113. številka.
. 1' -   ni i
Ljubljana, v četrtek 18. maja.
XXVI. leto, 1893.
Izhaja vsak dan ifeecr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila   plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnineT reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Češka kriza.
V Ljubljani, 18. maj«. V zgodovini avstrijskega parlamentarizma iskali bi zaman takib prizorov, kakeršoi so se dogodili v včerajfioji seji dež. zbora češkega. Kakor znano, določena je bila za včeraj razprava o predlogi glede ustanovitve okrožnega sodiSča v Trutnovu. Miado-čebi so zahtevali, naj se odloži stvar, dokler ni rešen proračun, a dež. marSal jim ni ustregel, sklicujoč se na to, da je večina dež. zbora — veleposestniki in Nemci — za to, da se stvar takoj dožene. Ker Mladočehi proti temu nasilstvu niso imeli nikakega orodja, preprečili so razpravo šiloma. Ćim je po« ročevalec o punktacijski predlogi zavzel svoje mesto, nastal je strahovit hrup, tako da ni bilo govornika nič slišati. Stenografi sedli so zategadelj za poročevalčevo mizo, a mladočeški poslanci so jih šiloma pregnali s tega mesta, pometali po tleh vse akte in tintnike, raztrgali stenograme in prisilili poročevalca, da je nehal govoriti; Vašatv se je oborožil z svežnjem spisov, Nickelfeld z miznico svojega pulta .. . Skandal je bil nepopisen. Dež. maršal je bil primoran zapustiti svoje mesto. Ko se je vrnil, zaključil je aejo in odšel iz zbornice, v kateri so ostali samo Mladočehi, občinstvo, zbrano na galeriji, pa je za odliaiajočimi poslanci kričalo: Pereat plemstvo! Pereat Zeitbammer I Plemstvo treba izgnati iz dežele I.....
Ne da se tajiti, da je način, na kateri so MladočeLi preprečili razpravo o punktacijski predlogi, neparlamentaren, Škandalozen in vprašanj« je le, ali se da to postopanje opravičiti, ali je moči priznati, da sn:o v izvestnih slučajih nameBtu Števila glasov tudi sila odločit'. Punktacije bo dogovorili Staročehi, veleposestniki in Nemci. Ti slednji so zastopali nemški narod na Češkem in se morejo nanj sklicevati tudi sedaj. Drugače pa je z ostalima kompaciecentoma. Veleposestniki so samo zastopniki gotovega stanu in ne naroda; Staročehom pa je češki narod na nedvoumen način pokazal, da ne mara odobriti punktacijske pogodbe, ker bi se ž njo raztrgala državnopravna celota in ker bi v narodnem oziru bila Oehom v največjo škodo.
Vzlic temu pa, da Staročehi nimajo za soboj naroda, da češki narod neče ratificirati punktacij, vzlic temu je hoče vlada Ikvesti samo da ustreže Nemcem. Mladočehi, jedini, katere je zmatrati za zastopnike naroda češkega, so se od vsega začetka upirali puuktacijam. Silili so Staročehe, naj apelirajo na narod, naj odlože mandate in dajo tako volilcem priliko, izreči svojo sodbo. Staročehi niso tega storili; držali so se vlade in veleposestnikov in vladi ter Nemcem na ljubav pomagali, da ni bilo moči punktacijskih predlog definitivno pokopati.
V takih razmerah je samo naravno, da je zapustila mladočeške poslance hladnokrvnost in da so porabili zadnje sredstvo — Bilo. Klin s klinom, kdor tepe tega tepo — tega načela so se držali, ker jim drugače ni bilo mogoče varovati najvital-nejše interese svojega naroda m zato ne moremo obsojati njihovega postopanja, dasi ni bilo parlamentarno, ker je naBilstvo dovoljeno zavračati s silo.
In kaj sedaj? Kriza je postala akutna in vlada se bo morala odločiti, ali hoče še nadalje zoper voljo naroda češkega izvrševati punktacijske dogovore ali ne. V Pragi se je včeraj govorilo, da namerava vlada razpustiti dež. zbor. Verojetua ta vest ni, čeprav bi se tem potem najhitreje in najlaglje razjasnilo razmerje mej strankami in mej vlado, ker bi zopet narod imel priliko izreči svoje mnenje. A vlada se tega boji; v strahu je, da bi pri novih volitvah na celi liniji zmagali nasprotniki punktacij, sedanjega političnega sistema in sploh državne organizacije, namreč mladočeški kandidati, in zategadelj ni misliti, da stori ta korak. Ker se je včeraj pokazalo, da bo mladočeški poslanci pripravljeni tudi s silo preprečiti razprave o punktacijah in da nikakor ne marajo odnehati, ne preostaje vladi drugega nič, kakor opustiti misel na izvršitev Dunajskih punktacij in začeti nova pogajanja. Kakor znano, niso bili mladočeški poslanci povabljeni, naj sodelujejo pri pogajanjih za punktacije; Bedaj bi jih pač ne bilo moči ignorirati. Mladočehi ;,o že večkrat bIov^siio izjavili, da se žele sporazumeti s svojimi nemškimi sodeželani, a samo na podlagi popolne ravnopravnosti in ako bi bilo Nemcem in vladi res do porazumljenja mej naro-
doma, mogli bi bili že kaj storiti v to svrho. Zgodilo pa se ni nič, akoprav bi bilo to v interesu ne samo obeh narodov, ne samo v interesu kraljevine Češke, ampak sploh v interesu cele habsburSke monarhije.
Ako nam je torej odkritosrčno izreči svoje mnenje o dogodkih v včerajšnji seji dež zbora češkega, moramo sicer priznati, da je bil to škandal, ali opravičljiv in koristen škandal, ker je pokopal Dunajske punktacije.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 18. maja.
Vojaška oblast in vse uČ Hlačnih i.
Mej slušatelji na avstrijskih vseučiliščih začelo se je energično gibanje zoper neopravičeno postopanje vojaških oblastev napram dijaškim društvom. Vsa stvar ni več uova. kar se je o njej že govorilo v državnem zboru. Vojaška oblastva so namreč zadnji čas jednoletnim prostovoljcem in reservnim častnikom prepovedovala pristop k dijaškim društvom in s tem nedvoumno kršila v državnih osnovnih zakonih zajamčeno osebno svobodo. Neaktivni vojaki niso podvrženi vojaški jurisdikciji, to je priznal domobranski minister sam v državnem zboru in s tem je dognano, da so vojaški poveljniki prekoračili svojo kompetenco, čim bo izdali omeujeni ukaz. Uzroki za to naredbo niso jasni; glede prostovoljcev si sploh nič gotovega ne ve, glede) reservnih častnikov pa se govori, da se ne strinja z dostojanstvom častnika, da je člau dijaškega društva, kar pa je ničev in vrh tega za vseučihščnike žaljiv izgovor. Tu in tam se tudi čuje, da so ta ukaz prouzročile nepatrijotiČne tendence neikaterih nemško-nacijonalnib dijaških društev. Buli temu kakor koli, toliko je gotovo, da se je s tem ukazom kršil zakon in zato so vseučiliščniki storili prav, da so se tej samovoljnosti odločoo uprli. Prvi bo začeli vse* učiliščuiki v Inomostu. Sklicali so poseben shod, na katerem so protestovali zoper postopanje vojaških oblastev in sklenili peticiji na akademični senat in na državni zbor, v katerih prosijo, naj ti dve korporaciji storita potrebne korake, da se varuje zakonito zajamčena osobna in akademična svoboda. Zajedno pa so vseučiliščniki sklenili, da tako dolgo ue bodo obiskovali predavanj, dokler se omenjena naredba ne razveljavi. Prebivalstvo meBta Inomosta je VBeučiliščnikora  izkazalo  svoje  simpatije s tem,
LISTEK.
