^Ca Ao/pf Gorenjski časnik od leta 1947 t/^ / ti t Prvi prspmopnir tedxik Gorenjec leta jqoo PETEK, 30. OKTOBRA 2009 Leto LXII, št 86, cena 1.35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Mariîa Volčiak časořis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 IZVODOV wvi;'. co r e niskic las-s 1 Dan spomina na mrtve Dan reformacije in dan spomina na mrtve, ki sta v Sloveniji sicer dela prosta dneva, letos praznujemo v soboto in nedeljo. Drevi osrednja državna proslava ob dnevu reformacije. Danica Zavri Žlebir dvajset tisoi vernikov slo- bnem slovenskem knjiž- venske evangeličanske Cer- nem jeziku ter odprtje Trn» Kranj • Dan reformacije. 31. kve. Osrednja državna slo- barjeve hiSe literature. oktober, v naši državi praz- vesnost ob dnevu rcformad- Ob i. novembru, dnevu nujemo v čast obdobju pro- je pa bo drevi ob 20. uri v spomina na mrtve ali vseh testantizma in reformacije, Linhartovi dvorani Cankar- svetih, kakor ta praznik poki je Slovencem dalo prvo jevega doma v Ljubljani. Go- imenujejo kristjani» pa se slovensko knjigo» omogod- vomik na slovesnosti bo poklonimo pokojnim. Po lo, da so ljudje v cerkvi lahko govorili v domaČem jeziku predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Prodava nosi vsej državi ob spomenikih potekajo komemoracije, na in odprlo pot slovenskemu naslov "BERITE!", njenega katerih kolektivno počasti- šolstvu. Spomin na glavne- avtoi^a pa so pri ustvarjanju mo spomin na žrtve, padle ga nosilca teh idej, očeta slo- programa vodile teme, kot v vojnah. Ta dan pa je tudi venskega knjižnega jezika, so pomen prve knjige v slo- priložnost za naše osebne Primoža Trubarja, smo po- venščini za razvoj sloven- spomine ob grobovih dra- častili lani, ko smo prazno- skega naroda, spreminjanje gih svojcev in prijateljev, ki vali petstoto obletnico njego- branja skozi stoletja, od ti- jim na grob prinesemo vega rojstva, Letos se je že skanih knjig do današnjih e- cvetje in sveče. Slovenci zvrstilo nekaj prireditev v knjig, sodobnost Primoža smo v krašenju grobov in počastitev praznika, ki ga v Sloveniji praznuje tudi okoli Trubarja z ravnokar prevedenim Katekizmom v sodo- prižiganju sveč menda pra- Pred dnevom spomina na mrtve smo grobove prednikov, svojcev in prijateljev okrasili vi rekorderji. s cvetjem in prižgali sveče. / fan r>na oom .i ■v Cenejne kupce obveščamo o obratovalnem času za praznik 31.10.2009. paket za mlade Brezpla^ paket za vodenje os^>nih financ mladostnikov z daiilom - 30 EUR za filmske predstave v Koloseju. .t' k»'"' Vi .it i . % K Mercator center Kranj Primskovo, Mercator center Kranj Savski otok^ Mercator center Jesenice, Mercator center Kamnik« Mercator center Škofja Loka. Mercator center Domžaie Trgovski center Lesce, Trgovski center Boliinjska Bistrica. «J. Vse poslovalnice so dne 1.11.2009 ZAPRTE 9 Î \ w vvw.gbkr si/íTí ladi OoreniskA^^ Banka Štirje cepilni centri Suzana P. Kovačič Kranj - Drugega novembra številko 20 17 100 od 7. do 14, ure, za cepljenje v ambulanti 2a medicino dela v se bo začelo prostovoljno Zdravstvenem domu Jeseni- cepljenje proti novi gripi, je ce pokličite na številki 58 68 sporočila dr. Irena Grmek 146 ali 58 68 166 od n. do Košnik, direktorica Zavoda 13. ure, v Zdravstvenem za zdravstveno varstvo Kranj, domu Radovljica se naročite Cepljenje na Gorenjskem na številko 53 70 300 med 7. bodo izvajali cepilni centri, v in 17. uro, v Zdravstvenem vseh se je treba naročiti po domu Skofja Loka bodo cepi- telefonu: za cepljenje v am- li v dispanzerju za medicino bulanti Zavoda za zdravstve- dela, pokličite pa na številko no varstvo Kranj pokličite na 50 20 047 od 7. do 10. ure. 86 AKTUALNO Decembra zastonj elektrika Elektro Gorenjska in HSE bo^ v teh dneh vsem stdnovaicem Htanine v Kranju posldla ponudbo za gradnjo naprave za hkratno proizvodnje to* plote in elektrike v Topfarni Planina. CORENjSKA Ovadba proti lastniku Zvezde Zaposleni in sindikati so napovedali Slavko v kranjskem tekstilnem pod« )et)u Zvezda, k! mu grozi finandni zfon, proti lastniku DuSanu Dol a m t* Ču pa vložili kazensko ovadbo. CC4. Nasveti iz Slovenije niso odveč Predsednik države Danilo TOrk. tudi strokovnjak za manjšinska vprdianjà, v pogovoru ocenjuje položaj m probleme slovenskih manjšin v sosednjih državah. 10,11 ZADNJA Grob je kot vrt v malem Ta teden so ljudje pred praznikom dneva mrtvih začeli urejati grobove. Pn okraSevanjj prevladujejo knzante-me, okolju prijazne sve^e pa le pogasi Izpodrivajo klasične. 24 VREME Danes bopntežno oblačno, a večinoma si4ho irnne. Vsoboto in nedelo bo pretežno Jasno. Zjutrcg bo slam. .1/9 miri: pretežno jasno M VÛ (N 10 2 POLITIK ř\ danicajzavň @)g-gia5.5Î GORENJSKI GLAS petek, 30. oktobra 2009 LjUĐgANA Podpisan dogovor o plačah v javnem sektorju v sredo so predstavniki 21 (od skupno 2S) sindikatov javne-ga sektorja z vlado podpisali dogovor o plačah. Z njim so pristali, da se plače ne bodo povečale za deset, temveč le za tri odstotke, da prihodnji dve leti ne bodo (Prejemali dela pla« če za delovno uspešnost v višini dveh odstotkov, da za povečan obseg dela ne bodo prejemali več kot trideset odstot^ kov osnovne plače in da bodo na tretjo četrtino Izplačil za odpravo plačnih nesorazmerij počakali do oktobra 2010 (namesto do januarja). Regres za prihodnje leto pa bo 692 evrov bruto. V sindikatih po besedah Branimirja Štruklja (SVI2) 2 dogovorom sicer še vedno niso zadovoljni, toda v primeri, da ga ne bi podpisali, bi za plače javnih uslužbencev obveljal intervencijski zakon. D. Ž. uubljana O proračunih tudi koalicijski vrh Potem ko so driavna proračuna za leti 2010 in 2011 obravnavala parlamentarna delovna telesa in ga je vlada poslan- cem predstavila na izredni seji, so o dopolnilih razpravljali še v koalicijskem vrhu. Odločili so, da se bodo potrudili zdaj načrtovanih dobrih deset milijard evrov odhodkov skrčiti še za najmanj 35 milijonov evrov. Vlada bo dopolnjen predlog proračuna sprejela prihodnji teden in ga posredovala v dr; žavni zbor. Poslanci in poslanske skupine so za proračun za leto 2010 vložiti 39 dopolnil, za leto 2011 pa 28. Največ dopolnil se je nanašalo na željo po novih cestah, a je odbor za finance in monetarno politiko, ki je proračuna obravnava! kot zadnji od parlamentarnih odborov, vsa zavrnil. D. 2. LjUBgANA Le štiri državna praznovanja vlada predlaga, da bi poslej državne proslave prirejali le štirikrat letno, za največje praznike. To so: dan državnosti (25. junij), dan samostojnosti in enotnosti (26. december), slovenski kulturni praznik (8. februar) in še nov, četrti dan, dan Evrope, ki bi ga praznovali v maju, skupaj z dnevom upora proti okupatorju in praznikom dela. S tem bi stroške zmanjšali za polovico. Proslave, ki so vezane na določeno regijo, pa bi v sodelovanju med državnimi in lokalnimi oblastmi praznovali le na vsako peto obletnico dogodka. D. 2. ^i^ari arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas > Avtokaito prejme IVANKA ZMITEK iz Bohinja KOTIČEK ZA NAROČNIKE Muzikál Broadway Gorenjski glas bo dvema r^aročnikoma omogočil ogled mu-zikala Broadway, ki bo v soboto, 7. novembra, ob i6. uri v Gallusovi dvorani Gankarjevega doma. Ta vrhunski plesno- glâsbeni dogodek si bosts lahko ogledala dva naročnika - določil ju bo žreb • ki bosta pravilno odgovorila na vprašanje: V katerem ameriškem mestu je najbolj znana ulica Broadway? Odgovore nam najkasneje do torka, 3. novembra, skupaj s svojimi podatki pošljite na: Gorenjski glas, Blelwei-sova 4, Kranj, ali na koticek®g-gla5.si. Sveče na Gorenjskem glasu Ce ste spregledali oglas, naj vas spomnimo, da na Gorenjskem glasu prodajamo tudi nagrobne sveče. Lahko izbirate med dvema velikostma običajnih sveč, ki jih naročnikom ponujamo po ugodnih cenah: od 1 evra do 1,30 evra. Lahko pa se letos odločite za drugačne, t. i. varčne ekološke sveče na tekoči vosek. Cena za komplet, ki vsebuje stekleno svečo, stenj in pol litra tekočega voska, za naročnike znaša le 9,50 EUR. medtem ko je redna proda/na cena kompleta '2,50 EUR. Sveče bomo tudi po prvem novembru prodajali na sedežu Gorenjskega glasa ob ponedeljkih, torkih, četrtkih od 8. do 17. ure, ob sredah od S. do î8. ure in ob petkih od 8. do 14. ure. Vabljeni k nakupu - se splača! D. K. Stane Kavčič dobil V Ljubljani so na Trgu narodnih herojev odkrili doprsni kip Staneta Kavčiča, predsednika slovenskega izvršnega sveta v obdobju od ^967 do 1972. Kip je delo akademskega kiparja Metoda Friica. Danica Zavrl Žlebir Ljubljana • Letos je namreč minilo devetdeset !et od roj« stva slovenskega politika, ki so ga zaradi njegovih liberalnih reform leta 1972 po Titovem nalogu odstavili in upokojili Lani je pobudo o postavitvi spomenika sprejel ljubljanski mestni svet, v torek pa je bilo v parku med slovenskim parlamentom in Narodnim miizejem slavnostno odkritje spomenika, ki se ga je poleg politikové družine udeležilo več po- Kipar Metod Friic ob kipu polKika Staneta Kavčiča membnih političnih osebn> kip še enega politika, Id je v svojem času še bolj kot Stane Kavčič veljal za disidenta, kip Jožeta Pučnika. Na naše vprašanje, ali morda politild zanj predstavljajo kak poseben navdih, je odvrnil, da ne. k izdelavi spomenika Stanetu Kavčiču pa je bil povabljen v okviru natečaja. Med tremi povabljenimi kiparji so izbrali njega. Delo je bilo po nj egovih besedah kar zahtevno in je trajalo vse .poletje. Pri študiju portretirančevega lika se je opiral na fotografi* je, ogledal si je tudi dokumentarni film o njem. sti, med njimi nekdanji ni govornik, predsednik via- meni, da je Stane Kavčič veli- "Omejitev pri ustvarjanju predsednik Milan Kučan, de Borut Pahor je poudaril, ko naredil tudi za Ljubljano, tega kipa je bila zahteva po Kavčičev sodobnik in prija- da Stane Kavčič ni bil po- saj so v njegovem čbsu začeli realistični upodobitvi, kar je te?) Niko Kavčič, starosta s!o- memben le kot politik tedaj, graditi Klinični center, leta« po svoje škoda, saj ne dopuš- venskega bančništva, pred- ko je bil aktiven, temveč je bii lišče, novo hišo Radiotelevi- ča kreativne svobode." je de- sednik državnega sveta Blaž v osemdesetih letih pomem- zije Slovenija in Cankarjev jal Frlic. Umetnik trenutno Kaváč in drugi. Ni pa bilo Ja- ben tudi kot vzgib poznejših dom. ustvarja fontano, ki naj bi neza lanše in Igorja Bavčar- političnih sprememb v Slo- Avtor kipa Stanetu Kavčiču stala v Gorenji vasi, sicer pa ja, ki sta leta 1988 izdala knji- veniji, pa tudi nacionalnih in je akademski kipar Metod je znan po svojih številnih go Kavčičevih dnevnišldh za- gospodarskih. Ljubljanski Frlic. doma v Poljanski doli- delih, med drugim tudi Aleji pisov in spominov. Slavnost- župan Zoran Jankovič pa ni. Pred nedavnim je izdelal znamenitih Ločanov. 60 Maribor spet Marburg? Eden od vodilnih članov koroškega Heimatdiensta In evropski poslanec Andreas Moelzer je zahteval, da bi morali tudi za nekatere slovenske kraje uporabljati nemška imena. Jože Košnfek Ljubljana - "Koroški Heimat-dienst je s svojo dejavnostjo očitno prestopil slovenske meje. Njegov generalni sekretar in poslanec avstrijske svobodnjaške stratike v Evropskem parlamentu Andreas Moelzer je zahteval, naj se v Sloveniji začnejo za Ljubljano, Maribor, Celje in Pt^ij znova uporabljati tudi nem* Angelika Mlinar in Karel Smolle na konferenci v Ljubljani ška imena, saj naj bi imela ta mesta še pred sto leti večin- niki Heimatdiensta v tako pini. Narodni svet z njima ne sko nemško prebivalstvo, imenovani "konsenzni sku- bo sodeloval. To ni napad na Prav ta Heimatdienst je skiiti pini", ki naj bi delovala za Zvezo slovenskih organizacij pobudnik za prireditev Sreča- vzpostavljanje sožitja v deže- in na Skupnost koroških Slo- nje kultur v nedeljo, 25. okto- li. Ta skupina po mnenju vencev, ampak nasprotovanje bra, v Pekrah pri Marit)oru v SmoUeja in Mlinarjeve preje- politild njunih predsednikov, počastitev 150-letnice Slom- ma razne nagrade, čeprav se sta povedala Smolle in Mli* škovega prenosa sedeža la- zaradi njenega delovanja raz- narjeva in predlagala, naj Slo- vantinske škofije v Maribor, mere za življenje Slovencev vend na Koroškem na volit- ki so jo naivno podprli tudi na Koroškem niso izboljšale, vah izvolijo svoje politično zastopstvo. Predsednika'Zveze sloven- nekateri civilni in cerkveni Sodelovanje predstavnikov dejavniki v Sloveniji," sta v Slovencev v tej skupini, ki je četrtekna konferenci za novi- pripravno orodje oblasti za skih oranizadj in Skupnosti koroških Slovencev Marjan šturm in Bernard Sadovnik narje povedala predsednik rahljanje enotnosti manjšine, Narodnega sveta koroških je škodljivo za narodno skup- Slovencev Karel Smolle in nosi Za Narodni svet je ne- sta v Celovcu zavrnila obtož- politična tajnica Angelika dopustno, da se je Šturm po- be Narodnega sveta in dejala, Mlinar. 