163. SfBVinn. I fcHUJul, i nkti, H. Jiliji n». LXUII. iBlo. i^^^V ^^^^m ^^^v ^^i ^^^^m ^^L^h ^^^^V ^^L^^L ^^L ^^L^H ^^LJ^L JjLft ^^^V J^v g^ .Slovenski Narod* velja ¥ Mnbliaai na dom dostavljen: ■ v upravništvu prejeman: *e1o leto naprci . . . . K 24'— I ćelo leto naprcj . • ,• ,• K 22— nol leta m m\m .1. . 12*- I pol leta „ •*•{•;• • ll~ cetrt leta m «/•*•"•?• • ©•— I čctrt leta „ •*.*.«.. 5*50 feia mescc w . » * • • 2*— ■ na niesec „ . . • . # liiO Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračalo. Uredništvo: Knmflova sile« St. 5 (v prttMčjo levo.) ItlitaB M. M. Iihats vuk 4mm uriiir tovim* Mtttfe n pranlk*. taserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin.t za dvakrat po 14 vin., za trik rat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj ae pošiljajo na ročni ne, reklamacije, inserati Lti, to je administrativne stvari. ^—— y—■i»m»ui itevllka v*i|a !• viaarl«*. ——— Ni ptoam* aaiocila bfez istodobne vposlatve naročniae te ae odai* •Slovenski Narod" velfa po pofttts za Avsiro-Ogrsko: I za Nemčljo: ćelo leto skupaj naprej . K 25*— I cek> leto naprej . . . K 30--« £*Mtfa : Z '. '. I ^'SO I " ^**0 ia vsc *"** dežclc: na mesec . » • • • 2 30 • ćelo leto naprej . . . . K 35.-* Vprasaajen glede teteratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vwrmwmšštwo (spodaj. dvorite« leroi ga«fl«T« vilo« *L t, talalm ftttt* Iz polupretefilih časov. Poroča M. pl. Š u k I j e. L NesreČni dogodki sarajevski iz-?a zadnjih dni meseca junija t. 1., so u žalostili ves civilizirani svet. V skrbeh in v bojazni snio zrii v bo-dočnost. In prišla je tolažba. Pre-svitli cesar je napisal pismo za vse narode, zagotavljajoč jih neomajne svoje Ijubezni. Takrat je v hvaležnih slovenskih srcih vzplamtelo navdu-senje za premilostnega našega vla-darja in molili smo vroče molitve, naj nam ostane obranjen se dolga leta častitljivi monarh. Pozdravljali ^mo novega nrestolonaslednika. Iju-'vznjivega princa, nado stare drža-\ e, ki bo v prihodnjih časih poklican, da prevzame svitlo žezlo habsburških cesariev v mlađe roke. Nam Kranjcem, ki že ćelo vrsto !et prenašamo nedostojno gospodstvo Lampetov in ŠusterŠicev. je prišla v teh žalostnih dnevih na po-nioc zgodba. kakršne skoro ne pozna zgedovina. Zdi se nam, da je s:im prst božji posegel v lobanje klerikalnih kolovodii in nekam izdatno pomesal njih možgane. Kar danes počenja njih blazno denuncijantov-ktvo, presega vse meje mažnosti in j;in bo zlomilo vratove i brez vešal. Po iz rednih zavitih potih so bili risli kvišku. Pridigovali so na vsa sta pravično demokraciio. nagla-sali so strogo agrarne nauke. tx>- : Janali gospodarske težnje dežele. Pod krinko katoliške^a naziranja so skriva1! svojo umazano sebičnost, lakrat iih ni spoznal svet. In med svoje so smeli stezi mnogo ljudi in mnogega poštenjaka, ki dancs začu- en uvideva. da je zašel v družbo razbojnikov. Zadnjemu izmed onih, ki so brez lastne volje postali sokriv-ci te narodne nesreće, se morajo se-daj odnreti oči na široko. Nedostoj-ra nedeljska komedija, perojena iz unionske kleti. neza«!išano izdaj-stvo. ki se v teh dneh javlja v zloglasnih predalih »Slovenca- in ki bruha ovadbe in obrekovania na vse, kar je se postenega med Slovenci, vpije tako glasno, da trga uše-sa tistemu, ki dosihmal ni hotel sli-sati. Ravno v takih okolisiinah uteg-^e marsikoga zanimati pogled nazai v one čaše. ko je kazalo intrigant-*tvo klerikalnih veljakov se metodo. LISTEK. Zapravljivec. L u i g i C a 1 c o. Blaž Kremenšek je bil precej Imovit kmet, ki se je od zore do mraka trudil in ubija! s svojo kmetijo in malo opekarno, ki jo je imel v blizini ^voie rodne vaši. Mož je bil na vso ;noč priden in varčen ter po ćele me->ece ni pokusil pijace čez potrebo. \ šaka dva ali tri mesece ga je pa ;ekaj pičilo in tedaj je pa dva do tri dni zdržema okrog popival. Ko se je pa potem streznil, je pa slekel pijan-:a in se. kakor da se ne bi nič zgodilo, zopet prijel svojega vsakdanjega dela. Ljudem se je pač čudno zdelo, da jo sicer tako pridni in varčni gospodar vsaka dva ali tri mesece tako zvozi; ugibali so semintje, vendar iravega nišo mogli uganiti. Blaž Kremenšek pa je tuđi molčal, čeprav je dobro vedel, zakaj je iskal v pijaci tolažbe in pozabljivosti. Blaž Kremenšefk je imel brhko zenico, ki mu je povila več zdravih ocrok in katero je imel čez vse rad. Ne tako pa njegova žejiica, ki je irae- ko je tuđi bivši vodja vseslovenske ljudske stranke — sedanji deželni glavar po plahosrcnosti barona Schw arza — se mislil misli, ki nišo bile v popolnem nasprotstvu z normalno človeško pametjo. Tukaj naj spomnim na uvodni članek »Slovenca« z dne 30. maja t. 1., naslovljen tako - !e: »Čigavo delo je belokranj-ska železnica?« Clanck ni podpisan, tuđi ne maram ugibati, kateri herini!-frodit da ga je zagrešil. Konjsko kopito se kaže izpod crne hiačnice in to je dokaza dovolj, du se ni rodil daleč od onega temnega studenca, kjer izvira tuđi sicer najraje laž in ovadba, kjcr se denunciralo deželni poslanci in kjer se pripravlja preporod kranjske industrije. To zadošča. Nas Belokranjce stvar se pose-bej zanima. Radi bi spoznali resnico. V Članku beremo sledeče stavke: >S projekti in varijantami te železnice 5e je pecalo mnogo narodnih gospo-darjev, tehnikov in politiknv; delali ?o se razni lokalno - železniški nacrti in to je šio skozi desetletja, ne da bi vprašanie železnice dejansko prišlo naprej in ćela zadeva je končno prišla do mrtve točke. Tako je stvar stala do leta 1907., v katerem se je sklenila avstro - ogrska nagodba za nadalinih deset let do leta 1917.« V nadalinem razvija člnnkar, kako dn je takrat stopil dr. šusterj>ič pred ministrskeoca predsednika. kako da je zažugal z debelim kazalcem ter obliuboval najhujši in najbrezobzir-r.ejši boj proti nagodbi, ako niega ekscelenca ne bi upošievala zahte-ve slovenskih poslancev no kranjsko - dalmatinski že'eznici. > Beck je vzel izjavo na znanje in si dal razložiti to misel . . .« Čudno bi izgledale zgodovinske ^ukve krarnske. da bi jih pisali naši hermafroditi. Tuđi nas ne briga mnogo, kako da si predstavlja sklepanje avstro - oc:rske nagodbe kak elektri-ziran analfabet. Zanimalo me je pogledati malo v takratne vire in našel sem mnogo zanimivesra gradiva bas v >Siovenčevem' letniku 1905. Za-gotavljam, da sem prciskal vse vesti, ki jih je takrat prtobčeval Slo-venec- z Dunam. Akcija za belo-kranjska železnico je po »Slovencu« iz leta 1905. nrišla v tir — da s; tako izrazim — baš po tozadevnerr nuj-pem predlogu gosp. poslanca Franca Šukljeta. ki ^a ie le - ta utem icval dne o. oktobra 1905. Dr. J?itnik j takrat poroča! iz stolnega mesta o si-jajnem uspeh'j velikega govora ime- * la precei široko srce, v katerem ni kraljeval njen zakonski mož, temveč mladi sin bližnjega soseda. S tem mladim človekom je Blaž večkrat zasacil svojo ženo skupaj in vide! ćelo, kako je njegova zakonska žena obiemala mlađega fanta. Pesti so se tedaj Blažu krčile od jeze in sramu, toda dobri mož ni položil svoje težke roke na svojo ženo, temveč, ne da bi rekel kako žal besedo, pustil vse in se zateke! v gostilno. da pozabi pri opojni pijaci svoje hrezmejno gorje in svojo zakonsko sramoto. Blaževa žena je vedela, zakaj se mož zateka k pijaci in da je vzrok njegovemu pijančevanju sum o njeni nezvestobi. Vendar pa ni prenehala svojega razmerja s sosedovim fantom, le na zunaj je ndkoliko bolj prikrivala to razmerje. da ne bi prišla ljudem v zobe. Iz tega namena pristopila je kot članica tuđi k Marijini družbi, katero je tedaj ustanovil novodošli kaplan. Blaževa žena je bila kmalu med naj-bolj gorečimi Marijinimi devicami, ki ni zamudila nobene skupne vaje, ki je pristopila vsaki teden k gospo-dovi mizi in ki se je udeležila tucfl vsakega romanja, katero Je mladi kaplan priredi! s svojo Marijino družbo na to ali ono boŽjo pot. Skoro je veljala Blaževa žena za na}- novanega poslanca, in malo dni kas-neje je priobčil »Slovence < isti govor v celoti po stenografičnem protokolu. Tedaj se je bila ćela poslani-ška zbornica soglasno izrekla za nuj-nost dotičnega predloga in je tako v principu odobrila nacrt belokranjske proge. Se isto leto 1905., ie brzojavil dr. Zitnik z Dunaja, da je skupni mi-nistrski svet razpravljal v nagodbe-nem posvetovanju o tej isti progi in da se je tam haje dosegel že sporazum. Ta vest je bila pač morda nekam prenagla, ker je trebalo še mnogo dela in truda, predno je bila zasi-gurana toli zaželjena zveza. Vse to sem spoznal iz istega > Slovenca , ko sem nregledoval tuđi letnik 19T>6. in 1907., in nemara bom priobčil eno in drugo porocilo iz tega vira, dasi mi ni ravno ljubo, razbiiati crepini klerikalnih mnenatov, vihteč njih lastni otrovani papir. A poiskal sem drugo pot. Na-prosil sem svojega očeta, gospoda Franca pl. ^ukljeta, naj mi on bla-gohotno nakloni potrebni materiial. In moja prošnja ie bila uslišana, po-oblaščen sem. da prijavim njegove podatke, kar bom z veseljem storil dobesedno, ker vsebujejo mnogo za-nimiv'ega, zanimivega zlasti za naše belokranjske rojake. II. Moj oče, gospod Fran pl. Suklje, pripoveduje tako - le: >V celem članku »Cigavo delo ie Belokranjska železnica«, objav-ljcnem v binkoštni stevilki ^Slovenca« n?. prvem mestu, se nač nahaja 1c en stavek. kateri se ujema z resnico. To je zočetni stavek dotičneea uvodnika, glasec se: »Belokranjska železnica je sad in delo različnih komponent in različnih faktor^cv, ki so se z misiijo in nacrti te žele/nice bavili.- Ali ta resnic.i, komaj izgo-vorjena. je že presedala gospodu piscu. Ccla sm.T njegova gre na to, da vso zaslugo dejansko pripisuje S. L. S. in njenemu načelniku, sedanjc-tiiii deželnemu glavarju dr. Šuster-š?ču. Da se dožene ta dokaz, trebalo je pač po svoje zasukati dejansko istino, pačiti dejstva. zamolčati in prikrivati, potvarjati in izmišljevati. Podstava temu zavijanju bilo je dvoje, i ovsem napačnih premis. Najprej si gospod članknr privoŠci trditev. da je zadeva belokranjske železnice »končno prišla do mrtvo točke«, iz katere jo je leta 1907. hipoma resila boli pobožno žensko v ćeli župniji, katero je mladi kaplan tuđi kaj rad postavlja! za vzgled drugemu žen-skemti svetu. Vzlic svoji zunanji pobožno?'i pa je Blaževa žena imela še nadalje svoje razmerje s sosedovim fantom. Kakor je to razmerje skrbno prikrivala pred tuiimi Ijudmi. ni pa tega delala več pred svojim možem, ker je prišla do spoznania, da moža pač boli njena nezvestoba. da pa ne sto-ri nič resnega, da bi jo spravil nazaj na pravo pot. Tako je minilo par let. Nekoč je Blaž zopet delal več dni noč in dan v opekarni, kamor mu je prinašala kosilo njegova sedem-letna hčerka Angelica, ki jo je imel Blaž nairajši. Med tem, ko je Blaž zavžival svoje kosilo, je pa škaklja] otrok okrog njega in mu po svoji otroški navadi pripovedoval novice iz domače hiše. Blaž je poslušal to pripovedovanje svojega otroka. Ko je pa otrok v svoji nedolžnosti očetu začet praviti, da ie mama snoči govorila s, sosedovim Matevžem sama pred hišo in mu pripovedovala, kako jo je ponoći strah, ker moža ni doma in da ji je Matevž obljubil, da bo prišel preganjat strahove — pa Blažu ni dišalo več kosilo. Zazeblo ga je nekaj v srcu, odložil je svoj lonec, državniška modrost »Slov. Kluba« in njegovega načelnika. In ugodni moment za to ponujala mu je tedaj aktualna ogrska nagodba, pri kateri je vporabivŠi dani položaj, z grožnjo, da bo »Slov. Klub« prišel z najhuj-šiin in najbrezobzirnejsim bojem proti nagodbi, v istini dosegel ures-ničenje toliko zaželjene belokranjske proge. Temu nasproti lahko dokažem na neovržni način, da baš od leta 1905. počenši se je akcija za belo-kranjsko železnico začela razvijati zelo ugodno. Ta akcija je bila večino-ma v mojih rokah. Misel na lokalno železnico, katero so nam vsiljevali in vtepavali merodajni gospodje v že-lezniškem ministrstvu, sem bil tedaj že opustil, pred očmi mi je bila velika tranzitna proga, ter podal sem se na Hrvatsko, da tam pridobitn med hrvatsko javnostjo zaveznike za na-šo železniško zvezo. Dvakrat. leta 1905. in 1906., stopil sem v stik s parlamentarnimi in narodnogospo-darskimi faktorji na Hrvatskem. Zelo sta mi pri tem hodila na roko dva odlična hrvatska prijatelja, tedanji mestni župan zatfrebški, dr. Milan A m r u š, in sedanji narodni zastop-nik Cezar A k a č i ć. Najprej sem našel zaveznika in sodclovalca v karlovškem županu in poslancu dr. B a n j a v č i ć u. Intenzivno sem razpravljal važno to prometno politično zadevo z dr. pl. Toma ši-ć e m, kateri mi je takoj pot pripravil do bana grofa Pejačevića in do njegovega namestnika sekcijskega načelnika C h a v r a k a. Potem sem se poda! na Reko, kjer sem o projektu razpravljal z mestnim županom dr. Vio, s predsednikom trgovske zbornice, tovarnarjem Smith-M e n n i u j e m, in z zastopniki pa-robrodnih društev ;>Adria< in »Un-garo-Croata-. Povsod sem bil dobro sprejet. in najboljši dokaz za po-membnost storjenih korakov je bil uvodni članek v »Pester Lloydu«, kateri se je z vso vnemo zaletaval v moje železniške nacrte o dvojni zve-zi dolenjskih železnic s Karlovcem in Ogulinom ter z vso odločnostjo za-trjeval. da takih zvez nikoli ne bo dopuščala notranja ogrska vlada! A leto kasneje, ko je že bila na krmilu hrvatska koalicija, podal sem se pozimi znova na Hrvatsko. V Zagrebu sem, vpeljan po dr. Banjav-čiču, stopil v stik z najvažnejšimi hr-vatskimi poslanci, od predsednika Medakovića do S u p i 1 a, pose- podprl <\ glavo z roko in se globoko zamisli!. Tako je sede! dolgo zamišljen. Po odhodu svojega otroka je pa pustil delo in se podal v gostilno, kjer je potem posedal več ur in vlival v se pijaco. Proti peti uri popoldne je ra naenkrat vstal in se podal do-mov, kjer je dobil doma svojo ženo samo. Žena je začuđeno pogledala svojega moža, ker ga ob ti nenavad-ni uri ni pričakovala domov, še bolj se je pa začudila, ko ji je mož velel, da naj gre ž njim v hišo, ker ima nekaj ž njo govoriti. Nič dobrega sluteča je sledila žena Blažu v hišo. Tam jo je Blaž nekai časa srepo gledal, potem pa s trudnim glasom začel: »Špela, ti veš, da te imam rad in da sem ti že veliko prizanesel. Ce-prav mi je pokalo srce, ko sem se prepričah da grešiš zoper šest} bož-jo zapoved, vendar nisem pobil one-Z2l hudiča, ki hodi kradom a v moj zelnik, nisem tuđi položil roke na te. Potrpel sem Škripaje z zobmi in iskal tolažbe v pijaci. Sedaj pa tako ne bo šio več! Dokler si s svojo brezsram-nostjo blatila samo mene, sem mol-čal, seda] pa ko pohujšuješ I njo še nedolžne otrofce, pa mora biti konec! Enkrat za vselej ti povenu če se pri-klati še enkrat oni hudič pod mo]o til sem dalje zagrebško trgm^sko zbornico in druge veljavne faktorje in posrečilo se mi je, prelomiti dose-danjo apatijo glede te zveze ter za-netiti tuđi na Hrvatskem zanimanje za belokranisko železnico in njeno nadaljevanje do hrvatskega železni-škega omrežja. Ali še v jeseni leta 1905. sem si izmislil poseben način, s kojim sem vprašanje belokranjske železnice hipoma spravil v parlamentarno raz-pravo. Dne 26. septembra 1905 izro-čil se je v državni zbornici nujni predlojt poslanca S u k 1 j e t a, dr. Susteršiča in tovariŠev o prekomor-skem izseljevanju z Dolenjskega. v kojem so zahtevati nadaJjevanje dolenjskih železnic z ene strani do Karlovca, z druge do Ogulina, ter vladi najnujnejše naročali, da nemu-cioma fzdela nacrte za te proge ter zasigura njihovo vresničenje povodom pogajanj o novi nagodbi z ogr-sko državo. Dne 5. oktobra 1905 vtemeljeval sem nujnost in obenem meritum svojega predloga v javni seji. V veliko zadoščenje mi je bilo, da se mi je posrečilo za bistvo dotičnega predloga pridobiti enoglasni sklep državnega zbora. Ne poznam nobenega slučaja, da bi bil parlament se sploh kdaj za kako železnico izjavi!-potom nuj-nega predloga in brez odsekovega posvetovanja, V tem izrednem slučaju se je to bilo zgodilo in zahteva naša se je mogla odslej vpirati na soglasno manifestacijo ćele zbornice. Izrecno pa naglašam, da je nujni ta predlog po svoji celoti kakor po podrobnosti izključno bil moj proizvod. Ves delež »Slov. Kluba« in njegovega načelnika bil je pri tem, da so gospodje svoje ime postavili na moj koncept. Koncem leta 1905. sestavil sem bil nov konsorcij za predpriprave k belokranjski železnici. Na moje pri-govarianje pristopil mu je med dru-gimi tuđi g. dr. Šusteršič, na čelo konsorciju pa je stopil znameniti češki rodoljub, stari grof Fran Harrach, kateri je svoje slovan-sko rodoljubje znova obelodanil s tem, da je sijaj svojega imena posodil podjetju, namenjenemu gospodar-skemu napredku jugoslovanskih bratov. Pričeli smo izdelovati dokaj na-tančni generalni projekt. Da je dotično delo v istini bilo za rabo, razvidi se pač najbolj iz tega, da ga nam Je vlada odkupila za isto svoto, katera streho, ali če sploh Ž njim še kaj spregovoriš, bo nesreća pri hiši. Dobro veš Spela, da ne govorim veliko, da pa. če kaj rečem, to tuđi storim. Ravnaj se po mojem svarila, če ho-češ sebi, otrokom in meni dobro.« Po teh besedah je Blaž odšel iz hiše in se podal zopet proti svoji opekarni, ne da bi počakal odgovora svoje žene na svoje težke obtožbe in grožnje. 2ena je ostala v hiši z mešani-mi čustvi. Na eni strani je imela zavest, da ne ravna prav, ko vara svojega dobrega moža, na drugi strani je bila zopet njena šlepa in brezmejna Ijubezen do sosedovega Matevža, ki je morila v njenem srcu vsako misel na spreobrnjenje in poboljšanje. Ta šlepa Uubezen do sosedovega fanta je tuđi provzročila, da moževa resna svarila nišo dosegla zaželjenega učinka, temveč da so pri prešestnici obudila njeno trmo in željo po osveti. Sklenila je, da se bo svojemu možu za njegova svarila in grožnje pošteno maščevala in ta svoj s'Klep je z žensko pretkanostjo tuđi izvršila. Pri sejah Marijine družbe, Rate^ rih se je udeleževala z vso goreč-nostjo, začela je tarnati svojim tovar-šicam, kakšnega pijanca ima za moža, koliko zapravi s svojim pijance- Stran 2. .SLOVENSKI NAROD«, dne 18. julij. 1914. 165. štev. }e 4consorci) moral plaćati svoji stav-binski tvrdkL To tcdaj so gola, neovržna dej-stva, katera so se vršila v dobi od leta 1905. do 1907. Sedaj na na) I* kdo tnH, da Je leta 1907. be4okranjsk« železnlca bila obtičata »oa mrtvi točki«! V očigled tem neoporečnim dej-stvom Člankar »Slovenčev« ni bil niti v najmanjSi zadregi. Ovreči jih ni mogel, zanikati tuđi ne, torej jih je> prosrod usno — zamoičal. Ali pri po-zitivnem delu njegove razprave mu je odreklo priprosta to sredstvo. Za-$luge »Slov. Kluba« in njegovega načelnika moral je le dokazati, vsaj na-števati. In tu si je izmislil pripoved-ko o onem znamenitem razgovoru, v kojem je leta 1907. pred nagodbo dr. ŠusteršiČ zagrozil ministrskemu predsedniku »najhujši in najbrezob-zirnejši boj« proti nagodbinskemu operatu, ako ne bi isti obsegel tuđi belokranjsko železnico. Lepo se to glasi, uprav drama-irski. in vendar je — priprosta na-yađqa izmišljotina! Kako je bilo v istini ? Res ]e. da Je dr. S u s t e r š i 2 imel poseben prej napovedan razgovor o belokranjski železnici z ba-ronom Bečkom, a ne leta 1907., temveč uže dne 2S. oktobra leta 1906. A ni ga Imel sam, temveč soudeležnik tega razgovora sem bil jaz. Mimogrede omenjeno, daje že moja prisotnost nek migljaj, s katere strani se je sprožila misel na to konferenco. Tišti, kateri so prešinje-ni legendarne poniznosti in deviške sramežljivosti, s koio se odlikuje se-danji g. deželni glavar, bodo pač Iiverjeni, da je on naprosil svojega ^ovariša za sprcmstvo. Oni pa, kateri f^endar Še nekako dvomijo o teh zna-Čilnih lastnostih voditelja S. L. S., utegnejo le sklepati, da je bila stvar narobe ter da je poslanec Š u k I i e predlagal razgovor in privabil klu-bovega načelnika k posetu pri baro-nu Bečku. Sicer temu etiketnemu vpraša-nju ne pripisujem posebne važnosti. 'Ali vso pozornost obračam na čas tega razgovora, na letno Številko. Sestanek se ?e namreČ vršil 29>. oktobra leta 1906., torej ob času. ko se definitivna sklepna pogajanja o ogr-pk\ nagodbi še zdavna nišo pričela, dočrm je takrat nad dunajskim parlamentom še vise! nerešeni problem volilne reforme. V svojih spretnih rokah jo ie drzal ministrski predsed-nik in le političen bedak bi mogel v taki. nad vse kritični dobi, naskočiti vodilnega državnika ter mu postaviti revolver na prsi, češ: ^Belokranjsko železnico ali pa poraz nagodbe in s tem poraz in pogin tvojega ministrovanja!