosti v proslavljenje štiridesetletnice vladanja presvetlega cesarja, pripravlja se vsak kraj v Logaškem okraji ta preimenitni jubilej kolikor moč sijajno praznovati in postaviti trajne spomenike tej slavnostni dobi. Tudi Dolenje - Logaški šolski kraj hoče postaviti trajne spominke tej slavnostni dobi. Tudi Dolenje Logaški Šolski kraj hoče postaviti kraju kaj primeren spominek. Kakor že znano, ima šolska občina Dolenje Logaška lep šolski vrt, v katerem bode v jeseni t. 1. drevesnica dospela do zvršetka in se pričelo redno razdajati vsako leto do 400 dreves lepih, pravilno vzgojenih, visokodebelnih in našega podnebja vajenih. Krajni šolski svet je v svoji seji dne 3. maja t. 1. jednoglasno sklenil v trajni spomin jubileja Štiridesetletnega vladanja našega cesarja vsa drevesa iz šolskega vrta Do 1 enj e - LogaŠ ke ga , katera so se v letu 1 885., 1 886., 1887. in 1 888. požlahtnila in katerih je do 1500, tekom let 18 8 8,, 1 889, 1890 in 1891 zasaditi ob večjih javuih ceBtah in potih šolskega okoliša Dolenje-Logaškega. Pravilno zasaditev in umno oskrbovanje prva leta, od česar je zelo odvisna daljna rast, zvrši krajni šolski svet po pametnih in tega dela veščih delavcih. Ker se posestnikom ob teh cestah ležečih zemljišč dajo lepa, našega podnebja vajena drevesa brezplačno, taista pravilno zasade in prva leta umno oskrbujejo zastonj, ter se lastnina potem teh posestnikov, so ti kaj veseli tega sklepa. To pa niso le besede, obljube oziroma sklep na papirji, to se bode tudi v resnici pričenši v jeseni t. 1. zgodilo. Na ta način bodo zasajena tekom štirih let vsa večja javna pota celega Šolskega okoliša Dolenje-Logaškega, in ti drevoredi bodo čez □ekaj let, donašajoči sad, gotovo vzbujali veselje do prekoristnega sadjarstva in trajno pričali o novem trenutku oziroma o onej slavnosti, vsled katere so so bili nasajeni. Da pa se za drevesnico, zelenjadorejo i. d. pridobi več zemljišča v šolskem vrtu, pričel se je po predloženem načrtu kultivirati oni del, ki je do sedaj stal neobdelan, zavožen z gruščem in drugo tako tvarino. Do slavnostnega dneva bode 2900 »i2 veliki šolski vrt popolnoma urejen in obdelan. Oticijalne elavnosti dne 22. julija t. 1. udeleži se šolska občina Dolenje-Logaška posebno s tem, da ravno oni dan usadi prvi, začetni, v ta namen, že sedaj pripravljeni drevesi drevored* ob okrajni cesti Dolenji Logatec-Rovte vpričo, oziroma pomočjo šolske mladine in pri tej priliki pouči taisto v primernem govoru o tem velikem prazniku. S Krlikega 15. maja. [Izv. dop.] Dočim smo druga leta imeli že 1. raajuika pomladno pevsko-godbeno veselico, se je letos za nekaj dnij zakasnila. — Odbor „Bralnega društva" se sicer trudi vsestransko zadovoljiti razne elemente, ki se zbirajo v društveni sobi. Vender bi bilo želeti, da bi se pri odbiranji muzikaličnih točk malo bolje oziralo na slovanske skladbe, nego do zdaj. Ako pregledaš zadnji uspored, najdeš razun dveh pesni („Franko-panke" in „Svojim k svojim") vse ostale točke nemških skladateljev. Sosedni Hrvatje, Cehi, Poljaki in drugi Slovani imajo obilo krasnih skladb in tudi dosti narodnih oper in operet na razpolaganje ; na to naj se v bodočnosti jemlje ozir, kar bode iz-vestno pravega rodoljuba veselilo ter društvenemu odboru — oziroma godcem in pevcem delalo čast. Dalje nam je omeniti mlačnosti domačiuov — Krčanov do lepega petja in godbe. Ako bi ne bili prišli tujci iz sosednih krajev, bi bila dvorana