2a njuno organizad- javil v časopisu Zur Zeit, ki je da sodobna Hvropa temelji na jo je nedopustno, da predsed- bil že večkrat kaznovan žara- dialogu in da je stališče Na- nika drugih dveh organizadj di oživljanja nacističnih idej rodnega sveta korak nazaj k Slovencev na Koroškem, Zve- in v katerem je njegov izdaja- starim okopom. Svoja pogo- za slovenskih organizadj in telj Moelzer hvalil Hitlerja sto napak razumljena in Skupnost koroških Slovencev kot "sodalnega revoludonar- predstavljena stališča bosta v Marjan Sturm in Bernard Sa- ja". Dokler bosta Šturm in Ljubljani kmalu predstavila dovnik sodelujeta s predstav- Sadovnik sodelovala v tej sku- tudi slovenska javnosti LjuagANA Koncesije ne bodo preklicane Predstavniki združenja občin so se ta teden na ministrstvu za zdravje pogovarjali, kako bo s koncesijskimi pogodbami za zdravstveno dejavnost. Bojazen, da bodo dosedanje koncesijske pogodbe z novo zakonodajo preklicane, je odveč, so izvedeli na ministrstvu. Po novem pa bodo izhodišča za vse pogodbe enaka in ne tako kot doslej, ko so se koncesije podeljevale na podlagi interesa in ne potreb. Revizija koncesijskih pogodb bo po besedah dr« žavnega sekretarja Ivana Eržena na vrsti po sprejemu novega zakona o zdravstveni dejavnosti v začetku prihodnjega leta. Tokrat pa so se pogovarjali tudi o stiski zdravstvenih domov, ki je nastala zaradi varčevalnih ukrepov. Sedem zdravstvenih domov v Sloveniji Ima izgubo, sicer pa ti menda še vedno razpolagajo s 25 mili* joni evrov. Za slabo stanje so krive preslabo plačane laboratorijske storitve, kar bo ministrstvo skušalo za prihodnje leto drugače urediti. Kar zadeva naložbe, pa država ne vlaga v zdravstvene domove, saj so ustanovite-jice teh občine, nekaj možnosti za pridobitev denarja obstaja iz evropskih projektov, med drugim kot denar za energetsko posodobitev. Ministrstvo tudi zagotavlja, da splošnih bolnišnic ne bodo zapirali D. Ž. GORENJSKI GLAS petek, 30. oktobra 2009 A ^KTU i LNO info(3)g'^.si 3 Socialni zavodi V težavah člani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije zahtevajo takojšnjo spremembo zakonodaje, ki bo omogočila vzpostavitev primerijivega sistema socialno varstvenih In zdravstvenih storitev. Matija Rant Ljubljana • Domovom v sedanji situadji ostane le dvig cen storitev oskrbe za uporabnike, nižanje standardov storitev in posledično odpuščanje visoko kvalificiranega medicinskega osebja, zaključevanje poslovnega leta z iz« gubo a] i pa, da od države zahtevamo intervencijska sredstva, so v petek poudarili na izredni skupščini Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki so jo sklicali zaradi Številnih nakopičenih težav, 5 ka- Stanovalci Doma upokojencev Kranj ob svetovnem dnevu terimi se srečujejo domovi starejših/pot^ ima oon za starejše. Skupščine se je udeležilo več kot šestdeset " ukrepi. Rešitev v prihodnje vidijo v doseganju večje učinkovitosti in fleksibilnosti, tudi na področju kadrovddh normativov, ter pri rešitvi vprašanja statusnega preoblikovanja javnih zavodov, Id se že danes ne financirajo iz proračuna. Nujno bo treba poiskati, so še dodali v skupnosti socialnih zavodov, Ludi nov dolgoročen sistemski vir. "Zakona o dolgotrajni oskrbi ne moremo več čakati v nedogled," 50 še poudarili na petkovi skupščini. Generalni direktor direkto-rata za socialne zadeve Davo* rin Dominkuš je ob sprejetih sklepih skupščine skupnosti direktorjev domov za starejše Število doiDOV, ki posluje^ 2 Í2^bo, narašča, so opozCK socialnih zavodov poudaril, rili v skupnosti socialnih zavodov, sa| jih je bilo lani že da so na ministrstvu za delo, iz vse Slovenije. "Kapijo čez rob je sprožil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki znižuje 16. V domovih, kjer je ta čas na voljo 18.500 mest, se dnižino in socialne zadeve zmanjšuje število fizioterapevtov in strežnic, za dvajset ^^ ^P^^f^^ V sodelovanju z mmistr- stvom za zdravje, zavodom za zdravstveno zavarovanje in skupnostjo socialnih zavodov so ustanovili delovno sredsha za izvajanje zdrav- «Istotkov pa se je povedal delež medicinskih sester. 5tvene nege, po drugi strani pa so domovi dolžni oskrbo- alnih zavodov. Država je s na," je prepričan Koprivni-vancem zagotavljati obseg tem, je še dodal, ko je podpr- kar. Predsednik skupščine pravic zdravstvene nege, ki la sklepe zavoda za zdravstve« Milan Kian^ pa je dejal, da si skupino za vzpostavitev pri- )im pripada po zakonu," je no zavarovanje, presegla svo- že danes nikjer v Evropi ni- merljivep sistema socialno- ob tem poudaril Boris'Ko- ja pooblastila. "Obseg pravic hče s povprečno pokojnino varstvenih storitev in zdrav- privnikar, predsednik upra- bi lahko skrčil le parlament s ne more pokriti stroškov stvenih storitev, ki ježe zače- vnega odbora skupnosti sod- sprejetjem sprememb zako- doma, zato so nujni takojšnji la intenzivno delati. Pravilnik kmalu v polni veljavi Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb prinaša spremembe pri ključu delitve skupnih stroškov. Boštjan Bogata/ Kranj • Konec julija sprejet pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb je razdeljen na tri dele, zadnji pa začne veljati i. decembra. Prvi del določa minimalna soglasja stanovalcev in odpravlja morebitne nejasnosti v zvezi s tem. Med drugim določa, da morajo stanovalci za dela nad deset tisoč evri odslej opraviti razpis za izbor izvajalca. Drup del se dotika pooblastil in nalog upravljav- Peter Kern ca, kjer je največja spremem- bilo v veljavi tudi prej. Na pa bo objavljen na oglasni osebo pa se delijo stroški po- deski. Ob prijavi sosedov, da rabe hladne vode, kanaJšči- v stanovanju prebiva več ne. odvoz odpadkov, najem oseb, bomo lastnika pozvali zabojnikov... k po jasni tvi," pravi Kern. ogromne memih razlik, izgube vode ba, da morajo lastniki v ob- nu, ki upravlja deset tisoč in porabe v skupiiih prosto- "Velike razlike bodo na» Pravilnik določa sankcije, in stale pri porabi vode. V ob- sicer, da bo upravnik določi) jektih, kjer imajo vsi meril- dvojno število oseb, gJede na ne naprave, se bo strošek normative števila članov go- delil sorazmerno, kjer je spodinjstva na površino ne- merilnikov več kot polovica, profitnega stanovanja. V bo od skupne porabe odšte- Domplanu bodo to določilo ta njihova poraba, razliko pa upoštevali le, če lastniki ne bodo plačali preostali po šte- bodo sporočili števiJa stano- viiu oseb. Nastale bodo valcev v stanovanjih, ki naj razlike zaradi bi bila prazna. Takšnih jc Ic stanovanj. Pravilnik določa tri načine en odstotek. Država je s pravilnikom rih," pojasnjuje Kern. Novi želela odpraviti dileme pravilnik v javnosti najbolj upravljanja in delitve stro- iektih z osem ali manj stanovanji doseči (novo) soglasje o izbiri upravnika, kar pome- delitve stroškov, kadar indivi- razburja zaradi sporočanja škov v objektih, kjer se lastnini, da bodo nekateri morda dualna meritev ni možna: števila uporabnikov posa- ki niso mogli dogovoriti o ostali brez njega. glede na površino stanovanja meznega stajiovanja, lastni- medsebojnih razmerjih v Za stanovalce je najbolj (enot), na število stanovanj ki morajo prijaviti tudi psa. hiši. "Absurd novega pravil- iktualen tretji del. "Pravilnik ali na število stanovalcev. Po Od i. decembra bodo lastni- nika pa je. da povsem izniči posega v pravice etažnih novem se strošek toplote ozi- ki za svoje pse plačevali za pogodbe o medsebojnih raz- lastnikov, ki odslej ne bodo roma goriva za ogrevanje, čiščenje skupnih prostorov merjih v objektih, Iger so se več sami določali ključa delitve obratovalnih stroškov. dimnikarske storitve in poraba skupne elektrike deli gle- V višini polovice stroška na stanovalca. lastniki dogovorili o vsem. Ti lastniki stanovanj so razbur- kar je pomembno predvsem de na površino stanovanja "Evidenco števila stanoval- jeni, neupravičeno celo na v primerih, ko ni možno od- (prej se je delila praviloma na cev na stanovanje že imamo, nas," pravi Kern. Po drugi čitavanje merilnikov, delilni- število stanovalcev). Na sta- zato novih ne bomo delali, strani pa v pravilniku ni kiju- kov ali števcev za posamez- novanja se delijo stroški hiš- lastnike smo obvestili le, da ča za delitev stroškov odčita- ho stanovanje," pojasnjuje niških opravil, urejanja oko- naj nam sporoâjo morebit- vanja delilnikov topbte, štev- Peter Kem, vodja Nepremič- lice, reševanja iz dvigala, ne spremembe. Obvezna je cev za vodo, omrežnino. nin pri kranjskem Dompla^ stroški raznih popravil, kar je prijava psov,, popoln seznam Kako razdeliti te stroške? Decembra zastonj elektrika Če se bodo stanovalci Planine odločili za ponudbo Elektro Gorenjska in HSE, deset let ne bodo plačevali decembrske položnice za elektriko. Boštjan Bogataj i • • • « * • na, prek tri milijone evrov prihrankov, novi motorji pa Kranj • Elektro Gorenjska in bodo dodatno zmanjšali H SE bosta v teh dneh vsem škodljiv vpliv na okolje," stanovalcem Planine v Kra- pravi Beno Fekonia. nju poslala ponudbo za grad- Projekt sočasne proizvod njo naprave za hkratno pro- nje toplote In električne izvodnjo toplote in elektrike energije vključuje postavitev v Toplarni Planina. "Če sta- dveh plinskih motorjev: prvi novalci Planine sprejmejo bo deloval skozi vse jeto in ponudbo za zamenjavo ko- pokrival potrebe stanovalcev tJov, bodo vse decembrske po sanitarni vodi, drugi pa položnice za elektriko do leta obratoval med kurilno sezo- 2019 plačali v Elektro Go- no in bo namenjen ogreva- renjska," pojasnjuje Beno nju. Projekt je za stanovalce Fekonja iz civilne iniciative pomemben tudi zato, ker bi za cenejše ogrevanje. sicer sami kot lastniki mora- "S to ponudbo želimo sta- li zamenjati obstoječe kotle novalce spodbuditi k varč- do leta 2012, saj sedanji ne nejšemu, smotrnejšemu ter racion al ne j š em u ravnan je ustrezajo okoljskim zahtevam. S tem bodo stanovalci pri porabi elelctrične energi- skupaj prihranili 750 tisoč je. Stanovaid bodo sprejem evrov, hlaati pa bodo občut-ponudbe čutili pri nižjih no prispevali k manjšim iz-stroških za ogrevanje in pri pustom ogljikovega dioksida decembrskih položnicah za in s tem manj onesnaževali elektriko," ponudbo pojas- okolje. nju je Aleš Ažman iz Elektro Gorenjska. Za ponudbo . »"'V zadnjih dveh letih smo vložili veliko naporov za se mora odločiti vsaj 51 od- manjšo porabo toplotne ener- stotkov vseh stanovalcev, gije, preglednost stanja in de- Fekonja in Borut Zatler, bvanja toplarne Planina, prav predstavnika civilne inicia- tako smo veliko prispevali k tive, pa ponudbo Elektro znižanju stroškov c^revanja," Gorenjska ocenjujeta kot pa nov korak k nižjim polož- pošteno. "Ponudba v na- nicam za ogrevanje pozdrav- slednjih enajstih lerih pri- Ija Zatler. Dodatne informa- naša celotaemu naselju, ki cije iniciativa podaja na se ogreva iz toplarne Plani- vs'ww.ogrevanjeplanina.si. Gorenjski Glas • I ODGOVORNA UREDNICA Manja Vdčjak NAM ESTNIKACDGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplcptnik, Danica Zavrl Žlebir UREDNIŠTVO NOVINW^JI-UREDNIKI: Bo$l^n Bogataj, Alenb Brvn. Igor Kavčič, Suzana P. Kovadč, Urfa Petemel, Mate^ Rant, Stc^ Saje. Vilma Stanovnik. Simon Šubic. Cveto Zaplctrtik, Danka Zavri ŽfetKr, Štelán Žargi; stakti sodelavd: Marjana Ahaôt Maja Bertoncelj, Mafl až Gregorič. Ana Hartman Jcáe KoSnjek, Milena Miklavfič, Miha Nagi;^ Jasna Paladin, Marjeta Sn^nikar, Ana Vol^ak OBU KOVNA ZASNOVA jemq Stritar, IksvarStrtlardo.o. TtHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FCTOCRAFIjA Tina Doki, Gwazd Kavčč LEKTORICA Marjeta Vodřč VOD)A OGLASNEGA T1^EN)A W atéa Žviža i 'C0R£r4}SKI CUNS {fSSN 0352-&666) je registrirana blagovna In storitvena znamk« |Md Sl 977)9&) pri Uradu RS za int«tetilualtv> lastnir>o, Ust^r^ovitelj in izdajatelj: Corenjsiú glas. d.0.0., Krarrj / Direktorica: Marija Volijak / Naslov: Bleiweisova cesu 4.4000 Kranj ( Tel.: 04/20142 00.fftic04/z0i4ž 13, «•ms'l: mali ogtasi in osmnnice: t prav tako pa se jim bodo starši lahko pri igri in izdelovanju igrač z narav* nih materialov pridružili. Organizirali bodo praznovanje rojstnih dni, ustvarjalne deiavnice, v začetku decembra pa že načrtujejo tudi sejem igrač. V. S, Katja Sodnik uživa pri delu z otroki, zato je poskrbela, da se sami ali s starši lahko zabavajo v Rajariji. preo dvor Razstava slik Društva Sožitje Kranj V Domu starejših občanov v Preddvoru so stanovalcem pripravili prijeten popoldan z odprtjem razstave na temo Ulica prijaznih ljudi, ki so jih pod mentorstvom Tatjane Ferengja na velika platna upodobili člani Društva Sožitje Kranj. V programu je nastopila folklorna skupina društva Sožitje. Plese je s harmoniko spremljal dvanajstletni Gašper Pičman, skupina se je ob tej priložnosti predstavila z novimi narodnimi nošami, ki jih je skicirala Tatjana Ferengja, sešila pa Travdl Vogelnik. "Slike bodo krasile stene vaše hiše približno mesec dni. Razstava je prodajna, izkupiček bomo namenili nakupu materiala za likovne delavnice," je ob odprtju razstave povedala predsednica društva Branka Perne. S. K. LEKARNA V BOROVLJAH LEKARNA ADLERAPOTHEKE MAG. PHARM. JUTTAROSIAN BOROVLJE * FERLACH, Hauptplatz 16 tel. 0043/4227/2225, faks 0043/4227/2572 e-pošta: adler@apothekeferlach.at VWW. apothekefgrlach.at Naročila za zdravila sprejemamo tudi po telefonu in faksu! Zdravila iz NEMČIJE vam bomo preskrbeli v roku enega dneva! BACHOVI CVETNI PRIPRAVKI cvetno zdrav 11 enje SOHUSSLERJEVE SOU solna terapija (Or. Wiihelm Schussl^r] POKLIČITE NAS, GOVORIMO SLOVENSKO! « ^ 6 GORENJSKA -/"©g«»«- G0REN)SK1 GLAS petek, 30. oktobra 2009 škof)a Loka Navdušiti z renesančnimi plesi v nedeljo se je pred polno dvorano Loškega odra s plesno predstdvo Ugriz tarantele ob peti obletnici svojega delovanja predstavila renesančna plesna skupina Lonca. Od leta 2006 deluje kot Kulturno društvo Lonca, glavna naioga društva je obujanje plesov preteklih stoletij in njihova pred- Odrasii plesalci renesančne plesne skupine Lonca stavitev širši javnosti. Doslej so plesalci nastopili že v več krajih v Sloveniji in ponekod zunaj njenih meja» ob različnih priložnostih nastopajo pred domačim, loškim občinstvom. Ena takih priložnosti je bilo tudi nedavno odprtje obnovljenega dvižnega mostu na Loškem gradu. Člani Lonce so ljubiteljski plesalci, ki vadijç v dveh skupinah, otroški in odrasli, umetniško trenutno 25 plesalcev vodita Irena Bevk in Gregor Krajnik. Avtorica tokratne predstave Irena Bevk nam je pojasnila, od kod naslov Ugriz tarantele. Kot vemo, je tarantela pajek in velja: če ta ugrizne, začnejo ljudje plesati. Tudi eden od renesančnih plesov se Imenuje tarantela, z njim so v nedeljo plesalci začeli in končali predstavo. Zakaj skupina oživlja prav renesančne plese? "Ker so lepi in ker bi bilo škoda, da bi se plesno izročilo preteklih stoletjih pozabilo," je dejala Irena Bevk, zadovoljna z izjemno dobro obiskano predstavo in od7ivom publike. D. Ž. Medvode Medvoški svetniki o ^iripasovnid člani občinskega sveta Občine Medvode bodo v torek na seji obravnavali dve za Medvode pomembni točki. Kot prvo je župan Stanislav Žagar na dnevni red uvrstil razpravo o poteku Štiripasovne obvoznice mimo Medvod, kot drugo pa vizijo in strategijo občine. Točka o štiripasovnici je bila na dnevnem redu že na zadnji