158. številka.
Ljubljana, v četrtek 13. julija.
XXVI. leto, 1893
Izhaja vsak dan n«(«r, izimfii nedelje in praznik«, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogersk e deželo za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa Be po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila   plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po !"> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se i/.v<.!•'• frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni štvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
***** vabilo
k
VIII. redni veliki skupščini
družbe sv. Cirila in Metoda
v Sežani dne 26.julya 1893.
Vspored:
I.  Slovesna sv. maša ob 10. uri dopoludne
v župni cerkvi. II. Zborovanje ob 11. uri.
1. Prvomestnikov nagovor.
2. Tajnikovo poročilo.
3. Blagajnikovo porodio.
4. Nadzornistva poročilo.
5. Volitev*) jedne tretjine odbornikov.
Po pravilih izstopijo naslednji udje družbinega vodBtva: 1. Ivan Hribar, 2. Luka Svetec, 3. dr. Ivan Tavčar, 4. Tomo Zupan.
6. Volitev*) nadzornistva (5 članov).
7. Volitev *) razsodnistva (5 članov).
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, dno 11. julija 1893. Prvomestnik: Podpredsednik:
Tomo Zupan. Luka Svetec.
•) Iz §. 16. glavnih pravil: Družbino vodstvo so voli za 3 leta; na vsako leto izstopi jedna tretjina. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako loto iz novic.
Iz §. 14.: Velike sknpSčine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico : . . . . l>> pokrovitelji ; c) udje družbinega vodstva; d) udje družbinega nadzorniStva in razsodnistva in e) podružnični zastopniki.
Število podružničnih zastopnikov se ustanavlja tako. da je na vsacih fiO družbenikov eden zastopnik ; vendci* pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti.
Iz §. lf>. Podružuičnim zastopnikom jo dovoljeno pooblastiti n tim t<> sebo kogarkoli izmed družbenikov.
Novi kurs.
u.
Čad, ta zdravnik vseh zdravnikov, izlćči vsako bolezen in utolaži vuako, še tako opravičeno in sveto jezo. Človeška narava je že tako ustvarjena, da se navadi tudi zla in je prenaša dasi nejevoljno z molčečo ii' 1 a n ost j <», nadejč se boljše bodočnosti. Stvarnik je v neskončni svoji previdnosti obdaril nas Slovence z neko posebno krotkostjo. Kakor cigan mraza, tako je naš narod vajen, da ga brca in peha kdor le more,
(ficijelni pisači, domače kukavice in oholi sosedi nemški in italijanski. Le redkokdaj Be primeri, da nas zapusti prirojena nara apostolska potrpežljivost, da nam zavre kri in da slovesno ugovarjamo zoper na-silstva, krivice, žaljenja ali — provokacije.
Nekaj let je tega, kar je vue sloveudko pre bivalstvo stolnega našega mesta dalo duška skraini svoji ogorčenosti, provzročeni po predrzni nemšku-tarski provokaciji. Bilo je o priliki razkritja spomenika, kateri so z vladno asistenco postavili prekla-verni ostanki nekdaj toli mogočnih in oholih nem škutarjev jednemu največjih naših nasprotnikov — grofu Antonu Auerspergu. Ta mož je storil slovenskemu narodu toliko zla, kakor malokateri drugi; stal je vedno na Čelu vseh našdi nasprotnikov, boril se zoper nas s poštenimi in nepoštenimi sredstvi, obrekoval in grdil nas na vse strimi in zato se je čutil užaljenega steharni 81ovenec, ko se je temu človeku postavil spomenik sredi slovenske Ljubljane. Ta spomenik se ni postavil pesniku Anastaziju Grlinu, kajti naši Nemci se bore malo brigajo za književnost; ni se postavil človeku Auerspergu, ker za neusmiljenega kmetskega tlačitelja nima simpatij niti Nemec; postavil se je politiku Antonu Auerspergu, in kot tak je očitna iu nedvoumna provokacija. Kaj bi rekli Madjari, da se razkrije sredi Budimpešte spomenik — Huvuavu; kaj bi rekli Dunajčani, da se jim postavi na Riug spomenik Windischgraetzov? Zmatrali bi ga za provokacijo, ravno tako kakor v Dttsseldoifu ali Mogunciji nočejo imeti Henrik Heiue-jevega spomenika!
Mi Slovenci smo krutkejši. Ko se je razkril spomenik, zadovoljili smo se z manjšimi demonstracijami, potem pa se udali svoji usodi, utolažili svoj srd in svojo sveto jezo in kadar nas sedaj pripelje pot čez Križevniški trg, gledumo na ta spomeniček brez posebne razburjenosti, dasi vemo, da se je postavil možu, ki je v „culici" prinesel „eeloa slovensko slovstvo v deželno zbornico! MiBlimo si: Le stoj kot živa priia, da bo ustanici kranjskih Nemcev koncem 19 veka bili v resnici pravi reveži, če v Ljubljani niso zmogli lepšega Bpoinenika, kot je ta preprosta plošča !
Tako je naše stališče napram Auerspergovemu spumeniku  iu nobenemu  razsodnemu   Slovencu ne
pride na misel, ta skromni spomenik šiloma poškodovati ali zamazati. Da bi to storil naroden Človek, obsodili bi ga brez usmiljenja, ali naroden človek gleda na ta spomenik tako mirno in ravnodušno, kakor da predstavlja Mahomeda ali Konfucija in še v sanjah ne misli na to, da bi ga zamazal ali poškodoval in tako sebe osramotil.
Vzlic temu bo je primerilo, da so v soboto po noči neki neznaui l|udje uekoliko zamazali ta spomenik in takoj je nastal v nemškem taboru grozen vik in krik. Uradno glasilo, tetka „Laibacherica" je ta škandal popadla in izrekla sum, da je kdo iz narod-uih krogov se spozabil tako daleč, da je zamazal spomenik. Tiati preznani novinarski suroveži pa, ki zalagajo Dunajske in Graške liste z lažnjivimi poročili iz Liubljane, raztrobili so hitro, da je ta čin storil slovenski Sokol v polni društveni obleki. Ta laž je tako infamna, tako iz trte izvita, da je v vseh Ljubljanskih krogih obudila največjo indiguacijo. Tisti sleparski žurnaliBti, ki so to vest razglasili po svetu, so se tudi kaj hitro stre/.nili in svoja lažnjiva poročila preklicali, ali to še ni nikako zadoščenje, tem menj, ker Bedaj ta svojat BkuŠa prevaliti krivdo na slovenske dijake in ker je skoro dognano, da bo Auerspergov spomenik zamazali prav nemšku tarji sami. 2e v torek smo povedali, da je neki gospod, stauujoč nasproti spomeniku, slišal okolu polnoči, ko sta dva človeka, stoječa pred spomenikom, govorila nemški, iu slišal je tudi neko sumno klokanje. Dognano je tudi, da se je ob isti uri klatila po Bregu, po Starem trgu in v okolici neka pijana druhal, ki je pred hišami, kjer so bile že razobešene zastave, razgrajala, kričala IT e i I iu Hoch in z raznimi nemškimi psovkami obkladala o u d u stanujoče narodnjake. To so VHekako tako šumna fakta, da moremo iz njih po vsej pravici sklepati, da so Auerspergov spomenik zamazali neki nemškutarski — najeti ali ne najeti — ponočnjaki, hoteč na infamen način kompromitirati slovenske rodoljube, pripravljajoče se za vsesokolsko slavnost.
Mi se ne čudimo, da so Dunajski in Graški listi z zadoščenjem ponatisnili poročila, katera so jim doposlali Ljubljanski njihovi sotrudniki, ne čudimo se, saj je znano, da  tako zanikarnega iu ne-
LISTEK.
Izlet v Carigrad.
Popotno črtice. Spisal A. Aškerc. (Daljo.)
VII.
Adrijanopolj. — Ceremonije s pasi. — Plovdiv in znameni-tosti njegove. — Pri rojaku g. prof. Bezenšeku. — Pesnik Kcsjukov.
Solnce je stalo že precej visoko nad nebo-sklononi, ko se nam prikažo na desni strani sredi velike ravnine, celo uro daleč od železnice drugo „glavno mesto" evropske Turčije — Adrijanopolj. Bolgari, katerih biva v mestu mej 70 000 prebivalci dobra tretjina, pravijo Adrijanopolju Odrin, Turki pa Edirneb. Mesto leži na levem bregu Maričinem. Nad vsem mestom dviga se ponosna džamija sultana Selima s štirimi minareti, katero Mohamedani smatrajo za najlepšo v celem turškem cesarstvu — kar pa je menda le orijen-talska hvperbola. Odrin je močna trdnjava. Drugih znamenitosti tu ni. Trgovina je, pr6, živahna. Marica je sicer široka, a preplitva, da bi mogla pro-
metu kaj koristiti. Zato pa je Odrin zvezan Ae 8 postranskoj ielesniškoj progoj do Dedeagača ob Kgejskein morji . . .
Kmalu za post. Mustafa Paša „stopimo" v Bolgarijo. Na post. Harmanli zagledamo poleg turškega napisa tudi že našo slovansko cirilico, ki nas spremlja potem do Belegagrada. Saj je pa tudi že skrajni čas ; oči so mi bile že utrujene od turskih „čire-čar". Ker je Harmanli prva bolg postaja, počastita nas, čim obstoji vlak, policijski in mitni-čarski uradnik s svojim visokim pohodom. Prvemu prezentujemo z globokim poklonom svoj pas, da ga vidita do bližnjo postaje, drugemu pa moramo 8 samozatajevanjem na stežaj odpreti popotni kovčeg, da vtakne vanj svoj oficijelni nos in se prepriča, ni li notri kaj turskih cigar in cigaret, svilenih robcev in raznega hazarskoga blaga, za kar bi se moral plačati bakšišek v državno blagajnico. Ta ceremonija, ki se ponavlja na vsaki državni meji — in teh je na Balkanu veliko! — zdi se ti od kraja sila neslana, pozneje pa se udaš s Hlosofskoj resignacijoj in »mejiš se na tihem, ko vidiš, kako neznansko veselje imajo uradniki s čitanjem in pe dantično-vestnim vidfranjem neskončno važnega pas-
porta. Saj države, koder je pasport neobhodno potreben, nehote kažejo, da so še — mlade. Potolaži te na Balkanu jedino to, da ti bolgarski in srbski uradniki pritiskajo na potni list vsaj samo slovanske besede: Bmi,it.in.u in nmu,ena. To se godi v Harmanli, v Uaribrodu in v Pirotu . . .
Železna cesta teče skoro po vsej južni Bolgariji vedno ob Marici. Pri post. Tirnova-Semenli cej>i se železnica proti severovshodu v Jamboli in v Burgas. Ravnina razširja se čedalje bolj. Še par neznatnih postaj in vlak obstoji na stanici PIov-divski, na koje pročelji čitaš nlI.ioi)/uun»u in od spodaj „Philippople", Pri izhodu iz kolodvora moral sem spet, pokazati pas in povedati celo ime hotela, kjer mislim stanovati!! V dobri četrti ure pripeljal sem se v mesto pred hotel „l>-ii.inii'iiiiu (Bolgarija) . . . „IMla gerant alii, tu felix Bolgaria nube!a — ta verz mi je prihajal na misel, ko sem se vozil v mesto. Od postaje do srede mesta stavili so baš po višjih ukazih visoke mlaje, tam blizu mojega hotela, kjer se križa več ulic, gradili pa so veli-kansk lesen slavolok ter ga obijali s pisanim platnom v narodnih barvah. Srečni princ Koburg in žena tvoja!   Kaj se vse pripravlja vama na čast !
poštenega novinarstva, kakor je nemško-židovako v Avstriji, ni nikjer na svetu. — — — — — —
(Tu je bilo zaplenjenih 35 vrst, to je vsa zadnji odstavek članka.)
Ž* zopet dvojna mera!
Ljubljana in Celje sta takorekoč sosedni mesti; nI e ležita v isti državi, v obeh mestih srečujeta se isti slovenski in nemški živelj in zategadelj bi kak priprost človek utegnil sklepati, da veljajo za obe mesti tudi isti cesarski zakoni in da se zlasti tudi narodna jednakopravnost, zajamčena v osnovnih zakonih vsem avstrijskim narodom, vsaj od kompetentne strani tolmači za obe mesti jednako.
Ne boš! L to dni j je komaj preteklo, kar je sklenil mestni zastop Ljubljanski, da se napravijo za Ljubljano, ki je središče čisto slovenske zemlje in v kateri životari nemštvo le umetno življenje, izključno slovenski javni napisi. Mestni zastop L ub> Ijanski bil je tembolj prepričan, da je opravičen do takega koraka, ker se nahajajo tudi v mestih s slovensko manjšino n. pr. v Trstu, v Gorici in Ce-lovci izključno laški oziroma nemški javni napisi in ker slovenščine ne poznajo ti napisi niti v Cel j i, kjer biva razmerno vsaj toliko Slovencev, kakor v Ljubljani Nemcev in ki je poleg tega središče čisto slovenske okolice (to velja tudi za Trst in Gorico!), dočim bi v Ljubljanski okolici doli do blaženega Kočevja tudi z blagoslovljeno lučjo zaman iskal pristnih Nemcev toliko, kolikor šteje prstov jedna človeška roka. A Slovenec obrača, visoka c. kr. vlada pa obrne! In ta zadnja je res s čudovito hitrostjo posegla vmes ter svoj čas sistirala napo-minani sklep avtonomnega mestnega zastopa Ljubljanskega, češ, da se je s tem sklepom hudo prekoračila mestna avtonomija in grdo kršila jednakopravnost kranjskih Nemcev, katero mora strogo in pozorno varovati mesto, Živeče v neprestani zvezi z nemškimi in slovenskimi deželnimi prebivalci. Glede' na navedene vzglede pa je bilo mestno za-sto|)8tvo drugega muenja in zategadelj to vprašanje Se do danes ni pravomočno rešeno.
