junij leto XXXVI GLASILO DELAVCEV PETROLA n l • Problemi so sestavni del vsakega poslovanja • Nov sistem nagrajevanja v trgovini na debelo in , dopolnitve nagrajevanja v trgovini na drobno IZ TERITORIALNIH ENOT PETROL NA SEJMU V MOSKVI Od 16. do 21. junija bo v Moskvi mednarodni sejem Neftegas '96, med razstav-Ijaici pa bo tudi Petrol, ki bo predstavil dokaj obsežen program: * tehniko hidravličnih dvigal * zaporne armature * antikorozivno zaščito * računalniški nadzor in upravljanje s procesi za pridobivanje nafte * gradnjo bencinskih črpalk * počitnice za naftaše v obmorskih in zdraviliških središčih Slovenije. Vse to pa ni samo naš, Petrolov program, ampak nastopamo skupaj z nekaterimi slovenskimi proizvajalci. Tako bomo na sejmu v Moskvi predstavili del širše slovenske proizvodnje ter - kakor upamo - pripomogli k prodaji našega blaga na ruskem trgu. UREDBA O POENOSTAVITVAH PRI CARINSKIH DEKLARACIJAH Carinski zakon predvideva štiri carinske postopke: * sprostitev uvoženega blaga v prost promet * carinske* postopke z ekonomskim učinkom * tranzit blaga * izvoz blaga. Vsi carinski postopki se začno z vložitvijo carinske deklaracije (ECL), ki jo carinik pregleda in s tem začne carinjenje. Carinski zakon pa govori tudi o poenostavitvah v carinskem postopku, kar pomeni, da podjetje lahko dobi soglasje carinske uprave, da ves teden brez carinskega nadzora uvaža blago in ga uporablja, v naslednjem tednu KONKURENCA NE MIRUJE Konec aprila je OMV-lstra-benz odprl v Dravogradu nov sodoben bencinski servis, ki ima tudi avtopralnico, zgrajen je ob cesti proti mejnemu prehodu Vič-Dra-vograd. Ker je to prvi servis na naši strani meje z Avstrijo, je za voznike iz sosednje države zelo priročen in ga pridno obiskujejo, kar pomeni, da je promet na našem bencinskem servisu v Dravogradu za 40 odstotkov manjši. Ostali naši bencinski servisi na Koroškem pa so obdržali dosedanjo prodajo. Ker so naši prodajalci strokovno dobro podkovani in kulturno strežejo, pričakujemo, da bodo obdržali stalne stranke. Po drugi strani je pa res, da so bili vsi zaposleni na bencinskem servisu v Dravogradu tako visoko obremenjeni, da pa predloži eno samo deklaracijo. Tak način dela prihrani podjetju veliko časa in stroškov. Petrol ima tak način carinjenja za skoraj vse vrste trgovskega blaga, ki ga uvaža po železnici in z av-tocisternami, pa tudi za carinjenje blaga, ki ga transportira po cevovodu, torej za surovo nafto in zemeljski plin. Bistvo novih carinskih predpisov, ki obsegajo skoraj tisoč strani, je v tem, da omogočajo hitrejši pretok blaga čez mejo. Na mejnih prehodih bo vedno manj nadzora nad blagom, zato pa ga bo več v podjetjih. Cariniki bodo smeli na^pri-mer za uvoženo opremo zahtevati dokumentacijo in pregledati blago za tri do pet let nazaj. M. G. zaradi manjšega prometa ne bomo morali nikogar odpustiti. D. Prtenjak ALI SE VRAČAJO STARI ČASI? Na dolenjski avtocesti je promet iz meseca v mesec večji, prav tako pa je tudi na bencinskih servisih Čatež, Otočec in Trebnje vedno več strank. Spet lahko vidimo tovornjake iz Turčije, Makedonije in Jugoslavije, ki so se odločili, da bodo potovali na sever po »stari« poti in si s tem skrajšali razdaljo za okrog 600 km. Zaradi povečanega prometa prihaja na hrvaški carini do zastojev in s tem do gneče na meji. Zato policija ustavlja tovornjake že na Čatežu in Otočcu, tako da je tudi tam pogosto velika gneča. A. Gerjevič KAJ NAM PRINAŠAJO NOVI KILOMETRI AVTOCESTE 24. maja je uradno stekel promet po avtocesti Vrtoj-ba-Selo. Ta kratki, 11 km dolgi odsek je nedvomno v vseh pogledih velik korak naprej pri povezavi z Evropo, istočasno pa korak nazaj za Petrol. Ker se je skoraj celoten tovorni promet preusmeril na novi odsek avtoceste, nam je upadel promet na bencinskem servisu v Šempasu za okrog 35 odstotkov. Padec smo predvideli, zato je manj boleč kakor dejstvo, da se promet na bencinskem servisu Vrtojba I, ki naj bi bil izključno prirejen za novi režim na avtocesti, ni povečal, ampak se dogaja prav nasprotno. Izhod z avtoceste na bencinski servis Vrtojba I je istočasno vhod v carinski prostor in poteka po enem voznem pasu. Ob konicah, pa tudi drugače, izhodni pas popolnoma zapira kolona tovornjakov, ki tudi osebnim avtomobilom preprečuje dostop do bencinskega servisa. Če svoje kupce razdelimo v dve skupini - na pretežno italijanske, ki so že do zdaj prihajali na naš servis izključno po gorivo in se potem vračali domov, in na tiste, ki odhajajo iz naše države (turisti, poslovni ljudje itd.) - ugotovimo, da nas tako prvi kakor drugi počasi zapuščajo in pristajajo v odprtem naročju konkurenčnega servisa, ki je oddaljen približno 200 m. Dodati je potrebno še to, da avtocesto proti Ajdovščini in Vipavi že gradijo in da bodo lokalni servisi zaradi novih cestnih režimov izgubljali promet. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali bomo ta izpad pravočasno nadomestili z novimi lokacijami ob avtocesti. Upajmo, da bomo, bencinski servis Vrtojba I pa naj nas opozarja, kako v prihodnje ne smemo več delati. I. Pipan ALI BODO DODATNE OČI RES POMAGALE? Od 1. junija je bencinski servis Izola-Jagodje odprt neprekinjeno. Na tako prometni cesti je to vsekakor dobrodošlo za voznike, zlasti turiste, manj pa za naše prodajalce. Že prve nočne ure so pokazale, da bo zelo težko spremljati oziroma nadzorovati kupce po celotnem prodajnem prostoru in zunaj njega - predvsem takrat, ko se ustavljajo avtobusi, ali ko prihajajo poklicni tatiči. V sanitarijah so nam že zmanjkala ogledala, v prodajalni pa več drobnih artiklov. Pred meseci smo se prav gotovo dobro odločili, ko smo predvideli nakup alarmne naprave. Zdaj lahko le upamo, da nam jo bodo kmalu postavili. J. Terčon USPEŠNO SODELOVANJE Z UNZ KRANJ V teritorialni enoti Kranj že vrsto let sodelujemo z UNZ Kranj. Moram povedati, da je to sodelovanje obojestransko zelo uspešno, saj smo v dolgih letih rešili nemalo problemov in bili deležni pomoči pri vseh akcijah, ki so potekale na našem področju. Zadnja večja akcija so bili varnostni ukrepi ob obisku papeža, ki so zadevali tudi gorenjsko enoto, saj je bilo predvideno, da bo sveti oče potoval po našem področju. Zato smo v sodelovanju z UNZ Kranj pripravili varnostni načrt za Petrolove objekte na vseh relacijah, ki so bile predvidene za obisk. Po resnično uspešno SVET NE PRIPADA SAMO NAM -SPOSODILI SMO SI GA OD SVOJIH OTROK opravljenem delu smo dobili posebno priznanje UNZ Kranj za pomoč in sodelovanje pri izvedbi načrtovanih varnostnih ukrepov. Seveda pa nas taka priznanja in pohvale niso uspavale, ker se zavedamo, da moramo s takim načinom sodelovanja nadaljevati, saj stojijo Petrolovi objekti na mestih, kjer se vse vidi in sliši, prav tako pa tudi marsikaj neprijetnega dogodi. F. Tolar VEČ KANDIDATOV KAKOR PROSTIH MEST Letos smo v TOE Ljubljana dobili več kakor dva tisoč vlog za počitniško delo na bencinskih servisih, od katerih so dobro polovico poslali otroci raznih poslovnih partnerjev in uslužbencev Petrola. Za vse tri poletne mesece pa nameravamo po odobritvi vodstva podjetja sprejeti 750 dijakov in študentov, torej po dva na mesec za vsak bencinski servis. Pri razporejanju kandidatov vsako leto naletimo na velike težave, ker so pritiski poslovnih partnerjev in naših sodelavcev tako veliki, da enostavno nismo več vedeli, koga naj sprejmemo. Zato smo se v teritorialni enoti odločili za stroge kriterije pri oceni osebne urejenosti, ne dovolimo nobenih modnih dodatkov niti dolgih las, poleg tega zahtevamo, da so kandidati polnoletni. Seveda nam posamezniki odločitve tudi zamerijo in marsikdaj tudi osebno žalijo. Velik strošek nam predstavljajo tudi delovne obleke, saj pogosto dobimo nazaj umazane in strgane. Ker pa je naš končni cilj, da je ponudba dobra tudi poleti, ko so redno zaposleni prodajalci na dopustu, dijake in študente vendarle najemamo. S. Kremžar Ta misel je temeljno vodilo pri načrtovanju novih bencinskih servisov pri nas, v OE Inženiring. Tak izziv predstavlja tudi gradnja novega bencinskega servisa Mele v vodovarstvenem področju in področju mineralnih vrelcev, nedaleč od Radencev. Prav zaradi lokacije smo uvedli posebne varnostne ukrepe, da naftni derivati ne bi onesnažili okolice, če bi se iz kakršnegakoli razloga razlili. Odločitev, da uvedemo tehnološko najsodobnejši način gradnje podzemne instalacije, je bila zelo enotna. Že pred letom dni in pol smo zamenjali staro - tradicionalno gradnjo podzemne tehnološke instalacije z novimi enojnimi gibljivimi cevmi FSL, ki jih proizvaja Brugg iz Nemčije. Prednost take cevi je v njeni konstrukciji. Je valovita (bakrena ali jeklena), kar ji omogoča izjemno gibljivost, obenem pa povečuje trdnost. Polagamo jo v enem kosu, s čimer odpadejo vmesni spojni elementi (varjeni ali deljivi), dodatno tesnjenje in njihova izolacija. Tako se izognemo nekaterim najbolj kritičnim točkam v samem sistemu. Naslednja prednost cevi je lahko in hitro polaganje. Dobavljajo jo »neskončno« navito na bobnih, mi jo odvijemo, narežemo na zahtevane dolžine, položimo na pripravljeno peščeno traso in montiramo zaključne elemente. S tem dobimo povezavo med podzemnim rezervoarjem in ulično črpalko, povezavo za povratek hlapov, ali povezavo med polnilnim jaškom in podzemnim rezervoarjem. Zunaj je cev zalita z maso iz bitumna in kavčuka in ima zaščitni polietilenski plašč, ki omogoča korozijsko zaščito. Zaradi večje varnosti smo na bencinskem servisu Mele prvič uporabili FSR cev -Flexwell varnostno cev. Že samo ime pove, da gre za aktivno varovanje cevi. Konstrukcija omogoča, da vmesni prostor med obema cevema varujemo z inertnim plinom (N2). Povezavo med tehnološkimi cevmi oziroma njihovim varovanim vmesnim prostorom do razde-lilca in pozneje do centrale izvedemo s pomočjo bakrenih cevi. Centrala, ki jo montiramo nekje na objektu, omogoča konstantno polnjenje sistema preko stacionarne jeklenke, kadar pade tlak v predpisani vrednosti. Za nas je še bolj pomembno to, da nam omogoča dve vrsti alarmov -zvočni in optični. Alarm se 1 - Notranja valovita cev 2 - Jeklena zunanja cev 3 - Zaključni element 4 - Kontrolni prostor 5 - Korozijska zaščita namreč aktivira, ko tlak pade pod predpisano vrednost, do česar lahko pride zaradi poškodbe cevovoda in s tem do puščanja sistema. A. Vraber ,» , mm ■ *«* PROBLEMI SO SESTAVNI DEL VSAKEGA POSLOVANJA in tudi v zunanji trgovini Petrola se jim ne moremo izogniti, razmišlja pomočnik generalnega direktorja za zunanjo trgovino dipl. prav. Janez LOTRIČ Kako je organizirano poslovanje v zunanji trgovini (ZT)? Zunanja trgovina ima več sektorjev - za sistem, za mednarodne finance, za kemijo in splošno trgovino ter za energente. Koordiniramo tudi dejavnosti Petrolovega predstavništva v Moskvi ter podjetij Petrol Trade na Dunaju in Cypet Oilsa na Cipru. V sektorju za