KATOLJSK CEKKVEN LIST.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za četert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarnici sprejeinana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica 'lan popre)
XL.
V Ljubljani, 11. listopada 1887.
List 45.
Sveta Družina.
Poljski spisal J. 6. Z a 1 e s k i. Prosto poslovenil J. Bile.
(Dalje.)
In Jožef in Marija pevata, Verste se, psalme, potovaje; — Nazaj hitita urno v sveto mesto. Posamni zoaj in zdajci v večih družbah Srečujejo jih romarji domu grede, In vračajo se tudi v Nazaret, Ker vedno zopet na uh6 doni: „Pozdravljen Jožef, zdrava, o Marija!"
Pot dolga je. A duša se v molitvi Ne vtrudu, ne na potovanju dolgem, Enako golobici; kar v spominu Imela psalmov sta zakonska sveta, Izpela sta že vse, ko počivala, Spominjala sta svetega se Sina.
In dalje vmiče versta se za versto, Že sta v predmestju, že skoz vrata gresta, Iz ulic hrup in vrišč se sliši že. A Jožef misli, kaj mu je začeti, „Zdaj le naravnost k hiši Caharija! Kaj ne, Marija? Tamkaj ko na svojem Sva domu. Dete skor bo najdeno, Potem nazaj, prej ko zaprejo vrata."
Osliček truden in zasopen ves, In komaj tavajoč, naravnost vbere Do hleva pot, kjer bode se okrepil. A Jožef spomni se živalice, In ovsa v jasli in sena v lestve Napolni, sej po delu doveršenem Živalici je tudi streči treba
Marija nizke duri je odperla, Pozdravila: „Naj mir tej hiši bo! In moji Bogudragi bodi miri® ..Hosana!" Tihi sliši se odzrav. Elizabeta zdaj iz izbe stopi, Sorodnica pobožna, pridna gospodinja, Dasi že starost ji život vklonila;
Pustivša delo, joka se veselja. Ker dobro ve, kedo je zdaj nje gost. Zato poljubi le ji oblačila rob, Kot služkinja ji ne poljubi lica. Marija ginjena objame jo. Zdaj pride tudi Jožef; vživajo Veselje naj redkejše zemeljsko. Sladkost, pobožne ki v ljubezni druži.
Oj mir, oj mir nad hišo to kraljuje. Kako Marija sluša. ko šepeče Elizabeta ji o Sinu Zopet Veselo, jasno materno oko je. „Tedaj je v tempeljnu?" „Fantiča vleče
V	resnici zmiraj v družbo pismoukov."
In dalje govori Elizabeta: „Pri meni pusto je; soprog moj stari Od včeraj biva v Jerihu, in Janez, Zastonj je trud! On ptujec je na domu; Kod hodi zdaj — kdo ve, kdo nam pove?
V	puščavah preživi mladosti dneve
V	molitvi, v postu. O predragi moji! Hudobo grešnih glas njegov kaznuje,
Pa sej je šel Njegov, materi pride.
Oo pride. — rešenik sveta. Mesija,
Doznali smo z neba prihod Njegov,
Ta glas okrepčal nas je kot kadilo.
On pride — On ježe — on jemednami.
(Marija z duhom zbranim jo posluša.)
Da Jezus. Jezus Vaš, Gospod je moj!
Že farizejev duše okamnele
Ponižno se h kesanju vklanjajo.
Naj Vikšega se klanjajo imenu:
In Jezus, Jezus — je še le otrok!"
Marija s čutom maternim posluša. In polna svetega navdušenja Roke povzdigne in oči prot nebu, In zahvaljuje se kleče tako: Gospoda duša mi poveličuje. In v Bogu, v Bogu duh se moj raduje: Ker On si revno deklo je izbral, In milost je neskončno daroval. Da sveto bode zemlja me slavila, In blaženo me ljudstva vsa častila.
A Jožef in Elizabeta ž njo Sočutna hvalnico prepevata.
Mogočnost Svojo skazal je Gospod; Njim, ki se Ga boje, je vir dobrot* Njegove močne je desnice sila Ljudi ošabnih serca razkropila; Mogočne vergla. vzdignila pohlevne, Dobrot je napolnila male — revne!"
Doni tako v presladki harmoniji Troglas pobožni. Pevčeva pa harpa Trepeče, ko spominjam se, kaj davuaj Preroki svetu so prekovali.
(Dalje nasl.)
Dansk protestant o katoliški cerkvi.
Pred dvema letoma izšla je v Kodanji knjižica z naslovom: „Smo li še luteranci ?J Spisal jo je znani pisatelj, protestantski prošt Kofold Hansen. Vsebina te knjižice je protest proti slovesnostim, ktere so na Danskem prirejali povodom štiristoletnice Lutrovega rojstva. Pisatelj dokazuje, da je bil Luter revolucijonar, ne pa reformator.
Knjižica je zelo razburila protestanško prebivalstvo na Danskem, kar pa je tudi umljivo, če vzamemo v poštev visoko službo pisateljevo. Naravno je tedaj, da je tudi najnovejše njegovo delo: „Kje je občina (protestanška cerkev)?" na vsem severu provzročila silno začudenje.
Na mnogostranske opomine hočem v nastopnih versticah podati čitateljem glavne misli iz omenjene knjižice.
Pisatelj sicer ne namerava s svojim spisom ljudi odvračati od protestanške h katoliški veri; „nisem bil in nisein katolik." Hotel je le zaverniti vedno ter-ditev, da je reformacija višji in čistejši razvoj kerščan-stva in kerščanskega življenja; „kajti v resnici se ne more tako imenovati reformacija, kar sem dokszal in kar mi ne morejo ovreči.4* Dokazuje pomanjkljivosti v protestanškem bogoslužji, in da ni pravega družbin-skega življenja v protestantizmu. „Reformatorji so to pozabili in prezerli, kaj je potrebno, da se ustanovi in ohrani družbinsko ži .ljenje."
Sploh pisatelj ostro graja reformacijo in v obče protestantizem. O Lutru pravi, da Le zasluži imena „reformatoru; kajti govoril je kot revulucijonar ali soci-jalist sedanjega časa. in hvalil je vsako krivico, silo, da ne rečem hudobijo, ki je pospeševala njegovo stvar. ^Protestantizem ni to. kar si domišlja; zakerpan je s cunjami, da ne spoznaš njegovega pravega bistva. Zbrati se more le pod Lutrovo zastavo z geslom: „Proč s papežem!" Luteranizem ui ^terdnjava*4 kerščanstva; to more biti le katoličanstvo.
Pisatelj opiše protestanško bogoslužje ter terdi, da je merzlo, prazno in pusto, ki ne zadostuje človeškemu sercu. Izpoved zdi se mu potrebna, da se ohrani družbinsko življenje. rDokler ne prodre prepričanje, da je izpoved koristna in potrebna za družbinsko življeuje. ue bo se protestanško življenje dvigni > iz onemoglosti in zmešnjave, v ktero je zabreulo. Derzuem se terditi. da ne bi bilo toliko samomorov in blaznih ljudi, ko ne bi izpoved postala „preživela cerkvena navada**, kakor kratko iu suhoparno opomni Malbach v svojem danskem besednjaku
Protestantje ne poznajo več pravega bistva in važnosti prave izpovedi. Ljudje se kar prestrašijo, ko
jim imenuješ to besedo. Protestantizem prešinjajo čuv-Btva strahu; zgubil je moč. da bi pogumno gledal v bodočnost. Njemu nasproti je katoliška cerkev velika moč, ker se tudi v sedanjem časi ne da upogniti ali razrušiti, temveč se ravna po besedah švedsKega pesnika: »Brez strahu kliče nevarnosti: bodi pozdravljena stara prijateljica."