„Ten florins".
Prst tudi njega krije I Kdo bi od njega bd tako občutnih, tal6 gorkih, in povrh Se tako ljubkih I >« h ii i j pričakoval? — Kdor ga ni osebno poznal, ampak ga samo po njegovih poezijah sodil, kakega si je moral domiSljevati 1 Skoz in skoz srečnega, uzorov napolnjenega. Le čitajte to-le izmej prvih njegovih pesnij, prosto, lahkokrilo, dovršeno in čitatelju blagodejno:
„Da me ljubiš, dete lopo,
To že dolgo, dolgo vem; Ali pa se na zvoBtobo
Tvojo res zanesti sinem? —
(ilej, jaz nimam rumenjakov, Moj zaklad so pesni io,
KI mej svet zanesle rado Sladko tvoje bi ime!" in pak recite, da ta, ki je te vrstice zapel, ni bil pesnik po volji „ Vile pesnikinje"! Revež! Kdo bi od tebe, kadar je jedenkrat le pogledal na tvoje nezgode, na tvojo telesno brezmužnost , na tvojo hromost, na tvojo zdvajajočo okolico, bil pričakoval toliko idejalizma, da si mogel voditi ce!6 »Dnevnik ljubezni" (gl. .Zoro"
I. 1875.)! Vi, ki ne verujete v uzore, poglejte na Josipa C i m p e r in a n a, tega trpina mej pesuiki, iu recite, da vbh človeštvo le plazi za zlatom, da uzorov n*, da v človeški posodi ne tlijo iskra nebeškega oguja, da je vse sama „tvar", sama „materija" 1 — Saj je uzoritost njegova jedina moč bila, ki ga je držala po kunci, da ni utonil v morji gorju r,učega nanj ud vseh stranij.
Da ubogi človek v Bvojih razmerah ni zdvojil, pridružila mu je neblaga sicer usoda poleg uzorov še pravega angelja-čuvaja, katero ime gotovo zasluži njegova požrtvovalna seBtra Marija. Gotovo je vsecega, kdor je kdaj videl to blago žensko, ki je vso svojo moč i u mladost posvetila trpečemu bratu, navdajalo čustvo poštovanja do uje. Zato ni nezaslužena hvala, katero jej je pesnik v krasni poeziji »Moji sestri Mariji" („Zora" 1875) zapel, kjer pravi:
,,0j, ilata aostra, tvoje meni »veto
Ostalo bode vsikedar itne, In arco moji', draga, za-to vuoto
Postajo vedno bolj od dne do dne. Ti angelj moj v tej solzni si dolini, Voaetjo moje, up ti moj jedini t"
Od majhnega obrta in od bornih zaslužkov, katere mu je obrajala književna delavnost — mož je pri tem Se *am6 pesnikoval, vsaj ■ početka t —
bolj pnk od blagodarov čutljivih človekoljubov prebijal je naš pesnik svoje temne dni in skrbne noči, a naj se ta i, ako bo more, da ni tiika bila usoda naš'ga uprav klasičnega pesnika Cimpermana F Smelo in odkrito trdim, da, kar zadeva obliko, — in oblika pri poeziji ni mala utvar! — naš Josip Cimperman sto i sam poleg Stritarja. Levstik je bil dovršen v tem, a tudi presaraovoljen, premalo obče-slovenski pisatelj, ker je poudarjal svoje jezikovne posebnosti, ki niso našle in tudi ne najdejo občnega priznanja. Kot kristal čista je Stritarjeva misel, kakor tudi beseda, in v tem je ž njim tekmoval Joa p Cimperman. Kakor je njegov brat Franjo C mperman pravi narodni lirik, prost v mislih in lahek v verzih in rimah, — zato tudi zasluži mej našimi liriki poleg Gregorčiča prvo čast kot »pesnik mladine", — tako je Joi Cimperman umeten, pa jasen v mislih in čist v oblikah; v poznejših svojih proizvodih se ve je nekoliko prisiljen. A pri vsej svoji klasičnosti, kolikor obliko zadeva, — ker po visokosti misli j nI za mnogo se \zpenjal nad druge, — ni rajui Josip užival boljše usode nego je pesnikom občna, „ki samo trpijo, da se drugi veselijo". —
Zato je pogostoma sila in beMa trkala na vrata Cimpermanovim, kar ni čudo, in ubo^i Josip je večkrat iskal pomoči io utehe z manj sli bolj sreč«
da je razobeaiio zastave. Po vzgledu vaeučiliščnikov v InomoBtu se mislijo ravnati tudi vseučiliščoiki na Dunaji in v Gradci in sicer vsi, ue glede na narodnost. Mogoče je sicer, da bo vlada, kateri je na raspolaganje cela vrsta sredstev, znala preprečiti razvoj tega gibanja, ali ker se potegujejo vseuči liščuiki za pravičoo in zakonito stvar, je le Želeti, da bi zmagali; sicer se bo pa o tej stvari govorilo de v drž. zboru in v delegacijah.
Narodni veleposestniki češki že davno ms j zadovoljni s politiko, katero tirajo veleposestniški poslanci v deželnem in državnem zboru. Predvčerajšnjim sešlo se je v Pragi 35 vele-posestnikov-volitcev, kateri so bo izkazali še s 25 pooblastili, tako da so zastopali GO voliicev. Izrekli so se odločno zoper punktacijske politiko konservativnih češkib poslancev in Hkleuili ustanoviti poseben Bklub českych narodolch velkostatkafuv-, kateremu je namen, delovati za narodno in a državno pravno idejo mej češkimi veleposestniki. Zbrani vo-lilei izvolili so poBeben eksekutivui komito, kateri ima voditi vso akcijo novega kluba.