sistem se ukvarjamo z vsem, kar se nanaša na sistemska vprašanja v ZT - s predpisi, s poslovanjem z državnimi organi, Banko Slovenije, carino in ostalimi pristojnimi organi. Pripravljamo poročila, statistične podatke o deviznem poslovanju ZT, pripravljamo poročila za državne organe in za lastno podjetje. Vodimo tudi plačilni promet s tujino, operativno izvajamo vse devizne prilive in odlive, pri čemer sodelujemo s finančnim sektorjem. Glavne dejavnosti sektorja za mednarodne finance potekajo v zvezi s finansiranjem nafte in naftnih derivatov za Petrol in poslovanje z bankami v tujini, s katerimi imamo sklenjene aranžmane za odpiranje akreditivov, stand by akreditivov, plačilnih garancij ter podobnih instrumentov za nakup nafte in naftnih derivatov in njihovo kratkoročno finansiranje. Druga naloga sektorja je managira-nje rizikov v zvezi s spremembami cen naftnih derivatov, z instrumenti risk managementa zmanjšujemo rizike pri spremembah cen. Tudi tu delamo v povezavi z 10 tujimi bankami, s katerimi sklepamo posle, na londonski borzi kupujemo futures, futures pogodbe za nafto in plinsko olje. Izkazalo se je, da je vse to delo koristno za Petrol tako pri razvijanju znanja in tehnik pri trgovini z nafto in naftnimi derivati, pa tudi pri izboljševanju cenovnih učinkov za Petrol. Razvili smo informacijski sistem, ki je osnovno orodje pri opravljanju nalog, uporabljamo sisteme Reuters, Platts in Saladin, od katerih dobivamo informacije o dogajanju na naftnih trgih po vsem svetu, kar nam pomaga pri odločanju. Pomembno dejavnost predstavlja prodaja naftnih derivatov na naših bencinskih servisih tujim kupcem, predvsem na meji z Italijo in Avstrijo, kjer prodajamo za tujo valuto. To delo je pomembno in obširno ter povečuje prodajo naftnih derivatov in omogoča, da dosegamo pozitivne učinke. Sektor za kemijo in splošno trgovino še oblikujemo, v njem pa bosta združena dosedanji sektor SND in sektor za kemijo, ker je narava dela dokaj podob- na, poleg tega bomo združili kadre, kar bo omogočilo večjo operativnost in učinkovitost dela. Obdelujemo trge v Skupnosti neodvisnih držav, poslujemo s kovinami, predvsem z aluminijem, sodelujemo s kemičnimi tovarnami v Sloveniji pri uvozu in izvozu kemičnih proizvodov, pri predelavi kemičnih substanc v višje oblike, ki jih izvažamo na evropske trge, poseben oddelek pa prodaja in izvaža artikle, ki jih proizvajajo v Nafti Lendava - metanol, lepila in drugo. Sektor za energente je najpomembnejši v ZT, ker kupuje in trguje z nafto in naftnimi derivati. Prek njega poteka ves uvoz naftnih derivatov za Petrol Trgovino, pa tudi za Nafto Lendava. Naftne derivate transportiramo po morju prek terminala Sermin, kjer prepeljemo okrog milijon ton, in po kopnem. Druga pomembna vira sta Ina, od katere prevzemamo blago v Sisku in na Reki, in madžarski Mol, od katerega tudi kupujemo pomembne količine. Sodelujemo še z drugimi proizvajalci v srednji Evropi, z avstrijskim OMV, italijanskim Monteshellom, razvijamo odnose s slovaškim Slovnaftom in z ostalimi pomembnimi naftnimi družbami v srednji Evropi. Pomemben partner je Rusija, kjer že dolgo kupujemo nafto prek Nafte Moskva, v zadnjem času tudi neposredno pri proizvajalcih, na primer Surgutneftegasu iz Surgu-ta v Sibiriji. Razen z osnovno funkcijo, s preskrbo slovenskega trga z naftnimi derivati in Nafte Lendava z nafto, se sektor ukvarja z izvozom naftnih derivatov. Zadnji dve leti jih izvažamo v države nekdanje Jugoslavije. Razvijamo tudi naftni trading, kar pomeni, da nafto kupujemo od proizvajalcev in jo prodajamo rafinerijam v srednji Evropi. Poleg tega imamo še druge velike ambicije, saj smo prepričani, da lahko na področju nekdanje Jugoslavije in v srednji Evropi uspešno trgujemo. Poslovno sodelovanje s SND pa ni omejeno samo na nakup nafte in naftnih derivatov. Sodelovanje z Rusijo zajema nabavo in prodajo. Kakor sem omenil, smo že dolgo kupovali nafto za Nafto Lendava, ali smo jo predelovali v sredozemskih rafinerijah, nekaj časa tudi v Rafineriji Reka. Zdaj se pogajamo za nakup naftnih derivatov na Črnem in Baltiškem morju, nafto lahko dobimo tudi prek naftovoda Družba, ki teče skozi Madžarsko na Hrvaško in v Slovenijo, od tu pa bi jo mogli pošiljati naprej v srednjo Evropo. V Rusijo že dolgo tudi izvažamo proizvode slovenske industrije in dosegamo pri tem pomembne rezultate. Program je zelo širok in sega od avtobusov, dvigal, armatur, premazov, akumulatorjev do pohištva, kar pomeni, da sodelujemo z vrsto domačih podjetij. Ukvarjamo se tudi s turizmom, in že več let sode- lujemo s slovenskimi turističnimi podjetji. Ruski gostje, v glavnem sodelavci naftnih podjetij, prihajajo k nam letovat na morje in v zdravilišča, mi pa organiziramo ta potovanja. Omeniti moram še to, da v Rusiji kupujemo surovine, na primer kovine, aluminij, bombaž, ki jih uvažamo v Slovenijo in prodajamo domači industriji. Na vzhodu Evrope je potrebno omeniti še Madžarsko oziroma njeno naftno družbo Mol. Mol ima zelo kvalitetni in veliki rafineriji. S tem podjetjem že dobri dve leti intenzivno sodelujemo, imamo letne pogodbe za nakup naftnih derivatov in na njihovi osnovi lahko kupujemo pomembne količine, ki jih po železnici vozimo v Slovenijo. Dogovarjamo se tudi za vrsto dejavnosti in izboljšav pri belih in črnih derivatih, zlasti bitumnu, pa za sodelovanje pri poslovanju Naftine rafinerije. Upamo, da bomo tudi tam našli skupni jezik in rešitve, ki bodo koristile tako Petrolu kakor Molu, predvsem pa Nafti Lendava. Cela desetletja smo sodelovali z Ino, potem so bili odnosi prekinjeni, v zadnjem času jih spet oživljamo Ina je dejansko med tradicionalnimi partnerji Petrola. Po osamosvojitvi so se vezi zrahljale, ker se je Petrol razvil v podjetje, ki je sposobno samostojno nastopati na svetovnem trgu nafte in naftnih derivatov. V zadnjem obdobju smo se ponovno dogovorili za sodelovanje po principih, ki veljajo na svetovnem naftnem trgu. Sklenili smo pogodbe za nakup naftnih derivatov, ki jih dobivamo z Reke in Siska, maziva iz Zagreba, imamo pa tudi pogodbo za dobavo hrvaške nafte in kondenzata za Nafto Lendava. Količina dosega zdaj okrog pol milijona ton, vendar predvidevamo, da bomo sodelovanje dol- goročno okrepili, saj smo poslali Ini že vrsto predlogov, razmišljamo pa tudi o višjih oblikah in finančnih vlogah Petrola v sodelovanju z Ino. Od zahodnih družb je potrebno omeniti Statoil. V zadnjih petih letih smo dejansko razvili intenzivno sodelovanje z vodilnimi naftnimi družbami v Evropi, Statoil pa je med najbolj pomembnimi - predvsem zato, ker je Norveška veleproizvajalka nafte, Statoil pa največje naftno podjetje v državi. Ker je dežela relativno redko naseljena, proizvodnje ne porabijo doma, ampak večino izvozijo. Statoil ima dve veliki rafineriji, tako da je pomemben izvoznik naftnih derivatov. In prav pri naftnih derivatih smo se uspeli dogovoriti za sodelovanje ter sklenili dolgoročno pogodbo, na njeni osnovi pa bomo večino blaga, ki ga pripeljemo po morski poti, dobili iz Statoila. V prihodnje bomo njegove proizvode prodajali tudi na področju nekdanje Jugoslavije, kar je pomembno za razvoj sodelovanja s Sta-toilom in razvoj Petrola na področju nekdanje Jugoslavije, kjer imamo pomembne načrte. Kakšni pa so načrti in možnosti za prodor na te trge? V svojem poslovnem načrtu smo obdelali možnosti za razvoj prodaje naftnih derivatov v nekdanji Jugoslaviji in ugotovili, da je to za Petrol perspektiven trg. Področje dobro poznamo, prav tako ljudi iz naftnega posla, poznamo mentaliteto in jezik, in to so pomembne prednosti. Zdaj že konkretiziramo poslovne aktivnosti za oblikovanje Petrolovih podjetij na tem področju, s katerimi bi pripomogli k razvoju trgov. Aktivni smo bili že zdaj, saj prodajamo pomembne količine naftnih derivatov, največ iz Nafte Lendava in In- stalacije. V prihodnje pričakujemo še večjo prodajo, pa tudi razvoj infrastrukture na trgih nekdanje Jugoslavije. Govorili ste o sodelovanju s podjetji v tujih državah, a Petrol sodeluje tudi z naftnim podjetjem v Sloveniji, z Nafto Lendava Nafta Lendava je pomembno podjetje, a ker smo njen 55-odstotni lastnik, je sestavni del skupine Perol in v ZT jo tako tudi obravnavamo. Trudimo se, da bi ji omogočili čim bolj kvalitetno, zanesljivo in ekonomsko zanimivo dobavo surove nafte, kakor tudi izvoz njenih proizvodov. Razmišljamo o še bolj intenzivnem sodelovanju in krepkejšem razvoju njenih dejavnosti, ker menimo, da je razvoj njenih trgov zelo pomemben. Zavzemamo se tudi za povezave, ki jih Petrol omogoča Nafti Lendava z drugimi naftnimi podjetji v srednji Evropi. V ta namen se že dogovarjamo s partnerji, ki bi Nafti Lendava omogočili razvoj. Kako pa ocnejujete ekonomiko poslovanja v ZT? To je zelo pomembno področje, ker ima ZT na neki način dvojno vlogo. Nastopa kot primarni pre-skrbovalec Petrola za potrebe slovenskega trga, po drugi strani deluje kot enota, ki mora prinašati tudi dodatne ekonomske učinke. Glavni ekonomski učinki se kažejo v cenovni uspešnosti pri nabavi naftnih derivatov in nafte, kar je naša glavna skrb. Pri izvozu naftnih derivatov, kemije in industrijskih proizvodov smo usmerjeni v povečanje ekonomskih učinkov. Za pozitivne ekonomske učinke je zelo pomembna tudi prodaja naftnih derivatov za tujo valuto in risk manage-ment, zmanjševanje cenovnih rizikov pri nakupu naftnih derivatov. Ob vsem tem ne smem prezreti organizacije poslovanja, ki bo omogočila večje ekonomske učinke. Začeli smo z nekaterimi dejavnostmi, s katerimi naj bi čim bolj natančno ugotovili stroške poslovanja s točnim določanjem stroškov, natančnim oblikovanjem kalkulacij in prodajnih cen ter zmanjševanjem neposrednih stroškov. Menimo, da je to zadeva, ki je v preteklosti nismo obdelovali dovolj poglobljeno. Zdaj, ko smo organizacijsko in kadrovsko močnejši, se bomo poglobili v strukturo in boljšo organizacijo poslovanja. Pri delu se morate spopadati tudi s problemi. Problemi so sestavni del vsakega poslovanja. Ker se naš posel bliskovito povečuje, se vsak dan srečujemo z množico problemov, ki so predvsem operativne narave. Nanje smo se že navadili in jih jemljemo kot stalni del posla, ter rešujemo s strokovnim in profesionalnim delom. Dejansko se soočamo predvsem z razvojnimi problemi - z večjim obsegom poslovanja, z večjo zahtevnostjo, strukturo poslovanja, z novimi oblikami poslov, ki zahtevajo za uspešno uresničevanje neprestano učenje in prilagajanje. Ker so naloge vse bolj kompleksne, morajo zaposleni stalno pridobivati novo znanje. Izobraževanje je zato konstantna dejavnost, brez katere si ne predstavljamo uspešnega tekočega poslovanja in njenega razvoja. Razvoj kadrov, izobraževanje in teamsko delo so osnova, na kateri gradimo. Zlasti bi poudaril, da v ZT gradimo na teamskem delu, da je delo večplastno in nihče ne more nobenega