5. številka. V DuMlonl, v petek, 8. lunuvafla 1909. XLII. leto. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejem a n za at atro-c grake dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse teto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vsa drag * datala in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, Če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravnlatvo je v Knaflovih ulicah Št 5. — Upravn.štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Uredništva telefon št 34. Posamezno številke po 10 fcu Uprav nt št va telefon it. 89. LISTEK. Jrniove skrivnosti. Spisal Milan P u g e 1 j. (Dalje.) Trgovec Novak je stopil prvi iz voza, za njim Katinka, pomagala materi in posegla po bratcu Milcku, ki je v hipnem veselju capljal po zraku z debelima nožicama in ker je bila prilika ugodna otipal lastnoročno rdeče cvetove na sestrinem klobuku. Katinka je bila tisto jutro vsa lepa in prikupljiva. Svetlo-rožnata obleka se je oklepala njenega mlađega in bujnega životka, kakor bi bila na njem vzrastla, modre in velike oči so gledale sladko-razsanjane krog sebe, nad košatimi rjavimi lasmi so se zibali razkošni, široki in mehki knijevci florentinskega slamnika, spodaj se je kazalo iz ozkih in svetlih solno v dvoje d rano i z pod k rože ni h gležnjev, pri njeni krepki in živahni hoji se je zasvetilo včasih njeno sne-žnobelo spodnje krilo, prikazalo se Nenadoma, naenkrat skrilo, kakor bi se zasmejalo, nedolžno izzivalo. Stali so na peronu in sredi zelenja, ki se je razraščalo tam po zanj spetih žicah, sredi rdečih, velikih ^ož, ki so cvetele pomešane v njego-vo sočno zeleno listje, dehtele nekako ^ehko, spomladansko - prijetno, ne- Deželni zbor kranjski. Ljubljana, dne 8. jan. Deželnozborska dvorana. Deželnozborska dvorana je vsh-d pomnožitve poslanskih mandatov dobila nekoliko drugačnejše lice, nego je je imela dosedaj. K onim štirim dosedanjim skupinam po devet poslanskih sedežev so priklopili na vsaki strani pod galerijama še po sedem >edežev. V dvorani sami ni drugih izprememb, pač pa je deželni odbor ugodil ob času zadnjega zasedanja odločno izraženi želji časniških poročevalcev — kakor znano, je bilo za to trebil celo stavke — ter jim odka-zal primernejše prostore. Na obeh galerijah so napravili na straneh proti oknom časnikarske lože. iz ka-terih je omogočen pogled v dvorano in tako lažje slediti razpravam in dogodkom v zbornici. _ Občinstvo. Že zdavnaj pred 9. uro je bilo v Gosposki ulici videti poleg mestnih stražnikov cele gruče občinstva, ki čakajo — vstopnic. Ker je pa vsled nameščenja časnikarskih lož na obeh galerijah prostor za občinstvo precej zožen, se mora marsikdo vrniti. Galerije se začnejo polniti že kmalu po 9. uri. Stranke v dvorani. Poslanci vseh strank si izbirajo svoje prostore. Ne me i zasedejo skrajno levico, onih sedem sedežev pod galerijo in prve štiri sedeže sledečega devetsedežnega oddelka. Poslanci narodno-napredne stranke zavzamejo ostale sedeže tega oddelka, poslanec Gangl sedi v zadnji vrsti tega oddelka na desni, in prvi dve vrsti drugega oddelka. Dr. Tavčar ima svoj stari sedež. Ostale sedeže do skrajne desnice zasede S. L. S. Bliža se 10. ura. zbornica postaja vedno živahnejša. Poslanci, stari znanci, se pozdravljajo med seboj, dr. Triller stresa roko dr. Kreku, novoizvoljeni poslanci, posebno oni z dežele, si ogledujejo dvorano in se seznanjajo s svojimi tovariši. Jako dobro razpoložen je videti knezoškof dr. Jeglič. Narodno-napredni poslanci se posvetujejo v klubovi solo. Nemci, ki sami zase sode na svojih prostorih, odidejo po 10. uri na dr. Egerjev poziv v klubovo sobo. Poluenajstih. — Po vseh stopnicah polno občinstva, vse Želi vstopa, a galerije polne. Občinstvo je že nestrrrno. in nestrpnost se kaže tudi že pri deželnem glavarju, ki zasede svoj sedež pa zopet vstane in gre med poslance. Gospoda S c h to a r -z a — pa še ni in ni. Nemci na čelu jim baron Schwegel vstopijo. Prihod barona Sehvvarza. V tem vstopi v dvorano baron Se h vv a r z. Začne se strahovit krik: »Ven ž njim! Abzug Schvvarz! Pere-at Schvvarz! »kasinohuzar«, »krvo-ločnik«, »svinja«, »germanizator«, »lakaj«, »volksrater«, — »lajtnnnta Maverja pripeljite notri«, — »zatiralec slovenskega naroda«, »nerod-než«, »kje imaš 500 žandarjevl« »Morilec!« Dr. O r a ž e n kaže krvavo manšeto, deželni glavar zvoni in zvoni, razumeti ni nikake besede več. Galerija se pridruži dvorani. Klici Abcug in ropotanje z nogami zaduši vse zvonenje. Končno hrup poneha in glavar otvori sejo. Cesarjeva zahvala. Deželni glavar sporoči zahvalo cesarjevo za častitke ob času njegovega jubileja ter izraža upanje, da bo ljubezenska vez med prebivalstvom dežele Kranjske in vladarjem tudi nadalje obstala in vodila deželo k napredku in blagostanju. (Živio! Dobro!) Sožalje po potresu ponesrečenim v Italiji. Deželni glavar si izprosi od deželnega zbora pooblastilo, da na pristojnem mestu izreče najiskrenejše sožalje deželnega zbora na nesreči, ki je zadela južno Italijo. (Odobravanje.) Dnevni red. 1. Zapisnikar S k a r i a prečita zapisnik III. deželnozborske seje z dne 19. junija 1908, ki se odobri. 2. Obljuba novoizvoljenih poslancev. — Po dopolnilnih volitvah je prišlo v zbornico 13 poslancev. Dež. glavar jih pozdravi in upa, da bodo z drugimi delovali v blagor domovine. Zopet »ven s Schvvarzoni!« Baron S c h w a r z vstane in hoče govoriti. Nastane zopet velikanski krik: ven ž njim! pojdi v kasarno govorit! Dr. Oražo n: Pojd' žan-darmom govorit, mi te ne poslušamo! Dr. Triller: V kasarno pojdite govorit, ne pa v ljudski parlament. Glavar pokliče vsled teh med-klicev, ki jih je čul iz vrišča dr. T r i 1 1 e r j a in dr. O r a ž u a k redu. Med tem ko so se prva de- monstracije udeležili vsi slovenski poslanci, so sedaj ** vlakih, nezamudno sopihnjo-čib iz dalje v daljo. Tik duri,' ki so peljale v železniško pisarno, so enakomerno zvonč-kljali električni zvonci in oznanjali prihod vlaka, službujoči uradnik — suh, visok in z rdečo kajw> na glavi — je že še tal pred peronom gorindol in tudi vlak se je že glasil za ovinkom z zamolklim ropotanjem, z enakomernim žvižganjem in nekako jeznim puhanjem. Kmalu je stal pred postajo, izprevodniki so odpirali ozka vrata železniških voz, par potnikov je izstopilo, med njimi tudi Jan, s strahom in skrbjo pričakovani sin družine Novakove. Nalahko upognjeno se je držal, na sebi je imel črn in dolg površnik, na glavi nizek, okrogel in trd klobuk, v rokah rjav in usnjen kovčeg. V obraz je bil bled in suh, s sivimi široko-odprtimi očmi je gledal naokrog, nekoga iskal kakor preplašen, vidno nikogar našel: mati stoji tam, pa je ne vidi. »Jan!« — ga zakliče — »Jan!« Prišlec čuje glas, ugleda žensko, razveseli se vidno, hiti k njej in jo krepko objame. »Poglejte,« govori — »poglejte! Gledam in ne vidim. Veste, v zadnjem času me je mnogo bolela glava. Zaradi tega so mi oči nc»kako odrve-nele, trudne so, vedno treba, da najprej razgleda jo. zatem šele izpo-zna vajo!« Oče stoji že zadaj, svojo močno desnico ponuja sinu, smehlja se in posega v besedo. »Učenja je bik* mnogo,« misli »seveda. Vedno gledati v knjigo, vedno v črke, ki rastejo pod pišočo roko, kajpada: oči se utrudijo, obneinorejo. Niso od železa. Ali Jan, doma se razgledaš, pravim ti: razgledaš se!« Veselo govori, posluša pozorno sina, ki pripoveduje in toži o tesnih in večnovlažnih velikomestnih zidovih, o do malega brezzračnih stanovanjih, o zaprašenih potih in setali-ščih. Pritrjuje, kima z glavo in dostavlja, kjer se mu zdi primerno svoje mnenje. »Res je!« — dodaja. »Niso zdrava taka stanovanja, ni mesto za tistega, ki je rojen na kmetih in v svobodi. Kakor s ptičem v kletki, tako je z njim. Ne najde miru, ne spanca, ne zadovoljnosti in tudi zdravja ne!