Kossuth in madjurska vladu. KoBBUth je pred kratkim pismeno izrazil svojo mnenje gledć cerkvenopolitičnih predlog. Dotično pismo je bilo adresirano na poslanca Helfvja. Kossuth )a v tem listu odobraval predloge in ožigosal njene nasprotnike, češ, da delujo hote ali nehote za reakcijo in zoper interese domovine. Kakor javlja glasilo madjarske katoliške duhovščine „Magvar Allam", plačala je vlada Kossutbu za to piBino, ker je izborno agitacijsko sredBtvo, 10.000 gld. iz dispo-zicijskega fou^la. V parlamentu so sicer vluda in razne stranke izjavile, da je to neresnična trditev, ali ker imajo take izjave navaduo le bore malo vrednosti, je prav verojetno, kar piše imenovani list, tembolj, ker katoliški listi nikdar ne ližejo.
T nanje <lržare.
JVemške volitve In socijalisti* Sotruduik Pariškega lista „Figaro" imel je zanimljiv pogovor s slovečim, v Londonu živečim socijalistom Eugelsom, nekdanjim sotruclaikom Karla Marxi in prijuteljem Debela in Liebknechta. Da je mož o razmerah in nadejali nemških eocijalistov dobro poučen, o tem ni dvoma. Eogels rekel je glede bližajočih se nemških volitev mej drugim nastopno: Sedanji moment je za Nemčijo zgodovinske važnosti, a Bocijalisti se nimajo ničesar bati, njim je sedanja situvacija v največjo korist. Poraz vlade pri vojaških predlogah je posledica Bocijalistične agitacije. Selu ko uo socijalisti rekli: Dovelj je vojakov — in začeli za to agitirati mej narodom, uprli bo Be vladi tudi liberalci in klerikalci. V tem hipu k- kaže, da dote v novi zbornici večino nusprotniki vojaške predloge, a mogoče je, da jih bo potem vlada pregovorila za kak kompromis. C * bi pa vlada ne mogla doseči svojega numona in bi tudi ta zbor luzpustnu, potem bi pri volitvah doživela še večji poraz. Pri tem konfliktu gre jedino za to, kdo naj ima prvo besedo: nurod ali cesar. EngelB misli, da cesar Viljem ne misli ua drž. prevrat, ker je Nemčija federalistična država iti bi se taka revolu tija od zgoraj mogla izvesti zgol v soglasji z vsemi vladarji, ko bi se le jeden uprl, bi bilo to začetek razpadu drž. jedinosti. Vrh tega pa vedo mali nemški vladarji, da bi bili na milost io nemilost izročeni cesarju Viljemu, ko bi izgubili jedino za-slombo, svoji eksistenci — ustavo. — Glede* bližajočih se volitev rekel je Engels, da bodo dobili socijalisti 2 do 2Va milijona glasov, du pa Število socijalističuih poslancev ue bo primerno številu socialističnih glasov, ker so socijalisti raztreseni. Leta 1890, ko je bilo oddanih l*L milijona socija-listističmh glasov, dobili so soc'jaliati sumo 36 na-mestu 80  mandatov.   Sicer  pa,  rekel  je Engels,
ni m usjiehom. Kdo bi mu to bil jemal za zlo? Mej njegove zaščitnike biti vštevanen u bila je tudi moja čast za „Zorinegu* uredovanja. Nekega dno prej meni dopisnico z znanimi Cimpermanovimi pismenkami, čedno kakor VBelej {»opisano. V kakšnem jeziku je to spisano V poprafium se v prvem trenotji. Kmalu uganem jezik: aha! rečem sam sebi, to je neki angleški „petitiou ot right" (prošnja pravice) tirjatev za honorari Čitam še jedeukrat pazljivo, da, nevešč takrat angleščini, zvem zapopudek pisanja; vse drugo mi je bila „apokalipsa", razveu dveh podčrtanih besed: „ten florins" (deset forintov). Jedro sem tedaj srečno uganil; za lujiiuo lepih besed v trenotji uisem maral. A maral sem pozneje. Kajti ravno ta majhna dopisuica Cimpermauova, katero mi je napisal v angleškem jeziku, mene, da ta jezik razumem, bila mi je povod, da sem se še isti dan lotil tega preje mi nezuanega jezika. Druzega dne je imel ne samo Josip svoj.h zažoljenih „teu ll irins" v rokah, ampak tudi jaz sem si že bil nakujiil svojo angleško slovnico in pa svoj „D:ctiouary", katerega še branim dam b, iu na katerem sloji zabiležeu dan ujegovega nakupa: „Maribor, 7. aprila 1873 " Tuko me je Josij) Cimperman angleški naučil. — Na Dunaji, meseca maja 1893.
Dr. Janko Pajk.
rase število naših glasov neprestano. Za dve leti imeli bodemo 31,', milijonov voliicev na svoji strani ; vsak šesti vojak je naš mož, mi imamo na svoji strani dovolj profesorjev, zdravnikov, advokatov in agronomov, ne samo delavce in smo torej pripravljeni prevzeti vlado. Pri prihodnjih volitvah, če se vrše normalno, bo že več kakor polovica prebivalstva na naši strani in takrat bo prišla naša ura.
Nemci v Afriki,
Kakor Hlave Francozi iz Da home j a prišlega generala Doddsa, premagovalca kralia Bahanzina, tako slave v Derolinu Nemci najnovejšo svojo zmago v Afriki. Glavar Hoteototov, Hendrik "VVittovi, delal jo Nemcem mnogo preglavice, ker se je njih razširjanju v južni Afriki odločno upiral. Nemški voiaki so bo torej odloČili za naskok na glavno trdnjavo nasprotnikovo. Kakor poročajo nemški listi, napadli so nemški vojaki to trdnjavo, jo osvojili, pregnali uasprotniške vojake in potem pobili 10 starcev, 70 žensk in nad 100 otrok. Tako razširjajo Nemci kulturo in omiko, to je tista prestavljena nemška civilizacija. Nemci opravičujejo to pobijanje ženuk in otrok b tem, da se je slučajno zgodilo, angleški listi pa pravijo, da to ni res, da so Nemci poklali ž**ne in otroke namenoma. Fej!
Dopisi.