posla povsem sam uspešno opraviti. Potrebna sta kolegialnost in sodelovanje. Glavna moč naše ZT so predvsem kadri, njihova motiviranost, delavnost, kolegialnost, teamsko delo in pripadnost Petrolu. Team, ki se je oblikoval v zadnjih letih, z velikim optimizmom gleda v prihodnost. J. K. Nov sistem nagrajevanja v trgovini na debelo in dopolnitve nagrajevanja v trg o sini na drobno Člani delavskega sveta in skupščine Petrola so sprejeli predlog za nov sistem nagrajevanja v trgovini na debelo in dopolnitev sistema v trgovini na drobno Nov sistem nagrajevanja v trgovini na debelo Izhodišča za pripravo predloga so bila * poenotenje delokrogov in razporeditev delavcev na stroškovna mesta, kjer delajo (goriva, maziva, dodatni asortiment), s čimer bo mogoče natančno spremljati stroške za delo * zbližanje vrednosti točke v trgovini na debelo in v trgovini na drobno * odprava uprav v trgovini na debelo in oblikovanje skupnih služb, ki bodo vključene v izračun vrednosti točke * da bi vsem skladiščem zagotovili enak izhodiščni položaj ob dejstvu, da del pomožnih dejavnosti zanje že opravljajo zunanja podjetja, v izračun vrednosti točke ne bo vključeno delo režijskih delavcev (gasilcev, čuvajev, vzdrževalcev, telefonistov, čistilk, gostinskih delavcev, voznikov dostavnih vozil, vratarjev, kurirjev) * sestavni del sistema nagrajevanja je enotna shema delokrogov v predlagani obliki. Osnova za ugotavljanje skupne uspešnosti delavcev v skladišču je interna količinska oddaja naftnih derivatov, s katerimi oskrbujejo bencinske servise in če opravljajo distribucijo med posameznimi skladišči, tudi ta del prometa, ter dosežena čista marža pri neposredni prodaji goriv, maziv, dodatnega asortimenta in kurilnega olja v naslednjih deležih: * 15 odstotkov marže od prodanih goriv * 20 odstotkov marže od prodanega kurilnega olja * 30 odstotkov marže od prodanih maziv * 35 odstotkov marže od prodanega dodatnega asortimenta. V trgovini na debelo, ki ima več skladišč, pa delovne ure delavcev v skupnih službah, pomnožene s številom točk, bremenijo posamezna skladišča v sorazmernem deležu. Po opravljenem izraču- nu vrednosti točke za posamezno skladišče bo določena spodnja, 80-odstot-na, ter zgornja, 110-odstot-na meja povprečne vrednosti točke. Priprava sistema nagrajevanja v skladiščih je bila zahtevna naloga, saj je znano, da so skladišča zelo različna tako po vsebini dela kakor po velikosti in kadrovski zasedbi. Zato je bilo potrebno dolgotrajno usklajevanje, pri katerem so sodelovale vse teritorialne enote. Prednost novega načina nagrajevanja pa vidimo v možnosti, da bodo zaposleni plačani po doseženih rezultatih, da bodo delokrogi poenoteni ter da bo vrednost točke nekdanjih uprav enotna. Izračun vrednosti točke za upravo na teritorialnih enotah, skupne službe v trgovini na drobno in v trgovini na debelo Po veljavnem sistemu nagrajevanja bencinskih servisov dosedanje uprave v trgovini na drobno niso bile vključene v izra- čun vrednosti točke. Zaradi te pomanjkljivosti so bili izračuni večkrat izkrivljeni. S sklepom delavskega sveta pa so uprave preimenovane v skupne službe in vključene v izračun vrednosti točke za trgovino na drobno. Na seji so sprejeli tudi sklep, s katerim so delavci v upravi teritorialnih enot vključeni v izračun vrednosti točke in v sorazmernem deležu bremenijo vrednost točke v trgovini na drobno in v trgovini na debelo. Vrednost točke za skupne službe v trgovini na drobno in v trgovini na debelo bo poenotena z vrednostjo točke za upravo teritorialnih enot. Izračunali jo bodo kot povprečje med vrednostjo točke v trgovini na drobno in v trgovini na debelo. Predlogi, izdelani po teh izhodiščih, se vključujejo v ukrepe za racionalizacijo poslovanja ter omogočajo pregled nad stroški delovne sile po področjih dela. Na višino točke vplivajo poslovni rezultati, število zaposlenih ter ure opravljenega dela. Čim več zaposlenih ima posamezna enota in čim višje so ovrednotena njihova dela, tem nižja bo vrednost točke. V izračun vrednosti točke so vključeni vsi delavci nekdanjih uprav, kar odpravlja dosedanjo pomanjkljivost izračuna. Ker imajo uprave teritorialnih enot in skupne službe enako vrednost točke, bodo zaposlene lažje razporejali ali nadomeščali. Sprejete spremembe bomo začeli takoj izvajati. Istočasno pa bomo v izračun vrednosti točke v trgovini na drobno vključili delo študentov, kar je bilo že pred časom sklenjeno. A. Svetic Spoštovani! \/ imenu vseh delavcev Uprave za notranje zadeve Ljubljana, se Vam iskreno zahvaljujem za pomemben prispevek pri zagotavljanju varnosti Papeža Pavla Janeza II., v Ljubljani, dne 17., 18. in 19.05.1996. Vašo nesebično pomoč pri tem velikem projektu cenimo, saj bi brez nje težko zagotovili in izvedli vse potrebne ukrepe za varnost varovane osebe, ljudi ter njihovega premoženja. S spoštovanjem Ljubljana, 28.05.1936 n, N o Ta n N/,< UPRAVE VALEČA/LADE / f K ~ •j* OuBlJ*1* * PETROL INFORMACIJSKI SISTEM ZA SPREMLJANJE PODATKOV O ZAPOSLENIH Ker postaja konkurenčna prednost Petrola vedno bolj odvisna od uspešne in učinkovite podjetniške mobilizacije poslovnih sposobnosti in znanja zaposlenih, smo med strateške usmeritve v okviru dela ORSP na eno pomembnejših mest uvrstili upravljanje s kadri. Ob ugotovitvi, da so zaposleni najpomembnejši dejavnik pri razvoju podjetja, se je pokazala potreba po celovitem spremljanju podatkov o zaposlenih. Če hočemo, da bo upravljanje z ljudmi postalo del sodobnega kadrovskega managementa, moramo spremljati vse delavce pri njihovem strokovnem in delovnem razvoju ter skupaj z njimi načrtovati razvoj njihove kariere v podjetju. Pokazalo se je, da je zastavljene cilje mogoče uresničiti le s kakovostno in čim bolj popolno bazo podatkov, s katero pa še ne razpolagamo v celoti. Za to potrebujemo podatke o zaposlenih od njihovega prihoda v podjetje bodisi kot štipendista ali kot kandidata, ki se javlja na razpis, podatke o vsem njihovem šolanju, znanju, izkušnjah, napredovanjih, oceno uspešnosti njihovega dela, podatke o njihovih poklicnih ambicijah do podatka o izstopu iz podjetja zaradi upokojitve ali drugega razloga za prekinitev delovnega razmerja. Precej naštetih zahtev bi bilo mogoče spremljati že v okviru obstoječih programov informacijskega sistema, za nekatere pa bomo morali programe razširiti. Trenutno predstavlja veliko oviro podatek, da je v informacijski sistem Petrola vključena le kadrovska evidenca, ki pa jo delno vodijo še ročno. Obračun plač je fizično ločen sistem, kar pomeni, da referenti za evidenco zaposlenih in obračun plač vnašajo nekatere podatke v dva različna informacijska sistema. Posledica dvotirnosti se pogosto odraža v netočnosti podatkov. Ker je potreba po natančnem spremljanju zaposlenih vse bolj pereča in za kakovost odločanja na najvišji ravni vedno jasneje izražena, smo v okviru projekta ORSP izdelali predlog informacijskega sistema za spremljanje podatkov o zaposlenih, ki naj bi povezal vse podsisteme, ki do zdaj še niso povezani. Seveda pa smo se zavedali, da je predpogoj za načrtovanje vseh aktivnosti opredelitev postopkov, pristojnosti in odgovornosti pri kadrovski funkciji ter zaščita podatkov. Cilj projekta je * izdelati organizacijske predpise za delo v zvezi s kadrovsko funkcijo * uvesti enotno evidenco zaposlenih (kadrovske podatke, podatke za izračun plač, dodatne podatke) * zagotoviti enostaven in ažuren izračun vrednosti točke v povezavi s poslovno uspešnostjo in s sistemom plač * vzpostaviti osnovo za razvoj karier in spremljanje dodatnih podatkov o zaposlenih, ki jih je mogoče zbrati z intervjuji, mnenji, razgovori. Prednosti oziroma koristi projekta vidimo v naslednjih izboljšavah: * opredeljeno in enotno bomo vodili kadrovsko funkcijo * vzpostavili bomo enotno bazo podatkov za upravljanje tega področja * tako vzpostavljeni informacijski sistem bo v podporo pri odločanju na direktorski ravni * ker bo kadrovska evidenca povezana z obračunom plač, bo število odstopanj med kadrovskimi podatki in podatki za obračun plač manjše * informacijski sistem bo osnova za izboljšanje obstoječega sistema nagrajevanja oziroma za izdelavo novega sistema nagrajevanja * vzpostavljena bo osnova za nagrajevanje po individualni uspešnosti. Za izvedbo projekta je bila imenovana strokovna skupina, v kateri so predstavniki splošno kadrovskega in računovodskega sektorja, sektorja za informatiko organizacijske enote Organizacija trgovine, če bo potrebno, pa jo bomo še razširili. Skupina bo sodelovala tudi s projektno skupino za ISO standardizacijo. Prednostne naloge so izpopolnitev kadrovske evidence z vnosom opisov delovnih mest ter poenotenje in uskladitev delokrogov. Delokrogov je preveč in veliko se jih podvaja, nekaj pa je trajno nezasedenih, in jih bo potrebno ukiniti. Razširiti nameravamo tudi bazo podatkov z vnosom podatkov o pridobljenem funkcionalnem znanju, ki ga zaposleni potrebujejo pri svojem delu in ga doslej nismo spremljali, podatkov o dodatnem znanju, ki ni zahtevano, je pa del celotne informacije o zaposlenem in dodatnem pridobivanju temeljnega oziroma funkcionalnega znanja. Pomemben del nalog pri tem projektu se nanaša na izračun vrednosti točke, ki je odvisna od doseženih rezultatov dela, števila zaposlenih ter ur opravljenega dela. Izračun vrednosti točke želimo poenostaviti ter avtomatizirati tako, da bo omogočal dinamično računanje. V ta namen je potrebno izdelati algoritem za izračun vrednosti točke, ki bo v celoti programsko podprt in bo omogočal posredovanje zahtevanih podatkov neposredno v obračun plač. Sistem obračuna naj bi bil povezan s kadrovsko evidenco in sistemom za izračun vrednosti točke. Kadrovska evidenca, razširjena z dodatnimi podatki, ki so potrebni za obračun plač, pa bo postala osnova za obračun. Sistem bo povezan s finančnim in računovodskim informacijskim sistemom, postaviti pa nameravamo tudi skladišče podatkov, ki bo služilo strateškim odločitvam podjetja. Tako postavljen informacijski sistem, ki bo hkrati del direktorskega informacijskega sistema, bo osnova za načrtovanje odločitev pri upravljanju z ljudmi, ki izhajajo iz strateških usmeritev Petrola (načrtovanje izobraževanja, napredovanje, ocenjevanje uspešnosti, nagrajevanje, plače, politika zaposlovanja ipd.). Naknadno smo ugotovili, da bo informacijski sistem v predstavljeni obliki tudi solidna osnova pri teamskem reševanju problemov. A. Svetic ORSP P A S E T O NA POČITNICAH v Č atežu MEDNARODNI SEJEM ENERGETIKA - TEROTECH IN VZDRŽEVANJE Petrolovo poslovno leto 1996 je sejemsko izredno bogato obarvano. V glasilu Petrol bi rad objavil nekaj pohvalnih besed na račun počitniškega doma na Čatežu. Danes, osem let po upokojitvi se še vedno čutim počaščenega, da sem prebil pri Petrolu polnih 26 let, sprva kot prodajalec, pozneje kot pomočnik poslovodje, in