Leto I.
Ljubljana, petek 18. julija 1912.
Stev. 155.
Cene po pošti: ta celo leto K 40*— za polleta . K 20*— za četrt leta K 10’— za 1 mesec K 3'5fl
Za Llubllaoo mfstCno Jfi.
Uredntitvo In apranu Kopitarjeva ulica it 4. Urada, toteio« itevJCL
NEODVISEN DNEVNIK + Posamezna številka 16 vinarjevi
Kralj Peter v domovini.
J,DU Belgrad, 17. julija. Službeno sc priobčuje: Kralj Peter je prišel včeraj popoldne v Mladenevac z vlakom, ki mu ga je dala na razpolago grška vlada. Od Mla-denevca ie kralj Peter v družbi prestolonaslednika regenta Aleksandra, ki mu je bil prišel naproti, nadaljeval svojo pot z avtomobilom v Arangjelovac. Prihod kralja v kraljevino pozdravljajo listi s toplimi dobrodošlicami. Naš stari kralj ne polaga mnogo na formalnosti in protokolirane svečanosti, pa zato ni dopustil nikake parade pri svojem povratku v domovino; toda vendar se nc da preprečiti ljubezen celokupnega našega naroda, da ga prisrčno pričaka in pozdravi. Kljub vsej skromnosti kraljevega prihoda v Srbijo je bil ta dan vendar izredno pomemben. Noben vladar ni v toliki meri stavil interesov naroda pred svojo in svojo dinastijo ,kakor kralj
Peter. Akotudi star in slab, Je vendar vzdržal do kraja v pravcu velike nacionalne politike in ni odstopil od nje niti na pragu Albanije. Ni se piašil ničesar, ko je zasledoval svoj veliki cilj, Žrtvoval je vse, toda moralno je pridobil več kakor kdaj doslej. Kakor je skromno odšel, prav tako skromno se vrača v svojo petkrat povečano, ' tisočkrat proslavljeno domovino. Skromnost kralja Petra gre tako daleč, da se ne vrača niti v svojo prestolnico, ampak da gre v srce Srbije, v Jasenico, kjer se je tudi rodil. Toda čeprav je doho>d v njegovo veliko in slavno kraljestvo zelo skromen, vendar občuduje ves ujedinjeni narod dvoje: prvič, da je trpljenja konec in drugič, da se je njegov stari in slavni kralj vrnil k svojemu in svojih pradedov ognjišču. Naj mu Bog da življenje, zdravje in zaslužni počitek in odmor.
Ureditev carinskih fariiov.
LDU. Belgrad, 17. julija. V finančnem ministrstvu izdelava strokovna komisija carinske tarife, ki naj bi veljala za vse kraljestvo. Tarifa bo izdelana na podlagi dosedanjih taris Srbije in bivše monarhije. Ta komisija zbira in ureja podatke za ca-
rinski zakon za kraljestvo SHS. Na ta na čin se bodo regulirale carinske razmere in dajatve v kraljestvu in upati je, da bodo prenehale zmešnjave v trgovskem prometu.
Železničarske stavke v Italiji ne bo.
LDU Trst, 17, julija. Listi javljajo iz Rima od 16. t. m.: Centralni odbor sindikata italijanskih železničarjev, ki je odpovedal del svojih obveznosti, prevzetih prej za proglaševanje splošne stavke z 20. in 21. t. m., obsoja sicer zunanjo politiko Italijanske vlade proti ruski in ogrski proletarski republiki in proti versailleskem tniru, sklenil pa je, da pozove vse svoje
sekcije in organizirane grupe, naj ne ustavijo v omenjenih dneh železniškega prometa, nego naj le sklenejo dnevni red, kakor je bil predlagan od »Labour Partya. Isti železničarski sindikat je sporočil svojim organizacijam, da je njegov sklep glede železničarske stavke za dan 20. in 21, t, m. razveljavljen.
Nitti o notranjem položaju v Italiji.
LDU Trst, 17, julija. V včerajšnji seji zbornice poslaroev je m;nislr?!.i predsednik Nitti podal naslednjo izjavo o notranjem položaju:
V	inozemstvu se širijo neosnovane vesti o notrt-in'cm polož. ju v V \ n liji. Meni se je večkrat očitalo, da sem pesimist, vendar lahko zagotavljam tukaj, da bi se jasno čulp v inozemstvu, da je notranji položaj v Italiji boljši nego oni v skoro vseh drugih državah. Jaz imam zagotovila za
javni red. Vsakršni drugačni glasovi so ne-osnovani. Dogo iilo se je sicer nekaj incidentov v Italiji, vendar manj težkih, nego v drugih bolj bogatih deželah tudi med našimi zavezniki. Vlada mora biti na vsak načinna svojem mestu, istolako zbornica poslancev. Izjavljam, da sem vsestransko poskrbel za to, da se bo stavka vrišla brez kakih težkih incidentov. Mi bomo pokazali Itailji in inozemstvu, da se nimamo ničesar bati za bodočnost.