Iz ICaninlka, 17. maja. [Izv. dop] (Neprostovoljen humorist.) Nemški listi imajo časih iz naših krajev dopise, katerim se ni protu-diti. Tako tudi Beljaška Urša, katera straši pod imenom „Deutsche Allgemeine Zeitung" celo pri nas na Kranjskem in ki je zadnjič prinesla uprav kla-sčen dopis iz nagega mesta. Pisatelj sicer ne pozna niti temeljnih zakonov nemške slovnice, zato pa zna svoje „idejo." zverižiti v tako originalne, prekomičue fraze, da se mora vsakdo smejati, kdor pregleda ta duševni plod nemškega „novinarja*. Evo tega iz-bornega spisa, čigar avtor prebiva mej nami, žal, da še ne tako Ceščea in spoštovan, kakor bi zaslužil :
„S t e i u in Krain ist eiue v/uuderbar schon gelegene  Stadt   von   2000   Eiuv/nhner,   mit sehr scbouen Gebauden.   Auuh let bier eine Dade- und CuranBtalt, umgeben von sehr herrlichen Parkanla-geu, ein Krauz von Villen umschliesst die Stadt. Do Bevvohuer s^nd freuudlich, und sprechen meist luch deutscb. Als der GesangBsereui von h er einen Avl*-flug machte, da waren dieae Miiiner leider von d en slavischen H^tzern gefoppt. D e PfaJfetl, d. h. Iletz-capliine und Pfarrers sollten doch mehr die Christus-lehro irlegen, als sich berabzuwurdigen zum Uufrie-deoatifter.   Ueber d^n „Slovenskv Narod", diesutn kraineriscben pfaffi-ichen Hetzblatte, wrd hier viel gelncht, da man dieeei Schmutzblutt vielseitig, der Hetze halber, ha1t, und sich dabei amiUiert, wem Feuer  und   Schwefel,   gemischt mit K n ii t t e l n , s o lieblich  in  den \V o 1 k e b herumfliegen, du ja der Geist m a n -g e 1 t.   FQtif Mnuten von Steiu, ist die sclibi ga-legene  Besizung  von  H-rrn   Praechuiker.   D eser Herr wendet alles auf, um  d ese herrlich sclioae (iegend noch mebr zu veischbaern.   Da findst man eine Wuldpromenade, wlo eine zvve te vvohl n cht bald aufrifidbar ion wird.   Resige Buchen und Taniieti eibeitern  das Auge  und Herz,  \v.:nn   man die h c h o n t u Wiesen s i e h t , die einen Dom bilden, in vvelchem die Mutter Natur, so schones geschaffen hat. Die se h 6-nen Weganlagen und Ituheplatze laden jedeu  Naturfreund   ein,   dort Beine M u s e z u f i n d e n. Ia Karuten ware es w »hI auch sehr angeieigti die Nachahmung zu pfl 'geu, die Gftrten, Pelder, Wego und ttberbaupt alle Anlagen ho zu bej II m/.en, mit lebeuden wohlge| ll^gten Zitimen vvie der, anstalt die ekeihaften, theueren Zamisli) :ke und   „Sclnvartling"   zu   gebraucben. Pappelbiiuine vvurden schon vor Jahreu alle nusgerottet, und d i ese grausigeu InsectennitPter den Flammen (Ibergeben, vviihrend die KaVntner nuch vielseitig  ihre Freude nn diese laogen Kerle  haben, vvelche  wohl Scbii-den, aber keiuen Nutzen bringen.   lu Stein BCBSint iiberhaupt ein Geiat zu Wdhen, MMlcher edelud auf* Menschenberz w rkt, und der Ddutsche fitulet gevrifla Beiue B< friedigung  unter gebildeten Meuschen zu wobnen und nlemala einer natiooaleti Feiudseliaft gewartigen zu miitsen.   Stein ist daher mit. seinen fieundlicheu Bvv »hnern wohl  als MuBter itir gauz Kraln und auch fiir gew sse Gegeodeo in Karaten hiuzust dlen.   Nur einen Fehler htibe ich  in Steiu gefunden, dass  diener sebi)ne Erdcnv/inkel so arrn ist au den lieben Siligern der Natur, unserer lieben zarteti Vogehvlt    Hibe aber auch bereits die Ur-sache gefunden. Als Feind • der V Ogel Biud w »hI in erster Linie  die Katzen zu  nennen.   Jedes llaus hier ist damit reeht zahlreich  verHorgt, daruater Bestien. welche das zebnte Jahr grwiss schon zuitiek-gelegt haben.   Die lieben Bew diner von Stein den-keu darauf, dass diese TJnholden bei Nacht ihr Un-wesen treiben und die Heimstiltten der lieben BaTiger berauben. Doch es wird aueh da beBser \verden und  die   Zeit   wird  Aufkliirung   dartlber bringen. Stein hat uucb mehrere Fabrikeu, durutiter eiue k. k.
Pulvetfabrik und eiue groise Cement-Fabrik, vvdlche ausgezeichnetes Material (tvfern. Das Steiner Putz-pulver ist ja ilberall bekannt, doch ist in diesen Putzpulveif ibnken ein Besitzer zu trefieo, der wirk-lich ein Ddutscbenfresser ist, sich aber nicht geniert, sein Pulver auch Deutschen abzugeben. E« ist gut, dass dieser Herr eine halbe Stunde von Stein sein Werk betreibt, denn hier vvilrda dieser saubere Maon sehlecht wegkommen; er vrilrde sich selbst „putzen" tiiii-tseii. Auch findet man in Stein und Gullenegg sehr viele deutsch« Inschriften, vvelche mich auf den Glauben brmgen, dass ehemals das Deutsche unter Gebddeten sehr geptlugt wurd ge-rade so, wie der Magyar das Lateimsche gebrauchte. Da ich die vorige \Voehe im SchlosBbesitze Gallenegg beachaftigt wu, so habe ich mir dieRen herrlich schonen Ort, mit seiner Bideanstalt, Warmquelle mit 22° auch giii l.llieh angeseben, umsomehr, als dieser BesiU das Stammschluss von dem alten Ge-schicht8schreiber Kraios ist, nilmlich vuin Freiherrn Valvasor. Da beim Schlossn auch Hine scboie Ka-pelle ist, welche das Gesihlecht von Valvasor als Ruheat&tte uchuflte, hube ich die Inschr-ften, welcha alle in deutscher Sorache sind, gelesen und tbede davon eine m't: »Her liegt begraben der Wohl-edelgeborne H^rr Herr Johann Baptista Valvar, zum Galleneger Herr und Neudorf, etc, welcher den lOten Juni des Jahres 1650 in Gott verBchieden is, eiues Alters 32 Jahr". Daraus ist wohl zu entneh-m«n, dass deutsche Bildung dazumal schon, zum WobIe der MenBchheit, ihre Ausbreitung ftnd."
Raca na vodi, ali ni to klasično? In ta jezik, ta slog! Prav hvaležni moramo biti nadobudnemu pisatelju teh vrstic, da je razglasil v svetovnoznani Urši slavo našega mesta in nas seznanil s čudesi, katerih doslej še sami nismo poznali. Tujci bodo kar trumoma k nam hiteli, da vidijo „Fouer und Schwi>fel, gemiseht mit Kutltteln, so lieblich in den Wolken fl egen" in da občudujejo „Die scbouen Wiesen, die einen Dom bilden". Opozarjamo komite za prireditev deželne razstave na tega gospoda pisatelja; on in pa gg. Sima in Schmiedt kot pred-stavitelji nemško literature na Kranjskem, to bi bila brez dvoma „piecs de rehistence" cele razstave.