« Zadaj stojita Katinka in Mil-ček. Sestra gleda brata in čaka, kdaj se ozre vanjo in jo pozdravi, Mileek splošne kurije iz cele zbornice * o g a č n i k (vseh dr. Ivan Krek. iz prof. Evgen Jare; pa poslanec Fran I 42 oddanih glasov). (Baron S c h w a r z med celo voli t v i jo sam samcat — živ človek SO ne briga zanj — sloni ob ograji svojega sedeža, ali pa šeče zunaj po hodniku.) V istem redu se vrši volitev namestnikov: iz veleposestva grof Margheri; iz mestne kurije dr. Ka-rel Triller; iz kmetske kurije Fran Demšar; iz splošne kurije dr. Ivan Zajec; iz cele zbornice pa Fran Jaklič. c) Volitve v peticijski odsek. Dr. Šusteršič predlaga, naj se izvoli v ta odsek 6 članov. Predlog je bil sprejet. Iz veleposestniške kurije je bil izvoljen baron S c h w e g e 1, iz mestne kurije C. Pire, iz kmetske kurije Fr. Koša k, iz splošne kurije Dimnik, iz cele zbornice pa posl. Demšar in Ravnikar. (Baron Schwarz sedi na svojem prostoru, glavo ima naslonjeno na roko ter tuhta in tuhta, menda mu ona modra pola papirja pred njim na pultu živo kliče svoj memento: bil si predsednik, pa ne boš več!) K točki 4. Poročilo dež. odbora o dopolnilnih volitvah — predlaga dr. Šusteršič izvolitev verifikacijskega odseka 6 članov.Sprejeto. Izvoljeni so: baron Rechbach iz veleposestva, iž kurije mest in trgov posl. Ivan Plantan, iz kmetske kurije Franc Pogačnik, iz splošne kurije dr. Ivan Zajec, iz cele zbornice dr. Pegan in Evgen Jarc. > 5. — Naznanila deželnozborskega predsedstva. — Sodišče zahteva izročitev poslancev dr. Lampeta, dr. Pe-gana, Turka, Zupančiča, dr. Vilfana in dr. Kreka. Dr. Šusteršič predlaga takojšnjo izvolitev imunitetnega odseka 6 članov, kateremu se odkažejo te zadeve. Iz veleposestva je bil izvoljen baron Born, iz mestne kurije dr. Vilfan, iz kmetske kurije Mandelj, iz splošne kurije Matjašič, iz cele zbornice dr. Pegan in Kobi. Glavar odredi, da naj se odseki konstituirajo pred prihodnjo sejo ter to pove tudi nemško. (Turk: Saj znajo slovensko!) Vloženih je 15 nujnih predlogov, ki pridejo na vrsto pred dnevnim redom. Med temi predlogi naj omenimo predlog dr. Triller j a in tovarišev za izpremembo občinskega volilnega reda ljubljanskega, predlog poslanca Gangl a zaradi imenovanja tretjega deželnega šolskega nadzornika in predlog dr. Kreka v zadevi aneksije Bosne in Hercegovine. Ostale nujne predloge navedemo jutri. Nato naznani glavar, da prekine sejo do 4. popoldne. K besedi se oglasi še dr. Triller s sledečim vprašanjem: Ali je gospodu deželnemu glavarju znano, da je c. kr. deželna vlada takorekoč zastražila dežel, zbornico s tem, da ima konsigni-ranih polno orožnikov v realki, Tonhalle in Gosposkih ulicah? (Pri teh besedah nastane nepopisen hrup. Poslanci nar.-napredne stranke vpijejo: Sramota, škandal, pfui! Vun s Schvvarcom! — Dr. Tril-lerja je komaj čuti, dasiravno vpije na ves glas.) Ali se gospodu glavarju zdi dostojno in primerno, da mora ljudski parlament zborovati v senci bajonetov? Hrup je tu nastal tak, da je bilo-le težko razumeti kako besedo. Schwarz sedi izključen na svojem prostoru, bled kakor smrt, zginil mu je popolnoma oni smehljaj, ki mu je že začel proti koncu seje igrati po obrazu, misleč, da je že vse končano. Glavar zvoni, galarija kriri: „Ven žnjim! Ven ga vrzite, ven ga nesite!" Komaj in komaj pride glavar do besede, rekoč: Konštatujem, da se v zbornici ni ničesar dogodilo, da mi ni nič znanega in da v neposredni bližini zbornice ni nikakih varnostnih priprav! Poslanci vpijejo: „Saj glavar za to ne ve! Saj ni on odgovoren za to! Tam le je! On je kriv! Škandal! Ven ž njim! Turk: Sam za svojo osebo se boj, za nas se ni treba bati! Dr. Tavčar: Drugič pridemo z lajtnantom Maverjem v zbornico! (Hrup se nekoliko poleže. Dr. Šusteršič: Zdaj gremo pa jest! Nemci odhajajo, zbornica se začne prazniti, a Schvvarz se ne upa ven. Ko to opazijo narodno napredni poslanci — poslanci S. L. S. so indifirentno gledali ves prizor — se zopet vrnejo v dvorano in hrušč in trušč se ponovi še silnejše. Kakor toča so padale na Schwarza najhujše obtožbe Turk dviga pest in kriči: Pojte no po žan-darje, da ga bodo ven gnali! Drugi poslanci: „Skandal, lumparija! Vest ga peče! Ven se ne upa!- Galerija žvižga, ploska in vpije; „Ven ga vrzite !" Tu poseže vmes dr. Šusteršič ter začne groziti galeriji, da jo bodo ga je v dolgem času, kar ga ni videl, skoro izgrešil, da se ne upa k njemu in se ga boji. Ko ga prime brat z roko za brado in mu nalahko dvigne glavo, se mu nenadoma orose oči, skrije se naglo zadaj za sestro in zavije obraz v njeno rožnato krilo. »Izgrešil te je!« se smeje Katinka z zvonkim dekliškim smehom in vsi se zasmejejo z njo. Proti vozu se odpravijo. Jan stopa spredaj, govori s sestro in jo drži za roko, Aiil-eek teče pred njima, zadaj gresta oče in mati. zadnja vsa nemirna, strmeča z vprjišujoeinii očmi v moža, ki i«' zadovoljen, s tem, kar je videl, In kar se mu zdi, da je izpoznal do dobrega. »\:ič ni!« jo nalahko tolaži. »Vse skupaj nič: tisto pismo in tvoj strah! Kant je tak, kakršen je bil!« Sed ejo na voz, oee in mati zadaj, Milček v njuno sredo, Kati uka pred očeta in Jan pred mater. H hipec Jošt že sedi spredaj na kozlu, napenja vajeti in tako prigovarja konjema, da bi potegnila. Naglo zdrči prostorna kočija pp ravnici proti mostu in preko reke, od nje se vzpenja dalje in kvišku po položni rebri, zavija za ovinki, prikazuje se na piano, še hitreje drči sredi njiv in travnikov. Prijetno popoldne je, ni vročine, ne mraza, ozračje je mirno, solnoe se nagiblje i>očasi proti zatonu. Kmetje se vračajo s jk>1j, kmetice med njimi, mlada in zida dekleta, ki se sine- jejo na glas in norčujejo iz zaljubljenih fantov. Jan se sklanja naprej, v svojih rokah drži materino desnico in odgovarja na vsa njena vprašanja z vidno pozornostjo. Po zdravju ga izpraša je, ker se ji zdi njegov podolgovati, ženskonežni in bledi obraz bo-lehen, sinje ustne po njenem mnenju slabo pričajo o zdravju in tudi oči, ki so trudne, vlažne, ki se težko razgledaju, ne kažejo ničesar zadovoljivega. »Dobro in prav je, da si prišel!« govori njemu in sebi v uteho in tolažbo. »MogOCe je, da bi bilo kmalu prepozno, da hi se zgodilo bogve-kako.« Oče ne mara takih pogovorov. Pripoveduje o domačiji, o trgovini, o letini, ki kaže dobro, če ne pošlje Bog zla in nesreče. Naglo so doma; kočija obstane prod enonadstropno hišo sredi trga, družina odide iz njo v vežo in po stopnicah v nadstropje in pristrano domačo jedilnico, dekla Neža, ki jo že stara in pri hiši od m buli h nog, je že pripravila na mizo vino in prigrizek, zdaj stoji v belem "predpasniku in dobrohotna tik duri, roke mane in z veliko zadovoljnostjo gleda tistega davnega Jana, ki ga je nosila včasih po rokah čisto majhnega in neznatnega, ki ga je vodilo po vrtu in ga kratkočasila s pravljicami in bajkami o povodnjem možu, o škratu, o lisiei-zvitorepki, ki je vodila za nos petkrat močnejšega volka. (Dalje prihodnjič.) izpraznili- Z. galerije, nm odgovarjajo: »Saj ni več sejo! Saj niste vi glavar!" Dr. Šusteršič sj vedno bolj razburja, galerija mu pa odgovarja vedno bolj razburjeno. Dr. Šusteršič: Tu imamo j govoriti samo poslanci !a, galerija: „Da, ] poslanci, pa juuftvo!" Dr. Šusteršič se nate obrne k narodnonaprednim poslancem, ki pa snuje motrijo ta njegov prepir z galerijo. Medtem Se jc Schvvarz poti-homa in neopaženo izmuznil iz dvorane in izšel iz poslopja skozi stranski izhod v Vegovih ulicah. Izza realke pa so kukali žandarji, menda da bi ga jim kdo ne odnesel. Strahovita je bila lekcija, ki jo je dobil prvi dan, a ravno tako strahovito kosmata ušesa mora imeti on sam in tisti zgoraj, ako niso umeli, da je skrajni čas, da izgine tjakaj, odkoder je prišel. Seja se nadaljuje ob 4. popoldne. 