Glavni cilj Italije dosežen.
LDU Lyon, 17. julija. (Brezžično,) i rajŠnji dati v Rimu je bil velepomemben za A.gence Havas poroča iz Rima: Predvče- ' orientacijo v medzavezniški politiki. Tri
veleugledne osebnosti so govorile v prilog pomirjenja duhov, razsodnosti in hladnokrvnosti, To so bili ministrski predsednik Nitti, poslanec Raimondo in francoski poslanik. Predsednik Nitti je dejal, da se pre* več lahkomišljeno govori o izgubljenem ozemlju in drugih takih pretiravanjih, in da so celo najgorečnejši italijanski iredentisti zahtevali mnogo manj, kakor je pa Italija danes dejansko že dobila. Pripomnil je, da ni umestno, vzbujati iluzije, potem pa trditi, da Italija v vojni ni dosegla vse* ga, kar je tvorilo temelj njenega nacional-> nega programa. — Poslanec Raimondo j« izvajal med drugim: »Italija je zmagala, ker je pač dosegla svoj poglavitni cilj, kt je bil slej ko prej vedno isti: razbiti avr-stro-ogrski imperij. Leta 1915 seveda živa' duša v vsej Evropi ni mislila na to, da bi bilo mogoče, izbrisati habsburško cesarstvo iz zemljevida. Italija izhaja iz vojne, jačja in trdnejša.« — Isti dan je francoski poslanik pri sestanku rimske francoske kolonije, pri katerem je bilo navzočih ve(S merodajnih italijanskih političnih osebno* sti, imel govor, kjer je dejal med drugim, da je Italija dočakala konec svojega dednega sovražnika in da prisostvuje likvidaciji njegove države izza svojih naravnih mej, katerih vrednost more zadostno ceniti le oni narod, ki jih dosedaj ni imel,
Finančne okrožne uprave.
LDU. Belgrad, 18. julija. Vsled odloka finančnega ministrstva se bodo otvoril« finančne okrožne uprave v Zagrebu, Ljub* ljani, Sarajevu, Dubrovniku in na Reki, Delokrog teh finančnih uprav bo isti kakor v Srbiji. V finančnem ministrstvu se pripravlja ukaz, s katerim se imenujejo načelniki in uradniki za te uprave.
Cenzura se odpravi.
LDU. Belgrad, 17. julija. Ministrski svet je sklenil, da se odpravi cenzura za pisma in karte, ki se pošiljajo v mesta in kraje naše države. Cenzurirala se bodo samo pisma in karte, ki so namenjene ▼ neprijateljske države. Cenzura se odpravi dne 15. avgusta.
Finančni odsek.
LDU Beograd, 16. julija. Finančni odsek je sklenil, da bo imel vsak teden tri seje, da reši svoje posle.
Sprememba pri „Demokracl|l“.
LDU Beograd, 18, julija. Lastnina lista »Demokratija« preide danes v roke g, Milorada Draškoviča
Črsiagera prosi sa pomoč.
LDU, Belgrad, 18. julija. Iz Črne gore
le včeraj došla deputacija prebivalstva, ki jo je včeraj sprejel predsednik vlade, Ta deputacija je prosila za finančno pomoč in da se naj pošljejo večji kontingenti živeža v opustošene kraje Črne gore.
Ureditev književne fiat urnet-lafške lastnine.
LDU Beograd, 17. julija. Pričakuje se, da bo v kratkem predložen zakon, s katerim se regulira književna in umetniška lastnina vsega kraljestva. Na podlagi tega zakona se bodo uredile tudi mednarodne literarne in umetniške konvencije.
Lesna Sndnsfrl|a.
LDU Beograd, 17, julija. Ministrstvo za trgovino in industrijo je ustanovilo nov oddelek, namreč oddelek za lesno industrijsko centralo, v čigar delokrog spadajo ,vsi posli pod sekvestrom stoječega premoženja naših neprijateljev.
Dr. Kramar zapusti politično živSfenfe.
LDU St, Germain, 17. julija. (DunKU.) »Rappel« poroča: Odstop dr. Kramafa je gotova stvar. Bivši čehoslovaški ministrski predsednik se namerava naseliti s svojo soprogo v južni Franciji.
IssmišS§ena vest.
LDU Pariz, 17. julija. (DunKU.) Ag. Havas javlja: Vest o umoru Clemenceauja je popolnoma neresnična in neutemeljena. Nič se ni pripetilo, kav bi moglo dati povod taki govorici.
PoSožaf v Mali Aziji.
LDU St, Germain, 17. julija, (DunKU.) Mirovna konferenca se je pečala včeraj s položajem v Mali Aziji ter sklenila, preprečiti razširjenje okupacijskih pasov po Grkih oziroma Italijanih, da prepreči vsak spor med obema državama, oziroma očiten prelom med Turki in Grki, v
Vprašanje Sanfunga.
LDU St. Germain, 17. julija. (DunKU.) Kakor poroča »Matin«, je bila danes v senatu debata o vprašanju glede Šantun-ga, v kateri je senator Lodge zahteval pojasnila o tajni pogodbi z Japonsko. Senator Norris je zahteval revizijo pogodbe.
