Stev. 131 V Ljubljani, v soboto, dne 12. junija 1909. leto XXXVII. ==s Velja po pošti: ss Za celo leto napre] . K 28-— za pol leta » . » 13 — za četrt > » . » 6-50 za en meseo » . » 2-20 sa Nemčijo oeloletno » 29 — za ostalo Inozemstvo »35-— ss V upravništvo: s Za oelo leto napre] . K 22-40 m pol leta 8' za četrt » 11*20 5-60 za en meseo » . > 1-90 Za pošiljanje na dom 20 t, na mesec. — Posamesne itev. 10 v. SLOV Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat......po 15 t za dvakrat...... 13 » za trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrita 30 vinarjev. Pri večkratnem ob javi jen ju primeren popnst. Izhaja: vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne. BT Urednlitvo ]e v Kopitarjevih nlioah itev. 6/111. Hokoplai se no vračajo; nefranklrana pisma se ne s= sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74. ss Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6. ~mm = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. = ===== Dpravniškega telefona štev. 188. ■ Današnja Številka obsega 18 strani. Jugoslovanski problem in poljska narodna stranka. (GOVOR DR. KREKOV V ZBORNICI 4. junija 1909. (P o s t e n o g r a i s k e m z a p i s n i K u.) Na temelju debate, ki se je ravnokar vršila, usil-juje se mi predvsem vprašanje Kaj ima v politiki hujše jiosledice — pretiravanje ali prezirno omalovaževanje0 .Vsaka prenapetost se nazadnje razkroji v srnešnost, učinkuje komične. Prez:rno omalovaževanje pa rodi oo ponižavanju in zmanjševanju samo veienoro domišljavost, žali ponižane, in žalitev se razraste v zaničevanje in sovraštvo. Sedanja debata in debate v aneksij-skem odseku so izzvenevale v »konii-teor«, v »konfiteor« vlade m v »kooriteor--raznih strank te zborniee. da so ljudstvo, ki se zanj gre pri vprašanju o agrarn" banki, zanemarjale. (Pritrjevanje) To je »konfiteor«, očitna spoved, ki nam vsekakor dobro dene. Ugotovil bi predvsem to trdno dejstvo, ker je vsied njega opravičeno upati, da bo bodočnost jugoslovanskega ljudstva lepša nego je bila preteklost. Gospoda moja! Jugoslovani so bili (luantite negligeable. Dočim so si evropski narodi, ki so že imeli svobodne institucije, za osvoboditev drugih narodov pridobili nmogo zaslug, dočim so evropska ljudstva, na primer Angleži, pa tudi 'Nemci in Francozi, resnično krepKo pomagali pri osvoboditvi Helenov, da je nastala svobodna Grška, so pa na drugi strani zastopniki teh narodov Slovence, Hrvate in Srbe počastili z naslovom »svinjskih pastirjev«. Smatrali so pravzaprav za neko neopravičljivo slabost, če se je kdo zavzemal za ta narod. Pravičen hočem biti: Res je, da so Jugoslovani vsled svojega protirevolu-cionarnega značaja, ki so ga pokazali leta 1848, morda sami pripomogli, da jc nastalo to krivo mnenje in to omalovaževanje. Saj je pred 60 leti celo ženijalni Marx v svojih člankih, ki jin je priobčeval v nekem amerikanskem listu, tem narodom odrekal sposobnost za življenje. Danes so razmere drugačne. Da dosežem iz tega dejstva, iz tega priznanja krivde nekak uspeh, pozval bi zbornico in po zbornici javnost: Proučujte razmere malih narodov avstrijskih, proučujte razmere Jugoslovanov. I3riziiavam: Težko je, zlasti pri našem narodu je zelo težko, ker so edini zgodovinski dokumenti pri nas pravzaprav naše narodne pesmi. Nimamo arhivov, nimamo listin, spisanih na pergament, le svoje narodne pesmi imamo. In za to je skoraj nemogoče, poznati značaj in zgodovino teh narodov, ako ne znaš njihovega jezika, ako docela nc proučiš in nc presodiš duše tega ljudstva, ki je v svojiih pesnitvah ohranilo sebe in svojo preteklost. iDruga okoinost, o kateri sem v tej debati moral razmišljati, je vedno in neprestano zatrjevana obdolžitev, da mi s svojim predlogom zasleduiemo iu hočemo doseči neke postranske namene. Gospod .profesor Masaryk je nekdaj tukaj izreke! besede, da gentleman nc vpraša po namenih. Mislim, da je ta stavek pravilen in velja tudi za nas. Naj se presodi naše razloge, naj se, to zahteva lojalnost, ue podtika, česar se ne da dokazati, tristranski .nameni? Kakšne postranske namene bi imeli v tem vprašanju? Pravijo, da hočemo vlado vreči. Gospoda mo.ia! Če je naša stvar pravična in če mora vlada vsled tega, da mi svojo pravično stvar dosežemo, pasti, tedaj, seveda, mora pasti. (Pritrjevanje.) Ta posledica pa je le slučajna pritika, bistvena v našem vprašanju ni. (Odobravanje.) Gospoda moja! Postranski nameni! Hočemo li kaj drugega, nego parlament pripraviti do tega, da varuje svojo lastno .čast, parlament pripraviti do tega, da vdrtigič v isti stvari poda isto mnenje kakor prvikrat? (Živahno odobravanje m ploskanje.) Ni li ta namen posten? Ni li za naše parlamentarno življenje neobhodno potreben? Hočemo ii kaj drugega, nego po'kazati, da. kdorkoli sedi na ministrskih foteljih, ne sme nekažnjeno proti soglasnemu sklepu zbornice ničesar odrejati? (Živahno odobravnje in pritrjevanje.) Jaz teh 1,3 gospodov, ki tamkaj sede. sko-roda ne poznam. Zame so ministri Heku-ba. Ne pričakujem, da pride rešitev domovine in mojega ljudstva s teh stolov (Odobravanje.) 'in protestiram proti temu, da se nam, kakor je izhajalo iz besed nekega govornika, podtika kot svrho, da hočemo enega naših spraviti na tc sedeže. Ministri bodo zame imeli pomena šele tedaj, ko bodo v resnici izvrševalen odbor docela demokratičnega parlamenta. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Dokler tega ni. ministri vsaj mene ne zanimajo. Kcdar pa kak minister napravi neumnost, stori krivico, imamo menda pravico, da mu-to povemo. Pros;m, gospoda moja, današnja »Reiehsposl« pripoveduje o nekih pogajanjih, ki jih naša vlada baje vrši. da bi odpravila ta privilegij, ki ga .u dobila ogrska agrarna banka. ČitaUe današnji članek v »Reichspost«! Mislim, da piše list resnico, da so se okolnosti, 'ki jih navaja, dejansko dogodile. Gospoda moja! Kaj sledi iz tega? Iz tega sledi, da vlada, kedar je med sabo, da tudi pred Njegovim Veličanstvom, da tudi pred Ogrsko pravi: Nismo prav storili, naša privolitev ni bila pravilna, kri-vi smo! (Odobravanje.) Gospoda moja! To naj se prizna tudi pred zbornico. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Kaj pa hočejo naše resolucije drugega, nego reči: konce-sijoniranje je bilo krivično? Kaj pa hočemo drugega, nego pokazati pot, kako se naj ta pogrešek popravi. (Odobravanje.) Cc se je vlada vkijub svoji moški časti itd. mogla ored samo seboj v svoji sredi, pred N>cg. Veličanstvom in pred WckerIom tako spoveuati in ostati, tedaj tli d i naše resolucije lahko sprejme (Pritrjevanje); to je logičen sklep. Morda povedo naše resolucije manj, nego izhaja iz obnašanja vlade. Kdo še nastopi, kdo je še tu. da bi postopanje vlade odobraval? Nihče! Niti vlada sama nc! Ne smemo li tega konstatirati ? Če to kon-statujerno, nam podtikajo postranske namene. dolže nas, da smo lačni portfeljev itd. Gospoda moja! V imenu stranke, katere član biti mi je čast. izjavljam precizno: Naše stališče jc trdno; to je stališče našega prepričanja pa tudi naših mandatov, ki jih vse bombe ne podero. (Živahno odobravanje.) Mi uživamo zaupanje svojega ljudstva in sc ne bojimo nobenih volitev, kajti volitve nas med našim ljudstvom ničesar ne stanejo. Gospoda moja! Povem še več: Zato smo tudi svobodni nasproti vsem strankam. nasproti vsakemu dnevnemu tisku, ne 'le nemškemu, marveč tudi slovenskemu. Nismo sužnji, nismo hlapci iu nikogar ni, ki bi nas mogel terorizirati. Zato mislim, da sc nam ne sme podtikati lova za popularnostjo iii samopašnih nagibov. Dejstva, ki sem jin navedel, sc dajo kontrolirati, in vsakdo, ki hoče razmere objektivno spoznati, mi poreče: mož jc imel prav! Zdaj po'dem .krije. Krivdo hočejo zvaliti na Buriana. Pri Burianu imamo govoriti ne le mi, marveč tudi Ogri. »Pester Lloyd« je 9. maja 1909 čisto jasno povedal, kaj Ogri o tem vprašanju mislijo. Tam stoji (bere): »Baron Burian ni bil na Ogrskem nikdar simpatična osebnost. Njegova ledena, diplomatično odvratna individualnost se ne podaja prav življenja polno utripajočemu političnemu ozračju Ogrske. Sedaj so pa njegovi nasprotniki v Avstriji srečno dosegli, da ga na Ogrskem obdaja tudi popularnost. Čim usiljivejsc v Avstriji zahtevajo, da odstopi, čim krepkejše mu prete s pobijanjem v delegaciji, tem go- steje se bodo zopet ogrski delegatje sklepali okrog njega, da ščitijo to našo edino postojanko v skupni vladi. Zadnji čas si pač v Avstriji preveč proti nam dovoljujejo.« To, kar jc tu zapisano, bodo tudi izpolnili, in naša delegacija vendar našim uradnikom ne bo mogla pritrgati denarja, ki ga dobivajo v mesečnih obrokih. Burian ob taki taktiki nc bo padel, marveč se še utrdi. (Pritrjevanje.) Kje nai nastavimo navor, da dobimo proti Ogrotn glede Buriana in glede drugih vprašanj moči, da onemogočimo ta'ke naskoke, kakor so se prigodili pri agrarni banki? Gospoda moja! Ogrska temelji na krivici, ogrska državna nusel stoji na ne-nravnosti. Pokažimo jasno in odločno, da Ogrske na tem nemoralnem temelju ne moremo in nečemo priznati. Udejstvimo boj proti temu dualizmu. Kakršen je, sicer bomo imeli le malenkostne prestrelke, politiko drobiža, bomo imeli le neznatne spopade, ne pa prav ega izboljšanja našega državnega ustrojstva. Vsak šovinizem temelji na krivičnosti, in strasti, ki jih kaže, so po mojem mnenju lc sredstva, ki naj pokrivajo ucnravni temeij. Takšen je tudi ogrski šovinizem. Sedaj pa hi v tej zvezi povedal, kdaj sc jc ta šovinizem za'čcl. Bilo jc leta 1790.. ko so sc hrvatski ple-menitaši in veleposestniki združili, da protestirajo proti davkom, katere jim jc bil naložil iiatent cesarja Jožefa leta 1785. Sklenili so v svojem saboru, da sc hočejo odslej zcdiir.ti z madžarskimi magnati, da bi našli lažje oporo proti zahtevam hrvatskih in srbskih kmetov ter s pomočjo teh magnatov mogli nadaljevati svoj:) razredno politiko. Iz tega razloga so v hrvatskem deželnem zboru sklenili, da Hrvati opuste svojo financijelno samostojnost in priznajo financijelno skupnost z Ogrsko, da opuste samostojnost banovo in podrede bana ogrskemu namestiiiške-mu svetu. Ogri so ponudilo seveda drage volje sprejeli iu po tem dejstvu šc-lc so v ogrskem državnem zboru 11. junija 1790 sklenili, da veljaj madjarsčina kot državni jezik. To jc v zvezi; kmetsko vprašanje Hrvatov in Srbov na Hrvatskem in v Slavoniji je z državnopravnim vprašanjem v zvezi. Vsa mizernost naše politike sc pričenja s pogrešilo rešitvijo kmetskega vprašanja, to se pravi s kmetom sovražno politiko na Hrvatskem iu Ogrskem. Neki govornik je danes povdarjal, da bi Hrvati, čc bi si bili ohranili svojo finan-cielno neodvisnost, bili danes vse nekaj drugega kakor so. Res je! Kdaj so opustili svojo denarno neodvisnost? Opustili so jo leta 1790,. — veleposestniki, ne ljudstvo —; iz oderuških nagibov, iz namenov. ki so sedaj agrarni banki podlaga, so LISTEK. (Črtica iz življenja literatov.) Gospodična Milena Tonijčeva je umrla. Bilo ji je šestdeset let. Bogata jc bila in sama. Svoje imetje jc zapustila Emilu Cendriču. Ko je ta zvedel, da ga je pokojna gospodična Milena določila za glavnega dediča svojemu imetju, ni bil prav posebno iznenaden. Bil jc namreč sam o sebi zelo visoko letečih misli, samoobsebi umevna zdela se mu je ta dedščina. Poleg tega pa sc je njemu žc itak dobro godilo. Njegova dela — romani iz življenja — so bila skoro kar hipoma razprodana po knjigarnah; jedva da so izšla, je pošla vsa zaloga; to se ne primeri vsakemu pisatelju in tudi ne vsakemu založniku. Zdelo se mu je pa tudi naravno, da jc po gospodični Mileni Tonejčevi on glavni dedič. Vsaj se je še vedno spominjal zveze, nagnjenja, koje je gojil do gospodične, ki se je sedaj napotila na daljno negotovo pot. Tako je razmišljal sam pri sebi Emil čendrič. ko sc je v železniškem vlaku vozil v bližnje mestece, kjer je umrla Milena Tonejčcva in kjer ima sedaj prevzeli njeno imetje. Uboga Milena! Bila jc prijetna deklica pri svojih dvajsetih letih, tudi še ni bila napačna, ko je bila stara trideset let. In takrat je bilo, ko sc je Emil seznanil ž njo. Bila ,ie bolj boječe narave, starši jo niso radi pustili med svet. Zato ji je bila precej tuja ona rafiniranost, ki se dandanes košati po salonih, kjer sc zbira in shaja seveda le po veselicah in zabavah takozvani cvet mestne inteligence. Bila jc boječa, a vedno odkiita. Kar ji je bilo na srcu, tega tudi ni skrivala. Ko se je seznanila z Emilom, ga je vzljubila iu o tem obvestila svoje starše. Kmalu po prvem sestanku ž njim, reče nenadoma ob neki priliki Milena Emilu: »Ako hočete, gospod Emil, bom jaz vaša žena?«-- Emil pa je bil tedaj star dvajset let, lahkoživ in znan veseljak. On si ni mogel misliti, da bi bilo njemu mogoče poročiti se z žensko, ki bi bila starejša od njega in celo deset let starejša. To bi biio nekaj izrednega za kroge, v katerih se jc on sukal. Kako bi bili o njeni govorili njegovi znanci. Kako se iz njega norčevali njegovi prijatelji! Rekli bi. da si hočem poiskati svojega mentorja, ali da hočem dobiti v svoji ženi posebnega va-rilia. Smejali bi se! Kako hudobijo napraviti, to končno še gre, toda osmešiti sc pred svetom, to je neodinistljivo in to se nikoli več nc popravi. Zato pa jc odklonil ponudbo z vso vljudnostjo, v ginjenih besedah, ki se so vsaj kazale tako. Ona jc bila iznenadena. Cudcč se je opazil, kako sc jc hipoma spiemenil obraz Mučni Bolest se ji je zarezala v njene pot;"e na obrazu m globoko v njen') Stce. »Nc govoriva več o tem,« je dejala ter sc premagovala. »Menihi sem, da si vi nc boste upali prositi me za roko, ker .sem bogata.« Vstala jc in odšla, ne da bi sc bila ozrla nanj. Redko kdaj sta se še pozneje videla, sploh pa le ob takih prilikah, kjer sc jc moglo govoriti le o vsakdanjih stvareh; recimo takrat, ko so Mileni umrli njeni starši. Milena jc samevala, Emil na sc je oženil z mladim dekletom. Kadar jo je videl, vselej se mu je zdela bolj bolclma in bolj postarna. Mislil si'je: »Ta se nc bo nikoli možila.« In v duši njegovi mu je ugajala ta misel. Bila pa je res zelo bogata in tudi potem, ko jc Emil odklonil njeno ponudbo, ui ii manjkalo snubačev. Starši so ji tudi prigovarjali, češ, da so stari, toda ugovarjala jim jc tako odločno, da so jo pustili v miru in tudi .snubače jc tako na kratko zavrnila, da jc niso več nadlegovali. Tak j jc po smrti svojih staršev »gospodična* popolnoma osamela v stari hiši svojih dedov. Z nikomur ni občevala, edi- na njena pot ji je bila v cerkev in edini prijatelji so ji bili ubogi, katere je podpirala z veliko ljubeznijo iti z veliko darež-ljivostjo . Vsako leto jc šla enkrat ali dvakrat z doma in ko se ie vrnila, ji je sledil kmalu cel voz zabojev, katere jc skrbno spravljala v svojo veliko sobano — pod streho. Nikdo ni vedel, kaj jc v teh zabojih, ker ključe do tc dvorane je gospodična posebno skrito hranila. Ker sc jc to večkrat ponavljalo, zato so si ljudje o tem pripovedovali razne pravljice, in sicer tem-bolj zanimive, kolikor manj so vedeli o tem povedati resničnega. Nenadoma pa ic neko zimo zbolela. Iu preden so pravzaprav njeni sosedje zvedeli, da jc nevarno bolna, bila jc žc mrtva. V svoji oporoki si ic prepovedala vse slovesnosti pri pogrebu. Skromno kakor ic živela, želela je, da jo tudi položo v grob. - Glavni njen dedič pa, kaker smo žc omenili, je, bil Emil čendrič. Ko sc jc Emil poslovil od Milene ter sc poročil z drugo mladenko, živci jc zelo veselo in brezskrbno življenje, kakor jc več ali manj navadno pri takozvanih lite-ratih. Njegovi domači so bili zanj v velikih skrbeh, ker sc ni hotel lotiti nobenega pravega posla. Z vso dušo, z vsemi močmi, kolikor jih jc imel, sc je posvetil pisateljevanju. In uspehi njegovega slovstve- svojo lastno korist postavili nad korist svojega naroda. To se jc moralo reči. Dalje moram navesti, da je 7. septembra I84JS. ban Je-lačič v svoji proklamaciji Madjarc izvrstno označil ter omenil neko dejstvo, ki jc tukaj tudi važno. »Da poskusijo najskrajnejše«, — pravi proglas — »pošiljajo v Bosno madjar-.ske emisarje, ki tam ljudstvo hujskajo in ščuvajo, da bi s svojimi divjimi tolpami .preplavilo in opustošiio deželo, čije prebivalci so toliko' stoletij zvesto in pošteno s svojo krvjo čuvali meje monarhije.« Tako so delali Ogri ieta 1848. 'Naša vlada se ni ničesar naučila. Pravijo., da jugoslovanskega vprašanja ni nihče razgrnil, da se je o razmerju do Bosne in Hercegovine komaj govorilo. To je zmota. Morda velja to o drugih .narodih, ne pa o nas. Navajam adreso hrvatskega sabora z dne 1. maja 1861. Tam beremo med drugim (čita): i»Vaše Veličanstvo! Onstran Mure in .Save (Bosna, Hercegovina), živi narod, ki je nekdaj s troedino kraljevino de!! 1 isto usodo in jo tudi v prihodnosti mora deliti, ne samo po vezeh prošlosti, marveč .tudi po vezeh zemljepisne icge in iste krvi. Kedar sc prične tamkaj to, kar. ni .zgrajeno na pravičnosti in na temelju, ki na njem slone druge krščanske države, rušiti, bi si Vaše Veličanstvo pridobilo velikih zaslug za naš narod, za človečnost .in za svojo hišo, ako bi nit narodne in di-nastične politike, ki je biia nekaj časa žalibog zapuščena, tam nadaljevali, kjer je bila pretrgana, in zopet združili, kar bi po glasu zgodovine in narave moralo biti .združeno.« To so jasne besede, in o teh stvareh ne ve avstrijska vlada ničesar, ne ve skupna vlada, ne nihče ničesar. KmetskO vprašanje je bilo vzrok, da so hrvatski iu .madjarski plemenitaši javno mnenje liuj-.skali proti dunajskemu dvoru. Takrat se je na Hrvatskem prvič čuia beseda: Dunaj nam je sovražen. Ta beseda se rabi sedaj v drugem smislu. Ta neprijaznost .napram Dunaju, napram dunajski vlad:, napram dunajskim vodilnim krogom jc, .eksistira — to sem že večkrat povdarjal — ne prikrivajmo tega dejstva, in začetek je nesrečno razumevanje kmetskega .vprašanja. Dunajski dvor bi si bii takrat nedvomno za vedno pridobil srca ljudstva na Ogrskem in Hrvatskem, če bi bil temeljem svobodoljubnih načel izvedel odvezo kmetov, kakor je bilo preje obljubljeno. Gospoda moja! Mi smo na krivi poti, in če se sedaj v vprašanju, katero obravnavamo, pogrešek, ki ga ic napravila naša vlada, popolnoma ne pupravi, če ne storimo vsega, kar treba, da se delovanje .agrane banke glede kmetske odveze prepreči, tedaj pomagamo, m to zavedno — kajti nihče se ne more več izgovarjati z neznanjem — pomagamo urobiti in uničevati to državo. Kajti od te rešitve je odvisen obstanek naše monarhije. Na vladni strani se jc tudi reklo: Naj bi nas bili v tem vprašanju prej informirali, premalo ste nas informirali. Da, gospoda moja, 11. ntarcija smo vlado dovolj informirali, in potem je prišel gospod Bilinski in v aneksijskem odseku razložil teorijo, da se mu ni treba ravnati po re- solucijah, ki jih sklene zbornica. Kaj nam koristi takšna vlada? Bil je udarec, ki ga je pest finančnega ministra zadala parlamentu. Protislovje je in ostane, če se na eni strani od nas zahteva: Informirajte me, — na drugi strani pa soglasne sklepe zbornice v vprašanju, v katerem sc je želelo informacij, meni nič tebi nič, vrže v kot. (Pritrjevanje.) Kdor to nasprotje razreši, mu obljubim, da bom glasoval za vsako resolucijo, ki jo sestavi. Gospoda moja! Posamezni govorniki, zlasti zadnji gospod govornik, so rekli: Parlament se pokaži močnega, parlament čuvaj ugled itd., le tedaj nasproti Ogrski kaj dosežemo. To je res. Toda, čc parlament ne sprejme vsaj one oblike, ki smo jo izbrali v prvi resoluciji, si sam izpod-koplje svoj ugled. Tudi mi smo sodelovali pri tem parlamentu, mi zaupamo avstrijskemu ljudstvu in vemo, da je edina nada za ozdravljenje Avstrije v splošni volivni pravici. Ta parlament pa za nas popolnoma izgubi svojo vrednost, če se v tem vprašanju sam sebi izneveri. (Pritrjevanje.) Ta parlament za nas izgubi vsak pomen, čc večina zbornice nima poguma, da bi dvakrat rekla eno iu isto. (Živahno odobravanje in ploskanje.) H koncu bi se obrnil lc še do Poljakov, ki pa seveda ne poslušajo, kedar se gre za to stvar. Ne vem. zakaj in kako »se je zgodilo, da hočejo Poljaki v tem vprašanju pokriti Bilinskega. Jaz tega ne .razumem. Bilinski je s svojim obnašanje.n v zbornici in v aneksijskem odseku vsak pravni naslov do političnega spoštovanja zapravil, ponavljani: do političnega spoštovanja. Zakaj? Dne 11. aprila je ta mož ;prav dobro znal, kako bo sc vedel nasproti Burianu, a nas jc pustil v temi. On bi bil takrat naj vstal in rekel: Jaz te resolucije ne morem sprejeti, kajti moje stališče v tem vprašanju je drugačno. To bi bilo moško, to bi bilo pošteno. (Pritrjevanje.) Prepustim pa v presojo gospodi, kako se nazivlje tako postopanje, kakor je on postopal. Prepričan sem, da so se gospodje v kabinetu zanesii na njegovo dokazovanje, da so argumente, ki jili je podal, zlasti o deželnem zboru, o odložitvi itd., kakor že zna tako lepo govoriti, zares previsoko cenili. Jaz si stvar tako mislim, kajti sicer bi ne bilo mogoče, da bi vlada potem našla moči, da sama sebe desavuira ter pozneje vso stvar, ki jo je sama dovolila in za pravo spoznala, prepreči. Gospoda moja! Bilinski je po mojem mnenju prvi, glavni grešnik, ki ga imamo pred seboj. (Pritrjevanje.) Rad bi slišal od gospodov Poljakov kaj v njegovo obrambo (Pritrjevanje), rad bi slišal iz njih ust, kako morejo spraviti v sklad njegovo postopanje 11. marca in njegovo postopanje v odseku. Bilo je dupiranje zbornice, 'bila je sleparska igra, ki jo je igral z zbornico. Naj je Poljak! Tudi poljski ministri ne bodo našega ljudstva nikomur .prodajali. (Živahno odobi vanje in plo-' skanjc.) Gospodje Poljaki, zdaj se obračani na vas! Tu čitam, kako je Mickiev/icz nalogo Poljakov označil. On pravi v svoji prelepi visoki pesmi domovinske ljubezni in svobode: »Ksiegi narodu polskiego i pieIgožymst\va polskiego; I zaponmiaiv narody, iž od jednego oochodza ojca. 1 , rzckl anglik: Ojcem moim jest okr^.t, a matket moja para«; on pripoveduje, kaka gredo druga ljudstva le za gmotnim dobičkom, o Poljakih pa pravi, da so poklicani za čuvarje svobode. V tej zbornici pa je varstvo svobode od strani Poljakov tako, da radi enega grešnika, ki pripada njihovemu rodu, nimajo poguma reči: Ustanovitev oderuške banke je bila zmota! (Odobravanje in ploskanje.) Gospodje! 