Posamezna Številka 20 vinarjev. v Siev. 37. V Ljubljani, v sredo dne 26. februarja 1919. fwa €8JoJe!na po j>o3tf K 43*—* za UttfcSaaa X 35*-— o polletne n n o 20*—, & m *» ^ *"* • četrtletno *» m «> 10*—» « •» ^ % «ese!no nun 3*50* »» ** « ^ urttfftiStaoin uprava: Kopitariena ulica 8. — Telefon 50. ODVISEN DNEVNIK Inssrati: laostolpna petltvrsta (59 mm Šrota tet Ml visoka ali nja prostor) za enkrat po SO »in, za (n-la voikrat pa 43 »in. — Ob sobotah Oralni tartt — Poslano: Enostolpna potltrrsta K 1’-% — Izhaja nat dan, izvzemil nedelje In praznfta, oh S. ort oopoMaa Boji z :an. Prekmurski SfoMti se z orožjem upirajo Pos-ebno poročilo »Večernemu listu«. Ljutomer, 26. feb. Mažari so mejo med Radgono in Ljutomerom močno zastražili, Prekmursko slovensko ljudstvo zelo trpi vsled mažarskega nasilja. Mažari relcvirirajo tamošnjim slovenskim kmetom vse, kar jim pride pod roko, živino, žito, moko, krompir, obleko, stroje, kmetijsko orodje in potrebščine. Plačajo pa nič. V Spodnji Bistrici so sc prebivalci mažarskemu nasilju uprli. Mažarc, ki so bili nastanjeni v neki goli, so napadli in jih pregnali iz vasi. Mažaad so zagrozili, da pridejo nazaj in bodo vas zažgali, ljudi pa po- strelili. Pri Moti so Mažari streljali sinoči s strojnicami in puškami in so prebivalstvo* silno razburili. Krogle so padale v hiše. Naši so bili primorani, odgovorili z ognjem. Naše krogle so zadele dobro, ker so naše sprednjo straže slišale grozno kričanje v mažnr-skih vrstah. — Pri Radencih so Mažari ustrelili zopet enega našega kmeta. Mažari grozijo, da bodo skupno z Nemci začeli napadati črto od Ljutomera do Radgone in naprej črto do Špilja. Mažarska meja je tako zastražena, da ne more nihče čez Muro. Nemci obdarujejo naše prebivalce v nevtralnem pasu. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Maribor, 26. febr. V občini Koplje pri Arnovžu, Sv, Ouli na Ostrem vrhu, Gradišče pri Lučanah, Klanje pri Gomilici, in drugih občinah ob južni in severni demarkacijski črti, nalagajo Nemci velike izred- ne dafke. Mali posestniki morajo plačati 10, 15 do 20.000 K davka. Kdor ne plača, mu grozijo, da bodo s silo iztirjali ta davek. Izžvižgani italijanski oficirji v Mariboru. Posebno poročilo »Večernemu listu*. , _ Maribor, 26. febr. Kot je znano, se navaja v Mariboru posebna italijanska vojaška misija. Italijani se vedejo drzno in sa-ttooblastuo. Ko so predvčerajšnjim zvečer došli v kavarno Tercsienhot, so jih tamoš-nji Srbi in Slovenci ter navzoče občinstvo izžvižgali. Italijani so morali zapustiti kavarno vsi poparjeni. Ministri odstopajo. Kriza v osrednji vladi. , Belgrad, 26. febr, (Lj. k, u.) Jugoslov. dopis. urad poroča: Minister za rudarstvo *n gozdarstvo dr, Mchtued Sjtaho je podal demisijo, ker ga ni nobena muslimanska stranka izvolila v narodno predstavništvo, ^»alt minister mora namreč biti obenem hidi član narodnega predstavništva, ker je strogo parlamentarna, Zato je ver- jetno, da bo podal demisijo tudi minister brez portfelja dr, Rajčevič (Črnogorec), ki tudi ni izvoljen v državno veče. Belgrad, 26. febr. (Lj. k. u.) Jugoslov. dopisni urad poroča: Vest, da je podal demisijo tudi minister za socialno skrbstvo Vitomir' Korač, ne odgovarja resnici. Pereča vprašanja. Italijansko-jugoslovanskl spor se je poostril do skrajnosti. Kakor poročajo iz ita-lijanskih vojaških krogov, nameravajo Lahi zasesti vse jugoslovnske ozemlje do Karlovca ter je držati toliko časa, da Jugoslcn vano prisilijo, da se udajo laškim zahtevam. Kdo hi vedel, če so te govoidce resnične, a značilne so vsekakor za razpoloženje, ki danes vlada med nami in Italijo. Je sicer vorjetno, da hi Lahi na tak način prav radi dali povdarka svojemu im-perijalizmu, toda vprašanje jo vendar le,-če ho njihov vojak, ki strada in če bo ljudstvo doma, ki je že popolnoma revolucionarno, dopustilo še to nasilje. Saj ravno sedaj poročajo očividci o uporu laških vojakov v Gradiški, kjer so Lahi morali us tre iiti 60 svojih vojakov. Vkljub temu to revolucionarno gibanje ne poneha. Na drugi strani pa nam naznanjaj® brzojavi, da bodo Nemci na Koroškem in štajerskem Zopet napadli, in da šo v Pod-roščico prišli tirolski vojaki. Istočasno poročajo, da so Lahi prepustili Nemcem železniško progo Trbiž—Rateče. Jasno je, da ta dva sovražnika našega rodu delata sporazumno in po skupnem načrtu. Značilen dokaz za to trditev je iašlca komisija v Mariboru, ki o njej upravičeno sodilo, da ima nalogo le vohuniti ter da dela z Nomct pod skupno odejo načrto proti nam. Tako zahrbtni laški imperializem skuša naščuvati na nas čredo lačnih volkov a severa, da bi z njihovo pomočjo Jugoslavija postala lahak plen — Italijanom. Poleg tega pa še doma prehranjevalne te2-kočo ter od zunaj najeti hujskači, ki hujskajo, čeprav doslej brez uspeha. Vse to j® nemško-laško delo! Kako prav jo imel Wilson, ki je v svojem prvem govoru, ki ga je imel o povratku v Ameriko, dejal, da morajo za mir, ki se sklepa v Parizu, jamčiti združene sile civiliziranega sveta in postavil za vzgled Jugoslovano in Čehe. Dejal je: »Verujete li v stremljenje Čehov in Jugoslovanov, kakor jaz? Ali Vam je znano, koliko držav bi jih nemudoma napadlo, ako ne bi za njihovo svobodo stale garancijo sveta?« ■— Wilson pozna nevarnosti, ki prete svetovnemu miru od strani nemških in laških imperijalistov. Edino upanje vseh je zveza narodovo, ki naj čuva pravičen mir1 Kardinal Gibbons za samoodločbo na Irskem. Amsterdam, 25. febr. (Lj. k. u.) Glasom jan. kor. urada poroča »Times« iz Wa- Bhingtona: Na irski konferenci v Philadel-phiji je bila sprejeta resolucija, katero je predlagal kardinal Gibbors. V tej resolu- Ententini admirali proti hrvat-skim demonstrantom v Splitu. Povodom prihoda francoskih, angleških, ameriških in italijanskih ladij v Bplitsko luko dne 24. t. m. je priredilo hr-vatsko prebivalstvo ladjam zaveznikov silne manifestacije, dočim je italijanske ladje preziralo. Kasneje so prišli Italijanaši, da bi manifestirali za Italijane, a ker so Izzivali Hrvate, jo prišlo do krvavih spopadov. Na italijanaški čitalnici, kamor je prišel italijanski admiral, so demonstranti pobili okna. Dne 25. t. m. so sc demonstracije ponovile. V mestu so postavili mednarodno stražo. Te demonstracije pa so imelo naslednje posledice, kakor poroča oaš dopisni urad: Split, 26. febr, (Lj. k. u.) Dalmatinski dop, urad poroča: Medzavezniški odbor admiralov za izvedbo dogovora o premirju v Jadranskem morju obžaluje, ker je prisiljen ugotoviti, da ne vladata red in varnost v mestu Splitu. Žaljeni so bili častniki, ki pripadajo eni zavezniških držav. Po podadmiralu Niblacku, zastopniku ameriških Zedinjenih držav, ki mu je poverjeno pomorsko poveljništvo tega področja, je bilo sporočeno mestnim občinskim in vojaškim oblastem, da storjeni dogodki kršijo dogovor premirja in da sc bo v bodoče s silo orožja preprečilo, da sc podobni dogodki ne ponove. V svrho, da se brezpogojno vzpostavi red, je dal medzavezniški odbor admiralu, odposlani-ku Zedinjenih držav, nekoliko medzavez-niških patrol na razpolago ter zahteva, da sc s pomočjo srbskih čet in mestnega redarstva ukrene vse potrebno, da se ob nikaki priliki ne krši mir. Ukrenili se bodo najstrožji koraki na podlagi vojnih zakonov, ako se pokažejo mestne in vojaške oblasti nezmožne, da vzpostavijo red, a odposlaniki se hočejo poslužiti vsakršenih sredstev, ki se jim bodo zdela potrebna proti onim oblastem, ki bi ne bile kos svoji nalogi. Med drugim se smatrajo za kršenje premirja nastopni čini: Vsako žaljenje zavezniških zastav, vsako žaljenje z besedami ali kretnjami napram častnikom in mornarjem ali vojakom zavezniških narodov, vsako uporno zbiranje, vsaka manifestacija proti zaveznikom, napadi na osebno svobodo in zasebno last, kršitev hišnih pravic, nepokornost napram odredbam patrol itd. Podadmirali, odposlani!