Železničarska stavka na Angleškem.
LDU, Amsterdam, 17. julija. (DunKU.) »Telegraph« poroča iz Londona z dne 16, julija: Vsled stavke na železnici North-Eastem (največja železniška družba na Angleškem) miruje promet na vsem severnem Angleškem, Vodstvo železničarske Eveze je odpotovalo danes iz Londona v Nevvcastle, da posreduje,
TrflovlKsM promet z Nemčijo In Mažarslco.
LDU. TockeHon, 17, julija, (DunKU.' Brezžično,) Iz Washingtona se poroča:
Državni departement za gospodarstvo je razglasil, da je trgovinski promet z Nemčijo zopet prost. Promet in trgovina z Ma-
žarsko ostaneta tako dolgo še prepovedana, da bo dobila ta država stabilno vlado.
Kazen za uiKOFšenc^a £rkneos-feega narednika.
LDU Berlin, 17, julija. (DunKU.) Kakor doznava Wolffov urad iz verodostojnega vira, je glede umorjenega francoskega narednika maršal Foch poslal noto, kjer zahteva, da prevzame mesto Berlin pogrebne stroške, plača 100.000 frankov rodbini umorjenega in povrh tega še 1 milijon frankov v zlatu.
LDU Pariz, 17, julija. (DunKU.) Agen-ce Havas poroča; Baron von Lersner je poslal francoski vladi pismo, kjer v imenu nemške vlade izraža obžalovanje radi umora francoskega podčastnika v Berlinu in izjavlja, da je njegova vlada pripravljena, dati primemo zadoščenje. Francoska vlada še ni odgovorila na to pismo.
Is pokrafiii&.
k Kako so Nemci divjali na Koroškem. Ko so vdrli dne 2. maja nemški vojaki v Velikovec, so takoj napadli Narodno šolo v Št, Rupertu, ter jo tako opusto-šili in oropali, da so ostale le še same stene. Šolske sestre so se skrile v kleti, gojenka Marija Kofler iz Brneč je zadnja prihitela v klet, na stopnjicah jo je ustrelil nemški vojak — prihitela je še v klet, kjer je umrla. Mrtvi so še iztrgali obleko raz telesa in jo odnesli. — Pri Mettlnu pod Lipo v občini Vovbre se je boril urednik »Jugoslovanskega Korotana« Srečko Puncer — v sobo uderejo nemški vojaki in ga ustrelijo najprvo v ramo n potem ranjenega prebodejo z bajonetom, tako da je bajonet napravil v tleh oboko- jamo, Ta zločin je povzročil scharfler iz Granitztala, ki je zaseden sedaj po jugoslovanskih četah, — Kneza Rosenberga nadgozdar Hey je osebno vodil nemške tolpe, katere so plenile po slovenskih kmetih na Plaznici, obč. Žita-ravas. Poročnik grof Rosenberg pa je — sramota zanj — zaukazal, da se rekvirira mošt v župnišču v Globasnici, katero so Nemci in civilisti popolnoma oropali. —-Pristava šolskih sester v Št. Rupertu je popolnoma razrušena, več kot 40 svinj je ukradenih, 11 goveje živine in ves inventar. Izpraznjeno je tudi popolnoma župnišče v Št. Rupertu. Vsi ti zločini so uradno dognani.
k Ustavljen promet. Južna železnica je danes o polnoči ustavila baje radi pomanjkanja premoga na progi Zagre-Sisek ves osebni in tovorni promet. Izvzeti so samo vojaški transporti in ekspresni vlak Pariz-Bukarešta,
k Savinjska podružnica S, P, D, je začetkom meseca julija otvorila Frischaufov Dom na Okrešlju in nekdanjo nemško Pi-skernikovo hišo v Logarski dolini. Po 20. juliju bo oskrbovana tudi nemška koča na Korošici, kjer se bo dobilo: vino, čaj, kava in žganci. Ker ima koča na Korošici zlasti za turiste iz bivše Kranjske ugodnejšo lego, se Kocbekova koča na Molički
planini ne bo oskrbovala, kar naj uvažtl-jejo turisti prišedši iz bivše Štajerske, Ko< čo na Korošici, ki je bila oropana, je podružnica preskrbela z najpotrebnejšim inventarjem,
k Prežganje. Dne 13. julija popoldne ob 5, uri je pri nas padala huda toča, ki je napravila ogromno škodo. Koruze in fižola ne bo nič. Sploh bo zelo slaba letina, Kmet gleda z obupom v bodočnost.
k Imenovanje, Z ukazom Nj. kr. Vis. : prestolonaslednika od 9, julija je postavljen na predlog g. ministra notranjih, del za pomočnika drž. obmejnega komisarja v Špilju v rangu pisara druge klase absolvi-rani pravnik Vinko Vrhunec.