zadnja leta pred upokojitvijo kot poslovodja. Vedno sem imel občutek, da podjetje razen za velike investicije vedno skrbi tudi za zaposlene, saj je v raznih krajih Slovenije in Hrvaške kupil ali najel počitniške domove ali sobe, kjer delavci Petrola lahko preživijo svoj dopust in si nabirajo moči za naporno delo na bencinskih servisih ali v upravi. Eden takih domov je tudi počitniški dom s petimi apart-mani na Čatežu ob Savi. Tam že nekaj let zapored preživljam nekaj dni dopusta in nimam besed, da bi v zadostni meri pohvalil dom in okolico. Dom je v središču čudovite pokrajine, kjer se združita Sava in Krka, v njegovi bližini sta trgovina in gostilna, nekaj kilometrov vstran je grad Mokrice, in kar je najvažnejše, toplice Čatež. Kdor hodi tod okoli in ima odprte oči ter smisel za naravo, bo hitro ugotovil, da so ljudje zelo kulturni, kar se odraža v čistoči okolice in urejenosti hiš. Čudim se, da naši delavci in upokojenci tako redko uživajo idilo našega skupnega doma, saj je tudi cena ugodna in dostopna vsakemu žepu. Ko sem pregledoval knjigo obiskov v enoti 4, sem ugotovil, da je do 9. maja preživela v njej ena sama družina, pa tudi med mojim obiskom smo bili sami v hiši. Na koncu bi se še enkrat zahvalil Petrolu, da mi omogoči preživeti nekaj lepih uric upokojenskega življenja v tem domu. Posebej pa velja zahvala prijaznim receptorjem in strežnemu osebju v motelu, kjer smo se prehranjevali. Lep pozdrav in na svidenje na Čatežu Ciril Zupan Od konca januarja, ko smo se predstavili na Salonu najhitrejših vozil, pa do danes smo sodelovali še na sejmu Kmetijstvo in gozdarstvo v Kranju, na sejmu Avto in vzdrževanje v Celju, videli so nas lahko na sejmu Gospodarska vozila in spremljajoča industrija v Ljubljani, zadnji sejem pred poletnimi počitnicami pa je bil nedavno zaključeni sejem-dvojček, Energetika-Terotech in vzdrževanje v Mariboru. To je tretji največji sejem v Sloveniji, letos se je na njem predstavilo kar 28 držav, obiskalo pa ga je preko 35 tisoč ljudi. Po vsebini je sejem Energetika gotovo najbolj napisan na kožo osnovni dejavnosti slovenske naftne družbe - oskrbi z energijo, zato je bilo kar razumljivo, da smo kot razstavljalci sodelovali tudi iz Petrola. Svojo predstavitev in razstavni prostor smo združili z Nafto Lendava in tako prikazali povezavo med prido- bivanjem energije ter distribucijo in oskrbo, torej celotno pot do končnega uporabnika. Pravzaprav smo na letošnjem sejmu Energetika prvi pokazali svojo osnovno dejavnost. Na vseh dosedanjih sejmih smo predstavljali izdelke svoje blagovne znamke. Osnovna misel in naslov »zgodbe«, ki smo jo prikazali na svojem razstavnem prostoru, je bila Energija za življenje, imela pa je dve poglavji. V prvem delu smo s slikovno in besedno podporo prikazali svojo primarno dejavnost: oskrbo Slovenije z energetskimi viri za industrijo (kurilno olje srednje, normal in ekstra lahko) in pogonskimi gorivi (bencini super, eurosuper, normal plinsko olje in plin v jeklenkah). Drugo poglavje je prikazovalo Petrolovo vpetost v naše družbeno okolje oziroma zagotavljanje normalnega vsakdana. Ponovno smo s sliko in besedo prikazali poveza- nost z industrijo, kmetijstvom, prometom, povezavo takore-koč z vsakim slovenskim domom, s skrbjo za čisto okolje in tako poskušali povedati, da smo tu, v tem prostoru in času, prisotni neprekinjeno, vsak dan v letu. Celoten sejem, pa tudi naš lepo postavljeni in pripravljeni razstavni prostor je bil dobro obiskan in s tega vidika (neposredni stiki s kupci, poslovnimi partnerji, navezava novih poslovnih stikov itd.) se bomo v prihodnje nanj zagotovo morali vračati, je pa tudi res, da sejemski prostor v Mariboru že nekaj časa ne ustreza več tako zahtevnim prireditvam. Če podjetje Mariborski sejem v prihodnje ne bo uredilo in dvignilo ravni razstavnih prostorov, infrastrukture in vseh ostalih spremljajočih elementov sejma, bo prireditev izgubila ugled, kar nedvomno pomeni manj raz-stavljalcev in potem tudi manj obiskovalcev. D. Pavlič 'NERGIJA t* INDUSTRIJO POCONSJU GORIV* KUim.NO OLJI tKSTR* LAHKO TUD! NAFTA LENDAVA NA SEJMU ENERGETIKA m Nafta Lendava RAFINERIJA V TEŽAVAH ZARADI PROBLEMOV S CENAMI Nadzorni svet Nafte Lendava je podprl zahtevano zvišanje rafinerijskih cen Nafta Lendava je na dobro urejenem in lepo oblikovanem razstavnem prostoru ponudila poslovnim partnerjem in vsem drugim zainteresiranim obiskovalcem komercialne in tehnične informacije o proizvodih in storitvah vseh svojih sektorjev. Predstavila je svoj proizvodni program in možnosti, ki jih ima pri raziskavah in pridobivanju nafte in plina, proizvode sektorja Strojegradnja (električni izparilnik za propan-butan), petrokemijske proizvode (lendapor in drugo), rafinerijski program energetskih goriv in proizvode v majhni embalaži za široko porabo. V podjetju upajo, da so s prikazom lastnosti tržnih proizvodov, navezovanjem neformalnih stikov s kupci in obiskovalci, s pojavljanjem v javnosti in zbiranjem poslovnih informacij dosegli svoj namen. Še pred slabimi tremi meseci je skupščina Nafte Lendava zavzela stališče, da je potrebno pospešiti aktivnosti za modernizacijo rafinerije. Projekt za modernizacijo edine rafinerije v državi, ki je strateškega pomena za ta del energetike, je namreč utemeljen tudi z narodnogospodarskega vidika. Skupščina je tudi ugotovila, da bo potrebno čim prej rešiti problem, ki ga povzroča oblikovanje cen naftnih derivatov. Rafinerija v Nafti Lendava v primerjavi z rafinerijami v drugih državah namreč nima manevrskega prostora in ne more vplivati na blažitev posledic, ki jih povzroča gibanje tečaja dolarja in cen nafte. Prav to dejstvo je imel pred očmi nadzorni svet Nafte Lendava. Ob cenovnih gibanjih in nespremenjenih rafinerijskih cenah namreč ne bo možno izpolniti poslovnega načrta za leto 1996. Zato so na seji namenili največ časa razpravi o poslovanju Nafte Lendava v letošnjem prvem četrtletju. Vrednost dolarja in cena surove nafte na svetovnem trgu že od zadnjega tromesečja 1995 postopno naraščajo. Kljub temu vlada, ki je pristojna za spremembe, Nafti Lendava ni zvišala rafinerijskih cen. Zaradi tega ima Rafinerija že od zadnjega četrtletja 1995 izgubo v tekočem poslovanju. Nadzorni svet je sicer sprejel predloženo poslovno poročilo za letošnje prvo četrtletje. A ker je Rafinerija zaradi cenovnih problemov v prvih treh mesecih izkazala 550 milijonov tolarjev izgube, je podprl predlog, naj bi vlada čim prej zvišala rafinerijske cene. Ker vlada s svojo politko cen ni posegla na trg naftnih derivatov in v reševanje problemov, ki se kopičijo v Nafti Lendava, se je podjetje znašlo v velikih likvidnostnih težavah. Ker cene niso zvišane, ima tudi Petrol vedno večje probleme in pod sedanjimi pogoji ne bo mogel zagotavljati uvoza naf- te za predelavo v lendavski rafineriji. Zaradi finančnih likvidnostnih težav nastajajo v Petrolu, ki prav tako posluje z izgubo, problem tudi pri finančni spremljavi Nafte Lendava. Vsi ti nerešeni problemi pa bi utegnili povzročiti zaustavitev rafinerije, ki bi resno ogrozila oskrbo slovenskega trga z naftnimi derivati in obstoj celotnega podjetja Nafta Lendava. Tehnološko zastarela rafinerija mora dodelovati svoj primarni bencin v rafinerijah iz sosednjih držav. Ker je po novem carinskem zakonu in uredbi o carinskih postopkih z ekonomskim učinkom potrebno plačevati carino tudi za predelavo, Rafinerija ne more primarnega bencina začasno izvažati na oplemenitenje. Poleg tega carina še dodatno draži surovino in ogroža nadaljnjo proizvodnjo motornih bencinov v Rafineriji. Zato je nadzorni svet pozval vlado, naj poišče možnost tudi za rešitev tega problema. Zaradi likvidnostnih problemov je nadzorni svet sklenil, naj v Nafti Lendava pripravijo predlog, kako bodo rešili nabavo nafte s čim manjšim vezanjem sredstev. Saldo terjatev in obveznosti vodijo za vsak sektor posebej, zaloge pa morajo še naprej skrajno zmanjševati. Ker so bančna posojila predraga, je po sklepu nadzornega sveta potrebno primanjkljaj likvidnostnih sredstev reševati predvsem v krogu Nafta Lendava - Petrol - država. Nadzorni svet je končno tudi sklenil, da je v skladu s sklepom skupščine Nafte Lendava potrebno pripraviti koncept za drugačno organiziranost sektorja Raziskave in pridobivanje nafte in plina. Do naslednje seje morajo v sodelovanju z ministrstvom za gospodarske dejavnosti po vzoru iz sosednjih držav pripraviti predlog modela za oblikovanje cen naftnih derivatov. Š. Prša KAJ JE POKAZALA ANKETA? V Centru za raziskovanje javnega mnenja na fakulteti za družbene vede so pred nedavnim opravili med Petrolovimi zaposlenimi telefonsko anketo o raziskavi stališča kupcev Petrolovih del- nic. Predstojnik centra prof. dr. Niko TOŠ nam danes predstavlja nekaj ugotovitev, ki so jih zbrali na osnovi ankete. Lastninjenje Petrola poteka že precej časa in Center za raziskovanje javnega mnenja ga je ves čas spremljal. Kako je to potekalo? Že pred časom smo ocenili pripravljenost zaposlenih v Petrolu za notranji odkup. Vsi so izpolnili vprašalnik, v katerem so sporočili svojo zainteresiranost za notranji odkup. Na tej osnovi Smo naredili projekcijo, ki je zelo natančno izkazala, koliko sredstev bodo ljudje namenili za notranji odkup, saj so jih potem dejansko toliko vplačali. Posebno delikatna točka je bila javna prodaja in o njej smo naredili reprezentativno anketo med ljudmi zunaj Petrola. Ugotovili smo, da je zanimanje za Petrolove delnice v javni prodaji zelo visoko ter obenem napovedali to, kar se je pozneje dejansko zgodilo - dolge vrste za oddajo certifikatov, pretiran pritisk, na koncu pa nizek delež odkupljenih certifikatov. Ko je proces lastninjenja stekel, smo začeli ugotavlja- ti, kako prihodnji delničarji Petrola gledajo na podjetje, katerega solastniki bodo postali. Razdelili smo jih na tri skupine. V prvi so bili tisti, ki so s certifikati kupili delnice, ne glede na to, kje so zaposleni, v drugi tisti, ki so kupovali z gotovino, pa niso zaposleni v Petrolu, v tretji skupini so bili zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci Petrola, ki so z gotovino kupili delnice v okviru notranjega odkupa. Raziskava je bila za vse tri skupine v konceptu enaka, in predvsem nas je zanimalo, ali štejejo ljudje nakup delnic kot trajno ekonomsko odločitev, ali gre bolj za spekulativne nagibe. So bili rezultati med posameznimi skupinami zelo različni? Ne. Nagibe za nakup smo ugotavljali na različne načine, anketirance pa smo spraševali tudi o splošnem odnosu do podjetja. Izkazalo se je, da vsi visoko ocenjujejo Petrol, da mu zaupajo, kar je vplivalo na odločitev za nakup delnic. Enako velja tudi za zaupanje v vodstvo, ki je v vseh treh skupinah zelo visoko. Ne verjamem, da bi brez visokega zaupanja toliko ljudi vneslo v podjetje toliko gotovine in certifikatov. Kako