Celjski Slovenci pa so si za ušesa zspisali navedeno mnenje c. kr. vlade, trdeč, da velja isti zakon za Slovence in Nemce in da mora tudi v Cel ji postati resnica, kar je v Ljubljaui pravici. Ako bi se z izključno slovenskimi napisi v beli Ljubljani z izključno slovensko okolico skrivil kak las na glavi kranjskih Nemcev, tedaj je pač gorostasna krivica, da se sme ponašati z izključno nemškimi javnimi napisi tisto prav na rahlo črno-rudeče-žolto pobarvano Celje, v katerem bije muče-niški bo) za svoj obstanek ogromna slovenska manjšina in katero živi od izključno slovenske okulice. Tako so argumentirali Celjski in drugi spodoješta-jerBki Slovenci po vseh pravilih logike in prava — a britko so se motili. Quod licet Jovi, non licet bovi! Vložili so na mestno reprezentanco Celjsko prošnjo za dvojezične napise, kakeršne je visoka vlada tako ostentativno branila v slovenski Ljubljani in ker je Celjske paugermane kar krč lomil vsled te nečuvene slovenske provokacije, pritožili so se na deželui odbor štajerski. Ta pa ima o osuov-
Ali bo pa Bolgarija res srečna vsled vajine poroke — pokazala bo bližna bodočnost . . .
Ko sem se v gostilnici nekoliko „okrtačil", šel sem v ulico „Džumnjo'', kjer stanuje v domu popa Marka v drugem nadstropji naš rojak gospod profesor Bezenšek. Gospod rojak, ki sem ga bil že obvestil o svojem prihodu, prišel je opoludne iz gimnazije in bil je vidno vesel, ko zagleda pred seboj rojaka in znanca iz daljne Slovenije. H kosilu prišel je tudi profesorjev brat Ignac, učitelj na vinarski in kmetijski šoli v Plovdivu. Iti tako smo sedeli za gostoljubnoj mizoj trije Slovenci v živem razgovoru.
Popoludne sem si v spremstvu gospoda rojaka ogledal najprej lego mesta. Že od daleč človeka Plovdiv kar očara. Sredi velike ravnine Mariške dviga se — sam ne veš, kako so prišli tu sem — sedem skalnatih gričev. Težko, da bi se našlo v Evropi še kje kaj podobnega! Griči ti imajo skoro samu turška imena; zovejo se: „Sabat-tep6" (sahat = ura, tepe = grič, ker stoji tu stolp z uroj), „Džambas tepe" je ves pokrit z raznimi poslopji, nekatere hiše so prilepljene k skalam ko lastovičja gnezda; ,Nebet-tepe", „Taksim-tepe\ „Bunarčik-tepć", na katerem se nahaja reservoir za mestni vodovod, „Marko-tepč" in „Džendem-tepć". S Sahat
nih zakonih in narodni jednakopravnosti druge pojme, nego jih je pred letom kazala c. kr. deželna vlada kranjska ter je kratko in malo zavrnil pritožbo, češ, da d o 1 o č e v a n j e j e z i k a javnih napisov spada v avtonomno področje Celjskegu mesta. Celje ima tedaj hkrati širšo avtonomijo, nego prestolnica kranjska in kar je v Ljubljani črno, je v Celji belo.
Ako je deželna vlada kranjska zakon prav interpretirala, potem se mora netnškutarski občinski zastop Celjski prisiliti, da napravi dvojezične javne napise; če pa je pravilna interpretacija dež. odbora štajerskega, potem se tudi Ljubljaui ne more braniti, da napravi samoslovenske javne napise.
Ta alternativa je tako nedvoumna, da je odveč vsaka beseda, katera bi jo utegnila potrdit: in sedaj čakamo nestrpno, kako bo odločila tista najvišja instanca, do katere se je s svojo pritožbo obrnil občinski zastop Ljubljanski. Razsodba v tej stvari bo principijelno važna, ne samo za Ljubljano iu za Celje, ampak tudi za druga mesta, v katerih živć različne narodnosti. Znano je, da hoče občinski svet Praški napraviti samočeške javne napise, znano je, da bo nedavno tega Nemci v Brnu odpravili zadnje dvojezične napise in je nadomestili s samo-nemškimi, da pa tam vlada ni z mazincem ni ganila, čeprav so proti tej prememhi ugovarjali češki prebivalci ; znano je, da so v Trstu, v Gorici, v Pulju samo italijanski, v Olovci, Mariboru, Ptuju 8amonemški javni napisi, dasi Žive tam izdatne slovenske manjšine.
Mislimo, da najvišja instanca, katera bode imela to vprašanje načeloma rešiti, ne bo razlikovala mej ravnopravnostjo za Nemce in Slovence, da ne bo sodila na podlagi tiste „zgodovinsko utemeljene nadvlade Nemcev", ki ni drugega nič, kakor volčja pravica, pravica močnejšega, ali kakor pravijo Nemci dovolj karakteristično „ Fauatreeht".
Vsesokolska slavnost
Kako je vedel ceniti Blovenski in slovanski svet važnost I. shoda slovenskih Sokolov, kaže poleg muogobrojnib deputacij raznih društev, ki so se udeležile slavnoati, tudi obilica pozdravov, ki eo došli od vseh stranij slavnostnemu odboru. Bilo jih je nad osemdeset, katere tu prijavljamo:
Beligrad. — Bodite, prosim Vas spoštovaui starosta in prijatelj, tolmač staremu drugaru; pozdravite v mojem imenu našo, Sokolom uadkrtljeno trobojmco, predajte moje iskrene pozdrave slavnemu zboru junaških bratov „Sokolov" in vedite, da tudi jaz v duši z vami slavim praznik našega domačega društva, s živo željo v srcu, da raste in se razvija naš „Sokol", nada in zavetje „Slovenije" in nrsli elavjanake, in da pobedouosno nadkrili vse sovraž nike slovenskega naroda. Živili bratje „Sokoli"! Živila Slovenija! vedno v slavo mile majke Slavije!
— Miroslav Uubmajer, bivši podat. „Sokola".
Baden pri Dunaj i. — Gromoviti Živio vsem zbranim dičnim „Sokolom*! — Pukl.
Brno. — MM a drazf bratfi! Moravsko-Slezska obec Sokolska pos^ a miivm bratffm do bi o LublaDČ nejsrdečnčjši pozdravv k vy znam ne* Vaši slavnoati. Ve loinf prave slovanske* vzajemnosti a spnlečueho ukulu, jakoŽ i atejneho nebezpeff je neilepšim poj i t lem mezi Dami, ale take DBJlepftf zbrani proti epolečnemu, neurvalemu nepffteli. Ci
— ali z Džambas-tepeja je diven razgled po okolici in po mestu. Prekrasna je to pokrajinska slika — in kak>en je njen okvir! Proti vshodu izgublja se ravnina v sivi megli, na jugu stoje velike RUo-dopske planine, po katerih stanujejo skoro popolnoma nezavisni mohamedanski Bolgari, takozvani Pomaki, — in na severni strani, ah, glej, razpro stira mogočni hrbet svoj ponosni Balkan! Tam gori pod Balkanom leži v sencah košatih hrastov in orehov cela vrsta bogatih mest, n. pr.; Karlovo, Kazanlik, Slivno i. dr.
Bolgari se pečajo tam gori mej drugim posebno s pridelovanjem rožnega olja. Rože se sadijo tam po njivah kakor pri nas n. pr. sot'ivje in kadar so razcvele — kakšen pogled mora biti po takih rožnatih poljih! Kakšna poetična žetev! Rožno olje je, kakor znano, sila drago. Iz kakih 2.r)00 kil rož iztisne se baje jedva 1 kilo rožnega olja, ki se prodaje po 1000 frankov! V Plovdivu sem kupil fla-šieo e par kapljami pristnega rožnega olja za 6 levov (frankov).
Poglejmo pa sedaj s Saliat tepeja bliže pod seboj ! S cerkvenimi zvoniki vred kipf izmej poslopij precejšnje število minaretov. Nekaterim takim minaretom so muhasti Rusi „po naključji" 8 kanoni odstreljali rtove. (Darje prik.)
tirno 8 Vami, drazf bratfi, jako V v cftite s nami. Nedejme se a ztfteiime! Ns zdar! — Murafako-Slezaka obec Sokolska.
Ilirtenberg. — lif.mave slava struženemu Sokolstvu a našim junačkim iiboslovansk^m bratfnn. Clenpve zpč'aćkeho apolku slovaoskeho shromažd^ni na ville Kmentove. — K men t, P u kel, Ste j a k a I, Matić, Milosavljević, Ador K m e n t, Kugeu K m e n t, Rihard K m e u t, seeanska assoc ieto francaise, raadame Chalque Octavie, Etienne, M a rt h a Danie.
Matulje. — K nebu se vini sokole sivi,— Roda na vrage upravi gled, — Svojim mu paodiam izčupaj srce, — D i mu se zatre, pleme i si jed. — Čitaonica Kastavska.
O lom u c. — Idea slovanske vzajemnosti a m^šlenka sokolski jsou sestry\ mejme je v srdci, milujme a podporuime se, a pra;iory naše povedou naa k viie/.stvi a shi\e. Na zdar! — Redakce „Matice slovans ke".
Pardubice — Bratfi! Ač vzdaleni dlfme duchem mezi Vami. Vašemu prvofrnu 8 etu vseao-kolskumu naše bratrske Nazdar! — Sokol v Pardubici ch.
Praga. — Drazf bratf.! Vt jmčte sniečne (liky za pozvani k slavnoati Vaši. My litujeme, že nuni možno nam eučastmti se osobno slavnoati to a t rimah bodre pravice Vaše. Vzpnmfuamo si žuč krasnih dni, jež jsine zažili s Vami v r. 1888 v lio Vaši Lublani. Pf.-jemo Vam zdaru nejlepšfbo, volame k Vam „Vždy jen ku pf*iu, Ipatkj ni krok" a hriinave naše bratrske „Nazdar"! — Dr. J. Podli p n^, t. č. starosta Češke* obce Sokolske.
Praga. — Hrimave na zdar ud bratfi od severu. Tiskneme v ducbu pravice vaše ku jfedu! zpatkv nf krok. — Dr. Jan. Podli p n v, starosta Ćeske* obce Sokolsko.
Rogatec. — SveBrdni otačbenički pozdrav bratskoj slavi od zagrebačkoga Sokolovca — Frana Fo 1 n e go vi ca.
Srni c ho v. — Dravi bratf ! Ku sla vnesti So-kolstva Slovinskeho, pr«jeme Vii'ii ze srdce upffm-ueho mnoho zdaru; necht srazi se Sokolove* Jiho-slavšti v jeden ki in V svazek, na proapčch svate* myš!eaky Sokolske), ku e'a*č Slovanstva, na vzdorv vial.flui! Nemohouce telesne- d liti v juD&ckein stfadu Vašem, aspori srdcem a duchem dlfme mezi Vami, aspoii pozdrav bratrsk^ Vam zas^ ame, vyznika}icf ve biimave* „Nazdar! Naprej!" Za „Sokol" Srni-chovakv: Fran t. Eberl, t. č starosta. Karol Vaniček, t. č. jednatel.
Splet. — Doktor Stjepan Miletić, Za-grebčanin. Najuljudnije Vas molim, izvolite na Bvečanoati zastupati „Spljetski hrvatski Sokol". — Vic ko K a ta linič, starešina.
Zagreb. — Urnebesan „Nazdar" nakuplje.uim Sokolom, živila sokolska zajednica. — H rva ta ki S o k o I a š i.
Zagreb. — K današnjoj slavi junačkih Sokolova, hrvatsko - slovenskoj uzajamnosti kličemo Živio! — Katkić, liekarnik; dr. Bartalić, Leustek, ljekarnik; Praunsjierger, ljekarnik.
Beljak. — Slava slavnim Sokolom slovenskim, nositeljem in širiteljem slovenske ideje, naj prešine in zjedini vaš duh vse Slovence! Živi, živi duh slovenski! — Slovenci Beljaške okolice.
Beljak. — Živeli sjedinjeni Sokoli slovenski, karavanke naj ne bodo previsoke Mini vašim perutim! — Slovenci izpod Jepe.
Bistrica v Rožni dolini. — V duhu pri-Botni kličemo iz rojstnega kraja Andr. E nspielerja vrlim Sokoicem gromoviti Živio! — Svečani.
Borovlje. — Živili vrli Blovenski S 'kolci' — Čitalnica vGlinjah na Koroške ni.
Brežice. — Ponosno ko Sokol bo dviga v nebo — In kraljevim okom povsod se ozira, — Naj sili ideja se vaša krepko, — Ter vsako sovražno zavist naj podira. — Čitalnica v Brežicah.
B r n i c a. — Najprisrčnejše domoljubne pozdrave vrlim Sokolom pošiljajo Slovenci od Zdje izpod starega Dobrača. — Svaton, Lapu s, L u t z, Trupe.
Celje. — Trikratni Ž vio in Slava vsem zbranim Slovencem v Ljubljani kličejo — Celjske Slo venke.
Celje. — Srčno bodite pozdravljeoi slovenski korenjaki, ponus mili domovini! — Dr. Sernec, dr. H r a š o v e c, dr. P i p u š
Celje. — Trikratni gromoviti Živio Sokoicem ! — Celjski višjegimnazijci.
Celovec. — Buditeljem narodne zaveRti, bratom Sokolom, srdačni Živio! — Odbor slovenskega katoliškega političnega društva.
Celovec — TiBUČera Slava pogumnim slovenskim in hrvatskim Sokolom, uzornim poBpeševa-teljem narodne ideje, ob njibovpm sestanku v beli Ljubljaui! Živelo sokolstvo! Živela vseslovanska solidarnost! — Celovški rodoljubi.
— Celovec. — Zbranim domoljubom bIo-vennkim kliče gromoviti Slava in vztrano naprej! — Celovška slovenska mladina.
— Celovec. — Slava in Živio zbranemu Sokolu v beli Ljubljani! — Kinsky, Ivanetič, U e d e n i k.
)V Dalje v prilogi. *
; id /ih ^iviibpii^ ;. .i.A
Priloga ,,8lovenskem u Marodaa hv 158, dnć lB.jnlija 1893.
Č r d a. — Hrabrim vojščakom bnriteljem za domovino, slovenskim mučenikom kličemo Črnski Slovenci krepko naprej! Na zdar ! — W a 11 e r.
Črnomelj. — Slavnosti nemožno se udeležiti kliče vsem zbranim gromoviti Živio ! — Čitalnica.
Črnomelj. — Srčni pozdrav našim vrlim Sokolcem. Napre] I Naprej! — Notar Kupljen, dr. Kaiseraberger.
Črnomelj. — Zbranim bratom Sokolom srčen pozdrav! — Anton Schweiger, Janko Scbvveiger.
Črnomelj. — Sokoli slovenski pozdrav naš sprejmite I — Po celej Sloveniji rod svoj budite, — Po shodu ojačeui 1 slobode dan — Got.) v o priboril si bode Slovan. — Skubic, Župan, Kune, Šušte rš i c, Puhek, Turna r.