k Lažifrančiškan, Meseca majnika se je Jožef Klembas, rojen 11, marca v Go-reljicah, v župniji Radeče pri Zidanem mostu, v frančiškanski redovni obleki klatil po Savinjski dolini ter motil ljudi, češj j da bo mašnik, jim pridigal itd,; in sedaj j se klali nekje po Kranjskem (v Litiji —-sem slišal). Vse župnijske urade in javne oblasti se s tem opozarja, da je Klembas bil res sprejet v frančiškanski red in da j je bil nekaj časa na Trsa tu, a ie bil zopet odslovljen, kakoi je sporočal sam provinci).d dopisniku teh vrstic. Da se v redovni obleki klati okoli, j c gotovo to obleko nekje ukradel. On je očitni slepar in spada v zapor.
k Za koroške begunce so darovali; deklice nabiralke v Višnji gori 279 Ki okrajno glavarstvo Kranj 252 K; Meze Anton, Maibieg, nabral 77 K; Šola D. M, v Polju 45 K; kš. lavantinski konzistorij
10.000 K; »Sokol« Trbovlje 100 K; skupaj 10.753 K, Rodoljubnim darovalcem iz- j reka izlcreno zahvalo odbor koroških bc- j gunccv v Ljubljani, Poljanska cesta 4. Dr,
J, Arnejc,
k Pomanjkanj« drobiža. Mesto Zagreb sme izdati vsled dovoljenja fin. ministra za
400.000 kron papirnatega drobiža, in sicer
300.000 kosov po 10 vin., G00.000 po 20 vin. in 100.000 po 50 vin.
k 4 časnikarji — čehoslovaški ministri.
V	novem čehoslovaškem ministrstvu so štirje časnikarji, in sicer: Tušar, Klofač, Habevmatt in Striboni.
k Dovoljenje za nakup živil. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel v Bel-gradu je izdalo nastopna dovoljenja za J uvoz živil v Slovenijo: Antonu Kalanu iz Škofje Loke dva vagona pšenice in dva vagona koruze iz Hrvatske v Škofjo Loko; Josipu Murnu iz Kandije dva vagona koruze iz Slavonije v Kandijo; Ivankoviču in Horvatu za Poljčane 6 vagonov za Slov, Bistrico., 2 vagona za Pragersko, 3 vagone za Konjice, 5 vagonov za Podčetrtek in 1 vagon moke, oziroma žita; Ivo Čatarju v Celju 8 vagonov koruze iz Slavonije v Celje; Milanu Klunu 2C0 komadov klavne goveje živine; Trg, društvu »Balkan« 5 vago- j nov ječmena za delniško družbo pivovarne Union.
k Melasa. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel je v sporazumu z finančnim ministrstvom prepustilo odkazovanje melase iz sladkornih tovarn generalnemu ravnateljstvu posrednih davkov. Vse prošnje za odkaz melase naj sc odslej pošiljajo temu ravnateljstvu, Odpremne izkaznice bo
SVev. 153.
A ■■■"	■■■ ■ ■	'	—.   ——
izdajal kot doslej odsek za prehrano, ki se bo iz njegovega področja pošiljala melasa, Cena melase se bo po naredbi ministrstva la trgovino štev. 3243 zaračunavala s 60 K ia 100 kg. Od tega zneska odpade 34 K za sladkorno tovarno, 26 K pa za invalidski iklad,
k Izvoz konj. Po pogodbi 33/SHS sme podružnica Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom izdati izvozna dovolila za omejeno število konj za klanje. Izvozna dovolila se pa smejo izdati glasom pogodbe le onim trgovcem, ki so upravičeni trgovati z živino. Nadaljni pogoji so sledeči: konji se smejo prodati le »Deutschosterreichische Lebensmittelein-luhrstelle«, oziroma onim, ki jih ta zavod za nakup živil pooblasti. Kupna cena se vplača pri Warenverkehrsbiiro na Dunaju in tukajšnja Jadranska banka jo izplača prodajalcu.
Is LjuMfane.
1 Poziv ljubljanskemu občinstvu? Naši srbski gostje »Klub Beogradskih Matura-nata«, 5 profcsoric, 25 dijakinj, 5 profesorjev in 300 dijakov pridejo v soboto dne 19. julija na večer v Ljubljano. Pridite na glavni kolodvor! Pokažimo jim s prisrčnim sprejemom, da jih pričakuje bratski rod!
V	nedeljo 20, t, m, ob 8. uri priredimo obhod po mestu. Od Vodnikovega spomenika po Mestnem in Starem trgu čez Št, Jakobski most po Cojzovi cesti mimo realke in deželnega dvorca okoli Zvezde po Wolfovi ulici k Prešernovem spomeniku. Odtod po Miklošičevi cesti, Slovenski trg, Sodna ulica, Dunajska cesta pred Narodni dom. Vsi, ki stanujete ob teh cestah in trgih, ali imate zastave in cvetja? Vprašajte, kako so Srbi sprejeli Slovence! Iz Ljubljane naj ponesejo najlepše spomine od nas! — Sprejemni odbor,
1 Občni zbor Glasbeae Matke se je trršil v ponedeljek zvečer. Po poročilih, iz katerih je razvidno zelo uspešno delovanje Glasbene Matice, je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dr, Vlad, Ravnikar; odborniki: dr. Fran Kimovec, Stanko Premrl, Anton Lajovic, dr, Stanko Sajovic, dr, Viljem Krejči, Alojzij Račič, dr, Janko Žirovnik, dr, Mjlko Lubec, Fran Pretnar, Zorko Prelovec, Ivan Završan, Albert Levičnik in Ivan Škrlj; revizorja: Vendelin Sadar in Karel Lassbacher.