dolgoročna je odločitev za nakup delnic? Razlike so precejšnje, in sicer med certifikatnimi in gotovinskimi kupci delnic. Certifikatni delničarji so solidarni s Petrolom, pričakujejo srednjeročne koristi, manjši del pa vendarle ne vidi dolgoročne delničarske perspektive. Zato lahko pričakujemo, da bo del teh delnic potem, ko bodo prišle na borzo, zamenjal lastnike. Pri gotovinskih delničarjih je zadeva drugačna. V celoti gledano gre za srednjeročno usmerjene naložbene odločitve. Ko so se odločali o nakupu, so ti kupci presojali možne koristi in rizike v prepričanju, da bo delnica Petrola svojo končno vrednost izkazala šele čez nekaj časa, čez nekaj let. Ta skupina je stabilna in motivirana za racionalno soupravljanje v podjetju, sicer je zainteresirana za dobiček, a tudi za ohranitev dinamike in uspešen razvoj podjetja. Ali anketa pokaže, če se ljudje zanimajo za razvoj delničarstva, za dogajanje v podjetju, od katerega je odvisna vrednost delnic, ali samo računajo, da bodo nekaj zaslužili? Gre za novo izkušnjo, ki je oživila pri ljudeh nova zanimanja. Ne bi pa rekel, da je večina ljudi dovolj dobro obveščena, da dobiva prave informacije. To se kaže predvsem v zvezi s pričakovanji, kakšna bo prihodnja vrednost delnic in kolikšna bo dividenda. Predstave o tem, kaj je sprejemljiv dobiček, kaj je ekonomsko možen dobiček, so zelo različne. To je razumljivo, saj ljudje nimajo izkušenj z delnicami, izkušnje iz poslovanja z denarjem na bančnem področju pa ni možno v celoti prenesti na delničarsko. Nekateri mislijo, da tudi delnica nosi inflacijski faktor, ali temeljno obrestno mero, in predstava o višini dividende se giblje od normalne (okrog 10 odstotkov) do nenormalno visoke (celo proti 30 odstotkov). Ljudem še ni jasno, kaj smejo pričakovati, niti relacija med količino vloženega denarja, nominalno in tržno vrednostjo delnic. Potrebujejo več informacij o pogojih za gospodarjenje v Petrolu, pa tudi o razmerah pri delničarstvu v zahodni Evropi. Tako se bodo pričakovanja glede višine dividende in vrednosti delnic na borzi približala dejanskim pogojem Petrolovega poslovanja in razmeram na slovenskem borznem tržišču. Iz zadnje raziskave med zaposlenimi v Petrolu se čuti, da se lastniki delnic zavedajo svojega posebnega položaja, ki se izraža v dejstvu, da so kot zaposleni zainteresirani za razvoj podjetja in trden položaj svoje zapo-. slitve, ter hkrati kot delničarji za ekonomsko uspešnost podjetja kot celote, ki se izraža v višini dobička in vrednosti delnic. Prav gotovo je ta skupina lastnikov Petrola najbolj zainteresirana za angažirano vključevanje v kapitalsko upravljanje Petrola. V kolikšni meri so pa tako opravljene ankete verodostojne? Ljudje so vsak dan bolj nezaupljivi in če vedo, da bo vodstvo izvedelo, kaj so rekli, bodo nekateri prilagodili odgovore tistemu, kar menijo, da predstojniki želijo slišati. S tem problemom se srečujemo že vseskozi. Kamorkoli posežemo z raziskavami, ostane del tega vprašanja neodgovorjen. Gre predvsem za odnos do rezultatov raziskave. Če so rezultati pričakovani, je raziskava dobra, če pa niso v skladu s pričakovanji naročnikov, je slaba. Metodologija raziskovanja nikoli ni zveličavna, ima kakšne pomanjkljivosti, vendar je visoko razvita. In naše delo je strokovno, ter temelji na izkušnji raznih strok. Raziskave po naročilu Petrola so potekale v moderno opremljeni anketni delavnici centra, to je v računalniško zasnovanem telefonskem studiu, ki je najmočneje nadzorovan. Ves postopek za zbiranje podatkov je voden računalniško. Vsakemu raz-iskovancu zagotavlja popolno tajnost odgovorov oziroma raziskovanja. Pri delu za Petrol je v stiku s tremi skupinami delničarjev izkušnja v osnovi enaka. Odzivi v prvih dveh skupinah so bili pozitivni, brez zadržkov, v tretji, v skupini delničarjev iz Petrola, pa je v posameznih primerih nastal zastoj v komunikaciji, ker so ljudje podvomili v anonimnost. A teh primerov je bi- Nadaljevanje na 11. strani TEMNI POSLI Nemški raziskovalci trga o poslovanju na bencinskih servisih Nadaljevanje z 10. strani lo malo in z vidika statističnega vrednotenja niso pomembni. Ne morem trditi, da v delu posameznikov ni bilo zadržkov, ko pa primerjam rezultate vseh treh skupin, lahko trdim, da so enako verodostojni. Zaposleni v Petrolu se identificirajo s svojim podjetjem, ki ga v slovenskem prostoru ocenjujejo kot zelo uspešno in postavljajo ob bok drugim zelo uspešnim firmam, na primer Krki, Leku... Menda velik del lastnikov ne namerava delnic takoj prodati. Nekateri pa jih bodo ob določenih pogojih vendarle unovčili, drugi pa kupili dodatne. Kakor razumem vodstvo Petrola, si prizadeva ohraniti pozitiven stik z delničarji in jih prepričati, da je dolgoročno lastništvo perspektivno. Ne bi pa mogel trditi, da so vsi osebki iz gospodarskopolitičnega prostora Slovenije, ali celo zunaj njega zainteresirani za tako stabilno lastniško razmerje. Verjetno se bodo pojavili pritiski ali vabe za zamenjavanje lastništva, za preprodajo. Tu lahko pričakujemo dvoje. Če bo vrednost delnic ob prvi kotaci-ji relativno visoka, blizu no-minale, jih bodo ljudje le počasi začeli prodajati - razen tistih, ki bodo iz kakršnihkoli razlogov k temu prisiljeni. Ostali bodo videli smisel v ohranjanju in pridobivanju vrednosti delnice in v sproti izplačevani dividendi. Če bo vrednost delnice padla, bo večji del malih delničarjev izgubil motiv za dolgoročno hranjenje in bo ravnal po starem reklu -bolje vrabec v roki kakor golob na strehi ter delnice prodal. V tem primeru se bo lahko pojavila določena skupina, tudi tuja, in začela kupovati te delnice. To bo šlo v škodo tistih, ki bodo prezgodaj prodali svoje delnice. Če pa bodo delnice na trgu ugodne za nakup, se bo interes zanje povečal. Noč je najboljši čas za poslovanje: numberška Družba za raziskovanje potrošnje ugotavlja v svoji najnovejši študiji, da se prodaja v trgovinah na bencinskih servisih veča, ko se začne temniti. 70 odstotkov strank, ki po 22. uri obiščejo bencinski servis, ne išče goriva ali olja, temveč blago za lastno porabo, hrano, drobne prigrizke ali časopise. Število nakupov v shopu ra- ste od 17. ure in doseže višek malo pred polnočjo, kar kaže na eno najpomembnejših funkcij trgovin na bencinskem servisu: ko so klasične trgovine zaprte, prevzamejo njihovo vlogo. Prav obratno je zjutraj: med 8. in 9. uro, ko odpro trgovine in supermarkte, si podajajo kljuko na bencinskih servisih samo stranke, ki potrebujejo gorivo. Čez dan pa prihajajo kupci, ki želijo preskrbeti sebe in avto. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje, ob katerih urah kupujejo ljudje posamezne proizvode. Študija je pokazala, da med 18. in 21. uro največ po- vprašujejo po pijačah in tobačnih izdelkih, redkeje po časopisih in revijah, ki gredo dobro v promet predvsem zjutraj (med 6. in 7. uro). Ob delavnikih se ne splača ponujati zajtrka, ker ga ljudje pojedo doma ali odidejo v kavarno. Lažje je prodati proizvode, ki pridejo prav zvečer, ob gledanju televizije ali za nepričakovane obiskovalce. Pa še nekaj izhaja iz študije: če bodo klasični trgovci sami odločali o delovnem času, o čemer v zadnjem času veliko razpravljajo, se bo prodaja na bencinskih servisih v večernih in nočnih urah zmanjšala. Uspeh bodo imeli le tisti, ki so že zdaj intenzivno skrbeli za najmanjšo skupino - za kupce, ki prihajajo po gorivo in obenem redno kupujejo tudi v trgovini ter so postali redne stranke. * > 15 21 22 23 19 20 16 17 13 14 lira 'Nakup goriva """"'“Nakup DA S '■"""""Oboje : 2000 1800 1600 1400 1200 I o «33 1000 800 600 400 200 23 21 22 19 20 17 18 15 13 14 16 12 Um 'Tobačni izdelki " časopisi Pijača 1 PRESTRUKTURIRANJE PODJETJA ZA VEČJI PROMET Maja je bil v hotelu Špik seminar z naslovom »Prestrukturiranje podjetja za večji profit«, ki ga je organiziral Center Brdo. Celoten seminar je vodil dr. VVilliam Cats-Baril, profesor za informatiko in management na Poslovni šoli v Vermontu (ZDA) in kon-zultant za informacijsko tehnologijo, strategijo in celovito obvladovanje kakovosti. Poleg osnovne dejavnosti občasno gostuje kot profesor na INSEAD, na Kitajsko-evropskem institutu v Pekingu in v managerskem centru v Budimpešti. Bil je tudi znanstveni raziskovalec na London School od Economics. Objavil je več knjig in preko 30 člankov o celovitem obvladovanju kakovosti, strateškega managementa in informatike. Cilj seminarja je bil, da bi udeležence seznanili o nujnosti nenehnega prilagajanja naših poslovnih procesov razmeram na trgu. Predstavili so pristope in metode, s katerimi identificiramo možnosti za prestrukturiranje (zmerno ali radikalno) znotraj poslovnih procesov, kar bi pripomoglo k čim večjemu zadovoljevanju potreb kupca. Seznanili so nas s tehnikami za pridobivanje informacij o vrednosti procesa, izboljšanju naših poslovnih procesov za uresničitev zahtev kupca, poenostavljanju organizacije, izboljšanju odzivnosti podjetja na spremembe na trgu in uvajanju koncepta za nenehne izboljšave. Seminar je potekal na principu delavnic, in predavanjem so sledile praktične vaje, na katerih smo se soočali s problemi in težavami, ki jih sproži uvajanje no- vega koncepta razmišljanja in poslovanja v podjetju. Izhodišče nove poslovne filozofije je vrednost nekega procesa, ki je definirana kot razmerje med kakovostjo in ceno Q (g, q2, q3, ■•■) C V - vrednost procesa Q - kakovost procesa q1, q2, q3 ... - posamezna dimenzija kakovosti, na primer kakovost proizvoda ali storitve, dobavni roki, plačilni pogoji, prijaznost osebja... C - cena procesa: stroški poslovanja + cena proizvoda ali storitve Težimo k čim večji vrednosti, kar lahko dosežemo z nižanjem cene procesa ali s povečanjem kakovosti. V dejavnostih, kjer vlada močna konkurenca, ali so cene proizvodov oziroma storitev določene, lahko na nižanje cene procesa vplivamo le s pomočjo zniževanja stroškov poslovanja. Kakovost procesa pa je mišljena kot večdimenzij-ska spremljevalka, ki jo lahko povečamo s tem, da povečujemo posamezne dimenzije (q1, q2, q3...) oziroma s tem, da dodajamo nove dimenzije kakovosti (q4, q5, q6...). V obeh primerih povečevanja vrednosti procesa je potrebno prestrukturirati poslovanje. Prestrukturiranje (Re-design) poslovanja pa je mogoče doseči na tri načine: * z zmernim pristopom -koncept nenehnih izboljšav (Continous Improvement) * z radikalnim pristopom -reinženiring (Reengineering) naših procesov * kombinacija obeh pristopov - nenehne izboljšave + reinženiring. Najbolj pogosto uporabljajo kombinacijo obeh pristopov, vendar je odločitev o pristopu zelo pogojena s tem, kakšno je mnenje kupcev o vrednosti naših procesov, seveda primerjalno glede na našo konkurenco. Ob prednosti in ob manjših zaostankih glede na konkurenco je bolj smiselno uporabljati koncept nenehnih izboljšav. Pri večjih zaostankih za konkurenco pa smo prisiljeni uporabljati reinženiring, vendar se moramo zavedati, da pomeni velike radikalne spremembe (potrebno je globalno razmisliti o pravilnosti in smiselnosti procesov v našem poslovanju), ki kot reakcijo največkrat sprožijo velik odpor udeležencev v samem procesu. Odločitev o poti za uvajanje sprememb je zelo pomembna, saj statistični podatki kažejo, da 70 odstotkov programov za prestrukturiranje propade. Razlogov za tako visok odstotek je veliko, najbolj pogosti pa so * prepozno uvajanje sprememb v poslovanje * prestrukturiranje zaradi prestrukturiranja * napačna izbira poti za prestrukturiranje * nepravilna izbira procesov za prioritetno prestrukturiranje. Če se hočemo odločiti za prestrukturiranje poslovanja, moramo poznati vrednost svojih procesov. A da poznamo vrednost procesov, moramo poznati kakovost in ceno. Cena procesa je določena s stroški poslovanja in ceno proizvoda ali storitve, ki jo lahko določimo s pomočjo podatkov, dobljenih znotraj podjetja. Precej drugače je s kakovostjo procesa, ki jo določa kupec. Kupec želi visoko vrednost procesov in s tem njihovo visoko kakovost, tako da odloča o številu in o obsegu dimenzij v kakovosti. Ta misel predstavlja bistvo nove filozofije poslovanja, ki jo lahko ponazorimo tudi s stavkom: »Ni pomembno, kako sami ocenimo vrednost poslovanja, temveč je pomembno, kakšno mnenje ima kupec o vrednosti naših procesov.