21. poglavje pravi dalje: »Slyszcie, iž mowia zydzi i cyganie, i ludzie z dusza žydowsk<\ i cyganska: tam ojczyzna, gdzie dobrze; a polak povviada narodom: tam ojczyzna gdzie žle.« »Tam, kjer je slabo, je domovina.« Da, tam, kjer je tako slabo, da smejo oderuhi z dovoljenjem obeh vlad izžemati ubogo ljudstvo, ki je tisoč let vstrajalo ondi, in ga tirati na beraško palico. — tam je bosenska domovina. Gospodje Poljaki, ali res nimate nič srca za to ubogo ljudstvo? (Burno odobravanje in ploskanje.) In na koncu tega prekrasnega dela čitam: »A wy kupce i liandlarze naro-.dow, laknaci ztota i papieru daj;\cego zloto, posylališcie pieniudz na zgn^bienie vvolnošci; a oto przyjda dnie, iž btjd-ziecie lizač zloto nasze i žuč papier wasz, a nikt wam nie przyšle clileba i wody.« Želel bi, da bi. se v jubilejnem letu mesianistiškega pesnika Sicnvackega pojavilo nekoliko tega duha tudi pri gospodih, ki tu sede. (Odobravanje in ploskanje.) Morda nam res — ne bojim se tega izreči — da kako pojasnilo o tem legiti-macijski odsek. (Živahno odobravanje in .ploskanje.) Svoboden hočem biti tudi vam nasproti, gospodje, in svobodno bo tudi moje glasovanje. Jaz spoštujem in ljubim poljsko ljudstvo, njegovo zgodovino in književnost. Po svojih močeh sem pospeševal v našem narodu spoštovanje do njega in v naših mladeničih sem vžgal navdušenje za njegovo književnost, tako da sedaj obstoji kontakt in hodijo naši dijaki v Krakov študirat. Zato imam tudi pravico reči, da gospodje, ki zavzemajo v aneksijskem vprašanju trKo stališče, nimajo pravice, da bi se imenovali sinove ljudstva Mickiewicza in Slovackega! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Zgodila se je sramota, da so poljski listi razglašali, da je govor poslanca Glabinskega v odseku našel splošno priznanje. Temu ni tako. Ta govor me je radi njegove hladnosti ogorčil. Ta govor so narekovali meni nerazumljivi razlogi. Tako stoji stvar. Morda dovede današnji trenotek k ločitvi. To je mogoče. Za nas stoji vse na kocki. Mi nimamo ničesar izgubiti, ponavljam še enkrat, ničesar izgubiti! Mi od te vlade tudi nimamo ničesar pričakovati. Stališče, ki ga nam narekuje naša dolžnost, je tako, kakor smo ga zmerno in premišljeno izrazni, da ga more vsakdo zavzeti. Ne govorite o postranskih namenih, ne govorite o morebitnih posledicah, ki bi unogie priti. Zvesti si moramo ostati.. V tem važnem trenotku moramo pokazati, da imamo resnično voljo, ljudstvo Bosne in Hercegovine braniti hi varovati! Ako to storimo, smo rešili položaj. Ako sedi tamlc to ministrstvo aK pa kako drugo, je za to vprašanje pravzaprav čisto vseeno. Ali hočemio v tem vprašanju le eno, da ministrstvo izreče, kar je, kakor sem že preje povdarjal, | menda izreklo za kulisami: To, kar sc je storilo, je bilo zgrešeno, storiti hočemo, kar zahtevate, in preprečiti delovanje kmečke banke! (Burno odobravanje in ploskanje. — Govorniku čestitajo.) Poljski glas o dr. Krekovem govoru. Vsepolšsko prokletstvo. Krakov, 6. junija. O govoru dr. Kreka v parlamentu, dne 4. junija, v katerem je naš poslanec ostro izprašal laži-slovansko vest Vsepo-Ijakov, piše organ Stapinskega »Gazeta Po\vszechna« takole: »Čimbolj se bliža trenotek glasovanja, temvečja postaja razdraženost. Generalni govornik, slovenski poslanec Krek, govornik po božji milosti, vladajoč z raz-bijajočim akcentom kontrasta, z ognjenimi biči bije »Poljsko Kolo« zaradi njegove zveze z Nemci m indiferentnosti napram usodi bosenskih kmetov. Pretresajoče vpliva zlasli moment, ko govornik vzame v roke M;ckiewiczevo knjigo »Kscggi narodu polskiego« in čita: »Slišite, kako govorijo judje in cigani in ljudje z dušo judovsko in cigansko: tam jc domovina, kjer je dobro; a Poljak pravi narodom: tam je domovina, kjer je slabo; kajti, kjerkoli se v Evropi zatira svoboda in se zanjo bije boj, tam je boj za domovino in v tem boju se morajo vsi bojevati.« A »Poljsko Kolo« posluša te besede, ki grome kakor kletev, in ne pordeči sramote, ampak po posredovanju Globinskih, Buzkov, Battagliov, išče sporazumljenja, išče sveta, kako vztrajati šc dalje pri ministru Schreinerju in Wolfu. Govor dr. Kreka, naperjen proti Po-ijakom, je napravil, kakor nam poročajo z Dunaja, na poljske poslance mučen vtis. Bil je to silen govor, oglašeti z žgočim ognjem, ki je osvetljeval politično šarla-tanstvo z vso brezobzirnostjo. Dr. Krek je pozival poljske poslance, naj javno nastopijo v obrambo poljskega ministra Bilinskega! Nato citira »Gazeta« znameniti stavek iz govora, da oni Poljaki, ki so zavzeli nasprotno stališče v vprašanju bosanske banke, sovražne kmetom, nimajo pravice imenovati se sinove naroda Mic-kicvvicza in Slovvackega. »Besede grenke resnice,« piše »Gazeta«, ki jih je izgovoril Slovenec v polni zbornici, so delovale kakor grom z jasnega neba. Kakor pišejo dunajski časopisi, so Stapinskemu stopile solze v oči. Da pa »Vsepoljaki« in njihovi zavezniki z Lo-wensteinom na čelu, niso niti zardeli, o tem nisati, bi bilo odveč.« Dočim vsi listi ljudske in socialnode-mokratične stranke živo komentirajo govor dr. Kreka, je vsepoljsko »Slowo Polskie« itd. in konservativno časopisje z molkom požrlo grenko medicino dr. Kre-j ka. To je zelo karakteristično za vsemo-' gočne Vsepoljake. Globinski .in njegovi tovariši so pač zastopniki tistih Poljakov, ki se šc danes nočejo zavedati svoje slabosti in nočejo videti žalostnega položaja . lastnega naroda, ampak se še danes mo-i gočno trkajo na prsi, češ, mi smo Poljaki, . kaj nam mar usoda Slovencev, Hrvatov j in Srbov! In glejte! Ti gospodje so za-I stopniki tistih političnih slepcev med1 Po- nega delovanja so bili nenavadni. Prve knjige, ki jih je izdal, so bile naenkrat razprodane. Založnik je bil zadovoljen, in honorar za vsako knjigo večji. Izdajatelji so se čudili, da se po knjigarnah tako hitro razprodajajo Emilova dela in to brez vsake posebne reklame. »To naredi pisateljski talent,« dejala ie večkrat Emilova soproga, ko se je o tem razgovarjala z njegovimi starši. Emil si jc najbrže tudi kaj takega mislil. ker se je ob takih prilikah zelo zadovoljno smejal. Nekaj pa je bilo pri tem vendarle nenavadnega. Emilova dela so sc prodajala s čudovito naglostjo, vendar listi niso o njih prinašali nobenih kritik. Nobene hvale, nobene graje, kakor da bi jih literarni sod preziral. »To so nizkotne spletke proti meni,« dejal je Emil večkrat v domačem krogu, »to je prav navadna zavist mojih slovstvenih tovarišev, katerih dela kljub naj-živalmejši reklami, kupoma nerazprodana obleže pri založnikih.« Tako je šlo nekaj let in Emil je rasel v imenu in sam na tihem že sanjal, da ni daleč čas, ko ga bodo jeli veljaki besede in peresa kmalu vpoštevati kakor kandidata za akademijo nesmrtnikov. Toda nesreča jc opoteča, pravijo ljudje. Tisto leto jc bilo, ko je umrla gospodična Milena Tonejčeva. Emil jc izdal novo delo, po njegovem mnenju najboljše kar jih jc do sedaj napisal. Toda čudno: Ta knjiga ni šla, tako kakor prejšnje. Ta jc založniku obležala. Nobenega povpraševanja ui bilo po njej. Ako sta se založnik in pisatelj srečala, čudeč sta se povpraševala, kaj bi moralo biti temu vzrok. »Ni prava sezona sedaj za prodajo knjig,« dejal jc pisatelj. »Da, da, politika sedai zahteva vse duhove zase,« odgovarja! je založnik. Toda mrtva sezona ie minula, valovi burnega javnega življenja so se pomirili, toda Emilovo zadnje delo jc še vedno pri založniku spalo spanje pra\ičnega, nepov-.praševano, nerazprodano. To je bila za pisatelja in založnika nerazrešljiva uganka. $ * * Emil je vstopil po dolgi vožnji v hišo pokojne Milene, sedaj v svojo hišo kot glavni dedič po umrli gospodični. Dolgo časa jc žc minulo, odkar ni več prestopil praga te hiše. Pečati, s katerimi jc zavarovalo sodišče po smrti lastnice razna vrata, so bili odstranjeni in prosto je stopa! novi posestnik po raznih sobanah in občudoval razne dragocenosti. Šel je tudi pod streho, kamor jc pot držala skozi železna vrata, od katerih jc imela, kakor mu je pravila liišina pokojnice, samo gospodi-eina ključe in jih ni nikoli komu drugemu zaupala. Ko vstopi Emil, vidi pred seboj veliko prostrano sobano, okrog ob zidu so bile postavljene popolno enake štelaže, ravno tako sta stali hrbte si kaza-joč dve vrsti po sredi sobane. In v teh šte-lažah jc ležal zaboj pri zaboju, nekateri odprti, drugi večinoma neodprti. Hlastno sc ozre Emil v tak odprt zaboj, in zagleda knjigo, ki so v njej izšli njegovi spisi, pogleda prvi, drugi, tretji, deseti zaboj: samo njegove knjige, samo njegova dela. — Tukaj so torej ležalo neporezane. ne-branc, nepoznane, pokopane njegove knjige, ki so naenkrat izginile iz knjigarn. »Torej se niso prodajale, ampak ona je vse pokupila K- vzdihnil jc Emil in zdelo se mu je. da se .ie pred njim odprl grob in da jc vanj -akopal ves svoj pisateljski ponos. Vse je sedaj razumel, predobro razumel! Slava njegova je bila prisiljena, njegovo ime poznano, toda nc po njegovih delih ampak vsled njenega posredovanja. Sedaj mu je bilo jasno, zakaj nikdo ne kupi zadnjega njegovega romana, ker je bila Milena že bolna in jc med tem umrla, torej ga ni mogla več kupiti. Silni gnjev sc je polastil duše Emi-love. Nobenega priznanja, nobenega čuta hvaležnosti ni imel za to izredno zvestobo ženske, ki ga je rada imela in to tudi v dejanju pokazala. Gledal jc to nekropoio svojih literarnih dei. Ves natis, vsak ponatis vseh njegovih dc! jc ležal tukaj. Bil je popolnoma poražen, kot književnik uničen. Samo ena misel jc Emila sedaj obvladala, kako da bi uničil in požgal vse te skladnice svojih knjig in sicer tako tajno, da o tem nihče nc zve. Očital je pokojnici sam pri sebi: »Zakaj m uničila že sama knjig, sproti kakor jih je kupovala! Vsaj je vendar morala vedeti, da jih kedaj opazijo drugi ljudje, ali da jih vidim jaz sam« . . . In tolažil je sam sebe premišljujoč: »Če bi jih ona nc bila pokupila tako naenkrat, gotovo bi se bila moja dela prodajala . . . Veliko krivico mi je storila s to svojo neumno idejo.« Nikoli pa Emil ni mogel sam pri sebi dognati, ali je Milena s tem hotela njemu pokazati svojo zvestobo ali svojo maščevalnost —o— Boltatu Pepe. Nubedn na more rečt, de naš leberalci nisa navihan, kedr se jm je treba vn zmazat. — Le puglej-ma iblan-skega gespuda že-pana in pa tist kontroht iz Nemcem, ke je On pud-pisu najnga soj ime, pa uma prec vidi, de je res tuku, Tud gespud dohtar Taučar ja zna useli še precej dobr vn zvit, sam de je pr tak reč mal bi narodn. kokr gespud žepan. Resnica je m tu ta nar bi čista resnica, dc leberalci pr usak prložnast in neprložnast trahtaia klerekalce na kašna viža ukul prnest 'n če b se pr tem na bal, da ja uja pu prsteh dubil, b šli kar iz kanonem na klerekalce. Pr usi te soj navihanast sa pa šc use glih desetkrat bi naumn, kokr sa Mladu-turki. Zdej ene dni sm skon usi listi ugibaja, .kaj sc u zgudl na Turškem iz sultanarn, kc sa ga ptislal u penzjon. A ga uja Mla-daturki ukul prnesl, kokr je navada na. Turškm, čc enga v roka dube'a. ke jm h ksihte na stu.ii, a ga uja pusil kar brez usa-ke pusebne štrafenge in dc sa vesel, de jm na pride več pred uči iu sa ga zatu pu- Ijaki, ki večno sanjajo o bajonetih in o pohodu Poljakov na Moskvo, noč in dan spreminjajo karto Evrope, a nočejo videti lastne mizerije. Ti ljudje pravzaprav nc žive danes, ampak še v času samostojnega kraljestva, ne računajo s svojim resničnim položajem iu zgodovinskimi fakti, ampak delajo in mislijo tako, kakor bi še zmeraj gospodoval Jagello ali Kazimir Veliki na Vavelu. Primerjajo se še danes le , z narodi, ki imajo samostojno državo, z »vitežkimi« Mažari, s Francozi, Angleži. Taki narodiči, kakor Slovenci, Slovaki ali Srbi, tlačeni od vekomaj, brez »lastne kulture«, smo zanje »quantite nčgligeable«. Vsepoljska stranka v »Kolu« zastopa one ljudi, ki so 3. maja slovesno sprejeli mažarske.slovakožrce v Lvovu, peli himne in dvigali toaste na čast njihovemu »vitežtvu« in njihovim »načelom svobode« ! »Slovvo Polskie«, organ Vsepoljakov, je bilo prenapolnjeno slavospevov na Mažare! Da, peljali so jih celo pred spomenik Mickiewicza, kjer je znani N a g y v patetičnem govoru klical, da velja za Poljake in Mažare enako načelo: »Prisegamo, prisegamo, da ne bomo več sužnji!« — Večje ironije si ni mogoče misliti, kakor te besede slovakožrskega poslanca, izgovorjene pod spomenikom Mickiewicza! Poljaki se niso spomnili takrat ne na Slovake, ne na ogrske Rusine, ne na lastnih 100 tisoč rojakov, ki« v Tatrah dele enako usodo s Slovaki! Ko se je na potu v Moskvo mudil Radič v K rakovem, je v vse-poljskem akademičnem društvu »Zjedno-czenie« predaval o slovanskem vprašanju. Svetoval je pri tej priliki Poljakom, naj si jzbijejo za sedaj svojo drž. idejo iz glave, pogledajo malo okrog sebe, probujajoljud-stvo k zavesti, ga gospodarsko in izobraževalno organizirajo, in z silo idej tudi skušajo vplivati na Rusijo. Za ta pametni nasvet pa ga je nadebudna vsepoljska mladina skoro raztrgala na kose! Govori jim pa o pohodu Poljakov na Ruse — pa ti bodo pleskali! . . . Svoj čas je dr. Lenard razvijal v imenovanem akademičnem društvu podobno kakor pozneje Stepan Radič. Ko je akademikom svetoval, naj jenjajo sanjati o bajonetih in se oborožujejo edino z mogočno in vsestransko izobraževalno in gospodarsko organizacijo, kakor Slovenci, so mu sicer pritrjevali, vendar delali obraze, kakor bi hoteli reci, za vas Slovence je tako delo morda koristno in edina pot do samostojnosti, toda mi Poljaki, ki imamo slavno zgodovino za seboj, ki imamo šlah-to in visoko lastno kulturo, ne moremo operirati s tako ponižnimi sredstvi, ne-moremo niti trenotek pozabiti, da smo mi »državen in plemiški narod«, vi pa narod priprostih kmetov! Zato moramo pred vsem zasledovati vsakokratni položaj v evropskem koncertu, in z jasnim pogledom presojati splošni svetovni politični položaj, če se v danem momentu ne razvije morda taka politična kombinacija, ki bi nam omogočila otresti se ruskega in pruskega jarma obenem! Ako si predstavite na ta način politično obzorje Poljakov, potem Vam bo pač lahko pojmiti, da tem Poljakom ne more biti dosti mar, kaj se zgodi s tistim milijonom Slovencev ali z dvema milijonoma »Bošnjakov«. Na ta način Vam bo jasno, kako je mogoče, da se bratijo Poljaki z Mažari, in Poljaki pri 'tem ne najdejo niti besedice protesta proti zatiranju Slovakov in Hrvatov! Potem boste tudi razumeli besede, ki mi jih je nedavno povedal tipičen reprezentant teh ultrašovinistov: »Mi Poljaki moramo računati in simpatizirati z Mažari, ker so oni državen narod, ker nam je državna samostojnost prvo načelo! Zato tudi ne moremo Mažarov napadati, če zatirajo Slovake in Hrvate, kajti kousekventnost državne ideje zahteva, da poginejo mali narodiči v morju gospodujočega naroda, na korist državne iti teritorijalne samostojnosti. Ne moremo tudi zabraniti, ako utonete Vi Slovenci v laškem in nemškem morju, kajti to so neizprosni postu-1 a t i višje kulture!« • Ta načela so kvintesenea vsepoljske stranke, združene z drugimi v »Poljskem kolu«. Imenuje se narodna in demokratična, ni pa ne eno, ne drugo. Njena narodnost je vsepoljski šovinizem, njen de-mokratizem pa smo v parlamentu imeli neštetokrat priliko občudovati. Ce pomeni slepo egoistiško-oportuniško glasovanje za vlado demokratizem, potem že, drugače pa ne. Sicer pa šteje vsepoljska stranka v »Poljskem kolu« le dobro tretjino poslancev, veliko njenih mandatov pa je pridobljenih z zloglasno gališko volivno metodo. Ta stranka ie dozdai komandirala celo »Kolo«. Vsepoljska stranka je korum-pirala vse uradništvo. Bilinskega zato tako trdo drži, ker, če ne bi šla z vladno večino, so njeni mandati v nevarnosti. Saj se Vsepoljaki nobene stvari bolj ne boje kakor verifikacijskc razprave v zbornici. Besede dr. Kreka so bile popolnoma upravičene. Prav je imel, ko je rekel: »Mi stavimo vse na eno karto«. Mogoče je danes dan, ko se ločimo popolnoma od Poljakov. Ti ljudje res nimajo pravice imenovati se sinove Mickievvicza in Slo-\vackega. S takimi ljudmi nimajo ne Slovenci, ne Slovani nič skupnega. To niso ne Slovani, da, -celo ne Poljaki, ampak vladni podrepniki. Hvala Bogu, da večina poljskega naroda misli in sodi drugače kot gospodje Vsepoljaki! Narodno zavednost in čustvo slovanske solidarnosti raste med Poljaki od dne do dne. In zato smemo trdno upati, da ne pride do take ločitve med Poljaki in Slovani nikdar! Nasprotno! Izjavlja se čim več simptomov v poljskem časopisju in v politiki, v mnenju javnosti, ki pričajo, da Poljaki postajajo Slovani in čas solidarnega nastopa vseh Slovanov v parlamentu ni tako daleč, kot si mislimo! Vsepoljski mogotci — to so velikani z ilovnatimi nogami! Gotovo pride dan, ko se bodo sesule noge in se velikani zvrnili v propad. Hovi viharji. Maroko. Turčija. Perzija — zadnji ostanki nekdanjega izlamskega prvenstva na jugu in vzhodu — propadajo. Ta propad ni združen samo z notranjimi, temveč tudi z zunanjimi krizami. Maroško vprašanj* je menda, hvala Bogu, položeno ad aeta. Pred par dnevi je haško mirovno razsodišče razglasilo formulo, ki pomeni popolen sporazum med Francijo in Nemčijo. Francija si osvoji Maroko politiško — seveda «varujoč suverenstvo Njegovega Veličanstva sultana Muley Hafida« — Nemčija pa ima svobodne roke v trgo-vinstvu. Kreta. Kaj pa Turčija? Ne glede na to, da nihče ne more niti približno slutiti, kako se bo razvila vojaška diktatura, ki gotovo ne bo ostala brez usodne reakcije, preti evropskemu miru zopet nevarnost zaradi Krete. Dejansko vladajo na Kreti velesile protektorice in čeprav je večina mednarodnih čet odšla, je angleško brodovje prav blizu, da lahko prepreči vsako izne-nadenje. Formalno pravega vladarja, Grka Zaimisa, guvernerja, menda ni več na Kreti — pravijo, da vlada nek narodni zbor, ki je proglasil unijo z Grčijo, ki pa nič ne velja. Mladoturška vlada dobro ve, da Grčija namerava aneksijo Krete Šiloma izvesti; zato premišljuje, kako bi to preprečila. Najrajše bi izkrcala na Kreti vojaštvo. To bi seveda povzročilo velika klanja in slavni evropski koncert bi zopet začel delovati. Ampak ta koncert je močno razglašen, kakor vemo; disharmonije so prav velike. In zato nima Evropa nobenega povoda veseliti se »kreškega vprašanja« . . . Perzija. Zdaj pa pride še Perzija na vrsto. vZnano je, da je rajni šah, Muzaffer-Eddin, findi proti koncu svojega življenja proglasil ustavo. Kako je do tega prišlo, sam Bog vedi — kajti čisto neumljivo je, čemu Perzijci ustavo rabijo. Perzija prav tako propada, kakor Maroko in Turčija. Te dežele se dajo vladati samo z nekakim »prosvetljenim absolutizmom«, kakor ■nam je iz zgodovine znan iz časov slavnega kalifa Harun al Rašida. Zdaj pa so iz-lamske države že dolgo v stanju počasnega razkroja in stalnih notranjih revo-Jucij. Morebiti so hoteli te pojave z ustavo iistaviti. Naj bo kakor hoče, naslednik Mohamed Ali, sedanji šah, je na ustavo slovesno prisegel kakor svojčas tudi Ab-duI-Hamid. Kmalu nato pa je s svojimi vojaki zasedel parlament in nameril vanj topove. Poslance je deloma poslal domov, deloma pa jih dal obglaviti. Toda Rusija in Anglija, ki sta glede na Perzijo sklenili pogodbo, sta šaha prisilile, da je zopet vpostavil konstitucijo. To je storil s posebnim manifestom novembra leta 1908. •Izmislil si je pa mož prav posebne vrste komedijo. Dal je sklicati zbor modrih mož, od katerih je večino podkupil. Veliki vezir je temu zboru naznanil, da hoče šah .izdelati vzorno konstitucijo. Tu se pa večina vzdigne in proti temu protestira, češ, nstava je sramota za izlam. Sah je nato Jzdal edikt, da duhovništvo ustave ne odobruje in da je zato ne more vposta-,viti. V Teheranu je sicer vladal mir, pristaši ustave pa so se podali v Tebris, ki je postal središče ustavne revolucije. Sah je zbral nekaj vojakov in velel Tebris oblegati. Oblegali so ga do maja meseca leta 1909, zavzeti pa ga niso mogli. Sahovi vojaki so namreč prav čudno pisana vojska — brez denarja in municije. Vendar pa se vstašem ni dobro godilo, ker je šahova armada zaprla vsa pota in je vsled tega v Tebrisu pretila lakota. Tu pa se oglasi Rusija. Poslala je pred Tebris vojaštvo, šahovi vojaki so morali oditi, kazaki pa so se nastanili v mestu ter rešili Evropce. Zdaj popravljajo cesto, ki vodi v Rusijo. Dasi so prikorakali samo »v varstvo tujcev«, ne bodo zlepa odšli r— kajtiTiered je velik in preden se vpo-stavi red, bo še minul marsikateri mesec . . . Kaj pa Nemčija? Okupacija Perzije po Rusiji in Angliji je evropska diplomacija prezrla — zaprla je obe očesi ... Ko se je pa kolikor toliko rešilo balkansko vprašanje, je postala pozorna Nemčija. Nemčija ima v Perziji od nekdaj zelo velike finančne interese. In zato se najbrž ne motijo tisti, ki domnevajo, da se bo pri sestanku med Viljemom II. in carjem, ki se vrši 17. t. m., pogovor pletel tudi okoli perzijskih zadev. Stvar je namreč ta: Rusija in Anglija sta se glede na Perzijo sicer res natančno domenili, kako in kaj. Vendar pa diplomatske zveze niso nikoli zanesljive. Zlasti prijateljstvo med j dvema takima rivaloma, kakor sta Anglija in Rusija, ne more bogvekako dolgo trajati. Zdi se, da že sedaj glede Perzije med lObema državama ne vlada popolno soglasje. Na vsak način se hoče Rusija nasproti vsaki eventualnosti zavarovati in si zagotoviti podporo Nemčije, ako bi prišlo kdaj do konflikta z Anglijo. Tako jc slal u pregnanstu, kokr pranja ta nobei — pu našm pranja tu »pu šub«. No, Mladaturki sa brihtn, če prou pranja, de sa Turki divjaki m s rnis.ja: če mi tlela našga sultana ukul prneseina, kokr prou za prou ta mož zasluž, dubema use europske velesile na glava in nape-glale b nas tku, de b nam stu let pu uše-seh zvunil. Turki pa mmaja rad zvunej-na, ta nar mn pa u ušeseh, zatu sa pa ta reč tku uštimai, de u sultan preh kokr b s edn mislu, pr Allahe u naroči spau, Mladaturki uja pa le pr ceiem tem špase tku nadoužen, ket Lahu koš, ke je deset let kuntrabant nosu in euiopske velesile se uja pud nusam ubrisaie in mogle mou-čat, če u prou sultan hin. In kuku sa Mladaturki ta reč vn spe- lal? Ke ne, ena sitna ženska clu preh enga akul prnese, pa če je še tak kurenak, kokr ta nar hujš pulfr. In