« Političen bedak pa dr. Šusteršič vsaj do zadnjega časa nikoli ni bil! In tako se je bi! vrši! naš razgovor v najlepšem miru, brez vsake grožn}e,brez žale besede,zgolj stvarno in umirjeno. Dokazovala sva s Stvarnimi argumenti absolutno potrebo te žeteznične zveze ter obenem naglašala njeno znamenitost za nai-važnejše interese celokupne države. !A naših dokazil pri baronu Bečku niti ni trebalo. Z naiboljši strani sem znal, da je modri ta državnik, tako]« ko je stopil kabinetu na čelo. bil skle-jiil. doseči železnično zvezo z Dalmacijo. In tako je tuđi ta dan, dne 28. oktobra 1906. tekom razprave po-vsem neprisiljen, »sua sponte et nulla co^ente necessitate« izustil od-rešilno besedo: »Meine Herren. ich *will versuchen, die \Veisskrainer-bahn In den Komp!ex der Ausgleichs-fragen einzubeziencn;« S to obljubo vanjem in da bo spravil na beraško pajico njo in nedolžne otroke, če se kaj ne stori. Seveda so Marijine de-vice raznesle te Speline tožhe no er-li vaši in, kakor je že to običaj, i« skoro Šla govorica od ust do ust, jda je Blaž Kremenšek strašen pijanec in zapravijivec. Pa to še ni zadostovalo Špeli. JVekoč se je prav čedno opravila in j>la vprašat v okrajno mesto sodnika za svet, kako bi spravila svojega nerodnega moža na pravo pot. S solzami v očeh je pripovedovala pri-jaznemu sodniku, kako se ona noč in dan ubija s kopo otrok, kako pa med tem njen mož popiva po gostilnah, jzapravlja in zanemarja svoje gospodarstvo in svojo družino. Sočutno je poslušal sodnik jokajočo mlado ženi-jco, ki mu je tožila svoje gorje in nesrećo* iz previdnosti je Spela sodniku tuđi jokaie omemla, da jo mož prešanja tuđi z neutemeljeno ljubo-sumnostjo, kar io kat pošteno in zve-Kto zakonsko ženo še najbolj boli. prepričan o popoini resnipnosti njenih pritožb je na to sodnik omenil, pela to slišala, začela le pa še bolf tuliti in sodnika prositi, da naj nikar ne nakloni te sramote njeni hiŠi, ker se bo mož na njene mile prošnje že |e spreobrnil in poboljsaL Ko je sod- se je zavezal. Bil je dovolj možt» da nanio ni pozabil, in dovoll spretnega državnika, da je navzlic ogrskemu odporu rešil dano obljubo in prodrl i našo žeieznico. To je aasprott »Slovea-fevemuc iivi|aiji ta pa-Cenju zgodovinik« resni« ce prava in gola litlaa. Ako se ne verjame mojln bese-dam, imamzanjenarazpo-lago neovržne tođie dokaze. Dolgo sem odlašal, predno sem se odlocil nacrtati, in tebi, Milane, v porabo izročiti istinito zgodovino roj-stva belokranjske železnice, ter s tem razpršiti legendo, izumljeno iz politiških nagibov od strani i^vestne gospode. Zakaj to odlašanje? Cakal sem in čakal, da se oglasi tedanji moj tovariš, sedaj naslednik moj v deželnem glavarstvu vojvodine Kranjske. Od njega sem prl-čakoval, da bode sam popra v 11 »Slovenčeve« z m o -te tn preprečil ljudsko prevare Pred očmi mi je bil sijaj-ni ugled visokega dostojanstva de-želnega glavarja, pomislil sem, da v dolffi vrsti njegovih prednikov nikoli ni bilo dobiti ne političnih glumačev, niti varalic naroda. Čakal sem, a do današnjega dne nisem dočakal prepotrebne glavar-jeve izjave!« III. To izjavo izročam Javnosti. Ne taiirn, da mi je ista v posebno zado-Ščenje. Menim pa, da utegne brez dvoma ne samo zanimati naše ob-cinstvo, marveč obetam si iz razjas-njenega z^odovinskega ozračja mnogo trajno korist za dobri naš slovenski narod._________ [ešfto-nemšlra spr pa. Včeraj se je vršilo v Pragi po-svetovanje nemških poslancev. na katerem so konstatirali,, da se na podlagi odgovora čeških poslancev na zadnje nemške zahteve ne marajo nadalje spuščati v pogajanja. Nemci sploh odklanjajo skupna pogaianja o jezikovnem vprašanju pri državnih oblastih in o deželnozborskih vpra-sanjih. Jezikovno vprašanje pri državnih oblastih naj se resi v držav-nem zboru, deželnozborska vpraša-nja pa naj se rešijo v posebnera ko-miteju. _________ Bosna. Pri včerajšniem sprejemu vodi-teliev srbske narodne stranke pri ogrskem ministrskem predsedniku grofu Tiszi, je poslanec Dimović na-govoril ministrskega predsednika ter mu izrekel v imenu srh^ke narodne stranke v Bosni zahvalo za njegova izvaiarija v ogrskem državnem zboru. Izvajal je. da se je Srbov v Bosni in Hercegovini vsled atentata in njemu sledecih demonstraci] polastil pesimizem. Ministrski nredsednik krrof Tisza je odgovoril, da ga. veseli, da so Srbi lojalni in da so našle njegove besede tak odmev pri Srbih. Treba si je ohraniti v teh časih hladno in pravično sodbo. Do seclnj za prave spoznane politične smeri bodo ostale v veljavi tuđi v bodoč-..-. V Bosni je nastopati po principu ena-kosti in pravičnosti napram vsem trem konfesijam. Za te princ c bo ministrski predsednik povsod zasta-\\\ svoj vpliv. Ministrski predsednik je končal z besedami: Lahko vam zagotovim, da imate v meni prijate* Ua, ki se bo za vas zavzeraaJ z gorkim srcem in hladnim razumom, o čemer se boste mogli prepričati pri prihodnjem skupnem delu. niku na njegovo željo obljubila, da se bo pri najmanjši moževi nerodno-sti zopet pri njem zglasila, jo je od-pustil, po njenem odhodu pa o njenih pritožbah takoj sestavil »uradni zaznamek«, v katerem je tuđi napi-sal, da dela mlada žena vtis popolne resnicoljubnosti in verodostojnosti. Prepričana, da je pri sodišču dobro opravila, se je zadovoljna vrnila mlada žena na svoj dom. Ravnajoča se po prislovici, da je treba železo kovati, dokler je žareče, je v Marijini družbi in drugod še dalje ruvala proti svojemu možu in s tem ruvanjem res dosegla, da je bila vas uverjena, da ]e Blaž Kremenšek velik pijanec in strašen zapravijivec pred bogom in ljudmi. Ko se je Špeli zdelo, da je stvar dovolj okopana, je pa zaupaia svojo nesrečo Še mlađemu kaplanu kot vodniku Marijine družbe in ga prosila za njegovo pomoč. Mladi kaplan ni prav vedel, kako bi mogel pomagati zvesti članici svoje Marijine družbe. Pretkana ženska je pa znala kaplana pridobiti za to, da je napra-vil v svojem imenu na okrajno sodi-Sče vlogo, v kateri je orisal Blaža Kremenška kot nepoboljšljivega pijanca in silnega zapravljivca; v dokaz resnice je pa navedel več Marijinih devic kot priče. Skoro aa to Je prejel Blaž pova- Po itntati f Sarajn i. V četrtek ob 7. zvečer se je zbra I ogrski ministrski svet, ki se je bavi! s sarajevskimi dogodki in s preiskavo proti atentatorjem. V podučenih krogih zatrjujejo, da bo pre-iskava najkasneje koncem prihod-njega tedna končana. Vlada je baje odločena, sporočiti ves materijal pre-iskave javnosti in mogoče je, da bo grof Tisza že prihodnji teden, povodom odgovora na interpelacije podal že pojasnila o podrobnostih. Mogoče pa je tuđi, da bo vlada sporočiU rezultat preiskave na drug način. — Berlinski »Lokalanzeiger poroča iz Sarajeva, da se krog preiskave ved-no bolj širi. Doslej je bilo aretiranih 20 oseb, ki so vedele za priprave za atentat. Zarotnikov je bilo 13, od ka-terih je imelo 6 izvršiti atentat. Od teh šestih so vsi aretirani ražen Ba-šića, pa tuđi Bašića so v Miksiću v Crni gori aretirali in ga bodo oddali avstrijskim oblastim. Tuđi je baje res, da je 10 četašev prekoračilo bosansko mejo pri Foči z namenom, da razstrele jeco in sodno poslopje. Će-taše so vjeli. »Pester Llovd c vztraja pri ^voji vesti o vpoklicanju srbskih rezeryi-stov ter pravi: Belgradsko poročilo je v tem oziru pravilno, da je name-sto normalnega mirovnega stanja 45.000 mož, pod orožjem 110.000 mož. Tozadevne odredbe srbskega armadnega vodstva pa segajo v čas pred atentatom v Sarajevu. »Neue Freie Presse« izve baje iz posebnega ruskega vira glede napetosti med Avstrijo in Srbijo sledeče: Rusija upa. da Avstriia ne bo zahte-vala od Srbije ničesar, kar bi samostojnost Srbije kakorkoli ogrožalo. Rusija bo, če bodo te zahteve zmer-ne, gotovo storila vse, da se ohrani mir. >Leipziger Neueste Nachrichten« priobčujejo razgovor s srbskim mini-strskim predsednikom Pasićem ter pravijo: Pasić je bil silno ogorčen, da se podtika srbski vladi in srbske-mu narodu krivda na atentatu v Sarajevu. »Mi se ne mešamo v notra-nje zadeve Avstro - Ogrske,« je iz-javil Pasić, »in zahtevamo. da nas puste že enkrat pri miru. Mi imamo v novoosvojenih krajih dosti opraviti sami s sehoj. Tuđi se mora srbska vlada dosti boriti s političnimi strast-mi naroda in strank, tako da vlada nima časa. nadzorovati onkrat meja tuđi še onih, ki so Srbi in ki morda streme po združenju z nami. Tako smo vajeni, da tlačio in sovražno nastopajo proti Srbom na Ogrskem, da se nad tem žc ne rnzburjamo več. Tuđi kar se tiče vesti, da podpira-mo albansko vstajo, moram izjaviti, da potrebujemo svoje puške, topole, svojo municijo, častnike in vojake sami. Kdo ve, kako kmalu jih homo zopet rabili! Vsekakor pa nismo sami, če nas kak veliki napade. Več je malih, ki imajo obračunati s tem velikim. Kar se pa tiče združitve Srbije in Crne gore, je izjavil srbski ministrski predsednik: Dokler živita oba vladarja, ho ostalo vse pri starem. Oba naroda pa želita to združe-nje. ker vesta, da sta potem oba močnejša, saj sta oba en narod. Zu-nanio politiko dela Srbija že sedaj skupno s Crno goro. bilo k sodišču. Ko je, pokoren lemu povabilu stal pred resnim okrajmm sodnikom, moral je na svoje veliko presenečenje slišati, da je strašen pi-jenec in zapravijivec: ogorčen nad temi očitanji nerodni Blaž v svoj zagovor ni znal prav nič navesti, temveč je hotel od sodnika le vedeti, kdo je oni lažnik, ki tako laže in ma boce vzeti dobro ime. Nerodno postopanje Blaža Kamenska je obudilo v sodniku prepričanje, da se Blažu ne godi krivica in je temu prepricanju dal tuđi duška v »uradnem zaznamku«, ki ga je napravil na koncu onega zapisnika, ki ga je sestavil z Blažem. Sodnik je sedaj povabil na zasli-šanje še Blaževo ženo in nelcaj onih Marijinih devic, katere se je navaialo v vlogi kot priče. Brumne ženice so se peljale skupaj k sodišjču in Spela je to priliko spretno porabila, da je svoje tovaršice obdelaja v svojem smislu. Pri sodišču je sodnik zaslišai najprvo eno izmed vabljcnih Marijinih devic, ki je tuđi sodniku s posebno zgovornostjo zatrjevala, da te Blaž velik pijanec, ki kar po ćele dneve in noči zdržema popiva, do-čim se mora njegova vzgledna žena, o kateri nihče ne more reci kake slabe besede, sama kot crna živina ubijati z otroci in gospodarstvom. Na sodnikovo vprašanie, če Blaž tako ■notaciji i ftlbniji. ZKbJI daevt v Drača. Vedno bolj brez glave so na dvoru v Draču. Husein beg in Izmail Kemal sta pri spela v Drač ter sta povedala, da je vse zaman. Vstaški Albanci so se naučili, da vladajo sami sebe, zato ni treba vlade. Kdo bi bil misli 1, da so vstaši tako brihtne glave, da ne potrebujeio evropske vlade in evropskega kneza. Izmail Kemal se Je tuđi zjokal, ker nima nič več vpliva. Ahmeci beg Mati Je izgi-nil, kakor da ga je zemlja požrla. Prenk Bib Doda se kuja, ker ne dobi nobenega denarja več. Turkan paša, namesto da bi predsedoval ministrskemu svetu, se vozi po svetu in vsi pričakujejo, da bo nekega lepega dne brzojavil, bogve od kod, da je demisijoniral. Zdaj so se začeii še holandski častniki puntati. General de Weer je prišel v Drač in je rekel: Hvala lepa! Nič denarja, nič muzike! Tako so rekli ali pa bodo rekli še ostali holandski častniki. Dunajski Oberalbanci so tuđi rekli: Stradamo lahko tuđi doma in v Pratru se da na klopeh boljše spati, kakor v Draču na slami, vsaj stenic ni. Pospra-vili so svoje culice, se lepo odkrili, kakor se spodobi civiliziranim Iju-dem in so sli. Miriditi so nekaj časa grdo škilili na kneževo palačo in kenčno so rekli: Oremo pa še mi. Tako se je začel Drač prazniti. Zato so dobili nove goste. Iz Valone so jih poslali, visokorodne gospode mo-rilce, roparje, tatove, požigalce in druge take Ijubeznjive zločince. Ce-lih 105 ljudi je bilo. Te so spravili na avstrijsko ladio »Hercegovina-. Ali jih hocejo morda poslati v Avstrijo? Ne, proti temu bi davkoplačevalci energično protestirali. Naše ječe in naše gavge so za domaće ljudi, ne za pritepence. Knez Viljem je pisal kraljici Viljemini v Amsterdam prav ginljivo pismo. Bilo je silno elegično. Razodel ji je svoje težkoče, zlasti ji je povedal. da nima nič več denarja in nikjer kredita. Zato ga vojaki tuđi ne ubogajo več. Tako hudo je že, da mora sam stradati, ker ni denarja »zur Bestreitung des fiirstlichen Hofhaltes«. Ce mu do 1. avgusta ne bodo poslali dosti denarja, pa bo iz-vrsil — ne samonior, kakor pišejo studenti strijcem, — marveč pame-ten korak, da bo demisijoniral. • V Južni Albaniji. Vodja Epircev Vardas je pozval za vojno službo zmožne prebivalce Korice in Kolonije, da naj se pridru-žijo epirski vojski. Vardas upa, da bo mogel na ta način zvišati svojo vojsko na 5000 mož. Iz Valone poro-čajo nadalje tuđi. da skušajo Epirci, pomnoženi s 4000 možmi regularnih grških čet in 4 topovi, vzeti gorski prelaz Logaro. Italija je predlagala za slučaj, da bi Epirci zasedli Valone, da naj se pošijeio tja evropske vojne ladje, s cimer naj pokažejo velesile, da za-htevajo. da Epirci respektirajo njih sklepe. Ta pradlog so baje sprejele vse velesile in poveljniki vojnih ladij pred Dračem so že pripravili del ladij, da odplovejo pred Valono. Z druge strani pa se poroča, da velesile niti v tem še nišo edine. Mehiha. Nova mehikanska vlada je odredila nad vsemi prihajajočimi in od- zapravlja, da se je bati, da bi spravil sebe in družino na beraško palico, je brumna Marijina devica brez premi-šljevanja tuđi to vprašanje potrdila, kar je vestni sodnik tuđi točno dal zapisati v zapisnik. Na to je sodnik zaslišai še ostale klicane Marijine device, ki so več ali manj podobno izpovedovale, kar se da sklepati vsaj iz dejstva, da se v zapisnik ni nič drugega zapisalo, kakor kratke besede: »Izpove, kakor prva priča.« Končno je zaslišai sodnik še Blaževo ženo, ki pri zaslišanju ni štedila s solzami in bridko ihteča silno obto-ževala svojega moža, drugič ga pa zopet skušala precej nerodno upravi-čevati. Ker je smatral sodnik Špeline upravičbe le kot izraz slepe ljubezni, je v zapisnik sprejel le njene obtožbe, upravičbe pa na kratko v tem smislu omenil le v »uradnem zaznamku«, ki ga je napravil pod zašlišanjem. S tem Je bila Đlaževa usoda za-pečatena. Ceprav je sicer na izjavo pozvano županstvo odpisalo sodišču, da je Blaž Kremenšek štedljiv, pri-den in dober gospodar, ki se le vča-ftih nekoliko zateče k pijaci, da pa sicer vestno, skrboo in dobro gospodari in da se ne more o njem trditi, da bi zapravljal, je sodnik prepričan, da so resnične le pred njim oddane izpovedi, vendar sklenil, da se dene hajajočimi vestmi strogo cenzuro. — General Velasco je bil imenovan za vojnega ministra. Novi predsednik Carabahal je odredil, da se vsi poli« tični vjetniki takoj izpuste. Diploma-tični zbor se je dvakrat sestal, da določi besedilo nagovora pri sprejemu pri novem predsedniku, ker je negotovo, da bodo Zedinjene države priznale Carabahala kot predseđui-ka Mehike. Končno so skienili, da bodo p/išli k sprejemu, kakor običajno, v uniformah. Vse je odvisno od tega, ali priđe med Carabahalom in Carranzo do sporazuma. Če bo vztrajal Carranza na tem, da s silo vdre v mesto Mehiko, Zedinjene države Carabahala ne bodo priznale, dokler se ne izvrše pravilne volitve. Ameriške čete Veracruza ne bodo zapustile, dokler ne bodo odstranjene vse težkoče. Carabahal je vladi Zedinjenih držav, kakor poročajo iz Washingtona, sporočil, da namerava v prilog Carranzi odstopiti. Štajersko. Zvezna tiskarna v Celju in na<< rodna stranka. Zadnje dni se je v raznih listih nesoglasje med Zvezno tiskamo v Celju in njenim delav-stvom tako popisovalo, kakor Če bi bilo istega krivo vodstvo narodne stranke. To je pa napačno mnenje. Nastale so res med tiskamo in de-lavstvom velike diference, tičoce se mezde, kjer delojemalci in delodajal-ci vztrajajo že več tednov neizpro-sno vsak na svojem stališču. Vodstvu narodne stranke se pa tu ne more nič očitati, ker nima merodaj-nega vpliva v odboru tiskarne. 2e ob začetku nesoglasja med tiskamo in delavci je pa predsednik narodne stranke dr. Kukovec iz lastnega nagiba posredoval pri vplivni intere-sentinji, celjski posojilnici, naj se na-sproti delavstvu zavzame popustljivo stališče. Ko je napetost zadnje dni prikipela do vrhunca, je pa dr. Kukovec kot na obe strani neprizader, ponudil delavcem izrecno svoje posredovanje med delodajalci in delavci, ako bi se isto sprejelo. Toliko v pojasnilo. Želimo, da se stvar vse-stransko pravično uredi. Iz Celja. Poročali smo svoječas-no v »Slov. Narodu«, da se ministr-stvo za javna dela pogaja za Lappo-ve rudnike v Zabukovci in Škalah. Sedaj je ministrstvo za javna dela te rudnike že kupilo in prevzelo. Pre-mog bodo rabili za cinkarni v Gaber-ju pri Celju in Rablju ter za Idrijo. Iz Celja. Na tukajšnji višji gimnaziji so se vršile zrelostni izpiti od 10. do 15. julija. Od Slovencev jih je napravilo izpit s povoljnim uspehom 10, 1 z odliko; eden je padel in eden dela izpit zaradi bolezni na jesen. Slovenski abiturijenti so gg, AI. Brenčič (z odliko), Ernest Gorišek, Janko Mameršak, Janko Hočevar, Josip Kožel], Bogdan Kurbus, Josip Ludvig, Martin Pavlič, Vinko Rojnik, Anton Simonišek in Anton Vrečko. Zapiranle 5>veleizdajalcev«, Nemškutarsko ovaduštvo je v pol-nem cvetu in iz vseh krajev prihaja-jo poročila o zapiranju »veleizdajal-cev«. So to mladi in pa neuki ljudje, ki so politizirali tako, da je lahko do-bil kdo povod za ovadbo. Na Prager-skem so te dni zaprli okrajnega živi-nozdravnika Juna iz Varaždina zaradi — vohunstva. Hinavci! Na nemškem »Volks-tagu«v Celovcu je c. kr. sodnik in državni poslanec Marckhl glasom »Gr. Tagblatta,« in celjske »Deutsche VVacht« čisto odkrito grozil, da je Blaža Kremenška zavoljo zapravlji-vosti pod skrbstvo in je ta sklep predložil v potrditev deželnemu so-disču, ki ga je tuđi rednješolci) v katoliških organiza-.:jah, kjer je doma treznost in pa-:riet, ne pa v liberalnih, kjer gospo-uuje pustolovstvo in podivjanost.c Mi pa pravimo: »Siarši, pazite, da vaši fantje, ki studiralo na srednjih -Mah, ne bodo v nobeni takozvani • rganizaciji!v< OdKar se je pričelo organiziranje« dijaštva na srednjih Mah na podlagi tega in onega »sve- * vnega prepričanja«, ki je pri teh ;• ladih Ijudeh gotovo že odlično utrjenq«, še se ni razvilo iz tega ni-.esar dobrega. Klerikalci so s tem organiziranjem« začeli; razni kateheti so nastavljali »katoliške« dijake za špijone po razredih, vabili jih k sebi, imeli z njimi sestanke in debate ro gostilnah in samotnih krajih itd. \aravno je, da so po:em neklerikalne •- isokošolske dijaske struje tuđi iska-e zvez s srednjesolci in so nastale :udi neklerikalne ^organizacije«. Pu- tolovstvo in podivjanost se sicer ni . njih gojila, toda po našem okusu so bile, ker jih smatramo za nepo- -?bne. Ako se bode v bodoče v tem iru od naučne uprave kaj storilo, L:kor se sliši, potem se naj ^leda z.^sti gimnazijskim katehetom na —ste: mi ne bodemo mladine čisto :::J »organizirali-?. Med te tajne sred-rjesolske organizacije pa spadajo tuđi razne navidezne bratovščine, ki /rireiajo sestanke in shode za huj-; :anje mladine. Toda. kakor se s te- i dijaškimi »organizacijami« ne >trinjamo. tako odrekamo »Slov. Qosp.:< pravico, da bi dijake, ki ne ■-.pravljajo vohunskih služb za kate- :ete, obrekovali. »Slov. Gospodar« in — »Šta-;erc« si ležita v bratskem objemu. ::den. kakor drugi psujeta vse Slo-\ enee, Hrvate in Srbe, ki se ne stri-njajo glede svojih nazorov v Jugo- iovanstvu z — dr. Šusteršičem in :• ico Frankom. »Štajercu-? se nič ne jdimo, pač pa »Slov. Gospodarju«. ; a] mislite, dr. Korošec, s tem na- ' raviti kak rebah pri vladi in nem- utarjih? Ce bodo padali udarci. bodo padali po nas vseh, tu ne bo nič pomagalo, če pišete tuđi o srbskem narodu in njegovem kralju kot Slo-van ostudnejSe ko dunajski in budimpeštanski Židovi. Tako licemerstvo in petolizstvo se gabi ne le nam. temveč prav gotovo tuđi krogom, za katere je ta pisava namenjena. Iz Konjic poročajo »Marb. Zeit.«, da nameravajo nekateri nemškutar-ski občinski odborniki predlagati škofa dr. Miho Napotnika za častne-ga občana. »Marb. Zeit.« se vsled tega zelo skandalizira. Pa bodo menda za to skandaliziranje bolj merodajni oziri na pastorja Mahnerta ko razža-ljeni nacijonalizem. Kajti če bi bil naš Miha le količkaj naroden, bi nobene-mu spodnještajerskemu nemškutar-ju ne padlo v glavo ga predlagati za častnega občana nemske občine. Iz Škofje vaši pri Vojniku nam pišejo: Namestnija je razveljavila občinske volitve, ki so se vršile lani 28. in 29. julija v vseh 3 razredih in sicer zaradi tega, ker župan Jožef Vrečko z volilno komisijo vred ni varoval volilne tajnosti. Ko je nam-reč volilec 3. razreda Franc Roje od-dal za se in kot pooblaščenec 3 glasove, je župan Vrečko odprl glasov-nice in jih prebral. Naravno je, da vsled tega ostali volilci 3, kakor tuđi 2. in 1. razreda nišo imeli več za-upanja, da bode volilna komisija v smislu postave volilno tajnost varo-vala. — Pri larskih volitvah je bila izvoljena po večini klerikalno - nem-škurarska mešanica; napređnjaki so dobili le 7 odbornikov. Sedaj se bodo volitve na podlagi starega volilne-ga imenika ponovile. Župan Vrečko je bil, kakor znano zaradi teh volitev pri celjski sodniji obsojen. Hmelj. Vsled stanovitno ugod-nega vremena so se tuđi zaostali hmeljniki popravili. Golding lepo cvete in obljubuie zadovoljivo množino letine. Pozni hmelj že tuđi kaže cvetne popke in je njegovo sedanje stanje skoro prav dobro. Rastlina je vseskozi zdrava. — Društveno vodstvo. Iz Maribora. Na tukajšnji realki je bilo v minulem šolskem letu med 296 dijaki le 9 Slovencev. Res, da je zavod nemški, ali nemške so več ali manj tuđi vse naše gimnazije in uči-teljišča. Naši ljudje imajo kratkomalo premalo smisla za realčne studije — in to nam nikakor ne koristi. Iz Maribora. V sredo se je vršila seja mestnega sveta, v kateri je župan dr. Schmiederer prebral jako za-nimivo Was:ianovo pismo. V tem pismu naznanja Wastian, da ne sprejme podžupanstva, da odlaga ol>-činsko odborništvo in da se bo sploh začasno umaknil iz javnega življe-njn. Iz nemških krogov se sliši, da je Wastian to storil, ker je župan di Schmiederer odločno pokazal, da mu ni več za njegovo »sodelovanje«. Najbrž bo izvoljen za podžupana — vendar enkrat — dr. Orosel. ki bo tuđi poskusil doseći državnozborski mandat mariborski. Razpisano je do 25. julna mesto šolskega vodje v Ana Reki, okraj Vransko, Štajersko. Kraj je eden iz-med tistih redkih na Slovenske!"