Domače stvari.
— (Volitve v zdravniško zbornico) zaključile so se v ponedeljek, izid pa bo razglasi nradno Šele jutri du6 19. t. m. Kakor znano, volilo je stolno meBto posebe, dežela, razdeljena v tri okraje, pa posebe. V Ljubljani je narodna stranka računala, da dobe njeni kandidati 12 glasov, nem-škutarski pa 11, kakor pa se sedaj čuje iz nnii-škutarskih krogov, dobili so narodni kundidatje res 12, nemškutarski pa celo 13 glasov, torej večino. Radost v Izraelu je oepopiRna. Stari Valenta, ta Bjiecijalist za nakupuvanje obvez, čigar častihlepnoBt je tako si>:ešna kakor zoperna, se samega veselja kar opotekava, ker je trdno prepričan, da bo v zbornici zavzel odlično mesto. D* so ne bo preveč blamiral, mu povemo, da bo narodna stranka uložila protest, ker sta za nemškutarje glaaovala dva gospoda, katera nimata volilne pravice, dva bivša zdravnika, ki pa več ne izvršujeta zdravništva in nista torej z zdravniško zbornico v nikaki zvezi. Toliko za dan h.
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Ure IniŠtvo našega lista vzprejolo je na-Htopne kron ine darove za družbo sv. Cirila in Metoda ter jih izročilo družbinemu vodstvu: V gostilni g. Koše ni ne v Ljubljaui se je nabralo 26 srebrnih kron: D.irovali so: g. Košenina z gospo 2 kr., g. Mttller 2 kr., dalje po 1 kr. gosjio Leop. Križaj in Kune in gg. dr. Furlan, Ferlič, F»r-siigor, Jenič, Kastelic, Kušmelj, Kozlevčar, Kmet, Kraigher, Lipajne, Mally, Mušič, Platnar, dr.Schwai-ger, Ztiner, Kune, Fr. Starć, A. Koleno, A. Krapš iu J. Oešuik. Živeli rodiiljubni darovalci in njih nasledniki !
— (Osobne vesti.) Pravni praktikant g Fran Kraučič pri okrožnem sodišči v Cel ji ime-uovan je avskultautom za Kranjsko, pravni praktikant g. A. Granner pri deželnem sodišči v Gradci pa avskultuntoin za Koroško.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske.) Od 7. do 13 maja jo bilo novorojencev 17 (=27 56 °/00), umrlih 31 (=55 6<i°/oo)» mej temi je umrlo zu šk*r-latico 1, za vratico (davico) 1, za jetiko 9, za vnetjem eopilnih organov 6, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 1, za ruzličnimi boleznimi 14. Mej umrlimi bilo je tujcev 11 (=32 3<»/#), iz prejšujih tednov 1, iz zavodov 14 (=41 1 »/o)- Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za škarlatico 5, za tifuzom 1, za oslovskim (dušljivim) kašljem 2, za vratico 1.
— (Promenad ni koncert.) Danes popo-ludne ob 1/t6. uri svira vojaška godba domačega pespolka v Tivoli pred gradom.
— (Dolenjsko pevsko društvo in dolenjski „Sukni") prirediti dne 4. junija popolu-danski izlet v Bdlocerkev k goap. Majzelnu. Vzpored zabave obseza petje, godbo, telovadbo, gledališko igro i. t. d.
— (Kmetijska podružnicav Metliki) bode zborovala dno 25 t. m. ob 10 uri dopoludne v šolskem poslopji. Razgovarjalo se bode mej drugim tudi o vprašanji „poboljška", ki Hi ga izgovore atariši sebi ali svojim, ko oddajajo gospodarstvo v druge roke.
— (Suša) Navzlic temu, da ža ves maj sem ter tja dežuje po malem in pri nas skoro ne mine dan brez dežja, čujejo se z dežele še vedno tožbe o suši. Na Krasu je veliko pomankanje vode, ker je le malo deževalo minuli teden. Živina se nima kje pasli, ker ni trave, a tudi sena ni. Vodnjaki so vsi prazni in le v nekaterih zaprtih občinskih vod* lijakih je še malo vode, za katero bo ljudje kar tepo, kader jo smejo zajemati. 2j dva meseca skoro ni deževalo le količkaj izdatno. Ljudje in živina trpe neizmerno. Gorje ako bi nastal ogenj! V nekaterih krajih pa je slana pobrala vse. Jeduake tožbe čujejo se tudi iz mnogih krajev na Dolenjskem.
— (Duševnu surovost.) Podlost in duševno surovost Cdjskega nemškega zakotnega lističa, ki hoče braniti uemštvo, označuje uačiu, kako po roča iz Brežic o nesrečni osodi, ki je zadela obče-spoštovaoega rodoljuba dr. Schmiermaula. Z gnjusom se mora vsak le količkaj pošten človek obračati od tacega poČenjanja zagrizenih renegatov, ka-teiim ni nič sveto iu katerih se Bramujojo celo pristni Nemi-i sami ter so jih jirav karakteristično ožigosali nedavno pri nekem srednještajerskem nemškem shodu kot .krakehler". Komur surovo pisa-renje te klike p3«3vdonemcev ne odpre oč', temu pač ni pomagati.
— (Učiteljsko društvo za Ptujski okraj) imelo je due 4. t. m. svoje redno meaećuo zborovanje. Dosedanji predsednik g. nadučitelj K>-bič, ki se v kratkem preseli v Ljutomer, bil je glede premtiogih zaslug, katere si je stekel za prospeh društva, imenovan častnim Članom. Dj-Bedanji podpredsednik g. nadučitelj lvau Kavkler odložil je svoje mesto. Pri novi volitvi izvoljen je bil predsednikom g. nadučitelj Ivao Strelec, podpredsednikom ]>a g. nadučitelj Fran Podobnik.
— (Požar.) Pri Sv. Dirbari v Halozah in sicer v občini Gruškovec pogorela so v uoči due 15. t. m. trem gospodarjem poslopja. Žalostno bilo je slišati v od požara razsvetijunej uoči glusen kr>k in jok ubogih ponesrečencev. Ker prevladuj« huda suša m je bilo tudi pomanjkanja vode, zgorela bo poslopja do tal in ljudje so si komaj rešili golo življenje. Dva posestnika sta bila zavarovaua, tretji ne.
— (Konfiskacija.) Včerajšnja številka goriškega liata „11 R i n n o v a m o n t o" je bila zaradi uvodnega članka zaplenjena. Konfiscirani člauek ju bil il o h 1 o v n i prevod Dunajskega dopisa v Biro-linski list „N e u e P r o u s s i s c h e Z o i t u n g" (Kreuz z^itung), ter je govoril o političnih oJnošujih na Primorskem. Danes izide druga izdaja.