« Kakovost procesa s tem izgubi interni značaj. ralnieniring Kakovost Kdo so naši kupci in kakšne so njihove potrebe ? Postanemo najboljši Kako lahko izboljšamo naše izdelke in storitve? Kaj je potrebno ukreniti, da izpolnimo potrebe kupcev KONCEPT NENEHNIH IZBOLJŠAV CONTINOUS IMPROVEMENT Kaj moramo spremeniti, da bomo najboljši ? Kdo mora biti vključen ? ' Kakšno je mnenje naših kupcev o kakovosti naših procesov? Kakšno je naše mnenje o kakovosti naših procesov ? Spremenjeno določanje vrednosti procesov zahteva * izdelavo ustreznega informacijskega sistema za spremljanje potrebnih podatkov * zbiranje in analizo zahtev in želja kupcev (Liste- ning to the Customer’s Vo-ice) * zbiranje informacij o konkurenčnih podjetjih (Bench-marking) * spreminjanje metod za analizo vrednosti procesov * izobraževanje manage- ČE ©OIKMJES NIAFTO,, ŠE NE POMENIL, m JO BOŠ PBUDOGIPiML menta in zaposlenih za nov način poslovanja. V tako zastavljenih procesih postane kupec naš partner, med njim in nami pa se odvija vrsta novih in ponavljajočih se aktivnosti. Zelo pomemben postane tako imenovani lojalni kupec oziroma kupec, ki posluje z nami daljše obdobje, in ne namerava ob prvi priložnosti pobegniti h konkurenci. Cilj podjetja pa mora biti, da ima čim več lojalnih kupcev, pri čemer je naloga podjetja, da pridobi in poveča stopnjo njihove lojalnosti. Pomembnost lojalnih kupcev je mogoče podkrepiti tudi s statističnimi podatki. Obdržati lojalnega kupca nam pomeni strošek ene enote, pridobiti novega kupca pomeni strošek petih enot, ponovna pridobitev izgubljene- ga kupca pa je ekvivalenten strošku enajstih enot. Stopnja lojalnosti naših kupcev je zelo močno odvisna tudi od odzivnosti podjetja na nepredvidene dogodke in napake. Statistika kaže, da je lojalnost kupca, ki je prejel defekten proizvod, a je podjetje hitro in enostavno opravilo reklamacijski postopek, lahko celo višja od lojalnosti kupca, ki z našimi proizvodi nikoli ni imel težav. Iz vsega zapisanega lahko zaključimo, da si je bolj smiselno za cilj postaviti 100-od-stotno zadovoljstvo kupca kakor 100-odstotno kakovost svojih procesov. V procesih moramo sicer težiti k temu, da bodo naredili čim manj napak, vendar stopnje 0 (Ze-ro Defect) ne bomo dosegli. M. Janežič Pod pokroviteljstvom Ministrstva za znanost in tehnologijo, Ministrstva za gospodarstvo republike Hrvaške, European Association of Geoscienttists and Engine-ers-Pace Foundation ter gostitelja Ina-Naftaplina je bilo v Zagrebu prvo mednarodno naftno-geološko znanstveno srečanje »Racionalen pristop k raziskovanju ogljikovodikov«. Udeležili so se ga predstavniki iz Hrvaške, pa tudi iz tujine, med drugimi iz Slovenije - iz Petrola, Nafte Lendava in GZL. Največ je bilo predstavnikov Naftaplina, ki so v številnih referatih predstavili svoje skušnje z raziskavami ter proizvodnjo nafte in plina. Glavne teme so bile: * racionalen pristop k raziskovanju in pripravi nahajališč za proizvodnjo * ekonomičnost in strategija raziskovalne dejavnosti * zakonodaja na področju raziskav ogljikovodikov * vloga geologije in geofizike v racionalizaciji raziskav nafte in plina. Prvi korak k raziskovanju ogljikovodikov je ekonomska ocena, kako perspektivno je izkoriščanje posameznega nahajališča. Tej oceni sledijo raziskave, ki vodijo do klasifikacije zalog. Nato so potrebne še raziskave med samim izkoriščanjem nahajališča. Vse so interdisciplinarne in obsegajo razna znanstvena področja (geologijo, geofiziko, geokemijo in naftno rudarstvo), ki so med seboj tesno povezana. Po ugotovitvah strokovnjakov iz Naftaplina v preteklosti niso dovolj pozornosti posvečali gospodarskim vidikom raziskovanja. Na srečanju pa so predstavili rešitve, kako bi lahko povečali raziskovalno dejavnost, da bi bila večja tudi možnost za odkrivanje zalog nafte in plina. Raziskovanje ogljikovodikov vedno spremlja določeno tveganje. Tudi če nafto odkrijejo, še ni gotovo, da je njeno pridobivanje ekonomsko upravičeno. To je odvi- sno od karakteristike nahajališča, ogljikovodikov, geoloških pogojev in tehnologije pridobivanja. Sicer pa običajno lahko pridobijo iz posameznega nahajališča le okrog 30 odstotkov nafte, tako da ostane velik del črnega zlata v ležišču še potem, ko so nehali črpati. Iz nahajališč zemeljskega plina običajno lahko načrpajo 60 odstotkov količine, ki se nahaja pod zemljo. Seveda pa ni vedno enako, in računati je potrebno z večjimi ali manjšimi odstopanji, saj je proizvodnja vedno odvisna od specifičnih pogojev v posameznem nahajališču. Ko nafto odkrijejo, začno z raziskavami, ki potrdijo geološke in ležiščne pogoje, v katerih so ogljikovodiki in njihovo poznavanje omogoča, da s pridobivanjem dosežejo čim višji odstotek izkoristka. Ina-Naftaplin ima bogate izkušnje in znanje o raziskavah in proizvodnji ogljikovodikov, ki si jih je pridobila doma in v tujini. Del srečanja je bil posvečen tudi razpravi o ekonomičnosti raziskovalne dejavnosti. V preteklosti se Ini ni bilo potrebno ubadati s tem vprašanjem, zdaj so razmere drugačne. Zato zbira informacije in izkušnje drugih - z Vzhoda in Zahoda - ki so že prehodili razvojno pot, njihove ugotovitve in spoznanja pa so dobrodošle za nadaljnje dejavnosti in razvoj naftnega gospodarstva na Hrvaškem - pa tudi v Sloveniji. M. Frantar ZAHVALA Ob izgubi drage žene se iskreno zahvaljujem nekdanjim sodelavcem Petrola v TOE Kranj za nesebično pomoč, darovano cvetje ter izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Dušan Zupan upokojenec Občinska turistična zveza Brežice 13.5.1996 Gospod Ivan ŠPILAK Petrol Ljubljana Zadeva: akcija »Moja dežela - lepa, urejena in čista« -zahvala za podarjeni klopi Priloženo vam pošiljamo fotografijo, posneto na dan, ko smo dobili od vas klopi kot darilo za lepo urejeno mesto Brežice. Še enkrat se vam iskreno zahvaljujemo in vas prisrčno pozdravljamo tajnik Viljem Pavlič Obdržati kupca Pridobiti novega kupca Ponovno pridobiti izgubljenega kupca Stroški • Akcija Otroci odraslim je namenjena podpori likovne ustvarjalnosti najmlajših in zagotovo ena od tistih pod pokroviteljstvom Petrola, ki jo družba najtopleje sprejema in ji vsako leto ponovno izreka vsa priznanja in pohvale. Veselijo se je na Zavodu za šolstvo in šport, veselijo se je mentorji v šolah, veselijo se je otroci in veselimo se je mi v Petrolu. Razpis akcije za leto 1995 je bil že šesti po vrsti. Prav ponosni smo lahko, ko se takole oziramo v krat- OTROCI ODRASLIM zaključek akcije za leto 1995 ___ 5 fe . fjl 'v4bK* * ■ m jm mmm ko zgodovino te akcije in ugotovimo, kako bliskovito se je dvigalo število njenih udeležencev. Iz skromne številke, za katero zadostujejo prsti na rokah, se je letos število udeležencev povzpelo na spoštljivih 230 osnovnih šol, vzgojnoizo-braževalnih in vzgojnovar-stvenih zavodov. Akcijo smo zasnovali v Petrolu leta 1990, danes pa jo pripravljamo v sodelovanju z Zavodom republike Slovenije za šolstvo in šport ter Mednarodnim grafičnim likovnim centrom. Približno 2500 prijavljenih in poslanih otroških del je ocenjevala posebna komisija, ki so jo sestavljali redni in izredni profesorji pedagoške fakultete, predstavniki Zavoda RS za šolstvo in šport ter Petrola. Splošna ocena prijavljenih del pa je bila: komisija je opazila veliko izvirnosti, raziskovalnega pristopa pri uporabi novih likovnih tehnik, zanimive motivike, novih pogledov na reševanje likovnih nalog in likovne problematike. Likovne tehnike so zelo različne, od klasičnih (tempera, akvarel, monotipija, linorez, glina, les) do sodobnejših (kolo-grafija, računalniška risba, slika) in vse do tehnik, ki še nimajo imena. Z enakovrednimi nagradami, ki jih podeljuje Petrol, je komisija nagradila 10 najuspešnejših osnovnih šol, vzgojno-varstvenih in vzgojnoizobra-ževalnih zavodov ter 25 najuspešnejših učencev. Zaključek akcije je vedno pravi mali praznik za vse nagrajence. Učenci, oblečeni v »ta gmašna« oblačila, učitelji v telovnikih in z metuljčki, učiteljice v belih bluzah z volančki, mi iz Petrola pa tudi skrbno urejeni in rahlo živčni. Gostje se pripeljejo v Ljubljano iz vseh koncev in krajev, in Petrol postane Slovenija v malem. Letos je bil zaključni dan 9. maj Vremenarji so nad Ljubljano že prejšnji dan »nahujskali« črne oblake in sla- ?! bo vreme, vendar jih je naša dobra volja pregnala. Vse nagrajence smo za vsak slučaj sicer oskrbeli z dežniki, ki pa so kljub nehvaležnim napovedim ostali vse do konca našega srečanja suhi. »Vozni red« je potekal približno takole: Najprej sprejem in malica v Petrolu. Nato vožnja z ekobusom do Moderne galerije, tam ogled razstave in nato pot pod noge do Tivolskega gradu, kjer se nagrajenci ponovno nagledajo »darov« umetnosti. Vožnja z ekobusom nazaj do Petrola in kosilo v naši restavraciji. Po kosilu ponovno na pot do Mladinskega gledališča, kjer nam gledališčniki priredijo izvrstno predstavo za starostno omejeno publiko, Klovni. Vrhunec vsega pa je bila podelitev priznanj in nagrad, ki smo jo opravili kar na gledališkem odru, v soju odrskih luči, vsi skupaj malce umetniško navdahnjeni. Težko je opisati občutke nagrajencev in njihovih mentorjev, ki so »zakrivili« umetniško pot svojih varovancev, vendar lahko tisti, ki smo jih opazovali od blizu, z gotovostjo trdimo, da jih je slavnostni trenutek prevzel, da so bili od razburjenja živčni, vendar jim je bilo lepo in toplo. Kljub težavam, s katerimi se danes srečuje celotna naša družba in tudi mi v Petrolu, nas uspeh in udeležba na letošnji akciji Otroci odraslim zavezuje, da se ji posvetimo in jo skrbno pripravljamo tudi v prihodnje. Igor Mravlja, idejni oče projekta, je v letošnjem katalogu, ki ga izdajamo ob zaključku akcije, zapisal: »Naj se vsem, vodstvom šol, mentorjem in seveda učencem, ki so nam, organizatorjem, s svojim odzivom na razpis na neki način podaljšali mandat še za naslednjih pet let, najiskreneje zahvalimo.