Mladaturki sa iz tem rajtal: Kaj s uma mi iz sultanam ruke pac-kal in pol se pa še pusti našeškat? Ene par prou sitneh žensk mu ubesma na urat, de ga uja nuč in dan sekirale, pa ga pušli-ma preč in na u douh, pa u hin. Al se u sam fentu, al u pa ud jeze in grimajna ukul pršou. In ud useh petstu sultanuveh žen sa udbrai auajst ta nar bi sitneh iu sa jh iz nirn puslal u pregnanstvu. Te ženske ga uja tulk časa murile in matrale, de u mogu sam nad saba scagat. Sej puznama sitne ženske, zatu tud mislma, de se Mladaturki iz soja rajtenga na uja mutil. Kokr se vid iz .tega, sa Mladaturki imeniten pulitkari, al tu pa lohka rečem: če b Mladaturki puznal našge gespuda dohtar Žerjava, b pa ta nar bi gvišn pusti .sultanuve ženske prgmah in b naprusil te-! ga gespuda, de b se pudau iz sultanam u pregnanstu in na ta viža b še preh dusegl, kar misija in sultana u krtava dežela spravi. Res je, de je hedu ena sitna ženska puslušat in prenašat nene sitnast; al kdur je slišu unkat u Zeleznkah, kuku zna gespud dohtar Zerjau sitnast stresat in Idi murit, ta u reku, de je ta nar bi sitna ženska še angel preke temu gespude. Če b še en dan tu trpel, pa b bli usi puslu-šauci hin. Zatu pa Ieberalci na prštiinavaja soje shode večkat u enmo kraj, ampak usak bart ke drge. de se tku puslušauci lohka spet mal pucajtaja med tem časani. predn prideja spet na vrsta, de jh prideja murit leberain prvaki. Ta mure!ne je za naša plat dobr in kuristen, ke na ta viža se uja Ieberalci lepu sami sebe pučas ukul pmesl in ustal uja med nam ževi in zdrau sam še modr ldje. Le naprej, gespud dohtar Zerjuo, le naprej tku, mi sma vam zatu hvaležn. Kedr u leberain strank tii ubiža zmankal u kas, de na u mogla unKoštnge plačvat ,za rajža, se pa pr men uglaste, vam um pa jest vožna plaču in še za kašn litr dau pu vrh, če ute soja reč dobr upraul. Zdej pa puglejma še iblanska pulcija, kuku nam gre ta na roka. Kedr Ieberalci naprauja kašna veselica, tu use mrguli pulcaju na ukul, kar je dukaz, de sa Ieberalci velik grešnki in de jm iblanska pulcija prou nč na zaupa. U nedela je rnela pa »Iblana« veselica u »Unione« na vrte u kurist Aljažuga duma, je pa puslala pulcija sam ene par mož ognagascu, de sa jnerkal. če b se na vrle ghh pesek uneu, ke e iz nim vrt pusut. No, pa ni biu nč hudga iz peškam;žeja je pa le precej name prtiskala, tku, de je sam mejčken man-kal, de in ni biu treba prost ognagasce, de b m ja pugasl; ke pa jest tega nism sturu in sm pustu raj. dc sa se začel kra-lierii burit iz žeja in ja nazadne, kc se jh je že precej skp nabrai, tud srečn premagal in pugasl, pa ognagasci pud milem Bugam nisa mel prou nč za upraut. Iz tega se vid, de naše veselicc čist dobr iz-hajaja brez pulcaju in tudi brez ognagascu. Boltatu Pepe iz Kudeiuga. pač v svetovni politiki — danes si mi prijatelj, jutri najljutejši sovražnik. In gonilna sila vsega je sebičnost. Tedenski pregled. V državnem zboru se je bil velik bol za Bosno in Hercegovino. Ti dve deželi sta po aneksiji postali naši. Pa stegnila se je po njih mažarska in judovska pest, da bi deželi usužnjila in nam ukradla. Skupni finančni minister Burian, ki je Mažar, je dal ogrski agrarni banki, ki so jo ustanovili v Bosni, posebne predpravicc, po katerih dobi moč, da odkupi bosanske kmete od turških magnatov. Ta banka ie pa narejena tako, da bi nosila mažarskim judom oderuške obresti, nazadnje pa pognala tudi bosanskega kmeta iz zemlje. Proti temu so se uprli naši poslanci in gnali boj proti avstrijski vladi do skrajnosti. Borili so se za pravice jugoslovanskega naroda proti nepoštenosti in oderuštvu. Dr, Šusteršič je vložil nujni predlog ,v korist bosanskega kmeta, ki je bil soglasno sprejet. Pito glavnem glasovanju pa so tri resolucije dr. Šusteršiča propadle z 237 proti 241 glasovom. Vlada je zmagala z večino 4 glasov. Proti resolucijam so glasovali Neinci. bukovinski Rusini, Rumuni, Italijani in Poljaki razen Poljske Ljudske Stranke, ki šteje 19 poslancev. Za resolucijo so glasovali: Slovanska Jednota, gališki Rusini, socialni demokratje in nekaj demokratov. Za vlado je glaso-,valo tudi pet ministrov poslancev. Jugoslovani so zmagali1 morahčno. Zgodovinsko ostane, da so Slovenci bili takrat, ko se je šlo za osvobojenje b-osanskega kmeta, na braniku, in da so .se voditelji Slovencev bili kot levi s tistimi, ki nameravajo Bosno vreči v žrelo židovsko-mažar-skib izsesevalcev. Odločen nastop naših poslancev je že rodil sad. Bienerth je nujno naročil vsem ministrom, naj obračajo posebno pozornost na bosanske in hercegovske zadeve. Ukazai je, da mora dr-žavnopravni departemer.t ministrskega predsednika z večjo pozo rnostjo slediti vsem zadevam Bosne in Hercegovine. Razna glasovanja v državnem zboru so pokazala, da sedanja vlada nima več zanesljive večine. S. L. S. je imela v nedeljo dobro obiskan shod, na katerem je dr. Lampe razvil sliko naših strankarskih razmer. Opisal je junaško borbo naših državnih poslancev proti mažarskemu oderuštvu v Bosni. Sprejeta je bjla zaupnica poslancem. Potem je razlagal liberatno-nemško zvezo in liberalno neznačajnost in v zgodbah pokazal puhlost in frazerstvo Hribarjeve politike. V velikanskih potezah je narisal delo S. L. S. in z nepobitnimi dokazi pokazal, da je danes samo S. L. S. prava zastopnica našega ijudstva in slovanska stranka v pravem pomenu. Veliki govor je naredil globok vtis; zlasti oni del, ki se je pečal s Hribarjem, je bil uprav uničevalen. Klavern shodek pa je imel Ribnikar s svojo narodno delavsko organizacijo. Socialni demokratje, 30 po številu, so vladali na shodu. Istotako klavern shod je imel dr. Oražen v Železnikih. Gorenjski liberalci so hoteli nov te-,melj za liberalno stranko postaviti s tem, da zvežejo gorenjske podružnice kmetijske družbe in to novo zvezo postavijo pod liberalno komando. Naredili so v Kranju shod, ki se jim -je pa ponesrečil. 'Upravno sodišče jc zavrnilo pritožbo kranjskih Nemcev zoper samoslovenske napise. S tem je rešena afera z napisi, ki ostanejo samoslovenski. Postavo v varstvo planin in povzdigo planinarstva, katero je sklenil kranjski deželni zbor, je cesar sankcijoniral. »Kmečka zveza« se je ustanovila C. t m. za krški okraj. Živinorejska zadruga se je osnovala v nedeljo v 'Borovnici. V Škofji Loki so blagoslovili novo zastavo mladeniške Marijine družbe, katere člani so po večini »Orli«. »Orel« se je ustanovil v Sv. Križu pri Kostanjevici. Ogenj je pokončal v Dol. Prekopi pri .Kostanjevici sedmerim gospodarjem vse. V Kostanjevici pa enemu gospodarsko poslopje. Glasbeno društvo »Ljubljana« je priredilo veliko veselico v korist nove stavbe porušenega »Aljaževega doma«. Godovi prihodnjega tedna. 13. junija, nedelja: Druga pobink.j Anton Pad. 14. junija, ponedeljek: Bazilij, Elizej. 15. junija, torek: Vid, Modest in Kres-.cencija miuč. 16. junija, sreda: Franc Reg., Beno, Jošt. 17. junija, četrtek: Adolf škof, Lavra. 18. junija, petek: Srce Jezusovo, Feliks in Fortunat. 19. junija, sobota: Juiijana Falkoner, Gervazij in Protazij. Naročajte »Slovenca"! Iz proraiunskeoa odseka. Poslanec Gostinčar je v proračunskem odseku izvajal sledeče : Oglasil sem se k besedi, da pojasnim nekatere stvari, ki jili je omenjal ekscelenca naučni minister giede predloga dr. Žitnika, da se črta postavka za tretjega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem. Mi načelno ne ugovarjamo, ako se nastavijo tudi nemški šolski nadzorniki, kjer je to potreba. Na Kranjskem sta prejšnja nadzornika delovaia tudi v zadovoljstvo Nemcev, torej ni bii potreben še poseben nemški nadzornik, ki je bil nastavljen brez vednosti dežeinega šolskega sveta po inicijativi nemškega »volksrata« in nemškega ministra-krajana dr. Sclirei-nerja, ki se vtika v prav vse dežele, kjer nima pravzaprav nobenega delokroga. Z ozirom na način imenovanja tega nadzornika je popolno opravičen predlog dr. Žitnika in prosim visoki odsek, da ga sprejme.v Na Štajerskem in Koroškem nasproti Slovencem vlada ni tako radodarna. V proračun je postavljena remuneracija za okrajnega šolskega nadzornika, ki se ga misli nastaviti za nemške šole na Spodnjem Sta-jerskem. Ker bi pa ta nadzornik opravljal posle »schulvereina«, predlaga, da se ta postavka črta. Obenem predlaga, da se za Koroško nastavi za slovenski del dežele slovenski deželni šolski nadzornik. Večina je seveda danes odklonila vse te predloge. Ostali del proračuna. Proračunski' odsek je rešil ves državni proračun. Živahnejša razprava je bila o dispozicijskem zakladu. Ministrski predsednik baron Bienertn je zopet ponavljal znane iraze o vladni nepristranosti in naklonjenosti nasproti vsem narodom. Takih obljub gre tisoč na gram. Dispozi-cijski zaklad je bil dovoljen s 25 glasovi proti 20. Pri poglavju »ministrski svet« je poslanec dr. Conci predlagal dve resoluciji. Prva, naj se odpravijo vsi ininistri-krajani, je bila odklonjena s 24 glasovi proti 10. Tudi češki poslanci niso glasovali za to resolucijo. Druga resolucija, naj se zakonito določi delokrog ministrom-kraijanom, je obveljala brez ugovora. Drugi teden vtegne državni proračun priti v zbornici na dnevni red. He v Hmesiko! Glasilo »Rafaelove družbe« v Ameriki, »Ave Marija«, piše: Rojakom v domovino! Odsek za sporočevanje pri družbi sv. Rafaela je zasledoval sedanje delavske razmere po Združenih državah. Na podlagi tega raziskovanja resno kličemo rojakom v domovino: Nikar ne v Ameriko. zlasti sedai ne! V mnogih državah so žalostne razmere. Stotisoči so brez dela in brez zaslužka. Ziasti po mesti'h je .velika beda in reva. Tu so se namnožPe množice delavskega ljudstva, ki so dobile dela in kruha po tovarnah. Sedaj tovarne ali stoje, ali le malo delajo. V nekaterih krajih se že še dobi delo, aKO ima kdo dobrega prijatelja, da ga kam spravi. Splošno so pa naše razmere jako neugodne, in kdor misli iskat tu dela po mestih, po tovarnah, naj nikar ne hodi sem! Edini zaželjeni izseljenci sedaj so poljedelci. Nezmerne planjave na zapadu in jugu so še neobdelane. Ako kdo more prinesti seboj toliko, da si bo kupil košček sveta, ga obdelal in spremenil v rodovitno polje, le pride naj. Toda najbrže bo treba preje gozd posekati, morda močvirje posušiti, predno se bo moglo orati in sejati. Popolnoma naj pa pade misel, da je Amerika zlata jama, kjer se lahko nakoplje zlatih dolarjev in potem odide nazaj v domovino kot bogataš. Tu se delo težko dobi in se mora trdo delati za zaslužek. Lahko dobe delo služkinje po velikih mestih in imajo tudi primerno dobro plačo. Vendar je pa po službah veliko trpljenje in veliko nevarnosti. Zato: rojaki ne v Ameriko, zlasti sedaj ne! Prosimo slovenske liste, naj pogosto svare ljudi, naj nikar ne hite v lastno nesrečo. Sem prihajajo veseli in s petjem. Zlate gradove imajo že naslikane za prihodnjost. Toda oblaki se razprše — prvo veselje mine, žep se sprazni — kaj pa .sedaj! Kje so zlati gradovi? Ni jih več, razpršili so se s temi oblaki vred. In reveži spoznajo, kako so se varali. Zatorej: nikar ne v Ameriko, zlasti sedaj ne! Družba sv. Rafaela. Znanost in umetnost. * Dr. Josip Tominšek: Italija, nie slava in beda.« Ljubljana 1909. 1 K 60 h. Knjiga nas vodi preko vse Italije, od Benetk in Verone do Sicilije in Kalabrije, in se pomudi v najslavnejših krajih in pri najslavnejših predmetih toliko, da do- bimo o njih spiošne, čustvene in umstvene pojme, ozrcaljene po vtiskilt, 'ki jih je imel in prinesel kot lastni doživljaje s potovanj a s seboj pisatelj Knjige. Citn važnejši je predmet, tem več prostora mu je posvečenega: Rimu n. pr blizu 50 strani. Vsa snov pa je razvrščena po sorodnih skupinah, ne po slučajni zaporednosti potovanja; zunanja oblika terej ni potopisna, vendar služi knjiga potniku v oporo in morebitno bodrilo pri vsaki priliki, ker dodejano kazalo omogočuje porabo vsaki-krat aktualnih odstavkov. Dobi se v »Katoliški Bukvami«. * »Večna molitev« z velikim tiskom je zdaj tudi v vezavi z zlato obrezo na razpolago, izvod po 3 K 90 h (v vezbi z rdečo obrezo 3 K). Knjigo z veseljem pozdravlja naše ljudstvo, ki tako rado moli in časti predvsem Jezusa v zakramentu ljubezni. Saj »Večna molitev« v novi 0'bliki z velikimi črkami v razločnem in krepkem tisku ustreza vsakomur, v prvi vrsti pač onim, kojim pešajo oči, pa sploh vsem, ker se molitvene ure na večer molijo pri luči in so cerkve zelo mračne. Nova knjiga varuje vid. zato bo vsak gotovo zelo rad po njej segel. Velike vrednosti je pa tudi trpljenje (pasijon) našega Gospoda Jezusa Kristusa po štirih evangelistih, kar dozdaj nima prav nobena slovenska molitvena knjiga. »Večna molitev« v novi obliki naj postane last vsake poštene krščanske slovenske hiše. Naroči s v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. * Patristisches Lesebuch. Dr. Theod. Deimel, 1909. Učne knjige, ki bi seznanjala učence na gimnazijah s patristiško literaturo, v Avstriji še nimamo. Zato je pričujoča knjiga tembolj dragocena. Ka-telietu na gimnaziji in realki bo služila kot pripomoček 'bodisi k apologetiki, bodisi k morali, dogmatiki m cerkveni zgodovini tako kakor nobena druga knjiga. Za njega samega, pa za učence, katerim bi se dalo marsikaj iz te patristiške čitanke prebrati. Kolik zaklad misli neprecenljive apologetiške važnosti je v tej zbirki najlepših poglavji iz cerkvenih Očetov! Knjiga šteje 573 strani in prinaša odlomke i'z vse patristiške literature, celo veličastne himne sirskih Očetov, Cyrillo-na, Jakoba Saruškega, Izaaka antioškega. Silno bo na srednješolca vplivala Iitertu-ra apostolske pracerkve (1—40): Dida-chč, Banabovo pismo, Clemensova, Igna-cijeva, Polikarpova dela in Hermov »Pastor«. Potem so prvi apologeti cerkve itd. Pred dotičnimi berivi je vedno biografija cerkvenega Očeta, njega dela in pomen po najnovejših kritiških rezultatih. Pisatelj je profesor veronauka na realni gimnaziji v Stockerau-u na Nižjem Avstrijskem in znan kot izboren pedagog. Tudi teologom bo to delo izvrstno služilo. — Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena 6 K 60 h. Sheehanov roman »Glenanaar« v slovenskem prevodu. Sloveči irski pisatelj kanonik Avguštin Sheehan, ki je zaslovel po svojih globoko zasnovanih romanih »My nevv curate« (»Moj novi kaplan«), »Luke Delmege« in »Triumph of Failure«, je naslovil svoje najnovejše delo »Glenanaar« — »Dolina krvi«. — Iz tega romana ki se mu je najbolj posrečil, odsevajo vse Sheehanove pisateljske vrline, zato smo se odločili podati ga v krasnem slovenskem prevodu kot 8. zvezek »Leposlovne knjižnice« z naslovom »Dolina krvi«. Ta roman pomeni novo dobo za to potrebno podjetje, in bo izšel ta zvezek v nekaj večji obliki in krasnejši opremi nego poprejšnji zvezki »Leposlovne knjižnice«. Roman bo izšel v zalogi »Katoliške Bu k varne« v Ljubljani; ko bo dotis-kan, bomo o njem obširno spregovorili; gotovo pa bo našel med Slovenci mnogo prijateljev. * Prvič med Indijanci. J o s i p S p i 11- man S. I. Ljubljana 1909. Spillmannove povesti 17. zvezek. Izšel je nov zvezek splošno priljubljenih spisov mladinskega pisatelja Spillmanna. Gotovo ga bodo z veseljem pozdravili vsi, ki znajo ceniti vrline teh del, ki se odlikujejo po plemenitosti tendence, poljudnosti in poučnosti, zlasti za mladež. Treba je pozdraviti knjige. ki so v stanu izpodriniti fantazijo kvareče povesti pisateljev, ki pišejo, ne da bi imeli pred očmi blagor mladine, ampak le špekulirajo na nevednost. Mladinski prijatelji, sezite po knjižicah Spillmanno-vih, ki jih v lepih prevodih izdaja »Katoliška Bukvama«, pri kateri se naročajo. Cena 17. zvezku 60 vin., trdo vez. 80 vin. Novo! Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. Ivan S a š e 1 j, 1909. II. del. Kako željno so prijatelji narodnega slovstva pričakovali te knjige! I. zvezek »Bisernic« je bil povsod z navdušenjem sprejet, drugi pa gotovo ne bo nič manj. Dvajset let živi pisatelj, g. Šašelj. med belokranjskim narodom, pozna njegovo dušo, njegovo mišljenje, njegovo čustvovanje. Avtor ni nabiral samo kot znanstvenik. ki gre večkrat mimo najlepših stvari, kakor slepec, ampak kakor mož, ki ljudstvo ljubi in zato umeva — umeva njega najlepše zaklade. In zato so »Biser-,niee<< res biseri slovenskega narodnega slovstva. Kako je značaj belokranjske na- rodne pesmi in pravljice mehak in milo-ben; duh tega narodnega blaga je bolj hrvaški nego slovenski, jezik pa se približuje vednobolj književni slovenščini, ki jo gojita cerkev in šola. Zato je delo gosp. Sašlja, ki je silno mnogo nabral narodnega blaga, ne le zanimivo, ampak folklo-ristično velike važnosti. Drugi de! se nekoliko od prvega raz-jikuje in sicer v tem, da so skorai vse narodno blago zanj nabrali in zapisali Šaš-ljovi župljani sami. Kakor prvemu zvezku je tudi drugemu dodejan obširen slovarček, ki hrani premnogo zanimivega besednega gradiva. Od prvega zvezka se pa drugi s tem posebno odlikuje, da ima do-dejane lepo izvedene podobe, ki predstavljajo belokranjske narodne noše in skupine, kakor so jih sestavili za dunajski (jubilejni izprevod. — Knjiga obsega pregovore, epske pesmi, lirične pesmi najrazličnejše vrste, pobožne, šaljive; nadalje vraže in običaje ter pravi ice. Brezdvomno poseže vsak izobraženec po »Bisernicah«, saj imamo Slovenci malo takih del. ki bi nas tako globoko seznanili z narodno dušo. Cena 2 K 60 vin. za broširan in 3 K 60 vin. za vezan izvod: na razpolago je tudi prvi zvezek, ki velja broširan 2 K, vezan pa 3 K. tnir-i trpežne, patentirane apnene a^adtie barve v 50 vrstah od 24 v kg naprej. Že desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za facade, ki so bile že pobarvane. 978 12—1 liarvBse umitiin irillLflUHD Udi v u, krijejo ob prvi potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. flntiseptiške, proste strupa, luknjičave. Idealni plesk za notranje prostore, lesene zgradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseli vrstah, otroški za mJ 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in prosto. (M KRONSTEINER, Dunaj III, Haupstrasse 120. Zaloga: Brata Eberl, tovarna oljnatih barv, lakov in firnežev, Ljubljana, Miklošičeva c 6. ALOJZIJ ZMITKO velika tovarna z električnim obratom za | GODBENO ORODJE j V LOOHECH -rCe£ko'-____ izdeluje vse vrste plasbl! iz lesa in kovine, pihala za obhode (signale). Izvršitev ln harmonija brez napake. STROKOVNE, OPRRVR M '051_vseh godal In bobnov 26-1 j Goslarski atelje j Zlat rudnih za vsakega gostilničarja, tovarnarja In lastnika so naši novi Piano Orchestrioni ^ na loluvonilom, mandolino, Xy!opftonom s težo, ki se za-morejo postaviti povsodi. Krasna godba in strokov-njaška izvržba jamčitazagoto v dobiček. Elak-trlčno-pnauma-tlfinl Orchestrioni učinkom. — Elak- W ?S trlSnl glasovlijl z mandolino, Xy-lophonom In godbo na lok. Govorila z z v o k I m odmevom za gostilničarje lil zasebnike. Znamka Tlon-Tion. Ceniki brezplačno in poSlnine prosto. I. odlikovanja. Tovarno International Piano-Orkestrov F. Mff CHINEK in sinovi DUNAJ XVII. S. Ortliebgasse Kr. 5. Vzorna zaloga v Ljubljani Josip Droii, Sodnijske ulice 3. ?r. rr: are *r. ^ rv. t« O/erravalloz železnato J{ina-Vmo HigljentAna razstava na Dunaju 1000: Državno odlikovanje tn fiastni diplom k »lati kolajni. Povzroča voljo ao jedi, okrepča živce, poboljša kri in jo rekonvalcscentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izlborni okus. Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval. J. SERRAVALLO, t. ic kr. dvorni dobavitelj - TRST-BarkovIJe. V vročem letnem času je priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primežauje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na ■IksIiiM kiafaa Ta pijana vpliva ohladilno in oživaioče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo. (.Vili.) izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, ielez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlb. Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, vetjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami n vinom Zahgo pri Mihael Knstner ju, Peter Lassniku In Andrej Sarabonu, Ljubfjann. t m 52 49 Št 705 mert TeseMn „WMHHNIT kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni |1ii« in krogljami, teža 1 s/4 kg 'Jui —• Pošilja sc le po povzetju. — Ilustrovani ceniki o 1113 orožju zastonj in franko. (1) Franc Dušek, orožarna, 6počno 89, Češko. C. kr. oblastveno potrjeno učilišče za kroj no risanje 1558 20_1 FRANJA JESlB Ljubljana, Stari trg št 28. Dobi se tudi kroj po životni meri. zpiiisčeinipaiisceiiiiiiiraiiii. Začetek sezone 15. maja. Krasna gorska lega, proti vetru zavarovano, prijazno in subalpinško podnebje. Za notranje, živčne bolezni, rekonvales-cenco, utrditev zdravja. Zdravljenje z vodo po sistemu Priessnitz, VVinternitz, Kneipp. Solnčne kopeli, ogljenčeve in električne kopeli. Voda za pitje in kopanje. Zdravljenje s toplim suhim zrakom. Masaže in elektrolerapija. Plavalni bazen, senčnat zdrav park. Izborna cena restavracija. Izborno prenočišče v zdravi hiši in mnogih vilah. Cene zmerne. Prospekte pošilja zastonj dr. Rudolf Wacken-reiter, ravnatelj in najemnik kopališča. 1122 10-1 Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur. Blago prve vrste Točna postrežba - Majnižje cene - W Lud. Cente juveiir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. 195 52-1 Njffljfimn »IS v fli r . 3. Podpore S. D. Z. 