Idrija. — Narodu našemu nič se ni bati — V varstvo vzel ga je Sokol krilati — Zatorej Slovenec ponosno le stoj — Pogumen bo Sokol šel za te v boj I — Idrijska čitalnica.
Idrija. — Pri današnji slavnosti združenim Sokolom, kliče prisrčni Na zdar I — Delavsko bralno društvo.
Sv. Ivan pri Trstu. — Majka slava te rodila — Vrl Slovan bil oče tvoj — Letaj, rezpro-stira j krila — Brani dom in narod svoj! — B r a 1 d o društvo.
Krška vas. — Zbranim vrlim Sokolom kliče bratski Na zdar I — Bralno društvo Krška vas.
Metlika. — Gromoviti Na zdar! združenim slovenskim in hrvatskim Sokolom! — Čitalnica.
Mokronog. — Za narod živeti, delovati, je rodoliubu rajska slast! — Za narod trpeti, žive-nje žrtvovati je rodoljubu največja ČaBt! — In rodoljub tak Bi čili Sokol ti, — Ki rodoljubne brate v naši stolici — družiš danes v zavezo sveto! — Bog blagoslovi za narod četo vneto! — Bral u o društvo Mokronoško.
Mokronog. — Živila sokolska ideja. Na zdar 1 — Požarna hramba.
Mokronog. — Slaviteljem slavlja vseso-koUkega gromoviti Živili! Bratom Sokolom presrčni Na zdar I — Rodoliubi Mokro noski.
Mokronog. — Bog živi vas vrli bratje Sokoli! zvesti naroda čuvan, neustrašeni naroda zaščitniki! Naj bi vaše rodoljubno delo obilega vspeha imelo!  Živili! Na zdar! — Samci Mokronoški.
M o z i r i e. — Dvigaj bo krepko Sokol bIo-venski, budi narod na delo in vstajenje! — Čitalnica Mozirska.
Novo M e s tnfi. — Težnje za snago telesa in duha, junaški narodni pogum, vztrajnost v borbi za BokoJoko idejo naj združi danes za vselej brate Sokole. — Dr. Segula, kot tačasni sta-r o s t a Dolenjskega .Sokola".
Novo Mesto. — Čilim Sokolom kot budi-teljein uaroilne zavesti, nositeljem narodnega ponosa gromoviti Na zdar! — Narodna čitalnica Novomeška.
Novo Mesto. — Dvigaj bb kvišku, vrli slovenski Vsesokol, iu čuvaj mili dom! — Dolenjsko pevsko društvo.
Novo Mesto. — Živili! Zbranim srčni bratski pozdrav! Živila vzajemnost! — Novomeška požarna hramba.
O lidne h na Gnreujem Štajerskem. — S petjem slavec služi domovini, z deli Slovenci naj jo slavo! Živili Sokoli! — Ivan K a p 1 e r.
O patija. — Združi se Sokol in bojno krdelo skupaj stoj za slovenska prava, da nas laglje braniš tujega sovraga, zato tisočkrat ti čast in hvala! Živili zbrani Sokoli I — A 1 e g o v e c, slikar.
Št. Peter na Krasu. — Združenim Sokolom in naroduim društvom kličemo presrčen Na zdarl - Medica, Lavrenčič, Jelene, S a m b a, S j> : I a r, Kalan, Požar, V i d i C.
Podkloštrom. — V dubu pri Vas — javljamo iz tužnega Korotana rodoljubni pozdrav zbranim Sokolcem. Živih vrli buditelji narodne za-veBti! — Gregor Einšpieler in drugi.
Podravlje. — Vrlim zbranim slovanskim Sokolom srčni Na zdar ! — G a b r o n.
Podravlje. — Živili zbrani Sokolci! V duhu pri vas. Na svidenje na koroški zemlji ! — Slovenci o„k o I i Blaškega jezera.
Podravlje. — Zbranim Sokolom, nositeljem prave slovanake ideje, krepek Na zdar! — Slovenci zgornje Rožne doline.
P o h t o i i u a — Tukajšnje gasilno društvo častita*in izreka vrlemu Sokolu gromoviti Živio! — Načelništvo.
Ptuj. — Dičnim Sokolom, čvrstim korenjakom in junaškim braniteljem naroda kliče krepki Na zdar! — Narodna čitalnica.
Ptuj. — Zbranim buditeljem in braniteljem narodne zavesti, za blagor premi le naše domovine neumorno delavnim in požrtvovalnim čilim Sokolom ter gostom kliče gromoviti Na zdar! — Vodstvo slovenskega pevskega društva.
Ptuj. — V starodavnem Ptuji ob deroči Dravi bivajoči slovenski privatni uradniki kličejo vsem v beli Ljubljani zbranim čilim Sokolom in za-Btopnikom naroduih društev srčen Na zdarl Živili I G od l ar, Lorber, Vrabelj, Cvahte, Pire, škof, Fahnja.
Ribnica. — V bratski ljubavi zbranim Sokolom večna Slava! — Tamburaši v Ribnici.
Spodnji Dravobreg. — Slavnim junakom Sokolom, zbranim v beli Ljubljani, kliče Slava in Živio!  iz tužnega Korotana — Lor. Se beni k.
Smarije pri Jelšah. — Združi se vrli Sokol po vzoru izbornih bratov Čehov v krepak razvoj divne ideje, v prospeh in procvit milega nam naroda. Bog in narod! — čitalnica v Šmariji pri J elšah.
Šoštanj. — Živili zbrani — ▼ beli Ljubljani
— Sokoli bIovensko-hrvatski — ki k zvezi se družijo bratski! — Čitalnica Šaleška in zaostali Sokoli.
Špital ob Dravi. — Na višavi mogočne gore Velicega zvonika kličem slavnim junakom: Živili! — Prog ar, akademični podobar.
Trnovo. — Na zdar Sokoli! Živila sokolska vzajemnost! — Bizjak.
Trst. — Živila zaveza vseh slovenskih sokolskih društev! Naj bode nam trdnjava slovenskega naroda. — Ostali Sokoli.
Trst. — Presrečni misli ustanovitve zaveze vseh slovenskih sokolskih društev, kot jasnemu pojavu napredka slovenskega naroda nazdravlja — Klub biciklistov Tržaškega Sokola
Trst. — Odbor političnega društva „Edinost", zbran v seji, kliče združenim slovenskim Sokolom: Krepko Sokolatvo naj vedno uspeva v probujo naše domovine! — Predsednik Man d i č.
Trst. — Osnovateljem južno-slovanBkih sokolskih zvez Slava 1 Združeno Sokolstvo probujaj narod od krap- do kraja, paralizuj, uničuj tujčeve nakane! —  Urednik „SlovanskegaŠveta."
Trst. — Nanos, pod katerim živijo uarodno čuteča erca, gleda ponosno na Bteber narodnega življenja, na čile Sokole, oči je odprl stari seljak in kopač, zato se tudi on pridružuie vašemu veselju kličoČ: Živio Sokoli — Anton M a ganja, Ivan Premru, Matija Premru, Fr. Žitko.
Trst. — Iz dna srca ti kličemo živio Sokol in  čuvaj nas! — Jajčičeva posadka.
Tržič. — Slava zbranim Sokolom probudi-teljem naroda! — Slovensko bralnodruštvo v Tržiči.
Tržič. — Srčni pozdrav združenim bratom Sokolom! — Tržiški narodnjaki: Lončar, Leo-nard, Klofutar, Jelene, AhačiČ, Albreht, C v i r n.
Velenje. — Češki Sokol in slovenska pesem storila sta čuda za svoj narod. Zatorej delaj i ti dični naš jugoslovanski Sokol, dokler ne pribori razkosani narod postavno v cerkvi in državi, kar mu gre po božjem in človeškem pravu. Bog in narod! — Skubic, Jezovnik, Josip Skaza, Dožan.
Velenje. — Bralno druStvo gornje Šaleške doline pozdravlja jugoslovanskega Sokola na bratski zemlji! — Jezovuik, Korim.
Vojnik. — Slovenska Štajerska kliče zbranim slovenskim in hrvatskim Sokolom, buditeljem narodnega ponoBa gromoglasni živio! — Gregorec
Vransko. — Na zdar! Z združenimi močmi bnde ti smoter gotov! — Schvventner, Svetina, Meglic, Oset, Paulin,   Brinov c.
Vransko. — V duhu se veselimo s teboj hrabri Sokol, želeč ti srčnosti in vztrajnosti! — Zbrani narodnjaki pri Slovanu.
Vransko. — Plemenita liubezen do naroda slovenskega oživlja naj Sokola vedno in povsod ! — Slovenke Vranske.
Vransko. — Dv gaj vrli Sokol evoje peruti kvišku ter brani nas pogumno pred našimi Bovragi!
— Čitalnica Vranska.
Žalec. — V imenu vseh ŽalČanov gromoviti živio navzočim Sokolom iu drugim časti tira gostom !
— 11 ii u s r n b i c h I i' r.
Žužemberk. — Živili vrli buditelji narodne ideje ! Živili čili Sokoli slovenski ! — Ž u -žemberčani.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 13. julija. Splošno volllsko pravo.
Velikanska demonstrac<ja, katero so v nedeljo priredili Dunajski delavci češke in nemške narodnosti, imponirala ie na vse strani tako zelo, da so jeli celo levičarji obračati plašč po vetru. Včerajšnia „Deutsche Zeitung" prinesla je na prvem mestu nekako enuncijacijo, v kateri se izreka odločno za splošno vo!i!sko pravico. Doslej so se levičarji odločno branili splošni volilski pravici, a omenjeni članek v , Deutsche Zeitung" je tako zasukan, kakor da so levičarji opustili svoje nasprotstvo. — Dunajski delavci mislijo v kratkem poslati posebno deputacijo k predsedniku poslanske zbornice baronu Chlumeckemu, da ga prosijo, naj postavi Slavikov predlog o splošni volilski pravici koj začetkom jesenskega zasedanja na dnevni red.
Zakaj je odstopil grof Harrach.
Znano je, da je te dni odlični češki rodoljub, občespoštovani grof Harrach odložil svoj deželno zborski mandat. Grof Harrach je svoj odstop motiviral v poaebnib listih do svojih vohlcev z mlado-češko politiko. Pravi uzrok njegovemu odstopu pa je drug. »Narodni Listy" pravijo, da se j;< cesar v Brucku ob Litvi menil z grofom Harrachom o se-
danji Bituvaciji na Češkem in se o njej izrekel na tak način, da je grof Harrach tako; oklenil, odložiti svoj deželnozborski mandat
Izvažanje krme prepovedano. Poljedelsko mmisterstvo obrnilo se je do raznih kmetijskih družb oziroma deželnih kulturnih svetov z vprašanjem, alt bi vsled pomanjkauja krme ne kazalo, prepovedati izvažanje sena, slame in druge krme. Odgovori niso bili jednaki, ali kinetičke družbe najbolj prizadetih dežel izrekle so se odločno za vladno namero. Kakor ve* poročati „N. Fr. Presse", dogovorili sta se avstrijska in ogeraka vlada, da pre-povesta izvažanje krme izvzemši le oves, ječmen in kuruzo. Naši živinoreji bo s tem zelo pomagano, Nemci in Švicarji pa bi bili 8'lno zadeti, ker nedo-Btaje tam krme Še bolj, kakor pri nas in je ni dobiti od nikoder, Če se zapre avstrijska meja.
Narodno gibanje v Sosnl in Hercegovini.
V okupiranih deželah vrši se sedaj zanimiv proces. Mohamedansko prebivalstvo, katero za časa turške vlade ni imelo pojma, kaj je narodnost, jelo je tudi v tem oziru zavzemati svoje stališče. Mohame-danci so 8e prej imenovali s provincijalnim imenom Bosance ali Hercegovce ali celo Turke, dusi to nikakor niso. Z ukupaci|o začelo se je v Bosni in Hercegovini tudi narodno gibanje. Katoliki so se že prej zavedali svojega hrvatstva, pravoslavni pa svojega srbstva. a sedaj so tudi Čestilci Mohamedovi dobili pravi pojem o svoji narodnosti. O raznih prilikah smo že omenili, da so se posamni Mohame-dauci priznali za Hrvate, a da ta zavest še ni prešinila mase mohamedanskega prebivalstva, temu se gotovo nih' •■ ne čudi. Vsekako pa je dober znak, da so se ravno odličnejši mohamedanci oklenili hrvatske ideje. Spoznali so pač, kako sila modro je ukrenila bosanska vlada, ko je uradoma dekret<rala bisansko narodnost in bosanski jezik. Razširjanju hrvatske ideje je v največjo korist to, da ni v nasproti z avstrijsko idejo. Te dni priobčil je beg Kapetanovič, leden najodličnejŠih mohamedancev, v Zagrebškem „Obzoru" nekako politično izpoved, v katerem se izreka za hrvatsko idejo in se priznava Hrvatom. Posamni mohamedanci pa so se poprijeli tudi srbsko ideje, so imenujejo Srbe in delujejo, v kol kor je to možno, za združitev Bosne s Srbijo. Mehroed efendi S|>aič iz Mostarja stoji na čelu te frakcije iu je moral za svoje prepričanje od bosanske vlade že marsikaj pretrpeti Sedaj se Mehmed Spa;č mudi v Belemgradu in se dogovarja z bosanskimi emigranti iu srbskimi veljaki glede korakov, katere bi bilo storiti za razširjanje srbske ideje mej bosanskimi in hercegovskimi mohamedanci.