seji, a so jo svetniki prestavili na eno izmed prihodnjih, saj da je preveč obsežna in pomembna, da bi jo obravnavati kot sedemnajsto točko, kot je bilo predlagano» in da nimajo gradiva, na podlagi katerega bi spfoh lahko razpravljali o tej temi. Na torkovo sejo so povabljeni tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za promet in DARS-a, ki bodo predstavili dejstva o projektu navezovalne ceste jeprca- Stanežiče-Brod, za katero je znano, da še niso predvideni ne roki gradnje in ne zagotovljeni viri financiranja. Sicer pa je po podatkih Direkcije RS za ceste razvidno, da je promet na regionalni cesti Kranj-Ljubljana po odprtju predora Šentvid dnevno upadel za približno pet tisoč vozil. Če je bil pred odprtjem predora povprečni mesečni promet skozi Medvode lani prav vse mesece prek dvajset tisoč vozil dnevno, je letos največ vozil dnevno skozi Medvode peljalo marca, in sicer 16.543. M. B. SORICA Nadaljujejo obnovo ceste v Sorico Pred kratkim se je na regionalni cesti S ori ca-Pod rošt začela tretja faza rekonstrukcije, v sklopu katere bodo obnovili pol kilo metrski odsek. Predvidena je tudi izvedba opornih In podpornih konstrukcij ter sanacija usadov oz. plazov. "Dela h6do predvidoma zaključena do konca avgusta prihodnje leto. Med zimo del ni mogoče opravljati, zato jih bomo v tem času prekinili, hkrati pa bo odpravljena tudi zapora ceste za to obdobje," so pojasnili na Direkciji RS za ceste, ki bo tudi pokrila 865 tisoč evrov vredno investicijo. Rekonstrukcija regionalne ceste v Sorico se je pričela leta z007. ko so v prvi fazi obnovili 820-metrski odsek, lani so obnovili osemsto metrov dolg odsek, v zadnji, četrti fazi pa bodo uredili še 850 metrov ceste do doline oz. Podrošta. A. H. natečajem do idejnega projekta Po sklepu gradbenega odbora bodo idejne rešitve za obnovo dotrajanega bazena v Železnikih iskali z javnim natečajem. Ana Hartman Železniki • Dotrajan plavalni bazen je že več let problem v Železnikih. "Bazen je star 33 îet. Največji problem je energetska potratnost, ogromno je zastarelih steklenih površin, nima prelivnega roba, kar pomeni, da se voda ne vrača nazaj čez fíJtre. temveč gre v kanalizacijo. Gardoro- be so dotrajane, streha ni funkcionalna, dvakrat je bila sanirana, glavni nosilec še nikoli. Bazen ustvarja izgubo, lani na primer 35 tisoč evrov. Četrtino stroškov predstavljata ogrevanje in elektrika, drugo četrtino de* Bazen v Železnikih bodo bržkone objavljati po obnova pa naj bi bila končana v osmih lovna sJa, preostalo so pa do desetih letih. diuff obratovalni stroški/' je povedala Magdalena Rejec, čih zmo^jivosti, ki bi omo- bržkone potrebna fazna ob- tnih igrišč..." Mesec dodaja, direktorica Javnega zavoda gočale tudi šolo v naravi, do- nova: "Pomembno je, da da bi bilo treba ob prenovi Ratitovec, Id upravlj a bazen, gradili bi otroški bazenček, Krajevna skupnost Železniki bazena zagotoviti čim širši O nujnosti obnove se go- jacuzzija, garderobe bi pre- prenese lastništvo bazena na spekter različnih dejavnosti vori že dalj Časa, zdaj pa se selili v klet, fitnes bi bil v občino, ki bi se nato kot last- in vsebin tako v objektu kot bodo stvari očitno le začele nadstropju ... Med prispeli- niča objekta lahko potegova- njegovi okolici, saj bi tako premikati. Ustanovljen je bil mi predlogi bodo nato izbra- la tudi za nepovratna sred- lahko zagotovili zadosten ob- šestčlanski gradbeni odbor li najustreznqšo rešitev. Ob- stva. Le z njihovo pomočjo bi isk za pokrivanje tekočih pod vodstvom občinskega staja več možnosti obnove: bazen nato lahko fazno ob- stroškov obratovanja in mož- svetnika Petra Mesca, ki se je celovita, postopna ali obnova ' novili v osmih do desetih le- nosti za krepitev turizma v minuli mesec prvič sestal na s sodelovanjem zasebnega dh. Obnavljati bi ga morali v občini. konstitutivni seji in sklenil, partnerja, ki bo interes videl smislu športnega objekta in Bazen sicer dopoldne upo- da bodo idejni projekt za ob- v dopolnilnih dejavnostih, ne vodnega parka, da bo rahljajo Sole, popoldne pa novo bazena skušali pridobi- morda tudi ureditvi sob. omogočal plavalne treninge športno društvo Pingvinček^ ti prek javnega natečaja. V iz- Kot je pojasnil župan Mi- in tekmovanja, ponudbo pa ki izvaja šolo plavanja. Poleg hodiščih so zastavili energet- hael Prevc, bo glede na fi- bi lahko dopolnili z gradnjo sko sanacijo objekta, poso- nančne zmožnosti občine, ki otroSkega bazena, večjo dobitev in razširitev obstoje- skrbi za investicije v objekt, vključenostjo zunanjih špor- cev. tega so lani našteli enajst tisoč individualnih obiskoval- Se se bodo zadolževali V škofjeloški občini so za naložbe predvideti dve tretjini predvidenih proračunskih sredstev. Matija Raot Ško^a loka - V proračunu za tako da naložbe predstavljajo evrov pa predstavlja dolgoroč-skoraj dve tretjini proračuna. no posojilo za naložbe. Proťa- javno-zasebnega partnerstva. V minulih letih so namreč ve- Skupaj z novim zadolževa- . čun pa naj bi obogatila kohe- liko vlagali v. plinovodno prihodnje leto so v ško^doški njem v prihodnjem letu bo zijska sredstva za vodoNtïd in omr^e in ureditev industrij- občini predvideli dobrih 34 dolg občine narasel na 14 mi- kanalizacijo v višini osem mi- ske cone na Trati, precej sred- milijonov prihodkov, pri če- iijonov evrov, je razložil Mil- lijonov evrov, še dobra d/a mi- stev so namenjali tudi za Škof- mer naj bi se tudi še dodatno ko Okom. Okrog 8,5 miUjona lijona pa računajo, da bodo jeloški pasijon in za športno zadolžili v višini 34 milijona evrov so namreč znašale nji- pridobili za gorenjsko pano- dvorano. Te naložbe sov ^v- evra. Za naložbe, je poudaril hove kreditne obveznosti ob ramsko cesto. Za naložbe v nem končane, pri čemer smo vodja oddelka za proračun in koncu preteklega leta, in sicer prihodnje, je ob tem še dodal zanje v dveh letih porabili toli- finance Milko Okom, bodo gre po besedah Milka Okoma Milko Okom, pa bo treba najti ko denarja, kot bi ga sicer v de- namenili skoraj šest milijonov za dva milijona ekološkega rešitev ali v povišanju cen ne- evrov več kot v minulem letu, posojila, skoraj šest milijonov katerih storitev ali' v Iskanju setih letih," je še pqasnil Milko Okom. •»A U t 1 • PORRBIM KHR RHBIM Tudi doma sem dober gospodar. > Pal: Cor»^ 13 let Blejki prvakinji v preskakovanju ovir Vilma Stanovnik Bled • Pred kratkim je v Lipici potekalo letošnje državno prvenstvo v preskakovanju ovir, kjer sta se s svojima konjema izkazali tudi mladi blejski tekmovalki Hana Bajrovič in Evita Če- lesnik. Evita, ki je tudi navdušena umetnostna drsalka, ima zelo rada konje in jahanje. v letošnjem letu pa se je odloČila, da prvič nastopi tudi na državnem prvenstvu. Čeprav je stara šele 12 let, je nastopila v konkurenci mlajših mladink do 14 let in s kobilo Darmo osvojila naslov državne prvakinje. Odlično je šlo tudi Hani Hana je naslov državne prvakinje letos osvojila že tretjič. Bajrovič, ki pa na državnih prvenstvih ni bila več no- ovir osvojila že tretjič. S ko- Poslovne fakultete se udele- je preskakovanje ovir lep Vinka, saj je naslov državne njeniškim športom se ukva- žuje tudi mednarodnih tek- šport, seveda pa zahteva prvakinje v preskakovanju rja že trinajst let. Studentka movanj, kot pravi Hana, pa usklajenost jahača in konja. Anže Kopitar prvi zvezdnik lige NHL jesenîce • Te dni z velikim zanimanjem spremljamo tudi najmočnejšo hokejsko ligo na svetu, v kateri zadnje sezone uspešno igra tudi Hrušičan Anže Kopitar. Anže se je namreč prav ta teden zapisal v zgodovino lige NHL, saj je bil izbran za najboljšega igralca oziroma zvezdo tedna (star of v/eek). Laskavi naslov je 22-letni Kopitar, ki igra v dresu moštva Los Angeles Kings (letos je pomočnik kapetana] dobil tudi zaradi izjemne učinkovitosti, saj je na dvanajstih tekmah zbral kar 21 točk. od tega deset golov in enajst podaj, ter se po točkah uvrstil na prvo mesto, celo pred slovitega Alexa Ovechkina. Tudi njegova izjemna igra je pripomogla, da je ekipa "kraljev" trenutno v vodstvu pacifiške divizije In druga v konferenci. Vodstvo Los Angeles Kings si je namreč letos zadalo uvrstitev v končríico lige NHL, z odličnim Kopitarjem pa so na dobri poti. da jim to tudi uspe. V. S. Anže Kopitar 1 ^^oto: oou Kranj Kranjčani prvi na lestvici Hokejisti Triglava (v modrih dresih) so v sredo na domačem ledu v Kranju ugnali ekipo Partizana./Foto rmi Doki V torek in sredo so hokejske ekipe odigrale redni krog razširjenega državnega prvenstva. Derbi je bil tokrat v Kranju, kjer je ekipa Triglava gostila beograjski Partizan in zmagala s 3 :1. Zmago pri Olimpiji z 2:3 si je priborila tudi ekipa J senice mtadi, Blejd pa so z 2:7 izgubili pri Medveščaku. Na lestvici je na vrhu Triglav, ki ima prav tako kot Maribor 27 točk. Štajerci pa imajo tudi tekmo več. Blejci so z 18 točkami na 4. mestu, jesenice mladi pa so s 15 točkami šesti. Brez novih točk, na lestvici EBEL pa na zadnjih dveh mestih sta v torek ostali ekipi Acroni Jesenic in Tilie Olimpije, saj so Jeseničani s 4 :2 Izgubili pri ekipi SAPA Fehervar, Ljubljanča» ni pa z 2 :1 v Ceiovcu. Težko delo oboje čaka danes, saj Jeseničani gostujejo v Linzu, Olimpija pa gosti vodilni Graz 99ers. Zadnji krog pred reprezentančnim odmorom bo nato v nedeljo, ko na Jesenice prihaja ekipa SAPA Fehervar, v Tivoli pa ekipa Red Buli Salzburga. V. S. Škofja Loka Loški košarkarji boljši od domžalskih V dvorani Poden v Škofji Loki je ekipa TCG Mercatorja v tekmi 4. kroga lige Telemach v sredo zvečer gostila doslej še nepremagane košarkarje Heliosa in jih ugnala s 63 : 53 (15 : 14,15 : 9, H • 19 • 15)' Blestel je zlasti Mensud julevič, ki je zbral 20 točk in 7 skokov, dobro sta zaigrala tudi Simon Finžgar in Mirko Mulalič (vsak po 11 točk), medtem ko sta bila pri gostih razigrana le jure Močnik (11) in Aleksej Laške-vič {16). Po nepopolnem 4. krogu v ligi Telemach tako ni več neporaženih ekip, na vrhu lestvice pa sta sedaj Helios in TCG Mercator s po sedmimi točkami. V. S. Odbojka-Tekma ssdmeca kroga 1. državne odbojkarske uge jutri, v soboto, 31. oktobra 2009, bo v dvoran) Tabor v Mariboru ob 16. uri lekma sedmega krop odbojkarske- 35XÇC ga državnega pn/enstva molkih. Odbojkarji Astec Tri* ^ava se bodo pomeriti z ekipo MTĐ Maribor. Na tekmo vabimo čim v^ navjačev in ljubiteljev odbojke. 8 sřmo n.sub icigig-das.si GORENJSKI GLAS petek, 30. oktobra zdoq NESREČE Menceš Stroj zgrabil delavca V ponedeljek popoldne se je v Mengšu pri delu na stroju za oblikovanje kamna smrtno ponésrečil 34*l€tnl delavec. Kot so sporočili z ljubljanske policijske uprave, je stroj najprej zgrabil del gornjega oblačila, kasneje pa še delavca, ki je zaradi hudih ran umrl na kraju nesreče. Že;e Čefno trčenje pri Žejah Na lokalni cesti izven Žej je v ponedeljek zvečer štiridesetletni voznik iz Zgornjih Dupelj z osebnim avtomobilom iz neznanega razloga zapeljal na levo smerno vozišče. Tedaj je nasproti pripeljal devetnajstietni voznik osebnega avtomobila iz Retenj, ki kljub umikanju v desno ni mogel preprečiti čelnega trčenja. Povzročitelj se je v nesreči huje ranil, udeleženec pa lažje. Oba so odpeljali v ljubljanski klinični center. Jesenice Pešcu peljal čez prste v križišču pri Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice je v torek zvečer 54-letni Jeseničan z osebnim vozilom zapeljal čez nogi 63-ietnega domačina. Voznik se je peljal iz smeri bivše klavnice prek'železniškega nadvoza proti križišču. V križišču je ustavil, dal predpisan znak za zavijanje levo In speljal. Z njegove leve strani je tedaj križišče prečkal 63-let-ni jeseničan. Bil je na neosvetljenem delu križišča, brez odsevnih teles in ni uporabljal površin za pešce. Voznik je s prednjim levim kolesom zapeljal pešcu čez obe nogi. Pešca so zaradi hudih poškodb odpeljali v tamkajšnjo bolnišnico. Policisti bodo voznika kazensko ovadili zaradi neupoštevanja prednosti pešca. Domžale Zbil pešca in odpeljal naprej v torek med 22. in 23. uro se je na regionalni cesti med Dra-gomljem in Domžalami zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo ranil 59-letni pešec. Ljubljančan je hodil ob des* nem robu vozišča iz smeri Dragomlja proti Domžalam. Dohitel ga je neznani voznik, ki je domnevno zaradi vožnje preblizu roba vozišča trčil v pešca. Slednji je padel na vozišče, zaradi hudih ran pa so ga odpeljali v bolnišnico. Neznani voznik je s kraja odpeljal naprej. Policija naproša vse, ki bi karkoli vedeli o prometni nesreči ali neznanem vozniku oziroma vozilu, da to sporočijo na eno izmed številk policije, intervencijsko 113 ali anonimni telefon 080 1200. Medvode Nepravilno prehiteval V torek dopoldne se je pri Medvodah huje ranil 55-letni motorist iz Ljubljane. Po regionalni cesti se je na motorju peljal proti Ljubljani. Pred Medvodami je domnevno zaradi nepravilnega prehitevanja • prehiteval naj bi vozilo, ki je zavijalo levo - pričel zavirati, pri tem pa padel po vozišču. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v ljubljanski klinični center. S. Š. LUK MMMI.ÍA SâAMI vas vabi v tečaje zavijanje daril -10 ui retorika ali govorništvo - 20 ur strojepisje na računalniku - 30 ur usposabljanje za računovodska in knjigovodska dela - osnovno • 80 ur usposabljanje za računovodska in knjigovodska dela -poglobljeno - 80 ur začetni računalniški tečaj (Windows, Word, Excell, Internet z e-pošto) - 20 ur nadaljevalni računalniški tečaj (Word, Excell, Power point in.lntemel z e-pošto) - 20 ur tečaj notranje opreme tečaj refleksne masaže stopal Informacije: 04/280 48 00 - 04/250 48 17 WWW. LUNTVERZA.S1 Kranjska bomba ukradena vojski Preiskava zadnjega bombnega napada v Kranju je kriminaliste pripeljala do nepričakovanega odkritja: bomba naj bi izvirala iz vojaškega skladišča pri Pivki. Glavna osumljenca za nedeljski bombni napad sta sicer v priporu. SIMOK ŠUBIC Kranj • Na Generalni policijski upravi so včeraj razkrili, da so kriminalisti v hišni preiskavi pri enem od osumljenih za nedeljski bombni napad pred hotelom Creina v Kranju naleteli na nt;piiČakuvano najdbo. Zasegli so namreč večjo količino bomb in drugega orožja, ki je po vsej verjetnosti maja letos izginilo iz vojaškega skladišča v Povhovi jami v bližini Pivke. Slovenska vojska je tedaj sporočila, da je neznano kam izpuhtelo dvanajst ročnih mi* nometov Ambrust in 57 ročnih bomb. Precejšnja pre* vidnost žefov slovanskih in gorenjskih kriminalistov Glavni osumljenec za bombni napad pred hotelom Crema Damir Muzaferović si je Da ponedeljkovi novinarski pred radovednimi novinari spretno skrival obraz. Manj uspešen je bif pri prepričevanju konferenci pri razkriva- preiskovalne sodnice. / foi©.