'Neimenovan v Postojni je daroval 5 kron; tovariši v »Danici« 14 K 42 v; tov. Štele je daroval več knjig. — Od dne do dne se odpira S. D. Z. širši delokrog. Potrebe naše dijaške organizacije, ki je čirn-datje močnejša in širša, rastejo.Od vseh strani prihajajo na odbor prošnje za pomoč, zlasti pri ustanavljanju ljudskih knjižnic in to posebno z meje — s Koroške in Štajarske. Ljudstvo si želi slovenskih knjig, toda odbor S. D. Z. največkrat nima drugega, kakor dobro voljo, ker ni sredstev: blagajna prazna, knjig ue dobimo, podpor skoro nikakih. Radikalna »Omladina« je izkazala prejšnji mesec velike vsote, ki jih je dobila njihova »Pro-sveta« od raznih posojilnic in zasebnikov. Naj bi naše posojilnice ne zaostajale za . liberalnimi! Doslej nam je darovala edino posojilnica v Cerknem 50 kron iu posojilnica v Vipavi 20 K, med zasebniki, ki so nas podpirali, pa so izključno sami duhovniki in — akademiki1. Obračamo sc torej z nujno prošnjo do vseh naših denarnih zavodov, naj se spomnijo prepotreb-ne S. D. Z. s kakim prispevkom, obračamo ,se pa tudi do vseh prijateljev, naj nas ne ,pozabijo. Naši tovariši akademiki zbirajo pri vsaki priliki prispevke za S. D. Z., dasi žive sami v neugodnih gmotnih razmerah. Posnemajte jih! — Denarne prispevke pošiljajte do 15. julija, na predsednika S. D. Z.: iur. Marko Natlačen, Du-nalj, VIII.. Strozzigasse 42, pozneje v Metliko; kdor hoče darovati zvezi kaj knjig, naj jih pošlje na tajnika: iur. Stanko Ma-sič. Ljubljana, Zalokarjeve ulice 10. Slovenska umetniška razstava. Otvoritev umetniškega paviljona. "Umetniški paviljon v Lattermanovem drevoredu. se, kakor smo že poročali, danes ob pol peti uri popoldne otvori. Razstavljenih je 160 del: risarije, oljnate slike, akvareli, deloma radirunge, kakor tudi 20 kipov iz marmorja, gipsa, lesa in brona. Razstavilo ie približno 30 umetnikov. Med slikarji so razstavili: Grohar, Jakqpič, Jama, ustanovile proti mornarjem sindikat delodajalcev, ki se raztegne po celi Francoski. RAZBURLJIVA POROČILA IZ TURČIJE. Krečansko vprašanje. — Boj med Turki in Albanci. — Napad na angleškega konzula. »Agcnce Havas« poroča, da je naprosilo turško zunanje ministrstvo pred desetimi dnevi velevlasti, naj odgodijo odpo-klicanje vojakov s Krete. Angleška je odgovorila. da ni mogoče ustreči turški želji. — Med turškimi vojaki in Albanci se je vršil po grških poročilih krvav spopad pri Deratu. Turki so imeli 12 mrtvih in 17 ranjenih. Albanci 3 mrtvece. General Dža-vid. je pričel z operacijami. Prodira v zelo gorate malisijske pokrajine. — Na potovanju je napadla angleškega konzula iz Vana neka tolpa, ki je streljala in bujskala prebivalstvo nanj. Konzul se je nahajal s svojim slugo v smrtni nevarnosti in je le s težavo pobegnil. Državni zbor. V včerajšnji seji zopet ni bila navzoča tista slavna vladna večina. Ko se jei šlo za konec razprave o nujnem predlogu poslanca Vasilka glede na rusinske pritožbe, jc bil predlog odklonjen, ker jc proti glasovalo 113, zanj pa le 95 poslancev. Ru-sinc je zelo vžalil justični minister Ho-chenburgcr, ki je naglašal, da so rusinske pritožbe neutemeljene. Vasilka je Hochen-burgerjev govor zelo razburil. Klical je nanj: »To je človek, ki sem ga rešil v odseku. Vrat bi mu zavil. Za »Poljsko kolo« delate. Glabinski bi bil povedal to, kar ste Vi, samo oblika bi bila konciliantnejša. Zaradi Vas sem kompromitiran pred celo Evropo. V bodoče sc hočemo premisliti, predno Vas podpiramo.« Nujnost rusinskega predloga sc je odklonila. Nato je razpravljala zbornica o nujnem predlogu Stranskega. Govoril jc tudi minister grof Stiirgkh. Poslanec Benkovič jc interpeli-ral ministrskega predsednika o zapostav-ijenju slovenščine pri brežiškem okrajnem glavarstvu. Vladi prijazni listi seveda niso zadovoljni, da jc »vladna večina« tako kotnodna. Tudi Hochenburgcr ni postopal previdno, ker jc razžalil Vasilka, ki je •es že rešil sedanjo vlado. V torek se je rešila vlada s petimi glasovi. Čc izgubi šc teli pet glasov, ki jih gotovo izgubi, ako postopa tako kunštno, kakor zdaj, bo imela opozicija trajno zanesljivo večino. Kakor se sodi, bo zboroval državni zbor do polovice julija. Zavarovalni in odseka za finančne predloge bosta permanentna in dovršita svoje predloge do novembra, ko se zopet skliče drž. zbor. Deželni zbori zborujejo najbrže v drugi polovici septembra in meseca oktobra. DR. KREKOV ODGOVOR DR. GLABIN-SKčMU. V zbornični seji dne 8. t. m. je odgovoril dr. Krek dr. Glabinskemu po steno-grafičnem zapisniku sledeče: »Nasproti gospodom, ki sodijo in so tudi izjavljali, da so me razžalile dr. Gla-binskovc besede, stvarno popravljani, da to ni resnično. (Pritrjevanje.) Stvarno konstatiram, da se zrcali iz celega dokazovanja in sloga dotičnih mest v govoru dr. Glabinskega glas znane, po finančnem ministrstvu dobro plačane časnikarske golazni gospoda Bilinskega. Stvarno kon-statiram, da se je dr. Globinski prav dobro naučil od navedene gospode način in navado politiškega boja. Na neko točko moram odgovoriti. Dr. Globinski je govoril o moji ljubezni do poljskega ljudstva. Stvarno konstatirani, da sem dokazal s svojimi tovariši, ko se je šlo za razlastitveno vprašanje poljskega ljudstva, da smo trdno odločeni v tem vprašanju korakati skupno s poljskim ljudstvom. Razlastitveno vprašanje, s katerim se pa pečamo danes, je nevarnejše, kakor prusko razlastitveno vprašanje. (Pritrjevanje.) »Poljsko kolo« pa deloma ne koraka z nami.« Dr. Globinski je tudi trdil, da je govorilo sovraštvo iz mojih ust in da bi bil jaz pripovedoval sovraštvo proti Poljakom, proti poljskemu ljudstvu. Stvarno konstatirani, da mi je popolnoma ptuje vsako sovraštvo proti osebam, proti strankam in proti narodom. Nikogar ne sovražim in bom do konca svojega življenja, če hoče Bog, živel, ne da bi poznal osebnega sovraštva. Sovražim pa neod-kritosrčnost, sovražim hinavščino. (Pritrjevanje in ploskanje), sovražim poiitiško dvojno knjigovodstvo (Pritrjevanje in ploskanje), kjer so v kontu besed izrazi »naroden« in »demokratičen«, »krščanski« in »socialni« in »slovanski«, v kontu dejanj Je pa nekaj popolnoma drugega. To sovražim. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Pa svetu. Skrivnosten Yi!diz-Kiosk odprt jav nosti. Nekdaj tako ljubosumno .?aprt; Yil-diz-Kiosk je sedaj splošni javivsti ; dprt Ako p^čaš eno marko, smeš v pat'v. za dve marki smeš v bajne haremske vrtove, za štiri marke pa si moreš ogledat5 vse prostore in celo privatne sobe nekdanjega sultana. V Yildiz-Kiorku so ure dili tudi mnogoštevilne buftete, da se lahko odpočiješ in okrepčaš. S t mi so Mladoturki znova dokazali, da se na »i seft-< prav dobro razumejo. Devet tovarišev zabodel. V Ne\v "Vorku se je nekemu delavcu zmešalo. Zabodel je devet svojih tovarišev, od katerih jih je pet že umrlo, štirje sc bore s smrtjo. Modna barva poletja 1909. Po vseh ekscentričnostih barvne palete, po vseh umetnostih kemične retorte. ki sta morala dajati blagu najneverjetnejše barvne ni-janse, nas veseli, da moremo poročati, da se moda vrača k naravi in da bo bel o, lepo, svetlo, bleščeče belo vladalo poletno modo. Vse nosi belo, od »goske« pa do matrone. — Poleg tega nosijo tudi shantoung-svilo rožnate, pavjemodrc in bakrene barve, dalje pastelnomodro vol-nato blago, dalje platnino svetlosive barve, prednost pa ima belo. Pravda radi slik srbske kraljeve dvojice. Te dni se je v Belgradu končala pravda radi plačila slik kralja Aleksandra in kraljice Drage. Srbska vlada je namreč za časa Aleksandra te slike naročila za javne zavode: šole itd. pri neki zagrebški tvrdki. Po umoru pa siik nihče plačati ni hotel. Tvrka je tožila in pravdo tudi dobila ter bo državna blagajna izplačala prvi obrok v znesku 52.000 kron. Sinova ubila lastnega očeta. V Keč-kemetu sta sina premožnega kmeta Bara-nya umorila svojega očeta, ker ni hotel več delati in sta se bala, da zapravi premoženje. Truplo sta nesla na polje in ga tam pokopala. Ko sta videla, da je orožništvo zločinu na sledu, sta truplo zopet izkopala, sežgala in ostanke razmetala po polju. Ko so ju prijeli, sta vse priznala. Morilka svojega zaročenca oproščena. Helena Abucasa, hči nekega trgovca v Lugošu na Ogrskem, je bila zaročena z dr. Jean Cadarina. Ko je bil Cadarina .še dijak, sta se zaročila. Ona je čakala na njega, da napravi izpite. A čim je napravil izpite in postal doktor, jo je zapustil. Ona ga je nekega dne počakala pri belem ■dnevu na cesti in ga ustrelila s strelom jz revolverja. Potem se je dala mirno zapreti. Te dni je bila proti Heleni Abucasa .razprava radi umorstva svojega zaročenca. Deklica je predložila sodniji korespondenco s svojim zaročencem. Helena Aba-cusa je izjavila pred sodnijo, da jej je njen zaročenec sani rekel: ako te ogoljufam, ustreli me, ker druzega ne bi bil vreden. Pripovedovala je dalje, kako je bila radi njega od sorodnikov in starišev prezira-na, kako se jej jc celi svet rogal, ko jo jc on zapustil, a ona sama se je smatrala za •izgubljeno. Ljubila ga je več kakor vse drugo na svetu in zato se je odločila, da ga ubije, ker jej je življenje tudi tako uničeno. Ko so bila prečitana vsa pisma ubitega zaročenca in izročeni vsi dokazi, so porotniki soglasno zanikali krivdo, nakar je bila popolnoma oproščena. Ustrelila ga ie, ker je bil »prelep«. V Parizu je mlada soproga nekega inženirja ustrelila svojega moža in sebe. V pismu, ki ga je zapustila, javlja, da je izvršila dejanje radi tega. ker je bil mož »prelep«, ona pa preljubosumna. Proti cigaretam. Dolenja zbornica po-stavodaje države Illinois je z 89 proti 2 glasovoma sprejela postavni predlog, kateri zabranjuje trgovino s cigaretami in Izdelovanje papirja za cigarete v državi Illinois. Nadalje prepoveduje isti zakon tudi vsem ljudem, ki šc niso stari 18 let, kadenje cigaret. Oni prodajalec, katerega se zasači pri prodaji cigaret, bode v prvič plačal 50 dolarjev kazni, dočim se v drugič ta kazen podvoji. Ako se to potem še ponavlja, mora dotičnik iti za trideset dni v zapor. Prijetne razmere v španskih ječah, Guverner osrednje kaznilnice v Madridu, Salillas je odstavljen, ker jc v kaznilnico uvedel malo preveč »modernega« duha. Kaznenci so živeli prav veselo in razpolagali « privilegiji, za katere bi jili mogli mnogi svobodni ljudje zavidati. Izdajali so svoj tednik pod imenom »Oblast«. Urednik je bil nek književno jako izobražen kaznjenec, ki si je izbral za sotrudnike naj-intcligentnejše izmed tovarišev. Vsa kaznilnica je bila razdeljena v uredniške odseke. Cena posamezni številki jc bila 1 peseta, kolorirani cksmeplari so stali dvakrat toliko. Toda največ dohodka ima v obče vsak list ocl oglasov in tako je bilo tudi z »Oblastjo«. V kaznilnici je bilo mno-. go dosmrtnih jetnikov in ti so imeli cele zaloge žganja, kave. mila in igralskih kart. Svoj? blago so priporočali v oglasih, n. pr.: »Najcenejši liker je dobiti samo pri »Popu <. 2. galerija, celica št. 259« itd. V poslednji številki »Oblasti« je bil uvodni članek posvečen izbornemu vodstvu guvernerja Salillasa in se mu jc pela velika slava. Kaznenci so priredili v čast guvernerju tudi pick-nick, h kateremu je bila vstopnina 2 peseti, in sicer na dan sv. Izidorja, patrona mesta Madrid. Pod novim guvernerjem si kaznjenci pač večkrat mislijo: Skoda lepili časov! Gledališča za deco. Pariško društvo »Femina« je pretresavalo idejo gledališča, v katerem bi se predstavljale edinole veseloigre in vzgojne drame za otroke. Predsednik odbora jc Catulle-Mendes. Iz Pantheona se selijo »bogovi«! Iz Pariza se poroča, da bodo na željo Viktor Hugove rodbine prenesli njegove ostanke iz Pantheona na Pere Lachaise. Hugo da je izrecno izjavil, da hoče biti ondi pokopan, da more njegov grob neovirano obiskati vsak, ki ga je v življenju spoštoval in ljubil. V Pantheonu je pisateljev grob čisto skrit v nekem ozkem podzemskem hodniku. Odkar pa so poleg njega pokopali Zolo. pa se sploh do njegove krste skoro priti ne more. Družina Hugova je tudi čisto odkrito izjavila, da ji sosedstvo Zolovo prav nič ne ugaja. Zato bodo sedaj Viktor Hugoa prenesli ali na Pere Lachaise ali pa vsaj v zgornji del Pantheona pod veliko kupolo. Umetnik Rodin pa mu izkleše nagrobni spomenik. Zanimiva najdba. V Sycamore, 111., v Ameriki je našel farmer Axel Stromberg velikanski zob nekfe predpotopne živali. Zob tehta nekaj nad 10 funtov in meri v premeru skoraj jeden čevelj. Izvedenci trdijo, cla je bila žival, ki je bila lastnica tega zoba, najmanj 50 do 60 čevljev dolga in tako visoka, kakor kaka visoka hiša, tako, da je zamogla grizti vrhove dreves. Zob bodo poslali v Chicago, kjer bode razstavljen v Fieldovem muzeju. Proti razkosavanju zemljišč. Na Bavarskem se v zadnjem času zemljišča mnogo razkosavajo, posebno v upravnem okraju Nižje Bavarsko. To dejstvo je vzbudilo pozornost bavarske vlade in deželnega zbora. Ministrstvo je upravnim oblastem ukazalo, da naj pazno zasledujejo take pojave in jih po možnosti zabranju-jejo. Proti razkosavanju zemljišč izdani predpisi naj se izvršujejo najstrožje. Pred vsem naj se deluje na to, da če se že mora posestvo razkosati, naj to opravi domača hranilnica in posojilnica, kakor se to z mnogim uspehom izvršuje po ostalih, okrožjih. Veliki dobički, ki bi sicer pri-.padli zemljiškim prekupcem, pridejo tako v dobro domačinom, kateri dobe posamezne dele posestva od zadruge po 'nizki ceni. Razkosavanje pospešuje »beg iz dežele«, posamezni kmetje pa navadno mnogo preplačajo poedine kose zemljišč jn če kupnine ne plačajo takoj, mora-jo dati prekupcu visoke obresti. Kupec se dostikrat na ta način tako silno obremeni, da ne more izhajati. Ministrstvo poziva konečno oblasti, da naj v tem smislu delujejo sporazumno s kmetijskimi društvi in zadrugami. Znanstvena ekspedicija v Novo Gui-nejo. Kraljevi angleški geografski zavod pripravlja veliko znanstveno ekspedicijo na Novo Guinejo, ki dosedaj ponekod še ni prav nič preiskana in znana. Vodila bosta ekspedicijo znani raziskovalec Wal-ter Groodfellow in kapitan Ravling. Ekspedicija je imela odpotovati že ta mesec, a pojde na željo holandske vlade, ki ima upravo te zemlje v rokah, šele jeseni. Korupcija na Ogrskem. Ogrska je obljubljena dežela raznih klativitezov, sleparjev in šarlatanov. Mreža oblasti, ki naj bi lovila take zločince, je napravljena tako, da tudi najlepši eksemplari lahko smuknejo skozi, če so dovolj navihani. Evo najnovejšega slučaja: Zadnja leta se je v Budimpešti zasnovala banka Karcloš; lastniki so bili oče in štirje sinovi. Bili so to sleparji prve vrste, ki sdl zasnovali banko brez vinarja lastnega premoženja, in so vse listine od vsega početka ponarejali. S svojim elegantnim nastopom in zunanjim sijajem z ženeroznim posojeva-njem denarja vplivnim osebam itd. so si znali pridobiti vstop v najvišje kroge in je bil eden izmed čedne družbe intimen prijatelj ministra Košuta, ki mu je celo poveril državnozborsko 'kandidaturo za neodvisno stranko v nekem provincialnem okraju. Ob tej priliki je »kandidat« opeharil velikega župana za 10.000 kron in mnoge druge »somišljenike« za večje ali .manjše vsote. Stvari ni bilo mogoče potlačiti. ker je bila preveč javna, kakor se je preje potlačila že marsikatera druga. Kardoše so aretirali, preiskavah in seveda krivdo popolnoma odkrili. Toda vkljub temu so fine ptičke izpustili »začasno« na svobodo, češ, da se jih pokliče zopet k sodni razpravi, ko bodo preiskave končane. Te dni je bila razprava razpisana •jn Kardoši pozvani, toda — kdo bi se čudil — Kardošcv ni bilo k razpravi! Sodišče je obtožence ponovno povabilo za prihodnji dan, pa seveda z istim uspehom. Ptički so o pravem času »izleteli«, ne da bi povedali kam. Opozicionalni listi mečejo sedaj ogenj in žveplo na državno pravdništvo, češ, da je beg Kardošev ve-doma iu hotoma omogočilo. Sleparstva .dosezajo vsoto mnogo milijonov kron in je oškodovanih veliko strank za vse svoje premoženje._ * Za taniburaše! Bom šel n a p 1 a n i n c e. Potpuri slovenskih narodnih pesmi za tamburaški zbor, zložil Marko Bajuk. Cena .3 K. Ljubljana 1909. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Tamburaši, veseli je boste te nove zbirke. Lep šopek, povit iz deseterih narodnih pesmi, ki so preprosto, pa vendar ne enolično, ampak ponekodi kar živahno liar-monizirane. Celo lahke imitacije je gosp. Bajuk poizkušal semtertje. Tudi prehodi, oziroma med- in poigre se kaj lepo strinjajo v eno celoto. Seveda, kakor tamburaški zbor ni umeten orkester, tako tudi skladeb zanj ne moremo meriti s stališča visoke umetnosti; to pa lahko rečemo: g. Bajuk je storil, kar se je storiti dalo za tamburaški zbor iz posameznih pesmi, ki se tudi posamič, lahko igrajo. — Seveda bi bilo želeti, da bi se poleg glavnega to-novskega načina G-dura tudi kak stranski pokazal: D-dur, C-dur, da bi se tako izognili monotonosti. V prihodnjih zvezkih naj bi se ta nedostatek izboljšal. Sicer je pa gotovo, da bo ta potpuri kot tambu-raška skladba prav dobro učinkoval. — Popravki: Str. 5. berde naj dobi v obeh vrstah v 2. taktu obakrat g mesto d. Str. 12. v prvi vrsti 1. takt dobi berde g mesto fis. Str. 16. dobi kontrašica v prvem taktu fis mesto drugega g. Str. 20. naj dobi berde v 2. in 6. taktu g mesto -d. Kimovec. Še skoraj novo (Waffenrad s freilaufom) se po ceni takoj proda. Kje, pove uprava 1586 »Slovenca". 1-1 Na Selu pri Ljubljani št. 19 je na prodaj en predal in tehtnica za malo špecerijsko trgovino. 1629 3 — 1 Salonska oprava dobro ohranjena (v svili je poceni na prodaj. Šelenburgove ulice št. 3, stopnjice na 1626 levo II. nadstropje. 3-1 Gospodična ki je vešča vseh loterijskih poslov, se sprejme takoj. Več se izve Rimska cesta št. 24. 1636 1 -1 Sprejme se spreten proti dobri plači pri I. Vogrincu kovaškem mojstru, Brezill ob Savi (Štajersko.) 1638 1 -1 Učenec v pekarno se sprejme iz poštene kmečke ali delavske hiše pod ugodnimi pogoji pri posestniku pekarne Ferd. Roš v Hrastniku na štajerskem. 1617 3-1 Vsak dan sveži se dobiva v slaščičarni 1138 (1) J. Zalaznik Ljubljana, Stari trg 21. V trgovino | mešanega |blaga želi stopiti mlad fant, že neko-liko vajen. Cenjene ponudbe na: Fran Kupljen, Hlaponci št. 24. P. Radenci, Štajar. Na Jesenicah, Gorenjsko odda se takoj v najem stara dobro vpeljana kakor tudi gostilna pri kolodvoru in skladišču. — Naslov pove upravništvo tega lista. 1639 1 — 1 Hiša na prodaj Proda se iz proste roke enonadstropna hiša štev. 70 v Dravljah pri Ljubljani, v dobrem stanju, zidana z opeko, ki ima 5 lepih sob. Zraven prijazen vrt. Pogoji ugodni. Poizve se 1474 pri lastniku ravnotam. 3-1 za manufakturno ali mešano blago sc odda v najem. Ista se nahaja pri glavni cesti in je oddaljena pol ure od mesta „ Matulje". - Več uprava tega lista. 1472 4—1 Zraven farne cerkve se odda v najem zaradi bolezni, z zalogo že stara pod zelo ugodnimi pogoji. Gotovine zadostuje 1000 K ostalo se lahko na mesečne obroke odplača. Proda se tudi dva lepa psa, brakirja. Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca«. 1591 3—1 Enonadstropna hiša 33= z vrtom — v najboljšem stanju se proda v Ljubljani. Naslov pove upravništvo »Slovenca«. i50- 4-1 Ivan Dežman, Dolenja vas 14 odda v najem dobro idočo 1587 4-1 izvežbaneinu, vestnemu trgovcu s kavcijo. Prodajalna je ob glavni cesti, pet minut od postaje Laverca. Na razpolago stanovanje z eno sobo ter vsa prodajalniška oprava. Organist-ceciljanec sedaj še aktivni vojak, pri godbi 87. pešpolka, želi nastopiti službo v kaki večji župniji ali trgu meseca oktobra. Služboval je že poprej v večjih župnijah s povoljnim uspehom. Zmožen je voditi večje pevske zbore, kakor tudi godbo na lok in pihala. Naslov pove uprava lista. 1 1606 3-1 Gospodarsko društvo v Bemu p. Pasisi, Istra giosreduje brezpSaštto pri prodaji -vl-ms« svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 362 (3) VHmerlko In Kanado zložna, in varna vožnja s cunard Line = H » 52 Bližnji odhod: iz Trsta, domačeqa pristani$ča: Slavonia, 22. junija, Ultonija, 6. julija, Pannonia, 20. julija 1909. — Iz Liverpoola: Lusitania: največji in najlepši parnik, 19. junija, 17. julija, 7. avgusta, 28. avgusta, 18. septembra, 16. oktobra 1909. Mauretania, 3. In 24. julija, 14. avgusta, 4. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega. Popoln kaos na (tankem. Cesarjev sklep — nuntium regis, pravijo v starem slogu — da vlade ne izroči ie,pdvisni stranki in ne dovoli samostojne lanke, je na Ogrskem povzročil tako zme-lo, da nihče več ne ve, pri čem da je. V leodvisni stranki je popolen razdor. Cepijo se pristaši Košutovi od pristašev Ju-sthovih. Justh namreč zahteva, da se ta-loi skliče parlament, ki naj dekretira »vo-Ijo naroda«, to se pravi, neodvisno banko in postavi načelo, da imajo zavladati možje načel 1. 1848, pristaši nagodbe 1867 pa se imajo vreči med staro šaro. Košut pa pravi, da kakor hitro Justh skliče parlament, ga kralj razpusti. Z ozirom na neomajno stališče krone je neobhodno potrebno, da gredo »osemnajststo-oseminštiridesetarji« skupaj z »osemnajst-sto^emedinšestdesetarji«. Naloga takega kabineta, kateremu naj bi stopil zopet na čelo izkušeni Wekerle, bi bila, da izvede še neizpolnjeni pakt s kraljem, v prvi vrsti volivno reformo. S takim parlamentom bi bil potem kralj pripravljen delati — even-tiielno se tudi pogajati glede samostojne banke. Justh pa tega noče. Njegov boj je v prvi vrsti naperjen proti Andrassyju, voditelju 1867.-stranke. Ali iz osebnih razlogov, da bi postal minister, ali iz stvarnih — kdo ve? Nekateri pravijo, da je konflikt med Košutom in Justhom le mažarsk švindl, da bi se uresničenje volivne reforme kolikor mogoče dolgo zavleklo. Dasi so Mažari v takih rečeh mojstri, se zdi, da je zdaj konflikt resen. Košutu se gre za vodstvo stranke in za to, da ostane pri vladi, ker mož najbrž uvideva, da bi v slučaju boja s krono neodvisna stranka podlegla, dočim §e Justh nasprotnega mnenja. Zazdaj je Košut zmagal, ker Justhu stranka ne zaupa. Justh je nekak »rodoljub z dežele«, čestitljiv, ampak v politiki za nobeno rabo. Stranka je sklenila, da se parlament ne skliče, pač se pa vrši velika strankarska konferenca, ki bo storila definitivne sklepe. Dunajski krogi, ki cesarju kličejo: »Landgraf, bleibe hart!«, mu zdaj svetujejo, naj imenuje Lukacsa ali Tiszo ali pa Kliuen-Hedervaryja za ministrskega predsednika. Razdor v Košutovi stranki je namreč dokaz, da je ta stranka za vlado absolutno nezmožna. Pa tudi Andrassy ni mož za vlado. Nasprotno stoji Lukacs nad strankami, je zaupnik krone in odkrit pri-atelj pravične volivne reforme. Preflsrfoski proces v Zagrebu. Silno sovraštvo proti Hrvatom. Zagreb, 11. junija. (70 dan razprave.) Priča Klemen, učitelj v Grubiš-ijem polju, izpoveduje največ proti obto-iencu dr. Gjuriču: Dr. G;urič in učiteljica ?udan sta prva v Grubišnjem polju vrgla ned prebivalstvo seme razdora. Dr. Gju-ič je izjavljal, da Hrvatov sploh ni. Srb-ka organizacija je bila tako razvita, da e imel Gjurič najetega nekega Bosanca, (i je prisluškoval, kaj ljudje govore in to »oročal Gjuriču. Neki Srb ni na cesarjev ubile j iluminiral in ko so ga vprašali za-taj, je dejal: »Lep kralj! V Zagrebu ječi :3Srbov v ječi, ta pa hoče naš kralj biti!