« štirih zavezniških in združenih velesil so: za Italijo Ugo Rombo, kot predsednik Niblack; za Francosko Ratier, za angleško Kiddle. Ententino brodovje v luki je včeraj ob 4. uri popoldne izkrcalo patrulje, ki hodijo po mestu pod vodstvom e&vezniškjh častnikov. Red vzdržiije v mestu tudi srbska vojska« ciji sc poživlja mirovna konfcronca, da tudi na Irskem uveljavi načelo pravice samoodločbe. Med Anglijo in Irsko vlada baje vojno stanje. taci nadaljuje!® krivice. V Celovcu so Ncraci očividno pobesneli. Znano je, na kak način so postopati še pred kratkim proti dvema francoskima častnikoma. Ze tedaj so posebno grozili tudi dr. Mullerju z ubojem, v mnenju da se je vrnil. Sedaj so mu pa vzeli stanovanje. Najprej so odpravili pred 14 dnevi njegovo soprogo z grožnjo, da ni več življenja varna, kar ji je policijski svetnik Spitzer direktno v obraz povedal. Ker ni hotela iti, jc pripomnil, da se po volitvah, okoli 25. februarja, lahko vrne, kar je ravno hotela storiti, ko dobi sklep, da je bila 24. februarja že komisija in da v stanovanju nima več pravice. Fo sklepu se imajo spraviti stvari i/. stanovanja na stroške in nevarnost dr. Mullerja. To se je zgodilo pod lažnjivo pretvezo, da je rodbina že -i tedne stran, akoravno je v Celovcu in okolici vse polilo drugih stanovanj, ki so prazni. Istočasno so pregledovali detektivi vse prostore v hotelu Trabesingcr ter posvečali sobam g. komisarja Smodeja posebno pozornost. Dva dni pozneje so pa neznani zlikovci vlomili v njegove sobe in mu pokradli, kar so rabili. Take so sedaj razmere v Celovcu! Kakor smo zvedeli, bo naša vlada storila primerne korake in bomo o tem še poročali. Drugi nameravam napad m lifsona. Baze!, 25. febr, (Lj. k, u.) Glasom dun, kor, urada poroča »Central News«; Prišit so na sled navemu nameravanemu napadu na Wilsona, V Newyorku so aretirali španskega anarhista, ki je izjavil, da so hoteli napad izvršiti ob prihodu Wilsona v Boston. Zaprli so 14. oseb, Wi!soii razsodnik v sporu i Italijo. Keljjrad, 26. febr. (Lj. k. u.) Tiskovni, urad poroča: V pariških merodajnih krogih komentirajo korak našili delegatov, s katerim sc zahteva razsodišče predsednika Wilsona v našem sporu z Italijo. Računa se z možnostjo, da se italijanske težnje spravijo v sklad z eventualno odločbo mirovnega posveta, da se razsodišče ponudi predsedniku Wilsonu. itaiiiani prekinili progo pri Ratečah. Ljubljana, 26. febr. Ljubljan. kor. urad poroča uradno: Danes ponoči so Italijani 1 prekinili železniški promet med Trbižesl in Ratečami, Naši gorenjski vlaki vozijo samo do Kranjske gore. , j Francosko-srbska banica v Bel-gradu. Belgrad, 26, febr. (Lj. k, u} Jugoslov* dopisni urad poroča: Včeraj so odprli v; Bclgradu francosko - srbsko banko, ki je začela takoj s svojim delom. Komunisti na Ounaiu. Dunaj, 25. febr, (Lj, kor, n.) Dun. kor. urad poroča: Proti večeru sc je vršilo V. Dreheerjevi dvorani zboravanje komuni« stov. Navzočih jc bilo okrog 2500 oseb'» Manifestirali so proti novemu obrambne* mu zakonu. Po končanem zborovanju so korakali trumoma proti notranjemu mcsttf s parolo, da se tam razidejo, Dosedaj vla-1 da še popolen mir. Preganjanje častnikov v Možakovem. Monakovo, 25. febr, (Lj, k. u.) Dunaj, kor. urad poroča: Proti častnikom je iz-bruhnila tukaj pravcata manija po p rega' njanju. Kjer zalotijo častnika, ga takoj primejo in odvedejo. V zadnjih dveh dneh jc bilo več kot 70 častnikov aretiranih« Mnogo od njih, ki so žc davno slekli vo« jaško suknjo ter se posvetili meščanskemu poklicu ali študijam, stremi za tem, kako bi najhitreje izginili iz Moaakovega. Na vseučilišču ne bo gotovo nobenega čast-nika-slušatclja več. Trgovska zveza med Nemčijo in Finsko prepovedana. Helsinfort, 25. febr. (Lj. k. u.) Dunaj« kor. ur. poroča: Angleška vlada je prepo< vedala vsako trgovsko zvezo med Nemčij'7 in Finsko. 5 poroko ne bo nič. Bclgrad, 26, febr, (Lj, k, u.) Tiskovni urad poroča: Pariško italijansko poslaništvo dementira vest o skorajšnji zarok* prineezinje Jolande z angleškim preštelo-naslednikom, češ, da je došla italijanska kraljica s svojima hčerama v Pariz samo? da vidi svoje roditelje. Italijanska zverstva nad sloven* skitni Cioričani. Ljubljana, 25. feb. Znano je nagemu ljudstvu, kako so Italijani takoj Pa okupaciji naših dežel pričeli z brezob' zirnimi preganjanji in internacijam* goriSkih Slovencev. Odgnali so jih naj" prej v barake v Krmin, nato v Caster franco in 18. jan. v Angiari pri Legna' ku. provinca Verona, Tu so jih zaPr,J v ozke kletke iri vklenjene na rokah s težkimi verigami pustili 8 rini brez hrano. Ležati morajo na slami raztreseni po golih, vlažnih tleh med nešteto golaznijo mrčesa. Vesti, ki prihajajo iz taborišča v Angiari, poročajo o nepo-pisljivem fizičnem in moralnem trpljenju naših internirancev. Nekateri izberi njih so že tako duševno onemogli, (la se jim je pričelo mešati. V ozkih kletkah je zaprtih po 20 ljudi, med katerimi razsaja griža in bruhanje krvi. bolnišnico gredo samo umirajoči, odkoder se no vračajo več živi. V taboriščih jih umre dnevno 5—6 od la-*iOie in od prevelike izgube krvi. Vse moči teh nesrečnih žrtev laške goriške karnore, ki ji načelujejo Bombič, Pe-ttarin in Bramo, šo popolnom izčrpane 'n ako ne bo hitre pomoči in intervencije, se nihče ne bo vrnil več živ. Strtih ■Ples, strašno, upadlih obrazov, z očmi. od blaznosti gor6, leže ti reveži na . s*ani-’> v lastni krvi in blatu in C tvj0 re®^ve. Doslej jih še nihče ni zaslišal, nihče jim povedal vzroka tega iccloveškega ravnanja. Med temi in-enuranci se nahajajo: Predsednik Na-odnega sveta za Goriško dr. Karol . ■ oagornik, njegov brat inž. Podgornik, orzuvni pravdnik dr. Zorzi, okrajni komisar Bogomil Berbuč, grof Coronini * mnogo drugih, katerih imena že nismo izvedeli. , . y.ri'^ko. ravna »kulturna« Italija z mi ljudmi, katerih strašna usoda !v,fE)ecaleria’ ako no bo liitie pomoči. , . '1 « naš pa stiska še onemogel pesti, in k)r ?ljro v6' 1111 Pride dan vstajenja -d,sne:??vete za vse krivice in gro-•odejstva, ki jih pretrpe sedaj naši ne- in ’ t-V- r?tje r^di ljubezni svoje do nas nase Jugoslavije. Mučsništvo Hsšgga Radi slovenske zastavice. V Brezovici P" Herpelfah so Italijani zaprUbrata tesrt J-cžch' ** 4 iu r, • ’ icsnjci pa so našli pri nji- ’ ' ! a,n.° slovensko zastavico. In s lo ienonT*C° ,C P°s?»ehovajc drezal neki na nr« ^°t *n >ima držal revolver Mi ni ng0 ^Ne zastave, to bo za vas!« x z i s ta v irno • Oboje bomo imeli za vas, kot Sl! U1 re,voIveTin vas bomo pognali ■ 01 zaJce z nase zemlje!