Pisatelj zagovarja katoliško sv. mašo in sv. obhajilo sub una (v eni podobi).
„Vedno zasmehujejo /.vunanjosti katoliške cerkve in njena dobra dela, kakor bi se katoličanstvo le na to naslanjalo; in vendar jim ne prišteva nobene važnosti, ako ne izvirajo iz prave vere in kerščanskega mišljenja. Protestantje terdijo, da katoličani molijo svetnike, kar pa ni res, ker jih le časte. Protestantje naj le pomislijo, da so v svniih prepirih pozabili pravi pomen besedi: ^občestvo svetnikov".
Protestantje opisujejo v čudni luči samostane in samostansko življenje; ne poznajo važnosti in zaslug, ktere so si samostani pridobili za razvoj evropske kulture. Pozabili so velike zgube, ktero je terpela človeška družba, ko je reformacija zaterla samostane. To dokazuje, da protestantje ne presojujejo prav dejanj iu zgodovine in tudi ne poznajo potreb družbinskega življenja."
rČe primerjamo, kako razne verske družbe sodijo o sv. pismu, moramo priznati, da katoličani bolj spoštujejo sv. pismo od protestantov, ki razlagajo besede na razne načine. Sedaj je sv. pismo razširjeno v vseh jezikih; vprašanje pa je, ali ga bolj bero in tudi spoštujejo?
Treba je le nekoliko dobre volje in resnice, in spoznali bomo, da reformacija ni bila prava. Proglasili so Lutra kot prenovitelja pravega kerščanstva, svetnika, kterega sicer ne prosijo pomoči, pač pa časte, kakor katoličani svoje svetnike, ki so v resnici živeli čisto in darežljivo v zatajevanji, ne pa kakor Luter. Proglasili so ga svetnikom pri slovesnostih pred tremi leti na tak način, kakor se to verši v katoliški cerkvi. In vendar protestantje očitajo katolikom take slovesnosti.
Kar sem rekel o reformaciji in njenih junakih, razdražilo in iznenadilo bo marsikoga; toda to mi ni mar, ako slišim neprijetne besede; kar sem rekel, strinja se z resnico. Moj namen je bil, da spoznamo napačna izročila o dogodkih in možeh, kar je slabo vplivalo na naše kerščansko življenje.44
To so gotovo pomenljive besede protestanškega dostojanstvenika. Kakor pisatelj sam pravi . mislijo mnogi protestanšiti pastorji ravno tako, o čemur se je mogel večkrat prepričati pisatelj teh verstic.
Dr. F e r u 8.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
lz Ljubljane. Spomin romanja na svete Viša rje; spisal Janez Smrekar, katehet v Ljubljani. Namen te knjižice je dvojen. Nar prej hoče g. pisatelj podati spomenik v roke vsem romarjem, kteri so bili 13. io 14. avgusta t. 1. na sv. Višarjah; potem pa je odmenii čisti dobiček za dober namen.
Oboje je dobro, za to je ta „SpominM vreden, da se ohrani.
Cena mu je: 15 kr., ter se dobiva v „Katoliški bukvami" in pri g. pisatelju.
Kdor je že sam bil na sv. Višarjah. dobro ve, kako lepo in domače je gori: in eden nar lepših spominov
celega življenja je in ostane spomin na sv. Višarje, na to slovečo božjo pot na Slovenskem Koroškem.
Take blažene spomine obujati je še dobro delo, in vsacemu všeč; za to menim, da si je g. Smrekar pravo umislil, in celo vslugo storil ljubljanskim romarjem.
Vsem tu vnovič pred očmi sije: sterma gora, krasni razgled, cerkvica prijazna, čudodelna podoba itd.; pa še več, kar drugi spomenki ne premorejo, to zamore ta: tista serčna blažena čutila obudi, ki so bila takrat živa, o kterih so pričale obilne solze med slovesno pridigo. Ta lepa pridiga je natisnjena v zvezku.
Toraj zares lep „Spomin romanja na sv. Višarje"
vsem romarjem.
Tudi drugim utegne všeč biti, ki niso bili v tem času, pa so vendar že tje gori priromali; še več vneti zna, da pojdejo kmalu, ko odleze sneg, tudi take, ki še nikdar niso bili na tej bož|i poti. Toplo tedaj priporočamo to delce.
Naslednje priporočilo v vezani besedi je od nekoga, ki je že tudi bil na sv. Višarjah.
Romarji.
Visok je hrib, je pot sterma, Ki gori na goro pelja;
Ti cerkvica! verh gore pa Priserčuo si pozdravljena!
„Moj romar, ti sem gor hitiš?" „Se truda li nič ne bojiš?"
Pozabim berž na pot, na mraz, Ko Materi — Ti zrem v obraz.
Poverujen trud čez mero je, Ko milosti se vir odpre.
„Češčena in pozdravliena Višarska bo naj Marija!
Naj Slava Njej, naj čast doni! Na gori tej do konca dni!"
Prehitro le nam mine čas, Se guade vir zapre za nas.
Poklanjamo se posloveč; Na svidanje tam! — tu — nič več?
Se više gor' nad angelji Pričakaj nas, Marija Ti!
A ozka bolj in bolj sterma
Stezica še, ki gor pelja.
*
* *
„Če hočeš kdaj tje k Materi
V presveti raj priromati,
Le kupi si to knjižico,
Preberi jo, preglej skerbno!
Tam najdeš le, kak treba zdaj
Bo romati v presveti raj."	J> J-
S Polja pri Ljubljani. (Marsikaj veselega preteklega mesca oktobra.) Zaradi lepih giuljivih pobožnosti, ktere so ukazali sv. Oče Leon XIII, da naj se opravljajo po vesoljnem svetu na čast nebeški Kraljici sv. Rožnega venca, za odvernjenje bridkostnib časov v sv. katoliški
Cerkvi, postal je minuli mesec skoraj drugi majnik. Prelepa pobožnost (sveti Rožni venec, litanije in blagoslov z Najsvetejšim) vsaki dan. na deželi zjutraj s sv. mašo, v mestih na večer, privabila je v božje hrame obilno vernega ljudstva. Sej pri nas in v sosednji Ljubljani — kakor sem se parkrat prepričal, prišli so v cerkev tudi taki, ki bi sicer gotovo ne prišli o tem času. Mnogo hodilo jih je vsaki dan — in proti koncu mesca, smem reči, tudi v obilnem številu in obojega spola, ki so prejeli zakramente sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa in so vse darovali v namen sv. Očeta.