1 ti Vprašanje parlamentarne* ga ministrstva. Dunaj, 7. januarja. Cesar je včeraj sprejel v posebni avdijenei ministrskega predsednika barona Bienertha. Bienerth je poročal cesarju o parlameutariziranju ministrstva. Cesar je pri tej priliki izrazil željo, da bi sprejel razne vodilne politike v svrho, da se pri njih informira o političnem položaju. Kakor se čuje, bodo že te dni poklicani k cesarju razni poslanci. V čeških po slanskih krogih zatrjujejo, da se jo baron Bienerth odločil v slučaju potrebe pomnožiti število ministrov. Namerava se ustanovitev enega re-sortnega ministrstva, eventuvalno še enega ministrstva brez portfelja. Predvsem se misli na to, da bi se trgovinsko ministrstvo delilo v trgovinsko in obrtno ministrstvo in v prometno ministrstvo, kateremu bi se podredile tudi pošte. Cehom nameravajo ponudili prometno ministrstvo, ministrstvo brez portfelja pa je baje namenjeno za Jugoslovane. Praga, 7. januarja. »Narodni Listv« javljajo, da baron Bienerth nadaljuje svoje posku.se sestaviti novo parlamentarno ministrstvo. V slučaju, da bi se ti poskusi ne posrečili, se- že pred začetkom državno-zborskega zasedanja proglasi sedanje provizorično uradniško ministrstvo za definitivno. Reforma državnozborske-ga poslovnika. D u n a j , 7. januarja. Odsek za reformo državnozborskega poslovnika se sestane, kakor je znano, 18. t. m. Na dnevnem redu seje je poročilo referenta dr. Steiii\venderja. Referent nasvet uje k poslovniku tele spremembe: Debata o nujnih predlogih se omeji. K nujnosti sme govoriti samo predlagatelj, ako je več predlagateljev, pa tisti, ki je na predlogu podpisan kot prvi. Po pred-lagateljevem govoru se takoj glasuje o nujnosti. Ako se nujnost odkloni, odpade seveda tudi meritorna debata. Kdaj se naj došle vloge preči -tajo, začetkom ali koneem seje, odločuje predsednik. Po Stcimvenderje-vem načrtu bi nadalje predsednik imel pravico predlagati, da se predloga takoj od kaže odseku. Ako kdo proti temu ugovarja, mora predsednik vprašati zbornico, ki odloči O tem z navadno večino. Končno se ima število podpredsednikov od petih zvišati na sedem. Dogodki na Balkanu. Berolin, 7. januarja. »Beri i-ner Zeitung« poroča iz Carigrada, da je neka oseba, ki se je včeraj razgo-varjala z velikim vezirjem, izjavila, da se v uradnih turških krogih ne računa več z možnostjo ohraniti še nadalje evropski mir. Dotična oseba ima baje dokaze v rokah, da bo Av-stro-Ogrska v par mesecih zapletena v vojno. Turčija se baje pripravlja na vojno z Bolgarsko London, 7. januarja. »Times« pišejo: Dokler vztraja Avstro-Ogrska na svojem stališču napram Turčiji, je vsaka rešitev nemogoča in brez te rešitve v prihodnjih tednih je mir na Balkanu in morda tudi v Evropi odvisen od kateregakoli neodgovornega Srba, ki prekorači Drino. Vojna ali udušitev oborožene vstaje v Bosni pa bi Avstro-Ogrsko stalo neprimerno več denarnih žrtev, kakor promptna izpolnitev najskrajnejših zahtev Turčije. B e 1 g r a d , 7. januarja. Iz Ce-tiuja poročajo, da se je tudi tamkaj osnoval po srbskem vzoru odbor z,a narodno obrambo. Temu odboru je pristopil tudi sin kneza Nikite, princ Peter. Carigrad, 7. januarja. »Agence nationale« javlja, da skušajo avstrijski emisar ji v sandžaku Novi pazar izzvati nemire, da hi preprečili uveljavljenje turške ustave. Po sandžaku hodijo vohuni, ki širijo vest, da bo v kratkem turška ustava zopet razveljavljena. C a r i g r a d , 7. januarja. Danes ima sejo mladoturški odbor, da se posvetuje o bosanskem vprašanju. Predsedoval bo Ahmed Riza bej. Posvetovanja se udeleži mnogo Mlado-turkov, tudi taki, ki v zadnjem času niso bili aktivni člani odbora. obtinskl Met (Konec.) V«, Poročilo stavbnega odseka. 1. Vlada je mnenja, da je trg ob ^tiku Bleiweisove, Tržaške in Rimske ceste premajhen, vsled česar bi bilo za razširjenje tega trga treba nakupiti poleg tega, da so se že zmanjšale na tozadevno prošnjo sosednje Adolf Kaiserjeve pareele, še sosednjo Pajhlovo hišo. Ker finančne razmere ne dovoljujejo tega in ker stvar ni nujna, predlaga odsek, da se stvar odkloni. Zupan pripominja, da bi .ta stvar stala gotovo 100.000 K, če ne več, a kaj takega pa občinski svet ne more dovoliti za razširjavo tega trga niti sedaj niti v prihodnje. — Sprejme se odsekov predlog. 2. Posestnik Hafner in več drugih posestnikov je prosilo za kanalizacijo v Prisojnih ulicah. Zgradil je sedaj namreč posestnik Ciber hišo v teh ulicah in je treba stvar hitro urediti. Mestni magistrat je dal napraviti proračun po stavbnem uradu, in ta izkazuje 4155 K stroškov za kanalizacijo in 785 K 30 v. za uredbo ulice.Odsek predlaga z ozi-rom na to, da je samo ena hiša v tej ulici, naj se stvar odgodi za prihodnje leto, ker letos ni pokritja, in se Cibru naroči, da napravi greznico. Ž u p a n izvaja, da je stvar nekoliko drugačna. Svoj čas jc poročal stavbni urad, da se je Hafnerju naročila naprava greznice, dočim se je pa v resnici na predlog istega urada predpisala Hafnerju kanalizacija s pripombo, da se priklopi cestni kanalizaciji v Prisojnih ulicah. Hafner nas sedaj, ko je zgrajena hiša v teh ulicah, s tožbo prisili, da napravimo kanalizacijo. Opozoril je že stavbni urad, da ne stavi v prihodnje več predlogov, ki niso oprti na kak sklep občinskega sveta, in odslej se bo Strogo pazilo na to, ali sedaj je pae treba ugrizniti v kislo jabolko in dovoliti za kanalizacijo proračunjeuo vsoto. — Ker se tudi poročevalec strinja s tem izvajanjem, se sprejme županov predlog. Prisojne ulice dobe torej kanalizacijo. VI. Poročilo regulacijskega odseka. — Odsek priporoča odstop loVJ m~ občinskega sveta sosedi Mariji C c p i n o v i na Cojzovi cesti št. 0, ker je svet za razširjenje ceste brezpomemben in se je Cepinova zavezala, da bo svoj vrt, ki je sedaj z deskami ograjen, lično ogradila in ograjo potegnila do Emonske ceste. Svet naj se odstopi po 10 K za m2. — Sprejeto. VIL Poročilo šolske ga o o" s e k a. — 1. Letno poročilo mestne višje dekliške šole poudarja, da so bili vsled porabnosti učiteljstva uspehi prav povoljni.Izpočetka je bilo pač nekaj nerodnosti vsled menjavanja osobja. a te nerednosti ^o se sedaj odpravile. Pač pu je premalo učnega osobja, za pot razredov samo IS. Uspeh je bil prav povnljen v vsem, posebno pa se je marljivo gojila telovadba pod vodstvom g. prof. Tominška, kateremu gre vsa hvala. Vedenje gojenk je bilo hvaluo, disciplinarne kazni ni bilo nobene. Zunaj šole je ravnateljstvo gledalo, da pre-» skrbi gojenkam primerna stanovanja, katerih v Ljubljani v resnici primanjkuje. Večina stanovanj je pri Nemcih ali pa indiferentnih rodbinah, slovenskih stanovanj je le malo. Nekaj dobrega stori v tem društvo »Mladika«, pa je premalo. Pedagoški tečaj je pohajalo 25 gojenk. K zrelostnemu izpitu se jih je prijavilo 25;.5 jih je odstopilo, 1 je napravila izpit z odliko, 19 pa z dobrim uspehom. Odstopivšim se je že prej povedalo, da niso sposobne za zrelostni izpit. Trgovski tečaj je posečalo 41 kandidatinj. Odliko jih je dobilo 7, prvi red 33, drugi red pa 1. Poročilo se vzame na znanje, ravnateljstvu in učiteljskemu zboru pa se izreče zahvala. 2. Enako ugodno je tudi poročilo mestnega dekliškega liceja. TTči-teljstvo, med katerim vlada lepa kolegijalnost, je vestno vršilo svojo nalogo n z gojenkam i postopalo resno in taktno. Nekateri predmeti so se po potrebi predavali na prostem, gojen-ke so si tudi ogledale slovenske starine v muzeju, poučen je bil tudi majnikov izlet na Vrhniko.Gojenk je bilo 36. Uspehi so splošno dobri. Petje jih je obiskovalo 35, telovadbo 32 z jako lepimi uspehi, kar je zahvaliti učiteljema Deklevi in Furla-nu. Izpočetka so bile gojenke zelo otročje, nagajive, ali so se kmalu iz-premenile, kar je največ zasluga raz-rednice gdč. Wessnerjeve. Disciplinarne kazni ni bilo nobene. — Poročilo se vzame na znanje, ravnateljstvu in učnemu osobju pa se izreče zahvala. 