« dcSkf nS1-2®* ŽrtvC', Pred nckai dnevi je iečivR n poročilo v Postojno, da je v Janez fe- uUmrl sIab°unini, 62 letni sa Omenil ^ale rad preobilice mrče- po poldrugomesečnem trpljenj« umrl L o,SL't k —j p u,di lr4oi“ 'Vi is Koc pn Prestraneku, obsojen neri- mf-sece"' tež.k? >cčc- kcr so karabi-, erii nash v njegovi hiši nekaj municije, za WHero sc on vedel ni. Jc žrtev denunci- Us-va. — V tržaške zapore so odgnali brzojavnega mojstra Čiča iz Postojne, ker se je v pijanosti izdal, da je prinesel nekaj časopisov iz Ljubljane. »Laška dobrodelnost«. V postojnskem okraju je vojaška oblast te dni delila mod prebivalstvo obleko, ali bolje rečeno cunje, Razdeljena obleka je popolnoma nerabna, pol gnila, zamazana, smrdljiva in ušiva. Neko ISletno dekle ni hotelo sprejeti ponudene obleke in jo s studom odvrnilo o dsebe, nakar so razdeljevanje takoj ustavili. Ko so naši ljudje nosili to obleko domov, se jim je vojaštvo posmehovalo in neki poročnik se je rogal: »Dobro je, dobro! Vse dobo vzeli, če je še tako umazano in ušivo!« Dobilo se je le vojaško blago, kakor hlače, bluze, nogavice, srajce iu gnile čevlja. Niti en kos ni bi! cel, čist ali sploh še kaj poraben. Izgledalo jc vse, kot bi Italijani pobrali to robo padlim na bojišču. ' Protestni shod vsega iugosto- Protestm shodi vsega jugoslovanskega ženstva proti nasilju italijanske okupacije naše slovanske zemlje v Dalmaciji, na Reki, v Istri in Trstu, na Goriškem in na Kranjskem se vrše hkratu v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu v nedeljo, dne 2. marca. V Ljubljani j'c skod ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Govore zastopnice vsega slovenskega ženstva brez razlike strankarskega pripadništva. Ljubljanske in okoličanske Slovenke, pridite vse na ta velepomembni shod! •........ ....—-■—■■■■■ — ■ ■■.. a ■? - h |)okr?,pfiis, kr DrsiSiva aia ficcialno izobrazbo sp jo osnovalo v Belgradu ter bo začelo te dni delovati. Društvo ni vezano na liikak program in bo nepristransko proučavalo socialne razmero v Jugoslaviji in nove temelje, na katere bo treba postaviti naše socialno življenje. Obenem bo društvo širilo med državljani zrnisel za socialna vprašanja; prirejalo bo po coli državi javna predavanja, izdajalo brošure in časopis ter vodilo tečaje za socialno izobrazbo. Predavanja so se v Belgradu že začela. la* Nsririiike » trgovskimi prosiori v Belgradu. Belgrajska »Pravda« se pritožuje, da prihaja zadnji čas iz Zagreba in drugih hrvatskih mest vse polno trgovcev, kavarnarjev, hotelirjev in podobnih ljudi, ki za vsako ceno najemajo prostore za svoj obrat. Vsled toga so najemninske cene strahovito poskočilo in prejšnjim domačim najemnikom hišni gospodarji enostavno odpovedujejo. »Pravda« opozarja, da preti tu domačim trgovcem resna nevarnost in zahteva, naj se njih pravice primerno ščitijo. kr Trsaiski tj ra tl in Italijani. »Giorna-le« piše, da bi bilo logično, da bi »starodavni frankepanski grad, tako bogat na zgodovinskih spominih, prešel v italijanske roke.«,Taki so Italijani: kjer jinj zmanjka narodnih, zgodovinskih in kdove še kakšnih razlogov za pobasanje tuje zemlje. pa kličejo na pomoč — logiko. kr Prošnja, Ob svitu zarje, ki nam jo naznanjala dan osvobojenja iz tisočletnih spon hlapčevanja in suženjstva pod nemškim jarmom, so se prikazali takoj tudi črni oblaki političnega hudourja. Z veselim drhtenjem je pozdravljala Koroška, nekdaj zibelka Slovenstva, prihod prvih slovenskih Čet. Temu veselju pa se je takoj začela primešavati grenkost političnega preganjanja. Naš zakleti sovražnik šo ni bil strt popolnoma in ni hotel pustiti plena, od katerega je živel, iz svojih krempljev, Dogodki na Koroškem, so slovenski javnosti znani. Ne samo, da je bil sen o zlati prostosti le kratek, prišlo je hujše gorje« Iz Zgoraj o in Srednje Koroške so bili primorani bežati naši ljudje, da pred podivjanimi tolpami pobesnelih Nemcev otmejo vsaj golo življenje, — zanje ni ne svobode, za zdaj niti ne — doma! Od dne do dne se množi na Kranjskem in Štajerskem število koroških beguncev. Vsakdo ve, koliko gorja obsega beseda begunec; posebno še dandanes, ko je gorja na kupo ob vseh koncih in krajih. Odveč bi bilo, ko bi se hotelo še posebno povdarjati, da so poleg vseh drugih potrebni podpore tudi koroški begunci. S hvaležnostjo se mora pripoznati, da so se povsod odprla dobra srca, ki nam pomagajo prenašati naše gorje. Ker pa je potreba hitro podpore vedno bolj nujna in število beguncev narašča, se je v svrho uspešnejšega olajšanja begunske bede ustanovil poseben odbor, ki je po posredovanju neumorno delavnega svetnika Janeza Kalana našel prav materinsko zavetje pri ča- , stilih sestrah v »Leonišču« v Ljubljani in ki bo skušal pomagati koroškim beguncem prenašati težave bivanja sicer na domačem slovenskem, a vendar no na lastnem domu. Večina beguncev je brez sredstev. Piošili so le golo življenje in to, kar sq imeli na sebi. Zelo jim primanjkuje obleke in posebno perila. Vlada in vsa merodajna mesta so nam obljubila svojo podporo, a ta V sedanjih razmerah ne zadostuje. Zato se obračamo na javnost, da nam premožnejši sloji in taki, ki uživajo srečo bivanja na lastnem domu, s primei’-110 podporo priskočijo na pomoč. Trdno upamo, da blaga slovenska srca, ki so že tisočerim pomagala, tudi nam ne bodo zaprta, saj se vsi nadejamo, da hudourje preganjanja in begunstva zopet mine in nam zasije dan trajnega osvobojenja. Dana obleka, perilo, jestvine itd. naj se blagovolijo poslati na »L e o n i š č e«, Zaloška cesta št. 11. — Odbor koroških beguncev v »Leonišču«, Ljubljana. Franc Grafenauer, predsednik. Zdravko Kovač, tajnik. kr OiiprJo pismo na ministra za jiGšto in brzojav priobčuje helgrajska »Pravda«. Opisuje skrajno slabe poštne razmero in nedostatke brzojavne zveze in so čudi, da minister doslej še {■raV ničesar ni storil za izboljšanje to h razmer. Poziva ga končno, naj poštnemu škandaJu napravi konec. kr Nova velsbanka »Jugoslavija« v Secgradn. Snuje sc v Belgradu udru-ženje za financiranje industrijo, rudo-kopov, šumskih podvzetij, železniških naprav, reguliranje rek, izkoriščanje vodnih si1, ki bo pod imenom Jugoslavija razvilo svojo delovanje po celi naši državi. Osnivači tc banke so zagrebška Kreditna banka, Gradska Štedio-nica u Zagrebu, Obrtna banka in nekaj privatnikov. ■ kr Katoliško bogoslužje v Belgra-Au. Belgrajski listi poročajo: V katoliški cerkvi se vrši služba božja po naslednjem redu: Ob nedeljah in praznikih ob 8. uri zjutraj tiha sveta maša; ©b 10. uri srbska propoved in peta sv. maša; ob 3. uri popoldne večernice. Ob delavnikih so svete maše ob 7, in 7.15 minut zjutraj. Pisarna katoliškega duhovnika je v Studenički ulici 17. kr Italijani in slovenščina, italijansko poveljstvo je razposlalo naslednjo okrožnico, katero priobčujemo natanko po izvirniku: Poveljstvo Spodnjega Settota iz Bovec. Kanelia za Ci-vilske Oprave. No. 34 di prot. A. C. II. februario 1919. Za gospode iz občin Bovec, Cosoca, Log, Soea, Trenta. Za zlo-canie od pisave No 34 di prot. A. C. od 10 t. m. se vedati tei oblasti slovenhe-ga razločka od zgornie postave da bo z hvaležno prijaznostio zahtevan odgovor: »»Seda vedati da kradeva oblasi Julske Venehte zahteva da vse kansi-ske pisavo in tud od vseh Občin Bliske Venehte bodano neriene v ltalic-skem jeziku in z Italienskem siglnem. Seda znati ce se bodo dobile /grešniki od teh danile pisav, bodo brez druziga odgovorni župani ob stan prišli. Ta ko-rtianda prosi eden hit. odgovor od gospodu Zupanu od kateriga in ze dala vedati od stemplnu v Italiaskim jeziku. Za tiste s ta vari, ki smo vain dali ze uzfati zaradi Italianskega jezika v •kanciiske pisaveh, ze ozmanieno od prednic Komande se prosi poslati za-varovanie. Kolonel Jožef Rambaldi. kr »Bržavaa posredovalnica za delo«, V preteklem tednu (od 16. do 22, februarja 1919) jc iskalo