« )r. Gjurič je dal tiskati listke, na katerih ie je Srbe poživljalo, da od Hrvatov kurijo posestva. Dejal je nekoč tudi, da se nora za Hrvate prirediti Št. Jernejska toč in pri neki svatbi napil času, ko bo Irvaška pripadla srbskemu kraljestvu. Srbski pastirji so se oborožili z revolver-i in bokserji, tako da Hrvatje ponoči niso nogli iz hiše. — Kaplan Blaž B u n t a iz Jibišnega polja potrdi izpovedbe Kle-nenove. Istotako priča M a j t i n, ki 'ove neko značilno dogodbo. Nekoč je 'anireč priča dr. Gjuriču dejal, da ni Srb. impak Hrvat. Dr. Gjurič ga je nato tožil :aradi — razžaljenja časti! (Veliko ogor-:enje.) — Včeraj so obsodili pravoslavno iričo v veleizdajskem procesu, Tanasijo 'rpo, ki je v razpravi drugače izpove-lal. kakor v preiskavi, na osem mesecev ežke ječe. Patološk šovinizem. Priča Klemen je izpovedal tudi slede-e: Srbska učiteljica Rudan je učila otro-* v šoli, da je tudi Bog Srbin, Gavri 'lanionju, učitelju v Rašenici pa je dejala, ;o ji je očital, da fanatizuje otroke: »Ta smo Srbi. ta i onaj stolac, na kojem ledim, srbski je!« Srbi so sami zlagali esmi, n. pr.: »Kisa pada, Hrvatska pro-ada!« itd. Učiteljica Rudan je neko de-tco, ki je na svojem ročnem delu izvezla e$!o: »Bog in Hrvati!«, pretepla. Tudi ži- so Srbi označevali za srbske. — a šovinizem Srbom na Hrvaškem ni na ast, P3infi:a:te se z darovi „Mo-Jfelsfegia Doma" v Ljubljani! Dnevne novice. -t- Shod na Bledu. V četrtek, na praznik, jc imel gospod poslanec Piber, shod na Bledu ob veliki udeležbi kmečkih volivcev. Poročal je o delovanju S. L. S. v deželnem zboru in naštel posamezne točke v korist kmeta, 11. pr. lovski zakon, ljudsko šolstvo in zastop v deželni šolski svet, deželno zavarovalnico, melioracijsko postavo s posebnim ozirom na zboljšanje planin. Omenil jc nastop državnih .poslancev S. L. S. za odvrnitev vojskine nevarnosti ter razložil starostno zavarovanje. Toplo je priporočal Blejccm naj se drže načel svojih junaških prednikov, ki so znani iz francoskih časov, ko so branili odločno svojo zemljo, narodnost in vero. Glede zboijšaira planinskih pašnikov, ki so za živinorejca največjega pomena, je g. poslanec dosegel žc lepe uspehe in imamo upanje, da se bo v tem oziru dalo še .marsikaj stonti. Za njegovo delovanje se 11111 izreče soglasno zalivala in popolno zaupanje, ravnotako S. L. S., predvsem pa voditelju gospodu ar. Šusteršiču. Zborovalci so vsi za starostno zavarovanje. — Pri načrtu lovske postave menijo naj bi se za prost lov ohranil prostor 200 oralov, ne 500 oralov, kakor se namerava. — Hvaležni gospodu poslancu za njegov trud razšli so sc zborovalci v prepričanju, da imajo izvrstne zastopnike v deželnem in drž. zboru, ki imajo moč in voljo delati ,za ljudski blagor. Napad na našo mladeniško organizacijo. V Vipavi se je vršila kakor znano, 30. maja velika manifestacija naših »Orlov "] Ker je tako nepričakovano sijajno uspela — .bolelo je vse naše nasprotne kroge tako, da so iskali in iščejo — kje nam bi mogli kaj škodovati ali nagajati. Sveto mašo smo imeli na prostem. Pri isti sta stregla dva odraščena, uniformirana in dva mala fanta od naraščaja tudi v uniformi! To pa ni bilo našim učiteljem po volji, da bi dva učenca bila v uniformi, zato so enega zaprli, ravno vsled uniforme, ki jo je nosil — že dvakrat! Ko je naznanil gospod učitelj učencu, da bode zaprt, napravil mu je celo pridigo, hoteč navajati svoje učence proti naši organizaciji! .Ni bilo dovoli, da so učitelji prepovedali učencem obiskavanje telovadbe pri našem odseku, dasi je ista v Vipavi, kjer ni nobene šolske telovadbe nujno potrebna. Pa upamo, da bo pred koncem šolskega leta vsa stvar definitivno rešena, zato bodo skrbeli naši zastopniki v dež. šolskem svetu. -f »Boj za slovensko vseučilišče«. Mnogo gospodov je še, ki smo jim poslali brošuro »Boj za slovensko vseučilišče« na ogled in je še niso vrnili in tudi ne še plačali. Nujno prosimo vse dotične gospode, da to store čimprej. — V zalogi ima S. D. Z. še jako mnogo izvodov te brošure, na kar opozarjamo še enkrat vsa naša društva in one. ki jih zanima vprašanje slovenskega vseučilišča. Dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke je. da se o tem tako važnem vprašanju pouči. — Stane posamezen izvod 50 v, pri naročilih najmanj deset izvodov stane izvod samo 30 v. Naroča se pri »Katoliški bukvami« v Ljubljani. -f Še enkrat volitev v tržaško deželno mesto občnega zavarovalnega zavoda za nameščence. »Deutsche Sijimmen«, priloga »Grazer Tagblatta«,' z dne 6. t. m., hočejo rešiti združene nemške interesente sramote, katero so si nakopali s svojim nastopom pri volitvah. Gotovo je, da imajo ravno ti največ povoda, da molče, kajti zbrali so viribus unitis — združene so bile tri organizacije, katere so si sicer vedno v laseh — sramotno majhno število glasov navzlic temu. da so rabili tri kvadratne metre velike lepake in najskrajnejšo agitacijo. Čudno se dozdeva piscu v »Deutsche Stimmen«, da so se Slovenci izrazili, da so zbrali 560 glasov. To je gola resnica! Sploh pa mora bitf dotičniku znano, če je zasledoval delovanje volivnega odbora od početka, da smo Slovenci glasovnice faktično zbirali in če se hoče pisec v »Deutsche Stimmen« o njih številu prepričati, na razpolago so mu še danes glasovnice v svrho preštetja. Priporočali bi sploh tistemu združenemu nemškemu, krščansko-socialnemu, radikalno - nacijonalnemu, cijonistično - še-nerjanskemu volivnemu odboru, naj premišljuje svojo blamažo, katero si je nakopal s ponudbo proti Slovencem naperjenega volivnega kompromisa volivnemu odboru združenih Italijanov, ko so nemški volivni agitatorji, ki so se seveda kot »trammdeutsch« Italijanom na prav priliznjen način hoteli prikupiti, dne 9. majnika v kavarni »Wien« v Trstu zaman pričakovali ugodnega odgovora od Italijanov, nasprotno jih ti poslednji niti vrednih niso smatrali, da bi jim kaj odgovorili. Če Nemci vse to temeljito premislijo, smo prepričani, da bodo prišli do popolnoma drugih nazorov o svojem vplivu v okraju tržaškega deželnega mesta, . kakor pa si slika to zgoraj omenjeni graški list. Kdor si Je svest svoje lastne moči, ni mu treba beračiti pri Italijanih za volivni I kompromis! To naj si Nemci dobro za-I pomnijo. + Dr. Tavčar in učiteljstvo. V sobotnem uvodnem članku se dr. Tavčar z lastnim podpisom poteguje za po nedolžnem preganjanega nadučitelja Potokarja. Čudno se nam zdi, da je dr. Tavčar našel zopet svoje srce za li'beraino učiteljstvo. saj vemo, da ga v srcu prav nič ne mara. Z globoko žalostjo omenja, kako se mu smilijo solze nedolžnih otročičev, ki bodo morali iti s preganjanim očetom svojim v Sibirijo v daljno Banjaluko. Nam se pa zdi, da je dr. Tavčarju Potokar kot učitelj in kot družinski oče postranska stvar in da so solzice nedolžnih otrok le vaba k zaničevanju klerikalcev, ampak dr. Tavčar se je potegnil za Potokarja — žurna-lista. dopisnika »Slov. Naroda« — in to je zamolčal. Kje pa je g. dr. Tavčar takrat ,imel srce za preganjano učiteljstvo, ko so hoteli Jakliča nc samo premestiti, ampak mu cclo službo vzeti? Zakaj se mu pa takrat n so smilile solzice nedolžnih njegovih otrok? Jn 011 je celo dopustil, da je njegov 1 st Jakliča vehementno napadal in klical nadenj ogeni iz neba. Seveda, Jaklič in Potokar! Zdi se nam, da dr. Tavčar le vabi učiteljstvo v svoj tabor nazaj. Sicer naj se pa dr. Tavčar spomni ua dr. Robido, pa bo spoznal svoje srce. + Tržaška S. K. S. Z. V odborovi seji dne 3. t. m. se je sklenilo, da bodi skupna prireditev naših izobraževalnih organizacij dne 22. avgusta t. 1. in sicer pri Svetem Ivanu. Slavnost se bo vršila prcdpoludne in popoludne. Predpoludne bo občni zbor S. K. S. Z. Vsa društva bodo podala poročila o svojem delovanju. Izrazila se je želja, da nastopi pri ljudski veselici vsako društvo vsaj z eno pesmijo. + Pri premovanju v Selcih v ponedeljek, bosta zastopa1^ deželni odbor deželna odbornika profesor Jarc in grof Barbo. + Resolucije vseslovanske konference obsoja glasilo katoliških Hrvatov, »Hrvatstvo«, in pravi, da jih treba z vso silo pobijati. Zahteve vseslovanske konference glede avtonomije Bosne in omejevanje avstrijskega vpliva na tostran Save označujejo katoliški Hrvati za protihrvaške, naperjene ne samo proti Avstriji, marveč tudi proti katoliškim Slovanom v obče. Hrvaški domoljubi se bodo taki' »slovanski« politiki vedno protivili. — Zadružni dom v Zagorju ob Savi je popolnoma dovršen. Zelo, kakor malo-kje, je v Zagorju ljudska organizacija pogrešala svoj dom. Sedaj stoji lična stavba na lepem prostoru in je prav praktično vporabljena. V pritličju ima svoje prostore mlada »Ljudska gospodarska zadruga < in »Ljudska hranilnica«. Dvorana je na razpolago vsem društvom, v katerih so or* ganizirani pristaši S. L. S. Spodaj so kleti in shrambe, v I. nadstropju pa tri stanovanja. Načrte in tudi stavbo je izdelal ljubljanski stavbenik g. Ivan Ogrin, ki je svojo nalogo prav častno izvršil. »Bogomila« Blaž Potočnikove čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano, vabi k veselici, ki jo priredi, v nedeljo 13. junija v društveni dvorani. Spored: 1. Kimovec: »Venček narodnih pesmi.« Poje dekliški zbor. 2. A. Hribar: »Zeniti kos.« Deklama-cija. 3. »Kdo me bo pahnil s prestola?« Igrokaz s petjem v treh dejanjih. — Začetek po končani popoldanski službi božji. Vstopnina: Sedeži a 2 K. 1 K, 60 v; stojišča 40 v. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K oblini udeležbi vabi odbor. Vabilo k otvoritvi »Društvenega doma« »Kat. slov. izobraževalnega društva« v Komendi, ki se vrši, v nedelio, 20. junija 1909. — Spored: Dopoldan: Ob tričetrt na 10. pozdrav gostov pri »Gasilnem domu« v Komendi, nato sprevod z godbo k župni cerkvi. Ob 10. slovesno opravilo v župni cerkvi, potem blagoslov »Društvenega doma« po deželnem poslancu gospodu dekanu Lavrenčiču in govor državnega in deželnega poslanca g. dr. Kreka. Opoldne skupno kosilo za goste pri A. Mejaču. — Popoldan: Ob 4. uri javna telovadba: a) Rajalni nastop, b) proste vaje, c) vaje na orodju, d) skupina, e) rajalni odhod. — Po telovadbi ljudska veselica, s srečolovom in godbo pri A. Mejaču. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Izobraževalno društvo na Rovih, priredi v nedeljo, veselico s predavanjem. Igrala se bo igra »Zamujeni vlak«. — Požrtvovalen posianec. Hrvaški poslanec duhovnik don Franc Buli č, slavni arheolog, je odstopil vse svoje diete za osnovanje podpornega sklada za one dijake iz njegovega volivnega okraja, ki se bodo posvetili zgodovini. — 25-letnico inašništva je obhajal, kakor poroča »Zarja«, minoli ponedeljek državni poslanec in stolni prošt v Gorici, mons. dr. Al. Faiduti. — Za župnijo Kontovel je prezentiran č. g. Anton Košir, župnik v Tinjanu v Istri. Brezglasen pisalni stroj. Nek mlad uradnik dunajskega mestnega stavbinske-ga urada je sestavil pisalni stroj z električno napravo, ki čisto tiho deluje. Na stroju bo mogoče baje tudi iz večje oddaljenosti pisati potoni električnih žic. Stroj bo velikega pomena zlasti ondi, kjer v enem prostoru deluje po več strojev in večno ropotanje tipk jako neprijetno in ovirajoče vpliva. — Drobne novice iz litijske okotiee. Ponesrečil se^ jc 9. junija Žagar v Pono-vičah Janez Štriftof. Padel je na neki kol in se težko poškodoval na trebuhu. Prepeljali jjo ga v deželno bolnišnico. — Nov tlak je dobila župna cerkev na Vačah. — — V Šroki Seti pri Vačah so napravili minoli mesec dva nova zvonova. Vlil jih je Samassa v Ljubljani, Šesto nedeljo se je vršila ondi prav lepa slovesnost. — Slana ie tu pri sadnem drevju napravila precej škode. Orehi so docela uničeni. Tudi drugo sadje je precej trpelo, posebno hruške, ki so letos tako bujno cvetele. — Ozimno žito je letos redko, ravno tako tudi seno. Bati se je ,da se cena žitu in krmi še bolj zviša iu cena pri živini pa pade. — Dekliška Marijina družba si je omislila novo zastavo na Savi. — Nogo si je Zlomil sedemletni sinček posestnika Kotarja na Konju. Padel jc z nekega kozolca. — Iznajdba nove surovine za papir. Za časniški in drug papir se porabi ogromne množine lesa, tako da se boje, da bi v dogiednem času zmanjkalo te snovi za napravo papirja. Zato se že dolgo bavijo strokovnjaki s poizkušnjami, da bi odkrili kako drugo surovino za papir. Sedaj poročajo, da se je kemiku Tli. J. Hutschin-sonu v Manchestru po dolgoletnem trudu posrečilo iz iztisnjenega sladornega trsa napraviti izvrstno papirno tvarino. Iznajditelj je proračunal, da se vsako leto. v južnih ameriških državah in zapadni Indiji pridela okolo šest milijonov ton sladornega trsa, ki iztisnjen, t. j. izrabljen znaša še štiri milijone ton. Iz te količine se bo dala pokriti ravno polovica potrebščine na papirju, ki ga vsako leto porabi civilizirani svet. Ker se preje iztisnjeni trs ni izrabljal, bo cena zanj nizka in se papir ne podraži. — Nepoboljšljiv tat. Janez Kuntarič, mizarski pomočnik, že večkrat kaznovan, pristojen v občino Sv. Križ pri Kostanjevici, sc klati po svetu že par let brez delavske knjižice pod pretvezo, da jo je med potom izgubil. Dne 4. t. m. je vstopil v delo pri Matko Maloviču v Novem mestu. 7. junija si je od mojstra izposodil kolo, da se pelje na vojaški nabor v Kostanjevico. od sopomočnika pa več obleke. Tako preskrbljen je pobegnil neznano kam. najbrže proti Zagrebu. Svari se pred nakupom kolesa, ker bode kolo gotovo poizkušal prodati, ker je brez denarja. Kolo je amerikausko, z zelo veliko prestavo in prostim tekom. Sprednje kolo je za 5 cm manjše, ker je od drugega kolesa s črnim krogom. Zadnje kolo ima rmen krog. Kdor bi kaj vedel o tem, naj sporoči bližnjim orožnikom, ki imajo nalog zasledovati ga. Tat je srednje velikosti, 24 let star ter bolj temnega obraza, ima dva prsta na desni roki obvezana. Oblečen je v kratke črne hlače, z zelenimi nogavicami. Suknjič tcmno-zelene barve žc po-nošen, s klobukom na glavi. — Junašk železniški čuvaj. 8. t. m. je v bližini Sv. Marka v Trstu zlezlo neko osemletno dekletce na železniško progo ravno v trenutku, ko sc je bližal tovorni vlak. Zadnji hip jo je ugledal železniški čuvaj Anton Kozut, skočil k njej in jo hotel potegniti s proge. Toda bilo je prepozno: lokomotiva je podrla oba in šla preko njiju. Strojniku sc je posrečilo v par tre-notkih ustaviti vlak. I11 čudno: čuvaj in dekletce sta bila sicer nezavestna, a le neznatno ranjena. Sreča je namreč hotela, da sta padla ravno po sredi proge. — Takoj pri dohodu v Ameriko ponesrečil in umrl je 32 let stari France Redcn-šek iz Boštjana na Dolenjskem. Padel je z neke kare in v groznih bolečinah umrl na zaprtju čeljusti. — Gojenke belgrajskega liceja in učiteljišča pridejo 19. t. m. dojioldne ogledat si Postojnsko jamo, zvečer pridejo v Ljubljano. Za senjskega škofa je imenovan gen. vikar Rok Vučič. Pod Rauchovim režimom. Zena fin. uradnika Bornemissa je bila radi demonstracij proti baronu Ratichu v Novem obsojena na M dni zapora. Gospa je bolehna. a kljub vsem prošnjam ni smela vseli 14 dni zapustiti celice in ji ni bila dovoljena najmanjša olajšava, dasi ji .ic preje zdravnik zagotovil, da bo smela iti vsak dan vsaj za hip na zrak. Sc vidi, da na Hrvatskem vlada mažarska pest! Rumunski zdravniki proti Mažarom. Letos sc bo v Budimpešti vršil mednarodni kongres zdravnikov. Rumunski zdravniki so pripravljavnemu odboru naznanili, da sc kongresa ne udeleže, ker Mažari tako kruto preganjajo ogrske Rumune. Mažari kupujejo hrvatsko zemljo. Mažarska banka za naseljevanje in parce-liranjc jc kupila v Daruvaru veliko Tu-korjevo posestvo za 3,200.000 kron. Posestvo obseza 8000 katastr. juter, ki se bodo parcelirala in naselila z Mažari. Odlikovanje arheologa Buiiča. Dalmatinskega učenjaka, državnega poslanca don Bulica je francoska akademija imenovala »officier dc 1' Instruetion publiquc«. Zunanje znamenje te časti je »la rosette«. Don Bulic je bil že pred leti imenovan »officier de r.Academie francaise« in je sedaj samo pomaknjen v višji čin. Nesreče z avtomobili. Vsak dan prinese kako novo nesrečo z avtomobilom. V torek se je snel avtomobilu dr. Karola Kupehvieserja pnevmatik, ko je bil avtomobil v polnem tiru. Avtomobil se je prevrnil. Učinek je bil grozen. Gospo Berto Kupelvvieser je ubilo, vsi drugi vozači so pa ranjeni. — Pogreša se Ana Gliha, liči posestnika Janeza Gliha iz Malega gabra na Dolenjskem. V nedeljo, 30. maja t. 1. je šla od doma in se ni več vrnila. Vsled bolezni se ji je omračil duh in je že preje večkrat odšla od doma. Postave je visoke in vitke: oblečena je bila v rdeče krilo in goloroka. Prosi se, da jo pridrže, kamor pride in takoj naznanijo očetu, ki bo plačal vse stroške in nekaj nagrade. Naznanila je nasloviti na Janezar Gliha, posestnika v Malem gabru, pošta Št. Vid pri Zatičini. — Umrl je v Mošnjah oče č. g. župnika J. K. Trpine. Pogreb bo jutri popoldne. N. v m. p.! — Svetovnoznana tvrdka Singer Ko., delniška družba šivalnih strojev v Novem mestu. Glavni trg št. 88 priredi v svoji lastni prodajalni od 14. do 26. junija 1909 razstavo v zvezi z brezplačnim učnim tečajem v umetnem vezenju in krpanju na original Singer Central Bobin šivalnih strojih. Ker je ta tečaj velike koristi, se opozarjajo cenjene dame in gospodične Novega mesta in okolice na to prireditev. — Slike Novega mesta. V resnici lepo •in izvirno misel je izvršil založnik Urban Horvat v Novem mestu, 'ko je zbral 18 najlepših prizorov iz dolenjske prestolice in njene mične okolice ter jih združil v ličnem albumu. Izvedba je v vsakem oziru krasna, slike čiste in jasne, cena pa izcedno nizka: 60 h izvodu, prekupcem pa se dovoli še primeren popust. Besedilo ie enojezično. Zbirka je prirejena 'kot tiskovina za poštno pošiljatev s 3 h. — Iz Štange. Letos bo veliki shod v nedeljo na dan sv. Antona, t. j. 13. junija, a procesije bodo v soboto, 12. junija. — Zdaj je že precej suša. Mrve bo veliko manjkalo, tudi jabolk ne bo dosti. Crešnje in češplje so pa zdaj polne. Dne 3. t. m. je celi dan vihar razsajal. — G. Tomanovi delavci ta teden oltarje in podobe snažijo, da 'bodo zopet ko novi. — Pomorščaki ponarejevalci denarja? V Pulju so zaprli nekaj pomorščakov c. ikr. mornarice in nekega lastnika javne hiše, ker so razpečevali (zlat denar po 20 K, ki je tako dobro ponarejen, da se od pravega razlikuje le po teži, je namreč nekoliko lažji. Po Pulju kroži precej takega denarja. — Poroka. V Ambrusu sta se poročila Mihael Novak in Rafaela Novak. Bilo srečno! Ob tej priliki so darovali svatje za Št. Ilj 3 K 65 h. Posnemajte te .vrle svate pri vsaki poroki! — Kdaj se sme prodajati novo vino? V goriški trgovsko-obrtni zbornici se jfc vršilo posvetovanje na poziv tržaškega namestništva, kedaj se more začeti točiti novo vino na drobno. Sprejet je bil Hugu-esov predlog, da se sme novo vino točiti tako-j, ko se pridela, ker skušnja uči, da novo vino zdravju ni nevarno. — Umrla je danes na'Igu žena župana Zdravje. — Revolucija zaradi enega arestanta. Včeraj je neki Ludovik Jan, star 20 let, v Trstu pretepal svojo ljubimko. Prišla sta dva policaja, ki sta ga#hoteia zapreti. Mladenič jim je pa zbežal m se utaboril v neki gostilni. Tu je prišlo nadenj 5 policajev, toda mladenič udari enega s steklenico in ga ugrizne v roko, potem pa se iztrga in zbeži v drugo gostilno. Tu ga vjemo, toda močni arestant v tretjič zbeži v neko hišo in se poda pod streho. Policaji ga ulove in zdaj jim sledi, pa zagotavlja, da ne bo delal več sitnosti, samo če ga ne uklenejo. Policaji mu verjamejo in gredo z njim proti zaporom, sledi jim na stotine ljudstva. Toda ko pride mimo nek voz in se sprevod razdeli, porabi Ludovik Jan priliko in zbeži, kar so ga noge nesle, v neko gostilno. Tu ga pa uklenejo. Zdaj pa se konj nekega policaja, ki je patruliral v bližini splaši in skoči črez aretiranca. Množica jame rjoveti; policaj na konju potegne sabljo, na kar množica zbeži in nekaj žensk in otrok pade po tleh. Medtem pa arestanta odpeljejo. Pri vratih zaporov pase množica punta in vpije: »Doli policaj na konju!