3. Kot zastopnika občinskega sveta v ce s. k r. mestnem šolskem svetu se izvolita za prihodnjih šest let občinska svetnika dr. Triller in Milo h noj a. Dr. Ma-jaronu, ki je bil 12 let član šolskega sveta, se izreče zahvala. VIII. Proračun mestne k 1 a \ -n i c e za leto 1909. izkazuje 33.382 K potrebščin in 48.466 K pokritja, torej prebitka 15.084 K. Vendar se pa nekateri zneski med potrebščinami še nekoliko zmanjšajo, posebno oni za uporabo vode od 1800 K na 1620 kron in nabavo ledu od 1500 K na 1117 K, da je proračun za približno 560 K še ugodnejši. Občinski svetnik P r e d o v i č poživlja župana, da bi si enkrat ogledal klavnične prostore, da se prepriča o njihovi nedostatnosti. Prišel naj bi kako sredo ali soboto in bo videl, da so prostori premajhni za ono veliko število prašičev, kozlov itd. Z u p a n obljubi, da pride, ter pojasni na tozadevno vprašanje občinskega svetnika Kozaka, kako da je led tako drag, ko se ga je sicer dobilo na »Kernu« zastonj, da je postavka za led v proračunu povprečno iz treh let. (Dr. Tavčar Kozaku: Ali mesarji dobite led zastonj1?) Poročevalec podžupan je omenil, da je bilo že pred tremi leti govora o razširjenju klavnice, a stvari sedaj vsled neugodnosti finančnih razmer ni mogoče urediti. — Poročilo se odobri. IX. Proračun mestnega vodovoda za leto 1909. izkazuje 176.115 K dohodkov, 152.284 K pa stroškov, torej prebitka 23.830 K, ki precej zaostaja za lanskim, ki je znašal 33.583 kron. Dohodki so sicer napram lani ugodnejši za 8365 K, ali potrebščine so neugodnejše za 18.117 K, to pa zato, ker so se uslužbencem regulirale plače, ker se je premog podražil, posebno pa zato, ker se je položila druga glavna cev. Župan: Da je letošnji proračun toliko neugodnejši napram lani, je le prehodno, kajti prihodnje leto bo prebitek enak, kakor lani ali pa še večji, ker se Šiška zveze z vodovodom in bomo oddajali vodo tudi že-lezniei. Perspektiva za bodočnost je torej prav ugodna. — Poročilo se sprej me. X. Poročilo o proračunu m e s t-n e elektrarne odpade, ker poročevalec občinski svetnik Š u b i e ni navzoč. Slovenski visokošolci vabijo vso na Si za slovensko vseučilišče,; ki bo t nedeljo, 10. januarja ti. »b pota 11 dopeldae v veliki dvorani hotela „Union" (vioJ s frančiškanskih ulic). 1. Anarhija na avstrijskih nemških univerzah. 2. Slovensko vseučiliSko vprašanje. 3. Slovenske vseučiliSke zahteve. Manifestirajte z obilno uieležno zo upravičene slovenske zahteve! Sklicatelji. Dnevne vesti V Ljubljani 8. januvarja — Manifesta čilski shod zi slovensko vscutilMće, ki bo v nedeljo, 10. januarja ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani hotela „Union", mora presegati po Številu udeležencev vse dosedanje ljudske shode ljubljanske. Vse Slovenke in vsi Slovenci v Ljubljani in okolici se morajo odzvati povabilu slovenske akademične mladine. Nesramnosti in krivice, ki jih mora slovenski dijak na tujih nem ških vseučiliščih mirno vtakniti v žep, so se v zadnjem času tako pomnožile, da je izbilo soda dno. So-vensko ljudstvo ne sme več molčati. Treba je sknpnega glasnega protesta proti nesramnemu početju nemško-nacijonalnega burševstva, kojega terorizem podpirajo vse akademične oblasti od prve do sadnje instanoe Ta protest bo obenem najodtočnejša manifestacija Balastno slovensko vseučilišče. Dobro vemo, da divjaštva nemških buriev ne moremo sanirati. Zato sahtevamo od vlade, da nam omogoči secesijo. Proč od nemlkih ikaaemičflih pretepaJilč, kjer je ne-nemški dijak dan na dan v smrtni nevarnosti! Naj vlada v nedelja sve, da je vso stovensko ljudstvo solidarno s svojimi poslanci v zahtevi po slovenskem vseučilišču in da je pripravljeno, se za to zahtevo bojevati do skrajnosti. — Ms nedeljski shod zo slovensko vseučilišče so se posebej povabila vodstva vseh treh političnih strank na Kranjskem, nadalje frosp. župana in drž. poslanca Ivana Hribarja in g. dež glavarja dvornega svetnika Frana pl. Sukljeta. — Z Dnnals se porod«! da namerava vlada predložiti državnemu zboru takoj, ko se snide, predlogo za ustanovitev italijanske fakultete O slovenskem vseučilišču vJ*da previdno — molči. Pokažimo ji v nedeljo, da smo tukaj! — Deželnosodni predsednik Le-vičnik in pravica slovenskega jezika. Koncem leta je bilo treba napraviti pri okrajnem sodišču novo tablo za orijentacijo občinstva. Na tej tabli so vedno navedena imena posameznih sodnikov in njih značaj. Narodni sodniki so hoteli, naj bo narodnemu značaju prebivalstva primerno zapisano na tabli njih krstno ime slovensko in njih značaj na prvem mestu v slovenskem jeziku in na drugem mestu v nemškem jeziku. Toda vmes je posegel deželnosodni predsednik Levičnik, ki ga ta stvar pravzaprav nič ne briga, in je vse prevrgel. Iz vsakega slovenskega Frana je napravil F r., iz Alojzija je napravil A 1., iz Karla pa K. Vrh tega je pri vsakem sodniku ukazal zapisati značaj na prvem mestu v nemškem jeziku in šele na drugem mestu v slovenskem jeziku! — Na vadniei v Ljubljani je razpisano mesto c. kr. učiteljice, katero mesto je popolniti z začetkom II. semestra. Poklicani faktorji naj pazijo, da na to mesto ne pride kaka nemškutariea. Cuje se, da pojde končno v pokoj tudi strupena nemškutariea gospa Julija Suppantschitseh, ki je itak popolnoma n e z a k o n i-t o službovala na tem zavodu. Ako se ta vest uresniči, se bo marsikateri kandidatinji odvalil kamen od srca in marsikakemu otroku zalesketala v očeh solza — radosti. Kar je gospa Julija Suppantschitseh počenjala na zavodu, kriči do neba. Storiti je smela vse kar je hotela — saj je ravnateljeva tašča. Gojenkam učiteljišča bi morala biti ne samo kritiko val ka, marveč tudi prijazna svetovalka, ki dekleta z dobrim namenom opozarja na razne napake. Toda bila je ž njimi samo sirova in brutalna. Še slabše je ravnala z otroci; za te je bila šola pravi pekel. Iia-hko bi navedli brez števila značilnih slučajev iz postopanja g. Julije Sap-pantsehitseheve, a prihranimo si jih za eventuvalnost, če bi gospa ne šla v pokoj. — Na postaji v Kranju se je te dni zgodilo strašno, res vnebovpijoče hudodelstvo. Neki sprevodnik je ime postaje sklical najprej slovensko in šele potem tudi nemško. Takoj je bil pri rokah postajenačelnik. Trdo je prijel sprevodnika, mu pričo občinstva ostro zabičal, da mora najprej nemški in šele potem slovenski izklicavati ime postaje in mu zagrozil, , da ga sicer spravi v preiskavo. Ako se pomisli, da je ogromna večina vsega po tej progi potujočega občinstva slovenske narodnosti in le malo Nemcev vmes in da se imena postaj izklicujejo za. občinstvo, potem bi pameten človek pae menil, da SC rabi najprej slovenščina in potem Šele nemščina. Toda se pamet že davna nič več ne uvažuje, kadar se gre Za pospeševanje nemčurstva. — Mueenistvo slovenskih učiteljev na Koroškem. Slovenski pisatelj je nekje zapisal, da so tisti učitelji na Koroškem, ki se ne hoje javno priznati svoje slovenske narodnosti, resnični heroji v zgodovini slovenskega naroda. Kdor razmer ne pozna, bo smatral tako označbo za vsakdanjo frazo, za hipni vzklik, iz kake navdušene napitnice. Toda temu ni tako. Slovenski učitelj, ki si upa na Koroškem pokazati svoje slovensko mišljenje, je že nastopil prostovoljno pot mučeništva. Rodoljubi v središču, in tudi narodni voditelji, si o tem navadno niso na jasnem. Slovenci bi morali imeti za učiteljske in šolske zadeve na Koroškem nekak konzulat. Slovenski učitelj na Koroškem, ki priseže na narodni prapor, je podrl za seboj vse mostove ter se nahaja sredi med neizprosnimi sovražniki. Vprašanje za njegovo usodo je potem le dvojno: ali počasno trpinčenje ali pa nagla smrtna obsodba. Nemški kolegi ga izključijo kakor garjevo ovco, nemški časopisi ga javno označijo za nevarno osebo, a višje šolske oblasti in njihovi izvršilni organi pridejo takoj z — mučilnim orodjem. In naj si bc tak učitelj še tako izboren pedagog, naj izpolnuje še tako natančno predpise in naredbe, strupenim pši-cam ne uteče, temuč mu prej ali slej zastrupijo življenje. Na indeksu ga imajo krajne, okrajne in deželne šolske oblasti, in naj blažja usoda ga zadene s tem, da ga v napredovanju preterirajo, da ga pri prvi priliki premestijo tja, kjer — si voščijo lisice lahko noč in odkoder ni več rešitve, dokler mu ne nakažejo revne pokojnine, od katere ne more živeti. Takega učitelja ne ščitijo oblasti pred najpodlejšim sramotenjem, celo lastni učenci mu smejo zabrusili v obraz psovko: »Windischer«! Ako ima tak preganjanem tako trdno narodno prepričanje, da žrtvuje mir, blagostanje in vse nade v bodočnost, potem pač pomnoži vrsto narodnih mučeni kov brez priznanja, brez so-čuvstva. Ako pa je v njem le količkaj sebičneža, dobimo uskoka naj hujše vrste. In da imamo vkljub vsemu temu kakih 13 neustrašenih ro-doljubnih učiteljev na Koroškem, je najboljši dokaz, da narodnostna ide ja ni fantom, temuč moment, ki ga nobena i>eklenska sila ne more streti. Najnovejši- mučenik med