— (ČJudua prepoved.) Tržaški »Edino-s ti" poroča se iz povsem verodostojnega vira, da ju vodja poštnega urada na kolodvoru v Trstu prepovedal vsem podrejenim, da v službi ne smejo govoriti slovenski, nego samo nemški ali laški! Komentara tej čudni, narod slovenski žaleči odredbi pač ui treba, to je e kapljica v morji preziranju slovenskega elementa v Trstu od strani vlade iu njenih organov.
— (Volilno gibanje v Trstu in v okolici) Politično društvo »Edinost* v Trstu sklicuje javen shod v nedeljo dne 21. t. m. Kraj zborovaaja se bode nuziiauil v posebnih naznanilih. — Volilna shoda, ki sta bila v nedeljo pri sv. Ivanu in sv. Mariji Magdaleni gorenji bila Bta dobro obiskana. Prvega udeležilo so je kakih 70 volilcev in je predsedoval prof. M. Maudič. Kandidat proglasi se v kratkem. Druzega shoda bo je udeležilo kakih 40 volilcev iu so se vsi izrekli za dosedanjega zastopnika dr. Sancina Na tem shodu se je pokazalo, kako bi nasprotniki radi z zvijačami opeharili okoličane in jih slepili, kar se jim pa menda ne bode posrečilo, kajti narodna zavednost širi se veduo bulj mtj slovenskimi okoličani.
— (Iz Tržaških društev.) /Tržaški Sokol"   ima svoj rtdui  občni zbor v nedeljo dud
28. t. m. z običajnim dnevnim redom. „Sokol" je jako važen faktor v socijalnom življenji Tržaških Slovencev, zatorej mu želimo najlepši razvoj. ■— Pevsko društvo „Velesila" v Skednju ima občni zbor v nedeljo dne 21. t. m. v prostorih društvene učilnice. — Veselica pevskega društva „Adrija" v BArkovljah minulo nedeljo obnesla se je v celoti prav dobro in je bila dobro obiskana. Nekateri Li-honi so sicer skušali kaliti mir, kar se jim pa ni posrečilo. Izmej vseh okoličanskih društev jih menda najbolj bode v oti vrla „Adrija". — Pevsko in bralno društvo na Opčinah priredi veselico s plesom, petjem, gledališko igro in deklamacijo v nedeljo dne 22. t. m. na dvorišči g. Goriujia. Vstop niua 30 kr. Pri veselici sodeluje oddelek veteranske godbo Tržaške.
— (Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju) so z<>(>et darovali in sicer gg.: Dr. Alojzij II »man, zdravnik v Prevojah 5 gld.; dr. Audr. Volker, c. kr okr. glavar v Češkem Brodu 5 gld.; Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlju 3 gld ; Ferdinand markiz Gozaui, c. kr. glavar v Postojni 2 gld.; Štefan Lnpajue, c. kr. komisar v Postojni 2 gld.; lvau Lončar, c. kr. davčni nadzornik v Postojui 3 gld.; Anton Ddrich, trgovec v Postojni
2 gld.; Ivan Hužička, c. kr. nadgeometer v Postoji nI 1 gld. ; France Jurca, trgovec in posestnik v Postojini 5 gld ; Jožef Orešek, c. kr. agrarni komisar v Postojini 3 gld.; dr. Jubj Kotzmuth, c kr. okr. zdravnik v Postojni 1 gld ; Peter Kraigher, trgovec v Postojni 1 gld. ; Rdiard Šeber, lastnik tiskurne v Postojni 1 gld.; dr. Ivan Mrak, fin prok. koncipist v Ljubljani 1 gld.; Jurij  Kraigh'T, trgovec v Hrašah
3 gld ; Jožef Bahovec, železnični uradnik na Dunaji 3 gld.; M-bael MoguliČ, župnik v Sttlfiedu 3 gld. ; Fr. Jančar, župnik ua Duuaji 5 gld.; Lmlovik Joflt, oficijal pri poštoem ravnateljstvu na Dunaji 3 gld. Vsem blagim gg. dobrotnikom izreka odbor naj|ne-srčuejšo zahvalo, posebno pa g Juriju Kraigherju, trgovcu v Hrašab pri PuBtojui, ki se je potrulil nabrati v Postojni 25 gld. B')g plati in oživi mungo posnemovalcev!
— (Konfiskacije hrvatskih 1 i b t n v ) Jutri je dopolnilna volitev v I. volilnem okraji Zagrebškem za jednega poslanca v hrvatski sabor. Naravno je torej po roadjaronskih principih svobode volitve in tiska, da se konfiskuje ua vse kri pije, Danes izostali bo nam zopet „0 b BO i„H r v a ts k au in „Agr. Tagblatt", došla „Hrvatska" od torka pa ima v drugem izdanji 3','a praznih belih kolon namesto uvodnega članku, ki je bil zaplenjen, Taka je inadjarouska svoboda !
— (Lakota v hrvatskem Z ago rji.) Mei prebivalci občine Beđnja v hrvatskem Z«gur|i na-Mala je zopet velika lakota. Varaždinsko županijsko ohlastvo odredilo je nabiranje prostovoljnih darov za stradajoče.
— (Razpisana služba ) Na jeduo;azredni ljudski šoli ua Sv. Gori (Žel. postaja Sava ob južni železnici) izpraznjeno je mesto učitelja z letno plačo 450 gld., funkcijsko •' • :.• 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 10. junija pri kraj nem šolskem svetu v Litiji.
_____I
Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!
4^______ -4
~i i
Razno vesti.
* (Nov Resseljev spomenik) od«ril bo bodo povodom Stoletnice rojstvenega dno izumitelja parobrodskoga vijaka. Kipar Cassiu na Duna|i izdelal je namreč doprsni kip Resseljev po naročilu državnega gozdarskega društva in se bode po tem modelu izvršil bronasti kip, ki bode Htal v botaničnem vrtu gozdarske ukademije v Mariubrunnu.
* (Prenos Hinrtnih ost a u k o v Smetanovih.) Dne" 12. t. m. minulo je devet let, odkar je umrl slavni češki skladatelj, čegar dela ho zdaj tako zaslovela tudi v nemškem svetu, ki ga je doslej preziral. Isti dan preuesli so bo njegovi smrtni ostanki ua Višehradskem pokopališči iz dosedanjega groba v posebno rakev. Navzoči so bili sorodniki pokojnega, zastopniki češkega uarodnega gledališča, „Umčlecke besede", češki skladatelji in deputac je raznih čeških di|aških društev.
* (Največjo a n one o sveta) ima pač lekarnar Julij U-menf-dd iz Našic. Na nekem zeleno obraščenem bregu ob ogerski državni železnici ima namreč iz rudečdh pravilno nasajenih cvetlic narejeno naznanilo dr. Spitzerjeve obrazne pomade in neke druge paste za roke. To naravno naznanilo obse za 4 orale
* (Car Aleksander III. za stradajoče.) „Ruskij Invalid" javlja, da je car Aleksander III daroval 100 000 rubljev, ki naj se v njegovem imenu razdele mej prebivalce v ozemlji don-skih Kazakov, ki so trpeli vsled slabe letine in kolere.