Pa ne le pri nas, po vsem svetu opravljala se je zopet letos ta vesela pobožnost. Kraljica sv. Rožnega venca sprejela je gotovo z velikim dopadajenjem brezštevilne te krasne vence, ktere so ji darovali pobožno vdani njeni častivci, in ne bode brez plačila to obširno neštevilno češčenje Marije Device, ki velikrat eno „Če-ščena-Marijo" obilno plačuje.
V dokaz resnice tem poslednjim besedam zapisal je resnični dogodek pobožni in učeni gospod iz Jezusove družbe, ki je pred malo leti v ljubljanski stolnici imel šmarnične govore, in tako-le piše: Lahkomišljen visokošolec. ki je imel kmali postati doktor, doveršil je svoje študije s sijajnim vspehom. Kmali se mu pouudi prilika, da brez pomude lahko odpotuje v Pariz, glavno mesto na Francoskem. Predno odide, poslovljuje se še, kakor je navada v tacih slučajih, pri znancih iu prijateljih, ter obeta, da prinese iz velikega mesta vsakemu kako spomenico. Pride se poslovit tudi k neki gospej, kteri pri odhodu reče, naj si izvoli Karkoli drago, priuese ji iz mesta. Gospa mu naroči, naj v tem mestu v cerkvi ,, Marije Zmagovalke" obmoli za ujo „Češčena-Marijo"; zazvene pa te besede mladenču nekako čudno na ušesa, — vendar obljubi, da bode storil, kakor mu je naročila. V Parizu zveršil je natanko in skerbuo po naročilih. Vse je obšel, — le pri Mariji Zmagovalki še ni bil. čas bivanja v mestu mu poteče — dan k odhodu je že odločen, — ima že zvečer vožnjo Karto, da se drugi dan odpelje, — kar mu na misel pride tista „Ceščena-Marija." Dolgo se vojskuje sam s saboj, — naposled vendar gre poiskat omenjeno cerkev, stopi noter, poklekne tje v neki kotiček kakor človek, ki ni vajen tacih reči, in začne moliti Češčeua-Marijo. Moli — a besede male molitvice vznemo mu duha, kakor mali duhovi, Kterih se ne more znebiti. Vendar izmoli. Ali zdaj še kleči - kleči tako dolgo, da mu vojskujočemu prilijo solze žalosti in kesanja. Vstane, gre v zakristijo, poišče spovednika; in ko drugo jutro stopi na voz, ki ga ima peljati na dom. meuil je, da za par centov ložej danes konji peljajo. kakor druge krati. — Drcgi moj! ako je eno Češčena-Marijo Kraljica sv. Rožnega venca tako bogato obdarovala, ali bodo ueštevilue Češčena-Marije v prekrasnih Rožnih vencih minulega mesca brez plačila pri usmiljeni Kraljici?
Druga veseloat, ktero nam je prinesel mesec oktober, so Mohorske knjige. Nad 35 tisuč udov je bilo razveseljemh. Res. veličastno je to, kakor pravi ocena v „Duh. Pastirju." Pa ne le družniki so bili oveseljeni, - veseli se tega velikanskega napredka vsak katoliški narodnjak, ker mislimo, da v tem letniku ne bode kaj grajavnega. Koliko dobrega semena vsejano je s tem v našo slovensko zemljo! Pri nas so se v par letih namnožili udje od 08 na 152. Največ pripomore k temu priporočilo z leče z opombo, da je to društvo tudi bratovščina od sv. Očeta poterjeua — obdarjena z odpustki. Letos ni bilo treba v cerkvi oznanovati, da so knjige že prišle; — kar naglo se je zvedelo, da se že dobivajo — in v malo dneh so bile do malega vse v rokah društvenikov. Iu zdaj — s kakim veseljem, rekel bi, a slastjo jih ljudstvo prebira.
Naj omenim še nekaj, kar zadeva le našo župnijo. V preteklem me*cu oktobru dodelano je bilo novo pokopališče. Tudi to stvar mi je prišteti veselim dogodkom, kajti dolgo časa bili so nemiri — dostikrat še kaj hujšega med faraui zaradi prostora, kje da bode novo poKopalisče. A vse se je nekako zedinilo, pomirilo. Danes imamj doveršeno pokopališče, pokopališče na kraji, da uič pripravnišega ni mogoče: blizo cerkve je, na očitnem prostoru, in pa veliko. Ograjeno je z zidom primerne velikosti na treh straneh, — na eni strani (spredej — proti cerkvi) štirje kameniti stebri, sklenjeni z železnim omrežjem, prav okusno uelo mojstra Delca iz Šent Vida. Kdaj da bode blagoslovljeno, se še ni sklenilo.
Iz Žaljne, 21. oktobra. Dobro in koristno je spominjati se ne le imenitnih mož in čestiti njihov spomin, ampak tudi posameznih znamenitih dogodkov, ki so zmožni človeka navdušiti iu spodbadati k novim pleme-menitim dejanjem. Iu tudi naša fara obhajala je v zadnjih dveh letih dvojno tako slovesnost. Preteklo je komaj dobro leto in dan, ko so se zbrali sošolci pri gostoljubnem našem gospodu župniku, ter obhajali svojo petindvajsetletnico; ietos pa praznovali smo stoletni spomin vstanovljenja žaljske fare. Ako je bila perva slovesnost omejena le bolj na zasobni krog, bila je druga občna, ki je zanimala vso faro. Res, po pravici smem reči. vso faro, in ne le samo domačo, ampak tudi vse druge sosednje. Nismo sicer imeli slovesnih obhodov, ni razlegalo se daleč okrog gromeče streljanje; in veudar od vsih strani dohajali so ljudje v Žaljno, akoravno ni bilo ne somnja. ne cerkvenega proščenja, ter je bilo še jako neprijetno in gerdo vreme. Naš za čast Božjo in za zveličanje duš jako vueti gosp. župnik spozuali so namreč, da se bode stoletni spomin vstauov-Ijenja žaljske fare naj koristneje proslavljal s tem, da se napravi sv. misijon. Poklicali so toraj znane oo. Jezusove družbe, čč. oo Doljaka, Stareta in Kosa, ki so s svojimi v serce segajočimi govori učili, mečili in v dobrem vterjevali farane. In ako Bog da, upati smemo, da so dosegli svoj namen; kajti ue samo to. da je bila cerkev vedno natlačena, tudi je bil naj lepši red, bilo jih je čez 1400 obhajanih. Prepričani smo, da je marsikdo dosegel dušni mir v svojo časno iu večno srečo.
O tej priliki vstanovili smo tudi družbo treznosti; udje sedai pridno pristopajo in upati *iuemo, da tudi njeno delovanje ne bode zastonj. Sej je pa tudi že čas, da se eukrat p stavi jez vedno dalje razširjajočemu se pijančevanju, osobito žgjujepivstvu. Tako smo toraj obhajali stoletni spomin vstanovljenja naše fare. Bog poverui čast. gg misijonarjem, ki so trudili se za uas, Bog poživi čast gospoda župnika L'»renca Lrbanija, ki so si z napravo pervega misijona v naši fari iu z vsta-novitvijo družbe treznosti postavili neminljiv spomin med svojimi faraui!