slovenskim učiteljst vom na Koroškem je nad-učitelj v Oačah v Zilski dolini gos p. Horvat Lovro. Horvat ovo Une ae mora blesteti v zgodovini slovenskega naroda poleg Trubarja, — Lun-dra in Adamiča. Okrajno učiteljsko društvo v Podkloštrn je g. Horvata izključilo iz svojih vrst ter mu to naznanilo v lakoničnem sklepu, češ, da ni deloval v smislu stanovskih principov. Ti principi pa so vseiiemšku propaganda, obožavanje Bismarcka, prepevanje pesmi »Die Wacht sin Rhein« in delovanje za nemški »Schulverein« in »Siidmarko«. (J Horvat je dozorel značaj, ki ima trdno označena pota. Sicer je izboren pedagog, vnel za napredek in kultu ro, toda vse to ne zaleže nič, po rej-stvu in prepričanju je Slovenec. Ka ke šikane čakajo izobčenca, to je mogoče pojmiti le tistim, ki poznajo mučeništvo koroških Slovencev. X» rečemo drugega, kakor: Čast in sin va tako neustrašenemu značaju! — Imenovanje. Evidenčni višji geometer II. razreda in nadzornik za agrarne operacije oddelek Gorenjsko Ivan I' r e s c 1 ter evidenčni višji geometer Ferdinand Cer mak st;i imenovana za višja evidenčna geometra I. razreda v VIII. činov m-m razredu, evidenčni geometer I. razreda Jakob Berne v Metliki pa za evidenčnega višjega geometra II. razreda v IX. či no vnem razredu. — Javni llndskl sbod v Velikih Laičth bo v nedeljo, dne 10. t. m. popoldue ob pol 3 v dvorani nZa-družnega doma". Na dnevnem redu je protest proti imenovanju nemškega dež šolskega nadzornika za Kranjsko. Govorita g IvanPnoelj in gosp Matevž Koželj. Udeležite se ga polnoštevilno, da s tem javno dokažemo, da nismo Slovenci več voljni prenašati krivice, ki jih naša nemška vlada prizadeva slovenskemu naredu! — Volitve v mestni šolski svet ljubljanski. Ljubljansko uČiteljstvo je na včerajšnji konferenci izvolilo v mestni šolski svet učitelja gg. Jurja Rezka in Karla Simona. — Imenovanje. Za višjega evidenčnega geometra II razreda v IX. Čin. razredu je imenovan evidenčni geometer I. razreda Vladimir Drašcek v Trstu. — Is politično alatke. Absol-virani pravnik Franc Hubad je pri-pušČen k poskusni praksi pri računskem oddelku deželne vlade v Ljub- am. — Is lorska slntbo. G*gpi Ana Žužek rojena Petrifi is Šmi hela pri Novem mestu je isvoljeca za šolsko nadzornioo v Durasji Colorado v Ameriki. — Naslov ravnatelja sta dobili okrajni š< lski nadzornik in nadučitelj Ivan Dreflak v &3gatou in nadučitelj Frauo Jurkovifi v Šmarju pri Jelšah. Is krogov ljubljanskih de-monstrantov se nam poroča, da so na prošnjo ali brez nje dobdi vsi za* govornike med ljubljanskimi od vet niki. Noben ljubljanski odvetnik jim pa ni računal nič za delo, za katero je bil naprošen in vsled tega torej upravičen, zahtevati plačilo. Nasprotno so ljubljanski odvetniki na vpra&anja po računu dosledno odgovarjali, da je njihova narodna dolžnost, da brezplačno zagovarjajo demonstrante. In vendar so bila nekatere ljubljanske odvetniške pisarne skozi dobra dva meseo* zdržema zaposlene s takimi govori in soer poleg drugih podob nih narodnih opravil brezplačnega značaja. Hnfcadov častni večer. V veliki dvorani »Narodnega doma" je bila snoči zbrana vesela rodbina ntxla* bene Matice4*, kakor so se ponovno imenovali matičarji in matičarice. Slavila je svojega ljubljenca, glasbenega ravnatelja Mateja Hubad a. ki je bil odlikovan m zlatim zaslužnim križoem s krono. Dvorana, lepo a se-len jem okrašena, je bila nabiti poln* prijateljev in prijateljic njegovih i* ko je slavljeneo vstopil, bil je navdušeno pozdravljen od vseh strani. Slavnostni govor je imel predsednik »GlM; bene Matice4*, profesor Štritof, ^ je dejal: Z odlikovanjem Hubadovinj je odlikovana tudi »Glasbena Matica E%++L in njen pevski zbor. Brei zunanjega hrupa je priredil pevski zbor ta vefier, fcer se hoče na priprost, a dostojen na6m s čuvstvom praznovati odlikovanje. Kaj je Hubad „Grlasbeni Matici11, mlajši ne vedo popolnoma, pač pa vedo starejši, ki jim je znano, kakšno je bilo pred 20 leti glasbeno življenje med Slovenci. O kaki koncertni prireditvi višje umetnosti ni bilo niti govora, ni bilo mešanih zborov, ki sdaj s svojimi 150 pevoi proizvajajo najtežja glasbena svetovna dela. Ko je nastopil Hubad, nastal je mahoma preobrat. Slovenci smo stopili v glasbenem oziru na višino, da se lahko kosamo z največjimi narodi. Glasbena Matica" je zaslovela ne le Jaed Siovenoi, ampak tudi pri drugih narodih. Ko'iko slave so ji dones!i koncerti na Dunaju, v Zagrebu, Trstu! Vabijo jo zdaj v Belgrad in celo v Petrograd! Hubad je dosegel z vztrajnostjo in ljubeznijo do glasbene umetnosti, da je pevski zbor na toliki visini. Zato navdaja veselje ne le matičarje, ampak tudi vse Slovence, da je bil Hubad Matej odlikovan. Oa je med prvimi zaslužnimi možmi naše kulture. Stal je pa ^Glasbeni Matici" tudi vedno z dobrimi sveti ob strani. Da se je „Gl. Matioau tako konsolidirala, je Hubadova zasluga. Včasih je delal sam za predsedstvo in ves odbor. lato tako ima največ zaslug za ^Slov. Filharmonijo". Njegovo odlikovanje je bilo zasluženo. Čestitamo mu. ob tej slovesni priliki z željo, da bi še dolgo vrsto let užival to odlikovanje. Živio ! Gromovit „živio" je zabučal po dvorani, godba je pa zaigrala tuš. V imenu „Zveze slov. pevskih društev" je govoril njen predsednik dr. Ravnihar. Dalo vanje na ku turnem polju je toliko važnejše, ker je to polje neobdelano. Obsodil je kršenje bojkota, ker kot kulturen človek ne pojdem kupovat k naspiOi-niku, o katerem vem, da bo dobiček, ki ga dobi od mene, porabil proti meni. Najbolj naj bi si to Eapomnile naše dame, ki h o dij o še vedno t nemške prodajalne, pri tem pa hočejo, da jih nazivamo narodne! To ni kulturno delo! Vsakega zavednega Slovenca dolžaoet je, da pripomore k povadi gi slovenske kulture V to povzdigo deluje tudi aaša „ G as bena Matica" in njen moj ster Hubad. Nobeno odlikovanje ni bilo tako opravičeno kot Hubadovo. Vlada daje sicer odlikovanja ne po zaslugah, ampak po uslugah, vendar Hubad si je dodobra zaslužil odlikovanje. Oestita mu v imenu „Zveče" z željo, da bi še dolgo deloval v prid narodu slovenskemu in „G asbeni Matici". Gromovit ntivioa je napolnil dvorauo. V imenu „Slov. Filharmonije" je pozdravil slavljenca kot pod predsednika tega društva dr. Š v i -gel j, ki se je najprej ozrl na Hubadovo začetno delovanje v glasbenem oziru ter poudarjal, koliko si je ta prizadeval, da bi dvignil slovensko in slovansko pesem. Zaslužni križec je le pesek v oči, ker Če bi vlada res rada imela .Glasbeno Matico", bi jo podržavila Kar ji da iz svojih bo-gatih zakladov, ni nič. Govoril ie nadalje o slovenski zavednosti, zlasti o zavednosti slovenske žene in dekleta. Doma je treba vzgajati naše ženstvo, da bo narodno in zavedno! Napije slavljenoa in domovini slovenski, ki ji naj zašije boljša bodočnost vsled zavednosti našega ženstva. Načelnica ženskega pevskega zbora „Glasbene Matice" ga. dr. Ferjančičeva je slavila v verzih Hubadove zasluge za „Matico" in pevski zbor in želela v imenu celega zbora in damskega odbora, da bi Bi zbral družico zvesto, na dom pripeljal si nevesto. (Viharno ploskanje) Dvorni svetnik dr. Fer-janČiČ je poudarjal, daje pri „Glas-beni Matic." zaznamovati šele od takrat uspeh, ko je prišel k njej Hubad, ki je vse svoje izredne vrline postavil v njeno službo. Kot bivši izvršujoči Član in predsednik „Gi. Matice* mu čestita na mnogaleta. 3 i avl j en eo se je burno pozdravljen in vidno ganjen zahvalil vsem za Čestitke in poudarjal, da ga je vedno gnalo poželjenje dvigniti slovensko glasbo. 