\ nanje države.
l*o carev i cev eni potovanju. Ko se je mudil ruski carevič v Londonu, bavilo se ie angleško časopisje izključno z razmerami mej Rusijo in Auglijo. Izvzemši konservativne liste izrekli so se vsi nedvoumno za prijateljstvo z Ru-Bijo. „Standard", glavno konservativno glasilo, se tudi ni izrekel neprijazno, zahteval jia kot pogoj dobrim odnošajem: uaj Rusija, razširjajoč svoje gospodarstvo v Azi|i, se ne približa meji angleških interesov, a v Evropi uaj se ue utika v mejnarodno politiko iu uaj jiusti pri miru „razevitajočo" se Bolgarsko. — Ta želja „Standardova" je brez praktičnega pomena, ker Salisburv nima nikakega upliva več na vlado. Vzbc temu je Petrograjski „Svet" odgovoril angleškemu tovarišu precej obširno. Mej drugim je pisal: Naš sedanji položai ni tak, da bi ae smeli nadejati naši neprijatelji, da si bodo di-plomatičnim potem pomogli na naše troške. Rusija si je, hvala Bogu, korenito pomagala in prebolela ne samo posledice vojne za osvobojenje Bolgarske, ampak tudi posledice lakote in kolere. Ruska ni kakor I. 1879. brez zaveznikov in ue stoji sama oči v oči z evropsko koalicijo, kakor svoj čas, ko je imela to zahvaliti prijateljstvu Nemcev. Ruska ima sedaj najmogočnejšo vojsko na svetu, nje vojskovodje so najboljši in najiskušenejši generali. Ruska vojska bo za malo časa oborožena z najboljšimi repttirkami. Na Črnem morju plove velikansko bro-dovje in v kratkem križarilo bo rusko brodovje tudi po vodah Sredozemskega morja. A pri vsem tem Rusija še nikakor ni izerpila vseh svojih sil, dočim so njeni neprijatelji žrtvovali že vsa svoja sredstva za pomnožitev vojske. To je uzrok, da gledajo na Rusijo s strahom vsi njeni nasprotniki. — O „raz-cvitajoči" se Bojgaraki piše list: Vse železnice in vsa eksportna trgovina v Bolgarski je v rokah Avstrijcev in Angležev. Bolgarska je samo neka filijala Dunajske „Landerbanke", a predno bo deset let minilo, bode Bolgarska gospodarski povsem odvisna od obeh imenovanih držav, ki zato iz umevnih razlogov želita, da bi se Bolgarska še dolgo tako „razcvitala."
Itazmcre v Parizu. Revolucionarno gibanje v Parizu, katero je zadnje dni vznemirjalo ves svet, je sicer ponehalo, ali kdor bi sodil, da so delavci ustavili vsak odpor, ker je vlada zaključila delavsko borzo, motil bi bh hudo. Prva jeza se je ohladila, a nameBto s pouličnimi pretepi hočejo seda| delavci 8 premišlieuim bojem in sicer h s|»lošuim štrajkom prisiliti vlado, da odneha. Strah, da bi morda socijalisti in anarhisti v dan 14 juliia, kadar se slavi narodni praznik, priredili nove izgrede, ni povsem opravičen. Ta dan
utegae v miru poteči; ali če se posreči socijaliatič-nim poslancem, potujočim po dežel', pregovoriti delavce na splošni štrajk, moglo hi to |ako nevarno postati. Tudi anarhisti so se jeli zopet gibati. Te dni položili ho na Diderotov spomenik venec z ru-dečim trakom in razsipajo raznovrstne oklice. Tudi vlada ne držf križem rok; v Parizu je zbrala celo voJHko, a pri policiji organi/.uje na vse pretege, da bi bila kos vsakemu uporu.
ITome-rule. Irska voli sedaj 103 poslance v angleški parlament. Da se določi število irskih poslancev po ključu, po katerem se je določilo za^Britansko, imela bi Irska samo 80 poslancev. Vlada je iz začetka nameravala vzprej*-ti v home rule-predlogo določbo, da naj Irska trna še nadal|e 103 poslance, ali previdni Gladstone je dobro vedel, da bi to zadelo ob odločen ujior in zato He ni izrekel za nobeno številko, amj>ak dal parlamentu na voljo, da ukreue DO svoje. Ko je poalanee Heneages naHvetoval, uaj se izključijo irski poslanci ll angleškega parlamenta, uprl se ie temu minister za Irsko in predlagal, uaj se zniža število irskih poslancev na 80 Pn glasovanju |e bil zaviž-u Heueagesov predlog in z neznatno večino vzprejet vladni amendement. S tem glasovalnem |e zopet odstranjena nevarna zapreka irski |>redingt.
Dopisi.
i/  logaikega okraju 10. julija. |izv. dop.] (O h ć n i zbor učiteljskega dr u-š 1 v a.) Lep pobden dan je bil dan   5.  t.  m., ko smo zgodaj v jutro zasedli pred Cerkniško čitalnico dva z  zelenjem  in zastavami  ozaljšana  voza ter oddrdrali jiroti  Grahovemu,  kjer sta se  nam pridružila na   svojem  vozu ondotna   gg.   tovariša; v Starem  trgu pa še par voz z učiteljskim osobjem, g. županom P e r u š k o m, g. predsednikom kraj-nefza šolskega sveta Š t r i t o f o m, posestnikom in trgovcem  g.  P e č e t o m in mnogo druge gospo le.    Že v  Starem trgu  nas je  pozdravila raz šolsko  poslopje   plapolajoča zastava  in  pred šolo zbrano   učiteljstvo;  a kako ljubezniv vsprejera nas pa čaka v Babinem |>olji in jiozneje mej brati Hrvati v Prezidu, bi si  nikdo  izmej  nas niti sanjal ne bil. Ko smo namreč dospeli v lepo babino-poljsko ravan, zazrli smo takoj na visokem cerkvenem zvoniku velikansko  vihrajočo  trobojnico, katera je z gromi njem   toplcev vred  naznanjala   daleč okrog, da se bode danes tu vršilo nekaj izvanrednega. Pri slavoloku pred vasjo pozdravil nas je v pričo obilo zbranega   občinstva   oudotni   predsednik krajnega Sol kega iveta B prijaznim nagovorom. Po kratkem odzdravil podali smo se po Z mlaji  olepšani cesti v skoro bi   rekel z zastavami zavito  |>rijazno vas. j Ko smo se v podžupanovi gostilni nekoliko okrepčali. Otvori! je okolo jednajste ure v ličnem šolskem poslopju društveni predsednik g, R i b n i k a r zborovanje, kojega se je udeležilo 20 učiteljev, 7 učitelju    predsednik in jeden član   domačega kzajnSga kega svetu, domači podžupan, domači g. župnik, s hrvatskih sotnulnikov in sotrudnic s svojim nadzornikom   in   pa   vsa   prej   imenovana starotrška gospoda,
I/, poročila o društvenem delovanji smo po-VEeli, <ia šteje društvo sedaj 39 pravih in nekaj podpornih udov, kateri se pa utegnejo še pomnožili V ponovljeni odbor — R i b n i k u r, I) e r-m e 1 j T o ž e n e I in 1) o n e d e k —- vstopi kot tajnik g. P i n, a račune bodo pa pregledali gg. Repi č. P i š in .1 n v a n e c. Sklene se dalje postaviti ob času prihodnjega občnega zbora v Zireh pokojnemu tovarišu Schmidtn nagrobni spomenik in pa delovati na to, da dobe* naše šole prepotrebni okraji i atenski zemljevid. Ko smo še ostalo točke vsporeda prerešetali in potrebnu ukrenili, podali smo se vkupno V sosedno Hrvatsko - v prijazni Prezid.
Komaj smo kranjsko mejo prestopili, zagrmeli so zopet na hrvatski strani na griču ob cesti nam v pozdrav topiči ter nam sporočili, da bodemo tudi tu svoji mej svojimi. In res, dospevši vrh malega klanca, odkoder se odpre krasen razgled j»o okolici, v u* malo presenečenje zagledamo pri impozantnom slavoloku z napisoma: „Dobro došli!" in „Zivili nam braćo Slovenci!" lepo razvrščene vatrogasce in poinO občinstva z vrlimi tamburaši na čelu. Po prisrčnem pozdravu in odzdravil korakali smo po taktu izborno izvežbanih tamburasev skozi ves Prezid do šole, kjer smo si ogledali lepo vrejeno dvo-razrednico ter se potem vrnili mej vedno se ponavljajočim pozdravljanjem „Zivili Slovenci lw na g. Klepaca vrt. Tu so bili takoj zasedeni vsi prostori in razvila se je prava pravcata ljudska veselica. Mej neumornim  lam buran jem in petjem slovonskih
in hrvatskih pesmij se je vrstil govor za govorom spremljan z grmenjem topičev in na zadnje ee je* improviziral celo mali ples. Na predlog domačega nadučitelja Ante Plešeta se je nabralo pri bratih Hrvatih, Slovencih in dragih nam gostih iz kočevskega okraja sto in šest kron za „Učiteljski dom" v Ljubljani, katerega naj bi postavila vsaj bodoča generacija, ker nam to mogoče ne bo.
Proti večeru smo se poslovili pri zgoraj omenjenih slavolokih od Hrvatov, vrlih Babinopolj-cev in zvečer v gostoljubni hiši Pečetovi v Starem trgu od naprednih Starotržanov s prijetno zavestjo, da se narod probuja in ceni svoje sobojevnike za pravi napredek, omiko in slobodo zlato.
Ia Škofjeloške okolice, 12. julija. [Izv. doj».]   (Železniške zadeve.)  Ako pretresu jemo vozni red c. kr. državne železnice mej Ljubljano in razuimi postajami na GorenjBkem, moramo reči, da se vodstvo državnih železnic  na  naše lokalne potrebe nič ne ozira, akoravuo je promet na tej progi zelo živahen.   Deloma smo sami krivi, k t se za stvar nihče ne briga, niti korporacije in osebe, katere so poklicane, da  bi  kaj storile.   Po pravici smemo zahtevati, da se  na naše  lokalne potrebe jemlje več ozirov. — Zlasti  velja to za vlaka, ki dohajata dopoludne v Liubljano. Ako se hočejo Gorenjci prvega vlaka posluževati, vstajati morajo ob 4. uri; od postaje boli oddaljenim popotuikom treba je ob 1. ali 2. uri hoditi do postaje, tako da marsikateri celo noč Žrtvuje. Kaj pa uaj dotični potnik počne v Ljubljani, prišedši tja ob 6. uri ziutraj.— Človek potrati zopet 2 ali 3 ure prav po nepotrebnem    Ako se vozimo z drugim vlakom, kateri dohaja ob j)olu 12. uri v L ubijano — pridemo ravno prav h kosilu — ojiraviti  pa  na  moremo ničesar, ne pri uradih, ne pri trgovini.   Ako se ozremo na sosedno Štajersko ali Koroško, vidimo, da  se tam ue meri z isto mero kakor pri nas — Tam imajo skoro povsod lokalne vlake, kateri so jedino okrajnim potrebam primerno urejeni ali je vsaj vozni red tak, da je ustreženo vsem lokalnim potrebam. Da bi bilo ustreženo celi Gorenjbki iu gotovo tudi Ljubljani, naj bi se vozni red tako uredil, da bi jeden vlak prihajal v Ljubljano mej 8. iu 9. uro zjutraj — odhaja naj iz Ljubljane   mej  4. iu   5. uro po-poludne, iu sicer naj bi veljal ta red po leti in po zimi.   Mislim, da bi tudi smeli zahtevati lokaiuega vlaka, kateri bi odhajal vsak dan z Jesenic ali Ja-voruika zjutraj okolu 6 ure. Ustreženo bi bilo vsem, kateri imajo ojnavke pri uradih,  pri porotnih obravnavah ali pri trgovini. V prvi vrsti naj bi se za to pobrigale mestne občine Škof j a Loka, Kranj, Radovljica in Tržič  ter  naj  bi jih podpirale druge kmetske občine. Naredila naj bi se primerna vloga, oziroma prošnja na trgovinsko zbornico, katera naj bi se potem ohrnila  na vodstvo državnih železnic uit naravnost na trgovinsko miuiaterstvo. — Naši zastopr.iki, č. goBpodje poslanci, naj bi pa tudi s svojim uplivom aa merodajnem mestu za nas kaj storili. Upati se sme, da se bodo gospodje na merodajnem  mestu gotovo na  naše opravičene zahteve ozirali. — Torej č. mestni uradi In občinska pfed-stojništva — ua delo! F. Š.
(z občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani, 11. julija.
Občinski svet stolnega mesta Ljubljana imel je sinoči javno sejo, katere se je udeležilo 23 občinskih svetovalcev. Predsednik mestni župan J GrasBolli prečital je dopis deželnega odbora, da je glasom dopisa c. kr. deželnega predsedstva cesar potrdil sklep deželnega zbora kranjskega, s katerim se mestna občina Ljubljanska pooblašča, da sme v svrho pokritja izrednih troškov najeti posojilo v znesku oOO.OOO gld. ; pristavlja pa se, da je to maksimalni znesek iu da bi kazalo, posojilo najemati le od slučaja do slučaja, v kolikor to zahtevajo neobhodno potrebne iuvesticije. Kakor je čitateljem našim znano, sklenil je mestni zbor Ljubljanski najeti omenjeno posojilo v svrho, da se pokrije že dovoljeni prinos za zgradbo deželne bolnice in dolenjske Železnice, kakor tudi svojedobni prinos za osuševanje Ljubljanskega barja, iz tega posojila pokrili se bodo tudi troški za zgradbo železnega mostu čez Ljubljanico namestu sedanjega mesarskega mostu, troski za kanalizacijo itd. Nadalje poroča gospod župan, da se je podžupan Petri čić* kot zastopnik mestne občine Ljubljanske udeležil slavnosti o priliki odkritja Gundulieevega spomenika v Dubrovniku in da je prejel od tamošnje občine spominsko svetinjo, katero izroča občinskim svetnikom na ogled. Svetinja shranila se bode na primeren način. Podžupan Petričič zahvali se občinskemu svetu za zaupanje, izkazano mu s tem, da ga je volil podžupanom.   Ker je bil
zadržan, udeležiti se poslednje seje, obljubi sedaj, da bode, kolikor je v njegovih močeh, i z pol no val svoje dolžnosti.
Za besedo oglasi se potem občinski svetovalec dr. Ivan Tavčar. Pretočeno nedeljo praznovala se je v Ljubljani velika narodna si a vn ost. Odlični možje prišli so iz rasnih krajev naše domovine in tudi iz drugih slovanskih dežela, da se udeležijo našega slavlja. Po nemških mestih je to nekaj navadnega, da župan v imenu dotične občine pozdravi došle goste. Pri nas se to zadnjo nedeljo ni zgodilo, kar je v vseh narodnih krogih napravilo zelo čuden utis. Pri drugih prilikah je v tem ozira gosp. župan drugače postopal. Govornik torej vpraša gospoda župana, zakaj ni pozdravil došlih gostov.