1 Blago iz Amerike je došlo v Ljubljano, Blago, ki je določeno za svojce ameriških Slovencev, se bo takoj razdelilo na označene naslove, ostalo blago se bo pa razdelilo splošno med revne Slovence, Kako naj se razdeli to blago, o tem se bo vršila danes popoldne ob 4. uri seja pri poverjeništvu za socialno skrb.
1 Državna posredovalnica za delo v Ljubljani naznanja, da je za enkrat ustavila vse transporte delavcev izven ozemlja Slovenije, torej tudi rudarjev v Vojvodino.
1 Tatvine. Marija Zabret, Angela Zabret, Ivan Činžar, Martin Zabret, Franc Gerbuš in Andrej Činžar iz Nasovč so se polastili drogov zapuščenega nekdanjega nemškega telefona, jih odpeljali domov in pokurili. Marija Zabre-tova je prav hudo ozmerjala orožnike, ki so poizvedovali. Ljubljansko deželno sodišče je vse obtožence oprostilo od obtožbe tavine.
Res so sekali, toda to je bila zapuščina nemških vojakov, ki so jim, ko so bili tam, veliko pokradli in obtožencem ni prišlo do zavesti, da je to lastnina države SHS. Le Zabretovi je prisodilo sodišče 5 dni zapora, ker je ozmerjala orožnike, — Ivanu Mihelčiču iz Žabje vasi je prisodilo ljubljansko deželno sodišče 14 dni ječe. Fant je ukradel iz skrinje sosedi Mariji Cerarjevi 430 ali 440 kron. Pante je odbil od skrinje. Precej sem sumila,, da je ukradel fant, toda njegov oče je bil hud name in sem morala sumnjo dati pred cerkvijo preklicati. Čez en teden so pa orožniki dognali, da me je fant okradel. 240 goldinarjev sem debila nazaj, ne zahtevam, da se mi povrne še ostanek,« je povedala okradena Cerarjeva, — Ivan Setnikar iz Bevk je odpeljal dunajski tvrdki Wetzler & Comp. 2824 komadov zidne opeke. »Ker so vsi jemali, sem pa še jaz,« pravi obtoženec. »Petkrat sem jo odpeljal domov z dvema konjema,« — Predsednik Levičnik: »Zakaj niste peljali opeke nazaj?« — »Ker je tudi drugi niso.« — Sodišče je prisodilo Setnikarju 6 tednov težke ječe; za okradeno opeko mora plačati v roko zastopniku tvrdke Wetzler & Comp, dr. Benkoviču 847 kron 20 vin,
1 Absolventinja trgovskega tečaja, vešča slov, stenografije in strojepisja išče primerne službe, in sicer v Ljubljani, Pojasnila daje posredovalni urad za begunce v Ljubljani,
1 Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ljubljano in okolico, V tednu od 6, julija do 11, julija 1919 je iskalo delo 215 moških in 65 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 96 moških in 55 ženskih delavnih moč. Posredovanj se je zvr-šilo 144, Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo je od 1, januarja 1919 do 11, julija 1919 iskalo delo 10056 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 9135 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 2978, Delo iščejo pisarniške moči (475), trgovski sotrudniki in sotrudnice (232), služkinje in kuharice (135), hišniki, vratarji in pazniki (116), natakarji in natakarice, ftrojni ključavničarji, strojniki, kurjači, mehaniki, monterji, kovači, železo-strugarji, kamnoseki, pečarji, peki, mlinarji, mesarji, ekonomi, oskrbniki, poljski in tovarniški delavci in delavke, zidarji, žagarji, sluge, risarji itd, V delo se sprejmejo: rudarji (700), težaki, hlapci, služkinje, kuharice (245,) poljski in vinogradni delavci in delavke (125), pomožne delavke v pletilni šoli, opek, delavci in delavke, zidarji, mizarji, čevljarji, čevljarski pomočniki, tesarji, žajjarji, kolarji, usnjarji, krovci, strojniki, ključavničarji, šivilje, tesarji, gozdarji, nadgozdarji, pis. moči itd.