18 let je pri „Glasbeni Matici". Zasluge, da se je ta povzdignila, ne gredo le njemu, ampak tudi pevcem in pevkam. Da se je slovenska glasbena umetnost dvignila, je zasluga naših skladateljev, naših glasbenih učiteljev in požrtvovalnih pevcev in pevk. Zahvali se zadnjim, ki so ga podpirali v pevskem zboru, pa tudi vsem, ki so kaj storili v korist „Matice". Želi, da bi obstala „Slov. Filharmonija", ta bunČioa našega očesa. Naj bi bili Slovenci na vseh drugih poljih tako delavni in vztrajni, kot so v pevskem oziru, pa nas ne bodo uničili. Napije vsem pevoem in pevkam, vsem navzočim predsednikom „Glasbene Matice" in vsem, ki jim je „Glasbena Matioa" pri srcu. (Burno ploskanje.) V imenu pevskega abora je ie Čestital okrajni sodnik Zebre. — Nato je nastopil moški pevski zbor, potem mešan sbor, zatem žet ski kvartet (gdč. Bole, gdč. Franke, ga. Pavčič in gdč. Malic) ter moški kvartet (gg. Matjan, Stegnar, Završan in Sebenia). Pelo se je dovršeno, kot znajo le pevoi in pevke „Glasbene Matice", zato smo jim pa tudi navdušeno ploskali. Godba „Slov. Fdhar-monije", ki je proizvajala ves večer najtežje in najlepše skladbe, je bila vsekdar burno aklamirana, ko se je pa po petju razvil živahen ples, je pa igrala poskočne valčke. — Tako je pevski zbor „Gasbene Matioe" lepo počastil Mateja Hubada. — Izmed zu-nauj h gostov smo opazili župnika Aljaža z Dovjega. Znani t le venski sklada teli Bisto Sav In bo v kratkem završi l svoje najnovejio delo: nLepo Vido", opero v štirih dejanjih, ter jo bode še v teku te sezone predložil vodstvu slovenskega gledališča v Ljubljani . Libreto sta spisala po znanem Jurčičevem romanu skladatelj sam in znani g- d beni recenzent dr. Batka. Družbi s* Cirila In Metoda je volil v St. Rupertu 100 K pre blagi dne 12. decembra 1. 1. umrli slovenski rodoljub g. Vekoslav Legat. Vsoto so izplačali sorodniki blagopokojnika po g župniku Trei-berju naši družbi. „Presveti" je daroval gosp dr. Alojaij Kraut v Kamniku 3 K. Iskrena hvala! Pri hod nI a skusnla m3žaotga zbora .Glasbene Matice' je v soboto, 9. t. m. ob 8 zvečer. Predavanje Na o kr. n. drž gimnaziji se bode v soboto, dne 9. januarja, ob 6. zvečer v telovadnici vršil drugi rodbinski večer s predavanjem gospoda dr. Pestotnika o skrbi vzgojiteljev za negovanje telesa šolske mladine. K temu večeru vabi ravnateljstvo prav vljudno vse cenjene starše, oziroma njih odgovorne namestnike. Jutri v soboto zvočor ob osmi ari vsi v , Mestni dom", da vidimo, kako se „Sokol I" odjadra na Japonsko. Veliko smo že imeli zabav in izletov, ali za 1 krono še ni nobeden na Japonsko prišel. Mars kdo, ki je bil namenjen ostati v Ljubljani, podal se bo na jadernioo, da tudi on vidi n0 on K in" in pleše na trgu nMaki S kaki". Ker je ta večer v resnioi velesanimiv in priprosta bratska zabava, bo brez dvoma velikanska udeležba Na svidenje v (5 on Kir-u Pri dobrem vinu V Kiku Taju Pri gorkem čaju V S*n Hani Malo pijani V Maki Skaki Brez fraki V Ljubljani Prav zaspani. Pevski večer, katerega je priredilo pevsko društvo „Slaveo" pre-teČeno nedeljo v restavracijskih prostorih „Narodnega doma" privabil je toliko občinstva, da so bili vsi prostori natlačeno polni, tako da so oni gostje, kateri so nekoliko kasneje došli, morali oditi, ker ni bilo dobiti nikakršnega prostora več. Reditelji večera so z vso spretnostjo poskrbeli za najraznovrstnejŠo zabavo. Pevski zbor je žel obilo priznanja, ravno tako g. BukŠek v samospevih in g. Benišek za sviranje na klavirju, vmes pa so vrle gospice razpečavale tablice za tombolo, raz katere so srečni d >-bitelji odnesli krasne dobitke domov. Obilo smeha je povzročil komičen prizor „Krizi in težave rekrutov" gg. Bogataj, Skrl, Podržaj, Selak in Je-loČnik. Po končanem sporedu pa se je razvil živahen ples. Pozabiti pa ne smemo izborne postrežbe restavraterja g. KržiŠnika. In tako je „Slavec" izza septembrskih dni zopet pričel z delovanjem. Kakor znano je društvo vsled tedanjih talostnih dogodkov si-stiralo do novega leta vse društvene brireditve in kakor kaže velika ude-ležba tega večera si je občinstvo zopet zaželelo „Siavčevih" prireditev. Društvo strojnikov Krajna skupina Ljubljana in okolica zveze avstrijskih strojnikov ima v nedeljo 10 t. m. ob 3. popoldne v hotelu Štrukelj (v Kole dvorskih ulicah) svoj letni občni zbor in obenem demonstracijsko zborovanje za novo reformo izpitov za strojnike in kurjače. Vabijo se vsi člani; po članih vpeljani gostje bodo dobro došli; posebno se vabijo izven društva stoječi strojniki iz mesta in z dežele. Gospodje industrijalci naj se, kadar rabijo novega strojnika, zaupno obračajo do društvenega predsednika Iv. Žirovnika, mestnega strojnika v Klečah pri Ljubljani, kjer izvedo vedno za zanesljive strokovnjake. „A Tiroler". Pred kratkim je imel znani plakater Matelič, ki po plakatih za predstave v slovenskem gledališču vpije mogočno „Svoji k svojim", sam pa ima za zastopnika nemškonaoijonalna advokata drja. Egerja in dr. Ambrositsoha, ki gradita nemški most po Slovenskem — ta Matelič torej je imel opraviti pri sodišču. Na sodnikovo vprašanje, kaj daje, se je ponosno odrezal; »Ion. bin a Tiroler." Seveda, če je pa Matelič, a Tiroler", potem je kaj drugega! Državna snbvoncl|a. Za pospeševanje kranjskih kmetijskih učnih tečajev in šolskih vrtov, ki so v zvezi a ljudskimi šolami, je dovoljene 600 K državne podpore ki se ima razdeliti V 12 delnih zneskov po 60 K kot osebne remuneraoije onim učiteljem, ki dobro oskrbujejo Šolske vrtove. Is normalnega Šolskega fonda' se razdeli vrhu tega Še 1000 K v ta namen. Prod upravnim sodiščem bo 23. t. m. javna us^na razprava o pritožbi predsednikovega namestnika prizivne komisije za osebno dohodnino za Kranjsko proti tej prizivni komisiji zaradi osebne dohodnine Matije Zorka v Podpeči. Vlak |o raztrgal pri Viču 40 letnega Mihaela Košaka iz Bodice pri Jaršah. Ne ve se, ali se je zgodila nesreča ali samomor. Šolo v Šiški so z današnjim dnem spet odprli, ker je škrlattoa pri felugovih otrocih ponehala. Javni ljudski akod v Koata-nlovioi se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. ob 3. popoldne v Bučarjevi dvo rani. Na dnevnem redu je: 1. Naš politični položaj. 2. Slovensko vse-uČilišče II Metliko „Narodni ditalnioi" je darovala gdč Mimioa Makar 26 knjig, gdč. Rado Grbičeva 6 knjig gosp. Podgornik 1 iu gdč. Lavrič 1 knjigo. Darujte knjige in naj bi ne bilo Člana, kine bi daroval vsaj eno knjig), kajti le na ta način bode mogoče kmalu otvoriti javno ljudsko knjižnico. Narodna čitalnica v Planini pri Hakokn si je pri svojem občnem zboru izbrala nastopni odbor: J. Be nedek, predsednk; A Lavrič, podpredsednik ; F Ohiautta, tajnik; A Garbuer, blagajnik; F. Martinčič, F. Mejak in J. Mdaveo, odborniki. Ker se je priče t so m novega leta Števdo Članov podvojilo, imajo sedaj na razpolago štiri „Narode", dva „Slovenca", dva „Notranjca", eno „Edinost" in tri zabavne nemške liste. Ko pristo pijo Še oni omahljivo!, ki gledajo do-sedaj „G.talnicuu le od htrani, poseglo se bo še po slovenskih leposlovnih in zuaastvenih listih, kar sedaj radi pičlih dohodkov še ni mogoče. Prihodajo pomlad prirede čitalnic ar j i najbrž tudi nekaj izletov v bližnjo okolico, da si ogledajo naše znamenite kraje tudi oni, ki jih poznajo dosedaj le po imenu. Naprej za svobodo, omiko in napredek naroda! Nadvojvoda Kari Fran Josip se je 6. t. m pripeljal s spremstvom z avtomobilom iz Opatije v Postojno in je obiskal svetovneznano postojnsko jamo. Dasi ni bil nihče priprav Ijen na ta obisk, je vendar jamska komisija vse potrebno v najkrajšem Času ukrenila, da je mogla nadvojvodi pokazati vse čarobne krasote jame. Vipavsko g * silno društfO priredi dne 17. t. m. v prostorih hotela „Adrija" svoj običajni plesni venček. Ratelki fantje na Gorenjskem so priredili na Sdvestrov večer svojo prvo fantovsko veselico v prid dru žbe sv. Cirila in Metoda. Z napetostjo smo Čakali kak bode uspeh. Povsem so nas presenetili. Pred gostilno g. Kavalar, kjer se je veselica vršila, so priredili ume talni ogenj. Godba je zaigrala iu vrli pevci so zapeli Lepa naša domovina in Hej Slovani. Koncem pesmi so zaorili v tiho noč krepki ž i vio-klici. V dično okrašenih prostorih se je pričela nato vesela zabava. Ljudstva je bilo nabito polno. V večji sobi so rajali ti slovenski fantje z mičnimi mladenkami. Med odmorom so prepevali pevci lepe narodne in umetne popevčioe, kdor pa rajal ni, je pa našel obilo zabave v veseli družbi. Da je bilo več izpre-membe, priredili so fantje tombolo z jako krasnimi dobitki. Sploh se čuje glas, da kaj tako lepega in zabavnega Rateče Še niso čule niti vidile in le par zavistnikov, ki se niso udeležili