Župan Grasselli odgovori na predgovorni-kovo vprašanje, da je, kakor o drugih prilikah, tudi sedaj bil namenjen, pozdraviti goste. Gospod župan dogovoril se je bil s prireditelji slavnosti, da 8e bode vršil pozdrav pred mestno hišo, kadar slav nostni sprevod tja dospe. V soboto poročal je gosp. župan c. kr. deželnemu predsedstvu glede varnostnih priprav o priliki vsesokolske slavnosti ter v svojem poročilu pristavil, da bode o priliki sprevoda pozdravil v Ljubljano došle goste pred mestno hišo. Vse je bilo v to svrho pripravljeno, a ko je že prihajal sprevod, izročil mu je na stopnicah vladni sluga pismo, v katerem mu c. kr. deželno predsedstvo zabranjuje pozdraviti goste s pretnjo, da si ima drugače sam pripisati posledice. (Ćujte!) Ker v zadnjem trenotku ni bilo mogoče, ukreniti kaj druzega, obvestil je gospod župan prireditelje, da je prisiljen opustiti nameravani pozdrav. V dotičnom dopisu utemeljuje c. kr deželno predsedstvo svojo prepoved 8 tem, da smatra županov pozdrav za zborovanje pod milim nebom (!), katero se mora vsaj tri dni preje naznaniti.
Po županovem pojasnjenji stavil je obč. svet. dr. Tavčar sledeči nujni predlog: „Mestni zastop obžaluje, da se je o priliki zadnje vsesokolske slavnosti, ki se je vršila v najlepšem in dostojnem redu, zabranilo mestne občine županu, pozdravit došle goste pred mestno hišo, protest u je proti kršenju avtonomije te občine ter sklene, da se je proti dopisu deželne vlade zdne 9. julija 189 3, štev. 227 3, takoj v imenu mestne občine pritožiti do višje instancije ter u porabiti vsa dopustna pravna sredstva — če treba tudi do zadnje po zakonu dopustne instancije — proti neutemeljeni prepovedi deželnega predsednika, a t o r j e n i v z g o-rajšnjem dopisu." (Klici: „Dobro, dobro!*)
(Tu je bilo zaplenjenih 38 vrst, to je utemeljevanje g. dr, Tavčarja in govor g. obč. svetnika Kunca.)
Nujni predlog obč. svet. dr. Tavčarja bil je potem z dobro-klici vzprejet. Prestopilo se je potem na dnevni red.
Obč. svet. Gogo 1 a poročal je v imenu personalnega in pravnega odseka o c. kr. dež. vlade dopisu glede Peter in Ivana Bednarzeve ustanove. Kakor je našim čitateljem že znano, volila sta Peter in Ivana Bednarz neko svoto v to svrho, da se od obrestij najprej pokrijejo stroški za obskrbo-vanje njunih grobov pri sv. Krištofu, ostanek pa da se razdeli v korist dobrodelnim napravam v Ljubljani. Mestni svet sklenil je bil v jedni poslednjih sej, da naj mestni magistrat prevzame ob-skrbovanje omenjenih grobov, a le proti temu, da se za obskrbovanje odbije vsaj 4°/0 od vsakoletni svote Deželna vlada misli, da bode ta znesek B časom premajhen za poprave na grobeh in da bi torej kazalo, da magistrat, prevzame obskrbovanje brezpogojno, ker so obresti itak v prvi vrsti namenjene za pokritje obskrbovalnih troškov. Občinski svetovalec Gogola priporoča, da se sprejme nasvet deželnega predsedstva, čemur občinski svet, brez debate pritrdi.
Obč. svet. Gogola poroča nadalje o c. kr. finančnega ravnateljstva dopisu glede kavcije za užitninski zakup. Mestna občina Ljubljanska prevzela je vsled sklepa z dne 4. oktobra 1892 pobiranje užitnine, užitninskega davka., in cestarine v Ljubljani za leta 18V)3, 1894 in 1895 v zakup in položila predpisano kavcijo, obstoječo iz 50 kosov zlate rente a 1000 gld. nominalne vrednosti. C. ki finančno ravnateljstvo zahteva, da so v zastavno pismo ustavi izrecni sklep občinskega sveta, kateri določuje, da se ima predpisana kavcija položiti iz imenovanih delegacij, ki so last zaklada loterijskega posojila, potem, da ima to zastavno pismo izrecno določiti, da je ta kavcija položena tudi v varnost, vseh dotičnih pravic dežel negu odbora, kateremu pristoji pravica do 40°/0 naklade na v zakup prevzeti užitninski davek in cestarino in da so kot kavcija položene obligacije imenovati tudi po dnevu izstave. Ker je ta zahteva finančnega ravnateljstva utemeljena, priporoča gospod poročevalec, da jej mestni zbor ustreže. Predlog obvelja brez debate. — Po predlogu istega poročevalca dovoli mestu i zbor stražniškega nadzornika vdovi Ivani Bertolo 240 gld. letne pokojnine; prošnja njena za pogrebne troške pa se zavrne
Obč. svet. dr. S tarč poroča v imenu stav-binskega odseka o končni kolavdaciji nove mestne
vojašnice ter stavi po daljšem utemeljevanji sledeče predloge: 1. Po nasvetu superkolavdatorja gospoda Svitila, c. kr. stavbinskega svetnika, se kranjski stavbjnski družbi v Ljubljani za dela, katera je ta pri zgradbi mestne vojašnice direktno dogotovila, pripozna zaslužek v skupnem znesku 292.355 gld. 13 kr. 2. Zaslužek v ostalem znesku 4788 gld. 50 kr. izplača se stavbinski družbi še le tedaj, kedar bode fasade vojašničnih poslopij po določilu cenilnika in nadrobnih stavbinskih pogojev poboli ia in pobarvala; torej se 3. na plačilo v znesku 2294 gld. 46 kr. , katero kranjska stavbinska družba zahteva za dela, katera so v njeni nlogi omenjena, a od superkolavdatorja ne odobrena, ne dovoli. 4. Glede odškodnine v znesku 2237 gld. 11 kr., katero kranjska stavbinska družba zaradi tega zahteva, ker se je tlak namesto iz cementnih plošč napravil iz chamotnega materijala, se že storjeni sklep občinskega sveta, da se ta zahteva odkloni, vzdržuje. 5. Superkolavdatorju gosp. Svit i Iu se izreče iskrena zahvala za njegov veliki trud, njegovo temeljito pregledovanje računov in preiskovanje izvršenih del, ter se mu nakaže dogovorjena nagrada.
Ker se je zgradba mestne vojašnice ugodno izvršila in ker so stroški za to stavbo precej manjši, kakor je bilo proračunjeno, predlaga poročevalec, da se mestnima inženirjema, katera sta pri zgradbi sodelovala, nakloni nagrada in sicer gosp. Duffe-u 300 gld., gosp. Hanušu, ki je že dobival stavbinsko doklado, pa 200 gld. — Po nekaterih opazkah obč. svet. Zupančiča bili so vsi predlogi jednoglasno vzprejeti.
Obč. svet. Šubic poročal je v imenu stavbinskega odseka u uspehu obrtne obravnave glede naprave nove cente s Poljan v Streliške ulice ter kanala v mestni klavnici iu pred deželnim muzejem. Ofertne obravnave udeležile ho bo tri firme, in 8'cer neka Dunajska ter dve domači, namreč krauiska stavbinska družba iu g. Viljem Treo. Najcenejši bil je ofert gosp. Treota, kateremu so se dela oddala za 11.416 gld. Ob lednem Bklenil je mestni svet po predlogu občinskega svetovalca dra. Stareta, da bo imajo stroški za kaual v mestni klavnici prevzeti na račun klavničnib investicij.
Obč. svet. Ter če k poroča o prodaji dveh občinskih parcel mej novo Tržaško cesto in nunskim vrtom ter uasvetuie, da se omeujeui parceli mereči v površji 1048 kvadratnih sežujev produsta seženj po 8 gld, torej za skupno ceno 8386 gld. 82 kr. gospei pl. Zbubrovi. Pri tej priliki opomni obč. svet. dr. vitez Bleiweis, da je on slednjič glasoval za to, naj se hiše, ki se bodo zidale ua tamošnjem prostoru, postavijo tik ceste in naj se ne napravljajo tako zvani predvrti. Mej tem časom pa je govornik prišel do prepričanja, da venderle kaže napraviti predvrte in vsled tega priporoča, naj občinski svet razvebavi svoj prejšnji sklep in uaj prepusti magistratu, da ugodi želji staviteljev. V iBtera smislu govoril je obč. svet. dr. S t a r e, dočim so obč. svet. Veikovrh, Kune, Ravnihar, Valeutinčič m vitez Zitterer zagovarjali že storjeni Bklep obč sveta; poslednji govornik na-glašal je posebno, da je v tem vprašanji pač mero-dajua okolica, namreč deželni muzej in vile, ki stoje za njim, katera poslopja imajo predvrte in da tore) nikakor ue kaže, zidati nove hiše tik ceste, ker bi to z estetičnega stališča bilo na kvar deželnemu muzeju. Pri glasovanji bil je vzprejet referentov predlog, uaj se dotečni parceli prodasta takoj za svoto 8386 gld. 32 kr. gospej pl. Zhubrovi. Od Ostalih nasvetov pa ni nobeden obveljal in je torej mestnemu magistratu prepuščeno, da reši vprašanje glede pred v rtov PO svoji razsoduoati
Končno poroča obč. svet. Valentinfcič o prošnii vodstva uršulinske dekliške šole, da bi se na občioBke troške speljal iz šolskih Btranišč kanal v m- sin. glavui kanal Poročevalec omenja, da ima uršuliuaka dekliška gola, ki ima značaj javne šole, jako mnogo učenk in da je torej nekako dolžnost občinskega sveta, skrbeti za to, da te učenke ne bivajo v okuženem zraku in da ne trpe* škode na zdravo, kar pa bi se utegnilo zgoditi, ako se prošuii ne ugodi. Obč. svet. dr. Tavčar omenja, da ta zadeva ni tako jednostavna, kakor je videti na prvi pogled; tu ne gre samo za ta kanalček, ampak za važno vprašanje, bi li ne bilo v zdravstvenem obziru zelo nevarno, ako bi se vsa ta stranišča izpraznje-vala v mestni kanal. Govornik konečno predlaga, da se ta stvar izroči mestnemu zdravstvenemu svetu v presojo iu da naj tudi stavbiuBki urad izreče svoje mnenje 8 tehničnega stališča. Ko so še obč. svet. Kune, dr. vitez Bleiweis, Terček in vitez Zitterer izrekli bo proti predlogu odseko-vemu ter naglašali, da ne gre delati izjeme, bil je predlog dr. Tavčarja vzprejet.
Zaradi pozne ure (bila je že 9. ura zvečer) odstavile so se ostale točke z dnevnega reda in predsednik Župan Grasselli zaključil je javno sejo. V tajni seji sprejele so se nekatere spremembe pri mestni hranilnici, kakor poročamo na drugem mestu.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo na podlagi § 300 kaz. zak., in sicer radi zadujega odstavka uvodnega članka ter zaradi govorov gg.
dra. Tavčarja in Kunca v poročilu o zadnji aeji obč. sveta.
— (Vr hunec nemčurske nesramnosti.) Lopovski dopisun Graškega .liberalnega- dnevnika s > ne miruje! Ker je moral bvojo drzno laž o onesnaženji Grtiuovega spomenika po Sokolih sramotno priznati in preklicati, maščuje se včeraj s tem, da dolži tega čina slovenske gimnazijske dijake Ljubljanske. Roka nas skeli, da bi prijeli mesto za pero za pasji bič . . . Sicer pa baš to dvojno in trdovratno obrekovanje anonimne duševne barabe utrjuje v nas bolj in bolj prepričanje, kateremu smo dali duška v današnjem članku. Iz-vestna gospoda pa nikari liceraerski zavijati oči ter odklanjati vsako tovaršijo s temi „lichtscheue [ndividuen*. Saj gre v klasje le vaša lastna setev !
— (Sokolska al a v no s t. ) Vsi trije Zagrebški dnevniki „Hr vat s ka", „Obzor" in „Agra-mer Tagblatt* priobčili so v torek daljša, jako simpatično pisana poročila o vsesokolski slavnosti v Ljubljani, v katerih priznavajo, da je Ljubljana vzpre-jela in pozdravila Hrvate tako, kakor se pozdravljata ljubeča brata. Z zadoščenjem beležimo te dokaze, da so bili hrvatski gjjsti zadovoljni z vzprejemom iu da je nanje uaredda dober utis sokolska slavnoBt.
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali včeraj kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: V Št. Pavlu v Savinjski dolini nabrali so v proslavo godu sv. blagovestnikov Cirila in Metoda tamošnji rodoljubi in rodoljubkinje 40 kron, katere je poslal g. nadučitelj Job. V i d i c. Darovali so: Gg. Norbert Zaoier 10 k., Julij Sadnik 5 k., gospa Kina Sadnik 2 k., Hilda, Milan m Julij Sadnik ml. VBak 1 k.; po 2 kroni: gg Mih. Pleš-nik, K. Maršic, Juh. Stanovnik, gdčna Amalija Majer po 1 krono: gg. Job. Vidic, Ana Vidic, Fr. Vtdic, Fel. Pečar, Ant. Kocuvan, Iv. Lauger, Mat. Marinz, Fr. Cibnšek, Iv. Šribar, Fr. Perger, Marija Zoter, Marija Drobež. — Kamniški Kneipovec g. drnd. G r e g o r i č nabral v tamošnji kopelji 27 krou: Dobiček v igri treh Kneipovjev 12 k.; Štirje Kamri. Kneipovci 3 k.; g. Iv. Božič za patent 2 k. ; Fr. Štele 1 k. 20 vin.; po 1 krono: gospa Fišerjeva in gg. Ivan Zupan iu Iv. Karoluik; za liter vode 80 vin. ; v veseli družbi v Strajnah g. Rut. Ko bliček  BenkoviČ, akad. Levičnik, Fiolih, VBau 1 k.
— Na Rakeku nabrala je gospa Matilda Sebe-nikar 17 kron mej tamošnjimi rodoljubkinjami in rodoljubi. Darovali so: Gospe: Marija Cecha, Pavla Malo ih, Betka Gnezda, Matilda Sebenikar. Marija Modic, Marija Jug in gg. Emerih Malovrh, Jan. Gnezda, Jan. Svetličič, Giusto Sogalla, Flor. Ro8si, Avg. Gaspari, Jan. Modic, Lov. Sebenikar, Antou    Kunić,    Matija    Urbar ,   Matija Meden,
— V Gradcu nabral jo g. drd. med. Fr. Krušič 16 krou; darovali so po 2 kroni: gdčua. Si tanka Prua, gg. dr. Mayr, pravnika Kovačifc in Dolenc; po 1 krono: gospa pl. Uhl. gdčna. Rieika Prus, gg. drd. med. Jenko; jiravniki Strgar, Pavletič, Petnč, modroslovec llefič in drd. med. KrušiČ. — G Dra-gotiu Hribar v Celju 2 k.; 2 neimeuovanca 64 vin.; skupaj 102 kroni in 6 4 vin., katere izročimo vodstvu. (Izkaz darovalcev iz N a b r e ž i n e [27 kron ] itd. odložiti moramo za jutri.) Z včerajšnjim dnem dopolnili smo tretji tisočak kron. Vsega skup vzprejeli smo od 17. maja do 12. t. m. (mcl.) po do zdaj vsak dan izkazanih vsotah 30 3 9 kron. Slava zares vzorni požrtvovalnosti rodoliubuih darovalk in darovalcev! Živilo njih naslednice in uasleduiki!