skoro prazna. Ne vemo uzrokov, čemu se domačini tako ogibljejo „Bralnega društva" ? Morebiti zato, ker je v narodnih rokah ? Videti je, da tem ugajajo v veči meri kaki škripači, kakor pa lepo ubrana godba; vsaj to opažamo leto za letom na dan najvećega „Krškega praznika" — na „bohtavo nedeljo (oktavno prva nedelja po sv. Rešnjem telesu). Takrat namreč gre vse, kar leze in hodi na Gregoričov vrt poslušat krasne umotvore (ka-li?) v Krško poklicanih mav-žarjev. Tudi napitnic se ne manjka — največ se ve v blaženi nemščini. O precartana nemščina, kako si še vedno pri srci nekaterim piirgarjem akoravno te lomijo, da se Bogu smili!..... O koncertu z dne 13. t. m. kot nepevec in negodec ne morem veliko povedati. Le tako naj napišem, kakor se je izrazil znanec moj iz ? — Njegovo mnenje je, da pevci in godci še vedno dobro delajo; a napredujejo pa prav malo ali skoro čisto nič. Pesmi se ponavljajo vedno stare — in še te se pojo slabše, kakor nekdaj. Krivda temu je, ker se premalo vadijo. Tudi godci neso veliko napredovali — menda za to, ker se nekateri kaj radi odtegujejo vajam in rajši čepe doma. Vrlo bo je odlikovala društvenega predsednika soproga, gospa K—kova v pesmi „Serenada", spremljala sta jo g. K—n na goslih in gospica V—jeva na glasovirji. Vender jo pa moramo pokarati, ker je drugo pesen pela v nemščini. To ne sme biti nič več, kajti društvo je narodno in odbor naj skrbi, da se kaj jednacega ne pripeti nikdar več. — Tudi trije Brežčani g. Š—c in gospici Jamuik in Schmied so nas prvikrat razveselili, igrali so namreč „Spomin na Pešto" iu Lepe Avstrijanke", trio-concertante za 3 citre. Čast in hvala jim! Ravno tako moramo pohvalno omeniti vse pevce iu godce s tem dostav-kom, da bi se v pr.hodnje bolje vadili in marljivejše urili! „Dixi et salvavi animam meam"! Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani dne 15. maja. (Konec.) Odbornik dr. Tavčar se ne strinja s tem predlogom v celoti. „Znamenje" na sedanjem mestu res ne more ostati, uikakor pa se ne sme postaviti v „Znamenjske ulice", kjer bi se nepriličnosti v nravnem oziru le še pomnožile. Da se sedanje „znamenje" mora na vsak način odstraniti, jo gotovo, a mesto nema nobene obveze, da bi moralo na svoje troške postaviti novo znamenje in je potem vzdrž e-vati. Ako prebivalci Šentpeterskega predmestja res žele novega znamenja, naj povedo, koliko bodejo plačali v ta namen. Poročevalec torej predlaga: 1. Sedanje „Znamenje" odstraui se na vsak način. 2. Glede prostora pa se Btvar vrne odseku, da išče boljšega prostora. 3. Odsek naj se obrne do sta- novalcev v Kravji dolini, koliko bi za znamenje do-prinašali. Proti „Znamenju" v Znamenjskib ulicah govorita še dr. vitez Bleivveis in O. Dolenec, za znamenje pa poročevalec Ravnikar. Pri glasovanji obvelja predlog Tavčarjev. D načrtu in troškovnem preračunu za novo deško mestno šolo poroča obširno župan Gras-selli. Nova deška ljudska šola stala bode na nekdanjem Živinskem trgu. Fronta z uhodom iz Poljskih ulic bode 28 35 m, stranska fronta v Pristav skih ulicah 371 m dolga. Poslopje bode imelo tri etaže, pod traktom v Pristavskih ulicah tudi kleti. V novi šoli bode 7 učnih sob, vsaka za 80 učencev, 3 sobe, vsaka za 70 učeucev. Vsaka soba ima svojo garderobo in je sploh vse jako ugodno in praktično osnovano. Šola bode krita s škrli ZaliloŠkimi. Telovadnica z ravno, z lesnim cementom tlakovano streho bode posebej, kar je sedaj sploh navada. Načrte