te zabave, tare jeza, zato so, predao se je veselica vršila, dali duška v zadnjem „Domoljubu14. Udeleženci ve-s»lioe se jim pa smejejo in pravijo: Mi pa ostanemo kakor smo b'li, enega duha, ene krvi. Dasiravno se niso iz poslala nikaka posebna vabila, sta se udeležila zabave tudi dva gosta iz Trsta, eden iz solnčne Goriške, nekaj iz sosednih vasi in celo dve dami Čehinji iz zlate Prage. Čisti dohodek je vrgel družbi 114 K 46 vin., katera svota se je družbi Odposlala vzlio temu, da so fantje dobivali ne kaj dni preje prošnje poslane od neke znane devioe, naj prispevajo k zidavi rajhenburške oerkve, nekje tam doli daleč na Štajerskem. Uspeh vrlih rateških fautov je lep in lahko so tudi ponosni na svojo veselico, kateri naj slede še druge enake. Naprej! Občni zbor tolovadnosja društva „Sokol" v Trticu bo dne 10. t. m. ob 11. dop. v gostilniških pro štorih pri Bastlu. Ako ta občni sbor no bo sklepčen, se vrši pol ure kasneje drug občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu glasov. _ Baron — vojaški bagnn V Brežicah so prijeli v obleki državnega uradnika Človeka, o katerem se je iskazalo, da je baron Zorensberg, ki je kot infanteriat pobegnil od svojega polka na Ogrskem. Vsled stkan mariborskega meatnofja magistrata se je moral preložiti občni zbor podravske podružnice „Prosvete" v Mariboru na soboto, 9. t. m. ob pol 7 zvečer. NspoboI|il|ivoc. iOletni kovaški pomočnik Alojzij Poljak iz Badenoev na Štajerskem je komaj prestal ječo, pa je že zopet zaprt zaradi sleparije. Ustrelil ao |o v Mariboru 18 letni železoični risar Jo s. Z amo k v desno sence. Težko je ranjen. Za opeklinami |o umrl v Sevnici 31etni sin posestnika Ivana V i d m a j e r j a. Prevrnil je nase posodo vrele vode. Ubo| Pred mariborskim okrožnim sod Ščem sta bila obsojena 24-letni Simon Cimerman in 19ietni Bezjak od Sv. Marka na 13 oziroma na 14 meseoev težke ječe, ker sta s koli ubila 23. novembra Tomaža L uboa. Morl'ca Podlesnlka, ki je zabodel V Dagošan gosti n carja Kaca, so prijeli na Pragerskem in odvedli v sapore v Maribor. Poskusen samomor v Mariboru si je pose8tuioa Ana Rapoo v samomorilnem namenu prerezala s škarjami žile na nogi. Že nezavestno so prepeljali v bolnišnico. Vzrok po-8kušenega samomora prepiri. Vransko Podružnica sv. Cirila in Metoda je priredila v nedeljo, dne 3 t m javno predavanje. O Savinjskih planinah je predaval s pomočjo skioptikona učitelj g. Iv. JakŠe. Nov ctroskt vrtec ustanovi družba sv. Cirirda in Metoda v Kr minu na Goriškem, snuje na ga tudi v nekem predmestju na IS.a erskem. Po štirinajstih letih. V neki duplini ob Soči so našit nekega A n-t o n a M a j e r j a, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi raznih hudodelstev. Privedli so ga v goriške zapore. Zasledujejo ga namreč sodne oblasti iz Hrvatske in Istre zaradi velikih tatvin, ki jih je izvršil pred 14 leti Roparski nspad. Pri Sv. Luoiji na Tolminskem je 141etega učenca VI. LevpušČka iz Loma napadel neznan lopov in zahteval, naj mu izroči denar. Ker se mu je fant branil to storiti, potegnil je nož, da bi ga zabodel v glavo, a ker se je dečko umaknil, odrezal mu je le prst na roki. Ntpadenou se je posrečilo zbežftti Azijatske razmero. Ko je v poštnem uradu v ulioi Stadion v Trstu neki Slovenec govoril slovenski, zavpil je uradnik napram slugi po laško: Poj te poklioat redarja, da ga vrže ven! — Škandal! Ogenj. V tovarni linolea v Trstu je vzbrnhnil ogenj, ki je pokvaril več strojev. Skoda je velika. Na sveti večer ubil očeta. V tržaški bolnišnici je umrl 691etni oestni pometač Angel Bogat, ki ga je na Sveti večer ubil sin. Udaril ga je po glavi, da mu je počila lobanja. Otvoritev blagovnega odprav-niltva Trat lesno skladišče c. kr. dri. iel. Med postajama Trst o. kr. drž. žel. Trst Skedenj na vlačni želez • nioi Trst c. kr. drž. žel. Sv. Sava ležeče blagovno odpravništvo Trst lesno skladišče o. kr. drž. žel. se je otvorilo dne 1. prosinoa 1909 za omejen blagovni promet. Blagovno odpravništvo Trst lesno skladišče c kr. drž. žel je določeno za prejem stavbnega, dolgega, rezanega in gradbenega lesa ter drva v množinah od 5000 kg in več izvzemši take pošiljat »e, ki so naslovljene glasom voznega lista Trst juž žel., Trst c. kr. drž. žel. (riva Grumula), Trst o. kr. drž. žel, (carinsko okrožje nove luke), Trst Skedenj ali Trst-S v. Sava. Pri tem blagovnem odpravništvu se morejo tudi oddati predstojeće navedene vrste lesa v voznih nakladah po naj manj 5000 kg in več. Istrska deielna razstava bo leta 1910 od maja do septembra v Kopru. Blsgoslo vljen zakon. Joka Radosavljević iz Kapelne (Dol. Miholjao) na Hrvaškem je posebno blagoslovljena v zakonu. Tekom enega leta je rodila petero otrok. Lani o Božiču dva dečka, a letos prav na sam Božič pa — trojčke; dve deklici in enega dečka. Otroci so vsled slabosti pomrli. Semeni* Dne 5. t. m. je bilo na mesečni semenj prignanih 459 konj in volov, 149 krav in telet, skupaj 608 glav. Kupčija je bila pri konjih dobra, ker so prišli po nje Lahi, pri goveji Živini pa srednja. Cena goveji živiri je bila 52 do 64 v kg. žive vage Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 20. deo. do 26. deoembra 1906. Število novorojencev 14 (=» 18 2O°/00), mrtvorojeno« 2, umrlih 18 (=■ 23 40%n), med njimi so umrli sa jetiko 4 (2 tujca), vsled mrtvouda 2, sa različnimi boleznimi 12. Med njimi tujcev 9 (= 50 0%), is zavodov 13 (= 72 22%). Za infekoijosnimi boleznimi je obo- lelo, in sicer: sa ošpicami 2 sa škr-latioo 2, sa dušljivim kašljem 4. Tečaj za popravljanje avtomobilov. Avtomobilno tehniško društvo na Dunaju je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da ju lansko leto priredilo v razstavi za rokodelsko tehniko tečaj za kovače iu ključavničarje na Nižje Avstrijskem v popravljanju avtomobilov. Ugoden uspeh tega tečaja je društvo napotil, da namerava tečaj v času od 11. januarja do 6. februarja 1909 na Du naju zopet prirediti. V ta tečaj se bo sprejelo 15 udeležnikov (kovačev i u ključavničarjev, ki so upravičeni omenjene poprave izvrševati. Tudi se namerava tečaj v prihodnjem letu še enkrat ponoviti, ako se v januarski tečaj ne bodo mogli sprejeti vsi vpoštevanja vredni prosilci. Udeležba na vajah je brezplačna, manj premožnim se dovoli podpore po 20 kron na teden in vsem se povrnejo stroški vožnje na Dunaj in nazaj. Za vsprejeni v tečaj so upravičeni kovači in ključavničarji v planinskih deželah in sicer mojstri in pomočniki, mojstri imajo prednost pred i>o-močniki. V splošnem se sprejmejo prosilci, ki niso manj nego 25 in ne nad 45 let stari. Lastnoročno pisane prošnje za vsprejeni in podelitev podpore je poslati na »Geschaeft*-stelle des Automobil - Technischcu Vereines« na Dunaj IX/2 Severin-gasse 9. V prošnji je navesti starost prosilca, koliko časa je mojster ali pomočnik, navedbo najbližje železniške postaje, dalje ali ima prosilec že ročnost v popravljanju avtomobilov. Poleg tega naj mojstri prilože prepis obrtnega lista, pomočniki pa prepis iz delavske knjižice o službo vanju v zadnjih treh letih. Vojaške in delavske knjižice naj se ne prilagajo. Trpljenje obmejnih Slovencev na Kanalskem. Ti obmejni naši ljudje trpijo neizmerno, ker ni ugodnih cestnih zvez in ker .so deloma navezani nabavljati si razne reči na laški strani. 2e leta 1894. je odmerila vlada prispevek za obmejno cesto (lolo-brdo - !Miščik - Britof, ali v pHd omenjenih prebivalcev se ni izvršilo še nič. Do leta 1905. so ti obmejniki uvažali vse predmete Iz opek*-, apna in lesa za potrebno rabo z laško stia-ni; odkar je pa avstrijska vlada na ložila carino na omenjene predmete, si reveži ne morejo vec" pomagat:. Ako hočejo prekoračiti mejo, morajo čakati na finančno stražo po 2 do !