— (Za „Narodni doni") v Ljubljani po-nlali bo uredništvu našega lista: „Kokrau je nabrala v Kranji 54 kron. Darovali so: g. Vinko Majdič 5 k ; po 2 kroni gospe: Matilda Mujdičeva, Ana Mavrjeva, Josipina Omersova, Mirni Pirčeva in Leopoldina Šuvnikova; gospodičua Gabrijela Mavrjeva; gosjmdje: A. llanhardt, J. Keršič, Neimenovan, K. Pučnik, J. Sajovic, Dr. E Savnik in J. Žužek; po 1 krono, gospe: Rezika Florianova in Marija Killerjeva; gospodične: Pavla Bohinjčeva, Ivanka Brillijeva, Olga Davova, Mici Krisperjeva, Anica Omeraova, Ivanka Omersova, Mici Omersova, Pavlina Omersova, Antonija Polakova, Ana Prevčeva, Tinca Rooseova in Karlica Sajovičeva; (gospodje:) F. Hlebš, J. Kaučnik, F. Luznar, F. OinerBa ml., R. Potuček, R Starovasnik, F. Strupi, F Verbič in J. Zerovnik.
— Gdčna. Polonica Vilar iz Doba 1 k.; iz Celja goHpe dr. B . . . ove dobitek pri kegljanji 34 vin.; iz Škofje Loke: gg. V. Sušnik 1 k., dr. Arko 1 k., Jože Hafner 1 k; Bkupaj 58 k. 34 vin., katere izročimo vodstvu. Živili vrli darovalci in darovalke!
— (Tajnikom mestne hranilnice Ljubljanske) z letno plačo 1500 gld. imenovan je, kakor čujemo, gosp. Janez Hrast, dosedaj notarski uradnik pri gosp Ig. Gruntarji, c. kr. notarji v Logatci, Kakor ae nam nadalje poroča, povišale so se plače tudi ostalim hranilničnim uradnikom, in sicer blagajniku in kontrolorju na 1200 gld., kance-listu pa na 800 gld.
— (Shod gimnazijskih abiturijentov) iz hrvatskih in slovenskih dežel bode tekom tega meseca v Zagrebu. Namen temu shodu, kakeršen je bil lansko leto v Ljubljani, je, da se seznanijo abiturijenti raznih gimnazij hrvatskih in slovenskih pobližje mej saboj, predno se podajo vsak k svojim daljnim študijam in na vseučilišča. Naznanili so svoj prihod abiturijeuti mnogih gimnazij hrvatsko-sla-vonskih, dalmatinskih in slovenskih, posebno iz Ljubljane in raznih slovenskih pokrajin. Prav tako, da se vspoznava že mladina bratska
— (Češka sodba o skladbah g. Hoff-meiBtra.)   O   g.  Hoffmeistra  najnovejši skladbi „Pesmi za visoki glas" (založil L. Sc h w e n t -ner v Brežicah) pišejo Praški „Narodni Listy": „Mladi skladatelj, čegar ravnokar izdane tri pesmi so označene z opus 5 , uvedel ae je z zvezkom kla-virnih skladeb, izdanih v zalogi Bursika in Kohouta. Pozueje izdal je klavirno fantazijo na slovensko narodno pesem (založila „Glasbena Matica*), koncertno akladbo, ki kaže o visoki dovršenosti klavirne tehnike avtorjeve.   Že pri prvi akladbi pozdravili smo Hofimeistra kot poetični talent, kot nežnega, nekoliko melanholično nadabnjeuega skladatelja.    11 • »11 — meister stopil je doslej  le redko v javnoBt, ali z vsakim novim delom storil je velik korak k visokemu svojemu cilju. Njegovim pesmim je lasten neki posebni čar, ker izvirajo v pristnih čuti lih, Teksti, katere je avtor izbral, so zanj karakteristični; vidno je, kako je študiral vsako besedo, kako pozorno je zasledoval vsak okret, a kraj vsega tega znal se je vedno   spretno   umakniti   praznemu deklamovanju. Poseben utis napravi Hotbneister z nenavadno podvojitvijo, b smelo elizijo.   HoffmeiBter  je mnogo študiral in ve, da še ni gotov.   Ako pride do drugega izdanja njegovih pesmij, bo morda napravil nekatere harmonične premembe. — Priznati je, da tako duhovitih in  poetičnih skladeb, kakeršne  bo  pesmi   Hoffmeistrove, nimamo na izbere." — Čestitajoč g. Hoffineistru na laskavi sodbi stroge iu stvarne če.-ke kritike, želimo iskreno,  da bi nas kmalu zopet razveselil s kakim novim delom.
— (Šolski sklep.) Združena mestna slovenska otroška vrtca v Poljakih ulicah imata šolski sklep jutri dud 14. t. in. s sv. mašo v farni cerkvi sv. Petra ob pol osmih zjutraj.
— (Konec šolskega leta v orglarski šoli) bode 13. t. m Ob 9. uri zjutraj se bode vršila glavna preskušnja orglarskih učencev v društvenih prostorih (št. 13. na starem trgu); povabljeni bo v«! čč. udje Cecilijanskega društva iu sploh vsi prijatelji cerkvene glasbe.
— (Druga mestna šolana Cojzovi cesti) razstavila je v 1. nadstropji (v delarui na desno) izdelke deških ročnih del iz lepljen s t v a in mizarstva. K tej vstopnine prosti razstavi, ki bode trajala tri dni, t. j. 15., 16. iu 17. julita t. 1 , vsak dan od 8. uro zjutraj do 6. ure zvečer, se p. n. občinstvo najuljudneje vabi.
— (Obrtna enketa ua Dunaj i.) Kranjski odposlanci obrtnih društev in zadrug poklicani so za dan 20. t. m. k obrtni enketi ua Dunaj.
— (Prvo Ljubljansko bolniško podporno in oskrb ovalno društvo) ima občui zbor v nedeljo, dne" 16. t. m. ob 10. uri dopoludue v veliki mestni dvorani. Dnevni red: 1.) Nagovor prvomestnika. 2.) Predavanje letnega poročila in Bklep računa za 1892. I. 3) Volitev pregledovalcev računa. 4.) Volitev ravuateljatva. 5 ) Nasveti udov.
— (Dijaška in ljudska kuhinja v Ljubljani) izdala je ravnokar svoje poročilo za 16. društveno leto (1892/93.) Društvo je imelo v tej dobi 6254 gld. 73 kr. dohodkov in 5839 gld. 54 kr. troškov. Imetje znaša 4560 gld. 19 kr. V minulem letu je bilo oddanih 99370 jedilnih porcij in 79479 koBov kruha. Načelništvo je razdelilo eiromaš-nim dijakom 10969 jedilnih porcij v vrednosti 1282 gld. 73 kr. — Z ozirom na človekoljubno in plodonosno delovanje dijaške in ljudske kuhinje, želeti bi bilo iskreno, da ju občinstvo izdatno podpira.
— (Dolenjske železnice.) Ker je temelj >elezoičue proge na črti Skofeljcs-Ljubljana v viao-•'•ini reis nasut z gramozom, zravnava se zdaj pro-*tor pred kolodvorom „pod zelenim hribom4', ob jednem pa se zvrsujejo tudi vsa druga potrebna dela la tem prostoru. Dovozna cesta b kolodvoru ho nedaj s trdim materijalom nasipa. — Pretekle dni postavile bo se pri železniškem prehodu v Vod-matu na spodojepoljanski cesti, v Kurji vasi in aa dolenjski cesti tudi že potrebne pregraje. — Na črti Ljubljana Kočevje napredujejo dela dobro, na Grosupeljsko-Novomeški progi pa je križ z raznimi „ spretnimi" delavci.
— (Tedenaki izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske.) Od 2. do 8. julija. Novorojencev je bilo 15 (= 2444 %o)» mrtvorojenca 2, umrlih 21 (=3432 °/o0), mej njimi so umrli za skrlatico 4, za logarjem 1, za jetiko 5, za želodčnim katarom 2, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 4, za različnimi boleznimi 4. Mej umrlimi bili so tujci 4 (= 1904%), iz zavodov 7 (= 33 3 °/9). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za ošpicami 4, za skrlatico 4, za vratico 2.
— (GaBilno društvo v K ran j i,) katero se je jediuo izmej vseh kranjskih gasilnih društev oficijelno udeležilo vsesokolske slavnosti, se je, kakor se nam poroča, s tem močno zamerilo izvesta in gasilskim krogom, ki svoj pot trdo, da jim |e politika deveta briga. Mi pa smo tega mnenja, da so vrli in zavedni kranjski gasilci s uvojo udeležbo pri krasni nedeljski narodni slavnosti le pravo pot pokazali vsem drugim narodnim gasilnim društvom, kajti v « a k o slovensko društvo poklicano je, da poleg Bvojega poglavitnega poklica sodeluje tudi na narodnem polji in zategadelj kličemo jim še jedenkrat: Čast in slava!
— (Iz Kranjske gore) se nam piše obširneje o veliki krivici, ki zadene že itak ubogo kmetsku prebivalstvo tega okraja 8 tem, da se mu odvzame po sklepu de'- vlade tamošnjega zdravnika in otvori nov okrog na Jesenicah. Zdravnik je bil že od nekdaj v Kranjski gori, torej se ga tudi zdaj ne bi smelo odvzeti, kranjska obrtna družba pa je imela tudi svojega zdravnika, ko še ni bilo tovarne, tem lože bode imela zdaj svojega zdravnika. A ne sumu kmetsku ljudstvo bode imelo malo koristi ud zdravnika, ki je oddaljen 6 ur, tudi c. kr. okrajno sodišče potrebuje zdravnika, ki stanuje v kraju sodišča, inače bodo stroški za vaak zdravnikov prihod neprimerno veliki. Dopisnik izreka nado, da bode si. dež. vlada uvaževala razmere in potrebe Kranjskogorskega prebivalstva iu je branila proti Savski goBpodi in velikemu kapitalu, katera ai pač lahko sama vzdržujeta svojega zdravnika.
— (Vabilo in VHpored stoletnice fare Koprivnik in nje prvega duhovnega očeta Valentina Vodnika,) ki bo bode praznovala v nedeljo dne 27. avguata 1893: 1. Ob 10. uri dopoludne sprejem došlih ć. gostov na Koprivniku.
2. Ob 1itll. uri dopoludne cerkveni govor č. gosp. Janeza Azmaoa, žuumka Govjanskega, in potem slovesna   sv. maša,  pri   kateri  pojo Bohinjski pevci.
3. Po sv. maši slavnostui govor g. profesorja Levca in   odkritje    spominske   plošče.   4.  Skupni obed.
5. Popoludue ob 4. uri odbod na Bohinjsko Bistrico.
6. V ponedeljek izlet k Savici. Posebna vabila se ne bodo izdajala. Obed oskrbi g. Matej Bevc, poštar in gostilničar na Bohinjski Bistrici. Kdor ro hoče udeležiti nkupuega obeda, naj pošlje g. Bovcu vsaj do 18 avgusta 1 gld. 50 kr. Slav-nost ae bo vršila pri vsakem vremenu. K obilni udeležbi uljuduo vabi odbor.
— (Veselica v prid družbe sv. Cirila in Metoda) bode dne 16. t. m. v prostorih Je-lovškove gostilne v II. Bistrici. Vapored: 1.) „Narodne pesmi" svira tercet. 2.) Igra: „Kdor ae poslednji smeje1*, gluma v jednem dejanji. 3.) Uuetni ogenj ua proBtem. 4.) Ples. Mej posameznimi točkami svira domaći tercet. Začetek ob 1 ./J uri zvečer. Ustopuiua za osobo 50 kr , z rodbino 1 gld. Pre-plačila se hvaležno vzprejmo. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Osobne vesti.)   Famozni profesor Babac h  v  Gorici,   znan  po  svoji   pravdi zoper „Sočo* in po svojem delovanju /a Graško „Tages pošto", je premeščen v Steyr na Goreniem Avstrijskem. Srečno pot!
— (Iz Gorice) poslalo nam je načelništvo oudaštije možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda naslednje pojasnilo:
Nasproti vesti, katero ste prinesli v št 146. Svojega cenjenega lista o letošnjem občnem zboru naše podružnice, konštatuje podpisano načelništvo, da se je občni zbor vršil tisti dan in po tistem dnevnem redu, ki je bil naznanjen. Da se je pričel nekoliko kasneje nego je bil napovedan, zakrivila je okoliščina, da je bil načelnik z zborovališča poklican na nujen pogovor v drugo društvo, kjer je primoran .zvonec nositi". Ako bi bil gospod pisatelj Vaše vesti vztrajal še nekoliko časa, bi se bil lahko občnega zbora udeležil in bi si bil mogel priboriti celo en „zvonec", za kateri se ni našel hitro primeren vrat. Tedaj bi mu ne bilo trebalo pisati za odbor nelaskavih k o me u ta rov o „zaprečenem" občnem zboru, ki se je vršil.
Da bi društveniki z odsotnostjo pri občnem zboru hoteli protestovati proti kakemu odborniku, je popolnoma novo in neverjetno. Pač pa mora podpisano proti temu protestovati, da gospod dopisnik pošilja svoja domnevanja in sumničenja o društvu kot resnico v avet. Če hrepeni po „zvoncu", 8 katerim je spojen trud in delo v društvene namene, naj si ga da obesiti pri prihodnjem občnem zboru, da bo zadovoljen. Sedanji odborniki se niso potegovali za svoje „zvonce" in so pripravljeni jeden po jednem prepustiti jih drugim bolj spretnim in bolj delavnim rokam. Nalagati pa komu na raznih mestih „zvonce", ki zahtevajo požrtvovalnega dela, in potem zabavljati mu — iu morda celo radi osebnih navBkrižnostij — da „hoče povsod zvonec nositi4', ni lepo. Podpisano načelništvo je hvaležno sedanjim odbornikom, ki brez izjeme že drugod „zvonce" nosijo, in se jih vendar niso branili v podružnici, kjer jih b trudom in težavo, pa vestno nosijo.