!, ki so v I. krajevnem razredu. Stan va-nje je novo in prav lepo ter im; tri sobe. kuhinjo in klet. V kuhinj' je napeljan vodovod. Šolskemu ^ diu sta v uporabo tuđi dva majhna rta, od katerih večji ima betonsko in zič-no ograjo. Ljudje so soli prijazni, sol-ske razmere prav ugodne. Reflchtira se v prvi vrs:i na oženjene učitelje. Soproga lahko poučuje ženska ročna dela. DrolMM sovice. Pri Sv. Le- nartuvSlov. gor. se vrši dne 22. Julija premiranje konj. Začetek ob 8. uri zjutraj. — Na Polenšaku se je vršil kmeČki shod, na katerem se je protestiralo proti predragoceni zgradbi novega župnišča. — IzCe-1 j a. Zaprli so 161etnega Mihaela Ko-renta, doma Zagradom, ker je v okolici zalezoval in onečaŠčal šolarice. — Od Nove cerkve pri Vojniku. V Polžah je hlapec Tratenšek pri neki posestnici zrezal kravo po trebuhu z nožem. 2ival je v strašnih bolečinah poginila. — Imenovan je za ravnatelja meščanske sole v Voitsbergu meščanski učitelj Karei Lechner iz Celja. Romsko. Požar. V blizini Launsdorfa je izbruhnih te dni požar pri posestniku Brachenschusterju, pri Čemur je zgo-rela hisa z gospodarskim poslopjem in zraven stojeći čebeljnak z 12 pa-novi. Dalje je zgorel v hlevu konj posestniKa Themla v vrednosti 300 K in dvema uslužbencema njihovi kovčegi z vso vsebino. Tuđi se je vnel drugi čebeljnak posestnika Themla in je zgorclo 31 polnih in 30 praznih panjev v vrednosti 430 K. Skoda, ki jo je povzročil ogenj pri prvem posestn. presega 9000 K, kri-ta pa je deloma z zavarovalnino f»200 K. Ostali oškodovanci nišo bili zavarovani. Vzrok požara se do sedaj Še ni dal dognati. D robne novice. Nezgoda o t r o k a. V Bistrici ob Dravi se je igral pri nekem gospodarskem stroju desetletni posestnikov sin Anton Strinnicker, pri čemur je prisel z ro-ko v stroj in mu je ta odrezal kazalec in ga hudo poškodoval na roki. — Smrtna nesreća. V blizini Bal-dramsdoria je padel pri nakladanju lesa hlod na lesnega nakladalca P. Gailerja, pri čemur mu je hlod strl prsni koš. Kmalu po nesreći je Oailer umri. Sreča je le ta, da hlod ni poko-pal pod sabo tuđi gospodarja Ka-pellerja, ki se je pomaj rešil s skokom na stran. Ponesrečeni Gailer je bil 41 let star in zapušča vdovo in pet nedoraslih otrok. — S t r e 1 a. V vaši Hirt je udarila strela v staro cefkev ter ne meneč se za strelovod nekoliko poškodovala zid od kateregajepo-strgala nekaj ometa tako, da se opazi sedaj dragocene freske, ki so jih sedaj pričeli raziskavati. Nato je poškodovala strela par malo vrednih tabel, nato pa izginila v zemljo, ne da bi koga kaj poškodovala. — P o -n e s r e č i 1 s e j e pri Sv. Donatu 14-letni Maks Bessold s tem, da je pa* del tako nesrečno, da si je zlomil desno roko in se tuđi drugače po-Škodoval. Njegov oče ga je takoj prepeljal v bolnišnico usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini, kjer je do-bil prvo pomoč. Primorsko. Iz poštne službe. Postni višji kontrolor Anton Hussak v Gorici je imenovan za višjega poštnega upravitelja ter za voditelja tamošnjega poštnega urada. Promocija. V sredo, 15. t. m. je bil n;i vseučilisču v Gradcu promoviran za doktorja prava g. J. U. C. Jo-ško M u n i h iz Sv. Lucije ob Soči. Hišne preiskave v Gorici. Kakor smo že včeraj med brzojavkami obširneje poročali o hišnih preiska-vah v Gorici, nam je le Še dostaviti, da je dr. Casapiccola smratral črke na dopisnici, s katero je lovil onega abiturijenta in na kateri so bile tri črfee namreč S. A. Z. za »Slovenska anarhistična zveza«. — Grdo je to počenjanje za hrbtom glavarstva, zlasti, ko se niti ne ve, če se ni od nasprotnikov in narodnih sovražni-kov podtaknilo dotično dopisnico in da se Črke razlagajo pač kot okraj-šave za organizacijo, ki sploh nikdar ni obstojala in tuđi ne bo obstojala. Druga žrtev Soče. Pred kratkim je utonil, kakor znano, v Soči dijak Delchin iz Gorice, v sredo pa je za-htevala Soča svojo drugo žrtev, mla-deniča Emila Komavlija iz Pevme. Nesreća ob železnici. Na progi državne železnice Cervinjan - Bel-vedere se je v sredo opoldne nudil občinstvu grozen prizor. Vlak je tre-ščil s tako silo v neki na tiru se na-hajajoči voz, da je padel 61etni deček Peter Bertonja pod vlak in ga je ta usmrtil. Voznik, 591etni Peter Toma-zin iz Ronkov je dobil znatne po-škodbe. Tuđi je vlak enega v voz vpreženega vola popolnoma zmeč-kal. Are taci je. V dve uri od Pulja od-daljeni vaši Marčana je bil po orož-nikih aretiran tamošnji župni upravitelj Vinodolac. Aretacija se spravlja v zvezo z velesrbsko propagando. Vinodolca so prepeljali v Rovinj. Prošli teden je bil aretiran v Pulju tajnik okrajnega glavarstva M. Zelenko. Tuđi tu je vzrok aretacije baje isti. O obeh aretacijah se molči. D robne novice. Ž e p n i tat. Predsnočnjim je bil pred cirkusom Charles v Trstu aretiran 201etni težak Marlj Erat, ker je silil v gneco pred vhodom in se sploh jako sumlji-vo obnašah Ko so ga peljali na policijsko stražnico, je med potjo spustil na tla zlato cigaretno dozo z emajlom, vredno okoli 200 K, katero je gotovo komu iz žepa izmaknil. Od-dali so ga sodišču. — T a t i n s k i s i n. V Trstu so prijeli predsnočnjem nekega 23Ietnega fanta, ki je prodajal zlato uro in verižico, vredno okrog 300 K za 50 K. Ko je že sedel v zapo-ru, so dobili iz Beljaka obvestilo, naj primejo 231etnega Frana Enter-fahrerja, ker je uKradel svojemu oče-tu zlato uro in verižico. Aretiranec je seveda identičen s tem izgubljenim sinom. Enterfahrerja so prepeljali v Beljak, kjer bo dobil za svoje dejanje primerno nagrado. Fant je ravnokar odsedel 15 mesečno kazen, prisojeno mu radi neke tatvine v Hamburgu in je tuđi sicer že večkrat bil kaznovan zaradi tatvine in goljufije. Dnevne vesti. -r Mir ali vojna? Preiskava zaradi sarajevskega atentata bo po ve-rodostojnih poročilih končana naj-kasneje do konca prihodnjega tedna. Uspeh preiskave ?e predloži cesarju in ministru zunanjih del in potem borno videli, kaj bo. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je rekel v svojem drugem govoru, da je treba na vsak način vprašanje s Srbijo spraviti na čisto — dunajski oficijozi pa nas uče, da se bo na podlagi re-zultatov preiskave pač zahtevalo popolno pojašnjenje razmerja s Srbijo, da pa nihče ne verjame na vojno. Kje je resnica? Enkrat groze na Du-raiu z vojsko, pa temu ugovarjajo v Pešti, enkrat groze v Pešti z vojsko, na zopet na Dunaju ugovarjajo. Men- U boiezen so toplice, za Ijubezen jih pa ni! Slike iz topliškega življenja. Spisal B. P. (Dalje.) V tem je prišla sama »umazana rama,« k meni. Pozdravila uie je s 'rščanskim pozdravom »Hvaljen bo- ' Jezus Kristus«, na kar sem ravno ko krščansko odgovoril z »Na več- e čaše amen« ter zapodil z muhal- " kom divjo jato mušje zalege krč- • a rici ravno v obraz. A ona si ni nič /^rila iz tega, samo puhnila je, da : nišo ušle muhe v odprto zrelo, po- ' m me pa vprašala, kaj si želim pod ieno streho. Naročil sem si četrtinko rdečine ' zmerno Kosilo, namreč juho, go-edino, salato in krompir, Kmalu sem :obli naročeno. V vino muhe nišo sile, ker je bilo kišio in zoperno kot rnerika, pač pa jim je bila jed silno ri njih mušjem srcu. Z občudovanja rednim zanimanjem so se pojale r-:oli žlice in če sem jih od tam pre-Jil, padlo jih je vselej kakih deset juho na krožniku, kjer je po par nojih zamahljajih nastalo krčevito kolebanje crne golazni, katera se iz-obaca iz a^prostovoljne gorke ko- Videč, da je tu vsak odpor brsz-uspešen, prepustil sem m^ham z lojem zaheljeno juho in ^e hotel lotin ostalega kosila. Vi se ;:a nisem, kal-ti mušji zarod je fu že hil ves v elementu in se sitil »n pa>el z vso nekr-ščansko nesramno požrešnostjo. Krompir je bil ves črn, meso tuđi, še ćelo solata, tale je bil naval nadiež-nežev in nadležnic. Pa so se še usipa-Ji vedno novi tropi, da dobe svoj de-lež za življenjski obstanek. Kakor je bila vsa ta stvar komična in bi se ji bil najrajši smejaU bil sem vendar jezen. zato sem po-klical natakarico, da bi plačal. A re-višče se ni upalo k meni, pač pa je prišla spet sama umazana mama. »Ali vam ni všeč kosilo?« vprašala me je z oštrim očitajočira na-glasom. »Všeč,« odvrnil sem, »a muham še bolj, zato sem jim odstopil svojo pravico, dasi so si io izsilile po krivici.« Umazana mama je čutila stru-pen pomen mojih besedi ter rekla: »Toda molili niste nič pred ko-silom.« Pogledal sem ji v široki obraz. »Da, da, saj smo vas opazovali,« rekla je odločno, »niti križa niste napravili; vedite, da taki ljudje nima-jo pri nas nič iskati, pri nas Je kr-ščanska hisa.« »Nisem vedel za vse te pred-B|se9« (kJol aeoL »Dcay lew hvala z# temeljit pouk; sicer pa tuđi vaših muh nisem videl napraviti križa, ko so se brez vabila pridrvile k meni na kosilo v vaši krščanski hiši.« »Brezverec! je priglasilo 9 oseb z zneskom 20 on, 6 pa z zneskom od 2 do 5 K, katerim se odbor podružnice v imenu r'Iadine iskreno zahvaljuje za njihovi narodno požrtvovalnost. Naj si odo svesti, da priđe tuđi plačilo d naših male kov na dan razvitja. Vsak naj si zopomni besede pesni'Ka Pre-šerna, kdor za otročice kaj daruje, se za narod svoj žrtvuje. Obraćamo se rorej še enkrat v imenu naše mladine ;z ponižujočo prošnjo do vseh na-rodnih Slovencev za kak mali pri-spevek, ki se vsak hvaležno sprejme. Društvene nnzmnila. Sokolski obhod v nedeijo, 19. f. ni. Z ozirom na besedilo oblastve-: ega dovoljenja za prireditev Sokoli I. jutri, prosi podpisani r>dbor, da ona društva, ki se korporativno ude-■'.-že popoldanske prireditvre, urede svoj odhod in prihod sledeče: Sokol Moste: odhod izpred telovadnice ne-kaj minut pred tričetrt na 2. uro. koraka skozi Martinovo cesto. Sv. Petra cesto do križišča Sv. Petra ceste :n Resljeve ceste. Sokol Štepanja ^as: odhod izpred telovadnice ob pol 2. popoldne, koraka po Polianskem r redmestju, čez Jubilejni most na nznačeno križišče Sv. Petra ceste in Resljeve ceste. Sokol I. odhaja iz Tr-2a Tabor (dvorišče Accettove hise) točno ob 2. popoldne skozi Radecke-;ra cesto na omenjeno križišče. Cas za prihod je treba posameznim od-c!elkom tako uravnati, da se na križiću priklopi društvo na društvo brez zhiranja in sicer spredai Štepanja vas, nato Moste, potem Sokol I. — ^kupno se odkoraka do Frančiškan-ke cerkve. Tu se priklopijo oddelki z šentpeterskega predmestja zadaj :.a Sokola II. Sokol II. odhaja nekaj minut pred 2. uro od telovadnice na Cojzovi cesti, koraka po Vegovi ulici na Kongresni trg po VVolfovi ulici na Marijin trg. Torej je glavno pri-klopišče Marijin trg, ne magistrat, kakor je bilo prvotno mišljeno. Sokol &ent Vid naj uredi svoj odhod tako, cia je bo tričetrt na 2. popoldne pri Sokolu I. na trgu Tabor, kjer se zbi-rajo tuđi eventualni drugi gostje V kroju. Na zdar! Odbor Sokola I. Vstopnice in sedežt so v pred-prodaii pri gdčni. J. Doleačevi, (trafika v Prešernovl iHd). Preskrbt naj si jo vsak pravočasno. Seđeži za javno telovadbo Sokola I. so numerirani, na kar se slavno občinstvo Se posebej opozarja. — Cvetke se zbi-rajo pri gdčni. Dolcnčevi (Pre-šernova ulica), g. B a 1 ž 1 j e v i (Ko-lizej) in g. B iz jak ePoliane). Živi đobitki se zbiraio pri br. Z u p a n Č i-č u (Ahacljeva cesta); vsa ostala pojasnila in naročita sprejema brat Oor u p (t* rdka Cincar in Mejač). — V slučaju slađega vremena s? opozarja slavno občinstvo na sledeči sklep odbora: pri redite v se vrši v ptlnem oVsegu tuđi v Hučaiu dvom-ljivega vremena. Fdinn uajno dežev-je, brez upa na vedro vreme, bi prisililo odbov. da odpi.ve in rrtloži prireditev, kar pa bo po lepakih pravo-casno naznanjenn -- n_imsh; sesta-•i-^k ne telo 'adišču danes . ?^er ob 7 uri. — Ra?M'i oprcn»e vtseličnega pr.'^tora so vse priprave končane. Treba *V.kjlu f. k se uifodiup.a vre-i!i»"iia. IVdaj i:\ vsi na pjirtdi^ev So-kcL* i. Na 2diiif Društvo inženirjev v Ljubljani ^t enkrat opnzarja svoje !iane. da se vrŠ; jutri, dne 10. t. m, IV. reihii ob-in'\ zbor v hrtohi Tivoh c-b 10. do-poldne. Danes zvečer istetem se-staiH'k. Zadruga mesarjev in nrekaje valcev v Ljubljani naznanja, da se bodo vršile izkušnje za pomagalce v mesarski obrti v petek dne 24. j u-lija t. 1. pri zadružni preiskovalni komisiji v mestni klavnici v Ljubljani. Začetek preiskušenj ob 8. uri zjutraj. Oni vajenci in pomočniki, ki se ho-čejo podvreči tej preiskušnji, naj se prijavijo do četrtka, dne 23. julij a t. 1. pri načelstvu mesarske zadruge v Ljubljani (Poljanska cesta št. 21.), kjer je tuđi položiti preiskusno takso. Vsak prosilec ima predložiti svoje učno izpričevalo, eventuelno tuđi izpričevalo o obiskovanju kake obrtnonadaljevalne sole. Kdor je že delal kot pomoćnik naj predloži tuđi svoja delavska izpričevala. S privolit-vijo zadruge morejo na svojo prošnjo dati preiskušnjo za pomagalca v smislu § 104 b obrtnega reda tuđi oni vajenci, ki so se izučili v kakem tovar-niškem obratu ali pri gospodarju, ka-teri ne pripada kot član nobeni zadruzi. Te, kakor vsi zunanji vajenci sploh morajo oskrbeti na svojem učnem izpričivalu tuđi potrdilo pri-stojnega c. kr. okrajnega gla-varstva. S«)kof Moste pri Ljubljani ponovno orozarja bratska članstvo na odborov sklep. glasom katerega se korporativno udeleži jutrišnje prire-ditve bratskega društva Sokola I. — Zbiranje ob pol 2. v društveni telo-vadnici, odhod točno ob tričetrt na 2. Korakamo čez Selo-Vodmat po Za-loški cesti (ne iMartinovi), Sv. Petra cesti do križišča Resljeve ceste. — Bratje, udeležite se polnoštevilno! Na zdar! Prostovofjno ga silno društvo v Radečah pri Zidanem mostu priredi v nedeijo, dne 2. avgusta t. 1. vrtno veselico, nakar se sosednja društva opozarjajo. Svirala bode slavna zi-danmoška godba. Književnost. — »Slovenska Žena«, asilo slovenskih žen. Te dni sca izšli ■ t. 11. in 12. pevega letnika tega za • npre-dek slovenskega ženstva tako ' žne-ga lista. Vsebina teh dveh zv^kov ]e sledeča: 1. Marija Dolinarje-v a: Na planini. 2. F3ranislav N u š i č: Moje bistro dete. 3. Matilda K.: Mojemu sinku. 4. Matilda K.: Gorje. 5. Matilda K.: Hrepenenje. 6. Matilda K.: V daljavo. 7. M. Oregoriče-va: O naprstniku. 8. Hasanova: Sanje in resnica. 9. Ženski poklici. 10. ženski studij. 11. Iz socijalnega živlienja žen. 12. Slovensko žensko gibanje. 13. 2ene v javnosti. — Uredništvo pravi v svojem oklicu: »Po dolgem času je izšel prvi letnik »Slovenske 2ene<'. Materialen uspeh ni ugoden. Da list ni redno izhajal, je bil vzrok predvsem ta, da upravni-štvo ni moglo pokrivati velikih ti-skarniških stroškov, ker naročnice nišo redno plaČevale naročnine.« Resnica je, da se mora pri nas vsak list boriti z velikimi gmotnimi težko-čami. In če vpoštevamo dejstvo, da je skrajen čas, da se začne tuđi naše ženstvo bolj zanimati za vse panoge javnega življenja, tedaj uvidimo tuđi velikansko važnost in potrebo slovenskega ženskega lista. In naše mnenje je, da bi ne smelo biti slovenske žene, slovenskega dekleta, ki bi ne bila naročena na »Slovensko Ženo«. Mi le pozdravljamo izdajatelj-stvo, da se ne boji ogromnih stro-skov, da ni izgubilo poguma in da bo list še nadalje Izhafal. Dolžnost slovenskega ženstva pa Je zdaj, da list naroči. Uredništvo in iipravtiištro lista je v Spodnfl Siški — Ljubllaita. List stane na leto 8 kron. Bazne stvoU * Nesreća v sorah. Iz Solnogra-da poročajo: Dunajski turist Praska je padel z Bauernbrachkopfa v hierz-bachški dolini 3000 m globoko. * Turittovska nesreća. Iz Ino« mosta poročajo: Dva štutgartska turista, trgovca Maks Jakobi in Henrik Manz, sta se v lechtalskih Alpah po-nesrečila. Oba so našli na Stein-schartenkopfu mrtva. * Kolera. Iz Petrograda poroča-lo: Uradno so dognali v treh okrož-iih gubernije podolske 19 slučajev kolere. V astrahanski guberniji so konstatirali od 25. maja do 15. juli ja 46 slučajev kuge. Od teh zbolelih oseb jih je 42 umrlo. * Sufragetke. Iz Londona poročajo: Predvčerajšnjem so nasprot-niki sufragetk razbili zborovanje sufragetk. Možje so vdrli v lokal, demolirali vso opravo ter pretepli sufragetke. Več sufragetk je bilo ranjenih. * Grozen roparski umor. Iz Petrograda poročajo: V neki vaši blizu Kijeva so napadli roparji hišo mili-jonarja Sacka ter umorili sedem čla-nov rodbine. Le dva dečka sta se resila. Roparji so pokradli mnogo de-narja in dragocenosti. * »Albanski vojni mlnister.« Iz Charlottenburga pri Berolinu- poročajo: Pred par dnevi je prišel na cesto neki mož, ki razven zlatega na-nosnika ni imel ničesar na sebi. Tako neoblečen je šel ohiskat neko znano rodbino, toda služkinja mu je pred nosom zaprla vrata. Toda to ga ni motilo. Zopet je šel na cesto ter hotel obiskati neko drugo znano rodbino. Med tem pa ga je prijela policija, ka-teri se je predstavil kot — »albanski vojni minister«. Oddali so ga v no-rišnico. * Zakon iz Ijubeznl. Iz Londona poročajo: V cerkvi Saitit Charles v Londonu se je predvčerajšnjim po-ročil princ Louis Bourbonski, strič-nik španskega kralja Alfonza, z gospodično Harrington, ki je 23 let stara in hči navadnih meščanov. Princ jo je spoznal v nekem morskem kopali-šču ter se zaljubil vanjo. Po poroki je šel mladi par v špansko poslani-stvo, da dobi uradno potrdilo poroke. Poslanik pa ni hotel izstaviti po-trdila. Kralj Alfonz je baje zelo ogorčen zaradi te poroke. * Zapuš&na Teodorja Dreherja. Z Dunaja poročaj#! Kakor znano, se je 24. aprila t. 1. ubil Teodor Dreher, sin člana gosposke zbornice Antona Dreherja, pri avtomobilski katastrofi blizu Celovca. Teodor Dreher je bil pod kuratelo. Njegova rodbina ga je že dvakrat ranžirala, toda le pod po-gojern. da se ga da pod kuratelo. Pri zapuščenski razpravi so se zopet oglasili unniki z novimi zahtevami v znesku 700.000 K. Oče pa je izjavil, da ničesar več ne plača za svojega umrlega sina. Vsled tega je dunajsko deželno sodišče otvorilo konkurz o zapusčini Teodorja Dreherja. * Inženir Ulivi izginil. »Štampa« poroča iz Florence, da se je predvčerajšnjim zvečer tam razsirila vest, da je izginil inženir Ulivi. Kakor znano, je Ulivi izumi! način, da se more haje s pomočjo rdečih žarkov na velike daljave povzročati eksplozije raz-streljiv. Obenem z Ulrvijem je izgini-la tuđi hči admirala Fornarija, ki je bila /> njim zaročena. Inženir Ulivi naj hi ravno te dni napravil odločujo-če eksperimente pred komisijo mornarice in vojnega ministrstva. Scve-da je beg napravil največjo senzacijo, ker se je admiral zelo interesi-ral za izum svojega bodočega zeta. * Aretiran morilec svojega o^e-ta. Iz Vidma poročajo: Predvčerajšnjim so aretirali Alojzija Cossa, ki je umoril svojega očeta. Coss taji. * Zaušnica in profesura. Vrati-sfavski profesor Šteffens pripove-duje v svojih spomnih iz mladih let sledeči zanimivi slučaj: Popolnoma neizobraženi človek z imenom Asca-nius je bil imenovan za vseučiliškega profesorja naravoslovja v Kodanju in sicer vsled zaušnic, ki jih je dobil od svojega kralja. Danski kralj Fri-derik V. se je zanimal za neko damo od dvora, ki je stanovala v kralje-vem gradu. Kadar je kralj šel po grajskem hodniku k svoji izvoljenki, so se umaknili vsi, kajti nevarno je bilo srečati kralja. In ravno to okol-ščino je hotel izrabiti Ascanius. Med dvornimi uradniki je imel prijatelje in lahko je izvedei, kdaj bo srečal kralja na hodniku. Posrečilo se mu |c to. Kralj se je tiho plazil po hodniku ter pri tem naletel na Ascanta. Ves razjarjen je stopil k njemu, vprašal ga, kaj da želi, ter mu dal par zauš-nfc. In to Je bilo, kar si je Ascanius želei. Ascanius se je delal obupanega in s pomočjo svojih prijateljev, ki so bili okoli kralja. Je vso stvar tako opisaJ, kakor da bi slučajno srefial kralja. Ascaitlus je obolel. Njegovi prijatelji so govorili, da b6 zMasnel. Dobri kralj je bil zelo vfcnemirjeTi. Zagotavlja! je, da ntma nič proti Ascaniu m izpraSeval |et s Čim bi ga zadovoUtt. te teđai so iu nekalotij predlagali, nal podeli Ascaniu 12-praznjeno pfofesuro naravoslovja. Zagotavjjali so kralja, da se je Ascanius tuđi mnogo bavil s to vedo. Kralja je veselilo, da more svoj pre-nagleni čin zopet popraviti in Ascanius je profesuro dobil. Toda njegova nezmožnost je bila preočividna. Kmalu so ga vpokojili, seveda s pol-no pokojnino. * Dvoboj med dekletl. Pariz ima novo zanimivost: dvoboj z bodali med dekleti. Marija Mautenod in De-niza Pinsou sta bili že iz šolskih let neločljivi prijateljici. Tuđi ko sta odrasli soli, sta si poiskali dela pri eni tvrdki. Tako je ostalo njuno prijateljstvo neskaljeno do njunega 19. leta. Nekega dne pa je Marija zaupala Denizi, da je nevesta nekega trgov-skega sotrudnika. Kmalu se je tuđi Deniza seznanila z ženinom in vsi trije so bili med seboj najboljši prijatelji. Čez nekaj mesecev pa se je za-čel ženin neveste Marije izogibati in tuđi Deniza je izostajala od dela. Kmalu se je izvedelo, da ie Deniza prevzela Mnriji ženina. Zadnja, ki je izvedela za kruto resnico, je bila seveda Marija. Tovarišice so jo nahuj-skaie, naj pozove izdajalsko prijate-Ilico na dvoboj z ostrimi bodali. Dvoboj na odloči, katera izmed njiju se omoži s trgovskiin sotrudnikom. Dvoboj se je res vršil in Deniza se je zgrudila težko ranjena, Marijo pa so zaprli. * Življenje In vplšv ruskega me-niha — »čudodelnika« Rasputina. Kakor smo te dni poročali, je neka kmetica izvršila atentat na meniha-»čudodelnika« Rasputina. In čudež je, da ni »sveti« Rasputin, ki je iz gnoja neke male ruske vaši postal v par letih prvi zaupnik na carjevem dvoru, ni že preje postil žrtev onih. ki mu zavidajo njegovo stališče na dvoru. Čudovita je karijera tega ne-izobraženega sibirskega eremita, ki je imel nekak čudovit vpliv na praz-noverne in histerične osehe. posebno na ženske. Rasputin je postal znan širckim krogom še le po nesrečni ru-sko-japonski vojni, ko so prestrašeni vodilni krogi ruski zonet začeli iskati utehe v cerkvi in je vsled tega kleri-kalizem zopet začel v Petrogradu dvigati svojo glavo. Na čelu duhov-scine je stal tedai škof Hermogen iz Saratova, ki je skupno z menihom Iliodorjem obvladal merodajne kro-ge ter imel največji politični vpliv. Podpora te cerkvene nadvlade je bil Rasputin. Njegova slava kot čudodel-ni duhovnik ga je privedla iz vrst sekte, ki jo je ustanovil v svojem rodnem kraju, v glavno mesto, v salon neke dame, ki stoji zelo blizo dvora. Njegov nauk, ki je nekaka zmes askeze in razuzdanosti, je kmalu privabil mnogo privržencev. In ko je bil prvič prestopil prag palače carske rodbine, so se kmalu potem listavljale elegantne kočije in avto-mobili pred njegovim stanovanjem, kier ie daial avdijence. Rasputin, ki je užival prav posebno naklonjenost carice Aleksandre Feodorovne, je kmalu pridobil tuđi carja. In od tega časa je začel pogubno vplivati na politiko carskega dvora, posebno pa od tedaj, ko se mu je posrečilo izpodri-niti flermogena in Iliodorja. Ta dva sta se umakniia v oddalien samostan ter od tam vadila boi proti svojemu nekdanjemn tovarišu. Tedaj so razni časopisi prinesli prva poročila o orgijah čudodelnega meniha in njegove pobožne obeine. Pred dvema letoma je voditelj oktobristov, Gučkov, izjavil v dumi, da Rastupin ne ogroža samo čistote cerkve, marveč tuđi či-stoto prestola. Kmalu na to je Rostu-pin za nekaj časa izginil iz Petrograda. Toda že leta 1913. se ie zopet pojavil v Petrogradu in kmalu ie imel zopet isto moč. kakor prej. Kako velik je zopet postal njegov politični vpliv, dokazuje deistvo. da ga je celo grof Witte imel za svojega zaupnika, da je izprosil zanj avdijen-co pri carju in da ga je poslal kot apostelja v boj proti monopolu žga-nja. Nacrt se je tako dobro posrečil, da so bili nekateri irmenja, da je vpliv Rasputina povzročil padec ministra Kokovceva, kakor so prej tr-dili, da je tuđi umor Stolipina njegovo elelo. Zadnjič se je v dumi govorilo o Rasputinovem delu, ko je voditelj kadetov, profesor Miljukov, izrekel besede: »Ruska država se nahaja v oblasti poterniha!