> ure; ti stražniki ne ravnajo prelepo Slovenci, zabavljajo tudi, kar se da. na Avstrijo, ki tako slabo skrbi za obmejnike, da jim ne da niti najpotrebnejše ceste. Obmejna reka Idrija naraste včasih nenadoma in mnogokrat se pripeti nesreča. Voznik je švit smrad, da je ljudem nemogoče priti blizo. Tjakaj poslani reševalni vojaški oddelki so se morali vrniti, ker niso mogli prenašati grozovitega smrada. Napram nreduiku „Štampe" se je poljedeljski minister B rtolini izrazil: Rešilno delo je končano Toliko kakor gotovo je, da se pod razvalinami ne nahaja noben živ Človek več. Medina je popolnoma uničena. Samo ena hiša je ostala nepo&odo vana in sicer za to, ker je bila po pravilih znanes^i zidana samo z enim nadstropjem. Zopetna zgraditev Me-s ne bo mogoča samo, ako se bodo ravnali strogo po predpisih. Pogoji za zopetno zgradbo mesta Reggio so veliko ugodne.ši, ker je del mesta nepoškodovan in ker so hiše večinoma nizke Neprimerno težje pa bo zgra diti ob obali iu v gorah Kalabrije ležeče razdejane vasi. Vladni kom sar general Mazzi ima na razpolago 10.000 vojakov, s katerimi bo gradil barake, v katerih bodo stanovali tisti, ki hočejo ostati v domovini Kakor javljajo iz Palerma, je angeška vlada iz strategiČnih ozirov pripravljena prispevati k zopetai zgradbi Messine ia Reggia. Po poročilu iz R ma je kralj Viktor Emanuel poleg že darovanih 2CO000 lir daroval za ž tve katastre fe se 1 milijon lir. Ravi atelj observatorija v Fio renči, Alfani, napoveduje, da se bodo potresni sunki v Siciliji in Kalabrji ponavljali še najmanj tri leta. A fani naglasa, da je bil primoran to pove dati, da Samaritani ne bodo postali žrtve ljubezni do bližnjega. Telefonska in Brzojavno poročila. Lex Kolisko obnovljena. Dunaj, 8. januarja. V nižjeav-strijskem deželnem zboru so stavili krščanski socialci Axmaim in drugovi nujni predlog, ki ga je preje že večkrat stavil Schbnererianec dr. Kolisko, naj se v vsem ljudskih in meščanskih šolah na Nižje Avstrijskem zakonito proglasi nemščina kot edini dopustni učni jezik. Sankcionirani zakon. Dunaj, 8. januarja. Današnja »\Viener Zeitung« priobčuje sankcioniran zakon o meliorizacijah. Kitajski cesar zastrupljen? Pariz, 8. januarju. »Ne\v York Herald« javlja, da je bil pokojni kitajski cesar zastrupljen. Zastrupiti ga je dal sedaj odstavljeni podkralj Huanšikaj. Zakaj je napetost med Avstrijo in Anglijo? Vratislava, 8. januarja. »Bre-slauer Zeitung« poroča: Pri svojem obisku v I slu je kralj Edvard zahteval, naj cesar Fran Josip vpliva na nemškega cesarja, da bi Nemčija prenehala z oboroževanjem na morju. Ker je cesar to zahtevo odklonil, zato se Angleži sedaj skušajo nad Avstrijo maščevati s tem, da intri-girajo proti nji na Balkanu. Potres v Italiji. Palmi, 8. januarja. Včeraj ob 7. zvečer je bilo tu čutiti močan potresni sunek, ki je uničil še tista poslpp-ja, ki so še dosedaj ostala nepoškodovana. Istočasno je bil potres tudi v Monte Leone. Ljudje, ki so se v zadnjih dneh že nekoliko umirili, so zopet v silnem strahu. Neapol, 8. januarja. Neznani 1<> povi so si po noči dovolili šalo, da so po mestu kričali: »Potres, potres.« Prebivalstvo jc prestrašeno hitelo na ulice misleč, da res grozi potresna katastrofa. Ljudstvo je do ranega jutra kampiralo pod milim nebom in ga ni bilo mogoče pregovoriti, da bi se vrnilo v stanovanje. Proti aneksiji Rosne. Budimpešta, 8. januarja. Poslanec Polonvi pripravlja veliko akcijo proti aneksiji Bosne. Dokazati hoče, da je aneksijska predloga za Ogrsko docela nesprejemljiva. Gospodarstvo. — Mostna hranilnica ¥ Radovljici V mesecu decembru 1908 je 252 strank vložilo 78 209 K 69 v, 241 strank vzdignilo 70 234 K 06 v, 30 strankam se je izplačalo posojil 33 600 K, denarni promet 388 778 K 61 v. doc.» povsod * neobhodno potrebno zobno CretnS vzdržuje zobe čisto, bele in zdrave. Čitne cene Budimpešti Doc 8 januarja 19C9. Pšenica za april 1909 Pšenica za oktober 19 9 Rž za april „ Koruza za maj . Oves za april „ Nespremenjeno za 50 kg K 1? 75 za r0 kg K 1 90 za 50 kg K 1023 za 5T kg K 7 27 za 50 kg K 8 72 fteteorolosifjič poročilu, I r v sr : min?.'" 106 **> • ■ r>;i ara . • 8-43 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo K 6 50. Vsled ugodnega ogromnega nakupa so odda za to nizko ceno: par nio&kih in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove a močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elatfantnib in lahkih. VmI 41 pari Mamo 14 6 50. Za naročite v zadostuje dolgobt 178 fUzposiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Nengajajoče rad zameni am. Samo 6 dni Havre-New York Francoske prekomorske dražbe. Edina aajkrai&a črta čez gazel, ?ariz» jfavre v fimeriko. Veljavna vozna ifste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine PT samo "^P6 549 ^ •v oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjnbljana Dunajska cesta 18 Cjnbljana v novi hlal kmetske posolilnlce", nasproti gostilne pri „Figovcn". Podporno društvo delavcev in delavk ces. kr. tobačne tovarne v Ljubljani vabi Vaše blagorodje najvljudneje na plesni venček ki se vrši v soboto, dne 9. januarja t. I. v veliki dvorani hotela Union. Svira oddelek „Slovenske Filharmonije" Čisti dobiček je namenjen bolniškemu podp. zakladu. Začetek ob 8. zvečer. ,M Vstopnina 1 krono, člani 60 vinarjev. Inteligentna Čehinja bi rada izmenjavala razglednice sSiovenko ki si želi pogledov z Moravekega. Naslov pove upravnistvo nSlo-venskega Naroda". i65 Odda se tokol o najem gostilna Uporabna je tudi za vinsko klet ali za prodajalno. Vefi v upravnistvu ^Slovenskega Naroda**. 138 2 Gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika kot blagafničarka ali prodajalka Ponudbe pod naslovom , P. B 120" poštDo ležeče, Ljubljana. I70-: Velika razprodaja! 4 pari čevljev MT tfAitio S M 95 Ii. Ker je več velikih tioroic ustavilo plačila, ao mi poven i, da velifc oddelek čet^ev Se daleč pod izdelovalnimi stroški aaravim v denar. Prodajam vsakomur par mo&kih, par ženskih Čevljev črnega ali rjavega u*DJa s kapicami, za zavezovanje, z močno zbitimi nanj. podplati, nainov. oblike, daljo rar moekih in i>ar ženskih modnih čevljev, ve-Jeeleg ličnih in lahkih, vsi 4 pari za samo K 6-7 5 Za naročitev zadostuje dolgost. Po povzetju razpofiilja razpoSiljalnica čevljev A. G-elb, Krakov, s t. 332. Zamena dovoljena ali denar nazaj, rizi k o torej izključen H 2 s torej 1LXZM«* * *±± ** JcZJTZXitfcaAZ±ZZ* M M H » m n w H M N 3 Kavarna ,Leo na Starem trsa i\. 30. je vsaki dan vso noč odprta. 89* 12 ■v Vsak torek KONCERT Sf Začetek ob poln 10. Vstop prost Z odličnim spoštovanjem Leo In Fani Pogačnik. zmožua slovenščine in nemščine. Sobi dosmrtno trajno službo v veliki trgovini. — PiaSa mesečnih 100 kron. Ponudbe pod „Lebensstelhing1 Gradec, glavna pošta reitante, Močnega trsouskeso hlapca išče takoj za trgovino mešanega blaga 3van Dekleva i73-i trgovec, Kozina. iPrva slovenska modna trgovina gospode Ljubi ana. Mestni trg 19, se najtopleje priporoča. x Blago in cene brez konkurence. Lep, poln stas -v rs dobe dame vsake starosti, ako rabijo mojo najnovejšo crenae za prsi ali prsno vodo, ki se rabi samo na zunaj, edino zanesljivo učinkujoče sredstvo zajamčeno nrškodliivo. Cena K 3"—, K 5 — in K 8 — Zraven spadajoče milo 60 h. — Lepotilni creme „lilf|a" prosi vsem nečistostim kože, daje koz: mladostno svetost do visoke starosti. Lonček stane Ki— in K 2'—. zraven spada|o<"e m0 1 država« železnice. Izvleček iz voznega reda. Veijavcn od I. tiha* is aVinfelSazo {os. isL» ros zjutraj« Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Oorica, 1 ž., žčiTrst i. kr. drž. žel., Beljak čez Po-drocico, Ce evte , Prago. /*07 utra). Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Srraža-TopHce, Kočevje. 9-26 i§re«ip*lcine. Osebni vlak v smeri i iasenice, Beljak, (čez Podrožčicc) Celovec, ri ago. 1-38 »reitpoldne. Osebni vla.k v smeri: Tržič, js^enics, Trbiž, Beljak jui. žel., Gorico *5?ž. žel., Trs drf. iel.. Beljak, (čea Pod ožčico) Celovec, g :*00 pep«ldne. Osebni vlak v smeri: Gro-«upije, Rudolfovo, Straža-Topllce, Kočevje. S-40 p«p*ldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žei. Gorica drž. ie!., Trst drž. žel.. Beljak, (čez Hod;ožčico) Celovec, Praga. r*io zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, KurJolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. r-35 zvočor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Irbtž, Beljak, (čez Pcnrožčico) Celovec, fraga. 0- 40 i»