« Nato prileti 6 policajev z golimi sabljami in ražžene ljudi, pri čemer jih zopet nekaj pade. Zaprli so nekega mladeniča. ki je žvižgal. — Povišanje tovornih voznin. Znano je, da namerava železniško ministrstvo povišati' tovorno voznino po železnicah 1. oktobra. Po najnovejših poročilih se pa poviša tovorna voznina šele 1. januarja 1910. leta. — Iz Šmartna pri Litiii. Tukajšnji šolarji prirede dne 20. junija predstavo s petjem. Vstopnina: sedeži 60 vin., stojišča 40 vin., učenci vsakdanje šole so prosti. Preplačila se hvaležno sprejmejo. Doho- dek je namenjen za nakup knjig šolarske knjižnice. — Dva konja ukradena. V Zagorju so včeraj ukradli neznani tatovi dva konja, vredna 73U K. Zakaj bolehajo otroci na driski? V hladnih letnih časih se razmeroma kaj redko in nenevarno pojavi griža; v poletni toploti pa je ista gostejša, cla, v najbolj vročih mesecih celo prav številna iu njen pojav je v teh časih tako nagel, tako nevaren, da se umrljivost med otroki naravnost strašno množi. Ta strašna resnica, katera se navadno v velikih mestih najbolj pokaže, pa jo laluo tudi v veliki meri opazujemo med kmetiško deco, je z dvema prav važnima činlteljema v tesni zvezi, namreč: vsled vročine zmanjšana otroška telesna utrjenost in neznansko hitro pomnoževanje bakterij in kemično razkrajanje kravjega mlei\a. Od vpliva zadnje škodljivosti kaj ialiKo mati obvaruje otroka, posebno v času, ko menja živina klajo, ako rabi izključno za hranitev otrok skoraj pol stoletja priznano dobro, iz čistega planinskega mieka obstoječo Nestle-jevo otroško moke. katera je vedno za porabo gotova, ki vedno nasiti, se nikdar ne skisa ali ne razkroji, pa uravna delovanje prebavil. — Opozarjamo na današnji inserat g. S. Gruške. ČEDNE RAZMERE V RUSIJI. V ruski dumi se pravkar' vrši debata o delovanju »Zveze pravih ruskih ljudi«. Kadet Maklakov dokazuje, da so ruska in finska sodišča dognala, da je Zveza sistematično izvrševala politične umore in v to svrho z vednostjo in sodelovanjem oblasti organizirala sodrgo. Zveza je dosegla, da oblast ni zasledovala morilcev poslancev Jollosa in Hertzensteina in je v to svrho celo na carja apelirala. Poslanec Gegečkori označuje Zvezo za zločinsko organizacijo, ki uživa protek-cijo vlade. Tako n. pr. se je iz Peterburga vsem rekrutom armade ukazalo, da morajo tej organizaciji pristopiti. Ves ministrski kabinet je za atentate Zveze vedel, pri njih sodeloval ali vsaj odobraval. Ministrski predsednik Stolypin je Zvezi celo denar nakazoval, peterburški glavar pa orožje. Kaj bo zdaj z »Zvezo«, nihče ne ve. Nedavno se je govorilo, da hoče Stolypin Zvezo razpustiti. Drugi pa pravijo, da Zveza zopet namerava velike akcije proti ustavi in dumi in da jo' dvor zelo podpira. Štajerske novice. r■ š Železniška nesreča v Trbovljah. V četrtek zjutraj, nekako ob .3. uri, priletel je tovorni vlak št. 908, ki pride iz Ljubljane, v šest praznih voz, ki so stali na glavnem tiru in ki jih je pripeljal malo prej vlak. iz Zidanega mostu. Službujoči uradnik Šoba je mislil, da je tir prazen, zato je dal dovoljenje postajnemu čuvaju Urbanija, da sme postaviti znamenje za »prosto«. Strojevodja je zapazil poprej gručo voz, pa akoravno je napel vse svoje moči v to, da bi ustavil vlak, bil je že preblizu. S sunkom , je vrglo vozove s tira. Stroj jih je rinil dalje kakih 100 metrov m pri tem štiri vozove zdrobil; stroj se je pokvaril, kakor tudi tir poškodoval. Težkih poškodb na osobju ni, samo kurjača je vrglo na stroju na tla in strojevodja se je javil bolan, ker se je preveč prestrašil in čuti neke bolečine na hrbtu. Vlako-vodja je skočil pred sunkom iz vlaka, tako da so mislili, da je mrtev, ker ga niso nikjer našli in da je med sesutimi vozovi, a prišel je kmalu na kraj nesreče. Crez eno uro so bili že rz Zidanega mostu v Trbovljah inženirji z delavci in s pripravami za popravljanje tira. Pri vsej nesreči je bila pa sreča, da so ua drugem koncu domači uslužbenci južne železnice premikali vozove in delavci se nahajali vsi na vrhu železniških zatvornic, drugače bi se gotovo še kdo poškodoval. š Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Kres« v Gradcu si ustanove on-dotni Slovenci, ker ie »Domovina« postala liberalna. Pravila so že pri namestništvu. • š Prestavljen je finančni komisar dr. Val. K e r m a u n e r iz Celja za davčnega referenta k mariborskemu okrajnemu glavarstvu. š Zmaga »Slovenske kmečke zveze«. Pri občinskih volitvah na Ponikvi ob juž. žel. je v II. in III. razredu zmagala »Slovenska kmečka zveza«. š Lekarniški asistent Viktor Zupančič, ki -je 3,. t. m. pri Krškem pri kopanju utonil, je bil 9. t. m. v Savi pri Mihalovcih najden in 11. t. m. na dobrovskem pokopališču slovesno pokopan. š Sedemdeset etnico praznuje danes v Brežicah g. dr. Srebre. š Ustrelil se je v Št. Juriju ob južni železnici mladi S c h e s c h e r k o. Večerjal je še v krogu svoje rodbine, nato se pa hitro odstranil in se ustrelil. š Umrl je v sredo zvečer v Feldhofu pri Gradcu bivši glavar v Slovenlgrndcu Anton Capek, star 59 let. — Umrl je v Zagradu pri Celju g. Anton Mravijak, biv- ši župan v občini celjska okolica, ko je bila še v nemškutarskih rokah. —- V Gradcu jc umrl bivši župan pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Jakob Kellncr, star 76 let. —- Umrl jc v Radanivasi pri Zrečah Fr. Videčnik. 75 let star. Bil je čez 30 let občinski odbornik, svetovalec in cenilec. š Poročil se je v Hočah 7. jumja gospod Milan Zemljič, poštni uradnik, z gdč. Ano Wressnik iz Maribora. —' Poročila se je gdčna. Agica Kunej iz Konjic z g. Ant. Hribernikom iz Crešnjevca. š Kaka razlika. Da so naši slovenski fantje res 'korenjaki, nam dokazujejo tudi naborne številke, V Murzzuschlagu na Gornjem Šta'erskem je od 736 k naboru poklicanih bilo potrjenih 85. Pri nas pa nam vzamejo nad polovico. Za slovenski narod je to gotovo častno, a za kmečki stan jc hudo, ki mu pobero najboljše delavce. š Umrl je nagloma od kapi zadet župnik v Šmartnem v Rožni dolini pri Celju, Alojzij Kos. k Vse je dovoljeno »Fr. Stimmen«. Minister prepoveduje nacionalni bojkot in vse križem konfiscirajo z ozirom na to slovenske in slovanske liste, če se malo ganejo, graški listi in zdaj tudi »Stimmen« ,pa opozarjajo Nemce pod naslovom »Tschechischer Kundenfang« na »Zivno-stensko banko«, češ, zaprite svoje žepe, ne kupujte njenih akcij, to je banka ljudi, ki Nemce žro! Tako v sredo, tako zopet v soboto in morda še naprej in vendar dobrodušni državni pravdnik ne bo videl v tem nacionalnega bojkota! k Fanta, ki je v duhovnika preoblečen postavljal se na Višarjih, je bistro oko postave že našlo v nekem Fr. Filipu, navadnem delavcu iz Pliberka. k Izlet na Koroško priredi 20. t. m. »Schlaraffia«, ki se bo pripeljala sem z Dunaja, kjer bo imela svoj »koncil«. Baje se je priglasilo že okrog 250 članov iz vseli dežela, celo iz Amerike. Korošci si obetajo precej od tega izleta za promet tujcev, če jim bo ugajalo, ker so to sami premožni gospodje. k S tira skočil je vlak v nedeljo Pod-kloštrom. Poškodovan ni bil nihče, le zamude je vlak imel zato celo uro. k Pri otvoritvi turške železnice dne 12. julija bo najbrž navzoč i cesar. Priglasila sta se: Wekerle in Košut. Slavnostni vlak bo peljal iz Solnograda do Špitala na Koroškem in nazaj. k 2000 K za »Schulverein« je dovolil iznova celovški občinski svet. Pred nekaj tedni je bil sklenil, deset let zaporedoma dajati mu poleg letnega daru še izrednih 200 K, in zdaj spet! Zdi se, kot bi se bali, \a ne bi spravili Poljaki prej dveh milijonov skupaj kot oni! Ali ne bi kazalo i pri "nas Slovencih v odgovor Rcseggerju poskusiti z izrednimi darovi — seveda z nižjimi vsotami — za obmejne kraje, SESTANEK NEMŠKEGA CESARJA Z RUSKIM CARJEM. Nemški cesar se vkrca 15. t. m. v svojo ladjo, s katero se odpelje v Finsko morje, kjer se sestaneta z ruskim carjem 17. ali 18. t. m. lj Ljubljanska duhovščina se je včeraj dopoldne poklonila premil. g. knezo-škofu dr. Jegliču in mu po mil. g. stolnem proštu Sajovicu izrazila najiskrenejše čestitke za god. Danes se je odpeljal pre-svitli g. knezoškof k vizitaciji in binnova-nju na Vič. lj Knezoškof v zavodu sv. Marte. Na praznik sv. Telesa je presvetli gospod knezoškof iz lastne iniciative počastil po-selsko zavetišče sv. Marte s svojim obiskom. Presvetlega je pozdravila društvena tajnica, društvenice so zapele par pesmi, Presvetli jih je razveselil s kratkim nagovorom in nato si ogledal hišne prostore. — Društvo se lepo in mirno razvija. Vsak večer prenočuje v hiši po 20 do 30 deklet. Da pridejo pri tem v hišo tudi elementi slabše kakovosti, je lahko umljivo. Društvo skuša take po možnosti odstra-njatt; ker pa nima nobena na čelu zapisano, kakšna da je, in se v enem ali par dnevih ne more natanko spoznati, zato naj se za kake morebitne prestopke nikar ne dela odgovoren zavod, ki želi samo pomagati. Želeti je, da se društva oklenejo tudi one služkinje, ki mu zdaj še ne pripadajo. Kakor hitro bo mogoče, bo društvo svoj zavod razširilo. Dobro bi bilo dobiti večjo dvorano in vrt, kjer bi se mogla dekleta zlasti ob nedeljah popoldne s pridom muditi (patronaža). Želeti je tudi, da bi se organizirali oni ženski sloji, ki doslej še nimajo nobene organizacije in nobenega zavetišča, pa so ga ravnotako potrebni: prodajalke, kasirke, šivilje itd. Društvo sv. Marte bo stopilo v zvezo z zavodom sv. Nikolaja v Trstu. Prav bi bilo, da se napravi zveza vseh zavodov te vrste. Na polju varstva deklet st zadnje čase dela intenzivno. Prihodnji mesec bo v Strass- ' burgu mednarodno zborovanje katoliš) naprav za varstvo deklet. Prav tako; : , je tudi potrebno! Veliko deklet se žalost pogubi po mestih in v tujini sploh; torej. zavarujmo in rešujmo! lj Železniški minister imenoval je ra natelja »Gospodarske zveze«, gospo Silvestra Š k e r b i n c a v železnis svet in stotnika v pok. gospoda Mati K u m p a za njega namestnika za do 5 let. i i Gg. izvršujoče in podporne čla »Ljubljane« vabimo na sestanek dan zvečer ob 8. uri v dvorano »Uniona«, i se poslovimo od gospodičen pevk, ki gr do prihodnji teden na počitnice. Gosi dobrodošli. v Ij Pivovarna J. Kosler & Co. v Spe nji Šiški pri Ljubljani se bo pod vodstv\ podružnice C. kr. priv. avstrijskega k. ditnega zavoda za trgovino in obrt Ljubljani in pod udeležbo odličnih dem nih moči pivovarni'ške stroke spremen v delniško družbo. Namerava se vzbud zanimanje za novo podjetje v širših kri gih na Kranjskem in priklopiti mu še dr ge kranjske pivovarne. Tozadevna pog jan'a so se baje že pričela in so sko godna za sklepanje. lj Častno svetinjo za 40-letno slu?' vanje je dobil umirovljeni nadosk deželnih dobrodelnih zavodov, g K r e m ž a r. lj Palačo grofa Walderste: pekovski mojster gospod Avgu ne g. Deghenghi, kakor se je t* v časnikih. lj Izlet na Brezovico prirer poldne zbor »Ljubljane«. Odi. niškim vlakom ob 1. uri 10 min kolodvora. Biciklisti se zbero i uri popoldne pred »Unionom«. P< Brezovice z vlakom ob 7. uri z lj Poskušen samoumor., sklenil tukajšnji snažilec ok* da si vzame življenje. Krenjj testantovsko pokopališče in { sebi. Ker se mu je roka moči ni zadel. Ko je bil o tem obve: lici službujoči stražnik, se je na pokopališče in je le še vide. ki je skočil črez pokopališčni črez polje. Pozneje pa ga je našr pod nekim kozolcem v senu in ver odvzel. Dotičnika je gnalo k nemu samoumoru menda slabo n, z boljšo polovico. lj Dva žepna tatova aretovana dni so na trgu opazili uslužbenci gas, iu reševalnega društva dva moška, ki se prav sumljivo vedla in se vedno gnječo rinila. Naenkrat je eden se spretnostjo v žep neki zasebnici in ji del denarnico s 4 kronami. Opazov o tem takoi obvestili tržno policijo, ^ je tatova takoi prijela. Aretovan Dušan Štefanovič, 21 let star podol jen v Zagrebu, pristojen v Belg1 Ivan Milanovič, 20 let star, mehai jen in pristojen v Zagreb. Pri se '>• imela nobenih izkazov. lj Naša Lina je zopet za eno i na boljem. Dala je namreč nabiti n hišo samonemško pločevinasto t'» »Franz JosefsstraRe 3«, da bi vsaj ma ublažila »izzivajočo« samoslov tablico, ki jo je dala nad njenim vi pritrditi mestna občina ljubljansk. Lina najbol-je napravi, če svdjo Berolin prestavi. li Iz norišnice ušla. Včeraj zve ušla iz norišnice na Studencu 381ei Hipfl vulgo Pepe in 441etni Anton W Prvi je velik plečat. plavih brk, dr bolj majhen in temnih brk. Oba str čena v bolniški obleki. e.) ier -en< !ud led č i a il bil :aj, i3S r. j< 0' is ;in Mm stvari. Sodnik je ostavil svojo službo in stal pometač. Sodnik Thomas Stantoi East St. Louisu, 111., v Ameriki je že časa bolehal in končno je bil prisiljen iskati razne zdravnike, kateri so prišli prepričanja, da za sodnika ni zdravo v uradih in na zaprtih prostorih. V: tega so mu svetovali, naj gre za par secev na dopust in naj se med tem ča? vedno kolikor mogoče giba na prost Ta nasvet je sodnik Stanton uvaževa tako je sprejel sedaj službo cestnega ■metača v East St. Louisu, 111., kjer r Pivo pometa z ostalimi pometači me: ulice. V Moskvi je divjal velikanski i Pretekli petek in soboto je gorel tc kolodvor z 20 skladišči. Več lokomob šest vlakov je zgorelo. Vsa ognjcg; društva so bila na nogah. Škoda z več milijonov. Renski parnik »Germania« je z Eksplodiral je bencin. Par minut pre zgodo je zapustilo 30 oseb parnik. ' srečila je samo ena oseba. Kako naj merimo višino di stolpov itd. Brez vseh priprav, 'ki j dandanes že toliko, in brez zapleten i čtinov izmeriš visokost drevesa ali gega predmeta tako-le: Poleg steblo ga hočeš 7,meriti, postavi navpičen tako da, recimo, moli en meter nad r Ho. Vzemi vrvico, enaiko dolgo, kakor je kol visok nad površino zemlje, napravi na koncu vrvice zanjko, v njo zasadi kos lesa ter opiši ž njim krog okoli kola. Polu-mer kroga je torej enak višini kola, en meter. Zdaj pazi, kdaj vrh sence kola zadene ta krog, kjer si bodi. Od te točke izmeri daljavo do končne točke sence, ki jo istodobno napravlja drevo, čegar višino si hotel dognati, in višino imaš. Velikansk požar je napravil v Que-becku za pol milijona dolarjev škode. Ranjenih je več vojakov in ognjegascev. Slovansko pismo. O binkoštih je bilo na Dunaju ustanovljeno društvo za varstvo rokodelskih učencev pod naslovom »Ceska učednicka litulna«. V odboru so zastopniki vseh čeških korporacij, ki se pečajo z vprašanjem čeških rokodelskih učencev na Dunaju. Ustanovitev tega društva je bila že skrajno potrebna, ker tisoče čeških fantov se je dozdaj na Dunaju potujčilo in je bilo izpostavljenih na milost In nemilost brez-yestnih izkoriščevalcev. Praško narnestništvo je ukazalo praškemu magistratu, da mora nemške uloge samo v nemškem jeziku reševati. Brnski mestni zastop pa češke uloge rešuje samo v nemškem jeziku — a se še ni našel nihče, ki bi brnskemu mestnemu zastopu zapovedal, da mora češke uloge tudi reševati v češkem jeziku. Za Nemce se pač postava vedno le tako razlaga, kakor je njim prav. Deželne češke čebelarske razstave v Blanskem (na Moravskem), ki bode trajala od 1. do 8. avgusta, se bodo mnogobrojno udeležili vsi češki čebelarji in tudi drugi slovanski čebelarji. 4. avgusta bode velik shod čeških čebelarjev, katerega se ■s »odo udeležili tudi čebelarji poljski, ruski n jugoslovanski. To bode slaven dan češkega in slovanskega čebelarstva, sijajna T manifestacija Slovanstva za čebelarsko misel. Doba razstave je obenem najbolj ugodna prilika obiskati moravsko Švico (Blansko, Macoho, Slovp in dr.) Češke hranilnice nameravajo v Pragi ustanoviti češko-ameriško banko. Nova banka bode posredovala promet in pošiljatev denarja med češkimi1 izseljenci in njihovo domovino in v to svrho bode ustanovila podružnico v Ne\v Yorku. Banka se bode imenovala »Bohemia« in se bode ustanovila z delniško glavnico dva milijona kron. Poljski listi javljajo, da so Nemci nekoliko milj od Vavela začeli sistematično pridobivati poljsko ozemlje. Zemljišča, gozdi rudokopi prehajajo v nemške roke. V hrzanovskem okraju, polnem podzemeljskih zakladov, katerega meje se začnejo pol ure od Krakova, se že osmi del okraja nahaja v nemških rokah. Preiskovanja, ki so se v zadnjem času vršila, so pokazala, da se v krakovskem okraju nahajajo naravnost orjaški zakladi izvrstnega premoga. Ti zakladi po izračunjenju strokovnjakov znašajo najmanj 18 milijard ton do globočine 1000 metrov. To pomeni, da ako bi se premoga vsako leto prodalo 15 milijonov ton, cela zaloga bi zadostovala za tisoč let. Pomen tega odkritja se ne da niti prav oceniti za bodočnost v Galiciji. To so hitro zapazili Nemci ter so se s svojim kapitalom vrgli ne samo na rudokope, temveč tudi na zemljišča in gozde. O tem naj govore številke: hrzanovski okraj obsega 72.114 ha prostranstva. Od tega je že 9.238 ha ali osmi del v rokah Nemcev. Gozdov ima ta okraj 25.574 ha; od tega pa je že tretji del (7946 ha) prešel v posest Nemcev. Duhovne akademije v Rusiji nameravajo ustanoviti učno stolico za razlaganje marksizma, ker je to po mnenju duhovne vlade neobhodno potrebno za uničenje »socialno-demokraške herezije«; razun tega bodo se povsod ustanovili misijonarski tečaji za inteligenco, ki si želi uničevati socializem in Marksovo učenje. Telefonska in brzojavna poročila. BIENERTHOV NASLEDNIK. Dunaj, 12. junija. Neka korespondenca objavlja situacijsko poročilo iz čeških krogov, v katerem se sodi, da sledi Bienerthu grof Thun. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj. 12. junija. Danes je zbornica razpravljala o Breiterjevem nujnem predlogu glede odškodnine na Turčijo. Debata je bila jako kratka. Govoril je tudi finančni minister vitez Bilinski, ki je zagovarjal vlado, češ, da je vedno ustano postopala. T O svojih finančnih načrtih je Bilinski de- J jal, da mora odločno vztrajati pri tem, da odsek razpravlja o njegovih načrtih, katere zbornica lahko zavrže. Če se pa nič ne zgodi, bo država koncem leta popolnoma bankerotna. Vlada nima nobenega interesa na tem. da bi poslance poslala domov, če gospodje hočejo delati tudi v (juliju in avgustu, bo zasedanje do takrat trajalo. Nujnost Breiterjevega predloga je bila odklonjena. Nato je zbornica ob ploskanju nemških krščanskih socialcev iu Poljakov pričela s prvim pred tedni prekinjenim čitanjem finančnih načrtov viteza Bilinskega. V ponedeljek se bo odločila »Slovanska Jednota«, kako stališče naj zavzame proti proračunu. Čuje se, da je večina za rešitev rednega proračuna, dočim so nekateri za provizorij, nekateri pa za to, da se vlavii proračun obstruira. Definitivno »Slovanska Jednota« odloči .začetkom prihodnjega tedna. ZADRUŽNI INŠTRUKTOR ZA KRANJSKO. Dunaj, 12. junija. Na interpelacijo dr. Žitnikovo je danes odgovarjal trgovinski minister, da je njegov namen, za vsako deželo nastaviti zadružnega inštruktorja, nima pa za to potrebnih sredstev. Takoj, ko ta sredstva dobi, bo tudi za Kranjsko ustanovil samostojni zadnfžni instruk-•torat. ČEŠKA PRIDIGA V HEBU. Dunaj, 12. junija. Ves nemški časnikarski svet je razburjen, ker je p. Rcnnl pri vojaški službi božji pridigoval češko v cerkvi. . NEDOLŽNE DEMONSTRACIJE. Trst, 12. junija. Udeleženci volivnega shoda laške liberalne narodne stranke so napravili po shodu obhod po mestu, kli-čoč: »Eviva Trieste italiana!« Policija je sprevod razdelila tako, da se ni zgodila nobena nesreča in ni bil nihče razžaljen. BIVŠI MINISTER DAVID VITEZ ABRA-HAMOVIČ. Lvov, 12. junija. V okraju Bobrka-Bursztyn zopet kandidira Abrahamovič. ki je. kakor znano, odložil svoj mandat iu bo najbrže zopet izvoljen. »DIFESA NAZIONALE«. Rim, 12. junija. V zbornici je govoril vprvič novi vojni minister, general Spin-gardi, da utemelji povišanje vojaškega kredita. Mirovno stanje vojaštva se ima povišati na 225.000 mož. Izredni kredit i znaša 125 milijonov in se bo v prvi vrsti porabil za utrditev meje, da se »zapro domača vrata«. Namen reorganizacije armade je le ta, da bo Italija od velikih na- j rodov spoštovana. Poslanci so burno aplavdirali. EKSPLOZIJA V PODGORCAH. Krakov, 12. junija. Krakovski občin- , ski svet pošlje deputacijo k cesarju skup- ; no z drugimi prizadetimi občinami. Ce- i ,sarja naprosi deputaeija. 'naj ukaže, da ! se municijska skladišča premeste. Po eksploziji je 250 oseb brez stanovanj in stanujejo v vojaških šotorih. Po eksploziji niso poškodovana zgolj poslopja postaje Podgorce-Plancov. marveč tudi poslopja postaj Swoszo\viee, Bonarka, Podgorcc-mesto, Dabil in Piaski. ŠPANSKI KRALJ ZA POVZDIGO NRAVNOSTI. Dunaj, 12. junija. Liberalno časopisje '.je opisavalo mladega španskega kralja kot liberalca. A zadnja poročila so nekoliko drugačna. Kralj Alfonz je začel odločno vplivati na povzdigo nravnosti. V Madridu, Sevilli in po drugih mestih sc morajo na njegov ukaz zapreti plesišča Že ob pol 1. uri, med tem ko so biia odprta prej cele noči. Tudi proti nenravnosti gledaliških igralk je nastopil španski kranj. STOLYPINOV ODSTOP. Peterburg, 12. junija. Stolypin ne bo spremljal carja na potovanju v inozemstvo'. Sledil bo Stolypinu najbrže varšavski generalni gubernator Skallon. ZASTRUPLJENI Z ALKOHOLOM. Budimpešta, 12. junija. V osmem okraju so opazili, da jc več ljudi zastrupljenih. Petero zastrupljenih je umrlo. Ljudi je zastrupilo žganje, katero je prodajal neki Jakob Schliisser. POTRES NA FRANCOSKEM. Pariz. 12. junija. Včeraj so bili močni potresni sunki v raznih francoskih mestih, posebno v Marzilji. Avignonu, Toulonu, Niči itd. Prebivalstvo je bilo silno prestrašeno. Posebne škode ni, samo nekatere hiše imajo razpoke. UPOR JETNIKOV V STETTINU. Stettin, 12. junija. V tukajšnjem sodnem zaporu je nastala revolta. Na smrt obsojeni delavec Biicker, neki zaprti gostilničar in neki ključavničar so> izkušali pobegniti, a pazniki so preprečili beg. ZAPRTIH 40 ŽELEZNIČARJEV. Varšava, 12. junija. Zaradi goljufije so zaprli 40 železničarjev, ki so napravili železniški upravi nad 300.000 rubljev škode. PRIJETI POBEGLI HUDODELCI. Černovice, 12. junija. V Rusiji so prijeli pobeglega na smrt obsojenega hudodelca Olevo Gramadzoro kakor tudi pobeglega morilca Kiriliaka. Prijeli so tudi pobeglega, v osemletno ječo obsojenega Frundzorja. OBČINSKI SVETNIK DEFRAVDANT. Rim, 12. junija. Socialistični občinski svetnik Gallatiotto v Cataniji je defravdi-ral potresne podpore, zato je izključen iz občinskega sveta iu iz socialistične stranke. VREME. Dunaj, 12. junija. Vremenska opazovalnica naznanja nestanovitno vreme. TRŽNE Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 11. junija, Pšenica za oktober......13 57 Rž za oktober 1. 1909............10 48 Oves za oktober.......772 Koruza za juni 1909 ..........7 83 Koruza za maj I. 1910.....716 Efektiv: 20 nižje. VISIna n. morjem 306 2 m, »red. iražnl tlak 736-0 nn. Ču opa-aovuj. 11 12 0. zveč. 7. zjutr. 2. pop Slanjc barometri v mm 730 7 Temperatura po Celziju 30 7 30 1 138 130 18 4. Vetrovi Nebi um . O- » sr. jue | del. obl. sr. jvzh. ! , sr. jzah. dež 1-3 Srednja vCera|Sn)a temp. 15 0', norm. 17-3». Mesto vsakega posebnega naznanila. ^ 1633 1—1 Marija Čapek roj. pl. Grasselli togepolna naznanja v svoje in v ime svojih dveh sinov Antona in Petra ter v imenu vsega sorodstva, da je njen iskreno ljubljeni dobri soprog, oziroma oče, zet in svak, gospod Hnton Čapek c. kr. okrajni glavar v pokoju dne 9. t. m. ob 6. uri zvečer po dolgem, neizmerno hudem trpljenju izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se vrši dne 12. t. m. na Centralnem pokopališču. V Gradcu, dne 10. junija 1900. 1628 Zahvala. i—i Podpisana rodbina izreka najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom za sprejete darove, katere sem dobila v mučni bolezni svojega soproga. Posebno se zahvaljujem šentpeterskemu kaplanu č. gospodu Petriču za ves trud in dobroto. Zahvaljujem se tudi veteranskemu in gasilnemu društvu in vsem znancem in prijateljem, ki so ga obiskovali v bolezni in ga spremili k zadnjemu počitku. . Selo, dne 11. junija 1909. Žalujoča soproga z otroci Marija Cisler. Kdor je siv, izgleda star. Izborilo, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta 1. Vitek-ov „ImraerJung", rudečk. rujave in črne barve. Barva takoj in trpežno, 1 kart. K 4-. 