delo 247 moških in 88 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 140 moških in 59 ženskih delavnih •moči. Posredovani se je izvršilo 179, Od I. januarja 1919 do 22, februarja 1919 jc isalo aeio 2235 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 1545 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 418, Delo iščejo pisarniške moči )364), trgovski uslužbenci (181), tovar, delavci, služkinje, kovinarji, sluge, peki, mlinarji, mesarji, mizarji, tesarji kolarji, zidarji, krojači, natakarice itd, V delo pa sprejme posredovalnica gozdne delavce (360), rudarje, služkinje, cestne delavce, kolporterje, zidarje, tesarje, šivilje, delavce za tovar, za čevlje in razne druge obrtnike. kr Oddaja koaj v obmejnih krajih. Iz Maribora nam poročajo: Vojaška oblast rekvirira po naših krajih konje. Hudo prizadeti so posebno obmejni slovenski kmetje, katerim so že prej pod avstrij-skim režimom pobrali vso govejo vprežno žev»r.o. Zdaj »im je vojaška oblast pobrala kome, ki so jih kmetje z veliko težavo dobili od umikajoče se razpadle avstroogr-ske armade. Kor so med tem časom oddali za liudsko preskrbo tudi zadnje glave goveje živine, se nahajajo kmetje v mučnem položaju. Bliža se pomladansko delo, a vprežno živine ni. Nemškutarji in Nemci po mestih in trgih pa ne oddajajo konj in se ne brigajo za vojaške ukaze. Konje, ki so jih nabavili, pa prodajajo za visoke cene dalje, Raditega vlada med slovenskim kmečkim prebivalstvom, posebno med Muro in Dravo veliko razburjenje. Poleg tega pa se še nemškutarji norčujejo iz kmetov, rekoč: »Tu jo imate, vašo Jugoslavijo.« Odpomoč jc nujno potrebna. Re-kvizicija konj naj bi se za slovenske obmejne kmete ustavila, kr Vpeljava vidiranih potnih listov za potovanje v Nemško Avstrijo. S 24, febr. je nemško-avstrijska vlada uvedla prisilne vidirane potne liste. Za nemško-av-strijske državljane, ki potujejo iz Jugoslavije v ali skozi Nemško Avstrijo, bo izdajalo potne liste zastopstvo nemško-avstrij-skega državnega urada za zunanje zadeve v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 6, pritličje, levo, ob delavnikih od 9, do pol 11, ure dopoldne. Pripadniki držav, ki so nastale iz bivše monarhije, ki niso nemško-avstrij-ski državljani, morajo za potovanja v in skozi Nemško Avstrijo dobili pri omenjenem zastopstvu potni vizum. Vizum sc bo dobil le v nujnih in v resnici upoštevanja vrednih slučajih. Za vizum jc treba plačati pristojbino 5 kron. kr Za nujno pomoč srbskemu kmetu. V belgrajski »Epohi« piše dr. U. M. Stajič, da je zadnji čas, da se srbskemu selu vsaj za silo nemudoma pomaga na noge. Sovražnik je baš srbsko selo namenoma tako zatrl in opustošil, da si samo ne more pomagati. Jeseni je bilo posejane le zelo malo ozimine, a čas za pomladno setov je pred durmi. Manjka pa še vsega najpotrebnejšega: delavnih moči, živine, poljskega orodja in semena. Tu ni mogoče čakati na odpomoč zaveznikov, ki bo vsekakor prišla, a kasno. Treba je nemudoma dobiti pomoč iz najbližje bližine. Iz Čehoslovaškc pluge, brane in drugo poljsko orodje, iz Banata in Bačke seme, iz Hrvatske, Vojvodine in Madjarskc pa živino, posebno vprežne vole in konje. Ako sc to ne zgodi, čaka Srbijo kmetijska kriza. kr Paroplovna zveza Trst—Reka. Pa-robrod »Croatia plove vsak teden enkrat na črti Trst—Ileka. Ustavlja se v vseh večjih obalnih mestih Istre. kr Redna železniška zveza Zemun-No- vi Sad se je otvorila 23. t, m.; čortanovski tunel je domalega popravlj'en. kr Ureditev Bclgratla. Društvo in-ženerjev in arhitektov v Belgradu so jo živo zavzelo za vprašanje, kako so uredi Bolgrad. O tem se posvetuje na vsakotedenskih sestankih in prireja tudi javna predavanja. kr Les za Francijo. Francoski trgovci se pogajajo z našimi lesnimi producenti za dobavo 10.000 vagonov lesa. Jugoslovanski trgovci zahtevajo, da jim Francozi izplačajo kupno ceno v frankih, da bi tako prišlo nekaj antantine valute v našo državo. Kupčija ni še perfektna, kr Cene pomarančam v Pragi, čeho-slovaška vlada je na svoj račun nabavila velike količine južnega sadja ter ga porazdelila med posamezne trgovec za prodajo. Določila je maksimalne cene, ki so za pomaranče po velikosti 55 vin., 65 vin, 1 K in 1 K 20 vin. Limonam je določena cena od 65 vinarjev. Pri nas pa smo tik ob morju, stanejo najmanjc pomaranče 1 K 50 vin, kr Cene živilom v Pragi. Prehranjevalni urad je določil za mesto Prago sledeče maksimalne cene: za 1 kg žive svinje, 15 K, na veliko ‘21.50 K, (izven Prago 15.50) za nadrobno; 1 kg suhega mesa 25.50 K, (izven Prage 25); teletino prednji del G K, zadnji del 7.80 K; salame in klobase 11 K; krvavice 4 K, sladkor- (I. izdelek) 2.90 K, ra* finirani 3.04 K; rum na drobno 13.50 K, v; posodah po najmanj 25 litrov 9 K. kr Osebni dohodninski davek je bil odmerjen v ptujskem okraju našim kmetom neprimerno visoko. Bavili so bomo šo s temi predpisi in upamo, da jih davčni urad, odnono pristojna komisija revidira. Tako nizkost vidikov za gospodarsko stanje in bodoči razvoj našega malokmetijatva pa 5 naša davčna oblast no sme kazati! kr 100 krca nagrada dobi, kdor tni pripomore k temu, da dobim nazaj nov. trenski voz, lri so ga v soboto, dne 22. t. m. ob pol L uri opoldne iz dvorišča Paich-lovc hiše na Rimski cesti z enim parom šimlov odpeljala dva Bosanca v smeri po Rimski cesti na Dolenjsko. Pred nakupom ukradenega voza, pri katerem od zadaj manjka lestvica in je označen z lastno težo 330 kg se sv ari, Tudi oni posestnik ali gostilničar, od katerega sla zadnje dni omenjena dva Bosanca s fesima na glavah kupila ta dva šimla, oziroma kjer sta imela konja v hlevu, se prosi, naznaniti imena teh ljudi pri policijskem ravnateljstvu v, Ljubljani. Bosanca sta bržkone krenila z vozom na Dolenjsko proti Karlovcu, in se vsled tega prosijo orožniške postaje na tej progi, konstatirati identiteto teh dveh ljudi in naznaniti na policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. kr Drzna tatvina v Zagrebu. Danesi dopoldne oh 10. uri je neki neznan moški prišel v urad zemaljske oskrbe, vrgel blagajničarki v oči solno kislino, ukradel 35.000 K in pobegnil. Doslej tatu še niso dobili. k LjubSIane. I Manjšinske šole za otroke pristne nemške narodnosti v Ljubljani pod slovenskim vodstvom. Mestni šolski svet ljubljanski jc s 16. febr. 1 }, ukinil temeljem naredbe poverjeiršl a uk in bogočastje 7. dne 16. novembra 1918 zasebno dekliško štirirazrednico ljubljanskega nemškega šolskega kuratorija, ker ni imela od deželne vlade za Slovenijo pravico javnosti. Šolo jc nato priklopil kot manjšinsko dekliško šolo I. mestni dekliški šoli pri Sv, Jakobu pod skupnim vodstvom ravnateljstva te šole ter namestil na njej mesto bivšega nemškega učiteljskega osobja štiri slovenske učiteljice. Iz istega razloga je zafvoril tudi zasebno deško tri-razrednico nemškega šolskega društva, jo podredil vodstvu II, mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti ter imenoval za njo slovenske učne moči: dva učitelja in eno učiteljico. 1 Mestna plinarna naznanja, da mora jutri, v četrtek, radi pomanjkanja primer lega premoga obrat in vslcd tega oddajo plina ustaviti To .so bode zgodilo na ta na-Sin, da se bode pritisk plina popolnoma »nižal. Stranke pa se opozarjajo na to, da pazijo, da bodo vso pipe dobro zaprte. 1 Društvo bivših vojnih certifika-tistov vabi vso Člane na važen razgovor, ki se vrši 1. marca 1919 ob 7. uri v poslopju realne gimnazije na Poljanski ccsti. — Sklicatelj. 