-c«r^:oli, gastritis» vnetje ušes» izcedek iz dojk ... V petem letu sem bila. ko so se začele operad- \e, številne biopsije in histc^ loške preiskave bezgavk. Leta 2000 je bolezen iz- Simona Šket Sosol / FoTO:TiNii DOHt mladi holnid. ki, tedaj so me zdravili rudi s kemoterapijo in obsevanjem. Kmalu po zdravljenju Kako ste se soočili z bolet- nja, da lahko sama odloča it den dni, pa tnlaat do štiriioat m)o »I o tem, kaj bodo in kaj ne na leto. Nekateri se odločajo olga !eta so mi domači bodo delali z mano. Najbolj za post en dan v tednu." tudi v lastni blagovni znanJci Šket" je ginekologinja odkrila veh- nekako uspeli prikrivati pra- sem bila vesela trenutka, ko Ena ie bila stara ^^ ^^^ ^ jajčnikih, Id pov- vo diagnozo in je bolezen sem izvedela za 42-dnevni Kako živite danes? petindvajset let, ena malo čez zročajo neplodnost V boiniš- bolj podoživljala mo]a nid so odkrili, da imam en- mama; ki mi je ves čas stala dometriozo, kar le lahko ob strani. Šdc ko 30 mc začc- post po metodi Rudolfa Bie- "Popolnoma spremenje- Izbrali ste vegetarijanstvo. Tudi za hčerko in soproga? "Hčerki mesa ne omeju- ussa in sem se o tem pozani- no. Živim za vsak dan pose- jem. Ko bo dovolj stara» se bo mala pri onkologu. Povedal bcj. počnem stvari, ki jih some odloČila, ali ga bo uži- stranski učinek kemoterapi- li zdraviti s kemoterapijo, mi je, da s tem nimajo izku- imam rada. Veliko se gibam, vala še naprej, ali ne. Soprog trideset let in obe svetovali so mi, naj čim sem odprla oči... Najprej je šenj, a mi tudi rJ prepovedal uživam v hribih. Tudi moj ga zadnje čase je manj, pri prej zanosim in ker si nisem bil velik šok, potem sem jo- tega početja.^' v. i i . . i i SUZ umrli To me predstavljala življenja brez kala. Zelo hitro pa sem imda način dela fe temu priJago- vsakem nakupu pa pazimo» jen, ker imam svetovanja za da je meso kakovostno." mi bezgavke tako hudo podi- zanimalo, koliko časa bom §e vjale, da so mi zdravniki za- živela. Na to mi niso znali od- nje zdravljenje, se moti. Zdravniki so tisti» Id zdravijo. ventive pred rakom. Z niuni la? se sprehodim okrog Blejske- "Ze kar nekaj let ne." radi ogroženosti življenja govoriti, saj sem zbolela za Poštenje je preventivno defe- ga jezera in hkrati naredim predlagali splav. O'tem nisem koteia nič slišatL Rodila rakom, ki je izredno redek in vanje, ker si z njim očistimo še nekaj dobrega zase. Izkuš- Še kaj s strahom prestopite še nimajo izkušenj z zdrav- organizem in s tem poinaga- njo s tem, kako živeti zdravo prag onkološke klinike? sem zdravo hčerko Aljo, ki je ljenjem; po podatkih sem mo telesu, da samo spodbudi in srečno, dvakrat na mesec , 1 'T otrok, nisem odlašala. Pri ^a zdravnike pripravljenih Kaj ta post sploh pomeni? onkološke bolnike, pa tudi za je samo potlaalo petem mesecu nosečnosti so kup vprašanj, najbolj me je "Če kdo misli, je poste- tiste, ki se želijo naučiti pre- Jemljete zdaj kakšna zdravi« in odločila sem. se, da ne bom ostala tam niti sekunde več. Potem sem se raje vozila z rešilcem na zdravljenje... In začela sem "Nič več. Strah si ustvari- zdaj stara šest let, obiskuje bila četrta na svetu s to obliko in okrepi imunski sistem, delim z brezplačnimi preda- mo sami in danes verjamem prvi razred in je pravi sonček." raka na bezgavkah. Zdravnica mi je direktno prevajala iz Ravno 42 dni pa traja proces obnove tkiv. Ne morem ob- vanji v hotelu Kompas na v to, da nič več ne bo šlo na Bledu (več o tem na www.si« robe. Rekla sem si: prvih tri Kdaj ste bili nazadnje opeii* rani? angleške strokovne literature ljubiti, da bo ta metoda dek>- mona-sket.org). Tako sem se podala na ne- vala pri nekom drugem, lah- Spremenila sem tudi na- znano pot Metod zdravljenja ko samo delim svojo lastno Čin prehrane, ne jem več deset let je bilo kritičnih, drugih sedemdeset bo najlepših." "Za seboj imam petnajst je veliko, od konvencionalnih izkušnjo. Poštenje ni za vsa- mesa in rib. kar nadomeš- operacij, zadnja je bila leta do altemativiúh, odločitev in k<^ar, Še posebej ne za bolni- čam s stročnicami, s kamu- Napisali ste tudi knjigo Pre- 2004. Žal sem imela v bez- odgovornost za potek zdrav- ke z rakom, ki so imeli v za- tom, s tofiijem, z oreščki... ventiva pred rakom in reha* gavkah Šc vedno pozitivne ljenja pa mora vsak prevzeti dnjih dveh letih kemoterapi- Približno sedemdeset odstot- bilîlacîja onkološkega bol« študirati samo ^^^e in ko so mi konec iste- zase; naj bo tisto, v katero jo. Niti ne gre za popolni kov pojem presne hrane, tri- nika. Zato, ker ste čutili no- ' ga leta predlagali še eno najbolj verjame in s katero post, saj v času poštenja uži- deset odstotkov pa kuhane, tranjo potrebo po tem, da vedela, ka) to spet pomem, se za to nisem omočila. Takrat sodeloval- Najpomembnejša iz biološko pridelane zelenja- hrano, ker so tudi pesticidi gimi! pa je želja po življenju, ker ve in sadja). Obvezno je tudi dejavnik tveganja za bolezni. sem dobila informacijo o 42- nihče ne more namesto tebe vsake dnevno klistiran je, ker Hrana je veliko bolf okusna, moramo zavedati pomena du sem vresnala zdravljenje in ker sem dobro metodo bo tudi lahko najbolj varno tekočo hrano {sokove Izbiram biološko pridelano X O __: ^___L______% ^^ * i »léi^î éii 1 f f » i slabe misli. Hotela sem stopiti z vlaka smrti na vlak življenja. ' lastno izkušnjo delite z dru "Zagotovo. Pravi čas se dnevnem poštenju po meto- ničesar narediti di Rudolia Breussa, ki sem jo kri črpa hrano 12 tai^kegaČie* ko jemo manj. a bolj kako- enkratnega Življenjal Pona- Uradne medicine seveda vesja, torej tudi toksine in je vostno. Pijem čaje, največ- vadi pa šele takrat, ko smo na uspešno preizkusila. Od leta nisem izločila in sem zdrav- zato treba strupe spraviti ven krat z riževim sladom ali z ovinku preživetja, začnemo 2004 do danes nisem potre- nikom Se danes zelo hvalež- iz organizma. 42-dneviii post medom. Kak ohrok nadome- tuhtati, kaj vse bi lahko že bovala nobenega zdravljenja na za vso oskrbo. Sem pa v lahko naredimo samo erJoat stim s sokovi. Način zdrave prej naredili za svoje zdravte. in nobene operadje več." teh letih pridobila dovolj zna- na leto, krajšega, redmo te- higiene in nege sem razvila a nismo. II i w GG + petek, 30. oktobra 2009 Pogovor I ni bombam se varnost Simon Velički Čeprdv tudi policija ugotavlja, da tako nepojmljivih dejanj, kot je metanje bombe v skupino ljudi, še ni bilo, pa direktor Policijske uprave Kranj Simon Velički zagotavlja, da se varnostne razmere na Gorenjskem niso poslabšate. Simon Šubic temveč se le premakne na - drugo lokacijo, tako tudi iz Po dveh bombnih eksplozi* mesta na p^deže^je. sčaso- jah se je med Kranjčane na- ma pa spet nazaj." selil strah. )e upravičen? So se varnostne razmere res Ne zamerite, toda težko \e poslabšale? verjeti, da lahko policija ob "Dejstvo je, da gre za zelo precejšnjem pomanjkanju izstopajoče primere, ki so policistov in nezadovoljstvu večini ljudi nerazumljivi, s plačami dobro obvladuje Tudi naše stališče je, da v varnostne razmere. preteklosti tako sprevrže- "Pomanjkanje policistov "Za novo leto nih dejanj ni bilo. Da ne- pri osnovnih policijskih na- kdo odvrle eksplozivno telo logah resnično pomeni dol* med ljudi, resnično prese- goročno poslabšanje var- ga razumevanje tega, da se nostnih razmer. Na Go- nekdo znajde v stiski in po- renjskem je resno pomanj- seže po kriminalnih deja- kanje polidstov, trenutno njih. Jasno nam je, da se nam po sistematizaciji, zaradi takih dogodkov ob- manjka 82 od 453 pooblaš- pride m Gorenjsko šest čutek varnosti v javnosti po- čenih uradnih oseb> pred- novih policistov, 4 » kvari, vendar pa pri analizi vsem policistov. Vodstvo varnostnih razmer ugotav- generalne policijske uprave ljamo, da gre za posamez- se v zadnjem obdobju iz- ne primere, ki med seboj k redno trudi popraviti sta* sreči niso povezani. V pre- nje. na Policijski upravi gledu stanja varnosti po po* Kranj prav tako ne sedimo sameznih področjih je jas- križem rok in ves čas razno, da je letošnje leto, vsaj v mišljamo, kako prebroditi prvih devetih mesecih, pri trenutne težave. Če pogle-obravnavanju kaznivih de- ' damo same področje zako-janj bolj obremenjeno kot v na o javnem redu in miru, kako je sploh možno, da se mišljati o posledicah svoje- no delo. Vendarle nam mo- A junija 2010 se spdemnajst. Tako bomo številno ostali vsaj v takšnih okvirih kot SÍŤIO preteklosti, vendar pa je pre- Id je več ali manj aktivnost mladi fantje po mestu spre« ga dejanja. A tedaj je že ^ cej visoka tudi stopnja njiho- policije, ugotavljamo, da hajajo z bombami v žepih? prepozno, škoda je bila že danes, scy se se ve raziskanosti, Id trenutno smo s proaktivnim delova- Kako in komu je na Gorenj- povzročena. Sicer pa neko- uspelo preiskati večino naj- vedno poslavlja zadnja generacija rate priznati, da delamo učinkovito, saj nam je znaša skoraj 57 odstotkov. V njem in povečanjem aktiv- skem dostopno orožje? liko pozabljamo, da v Kra- hujših kaznivih dejanj na očitno ta eksplozivna telesa prihajajo iz kriminalnih notranji strukturi primeri nosti ugotovili662kršitevin nasilja.statistično ne izstopa- seveda izvedli ustrezne na« jo. Največji porast beležimo daljnje postopke. V gostin- na področju poslovnih golju- skfli lokalih smo izvedli veli- skupin. Njihova cena je . ^ . fij In kaznivih dejanj, pove- ko poostrenih nadzorov, zelo nizka, menda se da Z beneficirano zámh s prepovedano drogo, prav zadnji petek smo ga bombo kupiti že za dvajset "Tu je treba povedati, da nju skoraj vsako leto odjek- Gorenjskem. Da nam to ne kakšna eksplozija, res pa uspe, pa moramo dobro poje, da smo se doslej več ali znati, s čim se kdo ukvarja. manj soočali samo z gmotno škodo." Res je, ni nas dovolj, policisti ne hodijo po mestnih ulicah in vaseh, saj enostav- kjer je manj oseb storilo več opravili po lokalih na ob- evrov, zato je potrebno zelo Čeprav policija lega ne ko- no nimamo časa za takšne kaznivih dejanj. Osumljenih močju Kranja. Tudi z novim malo, da jo nekdo tudi od- mentira, se vendarle govori, aktivnosti ob trenutnem ka- oseb, ki smo jih inkriminira- lastnikom nočnega kluba, vrže. Bomba M-75, ki je bila da storilci obd) bombnih na* drovskem pomanjkanju in li na državno tožilstvo, je si- pred katerim je v nedeljo obakrat uporabljena y Kra- padov v Kranju prihajajo iz ob preiskovanju takšnih cer približno enako kot v eksplodirala bomba, smo nju, izvira še iz časov osa- ist^ gnezda. Kakšna je ta pojavov, kot jih obravnava- prejšnjih obdobjih. Zelo za- opravili ra^ovor ravno ne- mosvojitve, iz nekdanje ju- skupina, kako nevarna je? dobo. Verjetno pa se bo treba prej ali slej navaditi, da toliko policistov, kot jih je bilo nekoč nikoli več tavljamo. da se splošno sta- čakamo samo, da problemi njevala. řie bo. " m O v zadnjem obdobju. "Morate nas razumeti, da Kljub temu moram še en-policija ne sme prehitevati krat poudariti, in tu ne gre z nobeno izjavo. Zavedamo za metanje peska v oči, da skrbljujoče pa je poslabšanje kaj dni pred omenjenim do- goslovanske armade. Take- prometne varnosti, saj je le- godkom. Predstavnikom ga orožja je še kar nekaj." tos na cestah umrlo že 22 podjetja, ki upravlja lokal, oseb, lani pa v tem času smo predstavili, kaj od njih Največja bojazen je, da se, da smo dolžni obveščati statistična analiza ne kaže, samo trinajst. Vseeno ugo- pričakuje policija. Torej ne se bodo taka dejanja stop« javnost, v trenutku ko kakr- da bi se število najhujših šenkoli podatek lahko vpii- kaznivih dejanj znatno po- nje varnosti na Gorenjskem nastanejo m gremo potem v "Verjemite mi, da sem va na izvedbo predkazen- večevalo. Na srečo se to še ni posl^>Saio." akcijo, ampak delujemo tudi tudi jaz kot oče resno za- skega postopka, pa takšnih ne dogaja. Napačna je tudi preventivno. Na področju za- skrbljen. Zelo malo je na- vprašanj ali mnenj ne ko- predstava javnosti, da je po- Skrb vzbujajoča je širitev kona o orožju, kjer ugotavlja- mreč potrebno, da nekdo mentiramo. Tudi v tem pri» licija edina zadolžena za za- preprodaje mamil iz mesta mo, ali ima nekdo v posesti pade v tako stanje razburje- meru si jemljemo to pravi- gotavljanje varnosti. Skrb na podeželje. orožje, smo samo letos ime- nosti, da po neumnosti co, saj se preiskava tega de- za varnost je tudi na lokal- "Področje mamil je za li že šestnajst zasegov nevar- seže po orožju in ga upora- janja še nadaljuje. Krimina- nih skupnostih, s katerimi Kranj še vedno zelo zaskrb- nega orožja. Naj tu omenim bi. To so zelo resni proble- listična pohaja se usmerja zelo veliko delamo preko ljujoče kljub velikemu tru- še naše aktivnosti po zakonu mi, saj jc nepojmljivo, da v zbiranje obvestil o posa- varnostnih sosvetov, ki ne- du policije v zadnjih letih o omejevanju porabe alko razume, meznih kriminalnih skupi* kje delujejo dobro, drugje in povezovanju z instituci- holnih pijač, ki je v izvirni koliko je vredno človeško nah. Verjemite, da zelo ak- slabše. Veliko dobrega lah-jami, ki preventivno deluje- pristojnosti zdravstvene in- življenje in brez pomisle- tivno preiskujemo celotno ko prispevate tudi mediji, jo na tem območju. Stanje špekcije. Samo v prvih deve- kov odvrže eksplozivne kriminalno sceno v Kranju pomembno vlogo pri vpli- ft se ne izboljšuje, in čeprav tih mesedh smo izvedli 31 v gručo sovrstnikov. Šele in drugod po Gorenjskem, vanju na razvoj mladih pa se poveča prisomost polici- ukrepov." stov