Dole. i>ri Litiji. 2*. okt. Sprejmi, predraga Danica, tuui iz uaših krajev malo sporočilo. Predvčerajšnjim smo dokončali imenituo iu zelo potrebno pobožnost: sv. duhovne va'e ali eksercicije, katerih se je ljudstvo z veli ko vnemo in z nenavadno gorečuost;o vdeleževalo. Terpele h<» od četertka do srede, od 20—2»>. oktobra. Vodili so jih prečast. očetje: Jauez. Franc in Anton iz Celja, ki so s svojimi živimi ter prepričavnimi govori slehernega, ceio naj teršega možkega. do solz ganili. Imeli so. kakor je pri misijonih navada, naj pervo pri-pravljavai poduk za otroke do 15. leta, za temi so bile žene in dekleta, potem fantje in možje, vsi po svojem stanu, /raveu Celjskih očetov misijonarjev prišli 80 pomagat tudi prečast. gospod Anton, brat milg. knezo-
škofa Ljubljanskega, ki so že kot sivi starček z velikim veseljem od ranega jutra do osmih zvečer neprenehoma spovedovali, in enako tudi čast. g. Andrej, kaplan iz Radeč, in domači gosp. fajmošter. Iu tako so do zadnjega vsi domači farmani, če so lc hotli. lahko spoved opravili. Zraven domačih se je odpustkov vdHežilo tudi veliao možkih iu ženskih iz 2 uri oddaljenega Sv. Križa, šent-Ruperta, Šentjurja, še celo s Čateža iu Polšnika. O kako lepi so bili ti dnevi in kako h tro so minuli!
Koliko se je pri nas na Dolih že storilo s pri-zadevo čast. gosp. fajmoštra! Lansko leto smo imeli na deželi pač nenavadno pobožnost, namreč porciiuu-kulske odpustke, iu zopet so prišli č. o. Jauez iz Celja in še drug gospod, doktor sv. pisma, tudi iz Štajarskega, za odpustk«; sj«ovedovat. Ta dva sta v svojih mojster-skih govorih (pervi o odpustkih, o sv. Frančišku, kakor o velikem prijatelju človeštva iu o III. redu, drugi pa o spovedi in potrebnem obžalovanji grehov) tako razumno in po domače učila in razlagala, da ju je vsak otrok lahko umeval. Dasiravno so bili porcijunkulski odpustki komaj 3 tedne prej napovedani, vendar je prišlo takrat iz 10 duhovnij iunogo različnega ljudstva na Dole. Kako lepo iu potrebno bi bilo, da bi se ta pobožnost vsta-novila tudi po drugih farah.
Zraven teh pobožnost imamo že poprej vstanov-ljeni III. red sv. Fraučiška, kateri se je jel kar vidno množiti, rdkar je bil misijon; kajti čč. oo. misijonarji so III. red v pridigah prav goreče priporočevali kakor naj boljši pomoček stanovitno pobožnega ter kerščanskega življenja, in res je veselo viditi, da so ne le ženske, ampak tudi možje in fantje začeli <<e v ta red zapisovati. Mislim, da ga ni kraja, kateri bi bil v kratkem vžil toliko dušnih milost in nebeških dobrot, kakor ravno Dolska fara. Se ve, da je tudi še veliko smeti; vender pa smem reči, če bo kateri pogubljen, bo pač svoje nesreče sam kriv. Moram pa vender tukaj povedati, da se je ljudstvo, odkar je bil misijon, vse predrugačilo. Dobro se spominjam iz prejšnjih let, koliko vriskanja, tulenja in kričanja je bilo ob nedeljah in praznikih po Dolab slišati; zdaj po misijonu pa je lepo vse tiho in mirno. Če ga tudi kateri kak kozarček popije, pa gre potem tiho in mirno domu. Res, scior hoče v kaki fari kaj dobrega storiti, le misijou naj ji oskerbi in v poterjenje pa še III. red vstanovi
Dasiravno imamo na Dolah le enega g. duhovna, vendar nam Doličanom ničesar ne manjka; ali za go* spoda se bojimo; zakaj, imamo vsako nedeljo trojno službo božjo, zjutraj in ob 10 sv. mašo io pridigo in popoldne redno kerščanski nauk, ravno tako, kakor tam, kjer so trije duhovni. K temu še podučevanje keršč. nauka vsak torek in petek dopoldne in popoldne, in vsak četertek je ponavljavna šola, pa mesečni redovni shodi za ude III. reda sv. Frančiška vsako saboto in nedeljo, kakor tudi o praznikih spovedovanje — včasih celo do 10 dopoldne, in poverhu še zmeraj kako obhajilo. Kdo bi pod toliko butaro duhovskih dolžnost ne omagal! Zato pa tudi cela fara druzega tako serčno ne želi, kakor, da bi kmalo kmalo dobili kakega dobrega in vnetega nuhovnega pomočnika.
Pa tudi v druzih rečeh ne zaostajamo. Lansko leto smo prekrili vso cerkev do zadnje opeke, oba turna pokerpali in rudeče pobarvali, jabelko in tudi kazalce na uri pozlatili, uro v drugi stolp in celo v cerkev napeljali, kar se nahaja le po mestih, in vso cerkev smo rudečkasto pobarvali. Tudi sadni vert smo zbolj-šali; dobili so gospod lepo število sadnih cepljenih dre-vesec od Šmarješkega g. faimoštra, ktere so se, hvala Bogu, vse prijele. Vsakemu pa, kdor koli k nam na Dole pride, je posebno na vertu pri farovžu všeč novi
vodnjak, ki je stal do 200 gld., in pri cesti lepa nova gotična, s kositarjem krita kapelica, ki je stala dozdaj že okoli 100 gld. V nji bomo imeli praznik presv. Reš. Telesa četerti blagoslov. Kakor za gotovo vem, so g. oboje to iz svojega dali napraviti. Bog nam jih ohrani, in kmalo jim kakega gospoda pomočnika pošlji!
Eden Dolčanov.
Iz Radolice, 2. oktobra 1887. (Nekoliko čertic o sc. misijonu.) (Konec) Ako je bilo pa imenovana dva dni res splošnejšega vdeleževauja želeti, se je pa reč v drugi polovici vse drugač zasukala. In to je, o čemur sem rekel, da moramo hvaležno priznati. Ko so bili č. o. superijor enkrat na prižnici opomnili, da je veliko na tem, da se te dni drugo delo malo na st*an položi ter se misijonski govori pridno poslušajo; res se je prec v sredo že kazalo, da milost Božja deluje. Ravno tako in še bolj je bilo pa to očitno vse naslednje dni sv. misijona. Zadnji dan. v praznik Marijinega sladkega Imena, je bilo pa veselje splošno iu na verhunci, tudi ptujih ljudi iz sosednjih župnij neštevilna množica (misijon se je obhajal sicer le za domačo faro), kterih vsak je prinesel kaj seboj v blagoslov. Popoldne ob 3 je bila sklepna misijonska pridiga iu blagoslov molekov, križčev i. t. d., potem pa res veličastna procesija v očitno počeščenje Najsvetejšega, ker imamo misijouski križ že od leta 1867 postavljen v naši lepi farni cerkvi.