1 Konji so se splašili danes dopoldne v Kolodvorski ulici, Razbili so zaboj za pesek, ki so ga vozili. Druge nesreče ni bilo. V* »H** iga z ..»m. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Zagreb, 26. februarja. Danes zjutraj ob 5. uri so dosli v Zagreb predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Janko Brejc, podpredsednik dr. Gregor Žerjav in poverjenik za uk in bogočastje dr. Karel Verstovšek. Tekom dneva bodo imeli konferenco z banom dr. Pa-lečekom glede prehrane v Sloveniji. Zvečer ob 7. uri odpotujejo v Ljubljano. Mirovni pesrei hiti Is Posebno poročilo »Večernemu listu«. NewyoxIs, 25. februarja. Delo mirovnega posveta je dospelo do poslednje faze. V kratkem sc bodo pričeli javni razgovori o glavnih vprašanjih. Francija je spremenila svoje staliSčo proti Nemčiji in bo dovolila, da se Nemčija preskrbi a živežem. Branaj, 26. februarja. V Brucku ob Muri so zaprli vodjo komunistov dr. Pavla Friedlandevja, ker ga sumijo, da je povzročil nemire v Gradcu. m p Deutsche Wachi te eelfska gSmsia- *ijn. Srednješolski profesorji v Celju so poslali na poverjeništvo za uk in bogočastje ter Višjemu šolskemu svetu v Ljubljani sledečo spomenico: Celjski nemški list »Deutsche Wache« sc je v dveh člankih dotaknil vprašanja nemške gimnazijo v Celju. Povod za to je bil, ker je ravnatelj Po odloku Višjega šolskega sveta učence slovenske narodnosti pozval, da prestopijo v slovenske temeljne razrede. Temu pozivu se niso vsi dijaki odzvali, pač pa so njihovi starši in nekatere nepoklicane osebe imele drznost proti temu upravičenemu ukazu Protestirati pri g. višjem šolskem nadzorniku dr. Poljancu. Obstoj nemških vspo-rednic na državni gimnaziji v Celju bi bil baje po trditvi »Deutsche Wacht« vladno zasiguran tedaj., ako bi štela vsaj 100 pem-s^ih dijakov domačinov. Z ozirom na zgor-nj0 frditve so na podlagi uradne statistiko ^otovili srednješolski profesorji v Celju Ce c: Število vseli javnih rednih učen-lol ncn*ških vsopivdnicah znaša sedaj v ’ ‘. teh je 42 ali pripadnikov tujih dr- li V 1 ■ oddaljenih krajev, ki so bili niotniin potom pritegnjeni na zavod, da o mu varovali nemški značaj. Po najmi-°jsi in najkulantnejši sodbi ostane za sporednice še 02 učencev, za katere kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev vzdr-a c.c? zavo,1> dočim je povpod v Nemški ■ vstriji naša šolska mladina vržena na ce- 0. Na podlagi navedenih dejstev je upra-‘'čena zahteva, da se nemške vsporednice na kr. državni gimnaziji v Celju takoj za-pro. — Celje, dne 25. febr. 1919. Slede podpisi. ■— p Za •avtonomijo. Osješka »Hrvatska Obrana« se na uvodnem mestu peča z izvajanji »Slovenca« in »Slov. Naroda« glede sklicanja deželnega zbora in zaključuje: Z velikim zadovoljstvom treba zabeležiti, da se državna uprava decentralizira. Pri tem ima prav »Slovenec«, ki pravi, da s tem vprašanje deželnega zbora še ni rešeno. Avtonomija mora biti ali popolna aii pa nikakoršna. Zgled Slovencev je vsekakor posnemanja vreden in našim merodajnim činitoijem kličemo: discite moniti! p Pravosodni minister o organizaciji ; novih strank. Bolgrajska »Epoha« priobčuje pogovor svojega sotrudnika z g. Markom Trifkovičem, načelnikom radikalnih disidentov in pravosodnim ministrom, o snovanju novih strank ob sodelovanju ministrov. G. TrifkovlČ je najprej označil velike naloge sedanjega koncentracijskega kabineta, nato pa izjavil svoje mnenje v glavnem tako-le: Pasi se formiranje novih strank ne more izvršiti brez sodelovanja ministrov, ki so ugledni strankarski voditelji, vendar ni dvoma, da čas, ki ga pro-trošijo v ta namen, ni koristen za državna posle, najsi so tudi stranke za pravilno delovanje parlamentarnega življenja potrebne. Razen tega moro formiranje strank v tem času omajati medsebojno zaupanje med člani kabineta, ki je za skupno delo nujno potrebno. Formiranjje novih strank je sedaj tem manj nujno, ker so v glavnih načelih vsi ministri složni, to jc, vsi so za to, da bodi država centralistično organizirana — temeljem široke upravne avtonomije seveda — in da bodi oblika monar-i histična s sedanjo dinastijo na čelu. In | končno vzgibavanje strankarskega življenja s'strani ministrov izziva živahnejšo akcijo vseh drugih strank, ki se more iz-prevreči v strankarsko borbo, katere nam v sedanjih razmerah zares ni treba. Priznam, da je potrebno, da se verske in pokrajinske stranke zamenjajo s strankami, katerih delokrog se bo raztezal na celo kraljevino. Toda t ustanavljanjem teh strank ni treba hiteti, ni jih treba umetnim načinom ustvarjati, marveč naj nastanejo naravnim potoni kot posledica skupnega dela in spoznanih skupn. ciljev. Najboljša prilika za to bo zborovanje narodnega predstavništva. Tu so bodo struje medsobojno spoznale in se polagoma neprisiljeno združile. Zato ni prav. da bi si stranice že preje vezale- roke z drugimi skupinami, v katerih bodo morda tekom razprav v nar. predstavništvu ^poznale, da sg j m mnogo bolj tuje, nego skupine v nasprotnem tabora. p Srbska meja cssaroli Bolgariji naj bi v zmislu spomenice, ki jo je naša delegacija v Parizu izročila mirovni konferenci, tekla tako-le: Od bolgdrsko-grške meje na Strumi, kjer je ustje Bistrice, ki priteka s Pirin planine, ob reki Strumi do njenega pritoka Djermena, Srbiji ostane ceh strumski okraj z mestecema Stfurnico in l e inčem. Od ustju Djermena v Struruc gre meja po levem bregu Djermena in vzporedno z grebenom planine na isti obali proti severu do Dragomanskega klanca. Potemtakem bi Srbiji ostala okraja Ču-stendil (Sanje) in Trna, njen bi bil. Cari-brod z 20 km železniške proge Niš-Sofija. ■Od Dragomanskega klanca sc meja zaokroži vzporedno s staro mejo in krene nat oj) reti severozapadu, tako da ostaneta wrbijj. Berkovica in Belogračik, ter pri ustju Skomlije izide na Donavo, tako da dobi Srbija celi vidiriski okraj. Ustje Skomlije je 30 krn vzhodno od Vidina in ravno toliko oddaljeno tudi od Lom Pa-lanke. Zagrebška borza,. Zagreb, 25. febr. (L*, k. u.) Zaključni kurzi na današnji borzi: Banka za trg., obrt in industrijo Danka in hranilnica za Primorje na fc>u3a5clo platno in ga dati pobarvati. V pr-/em dejanju bo nastopilo trideset an-;clov. Veliko vprašanje so zdaj njih >eruti. Kako sc bo kretalo trideset angelov na malem prostoru dvigajočega -»e oblaka? Opera bo v drugem dejanju predstavljala tridentinski cerkveni s Dežnik lu banska. Neki angleški pi* atelj sklepa iz ravnanja z dežnikom na .načaj dotično ženske, ki ga nosi, takole: Gospa, ki gre z odprtim dežnikom še potom, ko je nehalo deževati, je gotovo do-)ra gospodinja, čo je pa to deklica, tedaj jo gotovo dobro in varčno vodila hišno gospodinjstvo. — Deklica, ki zvije dežnik 4e ko je moker, bo gotovo ostala stara devica. — Gospo, ki ne zvijejo dežnika in ga [Histe kar tako, ne bodo nikoli bogate, pa če bi zlato deževalo nanje. — Gospodični, Ki vleče dežnik za seboj, ni treba ničesar verjeti, ona je grdega značaja, ima strupen jezik, ki ne prizanese bližnjemu. — Vesela leklica nosi dežnik pod pazduho, tako da strli ročaj kolikor mogočo kvišku. —- Go->pa, ki nosi dežnik tako, ko ulanec svojo -ulico, jc gotovo inteligentna in energična Ženska. — Deklica, ki maha z dežnikom »krog sebe, je lefltikoverna in dvomljive vrednosti, to pa, ki postavijo dežnik trdo ,m tla kot palico, bodo vesele, požrtvovalno, dobre gospodinje.