* (Nov red v Ornigori.) Knez črnogorski ustanovil je poleg že obstoječih štirih razredov I. 1853. ustanovljenega Danilovega reda še nov razred tega reda. Dosedan|i viteški red četrtega razreda se premesti v peti razred, v Četrti razred pa jiride nov redovni križec, ki bodu malo manji od križca tretjega razreda, sicer pa temu popoluoma podoben. No-o se redovni križec na levi strani prs.
* (Največja tiskarna sveta) je vladna tiskarna v W a s h i n g t o n u. Z t njeno vzdrževanje se plača na leto povprek 31 9 m !i oua dolarjev in dela v njej 3100 osob. V tem zavodu izdelujejo se vsa tiskarska in knjigovezna dela za obe zbornici amerikanskoga kongresa, za razna ministeratva in njh mnogobrojne urade, za zvezno vrhovno sodišče, za narodno knjižnico, skratka za vsa vladna dela, kar j h spada v tiskarsko in knjigovezno stroko. Kobko so porabi materijala razvuieti je iz nastopnega pregleda. Porabilo se je v minulem letu : 210.000 risov papirja, ki so veljali 100 000 dolariev, 24 000 funtov tiskarskega črnila, 28 40O funtov lima, 14.000 funtov mila, 140 sodov moke, G000 funtov pepelika, 6000 funtov niti, 4000 fantov cvirna, 4000 funtov glicerina, 4000 funtov ant mona, 2000 funtov kositra, 1000 funtov plumbsgs, 800 funtov peklenskega kamiija, 700 funtov voska, 3G0O zabojev zlate pene, 40.000 funtov ruskega usnja, 4000 tucatov ovčjih kož, 4000 komadov knjigarekeg* sukna, 3000 funtov turškega Buli a n-usnja iu 230 kvadratudi čevljev telečjega usnja Vsa litografi■'•na, kartografična in jednaka dela se izdeluiejo v.sled pogodile v Novem Jorku in v F'ladelfiji iu veljajo na leto 70 000 dolarjev.   Zs   jekloreze   plača   se ua leto 10 000 dol.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Gradec 17. maja. Danes zbralo sc nad tisoč slušateljev obeli visokih šol vseh narodnosti) v barvah; vzprejeli resolucijo, s katero se protestira proti postopanju vojaških dostojanstvenikov nasproti rezervnim častnikom in jednoletnim prostovoljcem. Jednoglasno se sklenilo, naj varuje senat prostost in interese di-jaštva, naj gleda, da se na merodajnem mestu ukrenejo prepotrebni koraki; nadalje sklenil peticija na državni zbor. Skupno dijaštvo po zborovanju zapelo pesem ,Graudeamustt, mej katero prikazal se inagniiicenca reetor, katerega pozdravom s.'je nasprotoina od/ivljalo z mnogobrojni mi navdušenimi kliui. Dijaštvo odšlo v najlepšem redu v dvorane, peticija na državni /bor, tam od vseh podpisana, odposlala se je zajedno. Red bil najlepši.
Dunaj 17. maja. Oticijozno se javlja, da vojni minister ni dal mkakega ukaza, da prostovoljci in nservni častniki n1 sinejo biti Člani dijaških društev; to so storili komi poveljniki svojevoljno. Uzrok pa so tisti vseuči-liščniki, kateri so bili člani katoliških društev in so odklonili vsak dvoboj ter bili vsled tega primorani, odpovedati se častniškemu karakterju. Vojni minister je komi m poveljnikom samo naročil, naj dijake vojake na to opozore.
Dunaj 17. maja. Miuisterski svet se sešel sinoči, da se posvetuje o situvaciji na Češkem.
Dunaj iS. maja. V dež. zboru interpe-liral posl. llauck radi ukaza, s katerim se je reservnim častnikom prepovedal pristop dijaškim društvom. Dež. maršal odklonil odgovor,  ker stvar ne spada v kompetenco dež.
zbora.
Dunaj 18, maja. V deželnem zboru se razdelilo poročilo odseka za občinske zadeve glede premembe deželnega reda in resolucija, s katero se pozivlje vlada, naj uvede neposredne volitve tudi v kmetskih občinah.
Praga 17. maja. Namestništvo dobilo brzojavno obvestilo, da je vsled Najvišjega dovoljenja zaključeno zasedanje deželnega zbora.
Praga 17. maja. Staročeški poslanec Mattuš odložil mandat.
Budimpešta 17. maja. Poslanska zbornica volila odposlance za delegacijo.
Herolin 18. maja. Cesar se je odpeljal v Go litz, da prisostvuje razkritju spomenika cesarja Viljema I.
London 17. maja. Poslanska zbornica odobrila § 2. home rule-predloge.
London 18. maja. „Standard" javlja iz Ateu, da misli vlada iztirjati zaostale davku v znesku 38 milijonov frankov.
Tujci:
17. maja.
Tri Hffclleii Zeisler, Lane, Vajda, Guntendorfer, Zelenka, Menze!, Pfeifenberjrer, Cahri, Steibock, Lihotzkv m Dnnftja. — Kolliner iz Prage. — Verderber iz Londona. — Czumpolik iz Gradca.
Pri Momu Heiss, Meider, Schaupp. Buchwald, Bitjer, Wimmer, Sraj z Dunaja. — Abeles iz Zagrtdia. — Sztiss iz Budimpešte. — Alexicb, (llanstatten iz Trsta. — Honigman iz Kočevja.
Pri |ninem kolodvoru. Dr. Buum, Dr. Feld z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra T mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-knii a v mm.
at a	7. zjutraj 2. popol. 9. zrecer	733 9 mm. 731 6 mm 732 1 mm	10-6» C 24 6" C 16 4° C	brez v., megla si. jzh. jasno si. jzh. jasno i		0 00 na.
Srednja temperatura 17 2 , za 28° nad normalom.
dno 18  maja t 1.
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.   9745 — gld. 97f>0
Srebrna renta.....,     97*16 — „     97 10
Zlata renta......                            „ ll«-9.r> — „ 11685
4«/0 kronska renta   ...     „     96 15 — „    96* 10
Akcije narodne banke  .   .     „ 979'— — B 976-—
Kreditne akcije    ....     „ 331 90 — „ 33025
Lordon.......                                  „ 124— — „ 123 90
Srebro.......                                  „     — — — „     ——
Napol.........                                            9 79»/, — „ 98)
C. kr. cekini......                                  682 — „ 582
Nemfike marke    ....     „     «040 — „ 6o*87*/i
13^£ost I
Ne kupujte liioaeiiidkln receptov za uiošt, kur so predragi in tudi nepopolni.