in troškovni proračun izdelal je mestni inžener Hanuš. Mestni šolski svet je načrte in proračun pregledal in je priporoča mestnemu zboru. Poročevalec predlaga: Občinski svet pritrdi sklepoma mestnega šolskega sveta, po katerih se ima nova ljudska šola po načrtih Hanuševih graditi na „Živin-skem trgu. — Ofertna obravnava za zidarska, kamnoseška, tesarska, krovska in kleparska dela razpiše se takoj. Vsako delo ima se oddati zase. Ponudbe naj bodo na podlagi jednotnih cen. — Druge proračune, razen gori omenjenih del izdelati je pravočasno do jeseni. Ko je še odbornik dr. vitez Bleivveis, vprašal, kolik zračni kvantum se je pri novi šoli jemal v poštev, kam se bodo odvajale fekalij e, kam voda in je prisotni inžener Hanuš pojasnil, da je za vsa-cega učenca odmerjen jeden □«» prostora (v Nemčiji samo 0'75), da se bode napravila pnevmatična jama, voda pa odvajala po kanalu v Kravjo dolino, vsprejeli so vsi navedeni predlogi z dostavkom odbornika Ravnikarja, da se troški za novo šolo pokrijejo iz posojilnega zaklada. Šesta točka bil je župana Grassel lija samostalni predlog, da je državnega zbora zbornicama poslati prošnjo za znižanje domarine (hišnega davka) v Ljubljani. Hišni davek je navišji davek, iznaša 263/3 °/0, s prikladami skoro 4G°/0. Ker tudi druge mestne občine pošiljajo pritožbe in prošnje v tem zmislu, bi kazalo, da se jim tudi Ljubljana pridruži, ker bi res bilo potrebno, da se hiše nekoliko raz bremene. Predlog obvelja jednoglasno. O določitvi pristojbin za vsprejem v občinsko zvezo in za podelitev meščanstva v zmislu §§. 3 in 4 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana poroča mag. svetnik V o n č i n a ter predlaga, da se pristojbina za vsprejem v mestno zvezo, ki je doslej iznašala 20 gld., po sklepu magistratovera za jedno leto zviša na 100 gld. Odborniku I. H r i b a r j u zdi se ta znesek previsok, ker ni v nobeni pravi razmeri z obvezami mesta, ker je skok od 20 na 100 gld. prevelik. Predlaga torej, naj se pristojbina zviša samo na 50 gld. Ko so za zvišanje govorili še odborniki NiČ-man, dr. vitez Bleivveis in Ravnikar, obvelja predlog magistratov in pristojbina za vsprejem v mestno zvezo bode vsaj za jedno leto iznašala 100 gld. Za podelitev meščanstva določi se po kratki debati pristojbina s 150 gld. (doslej 75 gld.). Potem bila je tajna seja, v kateri se je več prosilcev vsprejelo v mestno zvezo (13 bilo odklonjenih) in se je podelilo meščanstvo nekaterim gospodom, katerih imena smo Že včeraj objavili. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je pogorel-cem v Podovi pri Mariboru 1000 gld. — (Zaslužena kazen.) Včeraj je bil obsojen mesar A. T. na pet dnij zapora s postom in trdim ležiščem, ker je na Šentpe-terski mitnici podmitil paznika F. z jednim goldinarjem, da ga je s tremi zaklanimi prašiči pustil v mesto, ne da bi bil užP.nino plačal. Ta kazen bodi v svarilo vsem onim, ki paznike nadlegujejo in je nagovarjajo, da bi jim pomagali pri umazanem tihotapstvu. — (Novi bankovci po goldinarji) začeli se bodo izdavati v drugi polovici tega leta, najbrže že julija meseca. Novi bankovci bodo manjši od sedanjih, katerih se je iz jedne pole izrezalo po 12, dočim se bode izrezalo iz jedne pole po 15 novih. — (Iz Št. Petra na Krasu) se nam piše: Kakor požarne brambe, isto tako, ali pa še bolj potrebovali bi zdravnika. Št. Peter je središče vsemu okraju, a nema nobenega zdravnika. Kadar kdo zboli, treba je leteti