—	V dnu serca se je pa moral vsak radovati zvečer, kdor je imel priliko biti priča pri odhodu preč. oo. misijonarjev. Kako je vse hitelo hvaležnost skazovat ali bolje, iskalo, s kakim znamnjem bi se serčni čut hvaležnosti lepše na znan<e dati mogel — veliko in malo, priprosto in gosposko. Že pred večernim zvonenjem je prišla deputacija mestjanov zahvalit se v imenu vse fare gospodom za toliki trud in terpljenje. Osupnilo je pa gospode misijonarje in tudi mene, ko se nam sto-pivšim iz cerkve, da jo krenemo na železniško postajo
—	v najlepši razsvetljavi postavila pred oči vsa Rado-lica. Slišal sem enkrat po dokončanem sklepnem opravilu nekega moža reči: Lepo bi bilo, ko bi se zvečer pri odhodu gospodov v znamnje hvaležnosti nekoliko razsvetlilo; — vendar mi tudi ne od daleč ni prišlo na misel, da bi se to iz prostega nagiba in vsesplošno pri nas moglo zgoditi. Doveršeno djanje me je drugač prepričalo.
Gremo na postajo, bliščeči lampijoni se vertijo v najrazličniših barvah nad glavami, da je bil na vse 8trani kraseu pogled. Gospodje misijonarji so zaterje-vali, da so vžili mnogo duhovnega veselja in eden izmed njih je pozneje gospodu župniku sam zahvaljevaje se naznanil, da je za časa svojega bivanja v kongre-gaciji nad 50krat bil na silno različnih krajih na misijonu. pa še uikjer do zdaj ni videl tolike navdušenosti in hvaležnosti. Med tem se je na kolodvoru sošlo toliko ljudi, da je železniški sprevodnik neizrečeno gerd obraz naredil, misleč, da bo moral vso to šumečo trumo ljudi pospraviti v železniške vozove. Zgerbančeoo čelo se mu je še le zjasnilo, ko je zvedel pravi vzrok, zakaj se je danes toliko Radoliškega občinstva tukaj zbralo. Vsak se je bil že sam za-se poslovil, kakor je vedel in znal, odhajajočim duhovnim dobrotnikom pa še vsa množica skupno zakliče na derdrajoči vlak glasan: Bog plačaj! 2 Bogom! Živeli!
Po odhodu ljubljenih misijonarjev je nastala v mestu neka praznota in pogosto je bilo slišati od razne strani, kako je zdaj nekako dolg-čas, ko je minul sv. misijon. Da pa tudi v dušah, v ktere se je bila o misijonskem času na novo vsejala morebiti šibka cvetka čednosti, ne nastane zopet stara praznota, na to bi jmele biti obernjene moči vsakega posameznika in nas
vseh skupaj. Da se to brez muogoverstoih opovir doseči ne more. je znana stvar; pa ravno tako znano je tudi, da nobenemu dobremu delu, ki se je prav brez vseh težav in zopernost lahko zveršilo, ni veliko zaupati; zakaj ako |»eklenski zopernik še truda vredno ne najde, kakemu bjgoljubnemu početju zapreke staviti, je to znamnje, da njemu to ne bo veliko na kvar. Velik blagoslov pa bo uavadno spremljal ono djanje. zoper ktero se je z vso silo vzdignila togota pekla.
Lepe so v tem obziru besede sv. Ciprijana ob hudem času preganjanja do duhovstva: Ecce agou sub-linis et magnus! Quanta dignitas. quanta felicitas. prae-sente I)eo congredi! Armemur. viri fratres. totis viribus; proeliantes nos spectat Deus, sprectaut angeli ejus. spectat Christus!	—n—n.
Na Berdu, 3. novembra. Kakor je „Zg. Danica" že naznanila, bile so ua Berdu duhovne vaje ktere sta vodila čč. oo. misijonarja. Nežmah in Pogorelec od
21.	do 30. oktobra. Dne 21. imeli so otroci spoved in
22.	zjutraj skupuo sv. obhajilo; ob 9 tistega dneva začele so se duhovne vaje za dekleta, ki so 24. zjutraj končale s slovesnim sv. obha ilom. Potem so na versto prišle žene, ki so imele tuii 2 dni duhovne va)e, in 26. skupno sv. oohajilo Perva pridiga za može in fante pa je bila 26. okt ob 4 popoldne; 3 dni so možje in fantje hodili prav pridno k jiridigam, v cerkvi se prav lepo obnašali. Dne 28. okt. pa je peljal g. Pogorelec fante v Št. Vid, kjer je imel do niih primeren in pri-serčen stanovski govor. Po prejetem blagoslovu s sv. R. Telesom vernili so se fautje v farno cerkev, in so kakor tje tako tudi nazaj grede prav glasno iu vneto prepevali litanije Matere Božje. V nedeljo jutro, 30. okt., imeli so možje in fanje po priserčnem govoru gosp. Nežmaha slovesno sv. obhajilo, pri kterem je okoli 3<KJ mož in fantov prejelo sv. II. Telo. Sklep sv. misijona pa je bil ob 9. Najpoprej je č. o. Nežmah blagoslovil rožne vence, škapulirje križce, svetinice itd., potem je bila procesija s Presv. R Telesom, ktero :e nosil vele-častni gospod župnik iz Doba. Leopold Albreht, in je 5 duhovnov asistiralo. Ta procesija je šla. kakor v praznik sv. R. Telesa, po grajščiuskem polju in se je skoz drevored nazaj vračala; veliko pobožnega ljudstva se je vdeležilo. Čudni in veseli občutki so me navdajali, ter želel sem, da bi mili Jezus ne le tej fari, ampak celi škofiji dodelil svoj blagoslov. Po veruitvi v farno cerkev bil je blagoslov s sv. R. Telesom. Potem stopi na lečo izverstni govornik čast. o. Nežmah ter je v govoru naslikal dvojno vojsko: vojsko Kristusovo in vojsko hudobnega duha. Vnemal je k stanovitnosti v misijonskih sklepih. K sklepu je bil apostoljski blagoslov. Poslednjič je bila velika sveta maša. ktero je opravljal domači g. župnik io sta mu levitirila g. beneficijat št. Viški in P. Rajnerij Kokalj, kteri je z veliko prizadevnostjo te dni pomagal v spovednici.
K spleou bila je zahvalua pesem.
Popoldne so bile litanije ob	Kmalo potem je
grajščinskikočijaž gg. misijonarje odpeljal v Ljubljano: mi pa smo jih spremljevali s serčno željo, da bi jim mili Bog stoterno povernil veliki trud, Kterega so imeli pri ponovljanji misijona. Sosednji gospodje so blage volje pomagali, naj jim Bog plati. —
Opomnim naj še to, da ;e bila vstauovljena zdaj tudi družba treznosti v čast sv. Družiui, ktera šteje že precejšno število udov.
