Z A P I S I DOMA IN PO SVETU Detskaja literatura, ugledni meseč- nik za literarno kritiko in bibliogra- fijo, ki že dvanajsto leto izhaja v Moskvi, posveča celotno junijsko (šesto) številko letnika 1977 sodobni književnosti in umetnosti za mladino v SFRJ. Za uvodnimi besedami Gustava Krkleca, tedanjega predsednika Zveze književnikov Jugoslavije, se v pestrem zaporedju zvrstijo števil- ni strokovni sestavki, ki skušajo v zgoščeni obliki z različnih vidikov predstaviti sovjetskemu bralcu so- dobno književnost za mladino v ju- goslovanskem prostoru, nadalje za- ložniško problematiko in politiko, smeri knjižne vzgoje mladih bral- cev, mladinske knjižnice pri nas, kritiko in strokovno teoretične pro- bleme s tega področja, likovno obli- kovanje tiska za mladino, festival- sko dejavnost (Zmajeve dečje igre, Festival Kurirček, Festival djeteta v Šibeniku) ter risani film za otroke. Avtorji sestavkov so jugoslovan- ski strokovnjaki iz posameznih re- publik in pokrajin. O slovenskem prostoru informirajo sovjetske bral- ce naslednji avtorji: dr. Kristina Brenkova (Slikanice pri založbi Mladinska knjiga), Marjana Kobe (Slikanica — knjiga nad knjigami), Leopold Suhodolčan (Bralne znač- ke), Jože Filo (Festival Kurirček) in Martina Šircelj (Knjižnice za mladi- no v Sloveniji). Številko informativno bogati krajši bio- in bibliografski »leksi- kon« nekaterih pomembnih sodob- nih besednih ustvarjalcev za mladi- no. Likovno pestri (in hkrati infor- mira) številko tudi bogat izbor črno belih in barvnih ilustracij iz različ- nih kvalitetnih knjižnih izdaj za mladino, ki so po osvoboditvi izšle v jugoslovanskem knjižnem prostoru. Slovenska ilustratorka Marlenka Stupica je prejela novo mednarodno priznanje. Na mednarodnem Biena- lu ilustracij za otroke v Bratislavi 1977 je bila za svojo likovno ustvar- jalnost ponovno odlikovana z zlato plaketo. Kajuhovo nagrado za leto 1977, ki jo svojim najboljšim edicijam pode- ljuje založba Borec v Ljubljani, je žirija med drugimi podelila tudi mladinskemu tekstu (v rokopisu) Branka Šomna Med v laseh. Na Mednarodnem knjižnem sejmu 1977 v Beogradu (24. do 30. X.) je doživela veliko priznanje založba Mladinska knjiga v Ljubljani. Prvo nagrado za grafično (likovno) opre- mo med mladinskimi izdajami je prejela namreč slikanica brez besed Maruška potepuška avtorja Marijana Amaliettija. V okviru Slovenskega knjižnega sejma 1977 ki je pomenil zaključno prireditev Meseca knjige (15. 10. do 15. 11.), sta prejela nagradi Marijan Manček za likovni delež v slikanici Leopolda Suhodolčana Sedem naga- jivih in Miha Vipotnik za ilustracije in grafično opremo slikanice France- ta Bevka Mož v peči. Obe slikanici sta izšli v zbirki Lastovke pri založbi Partizanska knjiga v Ljubljani. Prešernova nagrada 1977 pisatelju Antonu Ingoliču. Eden od nestorjev med sodobnimi pisatelji za mladino, avtor trajne otroške uspešnice Tajno društvo PGC, je zasluženo prejel Prešernovo nagrado »za sodobna zgo- dovinska pričevanja in za književ- nost za otroke in mladino«, kot je za- pisala v svoji utemeljitvi predloga strokovna žirija. 28. mednarodna razstava otroških in mladinskih knjig (28. Internatio- nale Kinder- und Jugendbuchaus- stellung). Med 1. in 20. 12. 1977 je Internationale Jugendbibliothek v Miinchnu predstavila javnosti izbor najboljših, najbolj izrazitih in naj- bolj reprezentativnih dosežkov sve- tovne knjižne produkcije za mladi- no v preteklem letu. V Knežji dvorani Bavarske držav- ne biblioteke, v kateri ta razstava že več let uspešno gostuje, se je to- krat predstavilo štirideset dežel sve- ta z več kot 4000 knjižnimi ekspona- ti. Mimo dežel z močno knjižno tra- dicijo in vitalno sodobno ustvarjal- nostjo za mladino, kot so v Evropi zlasti nordijske dežele, nadalje USA, iz Azije pa predvsem Japonska, so tokrat prvič razstavljale svoje mla- dinske knjige na primer Koreja, Island in Libanon. Močan poudarek razstavi so tokrat prispevale tudi doslej na področju mladinske knji- ževnosti v mednarodnem merilu manj afirmirane dežele, kot so Tur- čija, Kanada in Portugalska. Splošni vtis: oživljena klasika, ponatisi kla- sičnih avtorjev, klasične teme; od iz- razite težnje k antiavtoritarnim be- sedilom (neredko s socialno poanto) kot inovativni značilnosti preloma šestdesetih in začetka