P® svetai.
s Bojevniki za saaiostalnost Lužiških Srbov na zatožni klopi, »Serbske Novi-ny« z dne 21. junija so prinesle obširno poročilo o glavni razpravi z nekaterimi lužiškimi bojevniki za svobodo. Povod za sodnijsko obravnavo je dalo dejstvo, da je lužiški kurir J, Hicka brez potnega lista prekoračil mejo dne 10. sušca 1919., ko je nesel nekaj pisem v Prago in za lužiško delegacijo v Parizu, Nemška vlada je označila njegov čin za veleizdajo, kurirja je vteknila pod ključ, posamezne člane Narodnega odbora, s katerim je bil Hicka v stiku, je pa spravila v preiskavo. Nemška vlada ne priznava opravičenih zahtev lu-žiških Srbov, da bi se otresli nemškega jarma. In dočim besedičijo v Parizu o znosnih razmerah Lužiških Srbov v nem-
škem morju, dočim se mirovna konferenc ca zavzema za narodne manjšine na Nemškem, nemška vlada brezobzirno preganja lužiških Srbov slednji pojav. Nemško budisinsko sodišče prezira v tej reči vsako izjavo »plemenite versaillske roparske; družbe« ter je obsodil J, Hicka, dr. Muka, župnika Dobruckega v štirimesečno ječo. Ostali so obsojeni na mesec dni zapora in na denarno globo. Obsojeni so prijavili priziv.
s Lovorjev v srce c maršalu Fochu. Prihodnjo soboto bo podal predsednik francoske republike na svečan način maršalu Fochu častni lovorjev venec, ki mu ga daruje občinstvo Versaillesa in Seine-et-Oise-a.
s Nameščenje maršala Petaina v akademiji, Francoska akademija je izbrala za svojega člana maršala Petaina, ki je bil te dni slovesno nameščen. Na predsednikov pozdrav je odgovoril Petain z govorom, v katerem je naglašal med ostalim, da smatra svoje odlikovanje za odli-kovanje francoskega vojaka.
s Višje cene francoskih knjig. Sindikat francoskih založnikov je sklenil, da cene tipični obliki knjige povišajo na 7 frankov, V normalnih časih je bila cena take knjige 2 in pol franka. Časopisje je ogorčeno nad tem, teda sindikat pravi, da radi osemurnega delavnika ne more ravnati drugače, ker bi sicer ne mogli izhajati,
s Medeni lev pri Waterloo, Kaj se je zgodilo z medenim levom Ra enolični ravnici Waterlooa? Ne ve se, kam je šel, kakšna useda ga jc zadela? Morda so ga Nemci uničili, a morda so ga porabili za topove. Belgijski poslanik M. Pepin zahteva od svoje vlade, da se ta lev zopet postavi na svoje staro mesto, ki je videlo konec Napoleonove epopeje, da bo sedaj postavljen z obrazom proti severu, v spomin dne, ko je bil podpisan mir in ko je bila zopet osvobojena Belgija, za katero, je Francoska prelila' toliko krvi.
s Nove zveri. Za časa vojne je morala uprava Jardina de Plantes v Parizu ubiti več divjih zveri, ker je obstojala nevarnost, da bi se ob kakem bombnem napadu ne oprosile in širile med prebivalstvom strah in grozo. Pri ubijanju zveri so postopali kar mogoče človeško in da' se zverem prihrani bolečino, so bile preje narkotizirane. Zdaj, ko je proglašen mir, vlačijo v Pariz iz vročih krajev vsakovrstnih novih zveri in kač, posebno levov in tigrov v veliko zadovoljstvo velikih in malih, ki vživajo cb pogledu nanje,
s Založnik in admiral. Med častniki! na Francoskem se nahaja mnogo dobrih pisateljev in izvrstnih pripovednikov. Toda kakor so sijajni v svojih romanih, ta« ko so zopet molčeči, kadar je treba popisati realne dogodke in stvari iz vojaškega življenja. Nek angleški založnik se je na lastno kožo prepričal o tradicijonaU ni diskreciji pomorščakov. Pol milijona frankov je ponudil nekemu admiralu s prošnjo o bitki pri Jutlandu. Admiral je odbil to ponudbo. Trdovratni založnik je poslal admiralu neizpolnjen ček in ponovil svojo prošnjo. Edin odgovor, ki ga je dobil založnik, je bil ček, a ta je Ml neizpolnjen ravno tako ko poprej.
AprovizaHfa.
a Prodaja soli. Na vsak odrezek št. 4 sladkorne izkaznice za junij se dobi pol kilograma soli. Kilogram stane 2 K.
a Prodaja Špeha. Od 19. julija dalje se bode v Miihleisnovem skladišču na Dunajski cesti oddajal Špeh. Na vsako sladkorno izkaznico se dobi pol kilograma Špeha. Kilogram stane 18 K. Določi se sledeči red: Za 1. okraj dne 19. julija od 8.—11. dop., za II. okraj	dne	19.	julija	od 2.—5.	pop.,
za III. okraj	dne	21.	julija	od 8.—11.	dop„
za IV, okraj	dne	21.	julija	od 2.—5.	pop.,
za V, okraj dne 22. jidija od 8.—11. dop., za VI. okraj	dne	22.	julija	od 2.—5.	pop.,
za VII. okraj	dne	23.	julija	od 8.—11.	dop.,
za VIII. okraj dne 23. julija od 2.—5, pop., za IX. okraj dne 24. julija od 8.—11, dop., za X. okraj dne 24, julija od 2.—5. pop.