« Vidimo se torej ob sedmi akciji Otroci odraslim. Dobrodošli že danes! D. Pavlič 6? Mam«,*, t fc SToJTrMMI 1601 ?WJ)6AV)IJ«A» 1 pMV LEH ir MAH * MSSBA SRs* M tiAE&Ne, lOli+MJlNO otroci OMSun. žElo HfJE SAL, Tvjsf SAMA A* MoftEM prrri S SUMIM »ALANOM AHjmtuCetH £ eS BMniK -fi.r MA TSMtP žAMHMIv IN f>o**T TROCBAM Vfct MKo SR* m "MM IMAM UAMCsO im ocnoMMe j*tA *A .M« -?©<£, «1 »o o TrretC. a? us*>ba usr hstckit j>c JO ! _B©©An SVET l£M*A; svarj* t «^,1 joAmvAjesrS V f W(k>Wj\5 VAM intM Se ofclco vSPrHA.TKrS« RA Ofclto vfitKA OB MLSTAUi, ZGODOVINA NAFTNEGA RUDAHJSNJ ¥ SLOVENIJI Prvi zapisi o pekleniški nafti so znani iz leta 1566, ko je Evlijo Čelabijo v svojih spominih na potovanja po Madžarski omenil, da so pri obleganju in zavzetju Szigetvara uporabljali nafto. Območje Medjimurja je tako postalo zanimivo kot nahajališče nafte in zanj so se zanimali poslovni ljudje, ki so videli v tem svoj profit. Prvi podjetnik je bil grof Georg Festetič iz Čakovca, ki je po -tedanjem rudarskem zakonu imel koncesijo za raziskave in pridobivanje nafte že leta 1860. Deset let pred tem pa so v Selnici našli nafto med raziskovanjem v rudniku premoga. Na površini oziroma v majhnih globinah nafte ni bilo dovolj, zato so jo začeli iskati v večjih globinah. V letih od 1889 do 1906 so na območju Selnice naredili 38 vrtin. Lastniki raziskovalnih pravic so se menjavali in med najbolj vztrajnimi je bil W. Singer. Raziskovanja so razširili iz Selnice in Peklenice še na ostala območja ob Muri in do konca druge svetovne vojne so izvrtali 55 vrtin v skupni dolžini 15.997 m. Proizvodnja pa je znašala 6.918 ton surove nafte. Med obema vojnama so raziskave in pridobivanje nafte nada-Ijevale razne družbe, Maort, Rudokop, Med-jimursko petrolejsko. Podjetje Hrvatsko d. d. pa je pomembno zato, ker je prvo raziskovalo tudi na slovenskem ozemlju in sicer v okolici Ormoža. V raziskave so se vključila še podjetja Terrag, Holdinghand AG Chur in Agip. Med svetovnima vojnama se je izmenjalo veliko podjetij, družb in posameznikov, med katerimi so bili večinoma tujci. Po madžarski zasedbi Prekmurja in Medji- sko-nemška naftna družba in Mart (Muravideki Asvanyolaj Resszvenytarsasag) oziroma Pomurska naftna delniška družba. Iz obeh družb je pozneje nastala ena sama, Onart (Olasz-Nemet Asvanuolaj Uesszvenytarsasag), Italijan- murja se je na zasedenem ozemlju pojavil italijanski, nemški in madžarski kapital. Raziskave in proizvodnjo nafte je prevzel Manat (Magyar-Nemet-Asvanyolaj Tarsasag), Madžar- sko-nemška naftna delniška družba. Pri tem je pomembno, da so raziskave pospešili, izvajali geofizikalne meritve, vrtali nove globoke vrtine v Sitnici ob Muri, v Murskem go- zdu in v bližini Murske Sobote. V večini teh vrtin so naleteli na znake ogljikovodikov, vendar ekonomsko upravičenih nahajališč niso odkrili. Odkritje polja Dolina-Petišovci Na osnovi geofizikalnih meritev (gravimetrije) so geologi ugotovili anomalijo na območju Petišovcev. Posebno pozornost pa je zahtevalo odkritje velikega naftnega polja na Madžarskem leta 1940 in sicer pri vasi Lovaszi, kjer je bila podobna gravimetrična anomalija. Polje Lovaszi je odkril Maort, ki je imel koncesijo za to področje. Sredi leta 1942 je tudi Manat začel vrtati na območju Doline. Naredil je 1467 m globoko vrtino in odkril plin. Slojni tlak je znašal 110 barov. Tako je bilo odkrito naftnoplin-sko polje Dolina. Potem so med vojno izvrtali še 5 vrtin, od vseh šestih sta bili dve naftni in štiri plinske. Geofizikalne meritve so na področju Petišovcev pokazale anomalijo, ki je geologom pomagala locirati vrtino Pe-tišovci-1. Koncesijo za področje Petišovcev je imel Onart, vrtanje pa je izvajal Agip z novo vrtalno garnituro, in je trajalo celo prvo polletje 1943. Vrtina je bila globoka 1749 m in že med vrtanjem so ugotovili, da gre za nafto-nosne plasti. Po testiranju slojev so dobili približno 10 ton nafte na dan, pozneje pa so naredili še dve vrtini. M. Frantar (prihodnjič: Razvoj v povojnih letih) MAJ, MESEC MLADIH PO SRCU PSTfiDLDVA KOI DD£ifi5 VDLJH v 02j J ja 21. maja je krenilo na pot enajst vzdržljivih in vztrajnih kolesarjev iz te-ritorialne enote Ljubljana, ki so v petih dneh prevozili približno 700 km. Prijetnemu kolesarjenju so dodali še prijazno spodbudo za trdnejše vezi med Petrolovci in Janez Grandovec, Dušan Kastelic, Uroš Jernejšek, Janez Ciuha, Marko Dodič, Dušan Zidar, Roman Nose, Tomaž Kogovšek, Leon Matkovič, Janez Černe, Igor Gregorin Ilirske Bistrice. Na zadnji etapi so vztrajni kolesarji, ki se jim je pridružil direktor teritori-alne enote Janez Meze, premagali še vzpone in klance do Domžal, kjer so se pridružili kolegom iz teritorialne enote na Petrolovem pikniku. Čeprav je bila za njimi dolga pot, so zbrali toliko moči, da so sodelovali akcijo poimenovali »tura dobre volje«. »Ponosni na spodbudne dosežke včerajšnjih prizadevanj uresničujemo pričakovanja jutrišnjega dne« je bila vodilna misel poslanice prijateljstva, ki so jo Ljubljančani ponesli v vse ostale teritorialne enote. Pod vodstvom Staneta Tra- tarja in še dveh spremljevalcev so kolesarji začeli potovanje v Mariboru, vozili proti Celju ter nato preko Podčetrtka in Bistrice ob Sotli prikolesarili do Brežic. Naslednjega dne so prispeli v Ljubljano, do Petrolove poslovne stavbe, kjer jih je pričakalo nekaj sodelavcev, med katerimi sta bila generalni direktor Franc Premk, ki je športnike tudi pozdravil in pomočnik generalnega direktorja Janez Umek. Presenečenje je pripravil Tof s svojim Moped shovvom. Tretjega dne je pot vodila od Ljubljane do Kranja in preko Cerknega do Nove Gorice ter čez Kras do pri srečelovu, saj je bil njegov izkupiček namenjen prizadetim otrokom iz osnovne šole Janeza Levca, športniki pa imajo vedno posluh za težave drugih. Omeniti pa je potrebno še to, da so celotno potovanje omogočila druga podjetja, ki so jih kolesarji prosili za sponzorstvo. gredo zmagovalci v boben, kjer ponovno žreb določi tako igralne pare kakor nasprotnike. Do finala se sestav parov stalno spreminja, kar daje poseben čar tekmovanju, saj je končni rezultat težko napovedati, po drugi strani pa se vsi ljubitelji tenisa v Petrolu med seboj bolje spoznavamo. Kljub skromnejši udeležbi je turnir tudi letos dobro uspel. V okolju prijet- DRUG! TENIŠKI TURNIR MEŠANIH DVOJIC - ŠMON “96 nega teniškega centra Šmon, ob lepem sončnem vremenu smo bili priča zanimivim in zabavnim teniškim bojem, za kar je dodatno poskrbel žreb. Kakor sem že zapisal, rezultat tokrat ni bil najpomembnejši, kljub temu so bili boji zelo zagrizeni in v zgodnjih popoldanskih urah so bile vrste tistih, ki so še lahko upali na medalje in lep prehodni pokal, že precej’" razredčene. Vrh so spet obvladali predstavniki teritorialne enote Kranj. Pokal in ime najboljše dvojice turnirja sta zasluženo osvojila Brane Kovačič in Marinko Čubri-lovič (TOE Kranj), drugo mesto je pripadlo dvojici Leopold Kunc (TOE Kranj) in Mirko Zorko (Geoplin), čast igralcev iz poslovne hiše pa je obranila Irena Jamnik, ki je bila tudi prvovrstno presenečenje turnirja. Skupaj s Stanetom Laknerjem sta osvojila tretje mesto. Turnir je zelo dobro organiziral Petrol ten na čelu z Mirom Trevnom, Janezom Pircem in Tonetom Hočevarjem. Zelo dobro je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo, za kar se še posebej zahvaljujemo mojstru Janezu Šmonu. S. Simčič PROTON RACING TEAM - MOTIV ZA USPEH Čeprav pred začetkom sezone nismo skrivali optimizma, ko smo predstavljali svoje tekmovalne načrte za letošnje leto, pa so uspehi naših tekmovalcev na prvih nastopih celo presegli naša pričakovanja. O načrtih za novo sezono in o prvih nastopih je bila slovenska javnost sicer dobro obveščena prek vseh pomembnejših slovenskih medijev, kljub temu pa se mi zdi zelo pomembno, da je o delu ekipe dobro seznanjen tudi vsak zaposleni v Petrolu. Končno gre za Petrolovo tekmovalno ekipo, za katero prispevamo vsi zaposleni, in prav bi bilo, da jo imamo vsi v nekem smislu za »svojo«, kar velja tudi za vse dosežene uspehe. Prav zato mislim, da ne bo odveč še nekaj razmišljanj in dejstev, povezanih z njegovo ustanovitvijo, cilji in samim delom. Zakaj Proton Racing Team? Proton Racing Team (PRT) je bil ustanovljen zato, da tudi avto moto šport kot zelo atraktivno in z našo dejavnostjo najtesneje povezano športno panogo izkoristimo za promocijo Petro- V Petrolu želimo popestriti teniško dejavnost, zato smo že v letu 1995 organizirali prvi teniški turnir dvojic, ki igrajo po sistemu naključno izžrebanih parov. Ker je bilo lani zanimanje za tak turnir precejšnje, smo ga letos ponovili v enaki obliki. Obenem pa tudi želimo, da bi postal tradicionalen in predstavljal uraden začetek teniške sezone. Gre za tekmovanje, kjer niso povsem v prvem planu rezultati, ampak družabno srečanje vseh privržencev tenisa. Tudi sistem igranja je temu prilagojen. V isti konkurenci nastopajo vsi, moški in ženske, ne glede na starost in teniško znanje. Organizator razdeli prijavljene v dve skupini, prvo sestavljajo boljši, bolj uveljavljeni igralci, drugo ženske in manj izkušeni tenisa-či. Med njimi nato izžrebajo pare. Tako je v vsakem paru boljši in slabši igralec. Ko so pari sestavljeni, žrebajo, kdo bo nastopil v prvem kolu. V vsakem nadaljnjem kolu la in svojih blagovnih znamk. Ideje o lastni tekmovalni ekipi nismo naključno uresničili prav v času, ko razmere na trgu zahtevajo povsem nov pristop do kupca. Verjetno je zdaj bolj ali manj vsakemu jasno (ali pa še ne?!), da so pred nami časi, ko bomo morali mi poiskati kupca in ne on nas. Pri tem pa bomo morali temu kupcu pokazati in dokazati, da smo boljši od drugih. Prisotnost v avto moto športu je eden od načinov, ki nudijo veliko možnosti za potrjevanje, kakor tudi za najrazličnejše promocijske aktivnosti. Tekmovalna ekipa nosi ime motornega olja Proton, kar tudi ni naključno. Dejstvo je, da mnoge naftne družbe po svetu promovirajo svoje ime in dejavnost prav prek blagovne znamke svojega motornega olja. Temu smo sledili tudi mi. In prav v tej luči je potrebno ocenjevati sredstva, vložena v ta projekt. Proton Reacing Team je v prvi vrsti Petrolova tekmovalna ekipa, zato učinkov sredstev nikakor ni mogoče meriti zgolj po prodajnih rezultatih olja Proton, ampak širše. Kolikšen bo dejanski učinek projekta, bo v veliki meri odvisno tudi od tega, kako bomo