Kdor si hoče napraviti sani dobro in zdravo
domačo pijačo
naj se potrudi k
Ivanu Sajovitz-u
v dradci, Mu r plat z št. 1, ..pri črnem psu",
tam se dobe vsi pruduieti, ki so potrebni k temu, in se plaća za polovnjak zajedno z receptom samo 5 gld. 50 kr.
Po izrekib in dopibih mnogobrojnih naročiteljev gospoda Ivnnn Snjoillz-tu so isti z njegovim receptom za napruvljanju niofita jako zadovoljni, kur dobe za inajken denar Izboren most. (528—1)
Prašičja knoa ali rdečica
kako se odvraća in kako zdravi.
Po najnovejših preiskavah in izkušnjah spisal Art l<"olukovvHlii,
C kr. okrajni živinozdravuik za Ljubljansko okolico.
To je naslov ravnokar izišli knjižici, katero čitati naj ne zamudi noben kmetovalec, ker dobi v njej razna navodila k svinjereji in kako rdečico preprečiti.
Kdor vpoSlje 13 kr. v pisemskih znamkah, dobi to knjižico poštnine prosto pri (511—2)
Maksu Fischer-ju, knjigotržcu v Ljubljani.
tovarna solnčnikov in dežnikov 331—15) v LJubljani,
>I«*wtni tr§g štov. ir».
CJr. pni^ravnateljstvo arctrJrž. leleinic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega od 3L. do 31. xxxa.j«. 1893.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem < asm.
Odhod is TJ ubijane (j uz. kol.).
Ob 12. url 05 minut po nofil osebni vlak v Trbiž. Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, So!nogra<1, Inomost, Line, Ifll, Budejevice, Plzeoj, Marijine vare, Eger, Francoze vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Danaj, Solnograd. Dunaj via Ainstctton.
Ob 11. url 60 minut dopoludne osebni vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 30 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Budejevice, Plzen), Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Izubijano (juž. kol.).
Ob 8. url 65 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Bndejevie, Solnograd n, Linca, Ischla, Ljubnega, Celovca, Franzensfeste, Trbiža.
Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejavic, Solnograda, Idomosta, Linca, Ljubita, Celovca, Pon-tabla, Trbiža.
Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Ti bita.
Ob 9. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz TJubljane (drž. kol.).
Ob   7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. If    2.   ||   05     „     popoludne v Kamnik. ii    6.   „   50     „     zvečer v Kamnik.
it  10.   „   10     „     zvečer v Kamnik (ob nedeljah in
praznikih).
Prihod v Izubijano (drž. kol.).
Ob   0. url 61 minut zjutraj iz Kamnika. „   11.   „   15     „     dopoludne iz Kamnika. „    0.   „  20     „     zvečer iz Kamnika. „    3.   „ 55     ,,     sveder iz Kamnika (ob nedeljah in
praznikih.)
Sreduje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—107)
MESMI EKS^JULK5? MAGGI4- • p~—-1— - •*"*«» ■*-»      PETER LASSNIK.
! Darila za Binkošti!
Jako lepe ure najnovejše vrste po znižanih oenah:
Srebrne žepne ure za dečke in gospodo otl (t ul«l. SO kr. naprej; srebrne žepne uro za dame od 7 gl«l. naprej; zlato žepiu ure za damu  od  14 naprej;   zlato  žepne  ure za
gospode od :to naprej.
iJmV~ V zalogi imam ure, ki imajo na zapiral u lepo urezane podobe sv. Iliriue.
PilporoČam Hrekrne in «i»te \eriiice, prHtun«*, sapoMtnic«. ulimie.
z k vho klHgu jamčim.
Uljudno vabim na ogled mojo velike zalogo in 8'i toplo priporočam. (191—19)
FRAN ČUDEN
urar in trgovec z zlatnino v   IA uhlja n i.   Klonovr ulice.
J. Hafner'ia pivarna
Nv, Petra cesta *tev. i?.
Uhod tudi Poljske ulice nasproti učiteljski pripravnici.
V blagohotno u važenje!
Od <l»nioH <ln«' l***. iiinju t. 1. naprej je otvorjea
najlepši, največji in najzračnejši restavracijski
vrt v Ljubljani
■ m «>«li»i-t oni proHtoru.
Razgled na Kamniške planine. — Povsem novo in elegantno opremljen.
Izborno, vedno »vežo moreno pivo, kijepoveem JoAtmko l*i»u-skeuiu, iz pivovarn- Bozitlnrn Froklicka na Vrkulkt, >/i Utr« samo 10 kr. ymW~   IhAoIuiii linli   /ulovil pito v hI. Klenlcah in Noclelli.
Ht*Kl)l«če p. o. gostom ua razpolagati,e. Izborna uuiuizun vlua in iiua v Hteli leni« -uli. Priznano «lol>r» knkiuju, točna in prijazna postrežba.   Proseč mnogobrojnega posuta z veluspostovanjom
Ivan H;af»er
lastnik plvarne
prejo restavrater v hotelih „Pri Slouu" in „Pri Maliču".
(586)
<*t«««««<<<<<
Štajerska
deželna
T e m i> o 1j e Le «,
in
7rijsk:a sla,
Vedno sveža, jedrovita polnitev v novo zgrajenem polnilnem rovu < d neposrednega dotoka iz vrelca.
l»ol»ivit ho: Pri shttharstvu v Rogatcu in ua Slatini; v Ljubljani v vedno sveži napolnitvi v vseh prodajalnicah mineralnih vod, v špecerijskih prodaj silnicah in droguerijah, ki so na dobi um glasu, ter v lekarnah.       (398—2)
ANTON ZAGORJAN
v Ljubljani, na Kongresnem trgu (Zvezda) št. 7
priporoča: (629—1)
Darila za birmo:
Razne molitvenike.
Bezenšk-ovo „Slovensko stenografijo" po  i gld.,
po pošti gld. r 10. Rohnnan-ovo Kmetijsko
gospodarstvo" po 50 kr.,
po pošti 55 kr. G-estrin-ove pesmi: „Izza
mladih  let"  po   80 kr.,
elegantno vezane gld. 1'3°»
po pošti gld. 1 35. G-regorčič-eve   pesmi po
l gld., lepo vezane gld. l'6o,
po pošti gld. 1 65.
Jurčič-eve zbrane spise
Vse šolske pisalne in risalne potrebščine. Pisarniški in pisemski papir. Lepe koverte.
Po nasvetu gg. profesorjev in učiteljev kaligrafov Črtane
zvezke za
pokončno pisavo.
(l l zvezkov) zvezek po 60 kr., vezan 1 gld., po pošti gld. riO.
00000
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnica in tisk „Narodne Tiskarne*.
2