a Užigalice tvrdke Perdan se bodo prodajale od torka 22. julija naprej po sledečem redu: Na vsako glavno sladkorno izkaznico za junij (brez odrezkov) se dobi 1 zavitek (10 škatljic) užigalic. &katljica užigalic stane 30 vin. in se prodajajo v sledečih trgovinah: v I. okraju: Na izkaznice št. 1 in 129 pri Ravhekarju, na št. 2 in 9 pri Brezovarju, na št. 3 pri Perdanu, na št. 4 in 6 pri Zirkelbachu, na št. 5 in 10 pri Mehletu, na št. 7 in 8 pri Friedrichu. — V
II. okraju: Na izkaznice št. 11 in 19 pri Schifferju, št. 12 in 21 pri Trdini, št. 13 in 16 pri Tavčarju, št. 14, 22 in 73 pri Severju, št, 15 in 24 pri Miheliču, št, 17 in 26 pri Skubicu, št. 18 pri Deržaju, št. 20 pri Jerančiču, št. 23 in 27 pri Kavčiču, — V
III. okraju: Na izkaznice št. 25 in 30 pri Vrtačniku, Tržaška cesta, št. 28 pri Sokliču, št. 29 in 31 pri Slemenšku, Rimska cesta, št. 32, 33, 34 in 36 pri Tenenteju, št. 35 in 40 pri Packu, št, 37 in 38 pri Leskovcu, št. 39 In 41 pri Škerjancu, Poljanska cesta. — V IV. okraju: Na izkaznice št. 43 in 48 pri Medici, št. 44 pri Jemecu, št. 42, 45 in 49 pri Ješetu, št. 46 in 50 pri Elbertu, št. 47 pri Leskovec - Medenu. —
V	V. okraju: Na izkaznice št. 51, 55 in 61 pri Stranzerju (Dunajska cesta), št. 52 in 56 pri Planinšku, št. 53, 57 in 58 pri Krivicu, št. 54 in 62 pri Megliču, št. 59 in 60 pri Svetliču, št. 63 n 64 pri Stupici, — V VI. okraju: Na izkaznice št. 65 in 74 pri Štravsu, št. 68 pri Simončiču, št, 67 in 69 pri Legatu, št. 68 in 72 pri Omanu, št, 70 pri Mencinger Tomažu, št. 71 in 95 pri iDruškoviču, Tabor. — V VII, okraju: Na izkaznice št, 75, 76 in 77 pri Škanderju, št. 78, 79 in 80 pri Bergantu, št. 81, 82 in 83 pri Berniku, št. 84, 85 in 86 pri Skubicu, št. 88, 89 in 90 pri Zormanu, št. 91, 92 in 93 pri Suhadobniku, št. 87 pri Noču. -— V VIII. okraju: Na izkaznice št. 94 pri 6tef. Mencingerju, št. 96 in 97 pri Lindtnerju, št. 98 in 101 pri Suhadolcu, št. 99, 100 in 102 pri Kugovniku, št. 103, 104 in 105 pri Gerjolu, št. 106, 107 in 108 pri Trohi, št. 109 pri Štravsu, Škofja ul. (VI. okraj).
—	V IX, okraju: Na izkaznice št. 110 pri Klemencu, št, 111, 112 in 113 pri Fojkarju, št. 114 pri Marenčetu. — V X. okraju: Na izkaznice št. 115 do 120 pri Javorniku, št. 121 do 126 pri Murniku, št. 127 do 133 pri Kušarju, št. 134 do 136 pri Mariji Mesec. (Št. 129 je odkazana I. okraju in se dobe užigalice pri Ravhekarju Pred Škofijo.)
Ubežnik.
Povest.
Špansko spisal Fertuan Caballero. Prevel Al. P.
(Dalje.)
»Gospoda si je najbrže prišla ogledat grad,« si je mislila Doha Escolastica.
»Milostljivi gospod,« je rekla generalu, ki je isti trenutek stopil v sobo, »ta hiša vam je popolnoma na razpolago. Ampak tu zraven, milostljivi gospod, tu zraven leži bolnica.
»Kdo je pa bolan?« je vprašal general*
To vprašanje, ki bi bilo presenetilo vsakega drugega človeka, se ni zdelo njej nič čudnega; priprosto je odgovorila:
»Moja svakinja Liberata.«
»Doktor,« je rekel general enemu izmed gospodov, ki so bili ostali zunaj, »bodite tako prijazni in preiščile bolnico tamle v sobi.«
Zdravnik je stopil v sobico; general pa se je obrnil k Doiii Escolastici in pričel nadalje izpraševati,
»In Don Jose?«
»Moj Jose, milostljivi gospod,« je odgovorila, »je tam, kjer bi bila rada tudi jaz.«
'In pokazala je proti nebu.