na nekem območju, to ne pomeni, da se je tam prodaja droge ustavila. pozneje v policijskih po- Seveda smo pri svojem imajo tudi šole. Prav pn postopkih vidimo, kako se delu marsikdaj omejeni s zitivnem vplivanju na mla- Če se vrneva k nedeljske- taka mlada oseba stre, kako mu bombnemu napadu; zakasnitvijo pravnimi okviri, saj je naše vodilo zakonito in strokov» dino nas vse skupaj čaka še veliko dela." Na rohu 'i . Bojanova zgodba o tem, kako tasti in znova vstati Avtobus je pravkar speljal postaje Milena Miklavčič usode "O nekaterih svetopisem- je zapečatila že tako hladne odnose med starši in Boja* nom. "Naslednje Šolsko leto sem se preselD na srednjo šolo, ki je bila od doma odda^ena več kot sto kilometrov. Žive! sem v internatu in ločitev od domačih je bila strašno bo-leia. BU sem osamljen, izgubljen in tisti občutek» da bi bil ljubljen, se mi je zdel oddaljen na milijone kilometrov. "Váeč so mi bOe ženske, no več drobnih prepirčkov. Zlasti potem, ko je ona Šla v pokoj, jaz pa sem že začel hrepeneti po družini, po otrocih. Ime! sem prihranjenega nekaj denarja, raz* mišljal sem o zidavi hiše. V tistih letih sem bU doma le enkrat in to takrat, ko mi je umrl dedek. Počutil sem se, kot bi prišel med tuje !judi. Vsi so govorili o tem, kje so preživeli počitnice, s kom so igrali golf in kaj so počeli na kakšni razstavi, na malo starejše, ne preveč koncertu in podobno. Brat skih resnicah, na primer o tisti, da nastavi še levo lice. če te udarijo po desnem, sem veliko razmišlja] še kot otrok. Zdelo se mi je, da je Bog storO nelogično, da je kakšno tako misel sploh dal v roke človeku, ki še ni zrel, da bi raziunel božje razmišljanje. Že včasih je bilo tako, da sta moč in oblast marsikoga pokvarila in se je potem znašal nad tistimi, iá so bili dovolj nemočni, da se niso mogli upirati." Bojan pravi, da je imel pozneje v življenju veliko srečo. da je moral že v mladosti pogosto stisniti zobe in pre« naš a ti krivice tudi s strani domačih. "Bili so trenutki, ko mi je bilo tako hudo. da sem resno razmišljal o tem, da bi kam odšel. In se nikoli več vrnil. Ni hujšega, kot če starši zahtevajo od svojih otrok, da so vsi enako nadarjeni, enako sposobni in enako pridni. Si morete misliti, kakšen moralni šok je bil to za očeta, ko sem se vpisal Jaz sem bil mlad bik, ona je pisanjem novoletnih voščil potrebovala seks bolj kot kaj in ko je imela mama rojstni dan, sem se jokal zraven telefona, ker sem želel slišati njen glas, a bil sem dovolj trmast, da je nisem poklical. Veste, to so težke stvari, ki pustijo sledi v duši in neza-celjene rane, ki jih ne pozdravi niti čas. Zaklel sem suhe, z velikimi prsmi. Taka je bila ena od učiteljic, skoraj dvajset let je bila starejša od mene. Bila je nesrečno poročena in v meni je našla sijajnega sogovornika, saj sem imel obUo časa. sovrst-nice me niso zanimale, ju le vzel ven iz žepov in ju predmet, ki ga je poučevala, položil na mizo, da se je vi« je bil takrat že zelo znan glasbenik, vsi so bili nanj ponosni, tudi jaz. Imel sem ga še zmeraj rad, jaz pa sem njemu pomenil manj kot zrak. Sprva me je bilo sram delo\7iûi rok. potem pa sem pa se mi je zdel prav zaradi nje privlačen. Težko povem, kaj se je točno zgodilo, da sva se dotaknila z rokami in potem sva se znašla v objemu. in vse, kar je sledilo, je delo. da je v družini vsaj eden, ki zna poprijeti za vsako delo. Žal moje provokacije ni nihče opazil, in tako neopazno, kot sem prišel, sem tudi odšel. Od tiste- bilo logično in pričakovano, ga dne sem tudi prenehal s "le" na poklicno mizarsko šolo. še huje pa je bilo, ko sem povsem mimogrede ugotavljal, da sta me v pogovorih z znanci pravzaprav drugega. Tretji letnik sem naredil z lahkoto, ob njeni pomoči, seveda. Pomagala rm je, da sem si poiskal sta« zatajila. Delala sta se, kot da novanje in se po maturi tudi me ni, kot da sem zrak, kaj- ' zaposlil. Več let me je obis- ti na moj račun se nista mogla rukoli pohvaliti," je s trpkim glasom obujal spomine Bojan. Potem so ga nekoč obiskali policisti, češ da doma goji konopljo. Irae] je slabo vest, saj je res imel svojo "parcelo", a ne doma, temveč v bližnjem gozdu, na varnem. Policija je kljub temu obrnila hišo narobe in preiskala vse kotičke. A niso našli nič- kovala in po pravici povem. da nisem čutil nobene potrebe po drugi ženski, ona se. da do svojih otrok ne mi je dajala vse. kar sem po- bom nikoli tak, da jih bom treboval: varnost, spolnost, ljubil, pa ni važno, kakšni kuhala mi je, skrbela zame. Pravzaprav je bila noja reši* teljica. Če je ne bi bilo. bi v bodo. Tega sem se tudi držah Žal pa je že tako, da človek obrača, Bog obrne in če svoji osamljenosti in odri» koga preveč razvajamo, tudi njenosti od doma padel v ne zna ceniti tistega, kar slabo družbo, še bolj bi se vdal pijači, travi... Žal pa je velika starostna razlika med esar. Ostala pa je sramota, ki nama z leti povzročala ved- dobi v dar," je v svoje pripovedovanje vpletel še eno življenjsko misel Bojan. (se nadaljuje) Zakaj so domače naloge koristne? (4) SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Šubic Roparja draguljame v zapor Na ljubljanskem sodišču so zaradi ropa draguljame Malalan v Ljubljani na zaporne kazni obsodili srbska državljana Marka Savkovića in Stanimirja MUojkovičnih odre- vsaj po moji presoji, da ne re- daljša pesnitev in tisoč tristo dnja briga. Bistvo nameravanih ukrepov, devctinpetdeset podpisanih mehkih ženskih duí s konkret- Pravzaprav je morala tovrst- pa je navaden larimri, ki ne- nalinskih dirk po slovenskih avtocestah in obvoznicah čem pameti, botruje dekadenca, v katero je slovenska mh spletnih podjetnikov na sreč z množičnim smrtnim izi- sploh ne omenjam, odvija pred družba, žal, pogreznjena do mm pnimkom ter z (avtomo- približno enaki (ničelni) rav- dom zaradi pijane^ objestne- vesoljru> slovensko javnostjo. vratu.) GORENJSKI GLAS petek, 30. oktobra 2009 EKONOMIJ sUjan.zar^ 17 članov Gospodarstveniki opozarjajo na nerazumno novačenje članstva v Obrtno-podjetniško zbornico, ki ga bodo predali v oceno ustavnosti. šte efan Žargi Ljubljana - Do kod lahko se-gajo posiedice nepremišljene zakonodâje, kažejo podatki, da so po spremembi obrtnega zakona in izdaji odredbe prejšnje vlade o razvrščanju dejavnosti postali dani Obrtno podjetniške zbornice Slovenije (OZS) tudi Gorenje, Hit, SCT» Primorje, Istra- gospodarsko interesno združenje, in odločenost, da sprožijo oceno ustavnosti obrtnega zakona. K razrešitvi na* sprotja med obveznim članstvom OZS in prostovoljnim članstvom v GZS in drugih gospodarskih zbornicah nikakor ne bodo prispevali konflikti in očitki, ki si jih je privoščil v torek z zlorabo tiskovne konference eden od benz Turizem. Ljubljanski Na predstavitvi problematike obveznega članstva v OZS so predstavnikov OZS. Prepri-potniSki promet, iskra siste- ob generalnem direktorju CZS spregovorili nekateri prizadeti; čan je namreč, da GZS nami in Tovarna vozii Maribor, od leve: Danilo Daneu, Martina Božič in Samo Hribar Milič. Vsi ti in še mnogi drugi na- sprotuje interesom malih podjetij. Kot primer je nave- mreč po mnenju birokracije (GZS). saj so ti dvojni dani srednje velikih in 52 odstot- del nasprotovanje 50-omenjene zbornice opravlja- prostovoljni dani GZS in pri- kov velikih podjetij. Presoja o dnevnemu plačilnemu roku jo obrtne ali obrti podobne silno dani OZS. Menijo na» tem, kako se opravljajo posa* za doseganje plačilne disd- dejavnosti in tako je OZS v mreč, da so se znašli "v neko- mezne dejavnosti od 560 de- pline. Sicer pa so na OZS lanskem letu na svoj seznam rektnem, neupravičenem, javnosti iz vladne uredbe - na prepričani, da njihovi dani obveznih članov dodala neenakopravnem, neustav- obrtni ali na industrijski na» od te zbornice dobijo znatno 2500, letos pa že šeststo no- nem in 2ato nesprejemlji- Čin, je-za OZS precej prožna, več, kot znaša Članarina. Do* vih imen, jim poslala polož- vem položaju". Da se je OZS omejitve na majhne količine dajmo k temu še mnenje mi-nice za pladlo danarine, preusmerila na večja podjet- in o delu za znanega naročni- nistra za gospodarstvo Mate- upomikom pa zagrozila z iz- ja, jasno kažejo tudi podatk ka pa kar pozabijo. ja Lahovnika, ki je naklonjen vr^bo - rubežem. Na to so v torek opozorili nekateri pod- 0 deležu danov. saj je v tej zbornici v obvezno danstvo Na torkovi predstavitvi (e prostovoljnemu danstvu v problematike na GZS smo vseh zbornicah, vendar bi pisniki odprtega pisma go- vključenih le devet odstotkov slišali vprašanje o tem, ali bo bila za to potrebna spre spodarstvenikov na Gospo- mikro podjetij. 31 odstotkov za spremembo zakonodaje memba obrtnega zakona, to darski zbornici Slovenije malih podjetij, 47 odstotkov res ïreba ustanoviti posebno rej večina v parlamentu. Pošta Slovenije uvaja premične pošte S ponedeljkom Pošta Slovenije uvaja 13 premičnih pošt, na Gorenjskem le eno. Štefan Ža£gi izgubo, v Pošti Slovenije pa se vnaprej določeni uri ustavi ke predstavljajo zgolj manjše ..............................................................................morajo pripraviti na popolno na vnaprej določenem kraju spremembe, saj se naslovi in Maribor - V ponedeljek so na odprtje trga poštnih storitev, in določen čas opravlja poš- poštne številke ne spremeni- sedežu Pošte Slovenije v Ma- Ob tem navajajo podatek, da tne storitve. Pismonoša go- jo. Premična pošta )e prijaz- riboru predstavili odločitev, ima Slovenija izredno gosto spodinjstvom dostavlja poš- na, hitra in udnkovita rešitev da s 3o. oktobrom namesto 13 poštno omrežje, ki obsega tne pošiljke vsaj petkrat te- za opravljanje^ vseh storitev, sedanjih manjših stacionar- eno enoto na 36,3 kvadratne- densko, izjema"so gospodinj- ki so jih bili uporabniki do- nih pošt v slovenskih krajih z ga kilometra oziroma 3619 stva, ki uporabljajo tako ime- slej vajeni opravljati na pošti. manjšim številom gospodinj- prebivalcev, medtem ko je v novane izpostavljene pre- Na Pošti Slovenije dodaja- stev uvajajo premične pošte. Evropski uniji ena enota na dalčnike. Uporabniki poš- jo, da bodo vsi prizadeti o no- Tako bo s ponedeljkom zače- 57,5 kvadratnega kilometra tnih storitev na območju, ki vosti obveščeni s posebno la kot premična pošta na Go- oziroma na j^J} prebivalcev. ga pokriva premična pošta, zloženko in da zaradi te spre- renjskem delovati tudi pošta V obrazložitvi navajajo, da imajo na voljo številko rao- raembe nihče od sedaj zapo- 4283 Rateče-Planica. Tako od- je značilnost premične poš* bllnega telefona pismonoše, slenih ne bo izgubil službe, ločitev utemeljujejo z dej- te, da pismonoša poštne sto- tako da se za poštne storitve Naslednje spremembe v tej stvom, da nekatere manjše ritve opravlja na terenu, z do- lahko predhodno dogovorijo, smeri napovedujejo v pni pošte že vrsto let poslujejo z stavnim vozilom, ki se ob Premične pošte za uporabni- polovid prihodnjega leta. žťlezn iki Alplesu spet naslov Superbrands Iz tovarne pohištva AIples Železniki so sporočili, da jim je družba Superbrands Adriatik. ki je članica mednarodne organizacije Superbrands, podelila naslov Superbrands 2009. Omenjena organizacija deluje že 15 let v S4 državah, v Sloveniji pa od lanskega leta, ko je AIples že tudi dobil ta naslov. Gre za promocijo najmočnejših blagovnih znamk, pri čemer listo kandidatov pripravijo neodvisne agencije za raziskovanje trga, izbor pa opravi na podlagi glasovanja strokovni svet, sestavljen iz predstavnikov medijev, oglaševalskih agencij, univerz, podjetij in ustanov ter z upoštevanjem glasov potrošnikov, ki jih je bilo letos že prek tri tisoč. V Alpiesu dodajajo, da so ponosni, da so se spet dvignili iz množice konkurenčnih znamk, saj Superbrands predstavlja blagovno znamko, ki potrošnikom ponuja kakovost, drugačnost in zanesljivost. To pomeni, da AIples ostaja blagovna znamka, ki izstopa iz množice, v očeh strokovne javnosti in potrošnikov pa ohranja vo-dilno mesto na področju pohištvene industrije. S. Ž. Bled lEDC-Poslovna šola Bled med stotimi najinovativnejšimi Iz lEDC-Posiovne šole Bled so sporočili, da so po izsledkih raziskave The Aspen Institute iz ZDA dokazali pomembno stopnjo voditeljstva na področju vključevanja družbenih, okoljskih in etičnih vidikov v svoj mednarodni podiplomski študij menedžemnta MBA. Na alternativni lestvici poslovnih šol, imenovani Onstran sivih črt (Beyond Grey Pinstripes), ki jo je aspenski inštitut izdal za obdobje 2C»09-7D10 in upošteva, kako uspešno šole udeležence svojih izobraževanj pripravijo na okoljske, družbene in etične izzive sodobnega poslovnega sveta, se je lEDC kot edina institucija iz srednje in vzhodne Evrope uvrstila med sto najinovativnej-ših poslovnih šol na svetu. V i8-mesečnem projektu aspen-skega inštituta, ki se je osredotočal na vključenost vprašanj, povezanih s poslovanjem in družbo, v poučevanje in razis« kovanje menedžmenta, je sodelovalo 149 šol iz 24 držav, med njimi najelitnejše poslovne šole na svetu, i, Ž. I I Enota čas obratovanja Občina Bled SP UUBUANSKA4 08:00 • 12:00 SP UUBUANŠKA 13a 07:00 - 12:00 Občfna Bohinj TC BOHINJSKA BISTRICA 08:00- •12:00 SP RIBČEV U\Z 08:00 • 12:00 SP STARA FUŽINA 08:00 • 12:00 SP SREDNJA VAS V BOHINJU 08:00- 12:00 Občina CerlcJJe SM CERKUE 08:00 - 12:00 Obdina Domžale HM DOMŽAL£ 09:00- 13:00 SP DOMŽALE 07:00 - 11:00 VIR 08:00- 12:00 Občina Gorenja vas • Poljano SP GORENJA VAS 08:00- 12:00 SP SOVODENJ 08:00 - 12:00 S P POUANE 08:00 - 12:Ď0 Občina Gorje SP ZGORNJE GORJE 80a 08:00- 12:00 Občina Jesenice M C JESENICE 08:00- 13:00 S M KOROŠKA BELA 08:00 - 12:00 SP BLEJSKA DOBRAVA 08:00- 13:00 Občina Kamnik HM KAMNIK 08:00 • 13:00 SP KAMNIK 08:00- 12:00 Občina Kranj HM KRANJ PRIMSKOVO 08:00 • 13:00 MC KRANJ SAVSKI OTOK 08:00 - 13:00 SM dR U LOVKA 08:00 • 12:00 SP BrmjE 08:00- 12:00 SP DEIAVSKA 08:00 - 12:00 SP GOLNIK 08:00 - 11:00 SP PRI NEBOTIČNIKU 07:00- 21:00 SP TRG RIVO U 08:00 - 11:00 SP UUCA NIKOLE TESLE 3 08:00 - 12:00 SM KO KRI CA 08:00 - 12:00 SP BRfTOF 08:00- 12:00 SP VODOVODNI STOLP 08:00- 12:00 