« * Prehlajenje hrbtiča, žlvčne bo-IttČIne In bolečine v tnlšlcah hitro in gotovo odpravijo tablete Kephaldol. * Pri metenju prebave in brez-slastnostl je zaprtje večinoma glavni vzrok. Višji zdravniki splošne bolnice pri Sv. Roku v Budimpešti so že v sedemdesetih letih konstatirali, da je Franc-Jožefova grenčica vsled iz-redno ugodnih sestavin pri obolelo-stih v vrst prebavii posebno dobro učinkujoće odvajaino sredstvo in da se vedno lahko priporoča. Franc-Jožefova grenčica se dobiva po vseh lekarnah, droperijah in trgovinah z mineralnim! vodamL Hagistratni gremij in državna policija. V kratkem Je imel magistratni gremij dvakrat priliko, da se je pečal z — državno policijo. V predzadnji seil grajal je občinski švetovalec Šte*e, aa državna policija ne pazi zadostno na javno varnost pri predstavih v cirkusih ter navedel goro-stasten slučaj cirkusa Kiudskv, pri katereni Rlecle svetiik in izhodov za silo ltd. ni bilo ničesar preskrblje-nega. Konec včerajšnje seje magistrat-nega gremija, posvećen je bil pa zopet — c. kr. državni policiji. Občin-ska svetovalca Kristan in — Stefe (!) interpelirala sta župana g. dr. Tavčarja. Prvi se je pritoževal, da Ijudje. ki morajo v letnem času imeti ponoći okna odprta, zaradi groznega vpitja in razgrajanja ponoenjakov ne morejo spati, drugi pa je vprašal, če se ne more ničesar ukreniti zoper one žganjetočnike, ki ljudi izkorišča-jo na nesramni način, jih najprvo do nezavesti napojo ž žganjem, potem jih pa vržejo na cesto.Interpelantoma se je pojasnilo, da spada nadzorova-nje nočnega miru in žganjetočev, kakor sploh nadzorovanju javnega reda v obrtnih zadevah in y obče v; področje c. kr. državne policij.e Osobito se je naznanilo glede obrtnega nadzorovania, da je došlo mestnemu magistratu od 1. januarja do danes, torej v 6 in po! mesecili skupa! samo — 47 obrtnih ovadb v kaznovanje od c. kr. državne policije, dočim je prej-šnja mestna policija skorai vsakl drugi ali tret]i dan podala vsa} po eno ali dve ovadbi glede obrtnih prestop-kov. Sklenilo se je, napraviti toza-devni dopis na c. ter. policijsko ravnateljstvo. (Opomba uredništva: Ne bo nič pomagalo, ker nima državna policija časa za take »malenkosti«, kakor je kalenje nočnega miru ali nad-zorovanje žganjarn. Ona ima druge« veliko važnejše posle.) Telefonsko in brzojavna poručilo. Hišne preiskave v Gorici, Gorica, 18. julija. Olede hišniH preiskav v Gorici je interveniral državni in deželni poslanec dr. Gustav Gregorin pri namestništvenem pod-predsedniku grofu Attemsu. Ener-I gično je izrazil svoje začudenje nad pavšalnim sumničenjem ^oriških slovenskih društev ter odločno za-hteval, da se vendar že enkrat napravi konec nevzdržnim razmeram v Gorici. Grof Attems je izjavil, da o vzrokih postopanja po-licijskega ko-misarja dr. Casapiccole ničesar ne ve ter da pričakuje poročila okrajnega glavaria Rebeka. Na podlagi tega poročila bo vse potrebno ukrenil. Dr. Gregorin je opozarjal na zle posle-dice, ki bi jih znalo povzročiti tako postopanje. Tuđi ne odgovarja ugledu in interesu države, da se sumni-čijo vsi goriški Slovenci, ki pač nišo m'kdar dali oovoda za to. — Notra-niemu ministru baronu Heinoldu so poslali iz Gorice brzojaven protest zaradi nepostavnih hišnih preiskav. Protest so podpisali: namestnik de-želnega glavarja dr. F r a n k, državni poslanec dr. Gregorič, deželni poslanec dr. Podgornik, pred-sednik Čitalnice dr. Hradnik in nredsednik Narodne Prosvete dr. V o š n j a k. Enak brzojavni protest so tuđi poslali tržaškemu namest-ništvu. Aretacije. Celje, 18. julija. Vest. da bi bil v Celju zaradi odobravanja sarajev-skega atentata aretiran solicitator kakega slovenskega odvetnika ali sploh kdo drugi, Je neresnična, Avdijenca. ~ ** - Išl, 18. juli ja. Cesar je sprejel bo-sanskega ministra Bilinske?:a y več kakor enourni avdijenci. Oficijozno se zatrjuje, da je Bilinski poročal ce-sarju v tekočih resortnih zadevah. Prepovedane češke prlreditve. l Dunaj, 13. julija. Neko češko pevsko društvo bi bilo moralo imeti jutri v Wahrinu na Dunaju vrtno veselico. Policijsko ravnateljstvo je slavnost prepovedalo. Inomost, 18. julija. Društvo za ustvaritev HavliČkovega spomenika je nameravalo izlet v Briksen, kamor je bil Havliček v letih 1851 do 1855 zaradi veleizdaje pregnan. Izlet so morali, očividno na zahtevo namest-ništva v Inomostu, odpovedati. . Gall§kl deželni zDor. "^'..^ DunaL 18. julija. GališkI deželnf zbor ne bo sklican neposredno poj volitvah, ki se vrše med 7. oktobrom in 6. novembrom. Baje se bo državni zbor ftestal že med votitvami itf siceU - -* Stran 6V . .SLOVENSKI NAROD« dne 17. julija 1914. 162. štev. u Izgnan iugoslovanski časnlkar. '* Zagreb, 18. julija. Snoči ie policija izgnala iz Zagreba ir» Hrvatske znanega jugoslovanskega Časnikarja in izdajatelja naeijonalističnega organa »Narodnega Edinstva* Milana Martfanovića, češ, da ni izpolnil po-gojev. pod katerimi mu Je bilo dovo-Ijeno vrniti se v Zagreb. Bil Je pod Cuvajem izgnan za deset let iz Zagreba. Marijanovič Je eden najzmož-nejših jugoslovanskih časnikarjev. Z njim je hotela policija zadeti list sam in ga pokopati. ^i^ i; Ogrski državni zbor. :^V\ > ; Budimpešta, 18. julija. V včeraj-Snji seji ogrskega državnega zbora se je nadaljevala debata o pristojbin-ski noveli. Priglasenih je bilo zopet več interpelacij, tako: Mezossv o razmerah v Bosni, gro! Esterhazv o parlamentarski straži, gr3f Andrassv o zunanjem položaju, Rakovskv o Belgradski zarati. Predlog grofa Khuen-Hedervarvia, da naj trajajo seje ođ 10. dopoldne do 8. zvečer, je bil 2 veliko večino sprejet. ^ Ruska propaganda? Budimpešta, 18. julija. Na sever-nem Ogrskem se je začela iznova razširjati ruska propaganda. Pojavili so se zopet ruski agenti, ki groze magjarskim duhovnikom in učiteljem z bombami. Povodom neke cerkvene slavnosti v Bilkah je neki ruski agitator hujskal ljudstvo. Ko je prišlo orožništvo. so bili kmetje agitatorja že skrili. Tako se godi baje povsod. J/ Bosna. ''' Sarajevo, IS. tulila. Hrvatski fn muziiiTianski klub bosanskega sabora sta imela včeraj važno sejo. Muzlimani so izjavili, da bodo v bo-doče pcdpirali zahtevo po priklopit-vi Bosne k Hrvatski. Dosedaj so se zavzeraali muzlimani za avtonomijo Bosne. • -*, Avstrija in Srbija. Petrograd, 18. julija. »Novoje Vremja« poroča danes, da lioče Av-striia zahtevati od Srbije, da dovoli da izvedejo avstrijske oblasti pre-iskavo glede zarote. *Novoje Vrem-ia« piše k temu, da je taka zahteva naravnest nemogoča. Srbija ima pač dolžnost preiskati ćelo zadcvo v last-nem delokrogu. Če se hoče monarhija informirati o poteku preiskave, naj delegira posebne diplomate ali druge specialne zastopnike, ne srne pa zahtevati nekai, česar srbska vlada nikakor ne more pripustiti. - •* Avstrija in Romunska. -' Išl, 18. julija. Cesar je spreiel cfanes avstriiskega poslanika v Bu-karešti grofa Czernina. Zatrmje se, da se bo gro! Czernin morda že pri-hodnie dni vrnil zopet na svoje mesto. Vesti o njegov em odstopu so to-rej neresnicne. Dunaiski opoldanski listi zatrjujejo, da ie grof Czernin poroča! cesarju o novem obratu v ro-munski politiki. Romunska se baje po teh poročilih že kesa svoje zveze s Srbijo in obžaluje baje tuđi že do-godke emrevije v Koristan c1' in se hoče približati zapet Avstriji. • Italija pred notrarjo krizo. Rim, 1\ julija. V političnih kro-gih se mnogo govori o tem, da se »e rnobilizacijskega poziva v Italiji od-zvalo neprlčakovano malo rezervi-stov. Mnogo pokiicanih rezervistov .ie zbežalo v inozemstvo, zlastl v Švico ter nočejo vršiti svojih voja-ških dolžnosti. V italijanskih armad-nih krogih se revolucsjonarni duh vedno boli širi. Agltatorji govore, da bo italijanske monarhije krnalu konec. Ruski minlstrski svet. 7 Dunaj, 18. julija. Iz Petrograda poročajo, da se je vršil v Peterhofu izreden ministrski svet pod pred-sedstvom ministrskega predsednika Goremvkina, kateremu so prisostvo-vali vojni minister, mornariski mini-ster, zastopnik carja in trgovinski minister. K temu ministrskemu sveta sta bita poklicana tuđi ruska veleposlanika v Parizu in Berolinu. V navzočnosti Sazonova se bo vršila prihodnje dni zelo važna konierenca. • * • PO ATENTATU V SARAJEVU. Sarajevo, 18. julija. V Mostaru se je vršil svečanostni rekvijem za prestolonaslednika. Metropolit je v svojem govoru obsojal zločin in na-glašal neomajno zvestobo srbskega naroda. Praga, 18. julija. Sirote nadvojvode Frana Ferdinanda so obiskali za tri dni svojo teto grofico Wuthe-nau v Draždanih. • m REVOLUCIJA V ALBANIJI. Italijanska intervencija v Albaniji. Rim, 18. julija. Listi poročajo, da odpošfje na podlagi sporazuma med avstrijsko in italijansko vlado Italija se danes v Albanijo ekspedicijsko ar-jnado 12.000 ju<4 s ŠA ttXKB& Ltett pišek>. da ie ie aecotovo, aH pošOe tuđi Avstrija v Albaniio svoje ćete ali ne. ^ V Draču. >\ Rim, 13. julija. Iz Đrindisija poročajo: Husein beg in Izmail Kemai sta dospela sem ter pravila, da se je položaj v Albaniji tako poslabšal, da nobeden, niti knez, ne misli več, da bi bilo mogoče vzdržati sedanji režim. Drač, 18. julija. Vesti o namera-vanem napadu vstasev na Drač so razburile zlasti prebivalce predme-stij, ki trumoma beže. ^^ Kneževa pokojnina. Berolin, 18. julija. Listi poročajo, da se je bil knez Viljem albanski, predno je zasedel albanski prestol, pogodil z velesilami, da dobi v slučaju, da bi bil primoran odstopiti, letno pokojnino 260.000 frankov. Iz tega je razvidno, da knez Drača ne bo zapustil prej, predno mu tega velesile ne bodo dovolile. Srbi in Albanci. Skader, 1$. julija. Gotovi krogi zatrjujejo, da vozijo med Debrom in Ohridskim jezerom dan na dan srb-ske provijantne kolone vstašem živi-la. Severno od Struge stoji oddelek srbskega Rdečega križa za vstaše. VstašL Pariz, 18. julija. Francoski listi konstatirajo, da imajo vstasi na raz-polago mnogo sredstev iz Turčije. Odlični elani turske vlade so dali albanskim vstašem na razpolago mnogo milijonov frankov. Atene, 18. julija. Ruska križarka »Terej- je prispela pred Valono. Skader. 1S. julija. V vaši Tepe pri Skadru so mohamedanei pro-vzročili nemire. Mednarodne čete so vas zasedle. Drač. 1S. julija. Vstasi so poslali italijanskemu, ruskemu. francoske-mu in angleškemu poslaniku pisma, v katerih jih vabijo v SjaK na sesta-nek. da se dogovore o mirovnih po-gojih. Poslaniki so zahtevali, da vstasi po/abijo tuđi avstrijskega in nem-skega poslanika, nakar bodo imeli poslaniki skupno konferenco ter bodo skupno spročili svoj odgovor. • • DOGODKI NA BALKANU. Ob bolgarskih mejah. Sofija, 1S. julija. Predvčerajš-njem opolnoči je obkolila ena ćela romunska stotnija bolgarsko mejno stražo na cesti od Varne v Dobrič ter začela streliati. Bolgarski vojaki so se umaknili. Ranjen ali usmrćen ni bil nobeden. Bukarešia 18. julija. Bolgarska straža je streljala pri Turtukaji na romunsko stražo. Bukareita« 18. julija. Pri Ku-jundjuku so boigarske s:raže strelja-Ie ra neko romunsko patruljo. Ro-muni so odgovorili, nakar so Bolgari zbežali. Belgrad, 18. julija. Bolgarske mejne srraže so napadle 14. t. m. srb-sko stražo v karavli Vilje Kolo. Bolgarsko posoiilo. Sofija, 18. julija. Kralj je j idpi- sal ukaz, s katerim se sanke: nira od sebranja sprejeta predloga < bol-garskem posojilu. Gr$ka in Turčija. London, 18. julija. Iz Car! rada poročajo: Na majhnem otoku Makro-nisia v Smirenskem zalivu, ki je pre-šei pred kratkim od Grške v angle-ško posest, se je dogodil slučaj, ki bo imel za posledico diplomatične korake Grške in Angleške v Carigradu. Na otoku žive grški pastirji.Predvče-rajšnjem je dospel na otok oddelek turskih čet pod poveljništvom turskih častnikov. da zasede otok. Turki so ustrelili 15 Grkov, ne da bi jih bili ti napadh. Carigrad, 18. julija. Porta je baje sklenila ustanoviti na Kreti konzulat. Atene 18. julija. Kje se sestaneta grški ministrski predsednik in veliki vezir se ni znano. Odločitev pa mora pasti se danes. Grška vztraja na stališču, da ne srne pod nobenim po-gojem ničesar izgubiti. 7293 Poslano Razmere v celjski slovenski tiskarni. Bivše osobje Zvezne tiskarne v Celju razpošilja letak in priobčuje članke, s katerimi pojasnjuje vzroke stavke pomožnega delavstva v tem podjetju z namenom, napraviti v ob-činstvu razpoloženje proti vodstvu tiskarne. Na te napade daje odbor na-slednje stvarno pojasnilo: Predsednik g. Jos. Smertnik je postopal v vseh zadevah v soglasju in po sklepih odbora. Ko je izbruhnila decembra lan* skega leta splošna stavka tiskarjev in • Za Tsebino te«a m&m* J« aređnlUTO pdtf&TPcna to toUko, JmUImc rtntoff« »feM. 1 pomožnih delavcev, se je odbor po-I stavil na stališče, da bo sprejel vse pogoje, kakoršne bo določila tarifna komisija na Dunaju. Odbor je potom svojega bivšega faktor ja g. Černeta z dopisom od 9. februarja 1914 stavil takrat delavstvu ponudbo, da sprejme delavstvo v službo pod po-goji, kakoršne bo določila tarifna komisija na Dunaju. Zastopnika delavstva sta odgovorila, da vzameta dopis na znanje in da delavstvo prične z delom dopoldne dne 10. februarja 1914. Tarifna komisija na Dunaju je sklenila novo kolektivno pogodbo s tiskarskimi pomočniki, odklonila pa je vsako pogajanje in sklepanje tarifa s s pomožnim delavstvom (strežnice, vla-gateljice, hlapci itd.). Da bi odbor po-polnoma korektno napram delavstvu na podlagi novega tarifa postopal, se je obrnil na državno zvezo tiskarskih lastnikov na Dunaju s prošnjo, da pregleda plače delavcev tega podjetja za 1. 1913 in poroča, kako jih je treba v bodoče po tarifu placevati. Odbor je prejel odgovor z zaznambo vseh delavskih plač po določeni lestvici ter je privolil v vse predlagane prosto-voljne povišbe. Te povišbe po novem tarifu za Zvezno tiskamo nišo bile posebno visoke, ker je tiskarna plačevala skozi dolgo vrsto let svoje delavstvo visoko nad obstoječim tarifom. Stavkarsko gibanje od meseca julija t. 1. se je pričelo ne toliko zaradi mezd, ampak največ zaradi upeljavetarifne pogodbezobl'i-gatorno posredova 1 nico za po-možno delavstvo. Ljubljanske tiskarne plačujejo pomožne delavce po 12 do 16 kron na teden, Zvezna tiskarna jih je plačevala po 20 do 21 kron na teden, delavke plačujejo v Ljubljani po 10 do 13 K na teden, Zvezna tiskarna iih je plačevala 12 do 16 K na teden. Ce bi plačevala Zvezna tiskarna pomožno delavstvo po istem razmerju, kakor se ga plaču je v Ljubljani, bi imela več kakor 2000 kron manj režij na leto. Za Zvezno tiskamo pa pridc Ie Ljubljana kot konkurenčno mesto v poštev. Mezdno vpraša-Šanje torej ne more biti vzrok stavke. Posredovalnice nimajo na podlagi novega tarifa niti tiskarski pomočniki, ampak se je ustanovila paritetična posredovalnica, v kateri posluje polovica šefov in polovica pomočnikov. Dne 18. m. rn. ob 4. uri se je zglasil pri predsedniku Zvezne tiskarne predsednik osrednjega odbora organizacije pomožnega delavstva ter je za-hteval, da mu naj Ie ta izjavi do 6. ure zvečer tistega dne, ali bo podpi-sal predloženi tarif, ali ne. Predsednik mu je odgovoril, da odbor o tem še ni sklepal, da bo pa predložil predlog glede novega tarifa pomožnega delavstva prihodnji odborovi seji. Na splošno začudenje je pomožno delavstvo izostalo že prihodnje jutro od dela. Ker se je skliceval predsednik organizacije pomožnega delavstva, da je sklenil gremij tiskarjev v Gradcu, da je tarif za pomožne delavce obve-zen za ćelo štajersko deželo, se je obrnil odbor na gremij v Gradcu, ki je po svojem predsedniku ustmeno in potem še pismeno z dopisom od 20. m. ni. izjavil, da je bil sklenjen tak tarif samo za mesto Gradec. Tarif pomožnih delavcev ni v nikaki zvezi s tarifom tiskarskih pomočnikov, vslefi tega tildi nimajo tiskarski po-moćriki pravice izsiliti tarif pomožnega delavstva. Tuđi je gremij v istem smislu naznanil, da se je obrnil do predsednika pomočniškega odbora, da odstrani le-ta takoj nečuveno postopa-nje (Ungehčrigkeiten) strojnikov Zvezne tiskarne in da je od te strani dobil zatrjujoč odgovor. Zvezna tiskarna ima torej pravico delati tuđi z neorganiziranim pomožnim delavstvom, kakor se to zgodi ćelo v Gradcu, kjer delajo ćelo voditelji delavskih organizacij. Zakaj se ne pos-kusi pred vsem odpraviti neorganiziranih iz graških tiskam, ki so ćelo tarif pomožnih delavcev priznale? Zakaj so se spravili ravno na Zvezno tiskamo? Ali morda zato, da bi nova tiskarna, za katero prosijo trije bivši uslužbenci Zvezne tiskarne, bolje uspevala, če bi se močno odškodovalo Zvezno ti-skarno ? Ko je poskusila Zvezna tiskarna delati z neorganiziranimi pomožnimi delavci, sta strojnika odklonila skupno delo s temi in so stopili strojnika in črkostavci v stavko. S tem so prelomili tarifno pogodbo. Ta slučaj se je naznanil tarifnemu razsodišču v Gradcu, ki sestoji iz tren šefov in tren pomočnikov. Z razsodbo 27. m. m. je sodi-Šče soglasno obsodilo postopanje osobja Zvezne tiskarne, češ, da je s svojim ravnanjem tarifno pogodbo prelomilo. Vsled te razsodbe so vstopili strojniki in črkostavci zopet v delo, začeli pa so s pasivno rezistenco. Strojnika sta se še naprej obotavljala delati z neorganiziranimi pomožnimi delavci in sta odgovornost za stroje odklonila. Vodstvo je bilo primorano njima in še neka te nm drugim črkostavcem odpove-dati službo, posebno že zaradi po-jnn|kiy|i deW k^r se niročenegA dela vkljub vljudnemu prigovaranju vsled stavke in pasivne rezistence ni moglo izvršiti in so stranke oddale delo drugam. Pri odpustu iz službe službe je postopalo vodstvo skrajno kulantno, ker je strojnikoma izplačalo mezdo naprej za ćelo odpovedno dobo in razmerno nagrado dasi je pristojala vodstvu po zakonu pravica ta dva takoj brez vsake odpovedi odpustiti. To so torej pravi vzroki stavke. Vsakdo vidi, da na nastalih razmerah vodstvo tiskarne niti najmanj ni krivo. Ampak delavstvo samo je krivo, da je prišlo do teh obžalovanja vrednih kon-sekvenc. Ako ravno je bilo delavstvo na napačni poti in se mu je to predo-čevalo, vendav ni niti poiskusilo mirne rešitve. Odbor izjavlja, da uživa g. Smertnik kot predsednik Zvezne tiskarne njegovo popolno zaupanje; tega zau-panja tuđi neosnovani napadi ne mo-rejo omajati. Odbor je prepričan, da je g. Smertnik požrtvovalno zastopal interese podjetja. Odbor Zvezne tiskarne i [slio. Poslano! Ker se širi govorka, da bodem trgovino z usnjem itd. opustil, na-znanjam vsem cenj. odjernalcem, da ni resnica, resnica je, da sem isto povečal ter za nekaj predmetov pomnoži I ter vsled tega dosedanjo obrtno pravico zamenjal. 2798 Se nadalje priporočam K. A. Kregapy Trgovina z usnjem na debelo in drobno. Ljubljana, Sv. Petra cesta 21 23. Precrtane časopise v šent-jakobskem ohraju sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero. Spominjajte se đijali điirc Mmml Častite naročnike »Slovenskega Naroda«, katerim poteee v kratkem bodisi mesecna ali Četrtletna naročni-na, prosimo vijudno, da nadaljno na-roeitev kar naj prej e ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. — Do-klej je plaćano, je razvidno na na-slovnom ovitku. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za »Ciril - Metodovo družbo«: Tilka Zavrsnik iz Travnika pri Ra-keku 28 K OS v, nabrala ob godova-n]u gdč. Metice Koyeve in odhodnici g. Kobeja in gospa Franja dr. Tav-čarjeva 20 K, katere je poslai g. notar v Zužemberku ob priliki poroke njene hčerke. Skupaj 48 K 08 vin. Za »Domovino«: Uradnistvo mestnega magistrata 65 K zbralo povodom poroke županove hčerke gdč. Pipe Tavčarjeve. Ziveli nabiralci in darovalci! Umrli so v Ljubljani: Dne 15. julija: Urbanija Marija, mestna uboga, 79 let. Dne 16. julija: N. Valenta, hči post. sluge. Dne 17. julija: Lapajne Josip, sin c. kr. policijskega poduradnika, 1 dan. — Boehm Hedvika, žena viš-jega knjigovodje, 64 let. ./. V deželni bolnici: ^ Dne 13. julija: Pollak N., tovar-narjeva hči. Dne 14. julija: Peterca Peter, pekovski pomoćnik, 57 let. Dne 16. julija: Hrast Alojzij, gimnazijski dijak, 21 let. — Cepuder Neža, delavčeva žena, 32 let. Zahvala. Podpisana naznajam, da sem po smrti svojega moža Andreja Kmet od g. blagaini-čarja »Društva vpokoj. učiteljstva« takoj prejela vso svoto v naših pravilih zajamčeno. Za to pogrebno podporo se lepo zahvaljujem in vsem vpokoj€ncem(kam)> ki še nišo člani prav toplo priporočam. 2797 V Ljubljani, 17. julija 1914. Terezija Kmet, Današnji list obsega 16 strani. Izdajatei] in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodno tiskarne«. Fellerjev blagodišeči rastlinski esenčni fluid z oblasiveno varovano besedno znamko osvežujoče, poživljajoče, živce in mišice krepeče, bolečine tolažeče sredstvo je pristno samo ▼ stcklenicah z gori vpodobljeno varstveno znamko. Na tej sliki ne kažemo steklenice, da bi delali nepotrebno reklamo, nego da va rujemo naše bralce pred zamenjanjem z ničvrednimi ponaredbami. Tako pogosto kakor Fellerjev fluid z zn. »Elsa fluid« ponarejajo tuđi preizkušeno, prebmvo pospešujoče želodčno sredstvo : Fellerjeve odvajalne rabar-barske kroglice z oblastveno varovano besedno znamko 99Elsa kroglice". Ker smo se »mi prepričali o dobrodejnih lastnostih obeh preparatov in jih veCkrat čuli hvaliti od mnogih bralcev in zdravnikov, svetujemo, da se pooa-ratt> vamjete tako, da oboje naročite naravnost pri lekarnarju E. V« F*Uw W SteMai, Bu ta* ftt. 23* (Brv&iko). Felkrjcv fluid v 12 majbaih ali 6 dvojnih steklenicah franko & )tt$fh ■^ r:zs. . FcUcricBc krogtioe 6 škatiic iiaako 4 krgna ^n- W77 Mvsatc dan. po «^2^-J| m današnjih vednosiih ^J ^«| M kar najbolje neguje ^. A^l 163. štcv. .SLOVENSKI NAROD*, dne 18. julija 1914. Stran 7. Za prtfclralce »•**, aradmlk« IM Proti tef kočnm prcbavljanja in vsem nasledkotn mnogega sedcnja in napornega duševnega dela e uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni mMoU-ot Mldllti pratok," ker vpliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima t!l?jševalen in topilen učinek. Skailjica vclja 2 K. Po poStnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A« MOLL, c. in kr. dvornl rjlagatelj na DUHAJB, Tnchlarabftii 9. V 1e-;.irnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in •v^pisom. 3 25 1. avgust — dan sreče za onega, ki pravocasno naroci izborno tursko srećko ter po žrebanju tega dne prej-•ne veselo sporočilo. da je njegova šrcvilka zadela 400.000 frankov! \ šaka srećka prinese gotov dobitek, zato naj oni. Tki hočejo svojo srečo iskusiti s srečkami. nemudoma za-:tevajo zadevno pojasnilo, ki jim ga glasom današnjega oglasa z obratno pošto in brezplačno posije: Sreč--ovno zastopsrvo, Ljubljana 1. Bergerjeva med. in hig. mila iz -vornice G. Hell & Komp., Opava in ">unaj. I. Helferstorfersirasse 11—13 uživalo svetovni sloves. Namesto tr-::o:a Bergerievega kotranovega mila -; rabi enako koncentrirano Berger-..o tekoče kotranovo milo proti iskinam na glavi in v bradi in kot : moček za rast Ias. Cena steklenici I ! K 50 v. Samo pristno s podpisom j rr*ne G. Hell & Komp. Po vseh le- j :rnah in drogerijah I l* a r se oe more dovelj novdarlafi W0f?m da srada v potovalno opremo tuđi i par škatljic Favevih rravih sodenskih i w^g* minera'nih paštilj. Na ta način se ! af^m' orirani proti vsem rezcrcdam in ne- j _^^-^ rrilikam, ki lahko nastanejo m po- j ftr* tovanju, tako se ubrani proti ne- ' ___ radnem prehlaieniu, premočeni cbleki l*gjL in mokroti v čevljih itd. Faveve so- i * denice — pazi naj se natanko r»a ime ! iW pri fcoleznih in nikiar ne odrečejo. ____Dobivajo se povioć, škatljica stane f?!?* K t-25. KIIIO METHOFOLJ v areni „Narednera doma". I V soboio, nedelfo, pondelfek: | Sokolski zlet v Brnu. j Xs;večja aktualnost sezone! : - re- Spreiem Sokolsfva ured brnskim lodvorom. — Slavo ostni sprevođ na I Lovađišću. — 140.000 ođeletencev. — -140 telovadcev. — Bazburteoie me* *iosivoxn, ko fe đcšla vest c smrti [ 1 prestolonasiednlka. • L Dolžina fiima 600 metrov. 2g I ' r-=*staTet sobotoin pondelt?kot>] :5. '- :7. * 2§ zv. ] -deljo ob i 211. :3. 4. : 6, 7. - 9 zvečer. j fr:!. prostor 90 t. U. prost. 70 v. III. Drost 40 t. j k ? *ki ia vojak i pri popoISanskift pred>tavah j I r-oster 70 t, !L prostor 50 t, IH. proStor 30 v. Borzna poročila. ljubljanska J reditna banka v Ljubljani". :irii kurzi dun. borze 13. julija 1914 ... Đ«arai BlagOTnf Naložbeni pisairji« 5o majeva renti ...,.', ^055; f0-75 ■:°o srebrna renta . . , ,j 83 70 83-90 ; avstr. kronska renta . J| Sia5 «1-2-5 ozt kronska renta . . f! 78-60 78 SO kranjsko dež. nosojilo . jj *K!75 — •— k. o. čeSke dež. tanke ♦ |: Sr75 86*75 Srećke. ;■ e:ke iz i. 1860 's . . . . 420'— 430 — „ „ 1864......i 68-0-— 700-— ., tiske........285— 296 — zerreljske I izdaje . ? 2«l*50 291-50 H. ,. . ,= 23S-— 248- ojjrske hicotečne . . j| 224*— 23.-— dun. komunane . . i 45i— AnV— avstr. kreditne . , . 485'— 4^5 — ljubljanske..... 5650 6050 avstr. rdeč. križa . • 47*— 51- O!?r. „ „ . .!! 26— 30 — bazilika .,....■ 23-75 2775 turske ..•»•• #jj 20350 211-50 Delnice. 1 :!!anske kreditne tanke. !f ?p8'50, 35950 -*r. kreditne^a zavoda . o87*75 ; 5^** 75 -ajske bančne družbe . ;| 499 — ! 5^0-— ne železnice......" 77 7r>: 78'7r* ■"avne železnice.....!i 6=9-25 660 25 -e-Montan.......|i 74505 746 05 ;e sladkome družbe . . j. 273-— 274*— .stenske banke . . . A 265'— < 266 — Valute. I ini ?.....;:.*-" ti'42 11-46 'ke . . . . . a . . » .1! 118-— I llft-20 -ki ; . . ^ , * . * š . »jo-95 9615 r- ...*-.'.•...! 9575' 9595 1 tne cene v Budlmpeiti. Dne 18. julija 1914. I Termin. r--:ca za oktober 1914 . za 50 kaj 13 20 ca za april 1915 . ♦ za 50 k« 13 31 a okt 1914 .... za 50 kg 9*61 -s za oktober 1914 . . za 50 kg 771 za za julij 1914 . . za J>0 kjr 7*19 za 23 avgust 1914 . • za 50 kj? 7 26 iza za maj 1915 . . . za 50 kg 706 MeteoroloSIčno poročlfo. nad morjcm 306*2 Sretfa.H zraćai tlak 7tf nn c« stan|c s« | f op«e- *™1 I« Vetrovi I Neb0 vaaI* , mm Z a ' Dop. 7334 H9 si. jUg oblačno i. zr. 733 2 j 137 , de2 7. zj. 731-5 127 # p Srednja včerajšnja temperatura 141°, 'Mm. 19*». PaUavuia v 24 maji mm U'& , ilf/nil mornarski podčast-tuk želi radi pomanjkanja znanja, korespondirati s prijazno gospico pod šifro „Morska zvezda", &. ML H. „Zr$nyi«. Vola L • 2760 Oelje. Bedka prilika! Bedka prilika! « Prodam ali dam v zakup pod ugodnimi po-goji svojo novo, enonadstropno Iiišo za najemnike in trgovino s popolnoma oprav-Ijenim lokalom za Specerijsko trgovino, z dvoriščem, vrtom in stavbiščem, 5°/o Čisti dohodek, kakor tuđi Že nad 30 let pod tvrdko »Waschefabrik« r.bstoječo enogros-trgovino s peritom z vserLi zraven spadajočimi stroji in inventarjem. Več se izve pri lastniku Dollnarjn. 2790 Dobro idoča 2781 modlstovsKa trgovina v lepcm kraju na Štajerskem se radi popolne opustitve trgovine pod zelo ngodnitni pogoji proda. Obstoja že deset let, za Slovenko zelo primerna, z lcpo prihodnostjo, brez konkurence. Več se poizve pri gospe M. F., Eavnikarfeva ulica &t. 3, I< nadstropie ođ 1—3 popoldne. Ghrisfofov vpistiie ves juli; vsak dan od 12. do 3. ure popoldne v Sodni ulici št. 1,1. nad- stropje, desno. 2534 Zahvala. Ob smrti našega Ijubega nepo-zabnega stna oziroma brata LOJZA ćutimo prijetno doižnost se javno zahvaliti za vsa mnogoStevilna izražena sočustvovanja, posebno cenje-ni rodbini «5. ravnatelja Grma za £'oboko sožalie in prekrasen venec, ££ revcem »Slavja« za ganljivi 2a-Iostinlvi ter vsem darovalcem šopkov n udeležn kom na zadnji poti bla- ega pokojnika Žalujoča rodbina Hrast. Zahvala. Za ljubeznjive dokaze srčnega sočutja ob nenadni izgubi naše Ijub- 'jene soproge, matere, itare matere, ute, svakinje in tašče, gospe Marile JenKo roj. oii! izredamo vsem soroirikom, prijateljem, znancem in udele^nikom našo iskreno zahvalo. Osobito se zahvaljujemo gosp. dr. M Rusu za olajšanje bolezn;, č. Č. 00 frančiškanom n duhovni-K'om :z Si Vi-^a za spremstvo, vsem darovalcem prelepih vencev in šopkov ter ro^rebnemu pod;etju Rojina v So. šižki za vestno oskrbo pogreb-r.ega sprevoda. S?OD. Š1ŠKA, 18. Julija 1914. GloboKo lahijoča rodbina. D«brega 2786 čevijarskega poni za trajno delo s|ire]ine tako] MARTIN VOLK č'vijarski mojster v titiji ob Savi. Potnik specerijske stroke, vojaščine prost, vpe-ljan po Kranjskem in vsch fosednih deželah, tali priinerno mesto. Na- stop takoj, eventuelno s 1. avgustom. Cenj. ponudbe pod ,Potnik 500* poštno Iežeče Ljubljana. 2794 U VE'JBANSKI )&zzziv\k za tajilcvnost in prosveto. Letnik XXXIV. (1914). .LJUBLJANSKI 7V0N" izha}e v tveiklh po enkrat na c?««c t-r 5'aae na leto 3K2Oh, po'. :e^ 4 K 50 b btvrt leta 2 K 39 h, za vs« neavsti*ilske d«lele po U S 20 h na leto. Poaameinl zvečki &« dobivalo po 30 h. „Narodna iis&araa" v Linbljanl. C. kr. avstrifstee ^ državne ieleznlce. izvleček iz voznega reda. ---------_— Veljawer od 1. maja 1914. =__ Posiafa: Mnbl^na glavni kolodve Odhod. 6*00 zjutraj. Osebni vla^ na Krani, Tr-žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbi?, Bezjak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob GHni, Dunai. ••51 zjartraj. Csebni vlak na Krani, Jese-niče, Trbiž, Tr.t, Gorico itd. (Od 31. maja ob nedeljah in praznikih od I. julija Ljubljana ?1. kolodvor. — Jesenlce vsaV dan; od 15. iu!ija do inkl. 1S. septembra PTd"xe-B^H rp* Trbiž v?ak dan. 8"05 dopoldne Osebni vlak na Grosuplie, Kočev'C, Trebnie St Ian?5. Pudolfovo, Strafo-Toplice, Črnomeli, Metlika, Bub-n jarce (od Nove ga mesta naprej od dne ot-voritv* > 9-09 Uopoldne. Osebni vlak na Kran), * Je>^nice, (z zvez^D nr*. brzn^lak na Beliak, Inomost, Solnoprad, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) fdirektn' voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, 'i'ržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfes+e. Solno^rad, Celovec, Dunaj. 12*52 popofdne« Osebni vlak na Grosu-plje, Kočevje, J rebnje St. Janž. Rudolfovo, Stražo - Toplice, Črnomelj, Metliko, Bub-niarce. (Od Novega mesta naprej od dne ntvoritve.) 1*55 popoldne. Osebni vlak na Skofjo Loko, Kranj, Kadovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi ?amo ob nedeljah in praznikih) ••40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak. Franzensfeste, Celovec, 6-3O zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Tesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solno^rad, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč Dunij. S-38 ivečer. Osebni vlak, na Grosuplje, i rebnje, St. Janž, Rudolfovo, črnomelj, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta na-rrej od dne otvoritve.) 9-O1 ivećer. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje Novo mesto Črnomelj, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve) 10-JJL po nočl. Osebni vlak na Krani, Je" senice. Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnoerad, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin Prihod. 7«35 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice. Je^emc, z zvezo na brzovlak iz Berlina, Dračdan, Prace, Linča, (Londona) Vlissmprn.i, Monnkovega. So!nop;rada, Ino-mosta, Reliaka), Tržiča, Kran ja. •■5S zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, Sr Jnnfi, Trebnjepa, Kočevja. Grosurljega, 9-52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža. Je^enic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linra, Ce!ovca. Monakovega. Solnograda. Inomost,-} Hcliaka. 10-55 dopoldne. Osebni vlak iz StraČelo tic, Novepa mesta, Grosuoljega in (od otirnritv-) Bubnjarcev, Metlike, Črnomlja 11-16 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, i>unaja. Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja. 2-S5 popoldne. Osebni fz Straže-Toptic, Rudolfovc^.i, St. JanŽa, Trebnje^a. Ko-Čevja, Grosupljeffa, in (od dne otvoritve nanrej.) Ruhniarcev, Metlike, Črnomlja. 4-S3 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka. Tržiča, Kranja. 7-5S zvećer. Osebni vlak iz Jesenic, Kadovljice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni vlnk, vozi famo ob nedeljah in praznikih). ••20 ivcćei*. Osebni vlak iz Irsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9-2? po noći. Osebni vlak iz Straže-To-plic, Rudolfovega, St. Janža. Trebniega Kočevja, Grosupljega. in (od otvoritve naprej) Bubnjarčev, Metlike, Crnomlja. 11-J1, po noći. Osebni vlak iz Trsta, Qo-rice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postaja t I>f«M|aaa dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-4«, 11-»Of 1-1S, *"!2» (11-22 ^ nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika. 0-42« 11-OO9 S-41, •"ISi (1O-|£ ob nedeljah In praznikih). Ckr. dilanto-telMBUkorafaatelistfOv Trsta. Mjalka io Mi za trgovino s papirjem, se 8pr«|metaU Natan^neje pri Pr. Igllif LJnb- ljana, Mestnl trg U. 2795 Spre]meta se 2 dinji ali gospodiCDi na stanovanje in hrano* 2783 Poizve se pri Antoni|i ŽnidaT« šič, Vaivazorjev trg 6/IIL Inteligentni pomožni delavec dobi ^iužho v kartonažui tovarnl J. Bonać v Ljubljani- Začet na plača K 20*— na teden. Prednost imajo ooi, ki imajo nekaj znanja v risanju. 2763 Ozira se le na IastnoroČno pisane pismene ponudbe. :: Zrele sveže a! češplje in hruške (tepke) kupuje in plača po naj-boljši ceni ^ M. Rosner & Co. veiežganjarna sad ja v Ljubljani zraven pivovarne 9|Union"a i m slanoveija 2 po 1 sobo in kuhinjo, 2 po 2 sobi In kuhinjo, se oddajo v Ifovem Todmata, (Društvena ulica št.40 takoj v najera). Poizve se pri I". P, Vidio & Sonpi Iijabljana, PreSernova ulica. 2soo Pozor! Pozor! Izkoristite ugodno priliko I 26w Ker izprsznim že začetkom prih. meseca svoje trgovshe l0Bale( — £*azpr<3dam vse predmete = gioijoko poil tovarnišklmi cenaml« Lud. Doienc, Prešernova ulica 10—14« Trgovina z galanierijskim, dt*obnim in pletenim blagom« Kl§ES9H&Sli^EB^^9BI&^^B^§^^H^HB^EEi^^HI9HEBHHB^B^H Zaradi otvoritve belokranjske ieleznice in ntes- nitve števila konj se za primerno ceno prodajo Stirje dobri konji za vožnjo s 27s» 181eliii Valah (kostanjevec) angloške nolpasme 170 cm visok K 31- 1 ttfi Valah (beleO arapske polpaie 1/01 visok N 400*— 13 letci Valah (kostaniovec) domaće paie 1B8 tni visok „ 500"—4 1 Sjetni lan (kostaoieveO po „Sita" 169 tm visok Jlt- Graščinsko oskrbnistvo, Ruprčvrh pri Nevem mestu, posta Virčna vas. f:: Trgovina z usnjem na debelo in drobno ::^ ■Sv. Petra cesia št. 21-23 B I K. A. KREGAR I ■ raT^lt^n^n •%«• »«. 2799 I IPrtpor^ča trojo veliku zalogo ramovrataoga k- ta! iaozenukega nsaja; podplatov (Vaohe Croapon)9 krov- ■ psaoT Iz Ba|bol|ilk tovara. ¥aakovntaa gornja dala za ■ |tevl)a Iz iohovlae, teletine, boksgovojo, bokstolettaia la M tovro. — TaUka zaloga noderalh kopit — VaHka I Izfear vaoh v ialjarako široko apada]o£lk potrebiila. ■ Glavna lastna In edlna zaloga „Jnrjevo I ■ .-. člsttloaf domaće podletje. a ■ Ceae krez koakareaee. Zaktevalte v svele korlat eealk. M LVJF Sidro- ^^>| r^r Syrup. Sarsaparillae \^ W čistilo krvT. Stek7emca K 3.63 in 7.50. V ^Sidro-Liniinent. £$£ ^ | Nadomestilo za sidro-?ain-£xpeiler 1 |L 6c!ečine olajšujoče mazilo za prehlajenj«, 1 1% ruuo.atizem. trganje pu udih. itd. /i I ^^^ C^kler.^a K _ 9^3 « *0. 2'•"■^^ \ |T Sidro -žvepler.o- mazilo. I W 2elool3jaiijodepriUš»jU.solnemteku.itL 1 1 Lor.čol: KL- I I I ■ Dobi. se skoro v vsnkt apoteki ali ^a M Bi direktno v Mk ■^ Dr. Bichter-jevi apoteki ,.pri zlatem J§M Pk levu ", Praga I, >fl l**?*^ E'izafaeths.!rassc 5. jjM t_ I Stran 8. .SLOVENSKI NAROD", dne 18. julija 1914. 163. štev B. Gotzl Krasne novosti spomladanskih in poletnih oblek, površnikov č# 1Q IrtiknkiNMi! SoIMmi pottreiBal Najnli|6 cene! JHGSIH1 trg 5Ia 19- LJUBLJANA, Ob prilUd poletnih doputov Vam priporočamo temeljito 2704 Mm ViStu pistom stroja. Frvovrstna popravljanica pisalnih strojev. Tbe flli¥er Traflim Oflice. Lloblf ana. ~ Kmetovalci! 1 Superfosfati so v ceni precej znižani. Dokazano nalučinkovitel-šey naicenetfe nadome-stilo za foslorievo kislino za vse vrste zemlje in vso vrste sadežev, prekaSajo po zanesljivem, hitrem učinku vsa druea priporočena gnojila s fosforjevo kislino. Amonijakovi, kalijevi, solitrovi superfosfati najcenejša, naido-nosnejša cnoiila đobavljajo vse tvornice umetrnh gnoiUf kupče- valci in kmetiiska društva. Centralna plsarnt: 7 iDiivik Fortner. Praga, Pfikop* 17. i e m e •N 4) a s m m o 'S1 e (9 3 0 Ml • 0 S T3 » at 0+ o 3 Na prvi pogled speziai sa fbri Izdali**!, da Je blago od prve l|«bl{asske trgovine % «raml| slatelao, srebralao, koder kapii naloeae]e la si najbolje postreiOB. predmeti poletne sezije so iepac badllke, are ▼ sapestnlca^ ■uuUetal gumbi, mod. zapooe Itd. Tovarniska znamka : „UNION", s Tvrdka F. Čuden je samo Prešemova ulica 1 in že 10 let nima na Mestnem trgu podružnice. Zahtevajte nov C6HUS zastoni- 2623 Prva eksportna tvrdka F. ČUDEN Ljubljana 81 — prešernova ulica 1. Učenec§ iz dobre hiše z primerno Šolsko izobrazbo se sprejme takoj v trgovino z mekanim blagom Ivan Majaron v Borovnici. llieče belo perilif Kakor na solncu beljeno — izgleda perilo po polurnem kuhanju s primesjo lm/k ^V^ a^^^^^^cW^^^^^H^^^^^B*^^K gfl Persil ne vsebuje — kljub svojemu hitremu učinku — nikakih perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo. GottTieb" V o i t h DUNAJ III. 1. Naproda] po vseh trgovinah. ; IPATENTE B vseh defela izposiuje in2enir 33 H IVM« GMElMLiMBMMJ^MJ^*, oblastveno avtor. in zaprisefeni patentni odvetnik ■ na Cunaju Vl.f Marlahllferstrasse &i. 37. I Trgovina z orožjera in c.kr. zaloga smodnika Lechner & Jungl, Gradec, Sporgasse 1. priporoča po tvorniških cenah kot najboljše branilno orodje avtom. žepne pi?tole, točno zastreljene sistemov rBrowning". StevT*, .Mauser* in „Bavard* samokresi najbogatejše iz-bire že od K 5*50 naprej, floberti in karabinaiice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Ceno%-nik gratis in franko. 55 Cenovnik gratis in franko. Vsakovrstne 2303 slamnike od preprostih do najtliie|illi priporočam gosp. trgovcem in slav. občinstvu za obila naročila. Nizke, stalne cene, postrežba točna in solidna. Fm ta. lovarca slaiikn Stob, pošta Bomžale pri IJnbljani. Pozor! Pozor! Vile, stanovanjsKe ie, stavbne parcele ¥ mestu kot v okolici se pod {ako ugodnimi pcgoji prodajo. Posredovalnica za nakup in prodajo; 3936 Valentin Accetto, Trnovski pristan št. 14. Pripoiočarao ^peciistlaao ddmslio in otrošlio Konfekcijo zelo solidne tvrdke M. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiia. Najnovejše BC KOSTUME "+m Nafnovet** VII llffP : Domaće obleke. : Uf%ff || ni Uli ^0^0* damsk°' p«ruo. n M11 |1 |#M W mŠmŠ Športne CePice, moderce. ■ m lm■ Mm% OtrosHe oblekUe m oike za mladenke. Higienično perilo in druge potrebžćine za novoroienčke. ■V Pošilja na izbiro tuđi na deželo. ~Wm GORCEVA m KOIESA PRIZNANO MO| BOL|ŠA SFDflNJO5TIX fl.gOREC LJUBLJANA MAR1JF TEKE ZIJE CE5T« vi 1% NOVISVET HPSPROTI K0H7EJA ZAH TI-VaiTF PRVI 5L0V CFNIK Vsakovrstne mlatilnice in čistilnice najnoveiših gistemov, kakor tuđi vratila in motor je za nagon mlatilnk, miiae in preše xa sadfe la groidje dobi se najceneje pri tvrdki Karol Kavšeka nasled. 2685 Schneider & Vero^ieki trgovina z železnino in = zalogo strojev = Ljubljana Dunajska cesta št. 16. Zahtevafte cenlke! tfajboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpcznih G^ cevljev <^£> je v zalogi lastne lovarne Peter Kozina $*Kl Ljubljana, na Bregu. ^0^^L^^9^^^^k^^^^^^72^^^^B Cena za gospode......K ^—> *7' > SO*— n „ dame......* » 2^ > ID > 1O „ „ dečke 36/39.....„ 10'—, 12 — » » l°y ^t. 22—25 26—2^ 29—31 S3—35 „ „ otroke ......K 5^ 6^ v^ s*— Garantirana kakovost po (eh cenah. Cenejse vrste od kron l'5O naprej. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani rsŽL____JL~^r~. »• S«rH.rj.w. ulica *te«. 2. ...------.------.™~~~ —"------------------------Poslovalniea L e. kr. avstrijske državne razredne lotenje. Podružnice w Spljetu, Cetovcu, Tr*tu, Sarajevu, Gorici in Celju. 