Potem pa je pristavila;
»Ali je vaša milost poznala mojega Pepeta, ko ste vendar tako odličen gospod
— ker on je bil le ubog učitelj?«
»In s čim se preživljate sedaj, kar je on umrl?« je poizvedoval general, ne meneč se za njeno vprašanje.
Dofia Escolastica je pokazala na podobo, ki je visela nad mizo na steni, in odgovorila:
»Oni-le skrbi za nas; kajti on je posredovalec božje ptevidnosti, in do danes nas še ni pustil na cedilu.«
Isti trenutek je stopil zdravnik iz bolniške sobe,
»Kaj je bolnici?« je vprašal general.
»Oslabljenje, gospod general; že dva dni ni ničesar jedla.«
General je skušal prikriti, kako bolestno ga je ganilo to sporočilo. Zašepetal je zdravniku na uho nekaj besed in je stopil potem, v spremstvu lepe mlade žene in strmeče Done Escolastice, sam v sobo k bolnici.
»Dona Liberatal« je vzkliknil, »torej vas je vendar - le pustil sveti Cajetan na cedilu? Ali vam nisem rekel, ko vam je obračal hrbet, da svetnik ne mara nadležnih ljudi?«
»Jezus Marija!« sta veselo presenečeni vzkliknili dobri ženski. »Vaša milost je oni hop---------------naj	oprosti	vaša	milost!
— oni mladi gospod, ki je priletel k nam kakor ptiček skozi okno?«
»Ravno isti... in sedaj prihaja kot mož skozi vrata, da bi vas za mnoge neprijetnosti, ki vam jih je nepremišljeno napravil, prosil za odpuščenje in se vam izkazal hvaležnega za vse dobrote in prijazni sprejem; kajti sedaj nisem več oni lahkomiseljni mladenič, ampak mož, ki se je naučil misliti in čutiti. Ali ne, Marga-rita?« —
»Margarita!« sta začudeno vzkliknili ženski.
»Ali se vam tako čudno zdi mojo ime?« je s prijaznim nasmehom vprašala lepa mlada žena.
»Ne ime, milostljiva gospa,« je odgovorila Dona Escolastica, »ampak ker se j« ravno tako imenovalo neko zlobno dekletce, ki je izdalo milostljivega gospoda; in če bi ga ne bili o tem obvestili — bogve, kaj bi se bilo potem zgodilo! Kajti komaj je zbežal, je prišlo vse polno vojakov —• in mojega Pepeta so hoteli zapreti, ker ni hotel povedati, kako se imenuje prijatelj vaše milosti. A ker je imela vaša milost
vkljub vsem neum vkljub vsem na*
gajivostim dobro srce, ste pustili mojemu Pepetu ono pismo — vaša milost se ga gotovo še spominja — ki ste ga napisali z namenom, da ga lahko porabi, če bi bil t nevarnosti. In tako se je tudi zgodilo, kajti komaj je častnik prebral pismo, tisti namreč, ki je bil čez vse, ko se je začel glasno smejati in je pustil mojega Pepeta V miru.«
»Jaz da sem napisal pismo v ta namen!«
»Ali se tudi več ne spominjate, da ste pozabili v sobi svoj denar?« je vprašala Dona Escolastica. »Deset durov — nič manj kot 10 durov je ležalo poleg pisma.«
»Saj je bilo vendar v pismu napisano,« je pripomnil general, »da naj vam Don Josč kupi kaj v spomin na gosta, ki vam je toliko sitnosti nakopal na glavo.«
»Ne, milostljivi gospod, o tem pa ni govorilo pismo. Zato je zavil moj Pepe denar v papir, napisal, čigava last je, ga zapečatil in napisal nanj besedo .depositum
— in to za vsak slučaj, če bi mi umrli, predno bi vaša milost zahtevala svoj denar nazaj, ali pa če ne bi mogli zvedeti vašega bivališča. A ni se zgodilo ne eno ne drugo in tukaj je, milostljivi gospod.«
General se je obrnil k dami, ki ga je spremljala in rekel:
»In vi bi bili skoraj umrli od lakote! Občudovanja vredni ljudje!«
»Ganljivo, Leopoldo! se je oglasila mlada žena in si s svojim dragocenim žepnim robcem obrisala nekaj solz, ki so ji zdrknile po licu.
»A jaz se vendar čisto dobro spominjam,« je rekel general, »da sem v svojem pismu navedel namen te vsote.«
»Ne, milostljivi gospod, in če se hočete prepričati, tukaj je pismo,« je rekla Doha Escolastica in privlekla iz starega predala pismo, zavito v papir. Dala ga je generalu in pristavila: »Moj Pepe ga je čuval kot
relikvijo,«
General je pogledal naslov, da bi sc prepričal, če je pismo res adresirano na Pepeta, in radovedno je pričel brati pismo
— skupno z mlado damo, ki se je naslonila na njegovo ramo,
(Dalje.)
Izdafalell konsorcii •Večernega lista«.
Odgovorni urednik Viktor Cenčlč.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.