SP NA KLANCU 08:00 - 12:00 SP ZLATO POÚE 08:00 - 12:00 SM PURINA KRANJ % 08:00- 12:00 Občina Kranjska Gora SM KRA?iJSKA GORA 08:00 - 12:00 S P BOROVŠKA 92 08:00 - 12:00 SM MOJSTRANA 08:00- 12:00 Občina Mefii 9,009 ^^ uvHfav- rek, 2.3. oktobra. Kot je pojas-venije (KGZS), Območne evrov na kravo molznico, je Ijanje ukrepov kmetijske po- nil Pavlin, so s kranjske ob- enoteKranj. so na svoji redni pojasnil Franc Pavlin, speda- litike, v okviru katere mora jo močne enote prostovoljnim seji med drugim obravnavali list za živinorejo pri kranj- rejci izkazovati najmanj tri zavarovancem pošiljali praz dve vladni uredbi, najdlje pa skem kmetijsko gozdarskem krave molznice, da morajo ne obrazce, ki so jih lahko iz so se zadiiali ob tisti, ki ure- zavodu. kmetijska gospodarstva od- pobili in oddali. Po pred\d ja finančno pomoč ob nepredvidljivih dogodkih Razburjenje med kmeti in dajati mleko v mlekarne devanjih kmetijskega minis člani sveta je povzročilo do- (3333 kilogramov wrih štirih trstva bo po sprejeti uredb kmetijstvu iz naslova podpo- ločilo, da so do pomoči upra- mesecih . kvotnega leta do pomoči upravičenih okoli re kmetijskim gospodar- vičeni le tisti kmetje, ki so 2009/2010) in da je nosUec 2400 rejcev z okoli 49 tisoč stvom za blažitev poslabša- vključeni v sistem obvezne- aH vsaj en Član kmetijskega kravami molznicami, neu» nja ekonomskega položaja ga zavarovanja, tnedlem ko pri prireji mleka. je bilo stališče KGZS, da naj gospodarstva pokojninsko in invalidsko zavarovan iz radiio pa je bilo bil&dti, dd se tahko na ministrstvu v pri« Kot je znano, je vlada za bi sredstva dobili vsi kmetje, naslova opravljanja kmetij- meru nejasnosti kriterijev podporo kmetijskim gospo- ki so obvezno ali prostovolj- ske dejavnosti. lahko odločijo tudi za razve- darstvom, ki se ukvarjajo s no vključeni v sistem zavaro- ZgodHo se je namreč, da ti- Ijavitev uredbe, kar bi pome- prirejo mleka, zaradi sploS- vanja iz naslova opravljanja sti, ki so zavarovani prosto- nilo tudi zamik izplačil v pri n^ padca cen in s tem po- kmetijske dejavnosti. V voljno, niso prejeli predtiska- hodnje leto, i € f 4 r t h GORENJSKI GIAS petek, 30. oktobra 2009 i řn/a@g-gía$.si 19 Planinski izlet Cubno {2035 m) Ker se skriva ob lepotici Karavank, je vrh redko obiskan. Mimo nJega vodi markirana pot na Kepo. Kopasti vrh, skrit pred ponorelim svetom, zato nas tukajšnji svet navda z mirorh in energijo; Jelena Justin v- « « > ^ ft y / • CubnOp naš današnji cilj /Fo4o:i«ier^)ustin strm vzpon po gozdu. Še ....................................... prej, drugič, prečimo ogra- Se spominjate, ko smo do. Pot je speljana v drobnih pred leti staJi skupaj na Dov» okljukih. V tem delu precej ški babi in gledali proti pridobimo na višini. Morda Kepi, lepotici Karavank? Bo- nas bodo zmotile številne hotila se je v vsej svoji vzvi- potíce, a ugotovili bomo, da šenosti in mogočnosti. Ta» se malenkost višje vse zdru- krat smo se spraševali, kje žijo v eno samo. Vmes velja poteka pot z DovŠke babe stopiti na rob in si privoščiti proti Kepi. No. nekaj časa je razgled na strmega junaka trajalo, da sem raziskala ta Mežakle, jerebikovec. Na konec in vrh, Id sem ga od- vrhu strmine se pot znova krila, se mi je zdel tako lep, položi in nas v prijetnem prijazen in simpatičen, da sprehodu pripelje do lovske ga bom znova obiskala sku- koče Na Brvogah, 1481 m. paj z vami. Kakšna idilična lega urejene Zapeljemo se proti Kranj- lesene hišice! Takoj, ko ski Gori in z regionalne ce- bomo stopili iz gozda na Lovska koča Na Brvogah, v ozadju pa vrh, ki smo ga osvojili. Mala Oovška Kepa in Kepa v ozadjuko sta vsaj za trenutek ste zavijemo proti Dovjem u. travnik; bomo pred seboj vi- Hja, zdaj pa síje son čeki / mo: j«i«n«ju«in Peljemo skozi vas in še po deli naS današnji ,dlj; kopa- makadamu naprej, dokler sti vrh, imenovan Gubno. povsem na greben. Za nami sem se spomnila tistega verne piideiiiy do kiižiSCa, kjer Ob kuCi pot zavije desno po je se\emo ostenje Plevelni- za iz Žogice Nogf« "pihajte desno zavije pot proti Dov- travniku do gozda in sko- kov, pred nami se vidi Gub- otroci, púuijte," da bi odgna-ški babi. mi pa zavijemo zenj. Ves čas se zmerno . no, Še malo pa bomo na la meglo, in kot sramežljiva levo proti Kepi in cesti sledi- vzpenja. Sledi tretje preče- vrhu! Sledi zahtevni del dama, mi je le deJoma pokamo do naslednjega križišča, nje ograde, kar nas pripelje poti, Id je tudi na zemljevidu zala svojo podobo. Do vrha kjer zavijemo desno. V na- do križišča; desno gre pot označen črtkano. Pot je na- Gubna bomo potrebovali slednjem loižišču zavijemo proti sedlu Mlinca, levo pa mreč speljana po skalah, približno 2 uri in 30 minut, desno na ožjo makadamsko nadaljujemo v smeri proti brez varoval; potrebna je do- do vrha Kepe pâ nas bi čaka-cesto, ki je malenkost slabše Kepi. Preden nadaljujemo bršna mera previdnosti. Ko la še ura in p>ol hoje. kakovosti in peljemo vse do po ružiu strmo navzgor, še prečimo ta zahteven del, ki Vrnemo se po poti vzpo- potoka Mlinca, kjer tudi par- četrtič prečkamo ogrado, se tudi rahlo spusti, nas na. Previdno predvsem pri kiramo. Celotne makadam« Obilno deževje in skiotasta čaka strm vzpon do poti, ki prej omenjenem prečenju ske ceste je dobre štiri kilo- podlaga lahko ponekod ote- nas pripelje okoli Gubna, na skal in v strmem delu v goz- metre. žita vzpon, zato previdno. njegovo jugozahodno stran, du, kjer je ogromno korenin Začetek poti pomeni pre- Pot nas preko melišča z utr» Na ovinku, kjer pred seboj in po dežju je lahko zelo čenje potoka. Po poti gremo jeno potjo pripelje do trav- zagledamo Kepo in križ na spolzko. Ko sem se tistega rahlo levo. nato pa prečimo natega pobočja, kjer mora- njenem avstrijskem vrhu, vročega dne vrnila nazaj do ogrado, na kar nas opozori mo biti izredno pazljivi po- zavijemo ostro desno na avtomobila, ni bilo boljšega tudi napis na njej. Takoj se sebej po deževju. Vzrok je v greben in po njem do vrha, kot sezuti gojzaije in si noge strmo dvignemo, nato pa visoki travi in ozki stezi, kar ki ga označujeta možic in ohladiti v potoku Mlinca. A pot nekaj metrov poteka po hitro lahko pripelje« do zdr- mejni kamen. Z vrha se vidi nisem doîgo zdižala, voda je položnem travniku. Pod seboj na desni strani vidimo sa, zato imejmo pogled usmerjen boli v tla kot pa čudovit razgled na Julijce; bila premrzla. Bmrr! Rja vina, Triglav. Skr latica. pastirsko kočo na planini proti Juiijcem. ki nas sprem- Špik itd., na naši desni stra- Nadmorska višina: 2035 m Mlinca oz. v Erjavčevem rov- Ijajo na naši levi strani. Pot ni pa Kepa, v vsej svoji mo- Višinska razlika; 975 m tu. Nenaporen del poti bo poteka pod Visokim Kurje- gočnosti, Meni se je tisto do- Trajanje: 4 ure in 30 minut kmalu za nami in začne se kom, dokler ne pridemo poldne skrivala v megli, pa Zahtevnost ***** odkrili svoje čare. 1 POGUM BESEDE imoza irLiDarja. očeta slovenske (njiževnosti Ta kniiga na novo ra vprasania v literarni, narodni kulturni m duhovno-verski ni l'Rl\i(>/ IRLIi\k našega naroda Tioavezava l^iSsttam Redna cena knjige: 38.90 EUR, cen«) 2d naročnike; 32 EUR ^ poštnina KnPso lahlo bjprt* tu Goreflifttoii fliM v pçAKto^ od e. do 17. ur«, « ««do od 6. do ur«, v p«tel( od a. do 14. ure. ftli fo rvroàt4 po Mj 04/20142 41 «I (tt nerocmne^MlM^ Gorenjski Glas Jedi za jesenske dni 99 KUHARSKI RECEPT Janez Štrukel) Goveja juha z možganovo ruladc ji doc^mo Še muškatni oreš- žimo. Segrejemo maščobo« dag sesekljane gnjati, 2 dl kisle Nazadnje nadev še začini- ček in sesekljani peteršilj. Vložimo narezano rulado in dodamo 15 dag očiščenih smetane, sd, poper, sesekljani mo in ohladimo. Testo na Sestavim za juho: 10 dagjušne postrežemo. zelenjave, 1 I vode, j o dag govejih reber, j paradižnik, peter- Možganova mlada: 2 beljaka s korenino, sol, poper, neko- stepemo v sneg, vanj narahlo možganov, žlico začimb drohnjak. (peteršilj, pehtran, bazilika Omaka: 2 dl kisle smetane, 4 in malo rožmarina)» solimo, žlice sladke smetam, 1 Šopek velike 10-krat 10 cm in na* pomokani deski raz valjamo, razrežemo na kvadrate. popopramo in dodamo muškatni orešček. Nadev dobro liko žafrana, i žlica jušnega umešamo rumenjaka. 5 dag premešamo in po potrebi še koncentrata. moke in noževo konico pecU- „«nimo. Priprava: Zelenjavo očisti- nega praška, vse skupaj premo. Vodo pristavimo, doda- mešamo in damo v pomaš- Kromoirievi hlebčki mo oprano govedino, jušni čen pekač. Testo pečemo v redkvic, sol, poper, nekaj sesekljanih listov kreše. Priprava: Krompir olupimo in spečemo v pečici, ga pretlačimo, dodamo moko, zdrob in fcrompirievo moko nje polagamo nadev. Robo« ve testa namažemo s stepenim jajcem in dobro stisnemo skupaj. Krompirjeve hlebčke ocvremo v vročem olju. koncenrat. Jušno zelenjavo srednje vroči pečici. Pečene- Sestavine: 50 dag krompiija, 2 ali škiobno moko, rumenja- Omaka: Redkvice narežemo grobo naribamo ali pa nasek- ga zvrnemo na pomokano in žlici moke, pol Sice zdroba, 2 ke, začimbe in zmešamo v na tanke lističe, jih malo po-ljamo. V ponvi segrejemo malo navlaženo kuhinjsko žlici krompirjeve ali tkrohne gladko testo. Maslo ali mar- solimo, dodamo kislo sme- zelo malo olja, dodamo juš- krpo ter takoj zvijemo. Ko )e no zelenjavo, dobro prepraži- rulada hladna, jo odvijemo, moke, 4 rumenjake, sol, poper, muškatni orešček. garino segrejemo in na njem podušimo šalotko, tano, ki jo vežemo s sladko smetano in dobro premeša- mo in dodamo k vsebini v premažemo s pripravljenim Uadev: z žliá rmsla ali mar- dodamo gobe in gnjat, ne« mo. Krompirjeve hlebčke loncu. Juho še začinimo in nade\TDm. garine,}dagsesMjanešalotke. koîiko podušimo, dodamo naložimo na krožnik in do- naj se kuha kakšno uro ali Noťi^: 1 čebulo očistimo in 15 dag kuhanega nojevega Se mleto meso, smetano in damo omako. Potresemo pa dve. Kuhano juho odcedimo, sesekljamo, jo dobro prepra- mesa, 5 dag sesekljanih gpb, 5 dušimo, da se nadev zgosti, jo s sesekljano krešo. é v i, A » ¥ 20 KAŽIPOT, PISMA ~ GORENJSKI GLAS petek, 30. oktobra 2009 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 4200 Ki(o6iQ a o^vo sfiettmdino po tilpfoDu C'^/iOMZ-OO, Ííhu a1i cvfino ru Bleiweísovi :ks\ t. r Kimju OL m > » (eirtki t i.GOCeiv m iwiudD v rutx^ii inHno ugoOn» ;ANEZ ftOZMAN S.P. - ROZMAN BUS. LANCOVO 91,4240 RADOVljlCA. mj 04/S31$ 249. Izl«ti; Mj^ŽARSKE TOPUCE: 19. - 22.11., 23. 11 *I.12., '7.12.*20. 11.; BERNARDIN; K* 18.11.; RIM 19,11, • 22.11.; TQPGLâClCA: 30. n^ MAimNOVANjE: 14. ti.; giJTOMER-BO^NI PKXRAM: 12 -26. PALMANOVA'TOVARNAĆOKOIADE:1.12.; ŽIVE lASUCE V RAZKSIâU: 26.12; z 1.2010 Obvestila o dogodkih ob^avdamov rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Srečanje britanskih m otoci klov Golnik • Lastniki britanskih motociklov vabijo na prvo srečanje v soboto» 31. oictobra, z začetkom ob 10. uri na turistično kmetijo Markun v Babni Vrt na Golniku. Srečanje bo ob vsakem vremenu. Informacije po tel. 041/768 942, Vabljeni vsi lastniki in ljubitelji britanskih in ostalih motociklov. Naj kostanj ček Kokrica - Turistično društvo Kokrica in Mercator izbirata najlepšo izvedbo kakršnekoli sestave s kostanji. Izdelek prinesite v avlo trgovine Mercator, kjer bo na ogled in oceno mimoidočim nalcupovaicem. Rezultate bodo razglasili danes ob n. uri. Najlepši trije kostanjčki bodo nagrajeni, pa tudi eden od ocer^jevalcev bc dobil nagrado. Izdelava ptičjega strašila Kranjska Gora - Danes, v petek, 30. oktobra, boste Kajžnkovf hili v Ratečah od 13. do 15. ure v sklopu ustvarjalnih delavnic lahko izdekDvali ptičja strašila. Kako se pri vas reče? Gorje - Razvojna agencija Zgornje Gorenjske vabi na srečan- je, ki bo potekalo v okviru projekta "Kako se pri vas reče?", kjer boste pregledali hišna imena, ki so jih nabrali za nasel* ja Mevkuž, Podhom, PofJSica in Višelnica. Zbrana hiSna imena bodo osnova za izdajo knjižice in kasnejše izdelavo tablic s KiSnimi imeni. Srečanje bo v Gorjanskem domu v Zgornjih Gorjah v torek, 3. novembra, ob 18. uri. Info: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, 04/581 34 16, klemen.klinar @ rago r.SI Bučna ustvarjainica Bled ' Društvo Blejski mladinski center vabi danes, 30. oktobra, ob 16. uri v prostore BMC na bučno ustvarja I nico, kreativno delavnico z Alenko Peterne!. Delavnica je brezplačna. Vragolije ob noči čarovnic Gozd Martuljk • Hotel ^pik in HiŠa pr' Katr' vabita danes, 30. oktobra, od 16. do 20. ure na "Vragolije ob noči čarovnic", ki bo na prostoru za piknike pri hiški pred hotelom Špik (v primeru zelo slabega vremena pod nadstreškom pred recepcijo). Po končanem programu se otroci lahko igrajo v igralnici, po želji bomo organizirali ogled hotela Špik za starše. Posbbeli bomo tudi, da želodčki ne bodo prazni, ne bo vas zeblo, ker se boste pogreli z vročimi kostanji, otroci domačim čajem, starSi pa s čarovntSkimi zvarki! Poskrbeli bomo tudi za toplo jed ali dve Iz kotlička! izleti Pohod v neznano Žirovnica - DU PPS Žirovnica vabi na planinski pohod v neznano v torek, 3. novembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz AP Moste in bo ustavljal na vseh AP do Rodin. Nezahtevne hoje bo 4 do 5 ur. Prijave: Drago Kajdiž po tel. 04/5801469, 031/535 799. predavanja Proučevanje Svetega pisma Kranj • Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri, v soboto, 31. oktobra, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, jezerska cesta 41 Kranj na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo: Kaj pomeni biti Jezusov sledilec? Razgovor bo povezoval Horst Liebhauser Vstopnine ni! obvestila Merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola Preddvor • Društvo upokojencev Preddvor obvešča svoje člane, da bo merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola vsak prvi torek v mesecu in ne prvo sredo, kot je bilo do sedaj. Poskrbite za svoje zdravje in nas obiščite v torek. 