163. štev. „SLOVENSKI NAROD*, dne 18. julija 1914. Stran 9. Kmetijsha pisma. Piše I. C. O. U. wNaŠa intelegencija objazana po-fruditsja na polj zu kristjan i v žiine i v naukč". Te preresnične besede je zapisal slavni z^odovinar ruskega kme-tijstva B. I. Semevskij in te besede veljaio tuđi za slovensko inteligenco. Liberalizem, čigar nositeljica je v vseh deželah inteligenca, ima dve ve-likanski zaslugi za kmečki stan. Libe-ralci so kmeta osvobodili iz graščinske sužnosti in ga postavili na svoje noge in liberatci so izvojevali kmetu solo. Kdor ne prizna teh nepozabnih zasiug liberalcev za kmečki stan, ta ni pra-vičen človck. Liberalci so resili kmeta iz gra-ščinske sužnosti in ga postavili na Ia-stne noge, a kaj, ko revež ni znal dobro hoditi. Nikogar ni imel, ki bi ga bil rešil in vodil in bodril in tako se je upal za duhovsko suknjo in si je dal od duhovnikov zvezati roke in noge ... In da bi ostal v duhovski odvisnosti, so mu duhovniki kolikor se je dalo ostrigli selski pouk in nišo pustili, da bi se bilo šolstvo pri nas razvilo. Nova slovenska inteligenca stopa zdaj v javno življenje in njena naloga je, da stori po beseđah'ornenjenega ruskega učenjaka Semevskega, da po-maga kmetskemu ljudstvu v življenju in v znanosti, z besedo in z dejanjem. Klerikalci delajo z železno dosled-nostjo na to, da spravijo kmečko ljudstvo kar se da najbolj v duševno od-visnost od duhovnikov in v gospodarsko odvisnost od svojih denarnih zavodov. Iz denarja, ki so ga duhovniki dobili iz ljudstva, kujejo zdaj verige za to isto kmečko ljudstvo. Kdor pogleda delovanje deželnega odbora kranjskega, ta vidi hitro, da je njegovo pospeševanje kmetijstva jako ^nostransko. Deželni odbor pravzaprav sploh ne pospešuje kmetijstva, ampak le korist posameznih klerikalnih kmetov. Deželni odbor porablja ogromne svote denarja, a vendar se kmetijstvo v deželi ni povzdignilo; nastavil je vse mogoče „strokovnjake*, a ker ti sami nič ne znajo in so porabni samo za politično agitacijo, zato nima njihovo delo uspeha. Resnično zamore pospeševati kme-tijsko korist samo deželni odbor. Postava je njemu izročila to skrb in poriva mu zagotavlia za to nalogo potrebni denar. Kmetijsko ljudstvo ni samo v staru kontrolirati delo deželnega odbora :: presojati, kako deželni odbor upo-; .i bi ja deželni denar. ki je nameravan "i pospeševanje kmetijstva. Zato je -olžnost slovenske inteligen-ce, da pomaga kmetu. Treba je ?hodov, ki podajo ljudstvu kritičen pregled o gospodarskem delovanju dežel-r.ega odbora, da bo ljudstvo spregle-dalo in spoznalo, če se dela prav ali ne. Kaj pa vedo široki sloji o tem, kako pospešuje deželni odbor na pri-rner zadrizžnistvo in kako to zadruž-ništvo dela? Prav nič? Njim se niti ne sanja, kako kleriValci kmeta pri senu, ~ri mleku itd. izkoriščajo in goljufajo. Največ bi pa za kmetski stan lahko sto-ril tišti de! slovenske inteligence, ki se avi s kupčijo. Samo dobro razvita ve-' kopotezna trgovina zamore pov-zdigniti vse naše blagostanje. Trgovec i.ima samo naloge, da preskrbuje kon-sumentom vsakovrstne potrebsčine, ::npak tuđi nalogo, da domači produkciji pomaga do razprodaje in da s sojim posredovanjem kmetijsko produkcijo povzdigne. Ne borno segli v inozemstvo; ostanemo na domaćih tleh. Svoj čas e prišel v Brezice na Štajerskem neki Matheis. Ta se je lotil kupci je z jajci. Postal je sam milijonar; a ker so ljud-e pn njemu motrli prodati kolikor so ■meli jaje, so se zelo zavzeli za rejo kut in dasiravno jih je Matheis grdo .liral, so imeli vendar se veliko ko- ^ od njegove kupćije. Tako je tuđi mogimi drugimi stvarni i. Mlekarsko zadružništvo na Kranj- :m je pod klerikalnim vodstvom sredilo bankerot. Izkazalo se je, da i zadružništvom ni nič. Naši Ijudje ^oloh niso sposobni za zadružno de- vanje, to jim tiči v krvi in ne bo :.:koli drugaćc. A četudi je mlekarsko ^adružništvo na robu propada, se da Iz mlekarstvom kmetu silno pomagati. Kaj, ko bi slov. trgovci vzeli vodstvo mlekarstva in prodajo v roke ? Prepričan sem, da bi s tem silno mnogo storili za povzdigo kmetijstva sploh zlasti živinoreje, da bi dosegli kmalu lepe dohodke, sebi pa tuđi lepe za-služke. Se mnogo je takih stvari, v katere bi lahko posegli trgovci in bilo bi to na korist kmećkemu in tuđi trgovske-mu stanu, ka korist producentom in konsumentom. Kar smo doslej navedli, naj služi !e za izgled, kako je razlagati citirane besede ruskega nacionalnega ekonoma: trgovska inteligenca naj pospešuje kmetijski razvoj s svojim posredoval-nim delom, druga inteligenca pa s podukom v gospodarskih stvareh. Vsa strankarska agitacija ne pomaga toliko, kakor poduk in resnična pomoč. Slovenci in Slovenke! Be iMi Me n. [ifila in Metoda. Pogosto pride prilika, da ob ra- nitvah iščemo dobro obvezilo. Za to pripravno sredstvo je zaradi svojih antiseptienih lastnosti ter hladečega in bolečine blažečega učinka za obrano pred vnetjem ter pospeševanje zacelitve v vsej monarhiji slavno-znano prasko domaće zdravilo iz le-karne B. F r a g n e r, ces. in kraj. dvorni dobavitelj v Pragi. Ker tuđi več let hranjeno ne izgubi učinka, naj bi je za vsak slučaj imeli povsođ pri rokah. I. A. Gostilna zelo blizu Celja, z lepimi lokalitetami in velikim vrtom, se zaradi preselitve V ceno proda. 'M V hiŠi je trgovina z mešanim blagom irt trafika. — Ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod „GOattln* 2727". 2727 Pojasnilo! Znameniti profesorji ia zdravniki priporočajo in rabijo za lastno po-rsbo našo patentirano bigienićno iznajdbo. Zakonski dobe r.utanCno brošuro 20 od Verlag fur hygienische Litteratur Dunaj I., Wollzeile 12. Kot tiskovino zastonj. Kot zaprto pismo pruti znaraki za 20 v. 2'J\ri Kdor svoj želodec liubi, ne pije drugega, kakor želodčai liker Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki« Pristni .FLOPMAV" ne slabi in ne omami, ampak daje m&t ii veselje do dela! Naslov za laroćila: ^FLOBIAN". Ljubljana. Postavno varovaao. S sosplošno priljubljeni ^^ I i ker so neaosešni v §§| i ! taku in trpošnosti* |§§3 1 S -s .^^^^ S I Jilagovolite si jih /§& i I cg leda ti aiizakte- jl!i3Sf I 3 vajte cenife. ŠjM \\ lipi Karei Camernik & Ko. I specijalna irgovina s k°lesl$ OV' I iomobilif moiorji in jcezam. dclt 1 Jrfehanicna dclavmca in graraja | Ljubljana 1 Sunajska cesta ši- S—t2. I SANATORIJ ELISABETINUN zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni. Bolniška oskrba sester križark. — Prosta izbira zdravnikov. — Cene zrnerne. — Moderno opravljena Rdntgenova soba. —• Udobno urejeno kopališfie z vsemi zdravilnimi pripomočki. V sanatorij se sprejemajo tuđi porodniški slučaji Fel|MilM ctela 16.___________1059___________Telelon it 141, Moderna ročna dela in materijal M. DRENIK Ljubljana, Kongresni trg 7. Veznine — primerna darila za neveste. - Predtiskarlfa. Vezenje na roko In stroj« Plisiranje. : Zaloga tclovadnih oblek. : Dobro blago se satno hvaEi! 122 G-- ^1- Jurasek vglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil Ljub3janaf Poljainska cesta 13. Zaloga prvovrsuiih glasovirjev, pianin, Iiarmjnijcv, gosli, gitar, tamburic, citer, harmonik itd. Najboijšc strune HWeicJio!d" in đrnje ter vse potrcbščine glasbil. — Jamćim pismeno 10 let. — Zavod za uglaševanje ter popravila glasovirjev in vsega glasbene^a orodja. Najcenejža posojevalnica. VglaSuiem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baie-strokovnjaki, ki instrumente samo po-kvarijo. Eđini sanostojni strokov.ijak za vglaševanje ter popravila vseh glasbenih inštra- ^m-S^i.T' mentov je na Kranjskem JRf^?^i. Uonceslonlrana t?rdka f. 6. Jurisek Visoko, moderna poduža, iepsio llnlj, uaoboosT dsjo samo Warner!a Hisst Proof i (originalno amerik. izdeEek). Se pere kakor vsako drus^o perilo, ne da bi se odstranile vi cere. &jh£~ Za vsak kes se jamči. "M Edzna zaloga v Iifublfani: Josipina Podkrafšek, Ljubljana, Cevljarska ulica 2. Pnporoča modePIIG blllZCj spodnja krila, damsko in moško perilo. Otroško higi-enečno periio TETRA5 šivalne potrebščine, kakor tuđi vse druge modne predmete najb. kakovosti. Post na naročita se izvršujejo točno! Samo Mestni tri 25 kupite po niski ceni in dobro pri svetovno-znani solidni tvrdki H- STTTT1TEE Ljubljana štev. 4. Lastna protokolirana tovarna nr v SvicL Tvrdka H. Snttner nima nobene podružnice ¥ Ljublfani in ne drugje. Zahtevajte moj novi povećani cenik zastoij in poštntae prosto. in varstvena obveza različnih panitev, da se 7. onečišćenjem ne morejo razviti v hude in teiko celjive rane, je najboljše mečilno flačno mazilo praško domoče mazilo imenovano, ki varuje rane in ohranja snažnost, tsolečine in vnetje blaži in kot antiseptično delujoče in hladeče mazilo zaceljenje in zaraSčanj« ugodno pospešuje. — škatljica 70 vin. Pristno samo s po-leg stoje*!o varstve-no znamko. En po-izkus zadostuje. Ne dajte si vsilitt na- domestil. Glavna zaloga R FPAfiNPR c* ^r* ^vorn^ đobavitelj le-D. lIlHUllLn, kama pri Črnem orio. Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice št. 203. Zaloga v vseh lekarnah ATSto-Ogrske. Po pošti liko se posije naprej 3 K 16 vin. dobite A Skatlje, ako 7I1O Ikatelj irako- V Ljubljani t lekamah dr. G. Ploooll. R. Sušnik. Staaje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31.dec. 1913: :: K 236,633.922-—. :: IMTi'V. Stanje denarn. vlog na bran. knjižice 30. juoija 1914: :: K 92,535.931--. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C Mayer Centrala na iuaaju. — Ustanovljena 1864. — 29 poonunk. fHd lifjjil tT|Sf. Pltia tKtl (l KS JSKinzini inenfi"). 9claUid kapital in rescrve 65,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje tfMMnlli HOf na hranilne NajkulantnejSe izvrSevanje Mnalh Aaroćll na vseh tuzemskih tn inozemsklh mestih. — Izpla- knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre- čevanje kuponov in izžrebanje vređnoetnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut ini tu jih štovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovcdi. — Kupovanje in prodajanje irtiBMJBlli novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnin pa- papiriev strogo v okviru uradnih kurznih poročiL — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih pirjev, Ustin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebamh vrednostnih capirjev in posojiU nanje. papirjev. — Promese za vsa žrebanja. IipUttla ta aaluuUa v Aatrlko la li AmtrUo. 1660 Ustmena in pismena pojasnila In ftasv«« • VMk v ba**M sipali« BpMaaiiailli trmmmmlkmHmb wllswplai«a. ■aT"m«|avll«I Fr«sMlBm >■■!■ I4«M|SM. — Ttlvtoa *••¥. 41 uv RuStPrccf Stran 10. .SLOVENSKI NAROD-, dne 18. julija 1914. 163. štev. ttfiejo m tastopnlk!, proti vi eoki proviziji za poset pri poljedclcih, obrtnikih, uradnikih, za gospode in pospe. Prodala suknenega blaga. Vpeljani i majo prednost, nevpeljani, ki i majo mnogo znanstva. se vpeljejo. Ponudbe 6od Tvckfaftrlk 4313 na limutili ft Ofter, Praga n, teftto. 277a aaa ma m zlatorumen, trčan, zajam-llllll Čeno čist, v dežicah 3 ■III 11II4 Vi kg Tsebine, razpo-|I|U|| Silja po K.v'O lIlEjll <>el*Ur«tvo Ilirska ■■■•• Bistrica. ^_—.—,—_ Ali ste oženjeni? ^«|^^"^—^^Potcm zahtcvajte nove ^^^^r ^Vvzorce 3 za 1 K, 6 za. ^^M j£^ gCi I1 K 80 "* l2 za *» 3 4z ^^K^^SSi RON? Illustrovan cenovnik i, ^^^^^ r^^^flzdravniškimi nasveto ^H^^^» U^ ^BBgratis in franko (zaprto) ^r^^r ^ ^30 bN — L Sftnger ■^T^ *^P >w| higienlčna manu- Wleslngerstr. S T. Sprejmem tahoj dva zanesljiva ključavničarska pomoćnika. Fran Smajdek kljucavni&ar — Jesenice. Mlekarja izprašanega kurfača sprejme takoj mlekarna na Svetjn pri Medvodah. 2758 y motorno kolo, najnovejsi model, 3 HP, (2 cilindra\ skoraj nov, se zaradi bolezni proiz za S 950"—• - Ponudbe pod „F. S. !914 2740" na upravn. »Slov. Naroda«. 2740 se Iš5e na račun ali v najem tako} ali pozne]s. — Naslov pove upravništvo „Slov. Na« roda". ■+ 2780 Posojifa. Brez porokovi Brez porokovI Brez prejšnjih stroškov častmkom, javnim uradnikom, učiteljem in upokojencern. me- scčni obrokl K 6iO za lr00 X daje prve vrsie banka. Priskrbitev takoj neizpodbitnih polic, tuđi že za od drugih zavcdov r.JicV.ni^re. Zastor nik A. VolpiMi, c. kr. nadoficijal v p. ▼ flrad-oii, Orieskal 46. — Ponudbe se prosijo v nemškem jeziku. 2669 star 35 let, popolnoma vesč sloven-skega in nemškega jezika v govoru in pisavi, iiče primerne službe v kaki odvetniški ali notarski pisarni ali pri kakrm privatcem podjetju. Plačilo po dogovoru. — Naslov pove upravni St vo »Slov. Naroda«. 277rJ Zelo pripravna in čista družinska hišica ¥ blizini trga in šol, dovolj prostorna, z vsemi pritiklinami, se proda proti ajOtOVlai« Posredovalci izključeni. Reflektaatje naj se pismeno ogla-sijo na upravništvo »Slov. Naroda« pod šifro „Hlia ▼ LJttbllanI št 27§e". 2765 vorfiii omili ™*e» m «**<> ll|IlLlll ilN^Ull «v€dcni, se proti visoki proviziji apr«taM|* od svetovao- znane firme za sukna. Ponudbe na naslov: MiichcofTiti, Česk«. Pesttech Nr. U. 2396 Tim ioSTii na svetu bivšega vojaSkega oskrbovaliSča, ob Gajevi ulici, ne daleč od bodoče palače »Ljubljanske kreditne banke«. 2764 Podrobnosti vsak dan od 2—3 popoldne v ftftl*»b«rg«vl »lici it 1, L aadUtrtpJ* — ali pismeno. Prostorno sobu s posebni* vfcodon, prlkladaa za pišamo, ¥ srodtad m^sta t# odda z avgmstoTim tormlaoM. Poizvedbe pri upravništvu »Slov. Naroda«. 2762 Trgovski sotrudnik starei-a moč, mešanc stroke ftO sprejme za 15. september. V steklarski stroki, v izdelovanju-okvirjev in rezanju šip imajo prednost. Ponu^be pod „Trgovina11, po&tno Itlutc, Kran]. 2769 Išče se pršienega in smožnega $$i zastipniks za Ljubijano in okolico kateri se je že bavil z zavarovanjem na življenje. 2776 Ponudbe pod „Zastopnik 277€u na upravn. »Slov. Naroda«. Vsled smrti solastnika se proda po niz*ci ceni in pod ugodnimi pogoii z vsemi mod^rnimi stroji bogato preskrbljena parna opekarna tik ob večjt pGstaji južne železnice na Spodnjem Stajerskem. Po:a=nila daje dr« R- PipnŠ V Mariboru« 2775 Ljudevit Borovnik puškar w Borovljah (Fer* lach) na Koroškem. •e priporoča v izdelcvanje vsakovrstnlk putek za. lovce in strelce po najnovejših B-stemih pod popolnim Jamstvom. Tuci prs* delnje stare samokresnice, sprejema sako-vrstna popravila, ter ]\h točno In 1obro izvršuje. Vse puške so na c. kr. pre^kuše-valnici in od mene preizkušene. — l^satro-41 vani oenlkf z*atonj. V Arneriko in Kanndo ttadlelne kodne na obraza «11 na rokah odstrani v 5 minutah tJDi*. A. Rixa 2486 odstranlefaiec km Zaj. neškodljivo, gotov uspeh. Pusica za 4 K zadojtajc Razpošiljanje strogo diskretno. In dr. I la, lakntirij, Bnaj H, hrwis» 17 /L Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem }elcnu", drogeriji A. Kane in „Adrija". CUNARD LINE. Reden ladijski promet iz Trsta v New York po nizklh cenah. Potoiki III. razreda dobe med vožnjo prosto vino n tuđi t Trsta do odgoda ladje hrano in stanovanje prosto. 26 ■ Pofasnllm, ¥Oxne kartt: = Andrej Odlasek. Ljubljana, Slomškova ul. 25 Cunard Une, Trst, Via Mramor 7. Zeniina ponudba. Vsled pomanjkanja znanja in časa se ieli podjetnik in obrtnik istpod 40, * izkazanimi ćistrmi dohođki 10.000 K, s Jcrasnim premoženjem v lepem kraju na Slovenskom tem potom seznaniti otir. ! poroćiti z gospico od 24 do 30 let Data ne priđe v poštev toliko, kohkor i>-obražba, gnanie kuhanja in veselje do gospodinjstva, ter imajo ponudnice it obrtnega stanu prednost 2664 Ponudbe s sliko, M se vme, do tonec julija na upravn. m8lov. Naroda* pod „Domovina/2664*. Tajnost saj€unSena. Anonimno ne-ozirno. ^HhiM SANATORIUM • EMONA 2ANOTRANJE UM KIRURGiClsE-SOL-EZNL, LJUBLUr\NA-KOMENSKEGA ULICA -h SEPZDRft^cPRMARU-D^FR.DERGANC y^Oz^ ^ J Zaradi preareditfC i ^■^^^^Bjj trforine vse f \\!j|/ ^^^H 10 odstotkov cenejf. 1 lUlII ^^H Priporoča se I nil mm Ratinka Widmay?r / Krvoa bolezen : ni sramota.: Vsi smo Ijudjc in vsem prete venc-rične bolezni (sifilis), škrofeljni, kožne bolezni in druge od slabe krvi izvi-rajoče bolezni. Vseh teh neprilik — naj bodo stare kolikor hofejo se a^JS 5 KROGLICAMIGEROH. Prospekti zastonj. Skatljica z natan- čnim navodilom za zdravlje 6 kron. Izdeloviiec: lekarnar Fowler, Pariz. Naroča se iz glavne zaloge: E.LEDEHCR, lekarnar, Budimpešta IV. Mnsenmring 2!. KAŠLJAJ0ĆIM otrokom in odraslim zapisujejozdravniki z najboljšim uspehom THVHOHEL SCiLLflE pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje duSljivi kašelj, od-pravlia težkoče dušljivostt in zman.jšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thjrmomel Scillae pri oslovskem kašlju in drueih vrstah dušljivesra kašlja. BaV" Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2«20 K. Po pošti franko ako se posije naprej 3*90 S. 3 steklcnice ako denar naprej 7,— S. 10 steklenic ako denar naprej za 20"— K. Izdelovanje in plavna zaloga B. Fragnerja lekarna c. kr. dvorni dobavitelji ■ Praga III., &t. 2O3. ^^_ Parite na ime izdelka, izde'ovalca in na var- stveno znamko. V Ljubljani v lekirnah. dr. (i. Piccoli, R. Sušnik, h.ROJIteR&Co. ^= v Ljubljani ^= uelcžgonjarno ^adjo in tcperna liKerjeu , priporoča v svoji lastni iganjarni kuhane izdelka i. s.: brinjeuee tropineuee pristaeet sajaaifteaa. l^ern>ut - v in© Stanovanje z 2 sobama in pritiklinami, M * L av|wtoai •44a. 2742 Poizve se Sra41i6e it. 17, pritl. ZntnUOe! ItAiinlih! Dh MmA pisalna stroja •4ea skoro nov, to prav ceno prodasta Ponudbe pod šifro „M 100/2703" na upravništvo .Slovenskega Naroda*. 2703 Vila na Bledu z vrtom, pripravna tuđi za trgovino ali obrt* prav ugodna lega, v najboljšem stavbnem stanju, se pod ugodnimi pogoji proda ali da v najem. 2691 Dopisi na lastnika Ignadl Stftssl, Gradec, erlezsgasso 19. Mi sotmfli samostojna moč, Želi mesta kot poslo-vodja v filijalki, razpolaga tuđi s kav-cijo. — Dopisi na upravništvo »Slov. Naroda« pod „1000 2663". 2668 VILA praktično opremljena, z velikim pred-vrtom, vrtom za zelenjavo in s poljem, se ugodno proda. Natančnejse E. Bra- tuseha, Slovenska Bistrica, Sp. Štajersko, 2736 ===== Mlad ■ trgonki unuk liče službe aa deželi. 2/47 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«, Kontoristinja zmožna obeh deželnih jezikov ter dobro izvežbana v knjigovodstvu 2681 se sprejme s 1. avgustom. Podlogar & Petelin, Sv. Peter na Krasu, ISODE! dobro ovinjene, stare in nove, male in velike ima na proda; Ivan Buggenig, sodarski mojster, L]Ubijana, Cesta na Rudolfovo železnico št 7. 2696 Jciboleni^ čisto in snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, najboljše vrste, iz iabolk (mošanci) razpošilja po povzetju liter po 20 vi-narjev, hruškovec 1 po 17 h od 100 1 naprej ]uri ]os. Stelzer, trgovina z moštom Wetzelsdorf pri Građen. 2603 Skoraj nov wUnderwooda pisolni stro] se ceno proda 2604 pred Prulami št. 23 1« Zwolinski. Spretna prodajalka dobi v trgovini s klobuki stalno mesto. Zahteva se znanje nemškega in slo-venskega jezika. 27Z4 Ponudbe z navedbo zahteve plače naj pošljejo samo one, ki so že bile na sličnih mestih, na Lambert Cbiba ▼ Celju. Naprodaj je v Olševku pri Kranja Icpn hišica z velikim vrtom, prav pripravna za penzijontste. Cena nizka. 2745 Več se poizve V Splo&nem kredita em drnitra w LlnUJanl. Abs. pravnik z jud. skušnjo, rjgorozom, 1lr2 letno prakso kot stenograf in strojc-pisec, zmožen popolnoma slovenščine, nem^ ščine, deloma italijanščine liče ftlnibo kot aotanki MM k nastopu evcntuelno tuđi v jeseni. Naslov: St rraB, Prag« 1, BUkov« 1» IV « p. Ttehefce. 2730 Eraraof Mlntn« stanovanje obstoječe iz 3 velikih sob, prostora« predsobe, kopalnice, sobe za služkinjo ter drugim! pritiklinami z uporabo vrta, M •dda za novembrov termin ali tuđi poprej, 2712 Poizve se pri stavbeniku g. Jh DIU zi reklamo Kdor bi rad uto zastonf, elegantno precizijsko uro za S dame ali gospode po izbiri ' naj piSe takoj na zalogo ur Fr. Schmldt, Praga, Vino-hradj. 2732 Zaradi preselitve se proda iz proste roke :: iepo posestvo :: pripravno za vsakega obrtnika ali tuđi pen- 1 zijo ništa in sicer v Brežicah na kolodvoru. —Obstoji iz novo zidane niše s petimi sobami, 1 kuhinjo in 4 obokanimi kletmi; novo gospodarsko poslopje z obokanim hievom za 6 glav živine, 4 zidani svinjski hlevi, svinjska kuhinja, 3 šupe, vrt za zelenjavo, pašnik za svinje in dva vodnjaka z dobro pitno vodo. Zraven je tuđi nekaj polja. 2576 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Zaloga vina. Rndolf Ceh, Roč, Istra, ima na postaji zalogo pristnega be- lega in črnega istrijanca po zmernih cenah. 2570 I Franc Furlan | * uslednik Fasdiingove rdove # I kljnčavničarstvo | f in * I zaloga žtedllnikov | f senahaia: 172 f I ^mbrožev trg štev. 9. § 8 Smrtno naznanilo. I H Samo 2206 I H usmrti H B y8° I H sfenice ■ H z zalego vređ- H ^| Dobiva se povsod v steklenicah po ^^ ^m 60 h. Zraven soadajoča razrrŠilnica ^M H 20 h (se nabavi sitno enkrat). Ge- ^M ^M ne ratna -.a loja: Friderik Tranti, ^9 ■ Dnnai, ZVUZ 1, Bentrg. 4. V Li uh- B ^1 liani pa Aatoa Rane, drogerija jH ■ r lil. Čvanćara, drogerlfa. ?. Sm Že od I. 186S sljajno preizkuieno Bergerjevo medicinsko kotranovo milo trrdke 6. MBLL St COMP. ki c* priporoCsjo odliSni zdravniki, »koro tr vseh evropskih dHtavah s odličnim uipt^om uporabi)« proti vsake vrste izpuščajem stasti proti kroničnim in luskmastim lilajem in parniit.-irnim ispnUaicm, lutkinam ti« %\*vi in v bradi, ima v sebi 40 ><■!■* 0¥ l»Wi>g» ko—9W Bita zm lenske ia otroke: Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo. Dalj« bres kotrana jako slovito: Berjerjevo boraksovo milo Ceu komad« niki vrste s mavoallloaa o mporakl 7# vtaarl«v. M«m»: BW»«rt*v« t«k*e« k«tr«M«« milo i« isvrstnega o£mkm pri kotnih (bolesnih lu" BV^Jg^^^A^L •ktnam na glavi in v bradi kakor mdi kot ^^Afr^^B^H ■redacvo m rast laa. StakUftica l K 50 vin ^^VjT W*^B Zaht*rajt«p6lekafa»h in aadevnih trgovlnah BC-JBldBU^B bklivčao lnmji»M kotnmo** ratU » JwJfr^^ ^ Tvornica: t Ml t^lawiil^UI*rt>tefc 11/13 ¥ IJaft^asi — 4*M?a v IckanU: ttBakAaavtev-iaak šiKife ftakanafe aaKfaaiikaai 163. Stcv. .SLOVENSKi NARDD-, dne 18. julija 1914. Stran 11. Ružik. Vilko M. Težko ga pogrešam kakor dobrega prijatelja, ki me je (kratkočasil marsi-kako uro, potcm pa je šel sam Bog ve kam, brez vsega slovesa. Nekega poletnega popolne se mi je predstavil v drevoredu. Posedal sem pod kostanji in čital Andrejeva „Ju-deža Bkarijota". Baš takrat, ko sem se tako od srca smejal tišti kurijozni karikaturi izdajalskega apostola, se je n'kaj nežnega prigugalo pred klop in se ustavilo. Vzdignil sem glavo in gledala sva se dolgo časa nepre-rnično. V tistih očeh je ležalo precej cinizma in očitno so ugibale: .