odmevnost, uspehe in dosežke te-kmovalcev, ki nastopajo za Petrolove barve, znali izkoristiti pri svojem vsakdanjem delu. Pri tem ne smemo pozabiti, da mnogi naši konkurenti (Shell, Mobil, Castrol in drugi) te reference že imajo, pridobili pa so jih med drugim tudi z velikimi vlaganji v avtomobilizem in moto šport po vsem svetu. Kako smo organizirani Vse odločitve v zvezi s tekmovalno ekipo sprejema upravni odbor PRT, ki ga sestavljajo Janez Bedenk, Stanka Češenj, Andreja De-tiček, Jože Frankovič, Tone Jazbar, Darinka Pavlič, Franci Perčič in Silvan Simčič kot vodja in koordinator dela. Odločitve sprejemamo na rednih sestankih upravnega odbora, realiziramo pa v koordinaciji z generalnim direktorjem podjetja. Za razliko od lanskega leta, ko je odbor skrbel le za tekmovalno ekipo, je bilo letos v njegovo delo vključeno tudi sponzoriranje tekmovanj v avto moto športu. Ekipo v sezoni 1996 sestavljajo tri rally posadke (Jani Trček-Mitja Češenj, Tomaž Jemc-Franci Bricelj, Peter Trošt-Tomaž Kavčič), dva tekmovalca v cestnem in gorskem hitrostnem avtomobilizmu (Jaka Valant in Nace Ponikvar) ter dva tekmovalca v motokrosu (Jani Sitar in Sebastjan Kern). Podrobneje bomo posamezne tekmovalce predstavili v naslednjih številkah časopisa. Cilji ekipe v sezoni 1996 Osnovni cilj vseh tekmovalcev ekipe PRT so čim boljše uvrstitve, prek katerih bi bili s svojimi blagovnimi znamkami in imenom Petrol kar največ prisotni v slovenskem medijskem prostoru in tako na očeh širše slovenske javnosti. Ta prisotnost naj bi imela jasen pozitivni predznak, torej naj bi bila povezana z uspehi tekmovalcev, ki bi se neposredno ali posredno navezovali na uspešnost motornega olja Proton, naših drugih blagovnih znamk ter Petrola kot celote. Prav zato je bila kakovost tekmovalcev osnovni kriterij pri njihovem izboru. Ali smo se dobro odločili, bodo pokazali rezultati. Računamo tudi na nekaj več športne sre- INT6RNA TIONAL f RALLY IVESTO IVtHTO če, kakor smo jo po tekmovalni plati imeli v lanski tekmovalni sezoni. Cilji, ki smo si jih zastavili za letošnjo sezono, niso skromni. Gotovo največji je naslov državnega prvaka v ral-lyju, praktično pa naj bi se vsi tekmovalci borili za naslov prvaka v posameznih razredih, v katerih nastopajo. Seveda pa od vseh pričakujemo, da bodo dostojno zastopali barve naše tekmovalne ekipe in še utrjevali ugled podjetja Petrol v slovenskem prostoru, pa tudi na potencialnih trgih zunaj naše države. Sezona 1996 je že v polnem teku Sezona 1996 je dejansko v polnem teku. Prav z ral-lyjem Saturnus, ki bo v času, ko bo ta članek objavljen, že za nami, bodo tekmovalci v rallyju že doživeli prvi vrhunec sezone. Tudi v drugih tekmovalnih kategorijah, kjer imamo tekmovalce, je bilo že nekaj pomembnejših tekmovanj. Nastope naših tekmovalcev na teh tekmah lahko ocenimo z najvišjo možno oceno. Na večini tekmovanj so protonovci stali na najvišjih stopničkah. Zelo odmevni sta bili dve dvojni zmagi na prvih rallyjih za državno prvenstvo (Zeltvveg in Opatija). Posadki Trček-Česenj in Jemc-Bricelj sta tako napovedali najresnejšo kandidaturo za naslov prvaka. Tudi novinca v ekipi, posadka Trošt-Kavčič, sta s tretjim mestom na prvem rallyju, ter še bolj z nastopom v Opatiji, kjer sta se enakovredno kosala tudi z državnim prvakom Peljhanom, napovedala boj za najvišja mesta. S svojo atraktivno vožnjo je posadka tudi sicer zelo priljubljena na vseh tekmovanjih, kjer nastopa. Svoje prve nastope sta imela tudi predstavnika v cestnih in gorskih preskušnjah. Omeniti velja drugo mesto Ponikvarja na prvi dirki na Madžarskem (na svoj novi peugeot se sicer še navaja), zelo odmevna pa je bila tudi zmaga Jake Valanta na gorski dirki »Grgar 96«, kjer je prepričljivo ugnal močno konkurenco v »pokalu peugeot«. Enake uspehe dosegamo tudi v motokrosu, kjer je Jani Sitar ponovno odlično začel sezono in lahko samo upamo ter si želimo, da ne bi imel težav s poškodbami, ki so mu že na koncu lanske sezone onemogočile osvojiti naslov prvaka. Ob tem moram vsekakor omeniti zelo odmevno zmago, ki jo je letos dosegel na dirki za evropsko prvenstvo na Portugalskem. Po stopinjah Janija pa nastopa tudi naš drugi novinec, mladi, komaj dvanajstletni Sebastjan Kern, ki velja za enega največjih talentov v motokrosu in v svojem tekmovalnem razredu 80 ccm, kjer zanesljivo vodi, s svojo vožnjo vsaj za razred prekaša konkurenco. Proton Racing Team je Petrolova ekipa Petrol Racing Team je dejansko naša, Petrolova ekipa. Prav bi bilo, da jo vsi tako tudi sprejemamo. Za uspehe tekmovalcev si lahko prav vsi, ki smo zaposleni v Petrolu, pripišemo nekaj zaslug. Razmišljanje, da je to slabo naložen denar, ni pravilno. Ob tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se pravi učinki takega sponzoriranja običajno pokažejo šele čez nekaj let. Sredstva, ki jih vlagamo v projekt, so namenjena za promocijo podjetja. Uspehi v avto moto športu pa so za Petrol dobra promocija. Naša osnovna dejavnost je bila - in prepričan sem, da bo tudi ostala - najtesneje povezana z avtomobilizmom. Letošnja sezona že kaže, da smo na tekmovalce lahko upravičeno ponosni. Zdaj je pravi čas za to, da uspehe kar najbolj koristno izrabimo. Prav vsak lahko delček izkoristi tudi na svojem delovnem mestu. Če ne drugače, naj nas to vedno znova spomni, kje je mesto Petrola. Na vrhu! Tam smo bili, tam smo, in tam moramo ostati. S. Simčič OSVINČEN BENCIN ŠE DO LETA 1997 NA NEMŠKEM TRGU Po mnenju predstavnikov Esso AG in Aral AG po letu 1997 na nemških bencinskih servisih verjetno ne bo več osvinčenega bencina, saj njegov delež že zdaj dosega komaj 2 do 3 odstotke. Ob začetku letošnjega leta so na 11 tisoč bencinskih servisih (v državi jih je 15 tisoč) prodajali gorivo s škodljivimi bencinskimi hlapi, do konca leta 1997 pa bodo morali predelati vse servise, na katerih prodajo več kakor milijon litrov goriv. Trgovine na bencinskih servisih imajo vedno več strank. Po trditvah koncernov odpade zdaj povprečno 40 odstotkov prometa na bencin in 60 odstotkov na trgovine. SHELL JE PONUDIL ROKO SPRAVE Britansko-nizozemski koncern Royal Dutch/Shell se poskuša spraviti z nigerijskim ljudstvom Ogoni. Če bodo njegovi ljudje omogočili Shellu varen dostop do Nigerdelte, kjer so velike zaloge nafte, bo Shell odstranil vse odpadke in spet izvajal razne projekte za splošno pomoč. »Ta predlog smo podali v duhu sprave,« je izjavil generalni direktor Shella v Nigeriji. »Ne potrebujemo ničesar drugega kakor zagotovilo vseh ogonskih skupnosti, da bodo naši ljudje lahko spet varno delali.« Najprej morajo odstraniti razpoke na napeljavah in očistiti okolico, »ne glede na to, ali so razpoke nastale zaradi sabotaže ali ne.« KAZAHSTAN IZVAŽA NAFTO PREK IRANA Kazahstan bo v prihodnje svojo nafto prek Irana pošiljal v zahodno Evropo. Iranci jo bodo prevzeli v Kaspijskem morju, nato pa enako količino dali na voljo v Perzijskem zalivu. Poleg tega bodo v iranski rafineriji predelovali kazahstansko surovo nafto ter naftne derivate pošiljali v Kazahstan. Kazahstan želi prek Perzijskega zaliva izvoziti 2 do 5 milijonov ton surove nafte na leto. Z Iranom pa se pogaja o 17 trgovskih in industrijskih projektih. PRAVOČASNO SE JE POTREBNO DOGOVORITI Nizozemska Gasunie NV iz Gromingna je z rusko družbo Gazprom podpisala pogodbo, po kateri bo v letih 2001 do 2021 pripeljala iz Rusije 80 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Po sedanjih cenah bi plin veljal 17 milijard guldnov. Gazprom in Gasunie pa sta se več let pogajala o kupčiji, ki jo mora zdaj potrditi oziroma odobriti še nizozemska vlada. Gasunie je 50-odstotno v lasti države in od leta 1963 upravlja plinske zaloge v državi. Gazprom, ki so ga lani večinsko privatizirali, pa je največja plinska družba na svetu. Maja so se sestali člani skupščine Apegasa, da bi sprejeli poslovni načrt za letošnje leto. V njem sta bili dve problematični zadevi, ki sta zahtevali resen razmislek - pokrivanje izgub iz leta 1995 in kapitalizacija podjetja, kar pomeni, da bi se morali dogovoriti za kapitalizacijo vseh vloženih sredstev pogodbenih partnerjev oziroma družabnikov. Po trdih pogajanjih so družabniki sprejeli poslovni načrt družbe, vendar so mu dodali nekaj dopolnil in sprememb. Poslovni načrt je potrebno razširiti z dodatnimi dejavnostmi, tako da že letos ne bo izgube oziroma bo minimalna, v prihodnjih letih pa da je zagotovo ne bo. Člani skupščine niso potrdili študije o izvedljivosti za plinifikacijo Sežane, ki je sicer sestavni del poslovnega načrta, vendar je niso doslej obravnavali še na nobeni ZADNJA NOVICA DRUŽABNIKI SO POKRILI IZGUBO Na skupščini Apegasa so potegnili črto pod poslovanje v preteklosti APEGAS PRIŠLI - ODŠLI ODŠLI PRIŠLI PETROL TRGOVINA Notranja trgovina PETROL Glasilo delavcev v sestavi Petrola • Ureja uredniški odbor: Marinka Biček, Minka Demšar, Rajko Muljavec, Darinka Pavlič, Štefan Prša, Ajda Valenčič • Urednica: Jelka Žmuc-Kušar • Oblikovanje: Janez Jerala • Naslov uredništva: Petrol, Ljubljana, Dunajska 50, tel: 061/1714 290 • Tisk DELO TČR d. d., Ljubljana, Dunajska 5 TOE Ljubljana Igor Volavšek, pripravnik TOE Nova Gorica Nataša Žgavc, pripravnica OE Gostinstvo hotel Špik Vojko Burkeljc, receptor-pri-pravnik, Andrej Robič, recep-tor-pripravnik Sektor za razvoj in strateško planiranje Igor Rogelj, pripravnik PETROL TRGOVINA Notranja trgovina TOE Brežice Stanislav Prijatelj, prodajalec TOE Koper Valter Čeligoj, pomočnik poslovodje TOE Ljubljana Peter Kuret, kuhar TOE Maribor Feliks Novak, prodajalec, smrt, Maksimiljan Heric, voznik-vzdr-ževalec, Vilko Damiš, voznik- seji skupščine. Poleg tega je izračun pokazal, da donos vlaganja v Apegas znaša 3,4 odstotka. Ob taki številki pa tudi italijanski partnerji niso pripravljeni vlagati kapitala v podjetje. Zato so se dogovorili, da bodo dejavnost družbe razširili in ugotovili, kako bi mogli povečati število priključkov ter dobiti nove koncesije in z obsežnejšim poslovanjem doseči pozitivne rezultate. Če bodo uspeli, bodo družabniki pripravljeni kapitali-zirati sredstva, ki so jih vložili v Sežano. Partnerji so se na skupščini dogovorili, da bodo pokrili izgubo iz leta 1995, kar sta Petrol in Comer-gas že storila. Zdaj moramo na vseh ravneh zmanjšati stroške poslovanja, kamor spadajo tudi plače, ki smo jih že znižali za 20 odstotkov. Ukrepi za racionalizacijo pa še sledijo. A. O. vzdrževalec, Mihael Polajžar, voznik-vzdrževalec, Ivan Star-čič, voznik-vzdrževalec, Franjo Treska, voznik-vzdrževalec, Konrad Završek, voznik-vzdrževa-lec, Milan Zorman, voznik-vzdrževalec, Franc Kerec, voznik-vzdrževalec, TOE Nova Gorica Aleš Prelog, prodajalec NAFTA LENDAVA sektor Strojegradnja Franc Kološa, ključavničar-me-hanik, Izidor Toplak, pomožni delavec, Štefan Vori, delovodja, smrt sektor Rafinerija Ludvik Koša, operater- polnilec derivatov, pokoj