3. novembra, ob 9.30 v društveni pisarni. Za merjenje bo poskrbela, kot doslej, višja medicinska sestra iz Doma starejših občanov Potoče. razstave Evolucija Zemlje Ljubljana - Prirodoslovni muzej Slovenije vabi k ogledu nove občasne razstave z naslovom Evolucija Zemlje in geološke značilnosti Slovenije. Razstava bo na ogled do 9. februarja 2010. Več o programih: v/ww2.pms'ij.si. Domžale Častni godci Slovenije Na nedavni prireditvi Slovenski slavček v Domžalah, je ansambel Suha špaga iz Škofje Loke, ki deluje v društvu Rovtarji - smučanje po starem, prejel laskavo priznanje. Priz« nanja so bila podeljena v Štirih kategorijah: slovenski slavček, častni godci, najobetavnejšâ^skupina in kralj polk in valčkov, člani skupine Suha špaga pa so bili izbrani za letošnje častne godce Slovenije. Jože Dolenec, ki v ansamblu igra harmoniko, je dejal, da so zelo počaščeni, da so jih nagradili z imenitnim priznanjem, namenjenin skupini ali posamezniku za ohranjanje starih ljudskih pesmi in viž. "To je res lepa nagrada za sedemletrro defo naše skupine ljudskih pevcev In godcev. Najlepša hvala vsem članom skupine. Društvu Rovtarji in prijateljem, ki radi poslušajo naš način igranja, petja, zabavanje ter nas spodbujajo. Prav na njihovo prigovarjanje smo izdali že dve zgoščenki. Brez podpore medijev naše delovanje ne bi bilo tako odmevno, kot je," je dejal Dolenec. D. Ž. Hiša Zdravja GG Gorenjski Glas Veliko se govori o svetovni krizi. Narašča število brezposelnih, vse več je bolezni, število ljudi, ki so pod stresom, je vse večje, med ljudmi narašča tudi število psihičnih motenj in čustvenih problemov. Posebno pozornost je zato treba nameniti preventivi, ki dviguje zadovoljstvo posameznika in skupnosti ter hkrati ustvarja pozitivno okolje, kjer se čustvene napetosti lahko izrazijo in ne te pokrijejo 2 dejavnostmi. veste moramo znati? Vsi, ki si želite zdravja v najširšem pomenu besede, enostavno morate prhi na predstavitev priročnika Z dotikom do zdravja, ki bo četrtek v avli Corenjskega glasa. Avtorica knjige dr. Neja Zupan nam bo pripravila zanimivo predavanje s praktičnim prikarom vaj, odgovarjala bo tudi na vaša vprašanja. Prijazno vabljeni! Vstop je prost, priročnik bo na voljo po zelo ugodni ceni. Vsak udeleženec dobi darilo. Življenjski tek čez drn in strn neiji, Športni učitdji, to je razumljivo. To pismo ni namenjeno debati o namenih in smislu takih tekmovanj. Še Odgovor na članek. Id je f^^ bil v Gorenjskem glasu cb- S»«, «^feo naj^ajajo mitufe, javljen v torek. 20. oktobra, v rubriki Rekreacija. Treba je poudanti, da med hranjem članka, v katerem av- Atícr v tem članku poroča z P'S»^"'' '"J' zadnjega področnega prven stuA v krosu osnmmííi in md- mnevno nemoč ter trpljenje tek movalk i n tek movakev. njih U ki Jc potekalo m rol- P"««« karski progi na Kokrid. in ne da je to zgolj osebno obČir^kega, kot se mu je zapi salo. To je bilo iisto obiCajno mnenje avtorja m ne novinarsko poročilo s tekmoi>anja. No mine obveščenosti in kvalitd- t4kmo.anjt v kros«. Nameni ^^ tek Ukmovanjsc raznoliki, re- f™*"^"' ® P'"" """J" dnu, eden od teh Je. »dadim P™' dati možnoň, da se preizkusi-jo v različnih stvareh v poročanja. Tega v tem nju. da imajo možnost odkriti « različne flvari, Id jih veseiw, "" """ '^kmovanju. lahko ali pa tudi ne, tc že sami spo- f J' znajo na svoji življenjski pcH. "" «J« In na rolkarski progi na Kokri- '^»J»'"' ^ ri « Jr veliko M mlađih P"^ lahko preizkusilo v krosu. Organizacija je uspela, ve^h Če je to športna novica, bř se vsekakor bilo smiselno označimo za dobro in spodbudno. pripomb ni bito ne s strani ° ^orlnega otrok, ne S Strani staršev, uňle- P»^"^«»;«. « «'«i IJev ali trenerjev, kar lahko " koh, s tem se naj ubadajo urednice in uredniki, ki pazi- A^r opisuje svoje osebno vi- > 'u.faM pisanja v ča- denjc mladih -udeUženk in udeležencem tekmovanja in se zraven sprašuje, kakšen smisel ^ ^^ ima, da tako mladi (avtor bo tako tudi glede tekmovanj. omenja letnik 2003) že kar tekmujejo med sabo. Tak pomislek je seveda na mestu, s takšnimi vprašanji se verjetno ubadajo marsikateri starii, tre- Organizatorja: ŠZ Tržič in TSK Merkur Kranj Kranj Ni zanimanja za štipendije v gostinstvu Rezultati razpisa za podelitev štipendij iz Gorenjske štipendijske sheme še niso znani> jasno pa je, da bo letos podeljenih manj štipendij kot v preteklih letih • podeljenih jih bo le okoli trideset. "Dlje časa opažamo nezanimanje za Izobraževanje na področju gostinstva, pa vendar smo bili letos presenečeni, da se na razpisanih osem štipendij dveh priznanih podjetij, Hita Alpinee in Javnega gospodarskega zavoda Brdo, ni odzval nihče/' pravi Barbara Rupar iz Regionalne razvojne agencije Gorenjske {BSC Kranj), Največ prijav je bilo za področja mehatronike, elektrotehnike in strojništva, pogodbe pa naj bi delodajalci in bodoči štipendisti sklenili v drugi polovici novembra. Polovico štipendije zagotovi podjetje, preostanek pa Evropski socialni sidad prek Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje. Dijaška Štipendija znaša 1S0 evrov. Študentska 310 evrov, podjetja pa morajo štipendistom po zaključku šolanja zagotoviti delo. B. B. Moste pri Komendi Vaja dela mojstra v enoti varstveno delovnega centra INCE ZU v Mostah pri Komendi so íetos začeli sodelovati z oblikovalcem Urbanom Magušarjem v projektu Vaja dela mojstra. V okvinj projekta, ki je sofinanciran tudi iz Evropskega socialnega sklada, izobražujejo in usposabljajo za delo z glino invalide in osebe z motnjami v duševnem razvoju. Kot je povedala mentorica Teja Bandel, sta v projekt vključena lončarski atd- je Slovenskega etnografskega mu7eja v Ljubljani ter delavni- ca in galerija v Magušarjevi hiši v Radovljici. Mentoricam iz enote INCE ZU pomagajo pri organizaciji lončarskih delavnic in z informacijami o opremi in materialih. "Pri izobraževanju uporabnikov poteka delo individualno. Nekateri so zelo ustvarjalni, drugi se počutijo varne v ponavljanju poznanega. Razumeti moramo okvire njihovih lastnih zaznav in predstav in jih spodbujati k novemu osvajanju znanj in veščin. Sodelovanje je obrodilo tudi razstavo keramike, ki je bila na ogled v lončarskem ateljeju Slovenskega etnografskega muzeja na Metelkovi z v Ljubljani," je še povedala Tejtf BandeL J. P. 4 f i a t •4 k GORENJSKI GLAS petek, 30. oktobra 2009 MALI OGLASI inh^s'glas.si 21 . I T I HI JI , I ti . ; • I tt Gorenjski Glas Za vasž£6ola bdežimů čaí PEKOVA PRIREDrTEV Gostuj d: Lutkovno giddailič« Nebo OSTRŽEK Petek, 30. oktobra 2009. ob 17 30 un v Krace. Glavni trg 22 f ! SOBOTNA MATINEJA ZARADI PRAZNIKA ODPADE SvwwAMnplan si E: dofPplan^mpian^ STANOVANfS PRODAMO Kf^nh Šoiiij^o naselj«. dvosobno v III. nadstr. izmere 64.82 mt. I. Izgr. 196&» kopalnica v celoti obnovljena, ostalo potrebno obnove, cena 106.000,00 EUR, Kranj» Zlato pol^. trisobno v f. nad* str. v izmeri 79 m2.1 Izgr. 1955. pre- novljeno L 2004 • okna, kopalnica, tlaki. CK na plin, dve kletí, vsdtev po dogovoru, cena 107.000.00 EUR. Kranj, Zlato polje, dvosobno v 11. nad str. iz mere 50,60 m 2. I. izgr. 1961. prenovljeno i. Í004, okria, vrata kopalnica, vse Instalacije, cera 95.000^00 EtJR. Kranj» Planina II» dvosobno v pritL izmere 61mz z garažnim fn^esrorri v podzemni garaži, L izgr. 2004, nizek objekt, cena iiS.ooo.oo EUR. Preddvor» enosobno v mansardi izmere 48,00 mž.v hiJI sosano Jtiri stanovanja. L izgr. 19S0, stanovanje izdelano 1.1991. CK. cena 79 500,00 EUR. nANOVAN|£ ODDAMO V NA)EM Kranj, Dru lovka. manj§a visoko pntiičnahkU tlorisa 30 mz na parceli velikosti 500 ms, I. izgr. 19^1. v celoti prenovljena m opremljena 1.1009. v pritii£)u kuhinja, jedilnica z dnevno sobo. WC» v nadstr. -spalnica, pomožni prostor in kopalnica, CK, najveif za dve osebi vseljivc takoj, cena 630.00 SUR/meseíno ♦stroški * 2x varSČIr a H\i£ ■ PROOAMO Kranj» Sp. Besnica, visoko pritlična, tlorisa 120 mz na parceli velikosti 549 mz» CK na olje, tel. garaža, dve pafkitni ťiesti, leg«» hiSa jfr lepo vzdrževana» I. izgrad. i9Si. brazdni plug Krajnik, « 04/23-11- 964 »00^5 PEĆ na kurilno olje. znamka Kontakt 7500, «031/655-623 dOOS&SZ VRTNA OPREMA PRODAM VRTNO garnituro Iz masivnega lesa smreke, lepa in čvrsta izdelava, ugodno, « 041/66&-360 SOOftSS* OSTALO PRODAM FINSKO savno, novo, možna tudi montaža, « 041/406^55 6GM&44 SPORT, REKREACIJA PRODAM ŽENSKO 27-col8ko koto, 10 prestav, nove gume. vsa oprerrta. «041/858-149 «06S4Í eiUARD, nm. « 031/206-724 TURIZEIN PRODAM BON za turistični aranžma - âpanije 6 dni, Costa Brava, hotel. 260 eur. velja do aprila 2010, avtoDus. OlMsk Pisa. Monaco, l^íca. Costa Brava, po želji Barcelona - korida - Ifamenko, « 031/521-380' HOBI PRODAM KOMPLET slovenskih znamk I. 1991 -2009 v albumu Marini in 30 razglednic iz prve sv. vojne. « 04/53-18-664 âqûss7a POSLOVNI STIKI FESSTtl.0.0^ Koroška c, 2. Kranj Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti 04/236-73-75 GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSUNE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in ieâsingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukmc Robert s.p., Mlinska 22,2000 Maribor, 02/252-48-26,041/750560 MEDICINSKI PRIPOMOČKI oku LISTI Cn I pregledi za ocst& In kontaktne leče, velika izbira sončnih očal, popusti za upokojence inétu-dente. Optika Aleksandra, Olandia K/ani. « 04/23-50-123 S0K2S« PRODAM MASAŽNI stoi. Skoraj nov. za 150 eur. «041/961-940 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM LlOUSTER-katina, lepe sadike za žKro majo, ugodno. « 04/53-18-314. aooesv PODARIM DVA MUCKA, dof^ri Ijiirinm. Id ; pripravljeni nuÀt» topel dom. stara sta 2 meseca, vajena čistoče, « 04/23-32-007 MAJHNE MUCKE, « 040/29&432 MUCKE, lepe. zdrave, « 041/672-096 MMssa ŽE VELIKEGA MUCKA, lepo psan. pnpeijem 9a na dom. « 041/926- 266 «06359 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM CEPILEC drv na sveder in hrasto^re ^ebre za kozolec, «041/60M98 KUPIM TRAKTOR Univerzále. Zetor, âtcre ali IMT, Lahko tudi v slabšem slanju, plačilo takoj, « 041/849-876 900AS» PRIDELKI PRODAM BRINOVE Jagode, vreče po 30 prečiščene, cena 1.90eur/kg. reoina dostava in mletje. « 041/928-011 JABOLKA hruške, krompir, jabolčni sok in zelje (tudi naribamo). Kmetija Matijovc. Jeglič. Podbrezje 192, « .144 JABOLKA In HRUŠKE od visoko de-beljnih dreves, ugodno, Kmetija PRINC. Hudo 1. (Pri Kovoriu). Triič. « 041/747-623 SW6C44 JCĆMCN, koruzo ter jedilni in Xm^nl krompir. « 040/356^65 KRMNO peso» 500 kg. po cen! 12 centov/kg, «04/25-91-245 mm4M KROMPIR 031/565-345 in krmni « NEBALIRANO seno • prva In dnjga košnja. Tenetise, pošta Golnk. « 041/365-359 VINO BENČINA. če mladega ^na, belega afi ičite, « 041 /650-662 kozarec .ook- flX«4fl4 VZREJNE ŽIVALI PRODAM_ 2TEUCI. Stari polleta. «04/51-91 179 BIKCA In večleiičk sim.. od 150-250 . « 04/57^3-294 BIKCA stmentalca v 4. mesecu starosll. « 04/25-51-787 «o^ BIKCA Sivca, težkega 2O0 kg. « 031/52&-904. zvečer €00«6l8 BIKCA simentalca. starega 14 dai. « 041/760-789 kms76 BIKCA ČB, starega 10 dni. Žsbmca 57, « 04/23-10-268, 041/595-355 BREJO telkx> in kravo a teletom, cena za vse je 1.800 eur, « 031/554-900 {ooesos ČB BIKCA, starega 7 dni, « 041/942-015 «006490 ĆB BIKCA, Starega 10 dni. « 041/275-447 ĆB BIKCA In bikca eimentaica, stam 10 dni,«041/586^62 MûfiMfi 4 L MALI OGLASI, ZAHVALE GOREN)SKI GLAS petek. 30. oktobia 2009 ČB BIKCA, 041/263-726 1 teden» ft »30657? ĆB TELIČKA. « 040/3a4.187 JARKtCE, rjave, QT^naste. roeće i OI /3fi-2T-029 grshsste. peteline. starce, K(S9e S. tf KRAVO za 2kol, leU 6C0 kg. 9 04/51-01-674. 031/259-208 «00061 s KRMNI m jebini Krofnpir, « 041/293- 915 OVCE »n ovna JS DdS^e. O 03i/2d3-52< 90c«5id PRAŠIČA za . cJûmaôâ Krma, tt 040/607-451 900661 r PRAŠIČE, \9ike eO • 9C kg. « 04/25-05-600 SIMENTALKO. staro 7 dni, tt 041/3I4SOO oooM'3 TELIČKI dlmentalki. stan teoen dni. 9 031/396-904. 041/302-130 TELIČKO siirentoiho. 9tňfO U dni. TELIČKO siinema(ko. Staro T n^sec ©031/250-114 TEUČKO mesne pasme, s4aro 7 dni, tr04i/962-d60 soDo^se TELIČKO staro d9set dni. knzano LS/UM,tr 031/417-221 «OMMO TELIČKO simefitalko, staro 12 dni. V 04/53^33^75 auasTO ZAJCE in 2ajklie ner oi«ma, «031/511-102 ZAJCE orjak«2apleme. V031/61S- 045 2REBIC0 KnžanKo, slaro 6 meeecev. tr 031 /507-Í22 ŽREBICO, slovansko hladnokrvno, staro leK) h pol, cena po dogovoru, o KUPIH 2 BIKCA simentaica aii krâanca stara do 14 dr{. « 051/410-758. 031 /378-946 BIKCA simeitalca, težkega do 350 kg, «031/604-918 9006í91 OSTALO PRODAH DVF diiTinl kAmrl 7A prftqn^mrAnjn mesa, jedrlni k/ompir, ugodno, » 040/800-273 mûs6i2 ZAPOSLITVE (m/ž) NUPIH DELO dob« dřkle al^ íant v strežbi m ph copek. Klub Kovač, Glavna c. 1. Naklo, 9 031/339-003 GOSTILNA v Krsn^ sposti liiwïto pomočnico - kuharto t Pri VMvJu. ŠSnQ Špeta s p.. Partizanska a 17. Kranj. 9 040/646-174 IŠČEM ŠTUDENTKO za de« v «treibi v popo ASFALTIRANJE in tlakovanje, strojni izkop terena, prevzem kompfet gr^ benih del novo gradnje m adaptacije, izd&fava fasad, izdelava ikarp, AES d.o.o., Sadnttoin Lakiran par1er>a deka, novo^rac^ nje. adaptacije, tasade, r^otranje omete, Petonske škarpe, z vašim ali našim materialom, BaDič Mios, s. p., Begunjska C. 9, Lesce, O 041 /622-946 DELAMO vsa zfdar^a deta, notranje omete m 1as£de z našim vaâim materialom, Arjaiiti, d. o. o., Žabnica47, Žabrica, « 041/208-473, Oàl/QTQ- IZOBRAZeVANje VABLJENI na kuh^sko defsvmco "Peka kr\jha il pekov^tega peciva.*', ki bo v torek. 3. 11., na 0& Ovelka Go- larja v Šk. Loki Prijave na tr 050/020-714, 040/6Í7-600, SItvo Jamnik, s.p. Hafnerjevo nas, 29. ŠkoHa Loka, DVE PUNSKi jeklenki, 10 kg, 00 lO sur. 904/20-21^66 9ûos5o> HRASTOVO zapno }<âd 700 I za namakanje sadja in satelitsko anteno z dekoderji In pripadajočo opremo, ugodno. « 04/57-40-128 sooesro IZDELAVA podstresniti stanovanj po sistemu Knaul. montaža strešnih oken Velux in polaganje lamiratov. 12d. brunaric in nadstreškov Damian Mesec, s C,, Jazbine, Poljane, Q 041/765-642 ZASEBNI STIKi 39-LETNI n>oški iš^m preprosto dek e za resno zvezo, 9 041/281-343 MANJŠI prastićni vodní tazenàek - peskovnik s pokrovom v obiki led^ce, 9 04/20.25^63 »OMU gg IZD E LAVA PO DSTREŠIJ, Kr>&uf izvedba^ VebK 8treána okna, l^sani nadslr^ikJ. Klemene DrdGomir s D-* VbKJo 18^ Senèur. « 041/771-637 PODJETNIK Z otrokom iite dekle za skupno dek) in zMjOfija, ir 031/607* mm444 ŽENITNA Dosreoovafnica Zaupanje za s«« QWTTtc)^. brezplačne ra mCaJi« dam«, « 031/036-378. 