Čemu neki se reži ta človeška beštija?* Lep ni bil, ampak interesanten, nekoliko podoben napihnjenemu me- hurju. Uhli so mu bili skoro neznatni, napol skriti v tolsta lica, gobCek mu je okrožalo dvoje oštrih brazd in izpod privzdignjenega zgornjega žnablja se :e drzno belila niz drobnih zobkov, ki bi najraje vgriznili v sredo člove- "kih možgan. Podbradek se je nalahko stresal in takisto se je stresal razče- perjeni greben zalitcga vTatu. Tršati rivotek so podpirale drobne nožice, ki so se zdele kakor ukopane v beli resek. Komaj palec dolg rep je štel počasen, neenakomeren takt. Rjavi, -krbno zglajeni kožušček je izdajal cospodarja za velikega filistra. „Čigav si, kužek?" Za odgovor me je zaničljivo svrknil z očmi in v tistem hipu so „akolebale nožice — pasja vera, saj 5) bile kakor izcelaf zakaj v skepih e nišo pregibale. Prav do konca dre- oreda se je tako gugal, natančno po sredi in strogo umerjeno. Prihodnji dan se je zopet Drima-;al v drevored baš ob isti uri. Že tam ioli na tiru sem ga zagledal, ko ga ;c priganjal železniški čuvaj s silnimi ramahi, ker se mu je mudilo spustiti ratvornice. Toda kužku se ni nič mudilo. Kolikor je dopuščal tolsti vrat, se je oziral po sitnem priganjaču, •oda guganja ni pospešil in tuđi sredi re ni izneveril. Tako je pricecal do mene, ustavil se pa ni in še pogledal me ni, ampak trepljal je naprej, oči robešene, kakor da se je na tihem pri-dušal. Stopil sem za njim, zakaj silno nie je zanimala ta originalna kanalja. Včasi je nekoliko postal in se -. :ušal okreniti, a toliko, da se je malo ugnil, se je premislil in se zibal - :lje. Krenil je na gozdno pot, potem zavil proti rezervarju in se napo-:ied obrnil k Švicariji, odkoder se je \ rnil zopet po glavnem drevoredu v resto. Tuđi po ulicah se je zibal v < arem ritmu in v strogi sredi. Do toste je šio brez ovir, ampak tam mu je hodilo napak. Lepa je Šelenburgova ulica, naj-^lajša je v ćeli Ljubljani. Tuđi kužek je menda tako sodil. Trudoma je zavil okrog policaja tje na asfaltov tlak. Zdaj pa se ni već dalo romati po sredi in tuđi požuriti se je bilo treba ^patam. Je vrag: pridrvi kolesar in nislite, da mu je kaj, povoziti tako pasjo paro! Še smejal se bo nepridi-prav! Kužek je vse to pomislil in naj-• arnejše se mu je zdelo jadrati za krilom kake ženske. Tako je srečno rrijadral k Zvezdi. Tje mu nisem steći!. Bog znaj, kam mu je bila še potlej pot! — Tuđi tretji dan se je majal mimo rene ob istem času in potem sleherno ropoldne. Tuđi iste poti se je vedno cržal. Vselej sem mu sledil. Včasi mi je malo pomežiknil, ta-k»-at je bil navadno vso pot dobre volje. Tišti stari dami skoncem drevo-reda, ki je skozi veliko lupo čitala ^sopis, se je v svojem razpoloženju krat priklonil. Će je bil posebno dobre volje, je tuđi Radeckega gori rred gradom parkrat objadral. Potem :i se je zopet napotil v drevored. Ako je tista postarna dama še napere ala oči v lupo, ji je od strani me-žiknil, nato pa se je gugal v vsej do-s* janstvenosti mimo drugih klopi, ne r-.eneč se za nikogar. Ljudje so bili kmalu opazili, da sem mu zvest spremljevalec in so me snatrali ćelo za njegovega gospodarja. »Kje je pa to pasjo kreaturo iz- tiknil?" so zabavljali na neki klopi. „KakŠna potvora, saj ima noge lzcela!* so se norčevali drugi. „Za ves svet bi ga ne maral!" se je stresal nekdo. In še drugi so zmerjali in še hujše : j zmerjali. Meni pa ni bilo čisto nič mar teh žil-besed, ampak hodil sem za njim i jkoprej in imel nad njim svoje do-; jdajenje. Vse njegove čudne kretnje so me nejzrečno zabavale. Zrnirom trdnejša mi je bila vera, da tiči pod ■■i>tim napihnjenim kožuškom jako pre-kanjen vagabund, ki ima morđa ćelo svoje prcpričanfe in Še morda anarhi-stično, vrag znaj! Mogoče je tuđi, da < koval državnim temeliejn nevažne nacrte in če bi si jih bil upal spraviti na svetio, bi že davno delal pokoro kot veleizdajnik. Nekaj tiUcarjotskega je bik) v njem. Na vsak način je bil samoglavec, če ne še upornik, zakaj hodil je svoja pota in Bog znaj, kdo mu je bil gospodar, kje mu je bil dom? — Neko popoldne, ko je listje že trumoma odpadalo, je pricecal zopet po svoji navadni poti in takrat se je ustavil pred mano. Mežikal je vame prav krotko in venomer zibal zabuhlo glavo. Nekaj mi je hotel povedati, nekaj važnega in dolgo se je pripravljah Pa kakor da se je premislil, ali da mu ni moglo od srca, se je okrenil in ceptal svojo običajno pot. Tuđi ta dan sem šel za njim. Ves čas se ni obrnil nikamur, še v damo z lupo ne in tuđi za Radeckega se ni zmenil, samo že-lezniškega čuvaja, ki je stal razkoraČen pred svojo lopo in si nažigal pipo, je poškilil strašno prezirljivo. Sledil sem mu potem, kakor navadno, do Zvezde. Tam se je obrnil, kakor Še nikoli prej in verno se je oziral za mano, dokler se mu nisem izgubil. Drugo popoldne pa ga ni bilo veČ v drevored in tuđi pozneje ne več. Pa saj se je prišel poslovit h klopi, tuđi tišti pogledi v Zvezdi so bili menda za slovo. Takrat nisem ra-zumel. Kam ga je zaneslo? Kod hodi zdaj, kaj se je zgodilo z njim ? Ali se vrne na spomlad zopet v drevored? — Težko ga pogrešam! Pazite na vsak lahki kašelj- šče-getanje v vratu in hripavostf, ker zanemarjeni lahko dovedo do hude-ga trpljenja. Dobrodejen, zanesljivo učinkujoč pomoček, da se to prepreci, je Thvmomel Scillae iz lckarne B. Fragner v Praši. Skoro vsi lekar-narji imajo v zalogi steklenice po 2 kroni 20 vin., priporočati je le strofo paziti na ime izdelka in izdelovalca. PoskuŠnje posije na zalitevo popolnoma zastonj Nestle, Dunaj I. Biberstrasse. 6 k. prvo slovensko kopalisće na 3airanx Oskrbnje stanovanla In daje t»c isiormadje 2773 lastnsk hotela Velebit. XMATfflONIsX /.EDfNSTVTN fftKk NAJBOLJF \ f U SVOJOJ BJDJHJODAVNA NflJ lURl f analitičnoJ F^jkM NiJ£ porc: :mo1 I KAKVOČf rffi^tfgrj PIĆE I j Proti 9 zololn in pili nii: tsbomo dela|e dobro uuuaa : antiseptična Melusine ustna \ in zobna voda kl ntrdl dlesno te •tfstraa|«|« ; seprlfoteo sapo Iz msL : 1 «t«klOTdea m natrodllom 1 krtM. : Deželna lekarna Milana Leosteka * Lfabllaal, ■•rtfova CMtm mmw. 1 poleg Frtflc JoZefo?ef t jiMlejiega Msta. V tej lektroi đobivtjo idrirllt titfj čini bolniSklh blt^ajfl fnt. žefeziice, ckr.ttbtćie ! torarne io okr. boL bligijte ? Ljabijauri. Sunja, Hrvtiko, 22. febntaija 190a Blag. gospođ lekamarf Prosim vqtidnot poilffte ni zopet : tri steklenice Vaše izborno delujote —**fftfltif BBStastai^vfltes s#bs# votf«, katera je neprekosljiTO sredstvo ; zoper robobol, utrja dlesno in od-stranja nepriietno sapo iz ost Za obranjen je zob fai osrežen|e «st jo bosi : vsakomur kar najbolje priporocti Spostoranjem Mato Kaorteović, kr. poitt —star H. KUMST ZMmvkm mUom Me«. 4. Velika zaloga oba val Isbsjmsmi teslsJka sji slasM#t sioflps)sls) im sJrsAs I« ***** sa Ufcsrs. VsakrSu stršila se lifrsajej« tsčs« lipo nizkl ccil. Yse »ere se shrtnjujejo in xaiaaa«je>«. — Pri iiaMjib »aroćilik mj te bltgovoli viorce sosltti. 40 Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo oajrazličoejšita konjskih oprav ---^^= krasno opremi] ea• = kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadaioče potreb-si sčlne, že obrabljene vozove in ti —-— konjske oprave. ——— Lflsne kite ■allineie kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne pod-Uf a in mrežice — barva za lase in brado ,,MeH!" po 2 in 4 S — toaletne potrebščine — lasnlje. brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zcnernib eenab priporoća Štefan Strmoli brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega in Starega trga). Izdeluje vsa lasnićarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske bse Jos. Roji modni otelile : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. HaMii londonski kroj. pristao aigleško blago. I Elegantna izđelava. Točno in solidno. :TOHI: JAGCR LJUBLJANA,I 2)Ma tti 9. i I I Prsitlskarlla I I naj«ov*j£ih vzpro«« I zafeieie iblekel Im i« Mun. m\ Franr KntIiBbljaM' 'S^^S^n HflUl IlUđ SodRaBlio. | —» >«Sitii»i Specialna mehanlčna pletilna Industrija In trgovina za površne in spodnje jopice, moderCke, tclovnikc, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletllnt materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »VViedermann« je eđioa in najagtednejSa prilika za dober zaslužek, pouk brczplačen, trajno delo sigurno K«r rftlam brez agentov, so oon« velik« nIJJe« Mladost do starosti kdo bi ne hotel stremiti za to srečo ? Nepri« jetno znamenje staranja je izpadanje lasl Plesa, ki se jo vsak boji, nas gotovo dela za ćelo vrsto let starejše. Večkrat pa duh in srce še prekipe?ata mladostne moči. Gre torej skrbeti za to, da nam ostane polnf mladostni kra* las. Rabite redno dr. Drallcja brezovo vo9o za lase. LasiŠče se z vteraniem s tem osvežujožim eliksirjem poživlja in spodbuja. Naiugodneje vplivate s tem na rast las. Kožo na glavi razlcužite in prhliaj ter nevarne parazite1, s tem odstranite. Dobiva se v zadevnih trgovinah po K 2*50 in 5"— Dralle — Hamburg in Podmokli n. L. SailEO 5 dnl! z brzoparniki francoskedružbe. Najhitrejša in najkrajša vožnja iz BaVPO V N©W YOrlS oahoa iz Ljubljane vsakl torek* Vožnja iz H&YT6 V KSUl&flO odhođ vsak mesec enkrat in Iz Bordeanx v Jaz. Amerikt. Veljavne vozne liste (Sifkarte) in brezplačna Dojasnila iz« daj a edlno Ed. Šmarda konces. potovalna pisanM v LjomjaDL Dana] Aa tesfa 18 Veljavne vozne liste za pot- nike iz Amerika nazaj v domoTlno po najnifji eeni. Ozirajte se svtraiUat trik ■•!*• 4mkmn*Hwk* sj |sj s)e4fcMMb si Imam tuđi Tsakopvrstiie sadike do najUafatnej« Sih cretlic in selsjija<& Sprejemam todl^vo* čUa sa oa de*kfc?Vs* natočila se Isiriajejo :: točno in aoikina ^ esveaaB^BvBav^FssBPapa1 sbsj sssssss^Brwv^s^RaBBjs^ 8 VaTVLHsV§ flHBssfllvsHes M Stran 12. .SLOVENSKI NAROD*, dat !•• juHja ltu. 163. štev. Kadi poTeesaj« obrti M Uto družabnlh (kompanjon) za zelo dobro Tpeljano mirarsko obrt ▼ zclo prometnem kraja na Gorenjskem. Založiti je treba 4000 Jaron proti Taraosti. 2767 Kje, pove upr&vn. »SIot. Naroda«* hini "mu ki se je iiučil ▼ T6ČJI trgovini mm deželi. Prednost imajo dobri prodajalei manufakture. 3771 5OO kroti Vam plaCam, ako moj uniCevalec koren i n ppltla fealMm" VaSih kiMPJIfc •£••, bratfavle, •ttUanetff v 3 đneh ne odstrani brez bolečin Cena lončku z garancijskim pismom K 1—, 3 lončki K 250. Na stotine zahvalnih m prizn. pišem. K«m«tiyv Kasete*« (Kista) 2185 I. P*«tf*e*i 12 73* (Oirako). Prlznano Izborni lotograttčnl aparati lastne intuje konstrukcije. Dodelovanje vseh amaterskih poenetkov vnašem ateljeju. PriporoČamo pred nakupom aparata nas povpraSati za svet Vsled hitre proda'e vedTO svež materijal. Naše priljubljene kasitrt „Aostria" in ploiće „Austria" se dobe tud' potom vsake trgovine s fotografičnimi cotreb§«Mnami Ravno izsii fl&nd kttalOff fratlft. Trgovci nai se cbrnejo na naša eksportna trgovino „Kamera Indmatrit* Dunaj VIL 27"t •. Ib kr. dvoma manulaktarc sa lotogrmajo m Dna«}« L Bratem SO tat m. ----- Majvečja zaloga za vtako foto«rafi£no potreba. ---- ^^^^~^^ ^^^^^^^^^^HaK^Sv^S&^^^^^P^^^I^aa^a^B^a^a^B^Ba^a^a^B^^^B II^HTA * a^B^^L B^B^r a^v^B^r BIB^B^ ^^B^B^B^I E^B^BVB^B^Bđi£!!^^^B ^^^^^Kt^^^B^E ^^ J ^H 1 JB^B^B^B&^B^A^P^ ^K^V A^^^B di^Hft HV H HJ ^^v m ^m Ja H BH C^^^l B^aafe*"^*-*^-* WT^> iJL/^^K*^ ^ iM^HH !■ fft. Edna posebnost likerja je Zdravnikiedc^"n 1672 Zdravi želodta je posebnost telođčaega likeri« iz zdravilnih raatli«, kateri Izborno vpliva proti slabostim ▼ ielodcn ter radi toga ▼ noboai družini ne bi smel maaikatt. Salvator gumijevi podpetniki. !J2u3!2!iii us e'asliniotf, 'sMostl trdnosti. Glavna zalogai Anton Krisper, Ljubljana. Čudovito znižane cene! Pristni panama Girardf slamnik! lister obleke v modnih barvah beie in sive sako za frfzerje samo let ne plašče za dame poprej K 10—, 15—, sedaj K »• n '* t ^ » ft tt 20-__ 24__ „ „ 20 -, 24--. , # fr^- ■a. Modne obleke za gospode. .". Najnovejše v damaki konfekciji. Kimono plašči, bi uze, eponge kostumi in etamin obleke po znatno reduciranih cenah! Zaloga se mora po možnoati do konca avgunta razprodati, ker rabimo prostor za jesensko in zimsko konfekcijo, katero dobimo v ogromni izbiri. Oglejte si 18 izložbenih oken. m* Angleško skladižče oblek 0. 3ernat0Ytć9 fjubljana, Jfcshri trg It. 3—8. Tele/oi !t. 132. Skrivalnica za velike nagrade! Xje je sprealjerilcc! Zadošča, da se I n se rat izstrt?e in oznaCi s svinčnikom. Prvi, ki reii skri-valnico, dobi nagrado K 150"—, drugi nagrado K 100*— v blagu, vuk na-daljni 10., 20., 30. i. t. d. rcSikc dobi in si cer gospod blago za krasno oble-ko, dama za mod«rn kostum. Z rešitvijo je treba poslati 1 K • pottno nakaznko ali ▼ pottn« snanv lcaJt za paftne in manipulačne ftroflet. Rcšltve st sprrjemafo do 25. Julija t L premije pa at mipotljtio dnt 37. JoNJa. Lokalne, telcgraffčne in eksprvvnt refitve in on«, katerim ni prttoiena 1 K, se na bođo vaoatevak. PoSljite na naslov: 2780 E. SuoMnfcovft, ^^•■^^ v«h vrat za urade, ^^H|^^ drvJtv^ttiovceitd. ^\^^^^ ^m graver ta liactovateU ^^V^aaaia^^^ kafCahtvni itaaialtij Ceniki franko. Cenild franko. ! Blaž Jesenko I I Ljubljana, Itarl trg 11 i S priporoča B klpbBke. slaranike I cilindre, čepiće M. | I po najnižji ceni. B I littstrovaai ceniki rtstooj in post ni ne prostt I m «5 ^^^aJ.^a^^- 5* ^" fiU 15 ^ •• *• ajajcanejae dežnike in solnčnike domaćega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prcšemova ulica 4. Teodor Kom (popre{ Eenrik Kom) pokrivale! streo ia klepar, wUn stnlof oltv. ter iutaliter fUneHf Liuliliaia. Poliaiska testa 0.1. Priporoča se si. občinstvu za izvrSc-vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, franeoskim in tuzemskim Skriliem z asbest-cnientRii Skriljm (Etnif) pitnt RatscM z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in streSno opeko. Vsa stavbinska in gatanterijska kle-parska dela v priznano solidni izvišitvi. im ■ nMiftti ann. phiujm pnm Poprave točno in ceno. Proračuni brczplačno iu post. prosto. dela mokre kleti Vlažna stanovanja zajamčeno suha l*REFERtNCf. AVSFRPATtNf r 2ASTON. ŠT 56 PROSPEKTI [Avstteertsitna dn1iba2e1OanjX1x.EisenbahnshasMNt6i.Tel11- ^ Poliištvo! po jako nizki ceni in najaolidneje izdelano dobite edinole pri Jrvi kranjski mizarski zadrugi' v St. Vidu nad Ijubljano po«im|a W|«mar|e. 2491 Spalio opravo i marmor. ploič. ia ircaU od 230 K naproj. litfobMolo u tud! Tiakovritoa stavbinska dola. _— Proračuni I« oeniki brezplaftno in poitniaa prosto. i Restavracija WJF ^ mmm mm m 1v v zdravilišču J*m Wm 111 H A Jn V ncdeljo, dne 26. junija 1914 KONCERT kamniš- kega salonskoga orkestra na čast vsem Anicam. VstopainA 1 K. Začetek ob 5. uri. = Zvečer plesni irencek. === Izborna dunafska kuhinfa. — Izvrstna naravna i vina. — Veđno sveže pivo. — Cene zmerne. s 2131 Priporoča se Viktor* Zeilner, restavrater. Grand Hippodrom Noblesse. Cenfenemu p. t. občinstvu se naznanla, da ostane Hipodrom ¥ Iijublianl ie še do ponsileUKo, dne ZO. iunijn. Za obilan oblsk se priporoča S777 ravnateljstvo. ♦♦ Brez konkurence! F. L Popper čevlji m za gospode in gospe so nogam ^ najbolj priležni, lični In najboljše aaj kakovosti. Na prodaj samo pri ~ JULIJI STOR, Ljubljana ^ Prešernova ulica št 5. ^ Goysserski čevlji za tor iste, bigljeničnl A čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevlji» \^ K 1250—16*50. Za novembra« termin iščemo v sredini mesta \ \Wm ii iztBžbanl ■t. ■ - ■■ • '.•■■■■ Oaa^ paaadko aa sprava. hSIot. Naroda" pod ■aatovaai JtKw t9t4/.S7MMP ^ FIKii».nikir UtNjsi Uatnm *i tu prlaarta gf oj# h^m altft mitiiitil puik in samokresov Wa^a?^^Ba^aw ^^a^^a^^^BBOTR^ ^^a^^a^ ^^^^ ^a^^a^^aj ^^^^^^^^^avv^ ■AH ajaj ibUI Bal ctofuajfijai pwk» aajanajbi^Mia1 |aj MlMoV točno ia adidao. 163 štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 18. julija 1914. Stran 13. ^W atX ** a*m Z^^m AA^ham^la A%M ftataa ■aham aataa^avaa^aa^aaaflaVBaaVaaaaaaaam B»*w^p. ^ ■■■aaaat ^T iljHrBH ■aTfcaaaraM ^^ P^^^ ^»^»«w^aia^ «WW^I aM"a"/^""^aa*"P^aw ^aaaaaaal W W*VI^ M|«MWM lUJM ■eaufinla,«rav*«paknatlto£euhv. pUemMOfted. Bujne, lepe i>x»»i dobite ob raM ned. hr 41 BJri lfra>m» 9« umi oblastveno preiskaiio, gar. neškodljivo i* OT. JI. KlAa Krme Zl pm vsako starost, laatsipv ■«■•*■ RaM se zunanje. Edina krema za prsi, kl jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekamarjf, dvornc parfumerije itd. Polzkusna puftea K 3, velika polica, za-dostna za uspeh K 8*-- RazpošHjanje strogo diskretno. 3488 Kos. 4r. A. Elz, laboratorij »naj IX, ■avgjaaaa 11X. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske promogokopno dražba w Trbowl|ah priporoČa svoj priznano izvrsten Portland-ctment v vedno enakomemi, vse od avstrijskega društva inžentrjev in arhitektov določene predpise glede Hakovne in pod orne trdote dala* nađkrilfuioći dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno ^bm»*> Priporočila in izpričevala sisi I raznih nradov in naj si ovite jših tvrdk so na razpolago. I Centralni u rad; Dunaj, L» Maximilianstrasse 9« I Brzojav. Le kratek čas. Brzojav. Ravnofear smo đobftl porodilo, da odi* Prvo pgjsko Mm HAttRH hlapa i Kranta. MM spodaj navedene predmete po izvanredno nizki ceni 2399 in Vam kar najbolje priporočamo ta ugodni nakup. Nudi se Vam: 4: 2 m pol volnenega blaga za ženske obleke. — 21 « m finega ripsa za rluzo. — 1 par ženskih nogavic — 1 kom. pol svil. robec. — 1 kom. po!, del. robec s svilenimi črtami. — 1 kom 2et>na robea. — 1 kom. kambrikasta bluza. — 1 kom. ženski ras. — 1 kom. Ženski g'avnik tstranski). — 1 kom. ženski predrasnik in 310 m finega ?tofa za trojko obleko (angleSki vzorec). — Vse skuhaj stane nao 30 K ali brez mo-Skega štofa 14"5O S. Nobena prevara. Samo dobno blago. PoSilja po povzetju in se pripoča Prvo gorenjsko skladišče manufakturnega blaga. JJI J. V. Stare, Kranj, Gorenjsko. ^ Domaće podjetje! Domsč« podj«tje| Svetovno znani! Originalni motorji „Otto" 3981 za bencin, bencol, pctrolin, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin itd. Motorji za surovo olje „»istom Diesol"- BencinoTe IokomoMlo. NajmodernejŠa konstrukcija. Največja tvomost! NajvarčnejSi obrat! Doslej prodanih čez 121.000 mo-torjev z 1,300.000 konjsk. silami. Specialnl prospekt 541 gratis. Langen & Wolf, Dnsaf X,, Lasenbnrgerstr. 53. sL Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporeča svojo bogato zalogo peznib koles- Mi SlfOI ^ % ^r %m r#4»lao la obrt ^:^M Brezn acnf knrzi za - n, vezenje»M\. i^? Pisalni stroji MADLER", Pletilni stroji vseh velikosti. HAMBURG-AMERIKA LINIE. Glavno zastopstvo: FR. SEUNIG, LJUBUANA Kolodvorska ulica st. 28. 442 parnikOT. „Vaterland" 58.000 ton, lfltnp«ratopM S2.000 ton. Najnovejža In največja paraika sa svets. Predno kupite vozne listke, piSite po brezplaCn« pojasnila tet pođobe teh pantikov, kajti nudijo vam z našo vožnjo danes najprijetnejSe in najsigurnejSe potovanje v medkrovju osobito pa t noveni ■•Naaskrai mnA •*•«•)•«« s 1, ♦ *• • pOStelianti ■ popolno opremo. V obednicah pri pogrnjenih mUah se đonaSa hrana po sirežajih. Cena meSčanstemu razredu 20— 30 K viija. Xa T«ta|e •'/?, u|««i 7 *M ia« u trtitM I—Ifb Perje sa postolje in puh EMIL KRAJEC preje F. HHi Pr«d Shoffijo «ew. 20. Z«oaaja uroCila m tofno livrtnjejo. BaliKii zttH HTittl do nitiiieiSili olroških vozičkov trn mmušmt *• utBMlto lime. BLPaklč liuaiia untiikon u nU|i i Mnetj«. ■■■■■______P3fa»Q¥t|CT0 IS4S. B^n^H I Parno barvarstvo I ter kemicno čišćenje in snaženje oblek. ■ Apretura sukna. L ! JOS. REICH! I Poljaoski oasip - Ozka ulica št. 4. | I1 Sprejemališče Selcnborgova ulica št. 3. U Postrežba točna. Solidne cene. • I x k | k | acw| i Ljubljani, mm m 21 Velika zaloga stefclesine, porcela- na, svetilk, zrcal, sipi kozar cev, vrčko v Ltd. Qostllniska in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. ta. rdBEelitne otioke 72 hoćete imeti? Potem jim dajte uživati izbolj^ano, aromatično ribfe olfe iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 stcklenica K 180. Zoper kaielj, zaslize-nost in prohlalenje je v tem čisu za otroke najbolj$e pre-izkušen in mnogo§transko priporočen trsoliti SOlb — 1 steklcnica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet ter preizlcuienih do- mačih idravil Izborna toaletna sredstva lviltN. INU ittin pIkr Mfildc OMalmfa m trn* stravlU sa ttast« TsaH MMlIrili Maajala.1 lazpaiiljs m tftnt st cas at tsc straai. gwaTfwwwww^rwwMMMgjyjr^ma3J omin Pnhbko lekann pri zlatni orlu I|«H|—, htrUUw tritt.*. I Prodaja vina. ( 0 Zadruga hiratskib vinogradnikov v Zagrebu ima v stoj ih kleteh 4000 [H] H hekto Č i stega, zajamčeno naravnega belega in rdečega vina, novega in |5] Q starega nudi po kakovosti hek toli ter raceno od 35 do 100 kron, stavljeno |5] Q na kolodvor Zagreb. Prodaja se od 100 litov naprej. Na vagone mnogo (S| | B ceneje. Vsa nadaljna navodila daje [3] 1 miateli. A In. flDoenAutanr i ZutiIil Rilnnfna d. 5. { Olj^lSGDGSISIsIlIlIslIS ~ Tora oljnal barv, laka io li ? j ______________________________________________ . ^»H«aaMglflLllflia»liiii»gBgggiggggagg«g»»«ait^Bga^B^ I BRATA M EBERL1 trkosiikarla. lakirana, slavlina "^^ io polivena Harla: \ 1 Proda jalnicas linhliini Delavnicai fj i Miklošičcva ulica št. 6. LjlIDIjGllđ Igri^ka ulica štev. 6. I 3 nasproti hotela „Union". —i— Električna sila. g 3 __________ 2 400.000 in 200.000 fr. znašajo glavni dobitki turskih srečk. 6 irebanj vsako leio! Prihodu Je irebanfe 1. avgusta« 475.000 oziroma 375.000 kron, oziroma franko in Iir znašajo vsakoletni glavni dobitki skupine 2599 |£: 5 oziroma 3 izbornih srečk. 