Iz Tersta. Škofijski list „Curia epncupalis'4 od 15 okt. ie prinesel naslednja znamenita spisKa:
1. Cntholica Societas scholastica pro Austria. — Vin-dobonae uti uotum in unum coalueruut pii et cordati
viri Donnulli insMtuentes Societatem quae Scholastica audit (Katholischer Schulvercin fur Oesterreich) eum in finem, ut gravissimis mal«s et incommodis quibus scholae in nostra Monarcbia premuntur obviam iret, sicque fieret ut a)iquando iuxta spiritum et leges Chatholicae Ecclesiae reformentur. Omnibus patet quomodo, proh dolor: in Austria res scholasticae procedant, et quomodo viribus uuitis totoque corde dimicandum sit, ut reme-dium aliquod gravissimae huic inordinationi quantocyus opponatur. Valde ergo Venerabili Clero Sodalitatem ipsam commendamus sperantes quamplurimos ex nostris Sacerdotibus eidem nomen daturos esse. Adhaesiones mittantur Vindobenam An die Centralleitung des Katho-lischen Schulvereines, ubi etiam consociatioues accipi-untur ad ephemeriden, quae cura ipsius Societatis editur, cui titulus: Die christliche Familie.
2. Nota religionis in testimonio srholastico. — Cum apud nos parum vel nihil existimetur nota ex religionis doctrina in scholastico testimonio relate ad translationem tvronum in classem superiorem. utile erit hic reierre Rescriptum c. r. Consilii scholastici provinciae Moravicae diei 8. Septembr. pr. el. N. 5258, quod etiam apud nos valorem habere potest, cum Ministeriali decisioni inbae-reat. Est autem Rescriptum sequentis tenoris:
„Au8 tiem mit dem Berichte vom 29. Juni d. J. Z. 1244 vorgelegten Protocolle iiber die am 24. Juli 1886 abgehaltene Lehrerconferenz uer Knabenvolksschule in N. bat der k. k. Landesschulrath ersehen, dass iu dieser Conferenz, vvelcher die Religionslehrer beizuwohnen ver-hindert waren, ungeachtet uer vor Eiuberufuug derselben aeitens der Letzteren ahgegebeueu Erklarung. dass jenen Schiilern, deren Gesammtleistung aus der Religionslehre eine ungeniigende ist, die Versetzung in hohere Classen nicht zu gestatten ist, dennoch das Auf»teigeu mehrerer Schiiler in hohere Classen benchlossen worden ist, welche in der Religionslehre nicht eut»prochen haben.
Dieser Vorgang wird als ein vorschriftswidriger ausgestellt, weil nach der h. Ministerialverordnung vom 15. Mai 1880 Z. 7766 bei dem Uebertrite der Kinder in hohere Classen oder Abtheiluugeu die Kenntnisse aus der r Religionslehre" die gebiihrende volle Beriick-sichtigung zu findeu habe
Hiernach ist sich iu Hinkunft zu benehmeu * Velint ergo RR. DD Catechistae urgere, ut iuxta praefata religionis nota plene existimetur, ac in času collisionis alicuius cum auctoritate scholastica ad Ordi-nariatum rem deferre.
Razgled po svetu.
Italijansko. Prošnja laških katoličanov, da naj se papežu poverne dežeUka samostojnost, šteje menoa že dva milijona podpisov; vsa Italija utegne imeti pa tudi le do dveh milijonov volivcev.
Ogersko. Velikanska razstava daril za sv. Očeta je bila ob koncu prešujega mesca v pijariškem kolegiju od 28. do 30. oktobra v Budapešti. Vsega, kar je potreba za sv. mašo iu razno božjo službo in k opravi in olepšanju božje hiše, se je tam videlo v silo velikem številu; čez 4100 raznih reči je bilo razstavljenih. En sam prelep kelih n. pr. tehta 200 cekinov; to, zraven mnozih predrazih reči, je darilo kardinala kueza pri-masa ogerskega. Reški verniki darujejo »v. Očetu 2000 frankov v zlatu. Ogerska družba sv. Štefana prezalo sezaue. vse kujige. kar jih je družba sv. Štefana dala v a svitlo. Pirijaška gimnazija je dala spominico (allum) papeževim gerbom in s poezijami profesorjev in učen-
cev v latinščini in magjarščini; na čelu ima podobo sv. Očeta
To pa še niso vsi ogerski darovi. Nadškofija Koloča n. pr. ima svojo lastno razstavo; več škofij je svoje darove že poslalo v Rim.
Bnlgarska zadeva, kakor poročajo iz dežele, ne stoji slabo. Posebuo tolaživuo je. kar je naš cesar pred delegacijskimi poslanci rekel o Bulgariji, namreč: „Bul-garsko vprašanje ni še rešeno, to obžalujem; vender pa se nadjam, da bode tudi v prihodnje ohranilo krajni značaj in se končno rešilo tako, da se dopustljive želje Bulgarov v soglasje spravijo z evropejskimi kori-stimi iu pogodbami/ — Upajmo, da tudi tukaj blagoslov sv. Očeta ni bil tako brez močf. kakor bi radi sovražniki sv. Cerkve. — Novejša poročila govore o neki posebni prijaznosti mlado-italijauov do Bulgarov; no, teh je pač potreba, ako se ima v Bulgariji kaj pokaziti l Naj Italijani poprej doma in v Afriki svoje lise izbrišejo, potem naj grejo drugim na pomoč!
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
V s p 1 o š n j i namen so za mesec listopad
(november) priporočeni v molitev:
a) Glavni namen: Vsacega dne posebej umirajoči. b) Posebni nameni:
16.	S. Edmund. Angleška in severna Amerika \ ohranjenje zakonske čistosti; neko društvo; važne volitve; prav veliko bolnikov.
17.	S. Gregorij. Neki škof in njegova škofija; več posvetno mislečih; več dijakov; povernitev nekega dijaka; odstranjenje veliko prepirov in sovraštev.
18.	S. Oton. Cerkveno-stavbinske zadeve; zidanje Serca Jezusove cerkve na Tirolskem; olepšanje več cerkva; ozdravljenje neke bolne.
19.	S. Elizabeta. Cesarica avstrijska; pospešitelji molitvenega apostoljstva; več /.apuščeuih vdov; Eliza-betiuke.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni.
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, sa. Hermagorain Fortunata, naših angeljev varhov iu vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklioievania in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Osebi v dušnih potrebah. — Oseba, da bi dobila primerno službo. — Nekdo v velikih potrebah, da bi na priprošnjo M. B.. sv. Jožefa, sv Frančiška Seraf. in sv. Antona P., kmalo mogel dobiti kako službo in pošteno svojo družino preživiti itd.; posebno prosi gg. duhovne in tretjorednike za molitev.
Zahvale.
„Dolžuost me veže po tem potu preblaženi Devici Mariji in sv. Jožefu preserčno zahvaliti se za skoro čudovito ozdravljenje prijatelja, in sina ubogih starišev, ki je njih edina podpora. — Molili smo že okrog njegove postelje, če ni mogoče drugač, za srečno zadnjo
uro; a predobrotljivi Bog je bolezen na bolje obernil na priprošnjo prebl. Device Marije in sv. Jožefa, k kte-ri>ua smo se z bolnikom vred zaupljivo obračali in obljubili, da bodemo po Danici naznanili njegovo zdravje, in zdaj je bolnik popolnoma zdrav. Toraj čast in pre-serčna zahvala Vsegamogočnemu, Preblaženi Devici Mariji in sv. Jožefu!	J. S."