« s Francozi zahtevajo zibko. Za Italijani so prišli Francozi — tako tožijo nemški listi. Pariški mestni svet zahteva, da mu Dunaj izroči zibko vojvode Reichstadt. Zahteve ne utemeljuje. V letu 1814. se jc bila vrnila Marija Lujza iz Rima k svojemu očetu cesarju Francu na Dunaj, kamor je prinesla z drugo lastnino svojega sina tudi omenjeno zibko, Id je postala družinska lastnina in bila shranjena v zakladnici. To zibko je bilo darovalo mesto Pariz Napoleonovemu sinu o priliki njegovega rojstva. Spočetka Parižani niso verjeli, da je ta zibka prava, šele začasa svetovne rz3tave na Dunaju leta 1900, na kateri je bila izstavljena tudi a zibka, so spoznali njeno pravo vrednost. Bile so namrež tri zibke; poleg dunajsko sta se nahajali dve še v dveh drugih pariških muzejih. Dolgo so strokovnjaki ugibali, katera je prava in so se slednjič prepričali, da je dunajska prava; ona druga je bila zibka vojvode Bordeaux. Dunajska zibka je srebrna in telita pet centov; Na zglavni končnici se nahaja lovorov venec. Zastor je iz belega atlasa s težkimi zla-timi franžami. Ob strani so v srebro izdelane male slike iz zgodovine Ro-inuia. Zibka je okrašena tudi s postavami modrosti in moči. Zibko so prinesli v zakladnico dne 4. aprila 1826. s la vedno sopst D’ Anmmslo. Raški >Giornale« poroča, da so ob Rtu Sv. Jurija tri Dabru potegnili iz morja steklenico, v ’;ateri jo bil rokopis D* Anriunzieve »Balearske šale«. To steklenico z rokopisom je bil vrgel v morje sam D' Annunzio.' Sedaj je rokopis razstavljen v izložbi 3erovškove papirne trgovine na Reki. s. V orlovih krempljih. Pred kratkim bo je dcgodil v Italiji neverjeten slučaj. V nekem potujočem cirkusu se je nahajal tudi izšolani orel, ki je nosil pri predstavah v svojih krempljih narejeno »punco« na vrh cirkusbve strehe. Nekega jutra se je igral blizu cirkusa triletni otrok cirkus o-vega ravnatelja; orel ga je zagledal, odprl kletko, zgrabil s kremplji otroka in ga odnesel. V groznem strahu so gledali ljudje za njim, ko se je spustil na strmih pečinah, kamor ne seže človeška stopinja, na tla. Vsak napor, da bi dosegli ta kraj, je bil zaman. Končno so prinesli opico, s katero se je otrok pogosto igral; ta je rešila otroka in ga prinesla svojini staršem zopet v naročje. Poseben slučaj je nanesel, da so ta prizor fotografirali za kinematografe. s Hipaolizem. S hipnotlzmom so se vršila tu pa tam huda zločinstva. S sugestijo so izvršili vse, kar so hoteli, tatvine, in zločine na deklicah, ki seveda niso ostali nekaznovani. Posebno zanimiv v tem oziru je nek slučaj roparskega umora v Mo-nakovem. Storilec je bil neki Bertkold, proti kateremu so nagromadili vse polno dokazov. Neki list je še pozval občinstvo, da naj pride povedat, če ve kdo kaj podrobnega o tem. Tu pa se je oglasilo na policiji sedem ljudi, ki so vsi trdili, da so oni krivi umora. To je bila avtosugestija, kot se je,dokazalo pozneje. Morilec je namreč s svojo močjo ukazal oni sedmorici, da je šla prznat nestorjem umor in je na’ ta način za hip zmešala sodišče. s Demonstracijo v gledališča. Na Dunaju so igrali Caillavetovo igro »Vožnja v' modrino«. Pisatelj jc Francoz in jo baje med vojno hujskal proti Nemčiji. Ob začetku drugega dejanja je pričel kričati nekdo v parterju: »Neumnost! Nesmisel!;; Gledalci se niso zmenili za to. Gez četrt ure pa je začel znova: »Naši otroci slhtdajo in zmrzujejo, tu pa se vprizarjajo take igre!« Občinstvo je začelo klicati: »Mir, mir!« Eni so vpili: »Ven ž njim!« Moža, ki jo kričal, so s silo odvedli. Bil je pisatelj Gustav Gugitz. Na koncu drugega dejanja je večina ploskala, del občinstva pa je razsajal in žvižgal. Popadli so še par ljudi. To demonstracijo so baje pripravili in kot se govori, izvira nje početek od Schon-herra, tudi so v gledališču klicali neprestano njegovo ime. Isto gledališče je bilo namreč izključilo iz programa Schonher-rovo igro »Kraljestvo«, vsled česar je imel pisatelj z gledališkim ravnateljem hudo polemiko. s Ml jemo koruzen kruh, letoviščarji pa žemlje. V »Marienbaden Zeitung« beremo: Koliko žemelj se pospravi na letovišču, je razvidno iz tega, da se je pretečeno soboto in nedeljo — tedaj v 2. dneh — speklo in prodalo 30.000 žemelj. Zdravniki so se že pred nedolgim izjavili, da zadostujejo za vsakega gosta po štiri žemlje na dan in je zato mestni svet prisiljen, da ta sklep zdravnikov izvrši in določa, da bo skrčil število žemelj na štiri. V Francovih toplicah že davno ni nič žemelj . . . Ali ne veljajo odredbe glede moko tudi za Marien-bad? Ne bomo se pozabili, opozoriti gospoda notranjega ministra na to dvojno mero. O » jedcih« v Marienbadu smo svoj čas Žo govorili; čas je, da se vsaka prednost bogatih pod pretvezo »zdravljenja« odpravi enkrat za vselej!« — AH je bilo to danes? (>, kaj še! »Arbelter Zeitung« je pisala to dno 8. avgusta 181G in bila — konfiscirana. s Kahteve dunajskih vajencev. Dno. 2?>. L m. so priredili dunajski vajenci in učen* ci obrtnih šol splošen štrajk in imeli zborovanje, katerega se jo udeležilo približno 3000 obrtnih učencev. Soglasno so sprejeli naslednjo resolucijo: 1) Učna doba naj se skrajša na neobhodno potrebni čas. 2) Ta-koimenovana prehranjevalnina naj se odpravi, namesto tega naj dobi vajenec primerno plačo, ki se zvišuje vsakega pol leta. 3) Uvede naj se •iOurni delavni teden. 4) Postavno naj »se zajamči 4 tedenski plačani dopust. 5) Ustanove naj so domovi za vajence. C) Nedeljski in večerni pouk naj se odpravi in uvedejo nadaljevalni tečaji o bdelavnikih dopoldne; učni čas naj se vračuni v delavno dobo. 7) Nadaljevalno šolstvo naj se izpopolni in zagotovi v do-tičnem šolskem svetu obrtnim vajencem primemo zastopstvo, h) Vajenec so sme porabljati samo za strokovno delo. 9) Ustanove naj se čim preje državne učne delavnice. — s JSrczžišna telefonska zveza med Avstralijo in Kvroj:«. Znani amerikari-slci izvedenec za brezžične bfzojave dr. Lee de Foirest javlja, da bo na podlagi izpopolnijo brezžičnih brzojavnih zvoss mogoče vrt v letošnjem poletju zveza z 12.000 milj oddaljenimi kraji. Napraviti nameravajo brezžično telefonsko zvezo med Anglijo in Avstralijo. s Prenočišče v drevesa. Eden najzna-inonitejših angleških zrakoplovcev pripoveduje sledečo zgodbo:' Neke poletne mesečne noči sem letel iz Londona v Brighton,-Spočetka je šlo vse dobro, naenkrat pa nii je začel odpovedovati motor in pričel setn se spuščati na tla. Nisem se pa ustavil na obrežju nekega morskega kopališča, kot sem nameraval, ampak v vejah visokega drevesa, blizu neke ribiško kočo. Zgodilo so mi ni, razen par prask na moji koži, ničesar. Naenkrat se je odprlo okno ribiške kočo in zaspan glas mi jo zaklical: »Kaj se’ je zgodilo? Kaj je?« — »Zrakoplovec, ki ni prišel tja, kamor jc hotel,« sem dejal. »Ali ste ranjeni?« jo vprašal ribič dalje.. »Bogu bodi hvala, ne,« sem mu odgovoril. »Tem bolje. Dobro spite! Tudi jaz sem zelo truden,« jo dejal ribič in zaprl okno. Jaz pa sem moral prenočiti v vejevju, dokler ni ob zori vstal ribič, ki me je z največjo mirnostjo znova pozdravil in mi pomagal splezati na tla. h i<3 s črno-rdcča-zlata zastava. Odbor nemških držav je imel sejo, v kateri jo sklenil, da bo odslej narodna nemška zastava črno-rdeča-zlata. s šale. Na trgu. Neka mlada gospa kupuje gosko, a se no more odločiti, katero bi vzela. Po dolgem izbiranju in tipanju je dejala kmetica nestrpno: »Gospa, kaj je Vaš gospod izbiral tudi tako dolgo, da je izbral tako, kot ste Vi?... — Trdna, zveza: »Bogme, z mojo ženo ni mogoče več živeti!