033/505- 495 M»4ÁÚ naročnine 04/201 4241 e-pošta: narocnine@g-9las.si wvi'.gorenjskiQlds.si 4 y Gorenjski Glas 1,3€ 18 cm višine, redna cena; , certs za naročnike: 1 € . 21 cm vjline. redna cena: 1,6 €, cena za naročnike: 1.3 € f $v®ť<*v ri^hcnil^ bírvíh Iđ'iko kupil« no Gotiîniskem gtdui. Bleiwi'isovd ceiîo 4 v Ktđntk., v Doaedeliok, ioick,«trtck od l.do 17 ure, v 'redo cd 8-do 18-ure m v oeiek od 8 do Ifl.iire ZAHVALA V 89. letu se je poslovil od nas mož ic ata Janez Meglic IZ Čadovel) pri Tržifu Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjene sveče, rože in darove, Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku, osebju doma Petza Uzarja, pevcem in gospodu za zaigrano Tišino, Društvu mobi-Uzi rance v Kranj, Čebelarskemu društvu TriiČ, zaposlenim v podjetjih Kontakt P, Telekomu, Iliriji ter vsem, ki ste ga poznali. ŽaitijoČir žena Ivanka ter hčere in sio z družinami Oktober 2009 V SPOMIN 2. novembra bodo minila tri leta, odkar je umrl Leopold Sulcer (1930 • aoo6) s Primskovega Hvala vsem, ki se ga radi spominjate Vâ njegovi Primskovo, 30, oktobra 2009 OSMRTNICA V 92. ietu je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi mož in ati Anton Piber Zg. Bela 3, Preddvor Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 50- oktobra 2009, ob 15. uri na pokopališču v Preddvoru. Žara je do pogreba v tamkajšnji mrliški velid. Zelo te bova pogreSali: Žena Ani in hčerka Renata Ze. Bela, 26. oktobra 2000 Ni tc več na vrtu, ni v Mši. nič vU giťW « tvû; ne s/ti», Če /u^o na grobu upihnil bo \'ihar, v naiih srcih it ne bo nikdar. V SPOMIN 29. oktobra 2009 je mimlo deset let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in stric Stanislav Kuralt Podlipnikov Stane iz Žabnice Vsem» Id ga imate v Upem spominu, obiskujete njegov zadnji dom in mu prižigate sveče, najlepša hvala. Žalujoči vsi njegovi Žabnica 4 •é 4 » GORENJSKI GUS petek, 30. oktobra 2009 ZAHVALE 23 WWW.CORENjSKICLAS.SI Nt^ \k£ ie somct ne zbudi, nikcli več se ne boš sm^aia, kot š se znàla k ti, nihli vti ne h^ hcdila po SiKtu z odprtimi očrni, a v naSH sràh boš ostaia tu in tam dû neáiončnih dni. V SPOMIN 29. oktobra mineva deset let, odkar je v prometni nesreči izgubila svoje mlado življenje naša ljubljena Katja Bavdek z ljubeznijo in ponosom se te spominjamo. Katja, vedno boš z nami! Tvoji: mami Ivica in brat Primož z družino Desnica, 20. oktobra 2009 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 78. letu mimo za dragi mož. brat. stric in svak Jože Dovič tz TupaliČ Zadnje slovo bo jutri, v soboto» 31. oktobra 2009, ob 14. uri na pokopališču v Preddvoru- Zara bo danes, v petek, od 15. uie dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. Njegovi ZAHVALA • ^ Kjer je sonce, řam so rože, kjer pa sonca ni, roža oveni. Ta m sem jaz doma, kjer je sonce, kjer je vrt cvetoč, iam dom je moj. ZAHVALA / V 84. letu nas je zapustila Angelca Omers Pokorinova Angdca iz Hrastja Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za pomoč ob težkih trenutkih, za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje, sveče in maše. HvaJa osebju bolnišnice Golnik za nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku Urbanu Kokalju za tople tolažilne besede in za lep poslovilni obred. Hvaia pevcem, pogrebniku in zvonarjem. Prisrčna hvala vsem, ÍQ ste ^ago Angelco spremljali na njeni zadnji poti in jo ohranili v lepem spominu. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni Hrastie. 19. oktobra 2009 ZAHVALA Ni je solze, ki hi g(t obudila, ni je sile. ki bi ga nazaj vrnila. Pred očmi so ostaie le siike iz spomina, V 76. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi Franc Perko Iz Podbrezij fskieno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatel» jem in znancem za izrečena sožaJja, podarjeno cve^e in sveče. Hvala LD Kropa za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, župniku Janezu Riharju za cerkveni obred, lečeči zdravnid dr. Damjani Pirih, osebju bolnišnice Golnik, GD Podbrezje, DU Naklo, pevcem Zupan ter pogrebni službi Navček, Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili k večnemu počitku. Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica Vinka Benedika po domače Šrajev Vinko s Studeoega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje, ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Ivanu Miheiiču za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Akris, pevcem ter vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem tistim, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Iskrena hvala. Žalujod: Vsi nizovi Neslišno se ustavi kcrak, ker ni poti - pred tabo molčim. swj molk ti podarjam kot da rilo ljubezni. ZAHVALA 22. oktobra • ko je jokalo Še nebo, smo se poslovili od ana čeSNIKA 11.8.1953 • 10.10.2009 Krnica 7/a Ob boleči Í2gubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, dobrim sosedom, vsem. ki ste kakorkoli poma« ga!i v teh trenutkih. Hvala za izrečena in pisna soža]ja, za denarno pomoč, za darove za sv. maše, posebna zahvala osebju ZD Bled, reševalni službi Bled, zdravnikom in medidnskemu osebju SB Jesenice, posebej dr, Mulejevi, dr. Poklukarju, dr. Fajdigi za vso skrb v njegovih zadnjih dneh. Hvala gospodu župniku Štolc^u, pogrebni službi Ncvak, pevcem, trobentaču. Hvúk Marjanovim sodelavcem OGP Grad Bled, hvala nekdanjim in sedanjim sodelavcem Mercaiorja, posebej sodelavkam poslovalnice Zg. Gorje za vso pomoč in tolažbo. Iskrena hvala za podarjene sveče in vsem, ki ste ga pospremili na pot. kjer se bo odpočilo utrujeno srce. A Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi. Krnica, oktober 200Q Vsi njegovi ZAHVALA V sredo, 21- oktobra 2009. je po hudi bolí»7ni v Bogu naša draga mama, babica, sestra, teta in prijateljica Anica Likar iz Kranja Ob tem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej zahvala negovalkam Doma upokojencev Kranj ter zdravstvenemu osebju, ki je skrbelo zanjo v času hude bolezni. Zahvala tudi pevcem iz Pre-doselj, pogrebnima podjetjema NavČek in Komunala Kranj, diákonu Petru Kovaču za opravijen obred in kaplanu janežu Fer-koiju za darovano sv. mašo. Le kdo pozabil bi gomilo, ZAHVALA v kateri zlato spi srce. ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je àne? ^ ^^ ^^^ ^^^^ ^^ zapustil naš dobri mož, oče, tast, stric. dedi. pradedi in prapradedi anez Košir Teneliš 26 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem IL ) Žalujoči: sin Lado. hčerki Silvana in Lili, vnuk Boštjan za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter darove za svete maše. Posebej bi se radi zahvalili lovcem LD Storžič, ki so našega očeta z vsemi lovskimi častmi tako lepo pospremili k zadnjemu poâtku. Hvala tudi vsem iovstóm tovarišem sosednjih lovskih družin s prapor, LD Mima Peč na Dolenj« skem in n^istom za zadnje slovo. Hvala župnikoma iz Trstenika, g, Branku Balažlcu in g. Francu Kavašu za pogrebru obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem Zupan za lepo petje, pogrebni službi Navček. ZB Goriče, praporščakom, govornikoma Petru Markoviču in lovskemu tovarišu Andreju Aljandču za besede slovesa. Hvala sodelavcem podjetja Geutet)r^ck, sodelavkam iz jasli Najdihojca ter sosedam - Heleni, Mojd in Darinki za vsestransko pomoč. Vsem imenovanim in neimenovanim ie enkrat HVALA. Žalujoči: žena Marija, hčerki Milka in Slavi z družinama in ostalo sorodstvo Tenetiše, Suba pri Predosljah, 21. oktobra 2009 24 info sM GORENJSKI GIAS petek, 30. oktobra 2000 Anketa Bliža se as spomina na pokojne Krilna Džeulovtč ^ «A« h« m m m m h m » m ^ » • 4 « • Nâ dan spomina na mrtve se spomnimo na pokojnike» obiščemo njihove grobovih, jih počastimo s cvetjem ali svečami. Kako pa Kranjčani počastijo ta praznik? FcM: Cortxá Anica Saje: "Imam namen obiskati grobove za 1. november. Grob staršev sem že obiskala, odpravila pa se bom tudi na kranjsko pokopališče. Ponavadi prižgem nekaj sveč in odnesem rože." Andreja Na^sja Terbos: "Vsako leto se na grobove odpravimo z družino. Na grob ponavadi prinesemo sveče» kakšno ikebano, mogoče kakšen šopek. Sicer pa grob obiščemo tudi med tom, enkrat na štirmaist dni." Maja jokovič: "Mi ponavadi grobove obiščemo že pred 1. novembrom, ponavadi kakšno do* poldne. Na ttsti dan gremo zelo malokrat, saj imamo zelo majhne otroke. Na grob odnesemo samo sveče." lanez Šiiar I • Alen Abdič "jaz vsako leto obiščem svo- : "J a, vedno obiščemo. Po naje • to je obvezno. Ponavadi ] vadi gremo na grob v Ško1)o odnesem sveče, morda tudi : Loko, kjer imamo pokopane kakšen Šopek^ obiščem pa i stare starše. Na grob položi- tudi med letom grob staršev i mo rože in sveče, z babico in brata." ; pa tudi preko leta obiščem 1 grob." kot vrt malem Pri okraševanju grobov bodo tudi letos najbrž prevladovale krizanteme, nekateri pa se odločajo tudi za bolj eksotično cvetje. Okolju prijaznejše sveče le počasi izpodrivajo klasične. Ana H ar™ an Kranj • Pokopali^ so te dni precej oživela, saj številni že po tradiciji želijo urediti grobove, predeiî se bodo na njih za prvonovembrske praznike številni poklonili pokojnim sorodnikom in znancem. Po besedah Mire Šubic, lastnice škofjeloške Cvetličarne Flora, so tudi letošnjo jesen številni grobovi zasajeni z različnimi mačehami, resami in drugimi rastiinami, s katerimi ni veliko dela. Trendi sicer narekujejo lila barvo v vseh odtenkih. "Mnogi so želeli nekaj drugačnega in so tako zasaditev popestrili s kakšnim kamnom, korenino iz hribov, drobnim lubjem in se na ta način bolj približili ^^ dnevu spomina na mrtve so grobovi polni cvetja in sveč. /FMo;TiraooLi II naravi. Grobovi so seveda ob žiti je treba, da so nasadi ter na primer steklene sveče, v pokopališču novembra v dnevu spomina na mrtve s ikebane oz. Šopki barvno katere se vstavi parafmski primerjavi z drugimi mese- ci v letu podvoji, " je razložila Klara Škrabec s Komuna- cvetjem okrašeni §e izdat- usklajeni. Grob je kot vrt v vložek ali natoči teko6 pa-neje kot običajno. "Opaža- malem," svetuje sogovomi- rafin, ter plastične sveče na mo, da jih U vedno precej ca, ki tudi priporoča, naj se parafinsko olje. Stanejo si- le Kranj. Na številnih pokopališčih» tudi kranjskem, so sicer že uvedli ločeno zbira- prisega na krizanteme in z rožami barvno ujemajo cer več kot pet evrov» a če rdeče nageljne, nekateri pa tudi sveče. Pri slednjih ve- upoštevamo možnost več- izberejo tudi bolj eksotično čina kupcev Se vedno pose- kratne uporabe in dejstvo, nje sveč. ki bo s 1. januar- cvetje," je povedala Subiče-va. Ob lepem vremenu se ga po klasičnih, a Brigita ČannaD. lastnica Svečame da liter parafinskega olja jem obvezno tudi po uredbi gori tudi 10 dni, so klasične o ravnanju z odpadnimi na- Ob na številnih grobovih poja- Taliti z Godešiča, kjer se ob sveče dražja izbira." vijo sveže ikebane» ki so prvem novembru prodaja bolj barvite od polsuhih, a sveč podvoji, pričakuje, da so slednje zato bolj přiklad- se bo v prihodnosti poveča- grobnimi svečami. Slednja prvem novembru je bila Že več kot potrebna, iimjo na pokopaliŠČili veli- saj menda Slovenci ob pr-ko dela tudi komunalne vem novembru prižgemo ne za tiste» ki grobov ne ob- Jo zanimanje za okolju pri- službe. "Količina odpadkov veČ sveč kot katerikoli drug iskujejo prav pogosto. "Pa- jaznejše sveče. "Na voljo so se na kranjskem mestnem narod vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo pretežno oblačno» a večinoma suho vreme. V soboto in nedeljo bo pretežno jasno. Zjutraj bo slana. AfefKii* RS u okolje Uotf t» mmorolo«iM> PETEK 3/1 rc SOBOTA NEDELJA Zosmb o »2/7-C o Reka ^ ^5/10 -C KRATKE NOVICE Kamnik Nevarna sredstva odpeljali Iz KIK-a Kamričani, ki so si s Civilno iniciativo za čisti Kamnik in Občino že od spomladi intenzivno prizadevali, da bi iz tovarne KIK odpeljali vsa nevarna eksplozivna sredstva, bodo odslej lahko mirneje spali. Kot so sporočili z ministrstva za obrambo, so v torek iz tovarne na uničenje v tujino odpeljali Še zadnja Šolska in vadbena sredstva RKBO, ki bi na podlagi sklenjene pogodbe med KIK Kemijsko industrija Kamnik, d. d., in Ministrstvom za obrambo morala biti uničena že v letu 2002, a jih pogodbeni izvajalec do danes ni uničil. Prav zato bo ministrstvo od Skupi-ne KIK zahtevalo povrnitev stroškov za odvoz in uničenje, ki znašajo 133 tisoč evrov. ]. P. CeRKge Tehtali bodo največje pridelke Danes ob 19. uri bo v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah potekala kulturno zabavna prireditev A prideš... na Naj pridelek 2009?, ki jo pripravljata Občina Cerklje in Mladinski center Cerklje. Za naj pridelek se bodo na jubi« le)ni, dvajseti prireditvi spet potegovali pridelovalci zelja, kro.mpirja, rdeče in krmilne pese, jedilnega in krmnega korenja, nadzemne in podzemne kolerabe ter repe. Za najtežje tri pridelke v vsaki kategoriji bodo podelili bogate nagrade, prav tako pa tudi za posebej izstopajoče pridelke. Tehtanje pridelkov bo ob 18. uri. S. S. škof)a Loka Zbirajo denar za rentgenski aparat v Zdravstvenem domu Škofja Loka so minuti petek odprli prodajno razstavo likovnih del slikarja in kiparja Petra Jovanoviča. "Peter Jovanovič nam je podaril 15 svojih del, pri čemer je cena posamezne slike z okvirjem 550 evrov," je pojasnila direktorica škofjeloškega zdravstvenega doma Sabina Dietner. Tri slike, je dodala, so že prodali, druge pa so na ogled v sejni sobi zdravstvenega doma vsak dan od 8. do 14. ure. Izkupiček prodajne razstave bodo namenili za nakup digitalnega rentgenskega aparata. '^Aparat je vreden približno deset tisoč evrov, s prodajo slik pa računamo, da bomo zbrali približno polovico te vsote/' je Še dodala Sabina Dietner. M. R. liki r>o*t RADIO KRANJ d.0.0. StrHarjova ul. 6. KRANJ f04> (04) 2022-222 (04) 2 BI • (04) 28i- «KM* iMiKA mm/ nmtín E pofto: radlok n Wira d I^Jt r Ani. AI www.radio-kranj.si • f