Iskreno zahvaljujem se B. D. Mariji za uslišano prošnjo. Neka oseba bila je močno bolna. Kjubu skerbni zdravniški postrežbi in pomoči bilo ji je vedno slabeje. Vsi smo že obupali nad njenim ozdravljenjem; zdravnik sam je rekel, da ne more živeti čez en dan Zatečem se v tej stiski k Njej. ktero kličemo „zdravje bolnikov", proseč jo, naj Ona izprosi od svojega Sina ljubo zdravje V ta namen molimo nekaj dni
Eden se derži kakor muc, ako ga božaš; drugi razteza 8j^oje_^o]gfi_šti^vce naprej in nazai. kakor razbito kolo svoje prečke, tretjega glava leze globoko v suknjo, roka pa_v hlače, četerti j»a dersa, kakor ragljji na veliki petek. Vsi, ki so tega kopita, pa so — vsaj meni — naj bolj resnična podoba Homerovega Terzita, ki je imel gerbo — današnjim povošegnim klečalcem v po-snemo.
Nič^jie pretiravam, gospod vreduik, ako pravim, da tako gizdafmsTtd^ofifiašanje v cerkvi kaže ali brez-vernost, ali napihnjeno^, ali budalost tacih mladenčev. Nobena teh lastnosti posestniku časti ne dela. Kolikor gerje se dijak vede na svetih krajih, toliko več si do-mišljuje sam o sebi, in to je slabo znamnje.*)
to-**.
y«. *7sTorbiČar II.
Češčena-Marijo" ter obetam, da hočem v večjo^Mari^c-r^«^^ f^T^^tL^i^^^^^C^ £*>
i uslišano prošujo. In glej! česar člo-^^V . n	'	K "f
ogla dati. to je izprosilo usmiljeno'*^**/ ^Sirota na 4nHennem rrobu.'	/ *
rošuja je bila torej uslišana; osebi je 7/	~ ~>y :
jino čast razglasiti uslišano prošujo. In glej veška moč ni m Marijino serce. Prošuj jelo vedno bolje prihajati in zdaj je popolnoma zdrava in terdna. Iz tega razvidimo, kolikanj ljubo je Mariii angel evo pozdravljenje „Češčena - Marija itd." in kako rada io uaglo pomaga ouim. ki se zaupljivo do Nje obračajo. Zato kristijan! v kterikoli stiski si. zateči se z detinsko ljubeznijo k svoji nebeški materi Mariji; gotovo bodeš uslišan, ako je v Božjo čast in v zveličanje tvoji duši!	K. B.
i 2
Mirodvor od lučic misra. O* *	,, o 1 Tam na nebu že prižiga r
Bogec perve zvezdice, ,	t 1
Ko še Milka žalovala	/hj
In na grobu je jokala	-v.
Svoje drage mamice.P^^^^*^'	~~
In ko mrak zemljo odene,	^
Milica ročice sklene, /f^^o Milo proti nebu zre.	o	_
Iz tedenske torbice.
Dovolite najprej meni. da Vam izročim pohvalno pismo za to novo, mično in koristno misel. Da, take torbice je bilo zelo treba, še bolj pa je bilo treba neustrašenega „torbičarja", ki bi imel pogum, iz svoje torbice kaj privleči na dan ter svetu razkazati ali pa dati tudi kaj „pod nos4 nektenm, ki jih lepa beseda ne premakne. Tako utegnemo priti do živega „barabam, barabicam ali barabovkaui. barabovičem" in drugim ker-tače potrebnim. Obljubljam Vam, da bodem tudi jaz prinašal včasih kaj iz svoje torbice v poduk in posvarilo. uaj si jim bnde všeč ali nevšeč. (Odg.: Prav hvaležni bodemo za taka tvarino. Vr.)
Kakor sem bil vesel, da ste zadnjič prijeli onega „mladiča. ki je ,vandral" po cerkvi: tako si ne morem kaj, da bi Vam jih še več enakih ne zatožil. Ako menite, da so taki malomarneži redki, zelo se motite. Zlasti, kadar imajo srednješolci snoved. takrat se marsi-fcren sprehajajo po cerkvi, kakor po drevoredu. Žalostno je opazovati čudno vedenje teh mladih junakov. Namesto njih več, nai poznamnjam dva ali tri, in če na enem vsega ne najdete, bo nadomestil drugi. Videl sem ga s palčico. ktero je deržal zadej na herbtu; na nosu, imel je nataknjen ,cvitor", s klobukom pa sam ni vjdfilj^kaj bi počel. Stopivši v cerkev se je deržal mogočno, pa tako kakor~ljudje pravijo^ da delajo „pn-smodlF"; pomežurkovajje, zaničljivo se merdal in kisla oziral se po spovednicah; zraven tega pa tako odurno, šepetal s^tovaršem, da mora biti iz želeža, kdor bi brez zainerze opazoval tako neslano človeče . . . Menite, gospod vrednik, da se je to kerščeno bitje pokropijo z blagoslovljeno vodo, ali se priklonilo pred Najsvetejšim? Tega gizdava glava ne prenaša, — sej pokukala Jt že v višje razrede srednjih šol! In Kadar poklekne v k*op: to vam je krasen pogled, gospod vrednik! Ko bi včasih mogli videti pri žnlakih mašah med povzdigovanjem vedenje nenterih ..nadeoolnihmuzičev.'' pač bi jih že davno bili deli v torbico. Jaz pa, ko bi bil slikar, naslikal bi take klečeče juna«e: to bi Vam bila^slikal
Mama moja. mama ljuba, Moja je velika zguba — Zapustilo me je vse!
Nimam več te, mama zlata, Mertev moj je dragi a ta, Velo mu je ličice! — Za siroto, kdo se zmeni? Dnevi zdaj so vsi megleni Tvoje ljube Milice!
Drugim hčerkam radost sije, Meni solz potoček pa lije Atu, mami na ta grob; Kar sem mama te zgubila, Vsaka radost je vsahnila Tužni revi odsihdob!
Bogec ljubi, vzel si mamo. Oh. da deli so jo v jamo Mamo, polno mi dobrot! — Volja Tvoja se izidi, Saj oko me Tvoje vidi. Ki si Oče vsih sirot.
Ti pozabil ne boš na-me, /daj, ko več jaz nimam mame, Zdaj Ti vareh bodi moj!

*) Kar je tukaj popisano in grajano, zadeva le tiste neukretneže, tesla in bitange, ki ne vedo nobenega razločka med hišo Božjo in vmed kolarnico ali kovačnico, — m- pa poštenih mladenčev srednješolcev, kteri umev»j<» besede: inum Dei decet sanctitudo." Kteri tedaj se čutijo prizadete, naj se poboljšajo pa l^^SJUU™* i^sato je naš prijatelj. sj>lošno 6po-štovan,gosp^^T*rpismr; ne pa da bi poštene naše inladenče žali 1 ali zaničeval, kajti sleherni ve, kako močno jih ljubimo in radi imamo, še posebno pa naš prijatelj „Torbičar II.4* ki je pisal to „filippiko " Veste pa, da „Demostheni 1 »o potrebni dandanes; to so „naši možje M1 Vivat ^Torbičar III
Vr.
Zri na svoje dete revno, Prosim Oče Te pohlevno, Vedno mi na strani stoj!
Kedar volja bode Tvoja, Grem naj tje, kjer mama moja Se pri Tebi veseli. Skor oaj imam jo pri sebi, Ž njo se snidem caj pri Tebi — To sirota si želi!