V Gorici, 10. julija 1893. Načelništvo „GoriŠke moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda".
Opomba uredništva: Mi smo prejeli dotično notico od zanesljive strani ter smo jo priobčili bona fide, ne da bi se ozirali na take osebnosti. V interesu družbe želimo, da bi bila stvar s tem konečno rešena. %
— (Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda vPodgradu) bode dne 17. t. m. ob 11. uri dopoludne z naslednjim vsporedom: 1. Poročilo podružničnega načelništva po §. 12. družbenih pravil. 2. Volitev bodočletoega odbora podružnice in delegatov za glavni zbor v Sežani. 3. Prejemanje uplačil in upisovanje novib Članov. 4. Morebitni predlogi. K obilni udeležbi vab; najuljudneje odbor.
— (Nesreča pri vajah.) Iz Pojja se nam piše: Prve dni tega meaeca manevrirali sta dve stotniji 97. pešpolka Pri basanji pušk z vežbnimi patroni sprožil se je po nesreči petelin pešcu F. G. in zadel pred njim v prvem členu stoječega A. R. tako močno v laket desne roke, da je moral iti se zdravit v tukajšnjo mornarsko bolnišnico. Vkljubu vsem zdravilom umrl je mož dne 8. t. m. zvečer. Umrli bil je po rodu Furlan, priučil se je bil pa dobro slovenskega jezika in je bil jako priljubljen pri svoji stotniji. Dne 10. t. m. bil je sijajen pogreb.
— (Morskega psa,) dolzega kakih sedem metrov videl je te dni kapitan parobroda „Hrvat" g. Roman Lovrić blizu Novega in je to naznanil pomorskemu uradu na Reki.
— (Zagrebško narodno gledališče) utegne dobiti novega intendanta. Govori se, da ae vrše pogajanja z gosp. Iv. pl. Hreljanovićera, opernim pevcem, ki je zadaja leta večkrat priredil v Zagrebu na Hvoje utroške operne predstave. Ako bode g. Hreljanovi<< res imeoovan intendantom, usia-novila bi se zopet stalna opera v Zagrebu.
				
				
		Prvo krono družbi sv. Cirila iu Metoda 1 S- A		
			m	
				
Knjitovnost.
— Slovensku-nemški   slovar. Izdan na troške rajuega knezoškofa Ljubljanskega Antona
Alojzija VVolfa. Uredil M. Pleteršnik. Peti Beiitek. V Ljubljani. Založilo in na Bvetlo dalo kue-zoškrn Htvo. Tiskala Katoliška Tiskarna. 1893 Str. 321 — 400 Ta s*šitek ob*eza slovarsko gradivo od besede i z moledovat i do besede klajnik.
— „Slova ii h k i  svet"   prinaša v štev. 13. nastopnu vsebino: V praznik sv. C rila in Metodija;
— Janko Drašković; — 25letje Spt. Slavjanakeg* blagotvoriteljnega obščeatva; — K odkritju spomenika Ivanu Gunduliću ; — Iz poezij Frana Levstika.
— Olgil — Sakrivat znadem . . .; — Dobre vo-Ijice . . .; — VoH^mie iuvbtm; — Ples in pleaovoa glasba; — Petrograjake srednje in više ženske šole itd.; — Malo kritike; — Ruske drobtinice; — Ogled po slovanskem  svetu; — Zmes; — Književnost;
— Književni oglasi.
— ^Popotnik", glasilo nZaveze slovenskih učiteljskih društev" ima v št 13. sledečo vsebino: Poziv; — L. Lavtar: Učni načrt za računstvo v štirirazredni ljudski šoli; — Skrb za ljudsko šolo v Goriškem dež. zboru;  —  Pedagogiški razgled;
— Šolstvo na Kolumbijevi razstavi v Čikagu; — Slovstvo ; — Društveni vestnik; — Dopisi in druge vesti; — Natečaji.
— Programm der osterreicb-un-garischen Slawen von einem S I o v a k e n. Lipto Rosenberg. Druck von Carl Salwa. - Verlag dea Vorftssers. 1893. Str. 40. Cena 50 kr. O tej brošuri izpregovorimo o priliki kaj več, a ie sedaj moramo izjaviti, da se z nekaterimi točkami tega programa ne strinjamo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 12. julija. *) BWiener Ztg." prijavlja koncesijsko listino za lokalno železnico Podklošter — Sv. Mohor. Koncesija je podeljena Feliksu Mottonvju, Francu Lamprechtu in Ivanu Gasserju.
Dunaj 12. julija. *) Tajnik tukajšnjega srbskega poslanstva, Barlovac, odpotoval je v Karlove vari, da izroči ondu mudeči m a se bivšima ministroma Ribarcu in Kundoviću poziv, naj se prideta 15. t. m. v skupščino zagovarjat.
Dunaj 12. julija. *) Pogajanja radi trgovinske pogodbe z Rumunsko so se zaustavila do jeseni.
Peterburg 12. julija. *) Uradni list prijavil včeraj naredbo finančnega ministerstva, s katero se po trgovinski pogodbi Franciji dovoljene minimalne carine dovoljujejo tudi vsem drugim državam, izvzemsi Avstro-Ogersko, Nemčijo, Združene države in Peru. Ta naredba stopi v veljavo dne 25. t. m.
Berolin 12. julija. *) Carevič se pripeljal včeraj popoludne. Na kolodvoru postaje "VVild-park pozdravil ga je cesar. Carevič se odpeljal po noči. Cesar spremil je carevića na kolodvor in se srčno poslovil.
Berolin 12. julija. *) Vlada je baje sklenila, da zaključi tekoče zasedanje drž. »bora dne 18. julija.
London 12. julija.*) Pri razpravi o home-rule predlogi primeril se viharen prizor. Brodnek trdil, da so Irci sLer jezični ali duševno in-ferijorno pleme, kar je imenoval Sexton surovo impertinenco. Nacijonalisti so mu burno pri-trjali. Sexton zapustil na predsednikovo za-h te vanje dvorano ali šele po daljšem ugovarjanju.
London 12 julija.*) Reuterjev bureau javlja iz Kio Grande, da je ondotni položaj jako kritičen.
Dunaj 13. julija. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo obe. sveta Praškega zoper namestniško naredbo, s katero se je razveljavil sklep, da je pri mestnem magistratu Praškem uvesti češčino kot izključno uradni in poslovni jezik.
Monakov 13. julija. Volitve za deželni zbor so končane; voljeni so bili: 3 konservativci, 73 klerikalcev, 7 kandidatov kmetske zaveze, 68 liberalcev, 1 član ljudske stranke in 5 socijalnih demokratov. V dveh okrajih Še ni znano, kdo je zmagal, najbrž kandidati kmetske zadruge.
Pariz 13. julija. Včeraj se je začel shod vseh delavskih sindikatov. Zastopane so vse francoske delavske borze.
Derby 13. julija. 25000 rudarjem se je napovedalo 25odstotno znižanje mezde.
London 13. julija. „Standard" javlja, da obišče nemški cesar angleško kraljico dne 1. avgusta v Osborneu.
Novi York 13. julija. Tukajšnji listi javljajo iz Valparajza, da so ustaši napadli mesto Rio Grande s kopne in z morske strani.
t •) }< včerajšnje koutitkovane Številke.
Vse one čestite p. n. naročnike, katerim smo ilancs prldc-jall nakaznice, prosimo ulJ««liio. da nam blag^ovole naročnino upo-giatl flo <T. t. m., ker drugače Jim no list brezpogojna* ustavljen.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda".
„LJUBLJANSKI IW
■to)l
za vae leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
MlfU.....tHIMlIll.......IIIIIM*
Tujci:
11. julij*.
Pri Malici: Dettelbacb, Obach iz Gradoa. — Din-kelspiel iz Trstu. — Schinidt iz Prag«. — llomser iz Bu-rulina. — Thouia iz BudimpeAte. — Verderber iz Kočevja. — Schrever iz Maribora. — Sega iz Vipave. — SaSnik iz Škofje Loke. — Kobiu'6 iz Zagreba. — Pokornv, Zaplot-nik, Tbeimer, Reuzenberg, Foderl, Slunreich, Rum, Lewis, Lowensteiu, Volk z i Mina|a.
Pri Slona i Kipp, VVild, dr. Borfiič iz Gradca. — Melafi iz Kamnika. — Vogtd, FelDer, VVagner z Dunaja. — Dr. Bedini iz Huke.
Meteorologično poročilo.
Dan ;	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kriini y' mm.
11. julij*	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	781-4 «. 7b2"4 am. 732-3 mm.	18 8° C   si. vzh. 29 6« C Ll. jzh. 21-6° C   si. jzh.		jasno jasno obl.	| 000 ob 1
Srednja temperatura 233°, za 4-4° nad normalom.
XD-CLria*jslsa. borza
dne 13 julija t. 1.
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.   97 75     — gld.   97 75
Srebrna renta..... „     9750     —    „ 9745
Zlata renta...... „   11830     —    , 11H45
4°/0 kronska renta ... „ 9715 — „ 97'30 Akcije narodne banke . . . 984'— — , iH5-— Kreditne akcije ....
Lordon .......
Napol. .......
C. kr. cekini.....
NemSke marke .... Itnlijanski bankovci . . . Papirnati rubelj ....
_   33H-75     —    „ 337 —
„   123H5     —    , 123 80 $•82»/, -    , 985 686     —    „ 587 60-55     —    „     6' 1-67'/, „     46-i0     —    „     —— 1-30'/* -    „ -•-
De 12. julija t. 1.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld.   147 gld. 75 kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. .   .   192 ,   fiO ,
Ogerska zlata renta 4°/0.......115 „   65 „
Dunava reg. srečke 5«/0 po 100 gld.    .   .   128 „   — ,,
Zemlj. obč. avstr. 4»/,0/o zlati zast. listi.   .   121 „   75 „
Kreditne srečke po 100 gld......1^7 ,   — „
Rudollbve srečke po 10 gld......23 ,   30 „
Akcije anglo-avst. banke po 200 gld.   .   .   150 „   50 „
Tramway druSt. velj. 170 gld. a. v..   .   .   .   259 „   50 „
Zahvala.
Za premnogo znake presrcnega in iskrenega Hožalja, koje smo prejeli povodom snu ti nepozabnega »ina, oziroma brata in svaka, gospoda
Josipa Pollak-a
c. kr. okrajnega komisarja v Radovljici,
za krasne darovane vence in za mnogobrojno Spremstvo k poslednjemu počitku predrazoga ranj-cega izrekamo vsem najitikrunejSo in najKlobokujfio zahvalu, osobito pa do gg. uradnikom tukajSnjega o. kr. okrajnega glavarstva ter tako obilno doAlim gg. c. ki. uradnikom I jjuld jatiskiui in Radovljiškim.
V Kranj i, duo y. julija 1893. (727) Žalujoči ostali.
S tem izjavljam, da y,a dol-gc>yc^ iiafikttv.iene ua moje ime od katerega koli, nisem plačnik.
pivovarnar in posestnik v Ljubljani. Proda Sd -taJ-coj
trgovina z mešanim blagom
s prav dobrim prometom, v lepem kraju l>olenj«+u«-, blizo železnice, zaradi druzega podjetja pod prav dobr mi pogoji; Treba je takoj položiti BDpV— fHX)ii irld. — \Wč o tem p-divrt ae pri A.. J£t*ii«S-«- uit rre*lriio*t'iu trgu nt. «. (13: — li
Moč in ULČIr^sis:
Jedino pristnega angleškega
cudotvornega balzama.
HI
Najstarejše, nujiz-knSenejse, nujroel-nujse, i>oleg tega naj cenejše univerzalno, ljudsko, domače i u zdravilno sredstvo proti malone vsem notranjim in nuaiijim boleznim.
.le<lino me to, kjer so proizvaja in ga je moči dobiti, j« lekarna „pri angelju varnim"
A. Thierry-ja v Pregradi, Hrvatska.
Ta balzam se rabi vnanje in se tudi použije.   On je: 1. !S'epr«'k.»-senci stlrnvllo j»ri vseli plu«*>. ■illi boleatiili iu l>ol«>#,nlli uh pršili, ublužuj«' k hI ur, iimIuv IJk i«lil«'tl»» oiiJ«-,   1 «• «■ i lioleilni kttMelJ Iii celo zastarele take bo lesni.   2.   Izvrstno  deluje pri vnetju na vratu, hripavostl itd. 3. Prežene korenito vsako ujrzltco, 4. Leči vsako  bolezen  na jetrih, na želodcu in v irevib, osobito želodčni krč, ščipanje  in trganje v želodcu. 5. Vzame bolečin« in leči zlato žilo in Suljeve.  6. Deluje kot mučilo in čistilo krvi in obleti.), prežene teiko* miselnost in melanholijo in poživlja tek in prebavo  7. Služi izvrstno pri zobobolu, votlih zobeh, ustni gnilobi iu vseh zobnih iu ustnih boletnib, 8.  Je dobro sredstvo proti črvo e, trakuljam in pri botjasti. i*. .Te jako rinlotverno sredstvo za vse rane, stare in sveže,     Kroge, ušen, uio zolje, bradavice, opek lin«-, zmrz-ii«-ne ude, kraste, garje in prisče, razpokano in hrapave roke, prežeuo glavobol,  Šumenje,  trganje, protin. bol v ušesih itd., kar je vse natančneje povedano v navodu o uorahi. 10. Domače sredstvo jo tO, čigar uspeh je nedvojben,  ki je jako reelno, ce nen » in poveeul neškodljivo m ue bi smelo manjkati v nijedui obitelji kot prvi pomoček.   .ledna sama skušnja hode   več dokazala in prepričala,  nego  to naznanilo. Pristen in nepopiičen je ta balzam le, če je vsaka iste-kleničica zatvoi jena s srebrno pusico, v katero je utis-nena moja fvnlku: ..A dol I' "3'lii «-i-r,> .  lekiirnu «|>rl iin^elju >i»fiiliu' v l*i«'i;ri»«li"     če je vsaka steklenica previdetM z rudečo etiketo iu zamotana v navodilo o porabi,  na kateri se nahaja ista varstvena ziihuika z Istim tekstom, kakor je tu igorsj natiskano. Vsi drogi balzami, ki niso z mojo pulioo zatvori eni iu nimajo teli ziuikov, so poHiieme in po larejanja in BOdriujejo v sebi prepovedane In škodljivo drastične tvarme, kakor „aloe" in tako dalje in je vsak tak balzam zavračati. Posue-iii;.Ki  iu  ponorejalci mojega  jedino  pristnega bal/aina se sodnijsko po meni nsjstrožje Bkslednjejo na podlagi /.ako. iS o za&ć.čenji  znamk, isto  tako vsi preprodaj »let ponarejanj. l/.vedenSko sprh'alo visoke kr. deželne vlado (št. 5762  B. 610-») izkazuje glasom ana.it Ske^a izvida, da ne sodržuje moj pteparat, ni kakih  prepovedanih ali zdravju škodljivih tvarin.    Kjer  ni nlluiki* #.ttl«»Ke luiijt^a luilniiiiH, imj Me niiKn-iiJe ilirekl no in m»J Nf H drenira t „I.ekitrua .pri uu^elju »aiiiliu-A. Tlif«'rr.i -ja« v 1'rr^i-mli  pri KoKMteu-SlHl.iiii'*. — Po6ilj;i se poštnine prosto nt \sako pOStMJO Avsrr.). Ogcrske 12 uiiilih ali 6 velikih steklenic za 4 kioue, 60 malih ali 30 velikih steklenic stane  12 krou 60 vin., poštnine prosto v Bosno in Hercegovino 1    maiih ali ti velikih steklenic 5 krou, 6 > malih ali 30 velikih steklenic 16 kroti. Pošilja se lo proti povzetju ali če se denar preje vpošlje. (72J — 1)
-A.e3.olf Tliierry
liliiii iu»r   V    1're- radi    pri   11 o-n, 1 <-u-S I a 1 i u i.