2. Vitek-ov „Nucin", enojna steklenica KI'-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni, hdlno pristni iz kern. laboratorija FR. VITEK & Co. PRAGA. ust Vitek-ov Jmmer lino" Vitek-ov ..Imnorjnni" Pred uporabo. uporabi. Zahtevajte le Vitkovc izdelke in odklanj. odločno vse drugo. Dobi se pri: flnt. Kancu, T. Mencingerju, Ljubljana. Fino milo »/AVV1^«^ atraase 14 vrst vonja, kot vijolični, vrtnlčnl, aeneni, »pajkov Itd. kg (13—14 kosovj K I SO, puštniun 00 v, 5 K brutlo K9 — po povzetju. MAATZ, Dunaj IX., Alser- isse 6 Si. 1032 10—1 Zdravilišče ice na Kranjskem, dolenjska železn. postaja Straža-Toplice. Okratov vrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi. išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim, Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 896 12—1 zdraviliška uprava. POZOR? 1596 3-1 POZOR! Stara , dobrovpeljana trgovina z vso opravo za vsako obrt se takoj odda v prometnem kraju na Gorenjskem. Ugodni pogoji. Kje, pove upravništvo tega lista. 1600 Proda se iz proste roke 10—1 nova hiša v Jaršah št. 23 blizu novega pokopališča Sv. Križa v Ljubljani. Hiša jc tik nove šole in je pripravna za različne namene, posebno za vpokojenega, ki želi miru. Blizu hiše so tudi lepi gozdi za izprehajališča. Več se izve na Martinovi cesti št. 32, v Ljubljani. Prodam pod ugodnimi pogoji ki meri 1345 kvadr. sežnjev, najlepši v Idriji, ves obdelan '-dobro zagnojen, pri cesti § poleg vode, zelo pripraven _ za stavbišče za vilo, tvornico "itd. Več se izve pri Jan. Braftina, Idrija 98. iščem s podkovsko šolo. Obenem rabim tudi Kotel in restavracija v zgradbi Narodnega doma v Pazinu daje se v najem. Za pobližje informacije obrniti se je najdalje do konca meseca junija tek. leta : na upravo Narodnega doma v Pazinu. : 1610 3-1 Nastop takoj ali meseca avgusta. Plača po dogovoru. Natančneja pojasnila daje Franc Breme, ključavničarski mojster, Ljubljana, Cegnarjeva 1637 ulica 12. 1-3 Lepo posestvo z enonadstropuo hišo, z gostilno, 20 oralov rodovitnega polja, v ravnini in prav lepi legi za živinorejo prav izvrstno, veliki sadovniki, več gospodarski li poslopij se pod upodnimi pogoji takoj proda. Več pove Jurij Samec, Nova 1635 cerkev pri Celju (Štajersko). 3 - 1 Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 566 52 1 SINGER „66" najnovejši in najpopolnejši Šivalni stroj. Singer Co.akc. dražba za šiv. stroje. Novomesto, Veliki trg 88. SINGER stroje dobite le » noSih trgovinah. 402 24-2 Prti kinematograf Potiti Prej »EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti Rame „Eoropa" sssRo soboto In sredo m program! Predstave ob delmlkih: ob 4., 5„ E., J. m 8. url. Predstav« ob nedeljah in praznikih i ob 10. in II. uri dopold. in ob as. 4., 5., S., 7., S. in 3. uri popoldne. Cene Prostorom; itHK°30v"' M^rosSVotrocUn I Vsak četrtek ,n 8oboto od 3' do 6 ure Pred' § S"ke " d°bM° 'Z pm 8Vet P"'«^ tvor. Pathe Fržre. 2613 26 vojaki do narednika 20 v. i »t«ve po znižani ceni. i. prostor 20 v., ii. 10 v. i Ravnateljstvo kinematografa----*" 11, j k) ; Kakšno veselje in kakšen ponos občuti gospodinja pri pogledu njene svetle, slastne, čiste kuhinje! In kako hitro je vse osnaženo, perilo, kakor cela hiša! Čar zadovoljnosti in veselja vlada njen dom. Z ORicRi-omm 1676 milom Dwe (lisi ae prodasta. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana. 1687 13 ttn se to lahko doseže. Inženir išče milim sobo z vso oskrbo in porabo kopališča pri boljši slovenski rodbini. Ponudbe pod šifro „1. E." na upravništvo »Slovenca". 1605 2-1 1634 3-1 Za večje posestvo na Štajerskem žšce se starejši neoženjen z večletno prakso v kmetijstvu, živinoreji, čebelarstvu In hmeljarstvu. Prednost Ima oni, ki ima nekaj prakse v lesni trgovini oziroma pri žagali. Oziralo se bode le na ponudbe strokovnjakov. Ponudbe naj se pošljejo dr. Josipu Karlovšek, odvetniku v Celju. S*; »MS Pri ustni, vratni in dihalni higijeni se uporabljajo „V A L D A" - p a s t i 1 e, katere uničijo vse s zrakom vdihane škodljive ■ ■ kali. ■■■■ .. Cena jedne škatlje K 1.7& Založba v vsih lekarnah. Clavna zaloga za Avstrljtko-Ogerskot lekarna Korwill's Jota" Dunaj, I, Wipplinger$tra8se. 12. IV 8181/2/93 1632 1 -1 4 2/1. Dratbeni oklic. Vsled sklepa z dne 3. junija 1909 opravilna številka IV 8181/2/93 se prodado ——- dne 17. junija 1909 dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Dalmatinove ulice št. 5 na javni dražbi razna sobna oprava. Reči se smejo ogledati dne 17. junija 1909 v času med 9. in l/210, uro dopoldne v navedeni hiši. C. kr. okrajna sodnija Ljubljana, oddelek V. dne 3. junija 1909. hvazev Dovoljujem si splošno javiti, da se klatijo po Kranjskem razni agenti, med temi tudi v Ljubljani, ki iščejo naročil za: družbo Elizabetnih paromlinov, Teinešvar, Prisiljen sem tedaj izjaviti, da razun mene ni nihče upravičen sklepati pravomočne prodaje ali kupčije in le jaz prodajam doslej „najbolj slovito moko." — Istodobno najvljudneje spominjam svoje cenjene p. n. odjemalce, da imam prej kot slej veliko zalogo vseh vrst moke in v splošno zadovoljstvo sklepam vsako prodajo strogo solidno in kulantno. S« Gruška, zastopnik 1625 Velespoštovanj em Naslov za brzojavke: Gruška, Ljubljana. Telefon št. 236. Elizabetnih paromlinov Temešvar, Živnostenske banke, Brno, Gališke karpatske petrolejske deln. družbe. Sprejme se dober detailist špecerijske stroke in vestna blagajničarka Ponudbe pod ,.Balkan", Ljubljana, Poste restante. 1672 2-1 1621 1-1 Za podaljšanje vodovoda v Kamniku potrebna, na 11653 K 92 h proračunjena dela se oddajo javnim ponudbenim potom. Pismene ponudbe naj se predlože do konca junija 1.1. podpisanemu mestnemu županstvu. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje podaljšanja kamniškega vodovoda." « Ponudbam mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. - Razven tega je dodati kot vadij še 10% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Odbor mestne občine kamniške si izrecno pridržuje pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene oziroma če se mu vidi potrebno razpisati ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri mestnem županstvu v Kamniku. Mestno županstvo v Kamniku tSSB IRevma!j RjWW HMIIIH »iU WBBWllWWBaiJ dne S, junija 1909. | Prptin ( ■naranm Ischias! Od 1. aprila do 1. novembra otvorjeno. Nizke cene kot doslej kljub času primernim novostim. — 1. seotembra dol. junija 25% znižanje. Čudovita ztefiui ysp8hl. Radioaktivne teraale kopeil 35—44 stop. C. OSTANKI 1 zavoj 40-45 m delajna, cefira, kanafasa, oksforda, satina in kepra; dolgost ostankov 3—10 m, zajame, dobro, pristno blago, 1 zavoj K 15 -, 18'-, 20 -. Blago prve vrste platno in dama&t razstavljeno na lanski praški jubilejni razstavi, ki je bilo od prahu zelo malo umazano, se proda še globoko pod ceno: 1 kos 23 m prve vrste batist. tkanina K 13--1 kos, 14 m dolga, 150 cm široka platnena posteljna rjuha . . . „ 16-80 3 ducat (12 kosov) prve vrste dvojn. damast. brisača 60X130 cm . „ 13-_ Za nepovoljno denar nazaj. - Pošilja po povzetju dokler je še kaj zaloge 1622 Ma Sošicka 3_, tkalnica, NHCHOD, ČEŠKO. Zdravljenje s term. pitno vodo. Razpošiljanje term. vode. Obisk 5600 oseb. Marmornate kadne kopeiji in tuSI, sudarijl. — Prospekte in pojasnila pošilja kopališko ravnateljstvo in kopafiškl zdravnik dr. Mai. — Pravilni naslov lc: Krapina-topllce, Hrvatsko. D 1154 fi-1 Zdravilišče, 200 komf. sob, krasen park. terasa, rcun., Čitalnica (vsi Časopisi), biljardarna. Stalna vojaška zdravil, godba. Lift, telefon, avtomobili. Posojevalnica avtomobilov. A I. 131/9 K postaji Rogatec 2 uri hoda In k postaji Zabok-Kra pina-Toplice l uro hoda. K Vinkom poštni vozovi. Zasebni vozovi in avtomobili proti prejšnjemu naročilu pri ravnatel|stvn. ———— 1631 1-1 26. Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, odd. I. je po prošnji dedičev po dne 4. februarja 1909 zamrlega gospoda Jerneja Žitnika, posestnika v Ljubljani, na Bregu št. 14 na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina, in sicer zemljišče vlož. št. 209 d. o. Ljubljana, t. j. hiša št. 14 z dvoriščem v Ljubljani, na Bregu št. 14 po 35-050 K. Dražba se bo vršila dne 28. junija 1909 pri c. kr. okrajni sodniji v Ljubljani, soba št. 36 ob 9. uri dopoldne. Ponudbe po izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je plačati v sodne roke tekom enega meseca po sodni odobritvi s 50/o obrestmi od dne sodne odobritve. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. okrajni sodniji v Ljubljani, soba št. 36. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I. dne 3. junija 1909. Krasne pomMonsKo zalo modnega blagi zii gospode in dame priporoča H Engelbert JkuSeli Ljubljeno, Mestni trs 19 ir ss pratfa po ceni. Klavir je ugodna prilika za gostilničarje 1 Naslov pove uredništvo »Slovenca" 484 52—1 Edina izborna priložnost za nakup za trgovce manu-fakturnega blaga in za krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom. j___40 — ITni litaiov samo za 15 kron. Blago za bluze (angl. cefir) 80 cm širok, najnovejši krasni vzorci. Modnega cefirja za obleke, bluze in srajce. Kanafas za posteljne prevleke, živahne barve. Oksford za moške srajce zelo trpežne kakovosti. Krizet za spodnja krila v temnili in rudečih barvali. Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Dolgost ostankov 6—10 m znjaničcno brez napake, pe-riini in najboljše kakovosti. Ako ne ngaja se denar taSoj vrne iu zavoj Ee vzame neirankiran nazaj. Najmanjše naročilo 1 ravoj £0—45 m K15-— po povzetju. Po želji se tudi sortirajo. Muka E. L lachod. Češko. Dalje ponudim prve vrste vporabno za najfinejše perilo in opreme za neveste obeljeno rumburško platno in obeljen gradi za spodnje perilo 40 in po želji sortirano za K 18-50. 1413 10-1 Wallaee-Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. K 4'50. Ljudska knjižica.- 1. zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K --60. 2. zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih 'apostolov. K --60. 3. zvezek: Sienkiewicz, Jernač Zmagovač. Povest. — Achtleitner, med plazovi. Fi —.60. zvezek: Deteia dr., Malo življenje. Povest. K 1"—, vez. v platno K 1"60. 5. zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2-60. 6. zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K --20. 7. zvezek: Deteia dr., Prihajač. Povest. K —"90, vez. v platno K 170. 8. zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2'20, vezana v platno K 3-20. Spillmanove povesti: 1. zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K —-40, karton K -"60. 2. zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-40, karton K —"60. 3. zvezek: Marijina otroka. Povest iz-kav-kaških gora. K —"10, karton K --60. 4. zvezek: Praški judek. Povest. II. natis. K --'10, karton K -"60. 5. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K --40, karton K - 60. 6. zvezek: Arumugam, Sin indijskega kneza. Povest. K --40, karton K - 60. 7. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K --60, karton K -'80.' 8. zvezek: Tri indijanske povesti. K —'60, karton K —-80. 9. zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —'60, karton K -"90. 10- zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado flk-barja Velikega. K —-40, karton K —-60. 11. zvezek: Rdeča iu bela vrtnica. K —"TO, karton K 60. 12- zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —'60, karton K —-80. 13. zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. K -"60, karton K - 80. 14. zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K —'60, karton K —-80. 15. zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K — '40, karton K -"60. 16. zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja pofllaski. K—"60, kart.K—"80. 17. zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K —"60, karton K —-80. Jurčičevi zbrani spisi: t. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrbun Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: 1. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški vulpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. sosedov sin. — II. Moč iu pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim sc tč. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako jc Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črta iz življenja političnega agitatorja. 9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. 11. zvezek: 1. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra. - III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi. Cena: broš. K L20, eleg. vez. a K 2—. flndrejčkovega Jožeta spisi: 1. zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30v. 2. zvezek: Matevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža. — Ciregelj Koščenina. 30 v. 3. zveze k: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v. 4. zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v. 5. zvezek: Žalost in veselje. 30 v. 6. zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov. 30v. 7. zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. 30 v. 8. zvezek: Emanek, lovčev sin. — Berač. 30 v. Gregorčič, Poezije. — Isto, II. K 2--. vez. K 3.20. — Isto, III. K 2--, vez. K 4 -. — Isto, IV. K 2-70, vez. K 3'20. Kociančič-Svave, Podučne povesti. 80 v. — 26 povesti za mlade ljudi. V boiioričici tiskano). 40 v. Kočevar, AMinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. Povest. 80 v, Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60. — Kortouica, koroška deklica. Povest, K—"60. Kržič, Angeljček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Tečaj II.-XV. kart. a K —-80. — Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki S5, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a K 4. — Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I. —III. del a 60 v., kart. 80 v. — Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1-45, kart. K 1 '20. — Sveta Germana, izgled krščanske potrpež-ljivosti, 20 vinarjev. Smid Krištof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K. — Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. .50 v. — Timotej in Fileinon. Povest krščanskili dvojčkov, 40 v., kart 60 v. — Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v. — Evstahij. Povest. 40 v., knrt. 60 v. — Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 6o v. — Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v. — Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v., kart. 50 v. — 100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 80 v. — Cvetina Borograjska. Povest. 80 v. Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4 —. Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v. MalavaŠič r., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. K 1'70. Mati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v. Slovenski R. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju. 80 v„ trdo vez. K 1'20. Leposlovna knjižnica: 1. zvezek: Bourget. Razporoka. Roman. K2—, vez. K 3-—. 2.zvezek: Turgcnjev, Stepni krnlj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1'20, vez. K 2'20. 3. zvezek: Prus (flle.\. Glowacki), Straža. Povest. K 2 40, vez. K 3 40. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Bro širano K 3'—, vez. K 4 20. 5.zvezek: Sevčenko-Abram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2-40, vez. K 3 60. 6.zvezek: Cuampol-Levstik, A\ož Simone. Broš .K 100. vez. K 3'-. 7. zvezek: Sevčenko-Abram, Kobzar II. del Hajdatnaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K 1-50. 6. in 7. zvezek skupno broš. K 3'40, vez. K 4 50. Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. K 6'40. vez. K 9 20. — Križurji. Zgodovinski roman v štirih delih. Broš. K 5'20, vez. K T 30. — Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 450. vez. K 6 50. — Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10--, vez. v 2 z v. K 1260. — A\ali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7'—, vez. K 8'40. Medved, Poezije, 1. del. Broš. K 3'80, vezano K 5-—. — 11. del. Broš. K 4-—, clegant. vez. K 5'40. Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2'—, elegantno vez. K 3 20. — V mladem jutru. Poezije. Broš. K 150 vez. K 2-20. Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar Broš. K V—, vez. K 140. w Zn Šport | i m premet 1 M Zaloga koles Fucb, (Ma), Globus. Regent in arunin seeclalalls znamk ter nosnnieznili fislou. Izposojevanje koles Brejem Koles za emujlirasle. : Gonildasle ter ptiprauiln : solidno Srt ceeao. v _______ n G Ljubljana, Dunajska c. it. 9 Somofidni «5? L_l FreRocaka prekomorsha iSružSssi. Odpatajia ce lz Ljubljjaai« vtsafc torak« Veza« lista !i* poJessaEla d p. je sej^j© obl. konc. potovalna pisarna ILJjtt&ijgma, Diiaajaka ce»S» št. 18, naenroti znane gostilne pri „!FEsi3wtou". 1878 2S-24 Izurjen : knjigovodja. in amerikanskega knjigovodstva vešča B«! A sc sprejmeta takoj. Ponudbe pod št. 330 posterestante, Ljubljana. 1577 3-1 VaEika zaloga paznih 2267 s\wm$M\ Ml in Izmete« ceniki od graiso-fonov In ploši na razpolago. Fr. P, hM urar in optika: Ljubljana, in na ogled razpošiljam svoja K O L E S il po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri. Ilust . ccniki franko. 2351 ^ Fran Dušek ..Trrr^ ^ tovarna koles, Opočno štev. 85. • ^ na Češkem. Zasebniki I na) ne zar,t!ude uK°dne prilike | mm' ;anaroeb; 1 KroSnjnrjl I naravnost ir tkaSnioeJ! 1 # Posebna ponudba: | 4C met oksforda za srajce, cefira za obleke, I plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima ^ kakovost, pcistne. bartiomo la K 15-40. 40 met. rumburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K 18 40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurcnce, za le K 2'25. Brisače 40 cm široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom K 1'25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da sc ne zamenja moja tvrdka s podobno se glasečimi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, in so le kramarji. 1000 12—1 Obrne naj se vsak na Julija Miillerja tkalnico, Herrn. Meitoc, Češko. Podružnice 1 V, v Ljubljani, 25 ta m Kolodvorske a sa aa r Najcenejša vožnja v iimeriko. mm n liiiiiižJ U EOBO i ml 1220 (d mm sttia veš. Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici. CENH. STEKLENICI 1 K 50 v. Dobiva se v lekarnah gg. Trnkocsy, Bohinc, Mayer, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah. m m izdelovatelj vozov LjobUnna, OanalsHa cesta 31 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih ln obrabljenih od navadne do najfinejSe izdelave po najnižjih cenah. 1074 1 Popravila se izvrše najtočnejše. Sprejmejo se tudi id m w I. SITAR v zdravišču, TopHce na Dolenjskem, naznanja slavnemu občinstvu, da bode kakor vsa leta, vozil tudi letos tujce s kolodvora Straža-Toplice in nazaj po najnižih cenah. Cene vožnji so: Z omnibusem za osebo —'60 K s kočijo za eno do dve osebi.......3'— „ .j s kočijo za dve do tri ii osebe.......4*— „ Vožnje v okolico pa po dogovoru. Preskrbi tujcem stanovanja v zasebnih hišah, kakor tudi po gostilnah brezplačno, kdor se nanj obrne. Dotični gostje, ki bodo pri meni stanovali imajo vožnjo Straža-Toplice brezplačno. Se vljudno priporoča Ivan Sitar, 1126 gostilničar in prevoznik tujcev. 1342 Žlahtne D3 5-1 kranjske rake pošilja IVAN HRIBAR,Grosuplje proti povzetju: raki „hoch šolo". . 80 vin. komad „ „solo" .... 60 , „ „porfion". . . 30 „ juhni raki .... 20 „ „ \ Srama. Uro! Hfi8H3&W tonil nrn?, LMnnn, Jurtlčeu t?y 3, Priporočam svojo zalogo zlatih, erpb. tula cikel. žepnih in različnih stonahiih ur, vsake vrste budiife, zlate verižice, pr-stane, ultans/biocira z dragulji. Sira-brno in iz kanaSfcseja nrebra orodja. f*8HItffs9AHn in nainoveiS8 slovenske plo-HllailllSIlIlillE šee od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo 2393 36 Staro zlato In srebro kakor tudi drago kamenje t kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo pošinine prosto. f tamasamtBtmmiimmamm Brna® sauBEanS 3In ure od Maribora, v obsega nad 20 in pol oralov, 1473 gorica z amerikanskim nasadom, 6-1 liosta, nekaj njiv in travnikov, ter lep sadonosnik, hiša z vsem potrebnim in živina. - Proda se tadi kos v obsegu 19 ali 10 oralov. Ponudbe na dr. Ssrneca, odvetnika v Mariboru. ki ga hočemo materijelno posebno dobro podpirati, ako se bo pokazal sposobnega. Strokovno znanje ni potrebno, ker se dotični gospod temeljito pouči o naši stroki (zavarovalništvo), ob primerni kvalifikaciji bi kot lokalni zastopnik lahko bil stalno nastavljen ter bi oskrboval tudi sprejemanje vplačil. Ponudbe pod „Pensionsfahig" na anončno ekspcdicijo Josip Heuberger, Gradec, Herren-gasse 1. 1608 3-1 si prihranite, ako kupujete svoje naravnost [iz tovarne po najnižjih ce-: nah pri strogo solidni tvrdki = Etzier & Dostal = 0 Razprodajalnica avstrijskih suknenih S: : izdelkov : : -: Brno, Švedska ulica 5, XVIII. 1 Vzorci na vpogled poštnine prosto. w snsta BREISH se odda z avgustom t. 1. v Zgornji Šiški štev. 49 (pri Teličar-ju). Ravno-tam se odda takoj še posebej prostor, pripraven za vinsko klet ali skladišče. — Več se poizve v prodajalni gosp. A. Preskar-ja v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 14. 1604 3-1 malokdo najde, toda mnogo denarja prihranite, ako si oskrbite svoj nakup v trgovini z obleko Jaaa Hoffmanna v Kromčriži, Vodna ul.57. Največji izver izgotovljenih oblek za - gospode, dame, dečke in deklice. - Aisžii oilelek Jedrna razpošiljalnica na Moravi za predmete po 50 vin. Nad 600 vrst drugega mešanega blaga, kot domača kuhinjska oprava, 1273 ' 1 J "" ' igrače i. t. d. 10-1 medna trp¥ma Stari trg 21, filijalka v KBflNJU na Glavnem trgu se naj- vdanejže priporoča velecenjenim damam. gjisaaHfflHSlH !l il 1 Klobuke sprejemam v popravilo. s Spljet, Celovec 1 kos samo 50 vinarjev. ZaMovajto cenik zastonj in poštnine prosto. Blagovolite se sklicevati na ta inserat. m GvjuVrJaiTCžtV !rh Trst Kupuje sprejama vloge ma fcrcfižScc In na 8e- ItoCi račtiDi icr ja obrestuje po čistih j* in prodaja srečke in vsa vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem knrz«. Ustanovljeno leta 1842 Slikarja napisovs Stavb. In pohištvena pleskarja. - Velika zbirka dr. SdiSnfeldovih barv v tubah za akadein. slikarje. ELEKTRIČNI OBRAT. aaataa«MaBMBBBB5aBBig3BmaBttmBa^^ Tefan» In prodaja oljnati barv. firaeža i laka Telefen 154. ksfnptolr: MIKLOŠIČEV« CESTA ŠTEV. 6 MIŠKE OlICE ŠTEV. 8. Telefon 154. 