v Postoj ino po pomoč. A kaj še pri nas, drugod je še huje. Z Oatrožnega Brda imajo (J ur daleč do zdravnika in lahko se zgodi, da bolnik umrje, predno pribiti zdravnik. Skrajni čas je torej, da se v tem oziru kaj zgodi. Govorilo se je že dovolj, čas bi bil, da bi se naši gospodje resno pobrinilij, da dobimo čim prej tem bolje zdravnika — (Iz Šent Vfda pri Zatičini) se nam piše o tatvini pri sv. Roku, da je tat odnesel miz-nico, v kateri je bilo do 500 gld. gotovine, denarnih pisem in drugih stvarij v vrednosti do 900 gld. Vse drugo pa je, ker v naglici denarnih pisem menda zapszil ni, kakih 10 korakov od pošte vrgel na stran, tako da je le miznico b 500 gld. odnesel. Nepoznani tat, katerega žandarmerija išče, je priliko le predobro porabil. Hišno osobje bilo je zaradi semnja zelo utrujeno in je trdno spalo. Ker sta soba za goste in poštna pisarna druga pri drugi, je tat lahko opazoval, kako se denar pridno nosi v v miznico, katero je potem pograbil. — (C. kr. trgovsko ministerstvo) naznanilo je z ukazom od 4. maja t. 1., štev. 16.959 trgovski in obrtniški zbornici, da je ces. kralj, finančno ministerstvo po dogovoru s trgovskim mi-nisterstvom izdalo nastopno poučilo finančnim deželnim oblastvom, odnosno carinskim uradom, kako postopati z nazaj poslanimi praznimi rabljenimi vrečami : Za prazne, iz inozemstva nazaj poslane, rabljene, zaznamovane vreče, katere so se porabile za izvoz drugih proizvodov, a ne onih, kateri so navedeni v ministerski naredbi z dne 21. maja 1H87, drž. zak. 59, II. štev. 5. ter v ministerski naredbi z dne 10. avgusta 1887. drž. zak. 101, veljati ima določilo opomnje k besedi „oklepi in shrambe" abecednega imenika blaga. Take vreče morajo torej carinski uradi, ki veljajo za glavne carinsko urade, tedaj prosto carine prejemati, ako jih je zmatrati kot nazaj poslane zavoje od tuzemskih izvoznih po-šiljatev. — (Kirgiškakekerička) prikazala seje tudi na Notranjskem. Dne 14. t. m. videl je Fran Puc, sodnijski služnik, blizu Martinjaka pri Cerknici dve teh redkih ptic. — (Vabila k izletu v Metliko,) katerega priredi na binkoštno nedeljo dne 20. maja „Dolenjsko pevsko društvo" v zvezi z Dolenjskim „Sokolom" v Rudolfovem. Izlet se vrši tako: Ob 4. uri zjutraj odhod iz Rudolf o-vega. Ob 9. uri vsprejem hrvatskih gostov v Metliki. Ob 10. uri udeležitev sv. maše. Opoludne vkupen obed. Popoludne 3. uri veselica v mestnem logu : Pevski koncert »Dolenjskega pevskega društva" iz Rudolfovega in pevskega društva „Zora" iz Karlovca. Telovadba „Dolenjskega Sokola: a) proste vaje, b) skakanje v višavo, c) telovadba na drogu. Godba in ples. Izlet se vrši tudi ob samo nekoliko ugodnem vremenu. K obilni udeležbi vabi Odbor „Dol. povslcega društva" in „Dol. Sokola". Telegrami „Slcvenskemu Narodu": Budimpešta 16. maja. Cesarjevič Rudolf ogledoval danes tukajšnjo pehoto m potem obedoval v častniški menaži. Cesarjevič ostane štiri dni tukaj. Dunaj 16. maja. Kraljica Natalija odpeljala se je danes popoludne v Wiesbaden. Na kolodvoru pozdravljali so jo srbski dijaki s klici: „Živela kraljica!", dočim so došlemu kralju Milanu srpo gledali v obraz, ne da bi klobuke sneli. Varšava 16. maja. („Pol. Correspon-denz.w) Železnične proge Varšava-Granica in Ivangorod-Dabrova dobile so od vojaške uprave določno naročilo, da se imajo v. gotovem, na kratko odmerjenem času preskrbeti s premogom. Prva imenovanih železnic ima si preskrbeti 600.000, druga 400.000 stotov premoga. Obe železnici naročili sta si premoga po zvišani ceni, da bodeta o določenem roku preskrbljeni. Berolin 16, maja. Cesar delal danes dopoludne z generalom Winterfeldom, popoludne pa se je za jedno uro peljal na sprehod. „LJUBLJANSKI ZVON" i i (881—118) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tržne cene v EJ ubijani dne IG. maja t. 1 |L kr. |rl. kr. Pšenica, bktl. • 6 L 8 Spuh povojen, kgr. . — »it; Rež, „ . 