Ivan Zamik.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljnbljane. Dijaški minister ie samo v ljudsko kuhinjo plačal 157 gld. 0 kr. za pretekli mesec. Ako se prišteje še, kar je drugim in za druge potrebe odletelo, znaša vse kacih dvesto. V ljudski kuhinji je bilo naših mladenčev 12U ta mesec. Bog blagoslovi z vsimi nebeškimi in zemeljskimi blagodari naše dobrotnike !
Večerni govori v katoliški družbi se prično prihodnjo sredo in se bodo nadaljevali v zimskem času. Kazni so govorniki kakor razlilične in tudi mične tva-rine: naj bode obilno poslušavcev. Priljudno vabljeni: ne pozabite! Začetek 7'/,.
Karmelitarica je postala naj starejša hči znanega francoskega generala Boulangera: 15. oktobra je storila redovno obliubo.
Videmški župnik č. g. Dragotin Ripšelj je 8. t. m. umeri po kratkem bolehauji. R. I. P.
Iz Naklega, 2. nov. (Poterdiio.) Hvaležno poterdim, da sem od si. vredništva rZgod. Danice" prejel zbirke za pogorelce Strahinjske t. j, 100 gld. a. v. Bog preobilno poverni vsim dobrotnikom.	Anton Zamik,
župnik.
Iz Sarajeva. Prejel sem 205 gld. — Ravno o pravem času so denarji prišli; zavod Marijin bil je v veliki potrebi, še za kurjavo niso imeli, da bi plačali. Misliti si morete veliko veselje. Že danes so vse sestre sv. obhajilo za pokojnega dobrotnika darovale. *) Sestra je 30. — Mi smo vsi zdravi, hvala Bogu, iu dela nam se ne manjka. Presvetli se te dni na Dunaj poda. Moj drug Jagatič potuje po Hercegovini iu Dalmaciji. Neizmerno mi je drago, da so prišli Sloveuci v rimski germaniaum - in jezuitje v Ljubljano.	Vaš hvaležni
Dr. Anton Jeglič.
Frančiškanska redovna okrajina v Bosni po novem imeniku ima 9 samostanov. 1 kouventuvaluo rezidenco, 59 samostanom vtelesenih župnij. Oseb ima skupno 282, izmed teh 225 mašnikov. kterih 120 pastiruje zunaj samostanov v vinogradu Gospooovem, po samostanih pa 99; nekoliko jih je zunaj Bosne. Klerikov bogoslovcev je 22; klerikov novincev 10; mladenčev, ki se odgojajo za redovnike, 34.
V	Rimu je 3. t. m. umeri kardinal Pelegrini. R. I. P.
Duhovske spremembe.
V	Ljubljanski škofiji: Prestavljeni so čč. gg.: Blaž Justin, duh. oskerbnik v Černem Verhu nad Polh. Gradcem, za administratorja v Novo Oselico; Karol Kurent. kaplan na Kerki, za administratorja v Čemi Verh;
•) Op. Neimenovan dobrotnik je t poslednji volji odločil lep dar *a dr. Jegličeve naprave, kakor se tukaj omenja s veliko hvaležnostjo. Vr.
kaplan Valentin Alijančič iz Šmartina pri Kranji na Kerko; Anton Brodnik od Sv. Križa pri Litiji v Šmartin pri Kranji; Albin Ilovski z Brezovca k Sv. Križu pri Litiji; Jož. Kramarič pride k Stari Cerkvi na Kočevskem, in Jož. Kos v Faro pri Kostelu. Novomašnik Alojzij Žužek gre za kaplana v Križe pri Teržiču.
Verlim godovnjakom Martinom za god.
Vsi prijatli, vsi Martini,
Naše zemlje verni sini — Kličem danes Vam na glas: Bog ohrani živi, Vas!
Dobrotni darovi.
Za uitožne dijake: Čast. g. duh. pastir Fr. Tavčar 2 gld. — Č. g. župnik J EJer 3 gld. — Visokorodna grofinja Sofija Auerspergova 2 gld. io bi. kontesini 2 gld.
—	Čast. g. župnik BI. Petrič 2 gld. — Čast. g. župnik Mart. Narobe 5 gld. — Prečast. g. župnik Val. Zamik zlatomašnik 10 gld. — Fr. Preščar 2 gld. „za prešic potrebne." — Čast. gosp. župnik Fr. Rihar 7 gld. — Visokorodna \Vindischgriitzeva družina za dijaka B. 20 gld. — „Interuu8w l gld. — Čast. gosp. M. Horvat, župnik v Spod. Idriji, 1 velik tolar = 2 gld. — Župnik č. g. J. E. Vovk 3 gld. — V. Z. 4 gld. — Dober prijatelj 1 gld. — Č. g. župn. št. Joški Ant. Hočevar 1 gld.
Za sv. Detinstvo: J. S. 50 kr. — Čast. gosp. Josip Kos, kapi. v Srednji Vasi, 2 gld. 25 kr. — „Fr. Preščar"
1	gld. „za prešice" v prid sv. Detinstva. *)
Za sv. Očeta: Čast. g. kapi. J. Nagoaš 3 gld. (za kelihe). — S Prema 4 gld. (za zlato mašo); 2 gld. (za kel.). — Neimen. 1 gld. (za zlato mašo). — Iz Mekin zbirka 10 gld. in č. g. župnik J. Eder 5 gld. (za zlato mašo). — Č. g. duh. pom. Fr. Gornik 3 gld. (za kel.).
—	Iz Planine po č. g. župniku Fr. Riharji 43 gld. 50 kr. pri daritvi za zlato mašo (nad polovico je delež svitle knežje Windischgraške rodovine). — Čast. g. kapi. Ant. Mali 2 gld. (za kel.). — Z Reteč posl. čast. g. župnik župnik St. Šranc 22 gld. za sv. Očeta Leona XIII v namen zlate maše. — č. g. administrator Fr. Hoenig-man 3 gld. v namen zlate maše. — Z Goričice 40 gld. (oddanih v Mengtš) — Ča«t. g. župnik št. Joški Ant. Hočevar 12 gld. (za zlato mašo). — Stara Loka po pn. g. dekanu Mat. Kožuhu 125 gld. (za zlato mašo).
Za afrikanski misijon: Iz Spodnje Idrije po č. g. župniku M. Horvatu 5 gld. 50 kr. — Č. g. Jak. Marolt
2	gld.
Za srednje-afrikanski misijon: Iz Vodic 6 gld. po č. g. župniku T. Kajdižu.
Za najpotrebniši misijone: Čast. g. župnik J. Eder 10 gld.
Za misijone: Iz Goriškega poslal čast. g. duhovni pastir Simon Gaberščik znaten zaboj razne in bolj stare cerkvene robe.
Za katol. misijon v Afriki: Z Jesenic zbirka po č. g. župniku J. Keršiču — 3 gld. 30 kr.
Za Marijanišče: Č. g. kapi. Jan. Nagode 5 gld. (Drogi dar. prih.)
*) O Znano je, da po Gorenjskem „prčšice" imenujejo hlebčike, ki jih o spominu varnih duš vsako leto delč ubožnim.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.