« —■* >Ej, pa ločita se!« — »Nemogoče, ker živiva v svobodnem zakonu.« s židovsko vseučilišče v Jcrnzale- a«. Ko so osvobodili Palestino.izpod turškega jarma, se je začela med židi celega sveta velika agitacija, da bi naselili to deželo z Židi. Ententa popol-t Boma soglaša s tem, da so uredi Palestina kot židovska država. Židi se tega vesele, ker ne bodo več raztreseni po vsem svetu, ampak bodo skupaj kot urejena država. Zdaj mislijo ustanoviti * Jeruzalemu hebrejsko vseučilišče. Zid Izak Goldberg iz Vilne je kupit v ta »amen neko poslopje v Jeruzalemu. Na vseučilišču bo službeni jezik hebrejski. Štiristoletnica nemške pošte. I.eta 1916. jo poteklo 400 let, odkar so Avedli prvo poštno zvezo med Dunajem in Bruseljem. Franc Tassis iz milanske rodbine Tassis je sklenil z dunajskim dvorom pogodbo, glasom katere so je kot ^poštni mojster cesarja« zavezal, da bo yPeljal stalno poštno zvezo med Dunajem m Bruseljem. Ti »jahajoči sli Tassisovi« so imeli prosto opt skozi vse države nemškega cersarstva, kmalu so jih poznali tu- v Italiji, Parizu, Južni Francoski in Španski, .Sledili so jim drugi, ki so posredovali zvezo med Numburgom in Frankfurtom in potem naprej gori do Hamburga. io razširjenje poštnih pravic in z njimi spojene prednosti je rodovini Tassis dalo vedno večji ugled in čimdalje večje bogastvo. Uvidela je z velikim vidikom potrebo na vse strani razširjenega poštar-stva. Do 151(5. ko posredovali poštni promet na Nemškem samo sli, krajevno zelo omejeni. Velika državna in hanzeat-ska usta so imela sicer neko vrsto prav Priprostega poštarstva; a kdor je živel ia-Vcn teh pokrajin in je moral odposlati kako poročilo, je moral naprositi trgovce, rokodelce in sejmarje, ki so šli slučajno mimo. •— že koncem 16. stoletja se je poštar-stvo rodbine Tassis tako razvilo, da je imela vsako leto nad stotisoč cekinov dohodkov 1 Velikanska vsota.- Leta 1615. je dobil tedanji glavar rodovine naslov grof z imenom Lamoral Thurn in Tassis, obenem je postal »državni generalni poštni mojster«. A tega naslova in urada mu niso dali samo za njegovo osebo, temveč dedno za vse njegove potomce. Predstavniki rodbine se od takrat naprej niso več imenovali Tassis, temveč Taksis, zato še anes običajni naslov: Thurn in Taksis. voi so cesarji Taksise tako podpirali, niso mogli drugi nič napraviti, akoravno je niaisikdo hotel začeti s poštarsko obrtjo, v n* a-! so imele le deželno pošte ne- {„ ® 1 kmetov, ki niso hoteli priznati dr-i':i. P^te in so ustanovili v okviru svo- rol VTJ THn° .pošto- šelc lcta 1720- ipravice« nazaj, dokler *. onoc nemškega cesarstva ugasnil tudi ••trnovo svetlobo. Vendar so se nekateri od-‘astki ohranili še nadalje; na Bavarskem končali svoje delo leta 1808., na Virtem-&*rškem so se jih mogli znebiti šele leta 1851., kljub vpeljavi državne pošte; morali so plačati Taksisovcem poldrugi milijon goldinarjev odpravnine. V nekaterih drugih nemških državah so se pa obdržali do leta 1860. irf šo takrat nis6 dali miru. Pruska vlada, ki je v onih državah prevzela takrat pošto, jim je morala plačati devet milijonov mark odpravnine. Peter Klemen; Moja pot. Zapiski kurirja, ki jc hodil prepočasi. (Konec.) Nastanila sva se v hotelu .;Beau riva-ge«. Povabila sva doktorja Gazzarija iz Dalmacije na razgovor, ki je trajal do osme ure zvečer. Mnogo smo se domenili, mnogo prekrit ikastili in ožigosali, predno smo se ločili. Omeniti moram, da sem v seznamu hotelskih gostov dobil tudi ime Koroščevo in Žerjavovo, ki sta se tam mudila, če se ne motim, koncem oktobra. Drugi dan zjutraj ob šestih sva se odpeljala v Bern, da dobiva pri srbskem ter nemžko-avstrjjskem konzulatu in pri švicarskem zunanjem uradu potrebna potrdita. A žalibog ni šlo vse tako gladko, kot sva si predstavljala. Nemški konzulat nama ni hotel dati vize, češ, da ni v to pooblaščen in nima z Dunaja nikalnih informacij. Pač pa je gospod tajnika izjavil, da hoče telegrafirati v »Staatsamt iur Aufleres« in priporočiti najino zadevo. Ni kazalo torej nič drugega nego ostati za Božfč v Bernu. Poopldne istega dne, bilo je 23. decembra, je dobil dr. Ivan L. telegram od kiparja Meštroviča, da ga morava na vsak način obiskati, predno odideva, v hotelu Beatua v vasici Merligen ob Thunskem jezeru. Kipar Ivan Meštrovič je bil že prve dni decembra odšel iz Pariza proti domovini. A v Brnu ga jo dohtela španska gripa, moral je v bolnišnico Lindenhof, kjer jo ostal štirinajst dni. Po prestani bolezni je šel na nekako zimsko letovišče v Merlingen, da si utrdi šibko zdravje. Ko je.izvedel, da potujeva z doktorjem Ivanom skozi Švico, je naju opozoril telegrafično, kje da je in da bi rad govoril z nama. Ko sva prespala noč v hotelu Suifcse in poravnala račun za sobo z dvema posteljama v znesku 30 Fr., sva so na sveti večer ob šestih odpeljala z vlakom proti Thu-nu in od tam šo uro daleč z električno železnico do Merligena. Z nama je šel tudi gospod Kačič, doktor medicine, prav fle-ten in dober človek. Meštrovič in slikar 'Kljakovič sta nas že čakala na postaji. Za prihod je bilo že vse preskrbljeno in pripravljeno, šli smo takoj k večerji. Ne bom pozabit tega svetega večera. Že zlepa se nisem toliko in tako od srca smejal kakor takrat. Gospoda Meštrovič in Kljakovič sta pripovedovala množico naravnih in pristnih šal, da smo se morali poslušalci smejati do solz. Gospodinja nas je zavidala in obžalovala, da ue razume našega pogovora. Drugi dan, Sveti dan, smo napra /ili izlet v Interlacken, uro poti 9 tramvajem iz Merlingena. Interlacken je trg ali mesto samih hotelov, ki leži pod znano, v solncu se blestečo Jungfrau, med Tiranskim in Brieriškitn jezerom. Odtod ima tudi svoje ime. Zvečer smo svoj smeh nadaljevali do pozne noči, zjutraj pa smo odpotovali, hvaležni svojim zabavnim in duhovitim prijateljem. Šo tri dni sva hodila z gospodom Ivanom L. po Bemu. Nazaduj o pa je vendar prišel z Dunaja telegram, a katerim se nama je dovolil prost prebod čez nemško« avstrijsko mejo. Pospravila sva svoje reči in odšla proti domovini, vesela in srečna, da se najino dolgo potovanje vendar že enkrat neha. Bilo jc že par dni po novem letu, ko sem izstopil na Južnem kolodvoru krog polnoči. Na peronu sem srečal prijatelja Dominika, ki me je nahrulil; »Kje so pa ti potepaš?« Aprovizacija. a Prodaja moke. Od četrtka, dne 27. t. m. do všiete sobote 1. marca sc 'jodc dobilo na vsako močno izkaznico po pol kilograma rroke za pecivo. Kilogram moke stane 3 K 50 vin. Po končam prodaji morajo Ir^e.vci takoj naznaniti ostanek moke. Zamudnikom se zapadle izkaznice ne bodo pedaljšaie, ker ima vsaka stranka dovolj časa, da v treh dneh vzame moko. a Stianke, ki dobivajo meso pri Slovši, se imajo zglasiti v aprovizačnem uradu im Poljanski cesti 13, I. nadstr., v četrtek, dne 27. febr., kjer dobijo nove izkaznice za meso. prinesti je seboj 1) staro izkaznico za meso, 2} rmeno ali zeleno legitimacijo zu živila, 3) železničarji, nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb in 4) kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. n popoldne od 3. do 5. ure. Satre izkaznice za meso so neveljavne ,kakor hitro dobe stranke nove izkaznice. Priporočam p, o. trgovcem, tvrdkam ta občinstvu svojo frssiss?*® agentura Sa bamisijslio frgaolno. Preskrbujem prodajo in nakup vseh v trgovino spadajočih stvari točao ia hitro. SLAVKO FARKAŠ, Lokave!, post* Križevci pri Ljutomera. 