sedemdesetih let je sedaj opaziti vrnitev h »kon- servativnejšim« trendom tako pri izboru besedil kakor tudi v ilustraci- jah, kjer tako rekoč ni več izrazite- ga likovnega eksperimenta (ki se je odražal predvsem v slikanici), mar- več skušajo knjige tudi po likovni podobi čim »razumljiveje« komuni- cirati z mladim uporabnikom. Veli- ko je odličnih primerov ustvarjalno inovativnega »vzorovanja« pri ilu- stratorjih 19. stoletja, na drugi stra- ni pa — zlasti pri izdajah tako ime- novanega non fiction (strokovnega) področja — veliko imenitnih in do- miselnih foto-oprem. Na jugoslovanskem razstavnem panoju je izrazito izstopala založba Mladinska knjiga iz Ljubljane, ne nazadnje zaradi likovno in tekstov- no pestrih in kvalitetnih slikanic, ki jih je na tiskovni konferenci pred otvoritvijo s priznanjem »ujelo« tu- di oko bavarske televizije. Nagrado »Grigor Vitez« podeljuje Savez društava Naša djeca za naj- uspešnejša dela hrvaške mladinske književnosti in za ilustracije v mla- dinskih delih. Za leto 1977 sta na- grado prejela pisatelj Kazimir Kla- riič za knjigo Imam rep in ilustrator Vaško Lipovec za ilustracije knjige Kapetan gola brka, ki jo je napisal Vojan Jelič. Obe knjigi sta izšli v zbirki Modra lasta pri založbi Škol- ska knjiga v Zagrebu. Detinjstvo. Časopis o književnosti za decu. Novi Sad. III (1977) 1—4. Zmajeve dečje igre v Novem Sa- du že dvajset let spodbujajo in spremljajo književno ustvarjalnost za otroke, prirejajo redna posveto- vanja in na svojih prireditvah zdru- žujejo mladinske pisatelje in druge ustvarjalce vseh naših narodov in narodnosti. V dolgoletni založniški dejavnosti so zbirki Detinjstvo pred tremi leti pridružili še revijo De- tinjstvo. V letniku 1977 so objavljeni refe- rati s področja poetike književnosti za otroke, ki so jih Dalibor Cvitan (Problemi pjesništva za djecu), Jo- van Dundjin (Svojstva i obeležja sa- vremene srpske poezije za decu), Mi- odrag Drugovac (Književnost za decu — kritika književnosti za de- cu: mogučnost i pretpostavke) in Milovan Vitezovič (Gledanje duge) imeli na prireditvi Zagrebački knji- ževni razgovori decembra 1976. Drugi tematski sklop tvorijo besedi- la na temo Zmaj i savremenost, ki so jo obravnavali junija 1977 na Tri- bini Zmajevih dečjih igara. Objav- ljena so besedila naslednjih avtor- jev: Dragiša Vitoševič (Zmajeva »dečja svestranost«), Novo Vukovič (Zmaj i tzv. nova poetika dječje pje- sme), Božidar Kovaček (Zmaj Jovan Jovanovič i fantastika), Milica Bui- nac (Novo u starom), Dragoljub Je- knič (Ala j ' lep ovaj svet), Muris Idrizovič (Zmaj Jova i savremena moderna pjesma za decu), Risto Trifkovic (Ko su Zmajevi nasljedni- ci danas), Dragutin Ognjanovic (Humorna vrednost Zmajeve poezi- je za decu), Zorica Turjačanin (Zmaj u čitankama). V rubriki Portreti Jože Snoj predstavlja Kajetana Kovica, natis- njenih je 15 Kovičevih pesmi v pre- vodu in trije odlomki iz knjige Moj prijatelj Piki Jakob ter Kovičevo besedilo Moj pogled na književnost za decu. Druga stalna rubrika je Traganje za izgubljenim detinj- stvom, v kateri Draško Red j ep pred- stavlja nove pesniške zbirke z izbo- rom značilnih pesmi in z esejistični- mi utrinki o zbirki in posamezni pesmi. Med številnimi književnimi kritikami naj opozorimo na dva pri- spevka o štirih pesniških antologi- jah, ki so jih izdale Zmajeve dečje igre leta 1975 in med njimi v prevo- du Grafenauerjevo Sončnico na ra- mi — Suncokret na ramenu. V tem letniku je objavljenih še nekaj pregledov in dve bibliografiji (Bibliografija knjiga i članaka o na- stavi književnosti u osnovnoj školi objavljenih u 1976. godini in Teksto- vi o književnosti za decu Jovana Jo- vanoviča Zmaja). IZ FRANCIJE La Joie par les livres in CRILJ Francija šteje okrog šestdeset or- ganizacij in ustanov, ki se pečajo z mladinsko literaturo. Dve med nji- mi sta po razsežnosti svojega pro- grama in velikopoteznosti svoje ak- cije mednarodnega značaja. To sta: La Joie par les livres (veselje s knji- gami) in Centre de recherches et d'information pour la littérature de jeunesse (Center za raziskovanje mladinske literature in informacije o njej), znan pod kratico CRILJ. La Joie par les livres je začela de- lovati kot privatna ustanova leta 1965; sedem let pozneje (1972) je po- stala državna ustanova, dodeljena