3SS 13 ozlr. 9 iroban] vsako leto! Prihodnje ireban]e 1. avgusta. Mosečni obrok od 4 K nanrei- 2a naročnike so določene nagrade in premije! — Pojasnila daje i# naročila sprejema: Glavno zasiopsivo srečkovnega oddelka Celke indusii*ialne banke v Pi»agi, Ljubljana. — Naslov za pisma: Sre&kovno zastopstro Ljubljana 1. MM5ČMMK 8^^ »amiile cene. ~^g IMKMMMM xx-------------- "~ xx I Ton pohištva J. J. Haglis i s Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 232 | i Mm zaloga pobištva! on za spalne Io jedllna sobe, salone In gospoike =3=3 SS sobe. Preproge, zastoiii, modrocl na vzmot SS gg itannafl modrocl, otroiU vozičkl Ud. XX VV¥VVvl *f NaJsoUdneJše blago. ~M VVVVVV Avstrijska BROWN-BOVERI-WERKE D. D. Dunaj X,, Gudrunstrasse 187. Dunaj X., Gudrunstrasse 187. Inženirska pisarna v Trstu. Riva Pescatori st. 20. Riva Pescatori št. 20, ■estne centrale, podeielne centrale, električne razsvetljevalne naprave in naprave za prenos električne sile itd. Specialne električne oprave za rud« nike in lužine, predilnice, tkalnice itd. fazni kompenzatorjif indukcijski ure-jevalci, brzourejevalci itd. električne fteleznice vsake vrste, — električne 11 oprave sa vse industrijo in obrti, m LaatM »odraialc« ta uslopstva v Brnu, Cmovcih, Gradcu, lnsbruku, Karlovih varih. Linču, Moravski Ostravi, Mor. Sumb^rga, Pulju, Pragi, Ubcrcah, Sarajevu, Teplicah, Tridcntu, Trstu, Atcna^ Bdgradu, Bulurcitl, Som Za Galicijo in Bukovino: Elektridtetna deln. družba, pre| Sbhohrfcki * Wt*ntewskl, Lv#v, Slbwackiefo 18, Krakov Dominikamka illci a Za Ocrsko: Vereinigte Elektricitats & Maschincnfabriks Aktiengesellscliaft, BudapcJta * V., Mcrleg u. 3. UJnatf pri Btrfapttti. T" Stran 14. .SLOVENSKI NAROD-, dne 18 julija 1914. 163. štev. ^ V ^^^w aa^aa^aafaaMaf^a*! aa^aaaj in vse napate totti, ogrce, rteo ^^^^^^ *~^ Jjj^^3"*^t^j hrapavo koto, nosno rdečico, četo ^^Bl^A ^^ «t*e odatrani 90m ta atm jm**W dr. A. Rixa pasta Pompadour »\ ^-^ ' v malo dneh, Oblastveno preiskano in spoznano za zajamčeno neškod- \f-^ j ljivo. Najtopleje priporočeno od mnogih profesorjev in ■dravntkov. Ako ne učinkuje denar nazai. Poizkusna Skatlja K 1.—, velika skatlja K 3*—. B—■ a>. A« Riz, laborat Donal IX. B#rg**ftM 17 L Zaloge v Ljubljani: Ukaraa JOaH t#JaaM, drag. A. Eaa* Aro«. „Atrlia". 2571 NepremOČlJlTOSt »atoaakt ta bolega apaa .malta. 3 ft Orai0D|6 vlainlh zldov In proaforor. H Proti vrememi Odpomo sleaa, kaa-or Uje «•* bi fasad« x Mlat ■ apnom poTzroći santo H arW^aaftVH BI flavar ^H ^«JH aaal ■Baaaaa vs*ko novo stavbo. ^1 I^Bafl^BvaaBaaaaaaaaaaaV^BaaaaBaaaav^^B^ajanuBaaaa^SBB^EBBflB* zahtrvnjte nro>pekt o ud Haj kemlćne tvornice Tralsklrchen pri Dtinaju, Llebleln a Co. H ________Prodaja« plsaraa In taloga F. F. Vidio * €•. v Lfralfa "*•______________________^| — * Gritzner šivalni stroj je najboljši. Garancifa 10 let> Kdino zastopstvo vseh specijalnih si jev. Gritznerjev stroj krpa (maši1) perilo, nogavice in veze (Štika\ krog-]jičen tek. — Iflzka cena (tuđi na obroke). Val spadajočl doli la kolaia. 3osip petdinc, £jubljana, Sv. Petra nasip 7 poleg gost Uno •J*aF'«miBBa«»>aM«sM***» Zahtevajte ilustriran prospekt, po&tnine prost. *.___________________________________________________* tu rbine| sa vse vodne razmere 2 največjo izrabljivostjo. Precizijski regulatorji. -----Patent prijavljen.------ MODERNI: 320 TRANSMISIJE. Previem kompL t¥or- niikib oprav za vso s: lesno Industrijo. :: Najtinejše reference mnogo-vrstnih obratov tu in v ino- zenstvu. Sedaj se fzdeluje turblnska naprava za L kranlsko elektr. centralo: 2 turbini po 1600 ----- konjsklli sU. ----- Žagni polno jarmenik in stroji za obdelovanje lesa vseh vrat zlasti patentni brzodelni jarmenik, jarraeniki cepilniki, (samice), benećan-.*. .'. ski jarmenik .*. .*. enolistnl in dvolistnL Vs! stroji za mizarje, kolarief strugari e, so-darje, teaarte itcL itd. Vsl strofi za izdelovanje pohištva iz \*po^njene^a les?.. Stroil za lnpllenfe lesa. Strofi za lesno volao. Tvornica strofe? Ci. TONNIES, Ljubljana P. ALFONZ BREZNIK učitelj Glasbene Matice in ediui zapriseženi strokovnjak c. kr. deželnfgi sodišda. = Ljubljana! Kongresni trg 15. {■ as proti nuntke cerkwe.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevatnica klavirjev in harmonlje¥ na ju^u Austrije. — Veli kan ska xal«ga vsega glasbenega orodja, stran In mazlkalj. EdJni Z^lOŽnik Hvornih in komornih tvornic: Bo^en-dorfer* Holzl & Heitzmann, Forster, Ehrbar, Gebr ler Stingl, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & fr sst Hofmann in Hofberg famerk harmoniji;. Obrobi od BI 15"— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih !n lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavtjajočo mehaniko. lOltttna rostavno obvezna g^rancMa. Majeainlna rsaini^a. Zamena naj-tjgodnejša. Uglas«Tan[e ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate lzkljttčno le |ax za Kranjsko v zalomi, svarim pred nakupom lalxl-Khmšmm in navidezn?i?a „pofelna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „dobrem blagn", dasi nimajo ni iedne^a pomembne^a fabrikata v zalomi. mmp FrB Sevčlk^i!- ' ' puškar priporoia svojo TttlikO SltofS raznovrstnih 217 pnšk in samokresov lastneg* izdelka, kakor tuđi tel§l|sldhp mlsldh in toikik stngt) prcllkUŠcnih pUŠk| za katere jamčim za dober streL Posebno pripo-ruća^ii l«hke tr^cevke in pnšk« B#ck s Kruppovimi ceTtni n brez- dimni smodnik. — Priporoćam tuđi veliko zalogo vseh lovskih potrebšdn Pf po najniSjih oenalii "W PMravUa ia mm»i m lawria|«|« tete« la saMaOH*. n» j| » a> — _ ^ ^^ ■ ajj , ^^ ^LaaaaB*a«BBBVaa«. aa«BaBBaa4aB%^Baa\^ 3r& Toplice n Dilnislii. Dolenjskih 2e!e2nic posUja Straža-Toplice. Gorki vrelec 38° C, čez 30.000 hektolitrov radioakt. termalne vode vsak dan, veliki basini, posebne kopeli, mahOTae kopali, elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna rcstavracija. Zdravi se: r«v-matift«Bt, pratim, nearalgtfe (Uchlas), nevaitealla, kittertla, lamali« l>olexml IM. Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo. Sesija od 1. maja do 1. oktobra. 1480 AntBi Prošli krojač Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoča svojo veliko zalogo gotowih oblek la gospode in dečke, jopio in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po rneri se po najnovejših V2or-cih in najnižjih cenah izvršujejo. (Vsak dan svež ( sladoled fm ledena kava HB se dobi H| I w slaščičarni ■ IJ. ZALAZNIKI I Stari trg št. 21. H $. Čadež ir Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbtnčeve raimf. trgovine prtporoća klobuke slamnike upite, razno ićbo perilo, kravate, omfnile itd. itl Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. LNIKOUB Ljubljana, Mestai trg 15 priporoCa svojo veliko lzber n^paKamataMv im n*"*^^aiwawwa»^pwa Popravili se izwiu)e)e to^no ta solidno. TovornišKo dosIodIo obstoječe iz obširnih delavnic, pisarne, skladišč itd. z bencin motorjem, lastno električno lučjo in parno centralno kurjavo, pripravno za vsako obrt, se pod ztlo ngodnlmi pogo]i in za nizko ceno ▼ celoti ali delfeno proda oz. edala v nafem. — Istotam so naprodaj tuđi različni stroji, modeli in orodje za cementne izdelke. — Natančne pojasnila daje lastnik Vettrat sukane, sesferooglafe, v ognlu Docinkane strojne zime pleleoine ■—i s 13—120 -nm širokimi petljami različnih debelosti —■— 807—III pripravne za ograditve parkov za divjačino, vinogradov, dreveanio, kot varstvo prot zajcem, za paslnke, varstvo proti toči, fazanerije, voliere in kletke, za igra-Iliča lawn-tenni«a Mo 3 m s.rajonu v zao^i , zn Rabitzeve »tene, monirske gradnjo itd. Te pietcnin- se ftele po apletOflJlI V Ognju nocinkalo in jatore; ne rjave in so^tudi trdr.ejSe pe^a vse ix porinkane ii<~r na:)ravTir> mreže za per^k :- qramoz( v^ ogradilni materijal. Jeklena bodeča zics za plotove, ticaste '- I?to2elezne ograje. stopniike, okenske. grobne, grObniske, prOČelne ^ balkonske Ograje ter vse «adevne isdelke dobavl;ajo po nukih cenah Hntter & Schraniz d. d.. Duna) VL, Windmahlg. 26 42 tvornica sitarskega in klobučevlnastega blaga. === Naravni vzorci in pojasnila vsake vrste gratis in franko. == Dobiva se pri vseh večjih trgovoih z želoznino. naikrajsa in naiceneila pot V AfllttlllO z modernimi velikimi brzopamiki iz Ljuliliane čez Wmw v flew-YorH 13 ie proga Red Star Line deča zvezda i Na naših parnikih Ftnland. Rroonland, Vadarland, Zeelaad, Lapland In Saailaad, ki oskrbuiejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antvverpnom in Novim Vorkorn je snažnost izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za % 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnc^a pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ijubljanc vsak torek popoldnc. Naši parniki vozijo tuđi na mesec po večkrat 6ex Eanado ¥ Sevvrno Amerlko in je ta vožnja izdatuo cenejša kakor na Novi York_ Fojasnila daje vladno potrjcn zastopnik Franc Dolenc w Ljubljani,________________ Kolodvorska ulica ^, stev. 35, od juznega kolodvora na desno poleg prOdilnlCG« 5mžba a Stljcnsko ia rentno zavaravanje na Dunaju gnmlni zastn za i Orađci itmigasse it. 18. ii ilanii zastop za Kranjsico Leneld MaMi ii Fran laraann v Liobliani preraajo S TSOll TTBi tlTllOBSka te rentna z^aroTanJa. i | Svetovne police druZbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogo- ] jev že po kratkem obstanku neizpodbitne in nepropadne z avto-matičnim podajSanjem in ob skromni dodatni premiji obrnejo tuđi fojii rizika in inralitnostno sozanroiranic, katero zadnje zavarovenje za slučaj invalidnosti poleg ustavitve plačevanja premije tuđi se garantira za ves čas trajanja zavaro-vanja prejemanjc rmntm v visokosti 10 odstotkov zavarovane glavnice. — Od 1. januar ja 1. 1911. na novo uvedeni dividend ni nacrt C zagotavlja zavarovancu družbe izdatno udele^bo dobička ki se v polici samt v največjem delu garantira. — Pojasnila đajo neobvezno in brezplačno ««ti#>raliil ataatop « Gradcu tar flavna saatapatva v Lj«MJaMl9 La#a#M OrOnfaM in ran Aaaiaiia, v Calavoii In alariaom ter val go« mw^§m lnsp«ktor|l In a>«awtl. Staajc zarartnaj K*mc 1t13 Cei 609 »iUjoiov kroa Aktiv .... Koaec U13 Ui 200 Milijom* kroa lipUđl . . . Koaec 1913 čet 400 miliJoiOf kroa »■•■•i U lamal# *«»• ▼ nollilli kngUh aa Taklja *• pnvstMM auuVi ustapatra. 163. Stcv. .SLOVENSKI NAROD*, dne 18. julija 19fl. Stran 15. Strojarstvo v najboljšem stanju, s parnim in električnim obratom, posebno ugodna prilika, neposredno ob žel. postaji, na raz-polago mnogo čresla in sur. kož, mnogo dela po naročilu, se pod lahkimi ugod. pogoji prota ali Pdda v lakup. ' Dopisi na uprav. »Slov. Naroda«. Ha obroke zlata verizi za gospode in dame PA\ 60 gramovtežka, K 140*—, me-Jg£»fV\ sečno 4 K. Prve vrste srebrna ifr* jl ura s 3 srebrni mi pokrovci 14 K |^5fty I Pogilja se na vse strani. Kder I ^ m bi rad ceno kupi! uro in veri*i-V X M co, naj pi5e tnkoi. It Leclraer, ^■^^■^ Bfeclava (Lundenburg) 299 ===== trgovina z zlatnino. == Posojila. Brez porokov! Brez porokov! Brez poprejšnjlh stro&kov Jastnikom, uradnikom, učiteljem, poduu. ..:ii- kom in penzionistom na mesečne obroke z obrestmi K 6 16 za vsakih 1000 K. Posojifla vsakemu proti porokom. PrisKrbljevanje polic tuđi brez zdravniške preiskave do 70. leta. BrezplaČna pojasnila đaie banana in zava-rovalniška pisama krakovskega rzafem-naga lavarovalaega društva v Gradca, Scklessstflttgasse 47, Bocnparterre. - VpraŠanja v remškem jeziku. 25SS §Raxpoši!fam gratis in franko v?a-korrur svoi glavni katalog o dobro Idočifc tepnlb urab, modernih budilkah in stenskih urah, zlatnini in srebrnim, crlasbenem, ma-""fakturnem, jeklenem in usnia-ir"i blagu.gospodinjikih, toaletnih rredmetih, orožju itd. in je pri-poručati, da. ga ob potrebi naročite po dopisnici. C. in kr. dvormi dobavitelj Jan Konrad, prva tvom. ar v Mostu 439 (Češko). rristna švicarska nikijasta remontoarka na 5 dro sistem Roskopfpatent K 5 —. 3 komadi K 14*—. Registr. nikljasta remontoarka na sidro »Adler-Roskopf« K 7—. Pristna srebrna remontoarka oćrrta K 8*40. Razpošiljanje po pbvzetiu Brez rizika! Zamena dovoljena ali denar nazaj. G. Flux w Gosposka ulica 4, -mm I. nadstropje, levo. 2763 Urađno dOToljena, le 20 let obsfo-ječa najstarefša ljubljanska udobnost cenj. cbčinstva zopet v sredl&ču mesta. n Prlporoća in namesća le boljse n li iskajocg vie vrste kakor privatno trcovsko in gostilniiko osobie * zbira raziićnlh sluieb, zlasti xa žensko Vestaa in kolikor raoinc hitra postr«iba za9Oiovi;eaa. Pri »oanjih TpraJanjih se prosi za odgovor zaaicka. Wmm Ceri Rronsteinerja H proti vremenom odporne apnene ■■ia^adne barve ^H '""rn?tver!O var'" ^ie I V 50 razllčlcab cd 24 h kilogram oaprei H 2e desetiet-a najbolje pr-j-zkujene, Sg prekaiafo vme aonaredbe. Edini Hl primerni r'cska'rr, ma*en ai za 2e ■ pobarvana pročela. I Emajloe lajaUneTanfe, *£££' H jo se umivati, kr:je_jo z eno potezo, brez ■ grundiranja, emajlne trde, porabne H samo pomeSane z mrzlo vodo. Raz- ■ kuževaIne,nestrupene, porozne. Idealno D barvanje za notranje prostore, Še ne H podbarvane fasade, lesene stavbe, ka-H kor kolnicc, paviljone, plotove itd* H Dobtvajo se v vsch niansah, stroSkov ■ za §tir>a^ki meter 5 vinarjev. Knjige H z vzorci in prospekti zastonj in pošt-H nine rrosto. I [arltetsim 3U03]!!!., Hauptstr. 120 C nnazaioga za Ljobljano: Brata Eberl. drage«« —g« dok«j—o dobrt ll||i|ltl fl 11 dfrrtnl papir ali rtroćice li|llflllilll* Sprejema zavarovanja čioveške^a življenja po najraznovrstnejših kombina-cijah pod tako ugodnim! pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z manjSajočimi sci 12 vplačilL I V«a pojasnila «aj« aStneiba»ane,hi»f GQ!DB!l(iO!i(i!tl1. 12. mm i Liiiiiiairiisai pisarne -v ^S^TL/ J^^ ^la^T ^r^^. ^^ Zavaruje poslopja in premičnlne proll * ^ požarnim škodam po najnlžjih ceoah, •■• - ••- fiaitamo zavi^Ofalna banka w Pragl. ■•- - -*- Škode cenjuje takoj in najkulantneje. amrnU foadi K 6avT9O-Ta«-18 — Isplaćaa* O***m4mimm ta ksaltaUl« K 129,909.304-23 Uživa najboljSt slovea, koder posluje.* P9 velikosti dmga vzajemna zavarovalflica naSc drzATC z vseskozi slovansko-naro^uo opravo. posor| Sprejema tud! zavaravanja - *•■ P*l*»«ii« *aJ«i —————— proti vlomski tatvini pod 2elo ugod- ar Generalu nslnitn«Llnhliani fifS.PSSiSiJ i Gosnoski ilid itir 12. -aa nimi Pogoj>. - za^te prospekte! \ Zaloga pohištva m tapetmškega blaga. Jtfizarstvo. Povolna soalna oprava: 2 po$tQljit 2 gmari, 2 noćni omartci in t umivalntk * marm. ploščo in ogtcdanm Jl 350'—. Jamci se 30 solidno delo. Csne konkurenčne. 2ahte"ćjtQ najnovejsi katalog, Jcateri obssgra nad 300 modernih fiifr soo J. Pogačnik, Ljubljana, M<*rVe 7ereyh cesta št i3—18. RWOLF Đnaej 1913: zlatz kolajna. Koao-tov 19131 zlata kolatna s posebnim —^— Delniška družba - , ,__ Dnii-Uai PoAnžika: Diiaai III, i H! 21. Lokomobilil ^m in $m^ %m- Originalna konstrukcija Wolf 10—800 k. s. 3249 Jtaiizdatnejša poraba sile za vse obrti. NT V celem izdelanih nad 1 mi lij on k. s. Zouuzdravniški in zobotehoični atelije ===== v hotelu pri „JSalicu" nasproti glavne pošte === se priprroča p. n. občinstvu za vsa zobozdravniška in zobotehničoa dela. Zobotehnični laboratorij vodi gospod Leopold Weiss, ki je izvrševal skozi 9 let svoj poklič v tujini in bil pozneje 4 leta nastavljen pri tvrdki O. Sevdl kct prvi asistent in tehnik. — Atelije odi^ovarja najmodernej*im zahtevam higijene in ie opremljen z najuovejšimi iznajdbami na polju zobotshnike. Vsakoja^o zdravljenje zob, vrši se brez boiečin. Cene zmeme, za revaejse tudi primeren popust. 2174 OrSinacijskc vre 08 8. zjutraj 9o 6. are zvecer. UiiblSo. hotel pri „Hol!ču", nosproti žlrone pofle.) Zično steklo Ipladko in ripljano, »koro bele barr«, 4—'» mm deb«Io za straaska oku* v ■ iplavnirah. h—l, 8 in K> mm debelo za gornjo svetlobo *«eh vrtt, 15—30 mm dfhelo m konstrukcije podov. Fovsod najbolje preiaku£eno ia redoseino proti I vtrenjn fltla pitani in Uli prtiaa iamjatati slekleii sfaiM kaaeai __ ohlasf.'rno varovani — xa okna, stene, kritie obr»kov v^rand, rimskih vrtov, kioskov, predstre^ir( kopalilČ, N>Inic, n*ornic Ir.iu. ledenice, vrelne kleti, Uleti za poloj«nje , ktavnice , kolodvorska poalopja. lokomotivu* remise, tvorničke naprave i. t. d. fHfclt>' ■>ii«ih fUA«Ji trn mimu, vMh thftk rUkmrmm pio**« ■ *!•-toM Um su km ■*, raatttaih mrm ta Mlftoatl te ««1m1«*« •« grafe. — Mgnalae pl«i^« sa tetemalee. - Taratvena stekla pri naaravah za rttpnn tvanje. — Staklene ftrk« *■ napltne tokl« bi rekl. Arka »»eh vrst Učenec dobrih staršev, s primerno šolsko i»* obrazbo se spre|me v trgovino špecerijskega, materijalnega in Želez-* ne^a hla^a Ppan Pioek, Ribnlca. Kranjsko. 2753 S|^" Iščela se "^MS dva paznika nemščioe in slovenščine zmožna v govoru ia pisavi za takojšnji nastop. Ponudbe naj se vpošljejo na topflnico v Litlji. 2744 Topiinica v Litiji sprejme v trajno delo, pri dobri plači, moćne in zdrave leliite. 2743 Lom posestvo v Starivasl pri Vldmn na Štajerskom« v obsežnosti okrog 40 oralov, travnikov, njiv, gozdov in vinogradov. Hiša je zidana, z opeko krita ter v jako dobrem stanu, kakor tudi vse drugo gospodarsko poslopje, ter stoji tik ob dež. cesti in ob železnict^ je oddjljena 5 minut od železniške postaje in 1^ minut od farne cerke in 20 minut od mesta Krško. Pri hiši je lep sadni vrt, pri vinogradu je zidanica s stanovanjem. Tiav* niki in njive so v blizini dornovanja. Vse to s pritiklinami in premičninami se proda pod jako ugodnimi pogoji. 2640 Več pove lastnik Franc Skala, 1 Tsi cftmalo $$, I 1 da je od vseh vrst ■ ■ malinlevega slmpa I đm kar i ih priđe na tr^, najboljši b K oni lekarnarja Pi ceo lija v Ljnb- 7m U ljani. — Poštni zavitek franko ^m W voznina in zavoj K 5*60. V M RazpoŠilja se tudi v sodib in M U v steriliziranih steklenicah po U 1 1 kg. Naročila izvršuje W I lekarnar Plccolli I M Ljubljana. \ ^^: Cenovniki gratis in franko. '^w obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zakla) nad X 800.000. aa^ ^^^«fc a^^^m ar^^W a^^^m ar^^a^ ^r^"^-^a^^^^fc-_-^^^^^_^^^^^fc-^^M^^^^fcM^M^^^^^a^^"^-^^y^^^-ft ^^-MMM^S^aaaaaaaa^aaaa%^aaaaaaaaaaaaaaB««aaaataaaa»alMaaaa»«m^aaMa^a»lafcaaaaaaaaaMaSa^a»aTiT"^a'T^l^*'l^^ Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani Tnrez odbitka rentnega žavka. Ustanovljena leta 1881. /13/ 0/ »I /4/0 Stran 16. .SLOVcNSKI NAROD-, dne 18. juhja 1914. 163. štev. Luserjev obliž za turiste lit*—i|t« prt makm/m wi— Ipiom Laser)«* obUi za tuista po ■ 1"M, najboljSi in najzanesljivejši pomoček proti kurjim očesom in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah. Glavna laloga lekarna A. Schwcnk( Dunaj-Meidling. Premnoge ponaredbe, ki nikdar ne đosežejo Lnserjevo originalne ona mkdZjCk&zujejo izborno kakovost fc—r|T»ga obiiZa za turiste. Pozor pred ponaredbami! (W9T "nogo denarja prihranijo kotosarji!! ^HT ■ M'— namatto ■ 11S-—• Za reklamo razpoSljem 500 novih koles .Torpedo" s prostim tekom elegantne oblike s svezo pneuma-tiko in 3 Ietnim jamstvom. Ista kolesa z gorsko pnevraatiko ■ ##^—a S\^ži pla§« A K 4—, 5—, 6—, zračne cevi K 2-80, 3—, 350. Popravila, emajliranje, poni kl janje in vse sestavine po tvor niskih cenah. Ob sklicevanju na .Slovenski Narod" 5P/§ popusta na moje ___■ — nizke katalogne cene. -----„ $. Vrissberg, tvorn&ka zaloga, Sonaj U, Uatcrc Đouishr. 23 S. Ceuovniki gratis. |W Kupčija na obroke izkljuCena. ^P0 Slovenska korespondenca I Najnovejše steznike, različnih krojev. Tango, brcz palčić, rije | I prostih, kratkih, doi^ih, trikot, elastičnih a jour, držce za prsa, ■ životke (Miederleiberl) kakor vse hygijenične otroške, dekliške in damske potrebščine priporoča č. damam tu in ni deželi »vojo bogato lzbero edlaa specijalna trgovina 93* J. GORJANC, preje Kocjan sv. Petra cesta 28, nasproti f9Zlate kaplje11 kjer se tuđi izdeluje steznike, pasove, ravnodržalce |- I po meri, čisti in popravlja. — Posebna soba za pomirjevaoje. || 11-50 Velika zaloga 15-50 A^^^^ najfinejših, trpežnih in nogi najbolj priležnih lm \ ^E^^M*. za dam^i gospode in oiroke. i^8*1^^^^ Viktorija Sterniša i^a^^B^^b^ ^***1^—'"'^ ^^ Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. VBI^I^L^ ^*^^_ šff __Jk Gg. učiteljem, uCiteljicam in ^^toB3UE9KB&K5S2SS3nSr dr2 uradnikom 15° o ropušta. E^TTrSvči Potniki v Sneni in Južno Amerika .^^-^l^^r ^* K se vozijo sedaj le po domaći avstrijski prog! ^M.\ MslIO-Uklll! ["■■^^^^8B|^^^jgp^ Rio de Janerio, Santos itd. I ! aBE^BJ^^SpBJSB^^Sl^^6^ z nainoveižini1 brzoparnikl z dvema vijakotna, I ^^^al^H|Bi#^^^^^S?^V- električno razsvctljavo. brezžičnim brzojavom, na a^^akfc^HB-Tntfir.-r' »^^T^? katerib je za vsakefa potnika preskrbljeno, da =^= dobi đovolj domaCe hrane z vinom, s?ež kruh, posteljo, kopelj itd. » ■■ ODBOD PAKH1K0V: f \mm Am^rtko vsako \Mt y Južno Amerike vsalnti U dni. Vožnja iz Trsta t Hanado: fPortlanl QoebeL Mootrul) vsaki racsec enkrat. j Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplaćno in prodaja vozne liste glavni zastopnik u ^o Kranjsko, Štajersko in Koroško SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. Gospodična 19 let stara, ki je dovršila 6 razredov, zmožna slovenskega in nemškega jezika, IM« primerne službe. Vajena je vsakega hišnega dela, ter tuđi nekoliko v kuhanju. Nastop meseca avgusta. 2746 Prijazne ponudbe prosi pod: „Frttea/ 1T4§M na upravn. »Slov. Naroda«. ZiviBshe in nuntiie tiktiice : (BrAokenw««en> iiđftlnl« iialcep«