4 .'■_> Surovo maslo, n I— Ječmen, „ . . . 3 bO Jajce, jedno : . , . j — Oves, B . . . a M Mleko, liter .... 8 Ajda, „ . . i 2 J Goveje meso, kgr. - 56 Prouo, „ . 1 4 28 Telečje „ „ — is Koruza, „ Krompir, „ . . . 5 .">_' .Svinjsko „ „ — 58 . 1 90 Koštrunovo „ „ — 38 Leća, „ . . . ia — Pišanec...... — 45 Grah, „ . . . 18 Golob...... — •20 Fižol, , . . . 11 mm Seno, 100 kilo . . . 2 32 Maslo, kgr. . 1 - Shuna, „ , . . . 11 Mast, j. • 70 Drva trda, 4 □metr. 7 — Špeh frišen „ _ 58 n mehka, 4 , 1 15 Meteorologično poročilo. 1 Dan Čas opazovanja , StanJf Tem-barometra i I „ „m I peratura v mm. r Ve-trovi Ne ho Mo-krina v mm. m 'iS* a to 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 735-8 mm. 20 0° C 735- 3 mm. 232°C 736- 5 mm. 15 5° C si. zah. z. jz. z. j z. jaa. jaa. jas. iWX) mm. Srednja temperatura 19-3", za 50° nad normalom. IDmiajska borza dne 17 maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — 78-40 — gld. 80-30 — ' 109-40 — u 9305 - „ 872— - , 277 80 — , 126-90 — „ Papirna renta.....gld. Srebrna renta ..... „ Zlatfi renta...... „ 6° n marčna renta .... „ Akcije narodne banke. . „ Kreditne akcije..... „ London........ „ Srebro........ „ —■— Napol......... „ 10*05 C. kr. cekini..... „ 5-95 Nemške marke..... „ 62 17* 4°/, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 . danes 78-65 8040 109-50 93-25 87 P— 278-— 126-80 10-O4 V, 5-95 62-15 131 gld. 167 „ Ogerska zlata renta 4°/0...... 96 ©gerska papirna renta 5°/, . - - . ^5 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 118 Zemlj. obe. avstr. 4'/2°/n zlati zast. listi . 127 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 Kreditne srečke.....: o gld. 178 Radolfove srečke..... !0 ., 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 103 Tramm\vay-društ. velj. 170 gld. a v. . 222 Poslano. 50 75 60 40 30 f 0 70 kr. (10-18) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije tužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas Izkušan llek proti trajnom kašlju pluoevlne I feludca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, IIIXKK NATTONIJA •* Karlovi vari i Widn. Xvi*jLiij«jWi j firnež iz lanenega olja > 3 prodaja po cera.1 - j ADOLF HAUPTMANN, 1 IJ ubijana, (345—3) j tovarna oljnatih barv, flrnežev iu lakov. ] [Rogaška kislina! j vedno sveže napolnjena, — na C debelo in drobno, ) dobi se po nizki ceni (303—4) ) v Krakovem št. 27. J Cvet zoper trganje i po kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (339—2) n„|;AMrt I#SaIS li-fii l#r»+ <9fli«ot#iln rjiter radenske kislo vode ima v sebi 006 gr. dva-UCJIjenO-KISIl litij IVUl ŽUrdVIIU. kratno ogljono-kislega litija, to jo množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščeke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzeto kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enacih i-azraerah tudi drugi zdravniki. Cenike razjtošiljci zastonj Vn franko kopališče radenske slatine na Štajerskem. v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".