C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. flrž. Menic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega ocS. 2.. 3ia.aa.lja. 1893.
Nsstopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem easn.
Odhod iz IJubijane (ju/, kol.).
Ob 13. url 05 minnt po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tatit-l. Beljak, Cel->vec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, 1 selil, Gmunden, SoiDOgra 1, Lend-(i.isti-in. Zeli am See, Inomost, Bregenz, Zllrich, Qtmf, Pariz, Steyr, Line. Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francoze vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. url 06 minnt zjutraj oBebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Heljak, Celovec, Franzenafeste. Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, l9chl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli am See, Dunaj via AmBtetten.
Ob 11. nrl 50 minnt dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Poljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 20 minnt popolndne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Budejevice, Plzen}, Marijine varo, Eger, Franeove vare, Karlove vare, Prajfo, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 5. nrl 66 minnt zjutraj osebni vlak z Dunaja vis Amstetten, Draždan, Piage, Francovih varov, Karlovih varov, E>fra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Litica. Steyra, Ischla, (imundeua. Ischla, Ausseea, Pariza, Genfa, Zitrieha, Bremen/a, Inomosta, Zella am See, Lend (lasteina, Ljiibna, Boljalla, Celovca, Franzensfeste, Trbiža.
Ob 11. uri 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, E^ra, Msnjinih varov, Plznja, Budejevic, BolttOgfSds. Inomosta, Linca, Ljut)tia, Celovca, Pon tabla, Trbiža.
Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubitega, Heljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Ti biža.
Ob 9. nrl 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljub-neg*   Heljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol).
Ob   7. nrl 18 minnt zjutraj v Kaimnik. „    2.   ,,  05     „     popolndne v Kamnik. H    6.        50     ||     zvečer v Kamnik. „   10. 10     n     zvečer v Kamnik (ob nedeljah in
praznikih).
Prihod v LJubljano (drž. kol).
Ob   6. uri 61 minut zjutraj iz Kamnika. „   11.   ,,   15     „     dopoludne iz Kamnika. II    6.   ,,  20      „      zvečer i/. Kamnika. „    O.   ,,  55      ,,      zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in
praznikih.)
Sreduje-evropski čas je krajneiuti času v Ljuhliani za I minuti naprej. (12—149)
ltavnokar na svitlo prišlo:
Barvaste črepinje.
Zbirlza povestij in pesmij.
V prozi čt-Aki spisal J. Vreliliekj. Preložil J. Skalar. 35 stranij-   Cena HO k.*., po pošti :t;i kr.
Založil i n prodaja (729—1)
J, CrlOINTTIINTI v Lsjubljaiai,
Za trgovino z mešanim blagom
se išče neoženjen
družni k
z vložkom h—looo ul«l., eventuvelno se trgovina tudi
produ. — Naslov bo izve v upravništvu „Slovenskoga Naroda". (730—1)
«
C V
ti z vatMiii h kmetiji BpadajoMtni ]»*>Mlo|»|i ter
^ l*-J orni njiv in travnikov.  VSe v iihj-
^ boljšem   stanji,   produ   |mmI   ugodnimi ^
I iMi^iji lastnik ^liliji Si-iiKil v I >olt>n jriu t|
j Logatoi.                                 (725-i) J
MESKI EESf MKf
MAGGI
po N krajcarjev za 3—4 decilitre
zborne krepko juhe; malo manjAe iu brez kapice po *> knijcariev priporoča J. Itiiz/ollui. (2i>
Vsled dovoljenja c. kr. za m. (Jeleg. okrajnega sodišča v Ljubljani z dnć 2. junija 1893 št. 12.701 prodajala se bode
v ttrlelm <ln< 14L. juliju
ob 9. uri dopoludne na Mestnem Irtfii liiš. st. v IV. nadstropji v zapuščino pokojnega gospoda Verdi ■»» «111(1 a iHaček-a spadajoča hišna in kiiliinfska oprava, obleka, perilo ter neka] dragocenostij pdtem prr sto voljne javne dražbe.
V Ljubljani, dnć" 12. julija 1893.
Dr. Fran Vok
(73-2) c. kr. notar kot sodni poverjenik.
A
(703)
merika, Afrika, Avstralij
lluatroviiii voin.il r.-il. /.-mlji-viili, opirti, k»kor tudi |irOH|>okti naj«l»euvitojiili hr»o iu liuAtno imruliroilnih prog bo .li.l..  zatitouj pri coiitralncm liuroau su prekomorski promet
W. Raydli & Co., 1 rue au Sucre, Antwerpen.
A
(2)
Št   13 06:3.
(704-2)
Razglas.
Na d«in obletnice poroke Nje c. in kr. visoČanstva gospd nadvojvodiuje Marije Valerije, t. j. 31. dan t. m., razdelil I je po sklepu občinskega sveta Ljubljanskega vOO £rld. mej petero iiltou'ili vdov kijuliljaii-skili.
Prošnje za podelitev teh podpor vložiti je tukaj do 32. t. m.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
1. dau julija 1893.
Mio/i u i sol rjliiiusn« iaiovoaho ui ilH3ji<,
Ne kupujte inoseniHkin receptov za mker ao predragi iu tu.ti nepopolni.
Kdor si hoče napraviti sam dobro in zdravo
domačo pijačo
naj ae potrudi k
Ivanu Sajovitz-u
v Gradcl*, Murplatz št. 1, ,.pri črnem psu",
tam se dobe vsi predmeti, ki mo potrebni k temu, in ae placa za polovnjak zajedno z receptom aamo B gld. fiO kr.
Po izrekih in dopisih mnogobrojnih naročiteljev gospoda I\ umi Sujovilz-u. ho isti z njegovim receptom ia napravIJMiije mosta jako zadovoljni, ker dobe za majlieit denar izl>or«'ii most. (719— 2)
♦ ♦
Na najnovejši in najboljši način
11 1*1 Otll«'
(694—8
I sobo      zobovja s
ustavlja brez vnnkib bolečin ter opravlja plomlto- *
vtiiiftk in  vse  zobu«*   operne! |e,  —  odncranjiijo 4 10i1111' l»ol*>člii«»  ■ nsturtciijoin živca
zobozdravnik A. Paichel, i
poleg ćev I jurskega mostu, v Kobler-jevi liisi, i. uadatr. J
Dr. Frideriku l.rn^iVI-ii
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je o<i paintiveka znan kot naj izvrstnejše lepotilo; ako He pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadohi pa čudovit učinek.
Ako ae  namaže  zvečer ž ujim obraz ali drogi deli polti, m iju n«' #.«* «lr 11 k i «lati ue-iiiiitiie  lunkiiie  od polti,  ki poMtaue vmI«U »'lito lu lit'ZUM.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube iu ko-zave pike ter mu dajo mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj nsglo pege, ioltavost, ogerce, uoauo rudečino, za jedce i u druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gl«l. 1.50. (234—10)
Dr. Friderika Lengiel a
BENZOE-miLO.
Najinilojse  in  najdobrodejnej^e   uiilo,   za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 00 kr. Dobiva se v Ljubljani v 10.  pl.   I 'r 11 k <>< is .1 - j 1» lekarni in v vsen večjih  lekarnah. — Postna naročila vsprejema W. lloiui, l>miat|. X.
Naiboliše sredstvo prati inžninii boleznim!
n 1 1««*
ProMpeh t i v.n.*«it«iuj
Zaloga v Ljubljani pri J. Ijiiiiii«>'cr-Jii.
Ravnateljstvo: v kopališči Radenskem (Štajersko).
Crostilnica
v Vegovih ulicah št, 10
se o<l«l*i |mmI ugodnim i pojcoji na ■'<i4*iiii. o/.iroimi f mli %' mijeni.
Vei* hi* i/.\e pri lastniku. (726—1)
l>0
Letno stanovanje. I
V Podbretjah (Blrkendorf) se oddaata dve lepi sobi z lepo notranjo opravo iu kuhinjo s itedilnun ognji. Aćem za SO gld. za črna dveh meseoev. — Več pri lastniku Mat. Keraperle-tu, po domače Ollnovou.
Hiša na prodaj.
lliš:i v dobrem stanu, na lepem prostoru, z vrl i hi ni vrtom, njivami in gozdom, pri k v. Duhu, blizu kolodvora „Škofia Loka", lastnina poaeatnice Katarne Kovaftič, cenjena na 2735 k l<i, bo <lno 20. J nI i (a, oziroma 17. av-un*<u prodana uit očitni dražbi pri no« dlNOii v Skotil liOkl. (702—3)
£A Za večje cerkveno delo, ve*? oltar- IV N! Jcv, se iščeta
^1 dva izurjena pomagača ^
4 za stuk mraraorna dela. |
j^J Delo se začne v začetku meseca av- roj \Ži gusta. hN|
gusta. SN
b\|        Ponudbe je poslati T. CIiiiincii-ii, Kjj
LX slikarju mestne župne cerkve v Mzalmdl&l |s|
<\ na Ogerskem. (713—2) IX
Za, želodec.
(332—25)
T rnliogx.y-J o v
Cognac-grenčec
steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld.
Slasten!
Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo.
Dobiva se pri
ITbaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani. -== Pošilja se z obratno pošto. ==—
Z a želodec.
80808880888888880^^
Fine in cenene
šivalne
za koje se 5 let ga ran tuje
priporoča poti zelo ugodnimi  pliteilul ni I pogoji
F. DETTER
v Ljubljani, na Starem trgu št. 1.
Zaloga   sitjilnili   in   Um. t i |hU ili   StVOjoV,   prodaja   NlroJe%ili «lelwv. ^iiniili. m1i..1111 11. Iioiii Iio>.h« n»lle i. t. d,   kakor ludi \mikm v*t negii ilrohuegn Hlngit kii K roj m »• in Nitilje ((533—b)
#*<»/»»•«•»/« xfi'«jVi' fri'i'.Mijej« .»<* t tu hip in /#o evni.
8888888(3
K * *
n n n n
s
X
n n n n
s
Nafte najbolJHe iti najcenejše tolletiio milo je.
Doeringovo milo
» »ovo* Lepa polt, mladostno svež obraz
dosega ae in »e ohranjuje po vm«i*i1i»ii|I ruiii v kakovosti neprokoie-m-u lin.-rio^-o\it milu i novo, ki ao povsod dobiva kniinid po 80 kr.
To milo je tako voljno, čiato, atrogo nevtralno, da hc I njim ubrani ono, čeBar proiuročiijejo druga mila, ki v sebi sodržujejo sode in b. raz-jedljiva, namroč: poltne postane rdeča ali bakrobarvna, ne omlalmo pred časom in ne zvene, ne peče in se ne raztegujo po umivanji.
Kdor se bočo ogniti takim pojavom, oiirouia kvarnim učinkom, kupuj za svojo toileto (*>02—I)
Doering-ovo milo s sovo — najboljše milo sveta!
(Jeneralno laattipNtvo: A. M0Tist!H & (n., Dunaj, I., Lugeck Nr. 3.
n n
n
n
n n
n n
K
i
XXXXXXXXXXKKXXKXXKXXK«X«XX
7 r i j g k a slati:
Vedno sveža, jedrcvita polnitev v novo zgrajenem polnilnem rovu od neposrednega dotoka iz vrelca.
I)uhi > i« m«':  Pri slatinaratvu v Ko^atcu in na Slatini; v Ljubljani v vodno jjjj sveti nspoluitvj v vseli proiiajatnirah niineralnib v6d, v specerijskili prodajalnicab in drogiterijab, ki ho na dobrem glaao, ter v lekarnah.        (398—4)
Dr. Mirko Crnčić, kr, javni bilježnik, kot sodnijski poverjenik.
St. 18 — 1898 II.
Oglas dražbe.
S tem se daje splošno na znanje, da sem vsled odloka kr. okrajnega sodišča v Zagrebu od 18. junija 1893, št. 19.r>51 gr. odredil prostovoljno javno prodajo raznovrstnih premičnin in osobito raznovrstnega vina kacih 561 vedrov z vinskim posodjem, ki spadajo v zapuščino pokoj. Vatroslava Folnegovića, načelnika občine Sesvetske, in sicer na dan
24. julija t. I. ob 8. uri dopoludne in ob 3. uri popoludno
a če bi bilo treba, tudi na sledeče dni na lici mesta v Maksimiru, potem v Sla novcu pri Zagrebu, kjer se bodo zapuščinske premičnine prodajale najboljšemu ponuditelju tudi pod inventarsko ceuilno vrednostjo, toda le proti gotovemu plačilu.
Inventur je vsakemu na vpogled v moji uradni pisarni v Zagrebu, Ilica hiš. štev. 28, II. nadstropje.
V Zagrebu, dne 3. julija 1893.
Kr. javni bilježnik kot sodni poverjenik :
(720-2 Dr. Mirko Crnčić l. r.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".