1842 Ustanovljeno leta 1842 Zaloga čoplčev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd. Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 3kto na debelo in po 28 K hekto na drobno, ena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto j debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje. Domača tvrdka! LUKA VILHAR Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 4 tik novega poslopja Katol. tiskarne. izvršuje točno in po nizkih cenah vsa naročila vsa- utjp kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne lil U dilke,zlate,srebrneinnikelnaste ure, upnjviop nptf.Hlfi *er različno zlatnino dalje V Ul ItilUB, jll ulllllu insrebrnino. 282152-1 Vso popravila se IzvrSe solidno lo po nizki ceni. Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor ralatilnlce, gepeljni, sla-moreznice, čistilnice, preše, za sadje i. t. d. Edino le pri: FR. STDPICH v Ljubljani, Marije Terezije cesta Stev. 1., Valvazorjev trg Stev. 6. in zakaj: zato ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Noti stroii so povsod Uho priljubljeni. Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland - cementa, traverz železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic. 1739 Lepa zračna vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečito naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, :: v Ljubljani. :: Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov Klobuke, cilindre in čepice t najnovejših fa Častiti daliovščlHl priporočam stearinske sveče aa cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIOR" in „SUPERIOR". GO 'V >i/J • •1 registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu f jc imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,417.3^4-75 obrestuje Mine po 41» °!» brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema M Me vl&se na tebsei m v zmi s ceftovnlm premstom in jih otetaie en he vlose it Sne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. dccembra 1908 nad . K 17,102.911.27 Upravno premoženje............K 17,519.983*93 Posojuje na zeinljišCa po 5'/4% z ll/2°/o na amortizacijo ali pa po 5V«% brez amortizacije; na menice po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt gleda amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3.-4. izven nedelj 114 in praznikov. 52—1 ransaMnca z Kodeiuiiai, velikimi brzoparniki iz Ljubljane iu Antwerpen v New-York in čez v Boston. je proga le, 93 Na naSih parnikih «Finland», «Kroonland>, »Vaderland«, «Zeeland», „Lapland\ .AVenomi-na", „fllaniton", „Gothiand\ „Marquette" in •Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flnhverpnoin in New-Yorkoni, so snažnost, izborno hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. OH iz Ljubljane vsak torek popoln. Na5a proga oskrbuje tudi po veCkrat na imesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri •Starem tišlerju. 183 (52—1) 454 54-1 c. in kr. dvorna založnika iz-Iaseb-Ial 15 in 17 priporočata (pIsalHB stra je) etodei X. In XI. kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr. so izredno praktične za porabo. 3 V. J. Havliček a bratr v Izvozna tvrdka larcenega tn modnega blaga priporoča v zajamčeno 468 52-1 znani^kalfovosti HI O ClltO MS^O pfJTmS gospode, namizne prte iz damusta, brisače zajamčeno stalnobarvnih prekrasnih mo- za srajce, obleke itd., po nizkih in dernih vzorcev. JL stalnih cenah. Velika lepa izberi — Opreme za neveste* Mnogo pohvalnih priznanj. Naročila nad 15 K poštnine prosto. 1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih za K 18'— franko po povzetju. —— Samo pri nas dobite pravo ln dobro blago. traaaoaoaG 2SQf Izvolite pisati po vzorce! Kanalska cesta št 13 pslsi jlBovca" se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstva za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. zzkshrsaes cgJKrj ssiaarAsajsž j/sstssstTzs jjBR^g^] tacs^ {msBSSKSiisciSi tMHmBTJffcaaBg KgznazaM^-flK S' — ~ —" kanalizacije, kopali m^SJZ3!ETZ$ tfl\'.;'Jti.Jii.-SZ!"?} t«-— _U Z!3 feJUlMUBtll !5fflt Mačrtt is hwtilm 18 pri fismaKl specialni tvrilld. Telmfšks osgae iii Mčrtl zastoiij, fm ss gowerl dslo. Inžener-hidrotekt " uidian Beetfeo vezave g!. 4. Brzojavi: fcacMk, Ljubljani. ■BEHSBHHKGBflSGE S5RS 979 (i) Betonsko podjetje. Tvarnlea cementnih izdelkov, umetnega taja in isiarmorja. w & H LJUBLJHMR, Dunajska cesta 73. Priporočamo begato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kiclbcrg zastopstvo za Kranjsko), stopnice (najelegantnejši vzorci, bruSene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metallique-plošče za tlaltove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, fasade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralijth-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko liscu, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino iu stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago. CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RADE VOLJE Nil ZAHTEVO. Nizko ♦ y ceno prodajam radi ogromne zaloge letnih oblek za gospode, dečke in otroke. Istotako najnovejšo konfekcijo za dame in deklice. 1 I Ljubljana, Mestni trg 5. urnr ?n trgovec z zlatnino, sre- brnino In optičnim blagom g priporoča veliko zalogo pravih švicarskih žepnih ur, Suflllnlc, verižic, prstanov,uhanov, hrož, daljnogledov, očal in vseh v to stroko spadajočih stvari po zel3 nizki ceni. sgffi Razpošiljanje blaga na vse kraje min, — Ceniki na razpolago. 1001 10-1 Veliki! zaloga pr daril za Mrmance <. f.-t -7, Ceno posteljno perje. 1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbclega K 280, belega K 1, finega K 6, najboljšega skubljenega K S, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadulje poStnltic prosto. Dovršene postelje gostega jako trpežnega rdeCega, modrega, belega ali rumenega iniet-nankihg-blaga, 1 pernica vel. I8U;<116 cm 7. 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom IC 20, s puhom K 21; posamezne pernice K 12, 11, 16; blazine K 3, K 350, K 1. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naroČilu od 10 K dalje. M. Berger v DeSenici St. 1010. Čaški les. Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki <> žimnlcali, odejah, prevlekah in vsem drugem F 716 isteljnem blagu zastonj in pošt. prosto. 52— 1 moram POZOR! Proda se 1552 3-1 POZOR! POZOR! Jurija JankoviCa naslednik 1110 (1) LAMPERT, Kolodvorska ul. 31 sc priporoča slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novonabavljenim ~ . modernim vozom. . , Cene zmerne! Postrežba najtočnejša! za okrajno cesto v občini Sv. Jurij ob juž. žel. ua Štajarskem. Meri 32 oral in obstoji iz: hiše, hleva, kozolca, njiv, travnikov in gozda. Vse je v dobrem stanju. Redi se lahko 15 glav živine. Poleg je tudi opekarna. ===== Več pove lastnik Janez Lešnik, posestnik, Ternovec 14, p. Dramlje, Štajarsko. BERNHARDT-OVI M od t Ho §o Mislil si! Obratni stroški 5-6 vin. za konj.silo in uro. Nobenega dima, nobenih saj, nobenega smradu, nobenega iz-prašanega strojnika, nobena nevarnost za eksplozije ali ogenj, nizki nabavni stroški, ae lahko postavijo v bivališčih, ni potreba nobenega dimnika. - — Pripravljeni za takojšnji obrat ; io lo i ionisl sil, oH sH i io 3 na iii. silo in aro. Najcenejša obratna moč za izvrševanje obrta, poljedelstva in industrije. Ponudbe z ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ceniki in naslovi na ogled poslanih strojev na zahtevo na razpolago. C. kr. priv. tovarna za motorje in stroje LHmMUflL/z. SchSnbrunnerstrasse št. 173, Sl. Zastopnik: J. MIKULA, inžeaer, sodnijsko zapriseženi cenilec, Ljubljana, Cigaletove uiice 7. Franc Zale, Brivci. brivec, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12. KdŠifl Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1. Konfekcijo. _», trgo\ Mestni trg 9. Marija, trgovina z izgotovljeno obleko Gričar k Mejač, z£%. obleke, Prešernove Lekarne. M. Ph. Cižmar Joslp' lekarna-pfi žlčev trg. zlatem orlu, Jur- Ph. Mr. Le ustek-lekarna poleg jubilejnega mostu. Lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven rotovža. Manufakturno bSago. f'cen i fc Janko, „Prl Česniku", manufakturna UCblllA in modna trgovina. Stritarjeve (Lingar-jeve, ulice. VpCClPf trEovina z manufaktunhn blagom, AuoMul Pogačarjev trg. Lenasi & Gerkman, XSms blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulic«. (Olej inserat). Pri sv7cirilu in Metodu, jeve ulice 1. Skaberoe ^ & ^ * tr*°-vi"a z manu'a'i^urn'rn trg 10. blagom na debelo in drobno, Mestni SOUVail ^ranc K.sav,> ™_anufakturni trgovini mestn. magistrata. na drobno, Mestni trg nasproti 5fkiiVJin Franc Ksav., manufakturna trgo-OU14. V <*I1 vina na debelo, Francovo nabrežje za vodo. CATIVUM FRANC, SIN manufakturna trgovina na OUUlAn debelo. Mestni trg št. 23. \T l A! FRANC, SIN maniifakturna trgovina na drobno. Mestni trg št. 22, v stari Soiiva-novi hiši. ilrhanr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdllb na debelo in na drobno, Mikloščičeva c. ITrhanr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdlHj Pod trančo štev. 2. Rlcdn.o in mešano Ehlago. v 7rrnj Sv. Petra ccsta št. 2. Velika izbira raznega perila, kravat itd. in potrebščin za krojače in šivilje. „Pri nizki ceni*. Engelbert, modna trgovina za go-OJtltaCli spode, Mestni trg 19. 7nrnr Franc, trgovina z mešanim blagom, nianu-Lul fakturo in potreb, za šivilje, Sv. Martina c, 23. Opreme neveste in ženina. AlfStTlVPf* Marija, opreme, perilo za go-spode in dame, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22. v Anton, domač izdelek rjuh in oblačil od w jednostavnega do najfinejšega. Sv. Petra cesta 8. Sare tfi Anton, domač izdelek srajc in korsetov, kril in spalnih srajc. Sv. Petra ccsta 8. Anton, srajce za gospode, spalne srajce, spodnje hlače. Sv. Petra cesta št. 8. Platno. Anton, platno za rjuhe in za telesno perilo. Sv. Petra cesta 8. pr* Anton, prti, prtiči, brisalke, robci, namizne oprave za kavo i. t. d. Sv. Petra cesta 8. PraErnica fin svetSoiškalnica. y Š?««« Anton, parna pralnica z električnim obra-».5«U Hj toni. Kolodvorske ulice št. 8. Anton, svello-likalnica ovratnikov in inan-Mlu šet. Kolodvorske ulice št. 8. Anton, pranje in likanje bluz, zastorov ii; Kjtvl v finega perila. Bare PosojiSnice. Kmetska posojilnica iM": lice, sprejemu hranilne vloge In daje posojila, Dunajska cesta št. 18. ljudska posojilnica SfS, Vzajemno poS cesta 8. — podporno društvo, Kongresni trg 19 inserat. Špecerijsko DsJa^o. Franc, zaloga špecerijskega blaga, IJaUi^ špirita, žganja, moke, otrobov In koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2. RpHfllr & ^flhpr trR°vina s Špec. blagom in 1J01J6A UL JJUCi, Žganjem, Vodnikov trg 2. Mpnfi nfTPr T. trgovina s špec. blagom In iVAt.ltl^lU^Ci delikatesaml.Sv. Petra cesta št. 37. in 42. 7AVPC Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, /./UiGL Sv. Petra cesta 21. lir £ rji in zlatarji. v ffjHpn Fran, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino ViJUOil Prešernove ulice. Krapež Milko, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, Jurčičev trg 3. Glej, inserat. ^11+tllPr ,lrar ln trETovec z zlatnino in srebrnino, OLklllCl Mestni trg, nasproti rotovža. VilllJir Luka, urnr in trgov, zlatnine, Kopitarjeve llllldi u|jce 4, oicj inserat. 7tlPr ' °Pt''<' ,lrar 'r"ovec z zlatnino, Ld J G U srebrnino, gramofoni in ploščami, Star! trg26. Miklošičeve ul. 4. n.vfKnf.nf Ana, izdelovateljlca cerkvenih para-IlUlUdUOl mentov, \Volfove ulicc. Katoliška bukvama, S&^t fijo 5, poleg stolnicc. — Olej inserat. Jager Toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. 5. Urtlitmnn Frnn, zaloga porcelana in stekleninc, AUlIlUdllU Mestni trg. (/-pjAj A, krznar in zaloga klobukov, Kon-CJV. J grešni irg. Knjigoveznica ka,°1- polaganje parketov, Oradaške ul. 20. Filip, slikar za napise, črke in grbe, i IiOl.Ua Prešernova ul. 50. „Katoli£kcga tiskov. druStva", aiilfl Kopitarjeve ulice 2. RusfirtJ/ Josip, ključavničarski mojster, Francovo nabrežje 9. TvPriir Frnnc, glavno zastopstvo kr. povi. zagre-iluliilli bičke tvornice likera. preje Franjo Pokom)', Zagreb. Usnje. tfrorrar K. A., trgovina z usnjem in čevlj. potreb-AlC^dl ščinami. Sv. Petra cesta štev. 2. Mally Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2. Ras?!© t^rrcikffl. Matko, trgovina z lesno, pletarsko in sltarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime, morske trave, Semeniško poslopje. Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske Ulice 6. Fr. domača elektrotehnična obrt, Gradi- šče 17. Cill dclkn, Prešernove ulicc. O.tazkct! Ako se oglasita vsaj dve tvrdki ene vrstp, dobita poseben-oddelek. Vedno In v vsaki množini fe dobili iz Eastne nove, moderno ojircmSjene parwe opekarne na Viču pri Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa: „Spocljal" Pnch-kolesa ....... E 150'— „Cimer" kolesa........... 115'— Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 66-— naprej. (i) Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, vsled toga vse blago veliko ceneje. ■.......i ■ n— ■ Ceniki zastonj ln poštnine prosto. 3RS& jf&a- ■ % Z odličnim spoštovanjem rsakovrstoi materijal, predliskarija, tamburiranje, plisiranje, montiranje i. t. d, KONGRESNI TRG LJUBLJANA nrar in trgovoo v Ljubljani V konkurzno maso trgovcev z mešanim blagom Štiglica & Šmit v Radovljici Spadajoča zaloga in nekaj oprave v cenilni vrednosti K 7181-14 prodalo se bo skupno najboljšemu ponudniku. Ponudbe poslati je podpisanemu konkurznemu upravitelju najkasneje Mnogokrat odlikovana, Mnogokrat odlikovana, Cenilni zapisnik jc na upogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici. Upraviteljstvo konkurzne mase si pridržuje pravico ponudbe sprejeti ali odkloniti in ne Jamči za množino in kakovost predmetov. Leop. Fiirsager 1504 2-1 trgovec v Radovljici upravitelj konkurzne mase. Priporoča sc slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na 4. _ JJ ♦ __ _ _ _ ♦ ♦ W M • W » ^svaKMa«« preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščcm, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago. priporoča gospodom trgovcem ln slavnemu občinstvu tovarna stoikov v Stobu Fran Cerar p. Domžale pri Ljubljani. Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika. Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih regšstr. zadruga z neora. zavezo v Ljubljani, pisarna na Kongrssnsiii tron št. 15. nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem 1021 (i) t. j. K 4"75 na vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Tekoči račun v Hvstro-ogrski banki v Ljubljani. 3418 RačKn poštne hranilnice štev. 49016. Telsfon štev. 135. v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26 se priporoča slavnemu občinstvu in opozarja na svojo veliko zalogo zajamčeno pristnih m^mmavmmmj priporoča za pumlad ira poilefp vsakovrstno suknano, volneno in platnano blago. LJubljana Solidne cona in točna postrežba. 7 ■M 3490 (26-6) P. n. trgovcem in cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril novo obrt, in sicer I 0! jpf« JJ Izdelujem iti imam v zalogi najmodernejše zavratnice vseh kakovosti, izdelujem pa tudi po naročilu in po izberi fagona in blaga. - Ker se mi je posrečilo za vodstvo novega podjetja pridobiti najboljše strokovne moči iz Dunaja, mi jc omogočeno v vsakem oziru postreči 1359 i Z Nadejaje se, da bodo p. n. slovenski trgovci in občinstvo podpirali novo industrijsko podjetje, se priporoča za obila naročila Prvo in edino jugoslovansko izdelovanje zavratnic" T. Mlekuž, Ljubljana, Privoz št. 3. 15 Priporočilo. Priporočam se častitemu občinstvu za uvajanje vsakojakih elektrosignalnih naprav kot: zvonila, telefone, potem električne ključavnice, ključavnice za blagajne iu navadna vrsta, preskuševanje strelovodov, nasvete za popravo istih oziroma oskrbim popravo in novouvedbe. Izven Ljubljane priporočam svojo obrt za uvajanje jako točne električne naza prave luč in moč. Na razpolago jako dobro in točno blago. S spoštovanjem Ljubljana, Gradišče 17. RMBHKUBSBSBBHK9QC!ID£U3ttB9i3IA9GflD9nBQnNBBEIHBBBBSUIfl0liGHBSUSI9BBIiSIDBn S ™ i s ■ 0«ju®čja zaloga r:? Postaje Zabok in BCStoIaliSče ZosorsHs žclezr.lcs »Stuitt Toplica". Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kopeljl so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, ncrvozuosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekovalesccnte. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče, Zdravljenje s svitlofoo. Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaja. 1049 1 ljubljena, T)uerni trg 3 ::: pcdrcižnica: T)qvq mc5tc, Qiaurti trg, B m B ■ n a ■ n B n n a n r IX n ■ n n n H m U Kongresa!flrg Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. - Predtiskarija itd. - ~ Velika zaloga telovsdske obleke. - - - mmammmKammmmmmmmm 1422 100 i « * » IBRB91DflBBCKHBO[]|]iiBnQIRIIIBBCflBOQVID9HlltlBDniinDBISII8ai111DBtQG!nCll!3a[lDB NOVO! 9Q°lo man) prostora potrebujejo patentovane :: „KOLUMBUS" :: 2399 3EE 30E E3I3E ==!EE rsr K« pv M « 3EE 30E 3EE k® I? 3EE — ki jili izdeluje in zalaga parna g :: varna lesnih izdelkov v to- ■ Sli IVFdflH8 uH.ulu! 30E5 a a Slavnemu občinstvu in vsem p. n. izletnikom naznanjam, da sem otvoril dne 15. maja 1.1., popolnoma na novo urejen hotel Štemarje v Škofji Loki ki ima 14 lepo novourejenih sob. - Slavnemu občinstvu je vedno na razpolago zanesljiva, izvrstna in pristna pijača, dvakrat na teden sveže ribe, topla in mrzla jedila. Zraven je tudi krasen senčnat vrt in kopel. Zelo pripravno za letovišče. Na razpolago je tudi poseben voz k vsakemu vlaku. Postrežba točna, cene zmerne. — Za mnogobrojni obisk se najuljudneje priporoča Na najvišje povelje Njegov. SF' m c. in kr. Kpost. Veličanstva. Za civilne dobrodelne namene tostranske polovice. * * ♦ ♦ Ta denarna loterija edina v Avstriji znkonito dopuščena vsebuje 18.399 dobitkov -— v gotovini v skupnem znesku 513.600 kron. - Glavni dobitek znaša Srečkanje nepreklicno 17. junija 1909. Ena srečka stane 'i K. Sreč-kc se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, v lotr. kolek-turah, tobakarnali, davčnih, poštnih, brzojavnih in želen, uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupcc brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. | Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši I izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ij ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi lc čevlje z znamko F. L. P. | ~------=Edina prodaja za Kranjsko: Znamka F. L. P. | IIIIM Sili, LpMjP1* Ponudimo vssko poljubno množinoi 480 Zarezane strešnike (prve vrste) zidarsko stroju© opek©, PopftBand-cement, peči, £t@diI&Bike9 SM ti da m praznil aH prIKti m lote ¥m P« Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno iS Stambilije vseh vrst za urade, društva trgovce itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Ceniki franko. 3450 521 n •o I Jflavka i^delovatel) ftrurgičnih in orto-pedičnih predmetov in fiandajj, Ljubljana, Prešernove ulice 5. Priporočata svojo velijo zalogo obvsjil j a zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev, irigaiorjcv, aparatov za inhalacije s paro in mrzlo, sterilizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic ja k^ne žile, k^ne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samoklistiranjc, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk■ Use bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Calvan 'čni poni/kovalnijavod Z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno. 3 5 Podjetje betonskih stavb! 3060 Brata Seravalli & Pontello LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 19. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje iu govedo, ornanientov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in šamotne opeke. Vsa delil so solidno in strokovnjake izvedena. - Gena najnižja. - Jamstvo. — Zastop. svodov patent JM". 111 B E sm 'jKSJr'' B' PLSLiLJBJn......P.....ILJiJiJOž. §j[ Ustanovljena 1847. Ustanovljena 1347. IS Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51-11 Najsolidnejše blago. SS 15 stavbeno, umstno in honsiruHcilsho Klfu-čavnicarstvo. Hidraličns viLirs in sssalhe. i. Spreitzer-3a naslsi Ljubljana. Slomškove ulice 4. Priporoča sc slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočili predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d. Specijaiiteta: valjični zastori in solnčne plahte po najnovejšem sistemu s samadvigalnimi oporami brez vijakov. §! čevljarski mojster s, Radeckeaa cesta 2 Priporočam sc velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na dežeii v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na cfom. Cene zmerne! Postrežba točna t 3292 KORENCAN trgovina norilmberškega in galanterijskega blaga na :: drobeo in na debelo. :: m * pletenin kakor: nogavice, srajce, rotife, spodnje hlače, otročje obleke itd. 2575 vir je prvovrstnih dunajskih tvornic in ♦ ♦ omje ameriškega sistema prodaja in izposoja najceneje edina narodna tvrdka f ir^sk Gradššže št. 11 SM <&KeBHE» :: blizu nunska cerkva :: Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj ..Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo. Na ceneje ualaševanje. 2079 32 1 Perje za postelje in puh 2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste biago in daje na isto predujeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najkulantnsje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svoji.fr naročevalcev najpovoljneje. Otvarja carinske kredite, za-carini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste poSljatve na vse strani točno in brzo, zvršnje reklamacije ia daje vsako stro-::: kovno pojasnilo in navodilo hitro in zastonj. ::: 2645 25-1 •«*. L- registrovana zadruga z omejenim poroštvom TRG 19 0| brezodbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K 2 |0 čistih 4 K 50 v na leto. Rcnl. davek plačuje društvo samo. Druge hra-nilničnc knjižice se sprejemajo kot gotov denar, nc da bi sc njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7'/2 Idili 1^0 mesccih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice. Dr. Fr. DoISalc 1. r., zdravnik v Ljubljani, podpredrednik Prelat R. Kalan 1. r., predsednik. Kanonik I. Sušnik I. r„ podpredsednik. tmm