1357 miši - podgane stenice -ščurki in vs3 golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 5*—, za podgane in mili K 5”—i osobito ostra pasta za podgane K 6'—; za Ščurke 5 K; posebno močna tinktura ta stenice 5 K; (iničevatcc moljev K 2'—; pralek proU mrčesom 2 in 4 Ki tinktnra proti alem pri ljudeh 3 K; mazilo m aži pri živini 3 K; pralch sa ali v obleki in perilo K 2'—j tinktura za bolha pri pseh K 1*50; tinktura proti mrčesu na sadfo (a serenjadi (uničevalec rastlin} K 3*—, — Potiija po povzetju Za-vod za eksport M, Jiinker, Zagreb li6, Petrbajska ulica 3. Stran 8 (♦Večerni lisf«, 3ne 36. feSruarja' 1919/ Stev. 'JV/' m. Roman. Spisal Aleksander Petdfi, (Dalje.) Prišla sva domov. Legel sem. Naročil eem Janez«, naj ine zbudi ob .peti uri, če se ne zbudim sam. Kmalu nato sem zaspal. Ritje polnočne ure me je vrglo iz spanja. Odprl sem oči in pogledal krog sebe. V moji sobi je gorela sveča. Janez je spal v mojem naslonjaču s zaprtimi očmi/ v njegovih trepalnicah so ob mračnem svitu blestele solze. Ubogi, dobri fant; jokajoč je zaspal in gotovo je jokal radi mene. »Morda je še prezgodaj, gospod,« je dejal sluga, ko sva se proti jutru odpravila na pot. »Prcdno prideva tja, bo že izšlo sobice,« sem dejal in šla sva. »Ah, pozabil sem zapreti vrata,« je Sejal Janez in letel nazaj, »To ne pomeni nič dobrega,« je dejal, ko me je zopet dohitel. »Kaj?« sem ga vprašal. ; »Ker sva pustila odprta vrata.« »Tedaj si vražjeveren, Janez?,/, tp-da glej, če hočeva razlagati, je to ravno 'dobro znamenje. Glej, vrata so ostala odprta ... to pomeni, da se bova res zopet ^vrnila.« t. »Hm. morda res. Bog daj!« > Moja razlaga ga je pomirila. Ulice so bile še tihe in prazne, samo petelini so se oglasili tupatam in iz dalje se je slišalopetje mož, ki so zapustili krčmo in se vračali domov. Z naglimi koraki sva jgla dalje, kolikor sva mogla v visokem snegu, ker, kot je bilo videti, ie snežilo yso r.oč. Prišla sva iz mesta. Bela ravan še je razprostrla pred nama ko ogromna, pogrnjena miza; na nji krožnik... krožnik Xa vrane .,. Vislice. Kratko po najinem prihodu sva zagledala dve bližajoči se postavi. »To je on; pn je vendar-le prišel,« sem pomislil. V par minutah je stal pred menoj Ternjej s svojim sekundantom. Na robu vzhodnega neba so sc vsuli fožni trakovi na sneg, ki so naznanjali prihod dneva; nebo je bilo rdeče, kot oj kdo zasadil meč v njegovo srce in vre lin iz njegove rane,.. Počasi je nebo pobie-delo.,. prikazalo se je solnce, zdravnik, ki je ozdravil rano krvavečega neba .., Brez sijaja, temno je pogledalo solnce fclcozi meglo, kot bi hotelo reči: »Ravno sem vstavilo kri ene rane in !vi prelivate kri znova!« Varno smo sc približali. Ternjej ml je pomolil dve sablji, da naj izberem. Roka mu je trepetala. Smehljal sem se zaničljivo; zdelo se je, da je zapazil moj zasmeh, ko je dejal: »Mrzlo vreme je,« »Toda človek se razgreje, če pride po tem snegu iz mesta sem,« sem dejal. Zdelo se je, ko da bi hotel zarudeti na te moje besede, toda njegova kri je bila daleč nekje in mu ni hotela v obraz, »Izberi tedaj!« je dejal, ko je držal še redno sablje v roki. »Ne rabim sablje!« sem dejal. »Tedaj se ne bova bojevala?« je vpra- šal in v njegov mrtvi obraz je začelo spet prihajati življenje. »Bova se,« »No?« »Bojevala se bova na vsak način; toda, če imaš ti, ki si bil pozvan, piavico izbrati sablje, imam jaz pravico ,.,« »Kaj? Ti imaš pravico?.,.« je vprašal jecljaje. »Bojevati se z močnejšim orožjem,« sem odgovoril. »In to je?« , »Niti tega ne veš? Pištole,,,« »Pištole? « . j »Da,« »Toda, jaz nimam pištol pri sebi!« »O, jaz jih imam pri sebi!« »Toda jaz ne znam streljati.,.« »Stala bova čisto blizu drug proti drugemu ,..« »Tako me lahko ustreliš,,.« »To ravno hočem.« »Ah,« je vzdihnil, »zdaj vidirn, da mi hočeš vzeti življenje po vsi sili. Stori, kar hočeš. Pripravljen sem na. vse. Kaj naj storim?« Potegnil sem dve pištoli iz žepa in mu jih ponudil. »Izberi!« sem dejal, Prijel je za eno, potem za drugo; nato je obrnil glavo proč in vzel iz moje roke eno. »Na koliko razdalje? - je vprašal, »Nič; tako drug poleg drugega,« sem dejal. »Kako? Drug pt>leg drugega?« »Da.« »Na kakšen način?« »Tako, oba položiva pištole drug drugemu na srce.« »Tako umrjeva obadva.« »Samo ena pištola je nabita.« »In druga.. .* v ' »Prazna.« »Ali naj verujem to?« »Veeno, če veruješ, ali ne.« »O, ti si sit svojega življenja, zato hočeš pogubiti tudi mene ,,,« »Ne govori neumnosti. Postavi sc sem!« »Za božjo voljo; tu sem.« »Bližje, bližje...« »Še bolj? Mo ,..« »Tako!« Stala sva drug ob drugem. Konec moje pištole se je dotaknil njegovih prsi in konec njegove pištole pa je ležal na mojem srcu. »Janez,« sem dejal mojemu slugi, »štej do tri. Pri številki tri bova ustrelila,« Ternjej je stisnil zobe in zatisnil oči. Roka se mu je tako tresla, da mu je skoraj padla pištola na tla. Janez je začel šteti: »Ena .., dve .,. ■ *,<£ Ena pištola je počila, druga se je samo sprožila. Sneg se je pordečil,,. od moje krvi. 8. Tcrnjejeva krogla mi je zlomila en® rebro in mi odtrgala z levice nekoliko kože in mesa. Čemu je trepetal ta revež? Zakaj me ni ustrelil v srce? ... Če mu j® že pomagala nepoštena sreča in bi ga ja* itak ne mogel ustrelili, Radi moje rane sem ležal dolgo, V Zdravnik mi je priporočal naj večjega miru; zato sem zapovedal slugi, da n® sme nikogar spustiti k meni, posebno S« zaradi tega ne, ker ni smel izvedeti nihče* da ležim radi dvoboja. Nekoč je prišel pozno zvečer k meni Janez in naznanil, da želi nekdo govoriti z menoj. »Ti veš, kaj sem ti dejal,« sem od go*' voril. »Vem, gospod, toda ta oseba hočd ureti s silo in komaj sem jo zadržal.« »Kdo naj bi bil? Ali ga ne poznaj. »Ne morem ga spoznati, ker nosi Šal čez obraz,..« »Šal? Tedaj je to dama?« »Da, gospod.« »Dama? hm, gotovo bo Beti.,, pusti ubožico k meni; sam ostani zunaj. Sluga je odšel. Dama je vstopila, DvH gnila je pajčolan. Ni bila Beli, Bila je Roza. Z bridkim jokom se je vrgla name..« ravno na moje rane, ki si jih nisem smel dotakniti, da ne bi čutil velike bolečine/ Toda pozabil sem, da sla moja stran ih moja roka prestreljena. »Kako bled si, Matija,« je dejala, »ka* ko bleda so tvoja lica! ... »In tudi tvoja, Roza!« »0, trpela sem mnogo, zelo mnogo!*' »Tudi jaz, Roza, tudi jaz!« »In radi tebe, Matija ,,.« »Tedaj sva drug radi drugega trpela.* »Toda jaz ti ne očitam,« je pristavil® s tako prijetnim glasom, ki bi posladil vsak grenak spomin mojega scdemdestlctneg* življenja, če bi ga zdajle slišal. »Med nama,« je nadaljevala, ko jč sedla na rob postelje, »med nama ni več prostora za kako očitanj, ker... ha, Matija, kaj se je zgodilo s tvojo roko in.,, ti si obrezan ...« »Malo rano imam,« »Matija, nocoj se vidiva zadnjikrat«’ »Zadnjikrat? O, zdaj me prično znov* baleti rane!« »Kaj ti je? povej, kaj ti je? .., Ti mol* čis? Zakaj mi ne upaš povedati? Tvoja bolezen je nevarna, kaj ne? Ne boj sc, n« misli, da te bom zapustila radi tega.. .* »Tebi povem, Roza, tebi nočem lagati,,, dvebojeval sem se.« > Dvobojcval. Za božjo voljo! Čcir.u?* »Ti si bila vzrok, Roza,« »Jaz! Oh! In s kom?« »S kom drugim bi se bil dvobojevah če ne s Temjejem?« »Ha! Z mojim soprogom!« je zavpili Roza. (Dalje.) — Izdajatelj kohsorclj »Večernega lista«. / Odgovorni urednik Viktor Cenčič. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani«